OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
IiTrinjMno vmakovreUn# iiikoTin«
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce V ameriki
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of AUEinda
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 5, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 219
OWIGHT D. EISENHOWER NOV PREDSEDNIK ZED. DRŽAV
ZADNJI DRAMATIČNI DOGODKI
CLEVELAND, ,5. novembra—Zaključilo se je danes zjutraj okrog druge ure. Adlai Stevenson je iz svojega stanovanja v Springfieldu priznal zmago Eisenhower j a in mu poslal brzojavno častitko zagotavljajoč mu svojo pomoč pri delu za boljšo bodočnost Amerike. Eisenhower v New Yorku je pred množico ljudi prebral brzojav, ki ga je poslal Stevenson in svoj odgovor, v katerem se mu zahvaljuje za častitke k tej zmagi, obenem za podporo v bodočem delu. Eisenhower je povdaril, da mora Amerika korakati naprej v svojo bodočnost po poti edinstva, gledajoč na rodove, ki pridejo.
Množica, ki je poslušala Ei-senhowerja, mu je priredila navdušene ovacije.
S tem, da se je Adlai Stevenson odrekel kandidaturi gover-nerja države Illinois na ljubo kandidaturi ameriškega predsednika in ker kot predsedniški kandidat ni zmagal, bo za enkrat njegova bližnja pot, pot v advokaturo.
,V zadnjih izjavah pristašev Eisenhowerja se je dalo razbrati to, kar je vodilo ameriške vo-lilce, da so glasovali po večini za generala Eisenhowerja:
Parola, da je na vrhoyni upravi Amerike v Washingtonu treba spremembe, je vlekla. Tudi med tistimi, ki se pomena te parole v bistvu niso za'^'^edali,
kaj naj pomeni. Sprememba je pač potrebna—tako so si feKii.
Popularnost generala Eisenhowerja kot zmagovalca v zadnji svetovni vojni na strani Amerike se je izkazala kot še vedno obstoječa. Ta popularnost se je morda še več povdarila spričo ameriškega standarda življenja enostavno sprašuje, kaj je pač bilo treba Koreje, kaj ima Ame-I'ika opraviti na Korije. Eisenhower je prikrito obljubljal konec te vojne, vrnitev vojakov in s tem vlekel volivstvo. Kako bo izpolnil obljubo, bo pokazala bodočnost.
Na dan volitev
CLEVELAND, 4. novembra — Lepo vreme in obenem volilna agitacija je spravila na volišče ameriško rekordno število Volilcev. Današnja televizija, ki je dobesedno v službi in na razpolago vsaki hiši, je pridala svoje, da je občinstvo z napetostjo, kakor redkokdaj pričakovalo izi-^a volitev in stalo pri aparatih ^eglede na pozni čas. Poročila So se javljala križem kražem iz prostrane Amerike, kako stoji bodisi demokratski kandidat Stevenson, ali republikanski Eisenhower. Zdi se, da je vkljub ®voji razsežnosti ameriški kontinent postal eno samo torišče Volilnega boja in smo pozabili na daljave. Televizija se je oglašala od j)ovsod, še zgovornejše so bile številke.
Kakor v kinu so se na platnu spreminjale slike za sliko. Naraščanje glasov za enega ali za drugega kandidata, enkrat iz daljnega zapada, zopet iz industrijskega vzhoda, zopet iz vele-•^esta New York, ali Chicaga, San Francisca, zopet pa smo imeli priliko občudovati moder tehnični aparat, kako spreje-' in oddaja prejeta poročila-vodi Eisenhower ..." Steven-sonov glavni stan se še o končnih rezultatih ne izjavi ... Po ^'očila se nadaljujejo. Radovednost narašča kaj je z važnimi dr-
žavami, kot so New York, Cali-fornija, Pennsylvania, Michigan, kaj je z ameriškim jugom in kaj z državami, ki so agrarnega značaja. Kdaj bo spregovoril Eisenhower in kdaj Stevenson. Kako tolmačijo dosežene lezultate glavni volilni odbori Eisenhowerja in Stevensona v Springfieldu.
Nadaljujejo se komentarji, kako je bilo z volilno udeležbo, kako so glasovali moški in ženske, kako poslovni svef in kako delavstvo. Kakšen bo končni izid glede splošno oddanih glasov in izida glasovanja "volilnih mož?"
Ure so bile pozne a občinstvo se ni odmaknilo od aparatov, bodisi, da je bilo to doma, ali po javnih lokalih. Obveščevalni aparati so delovali brezhibno in je šlo za prvi primer, ko se je radijsko televizijska služba lahko imenovala splošna ljudska lastnina.
Volilne zanimivosti
NEW YORK, 4. novmbra — Frank Stokes, star 94 let, je glasoval prvič pri predsedniških volitvah. Toda glasovalno pravico je dobil že leta 1879. V starosti 94 let se mu je obudil čut državljanstva in s tem volilne dolžnosti in je šelVolit.
Najmlajši volilec v New Yorku je bil Selwyn Fainstein, študent na univerzi Columbia, ki bo na dan po volitvah torej 5. novembra star 21 let. Po zakonu, ki je v veljavi v državi New York, je bil prepuščen h glasovanju.
*
Uradništvo in tudi diplomatski delegatje, ki se udeležujejo zasedanja Združenih narodov, so si dali dan volitev v Ameriki prosto. Ker pa je bilo točenje alkoholnih pijač do konca volitev—razen piva, prepovedano, so se sešli raje v barih v poslopjih Združenih narodov, ki so, kot pravimo, izvzeti od krajevne zakonodaje in so tam lahko nemoteno vživali alkoholne pijače.
Preselitev tajnika
Mr. Frank Požar, tajnik dru štva Euclid št. 29 SDZ, sporoča, da se je preselil na 23020 Tracy Ave., kamor se naj društveni člani obrnejo v zadevah, tikajočih se društva. Njegova telefonska številka pa je še vedno ista kot preje—REdwood 1-6048.
Redna seja
Jutri zvečer ob osmih se vrši redna seja društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu.
Republikanci prodrli z veliko večino;
governer Lausche izvoljen za četrti termin





Frank J. Lausche
Dvvight D. Eisenhower
Richard M. Nixon
NI TAJNIH RAZGOVOROV GLEDE KOREJE
MOSKVA, 4. novembra—Sovjetska uradna časopisna agencija "Tass" je pooblaščeno izjavila, da so neresnične vesti, da bi se Amerika in Sovjetska zveza tajno pogajale o rešitvi sovjetskega vprašanja.
POLIO GA JE ZGODAJ OBISKAL
Calvin Mayfield, star komaj tri tedne, stanujoč na Cedar Ave., je bil pripeljan v bolnico in so ugotovili, da ima polio. Calvin ima doma dva bratca dvojčka in dve sestri enako dvojčki. Ti po poliu niso prizadeti.
SKORAJ ŽIV V JAMO . . .
GLASGOW, Škotska, 4. novembra — Hugh Macluggage grobar tukajšnjega pokopališča, je kopal grob, ko mu je spodletelo in vanj sam padel. Pri tem ste se zrušile obe strani jame. Gasilci so prihiteli na pomoč in je trajalo poldrugo uro, da so grobarja le odkopali živega iz groba, ki ni bil namenjen njemu.
Sporazum s Frankom
MADRID, 4. novembra — Španski narodno obrambeni svet, kateremu načeljuje general Franko, je po dolgih posvetovanjih sprejel ameriško ponudbo, da Amerika nudi Španiji pomoč, Španija pa odstopi Ameriki pomorske in letalslfc baze. Na teh bazah bo še vedno plapolala španska zastava, Amerikanci pa jih bodo lahko uporabljali po svoji uvidevnosti.
Amriška finančna pomoč Španiji znaša $125,000,000, ta kredit pa je ameriški kongres itak že odobril.
Iz bolnišnice
Mrs. Brigita Lend iz 1900 Rudwick Rd. se je povrnila iz bolnišnice na svoj dom, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje za obiske, cvetlice in darila ter voščilne kartice, ki jih je preje-ela. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu.
v
Redna seja
članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se udeleže redne seje v četrtek ob 7.30 uri zvečer v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo ukrepanje o bazarju, ki se vrši 29. novembra, ter o pripravah za letno sejo prihodnji mesec. Prosi se članice, ki nameravajo prispevati ročna dela za bazar, in katera imajo že pripravljena, da ista prine? sejo na sejo.
V Florido
Poznana Mrs. Rose Zupančič-Matyazich iz 15232 Waterloo Rd. se danes poda na oddih v Florido. Pred odhodom pozdravlja vse prijateljice in znance. Želimo ji mnogo razvedrila in srečen povratek!
Nemiri v južni Afriki
NEW YORK, 4. novembra— Politični odbor Združenih narodov je dobil v pretres resolucijo 14 azijskih držav, ki protestirajo zoper nacistično vladanje predsednika Malana v južni Afriki. Resolucijo je sprožil zastopnik Indije,, pridružile pa so se mu tudi druge azijske države.
Če bo Malan nadaljeval a svojo nacistično politiko, je katastrofa neizogibna, pravi resolucija. Združeni narodi naj imenujejo posebno posredovalno komisijo, istočasno pa pozovejo Malana, da preneha z nadaljevanjem rasno nacistične politike, dokler ne bo položaj preiskan po novo imenovani komisiji Združenih narodov.
Po poročilih iz južne Afrike je prišlo do streljanja med policijo in črnci. V tem streljanju je bilo troje mrtvih, štiri osebe pa so bile ranjene.
Malan nadaljuje z rasno politiko in so posamezne samoupravne edinice sledile njegovemu koraku. Mesto Port Elizabeth je kaznovalo 56 črncev z denarno kaznijo v dolarski valuti $42 ali 90 dni zapora, zato ker so se vsedli na železniški postaji na klopi, ki so rezervirane samo za belce.
Narodni izdajalec ali verski blaznež
NEW YORK, 4. novembra— V kazenskem procesu zoper bivšega ameriškega narednika Johna Provooa se je izkazalo, vsaj po dosedanjih pričevanjih, da je .bil Provoo v zadnji vojni praktično v japonski službi. Priča Paul Telles je dejal, da se je Provoo znesel tudi nad nekim ameriškim polkovnikom, ki je bil od Japoncev ujet in ga od spodaj navzdol obdelava!, da mu je ta polkovnik končno moral odvrniti, da ne more govoriti z njim na način, katerega se on poslužuje. Provoo je polkovniku odgovoril, da • s polkovnikom lahko tako ravna, ker je on Provoo itak v japonski službi.
Provoo je prišel na japonsko stran že leta 1949. V japonski
službi se je nato maščeval nad ameriškimi vojnimi ujetniki in jih spostavljal japonski maščevalnosti ter je bilo na ta način več ameriških vojnih ujetnikov pobitih.
Japonska priča Yanase, ki je bil v japonski vojski poročnik in tolmač, je izpovedal, da mu je Provoo trdil, da se bavi z verskimi nauki budizma, da mtr budizem z Japonci vred zelo ugaja in da hoče biti v tej službi.
Provoo se od svoje strani zagovarja, da vse kar je delal, je delal na pritisk Japoncev, ki da so mu grozili v slučaju odpora tudi s smrtno kaznijo.
Na proces bo prišlo iz Japonske najmanj 20 nadaljnjih prič.
DANAŠNJI BULETIN CLEVELAND, 5. novembra—Po rezultatih, objavljenih ob osmi uri danes zjutraj, je dobil general Eisenhower 26 milijonov glasov, napram 21 milijonov za Adlai Stevensona.
General Eisenhower je v ospredju tako v štetju popularnih glasov kakor v elektoralnih glasovih, katerih ima Eisenhower 429, Stevenson pa 102.
Prvič v zgodovini Ohio se je primerilo, da je governer zmagal četrtič, ko je governer Frank J. Lausche porazil svojega republikanskega nasprotnika Charles P. Tafta z ogromno večino glasov.
Republikanski senator John W. Bricker je zmagal nad demokratskim kandidatom Michael V. DiSalle in tako si zasigural drugi šest-letni termin v senatu Zedinjenih držav.	^ 4 * y
Iz dosedanjih poročil o izidu volitev, so znamenja, da so republikanci prvič po dolgih letih prodrli tudi v mestih, okrajih in državah, ki so od nekdaj bile na glasu kot demokratske trdnjave.
Prvi vtisi iz Evrope, posebno iz Londona, o zmagi Eisenhowerja, izražajo presenečenje. Uradnih komentarjev seveda še ni.
Žalostna vest
Mrs. Mary Krajnc z 1061 E. 68 St. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da je tamka,j umrla mati njenega pokojnega moža Franka, Ana Krajnc, iz Topola, fara Begunje pri Cerknici. Pokojnica je dočakala častitljivo starost 91 let. Baš sedaj je minilo eno leto odkar ji je tukaj umrl sin Frank. V Kanadi zapušča sina Josipa, na do mu pa sina Jakoba. Bodi pokoj-nici lahka domača zemlja.
Podr. št. 48 Sansa
Jutri zvečer ob osmih se vrši seja podr. št. 48 Sansa v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Prosi se vse društvene zastopnike in člane, da gotovo pridejo na sejo, ker bo več važnih stvari za ukrepati.
Nov radijski program
Pričenši v nedeljo, 9. nov. se vrši nov radijski program na postaji WJW in sicer od 11.30 do 12. ure opoldne. Oznanjevalka programa bo Miss Ann Traven.
Načelna izjava Stevensona
"Vsakdo, ki se poteguje za predsedniško mesto, si želi zmage. Naravno, da si jo želim tudi jaz. Toda zmagati ali propasti, če kdo veruje sam vase in na svojo vest, za njega ni vprašanje, ker lahko pričakuje mirno jutrišnjega, pojutrišnjega dne v polni mirnosti.
Užival sem v volilni borbi, ker sem veroval v našo stvar. Priznavam, da je demokratska stranka v toku naše zgodovine izvršila veliko misijo kot zunanja oblika izražanja resnične demokratske družbe, v kateri je ljudstvo suvereno.
Demokratska stranka je ljudska stranka, ki zastopa politiko, program in izvajanje tega programa v interesu vseh, ne pa samo nekaterih. Prepričan sem, da je demokratska stranka ljudska stranka, stranka vsakega in ne posameznika.
Ce gledam nazaj na volilno borbo, sem popolnoma zadovoljen, da sem govoril o vsem, kar mi je bilo na srcu. Morda ne vse izčrpno in dovršeno. Toda nikdar se nisem izogibal resnice in sem zavračal taktiko, da bi zavajal.
Gledal sem na resnico kot sem jo sam videl. Govoril sem, kar sem mislil in sem mislil, kar sem govoril.
Napravil sem, kar je bilo v moji moči in govoril naravnost ter brez ovinkov.
Zaupanje, ki je dedščina naših dedov, je veliko bogastvo obenem pa vir naše moči."
Načelna izjava Triimana
"Te volitve lahko odločijo o tem ali bomo šli aiaprej in posplošili naše blagostanje, ali pa bomo padli nazaj v depresijo. Volitve znajo odločiti, ali bomo ohranili in razširili naše civilne pravice in svoboščine, ali pa jih bomo pustili pasti v strahu pred obrekovanjem. Predvsem pa te volitve znajo odločiti, ali bomo dosegli končno trajni mir, ali pa bomo popeljani v tretjo svetovno vojno."
ANNA MIKLAVCIC
V ponedeljek zvečer ob 11. uri je preminila na svojem domu Anna Miklavčič, stara 71 let, stanujoča na 21327 Westport Ave. Doma je bila' iz vasi Ro-žempah, fara Škocjan, odkoder je prišla v Ameriko leta 1903. Družina je živela na E. 55 St. devet let, zadnjih 42 let pa na zgornjem naslovu. Bila je članica podružnice št. 32 SŽZ in Oltarnega društva sv. Kristine, ter društva Collinwood Hive, št. 283 TM.
Tukaj zapušča soproga Johna, sinova John in Anthony ter 14 vnukov, v starem kraju pa sestri Marijo in Frančiško. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Kristine in nato na pokopališče Calvary.
*
CAROL DUSA
Družini Mr. in Mrs. Frank Dusa iz 15625 School Ave. je v ponedeljek umrla sedem ur po rojstvu hčerka Carol in sicer v Polyclinic bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Chobakowski. Pogreb se vrši iz Grdinovega Lake Shore pogrebnega ■zavoda, 17010 Lake Shore Blvd. na pokopališče Calvary.
*
MARGARETA ŠILO
Po dvo-tedenski bolezni je preminila v Glenville bolnišnici Margaret Šile, rojena Mihelič, stara 76 let, stanujoča na 18920 Abbey Ave. Bila je vdova. Doma je bila iz vasi Sodražica, fara Jalovec na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 54 leti. Bila je članica društva (Dalje na 2. stranD
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST.
5. novembra 1952
a
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JX/GOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEndeison 1-5311 — HEndeison 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 . 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
.$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NALOGE PREDSEDNIKA U. S. A.
Predsednika naše Amerike je po ustavi najmočnejša osebnost sveta. Amerika se v juristariji, recimo v državo-znanstvu imenuje predsedniška republika. V državah, kjer so diktature katerekoli vrste že, tam je seveda diktator vse. V zgodovini je znan izraz "Država sem jaz," kar bi pomenilo, da kar državni poglavar izreče, je končna beseda; V Ameriki imamo demokracijo, tisto demokracijo, ki so jo veliki duhovi imenovali največji dogodek novega veka, katerega začenjamo z dobo, ko je Kolumbus odkril Ameriko. Cisto razumljivo je bilo, da je očetom naše ameriške ustave narekovalo, da bodi predsednik močan človek, a ustava in življenje državljanov demokratično.
Ameriški predsednik si sam izbere svoje pomočnike, katere skupaj imenujemo federalno vlado. Ameriški predsednik stavi j a na kongres, torej na spodnjo zbornico in senat svoje predloge, v katerekoli obliki že. Ce ti predlogi niso sprejeti, ima predsednik pravico ugovora (veta) in če naj ameriški kongres svoj bivši sklep zopet osvoji, je potrebna dvetretinjska večina. Toda če primerjamo parlamentarne države in šefa parlamentarnih vlad, potem moramo imeti pred očmi, da parlamentarizem pomeni večino. Če te večine predsednik vlade nima, mora s svojo stranko, ki ga podpira, iti v opozicijo. Ameriški predsednik, če s svojimi predlogi v kongresu ne uspe, pač ne uspe, ali radi tega ostane na svojem položaju za svojo dobo štirih let.
Spričo današnjega položaja Amerike v svetu in doma, je naloga novega ameriškega predsednika več kot odgovorna. Amerika se stavi j a na čelo svobodoljubnih narodov in držav proti sovjetskemu imperializmu. To pa po vsej svoji pravici. Njena demokratična načela so vzor, njena tehnika in gospodarstvo pa kazalec, ki kaže pot, a obenem tudi opozarja nasprotnika, da se bo nekaj težkega zgodilo, če bo skušal dregniti v to impozantno ameriško tehnično stavbo. Amerika sama na sebi pa je v svojem industrijsko agrarnem razvoju postala v zadnjih tridesetih letih tako močan gospodarski potencial, da mora po tej poti iti naprej, če naj sama sebi ne reče, da kdor ne napreduje, nazaduje, ker je ostal na isti točki.
Poleg notranjih vprašanj, ki bodo silno odmevala med vrstami ameriškega delovnega ljudstva, so važna tudi zunanja politična vprašanja in morda predvsem ta! Kakorkoli se vzame korejsko vprašanje, se mora vzeti iz njegove osnove. Koreja je odskočna deska za nadaljnji sovjetski imperializem na azijskem kontinentu. Ni odvisno in ni bilo odvisno ne od severnih Korejcev, da začnejo z agresijo, ne od južnih Korejcev, da se tej agresiji uklonejo, marveč vse niti so vodile v Moskvo. Od Moskve je odvisno kako se'bo rešilo korejsko vprašanje na eni strani, od Amerike, ki vodi proti-akcijo, pa na drugi strani. Končno gre za dva velika imperija, ki se bosta lahko v bližnji, ali v daljnji bodočnosti srečala še na drugih spornih točkah in bo Koreja le simbol, ne pa označba posameznega kraja.
V mednarodnem svetu visi na nebu polno težkih vprašanj. Je tu zagonetni azijski svet in morda ne bo preteklo preveč let, ko se bo govorilo tudi o zagonetnem afriškem svetu. Zemeljska obla je polna samih vprašanj. Morda še nikdar ni bilo toliko hrepenenja po miru, po neki življen-ski ustalitvi, kakor ga je ravno sedaj. Ce pa naj Amerika vodi svet v taboru protisovjetskega imperializma in če je ameriški predsednik po ustavi najodgovornejša, pa tudi najvplivnejša oseba od vseh državnih poglavarjev sveta, potem ameriški narod gleda po izidu današnjih volitev na bodočnost z velikim pričakovanjem, da ne rečemo z napetostjo!
Predsednik Amerike za nadaljnja štiri leta je general Eisenhower. Eisenhower je v volilni propagandi govoril ognjevite besede kako naj se reorganizira ameriška notranja uprava, kako naj se povsod odpravi takozvana korupcija in kako naj se konča vojna na Koreji ter zavaruje splošni mir. Eisenhower je odobril vso republikansko kandidatsko listino. Z zmago republikancev bo imel tudi v kongresu zaslombo stare republikanske stranke. Prevzel je nase odgovorno nalogo Amerike doma in Amerike v svetu. Amerike doma; Ali bo hotel zaustaviti njen dvajsetletni razvoj na socialnem polju? Amerike v svetu: Ali bo imel srečno roko, da bo znal njen započeti vpliv v svetu sploh ne samo ohraniti, ampak ga nadalje razvijati in spopolnjevati v duhu prave ameriške tradicije pravih, da ne rečemo, velikih ameriških predsednikov. . . . L.C.
Zbor "Triglav"
gostuje dvakrat
CLEVELAND, Ohio — Da se nisem oglasila že nekaj časa, je važen vzrok. Čakala sem namreč, kaj se bo sklenilo glede povabila sosednjih organizacij. Dobili smo namreč pri zboru "Triglav" povabilo za nastop pri dveh večjih priredbah.
Federacija SNPJ društev v Yukonu, Pa., je povabila naš zbor, da gostuje na njih proslavi 23. novembra. Povabilo je zbor sprejel in sedaj se pridno pripravljamo, da bomo podali ponovno koncert in opereto "Kmečka ohcet," katero šmo vprizo-rili ob priliki naše obletnice pro-šlega maja meseca na zapadni strani Clevelanda. Slišali smo, da se je vsem zelo dopadla ta prireditev, saj je bila prvič podana na odru, in sicer pod veščim vodstvom g. Antona Schu-belna.
Torej, sedaj pa par besed rojakom v bližini Yukona. Pridite gotovo na to prireditev, da se osebno spdznamo in pozdravimo kot bratje in sestre SNPJ. Pri zboru je več Žirovcev, vem pa, da jih je tudi več po Pennsylva-niji, katere prijazno vabim, da pridete v Yukon na ta dan, da se vidimo.
Drugo povabilo je prejel zbor od društva Mir, št. 10 SDZ v Newburghu, ki bo obhajalo 40-letnico svojega obstoja, in sicer v nedeljo, 8. februarja 1953. Ravno tak program bo podan od naše strani. Tudi tu smo si bratje in sestre, ker smo po večini včlanjeni tudi pri Slovenski dobrodelni zvezi; 40-l#tnica je velikega pomena. Kdor deluje pri društvih ve, kaj je to, koliko ur se žrtvuje, pa tudi denar, na kar se pa lahko pozabi, ko se ob tako važni obletnici vidi veliko udeležbo na priredbi. Človek se tedaj kar dobro počuti. Zato pa priporočam iz lastne izkušnje, da ne pozabite takih dni, izkažite se hvaležne uradnikom in delavcem za ves trud.
Kakor sem že zadnjič omenila, so koncerti sedaj na vrsti. Zelo lep je bil koncert Zvona, kakor Planine in opera Glasbene Matice. Mi se skušamo po možnosti udeležiti vseh. Zdaj bo na vrsti Jadranov koncert in upam, da bo uspešen vsestransko.
Anna Jesenko, poročevalka.
Vabilo na koncert zbora Jadran
CLEVELAND, Ohio —V nedeljo, 16. novembra bodo priredili pevci pevskega društva Jadran jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek bo ob 4. uri popoldne.
Zbor vam bo zapel več lepih slovenskih pesmi. Poleg mešanega zbora nastopijo tudi ženski zbor, moški zbor, oktet, duet in solist. Zatem bo prosta zabava, večerja in ples ob godbi Richard Vadnalovega orkestra.
Torej, kdor hoče imeti pristno zabavo, naj pride na Jadranov koncert 16. novembra, ker bo pester program.	F. G.
LAUSCHE V CLEVELANDU '
Za volitve je prišel governer Frank Lausche v Cleveland. Lausche stanuje v Clevelandu na 1900 E. 30 St. Potem ko je Lausche volil, se je vrnil nazaj v Columbus. Poleg drugih državnih poslov kliče Lauscheta v Columbus slučaj upora kaznjencev v državni kaznilnici, ki 5e ni zadušen.
Uprava kaznilnice se bavi z načrtom, da preseli iz teh poslopij 600 do 800 kaznjencev.
25-letnica podr. 10 SŽZ
CLEVELAND, Ohio —Predzadnjo soboto so imele slavnostni banket članic podružnice št. 10 Slovenske ženske zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Navzoče je pozdravila predsednica podružnice, Mrs. Mary Urbas, potem pa je izročila vodstvo glavni tajnici, Mrs. Albini Novak, ki je v jedrnatih besedah orisala 25-letno delovanje podružnice.
Govoril je tudi župnik fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave., g. Matija Jager; g. Anton Grdina in drugi.
G. Anton Grdina, ki se je baš vrnil iz Jugoslavije, je dejal, da so dekleta in žene v tej deželi lahko srečne, ker uživajo versko svobodo, ki jo ne uživajo tam.
Po programu in banketu je sledil ples in prosta zabava. Udeležba je bila velika.
Pripomba: V torek zvečer sem imel priliko, da sem videl premične slike, katere je posnel Mr. Joe Prime iz E. 160 St. Med drugimi je kazal tudi prvo obhajilo otrok v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Bilo je gotovo nad 100 otrok. Deklice, vse oblečene v bela oblačila s pajčolani. Po procesiji in opravilu se je vršil banket, da banket, če vidite krasno urejene mize, obložene s pecivom in drugimi dobrotami. Res krasno dekorirane mize, ki bi delale čast vsakemu banketu.
Med mizami so hodili duhovniki, ki so delili otrokom podobe v spomin na prvo obhajilo. Bilo je svečanejše in lepše, kot smo imeli mi nekdaj in lepše kot napravijo otrokom tu ob enaki priliki.
Kot se čuje, bo Mr. Prime kazal te slike v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. in vas vabim, da pridete pogledat, in se prepričate, da pišem resnico.
Vabim pa tudi g. Grdina, da bo to videl, in govoril bo drugače, prepričan sem.
John M. Stebla j.
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani)
sv. Ane, št. 4 SDZ in podružnice št. 25 SŽZ.
Tukaj zapušča dve hčeri: Mrs. Frances Plemel in Mary, tri vnuke, pravnuka, sinaho Jennie, za-ta Franka, brata Franka Miheli-ča irt več sorodnikov. Soprog John je umrl leta 1908, sin Frank pa leta 1948. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in
nato na''pokopališče Calvary.
#
TELESFOE MALINOWSKI
Snoči je umrl v Glenville bolnišnici Telesfor Malinowski, stanujoč na 16008 Huntmere Ave. Pogreb oskrbuje Grdinov po-, grebni zavod.
*
V zadnje slovo
članstvo društva Slovenski dom št. 6 SDZ se prosi, da pride nocoj ob 7.30 uri v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da izkaza zadnjo čast umrli članici Frances Fabec, ter da se v četrtek zjutraj po možnosti udeleži njenega pogreba.
#
Članice društva Collinwood Hive, št. 283 TM so prošene, da pridejo v četrtek zvečer ob 7.30 uri v Grdinov Lake Shore pogrebni zavod na 17002 Lake Shore Blvd., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Anna Miklav-čič, ter da se v pc^tek udeleže njenega pogreba.
Borba proti tuberkuložni živini je borba za človeško zdravje
v zadnjem času čitamo v naših časopisih vedno bolj pogosto o potrebi zatiranja tuberkuloze pri naši goveji živini. Tudi med živinorejci samimi slišimo vedno pogosteje razgovore, da ima ta ali oni ves hlev okužen s tuberkulozo in da je bila temu ali onemu v klavnici zaplenjena krava, ker je bila močno okužena s tuberkulozo; zopet drugi se sprašujejo, kje bi nabavili dobre krave mlekarice, ki ne bi bile tuberkulozne itd.
V kranjskem okraja je stanje zelo resno
V zvezi s tem bo marsikoga zanimalo, kakšno je stanje živine v kranjskem okraju. Ali je res tako obupno in nevarno ? Naj takoj povem, da točne slike nimamo! Kajti,vsa živina še ni bila sistematično pregledana. Iz naslednjih podatkov pa bomo lahko spoznali, da je tudi pri nas stanje zelo resno. V klavni cah v Kranju, Škofji Loki in Naklem, kjer pregledujejo veterinarji meso, se je lansko leto ugotovilo, da je živina najnjanj v 54 vaseh, iz katerih je prihajala, tuberkulozna. Koliko je pri tem okuženih poedinih gospo-darstev-hlevov in koliko je okužene živine, iz tega seveda ne moremo sklepati.
S tem tudi ni rečeno, da v drugih vaseh živina ni tuberkulozna. Točno vemo le to, da je bila lani v kranjski klavnici ugotovljena tuberkuloza pri 72 glavah goveje živine in da je bila vsa iz domačega okraja. Poleg tega bom navedel še nekaj številk, ki so nam znane; julija leta 1949 so organi veterinarske službe tuberkulinirali (enostavno cepili) v vasi Voklo v 12 hlevih 91 glav živine. Od tega. jih je bilo 20 okuženih z jetiko, kar znaša 23%. Pri letošnji tuberkuloza-ciji pa so v vaseh Voklo, Voglje in Hrast je ugotovili že 25% okuženih hlevov, v kmetijski delovni zadrugi v Naklem 2% tuberkulozne živine, v Stražišču pa leta 1951 12%.
Na območju mestne občine Kranj so lani in letos sistematsko pregledali govejo živino in to je bilo le v Stražišču in deloma na Rupi ugotovili 25 okuženih hlevov.
Goveja tuberkuloza je nevarna za zdravje človeka
Oglejmo si zdaj še podatke, ki jih je zbral Protituberkulozni dispanzer v Škofji Loki in v Kranju o obolenju ljudi. V dispanzerju v Škofji Loki je bilo lani ugotovljenih 110 tuberkuloznih ljudi, v Kranju pa je bilo do konca avgusta letos registriranih 247 primerov pljučne tuberkuloze, 54 primerov kostne tuberkuloze in 22 primerov tuberkuloze na drugih organih. Zakaj navajamo te številke? Zato, ker je goveja tuberkuloza prav ta-
300,000 PATRIOTIC AMERICANS
yis volunteer personnel in the
GROUND OBSERVER CORPS
Thousands of patriotic Americans are now serving, proudly wearing GOC wings. 31)0.000 more urgently needed. It s interesting and vital work. Aircraft identifiration is taught by Air Force experts. CONTACT nearest Civil Defense Director at
(phone and address)
or writ* to;
GROUND OBSERVER CORPS
U. S. Air force,
Washington 25, D. C.
— rm RAMPARTS WE WATCHf
gjLj
ko, ali morda še bolj kakor človeška, nevarna—človeku.
V resnici prav za prav nimamo človeške ali goveje tuberkuloze, pač pa različnfe tipe bacilov, tuberkuloze, človek lahko zboli od človeškega ali goveje-vega tipa tuberkuloze. Po podatkih iz Danske (kjer je bilo pred vojno 59% ljudi bolnih od goveje tuberkuloze), je goveja tuberkuloza predvsem vzrok kostni in kožni tuberkulozi pri ljudeh, pri otrocih pa v mnogih primerih tudi meningitisu. In če je bilo pri nas samo v kranjskem dispanzerju ugotovljenih 54 primerov kostne tuberkuloze, .lahko sklepamo, kako nevarna je tuberkulozna živina za ljudi, posebno še za otroke.
Z govejo tuberkulozo se človek okuži predvsem z uživanjem mleka tuberkuloznih krav. Ta nevarnost je še večja v krajih, kjer pijejo neprekuhano ali kislo mleko. Ker pa je res, da je najbolj zdravo neprekuhano mleko, ker ima več redilnih snovi in vitaminov, je potrebno, da ga pijejo predvsem dojenčki in bolniki. Zato pa je nujno potrebno, da dobijo otroci in bolnišnice mleko iz hlevov, v katerih zanesljivo ni tuberkulozne živine, in iz krajev, kjer so tudi ljudje zdravi in higienični.
Za zdravje človeka pa ni nevarno samo neprekuhano mleko, ampak tudi mlečni izdelki, ki se ne prekuhavajo, pasterizirajo ali sterilizirajo. To so smetana, surovo maslo, sir in podobno. V surovem maslu so našli bacile tuberkuloze še po 100 dneh, v siru po 38 dneh itd. Razen tega so v nevarnosti tudi ljudje, ki oskrbujejo živino, ker se lahko okužijo z vdihovanjem bacilov govedi z odprto tuberkulozo, s prahom v hlevu (v katerem so bacili, ki so prišli vanj pri kaš-Ijanju bolen živine), z gnojem, mlekom in drugimi izcedki. Možna pa je tudi neposredna okužba z dotikanjem živine ali hlevskega orodja (kožna tuberkuloza) .
Zmagal bo tisti,
ki bo vztrajnejši
Po vsem tem vidimo, kako nevarna je goveja tuberkuloza za človeško zdravje. Borba proti goveji tuberkulozi je torej obenem borba za človeško zdravje. Iz vseh teh razlogov se je ljudska oblast na Gorenjskem odločila za obvezno borbo proti tuberkulozni živini, dokler se bolezni dokončno ne zatre. Ta borba seveda ne bo niti enostavna niti kratka. Trajala bo več let. (Na Danskem na primer je trajala devet let). Kakor si moramo biti na jasnem b tem, da bo število okužene živine najbolj padlo v prvem letu borbe. Tako smo lahko prepričani, da se bo dosegel resničen uspeh šele tedaj, če se ne bo ustrašilo borbe za likvidacijo zadnjih odstotkov te bolezni; ta del borbe bo namreč najbolj trdovraten in bo zahteval največ vztrajnosti.
Metod Dolenc.
(Po "Gorenjskem glasu")
Potek volitev
Ker je bilo vreme za volitve ugodno, ker je bilo veliko na novo registriranih, volilna agitacija pa na obeh straneh na vrhM-cu, se je napovedalo, da bo šlo
na volitve 55 milijonov vo
ililnili
#Aii Oeftnu Filter Cenleis O Skyvkalrt)" ibei
^ Confrtbuftd as q public itrvlc« by
ERJAKOPRAVNOST
GOZDOVE JE ZAŽIGAL
PETERSBURG, W. Va., 4. novembra—Državna policija je prijela nekega 39 letnega Tay-lorja, ki je bil osumljen, ,da je po gozdovih zažigal.
Taylor je priznal, da je zažigal po gozdovih in sicer iz jeze, ker se je zaključila lovska sezona. Taylor ima na vesti več požigov in policija trdi, da je povzročil, da je bilo poškodovanih po požarih najmanj tisoč akrov gozdov.
GLASOVANJE OBEH KANDIDATOV
WASHINGTON, 4. novembra — Demokratski kandidat Adlai Stevenson se je v zgodnjih jutranjih urah javil pri volitvah in glasoval za demokratsko listino. Glasoval je v predmestju Half Day, Illinois. Republikanski kandidat je enako v zgodnjih urah glasoval v New Yorku za skupno republikansko listo.
upravičencev. Dosedanji re) je oni iz leta 1940, ko se je
ikord volitev v dvoboju med Franklinom D. Rooseveltom in WiUkie® udeležilo 49,820,000 volilcev.
Politični preroki so se izoSJ' bali točnih napovedi. Nazadnje so dajali vsakemu kandidatu po* lovico. Izučila jih je skušnja leta 1948, ko so napovedovali z vso sigurnostjo republikansko zmago, republikance pa je P"' razil demokrat Harry S. Tr^' man.
Ti politični preroki so se raje _ zadovoljevali z novejšo zgoAo'^ no ameriških volitev. Leta je bilo lahko napovedati, da ^ zmagal Harding, za leto 1924, o bo Coolidge, leta 1928 Hoover, leta 1932 in zaporedoma v naslednjih letih pa Franklin D. Roosevelt.
Situacija na dan pred volita® mi, da to pot ni bila tako jasnai tako se je trdilo, vsled česar s" volilni rezultati izostali.
Cleveland je bil razgiban
Pričakovalo se je, da se bod" Clevelandčani udeležili volit®^ do 90%.
Volilni odbor je pozval Clev® landčanke-volilke, naj se udel®' žijo volitev v dopoldanskih, ^ pa vsaj zgodnjih popoldanski urah, da ne povzročijo^ gneče navalu, ki se je pričakoval pr" večernim uram.
Volilni odbor je imel celo ^r mado pomočnikov, katerim so dodali še posebne nadzornik®' dalje kurirje in potrebna voz^'
Računajo, da bodo volitve v
Cuyahoga okraju stale okro^ $300,000, če se računajo tiskoV' ne, drugi materialni izdatki i'' 'pa posebne plače osobju.
TITO O POLOŽAJU
ZAGREB, 4. novembra Včeraj se je začel kongres slovanske komunistične strank®-Otvoritvni govor je imel šef S^' neralnega štaba, general Fop" Vič, ki je poudaril, da se slovanska armada zaveda, ''''' napetost še ni prešla, zato pa mora spopolniti in pojačiti.
V ponedeljek je govoril pr® sednik vlade maršal Tito.
je bil napovedan za pet ur ^ Tito se je dotaknil notranjCo^ in mednarodnega položaja.
Tito je poudaril, da gre Sovjetska zveza po poti carskega imperializma. Komunizem in pitalistieni svet lahko #^1# drug poleg drugega. Jugoslaviji' je hvaležna za podporo Zapad*' vendar pa ji Zapad to podpor" daje, da sam sebe močneje zava ruje.
Zastopniki
«
Enakopravnosti e
Za st. ciairsko okrožja-jOHN RENKO 1016 Easf 76th Street
UTah 1-6888
Za colllnwoodsko euciidsko okrožje: JOHN STEBLAI 17902 Nottingham
IVanhoe 1-3360 •
Za nevvburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avew*'*
Diamond 1-8029
■■■■nmiaiK''
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
azijska država, ki ne pripada aziji
Turki! Koliko strahu so preži-veli naši pradedje, ko so zaslišali to besedo. Po gorah so zagoreli kresovi, ljudje so pobrali ^6) kar so mogli na hitrico in °®žali k taborni cerkvici, da bi skrili za varno obzidje. Marsikje na Slovenskem si danes predstavljajo Turke tako, kot so opisani v "Sloven-skih večernicah": visokoraščeni ^ojščaki, oblečeni v črne hlače, ® fesom na glavi in s krivim han-za, pasom.
Tako je bilo nekoč.
Toda precejšen kos zgodovine jj^ših narodov je povezan s Tur-Srbija, Makedonija, Črna go-Bosna in velik del Hrvatske čez pet sto let ječale pod tur-skim jarmom. V starih bojih za osvoboditev je bil nemogoč vsak kulturni gospodarski in politič-razvoj, tako da se moramo danes močno truditi, da bi premagali ostanke gospodarske ^ kulturne zaostalosti—posledi-^e turškega suženjstva.
Te Turčije danes ni več. Na jy^nih razvalinah je vstala nova f^rčija—mlada država, ki si 2eli napredka in miru.
^ova Turčija je rodila po prvi svetovni vojni
Današnja turška republika za seboj pravzaprav zelo . ^tko zgodovino. Ustanovil jo J® Mustafa Kemal paša, ki ga P°znamo pod imenom Ataturk (Oče Turčije), v prvih dneh po P^vi svetovni vojni. Prvega no-^embra 1922 je ukinil sultanat proglasil republiko, ki se ^adno imenuje Turkiye Cum-«Uriyeti (turška republika).
Takrat se je začela za Turči-3o nova doba kulturnega prepo-roda in gospodarskega razcve-ta. Turčija se danes že močno '"azlikuje od svojih arabskih 'Muslimanskih sosed, ki jim po geografskem položaju in po veri Pripada. Če ne že po vsem, po-pa vsaj po mnogih značilnostih notranje ureditve, stopnji Kulture in gospodarskega raz-^®ja, bolj pripada Evropi kot ^2iji. Zato je razumljivo, da jo Arabske države gledajo kot odpadnika od Korana, ki se mu je, ^ot pravijo, izneverila.
Toda turška zgodovina sega v ^Gsnici še daleč nazaj.
Ko so leta 1455 Turki zasedli ^rigrad, so začeli osvajati vr-®to dežel na Balkanu in v Mali ■^iji. Podvrgli so si krimski ka-osvojili Sirijo, Palestino, ^Sipt in Arabijo. Na vzhodu so Prišli do Kavkaza in Mezopota-^'Je. Njihove vojske so prodrle Dunaja. V 16. stoletju so Osvojili skoraj vso severno Afri, ^rške ladje so ustrahovale oba-® Španije in Italije. ■
Toda to velikansko osmansko ^esarstyo je pričelo kmalu raz-P^dati. Prvi poraz so doživeli v itki pri Lepanju (1571), ko jih premagalo združeno špansko-• ^^ečansko brodovje. Nato pa se-—posebno v 19. stoletju— ^'"stili udarci od zunaj in od zno-Rusija je želela priti preko . ^^danel na Sredozemsko mor-Avstroogerski pa so bila le še a Balkanu odprta vrata. Zno-j ^države so rasla osvobodilni^ gibanja med Srbi, Grki, Ma-^donci in Bolgari. Seveda je
istočasno tudi v sami Turčiji rasla moč mlade mlade buržoa-zije, ki je hotela razrušiti sistem fevdalnih odnosov, dobiti proste roke in priti do besede. Združevala se je v mladoturškem gibanju in je leta 1908 celo prišlo do revolucije. Ta pa se je žalostno in brez uspeha končala.
Balkanske vojne in prva svetovna vojna, ki se jo je udeležila Turčija na strani centralnih sil: Nemčije, Avstroogrske in Bolgarije, so dokončale proces propadanja osmanskega cesarstva. Turčija je izgubila vsa ozemlja izven njenih današnjih meja. Po Servrski mirovni pogodbi leta 1920 bi morala izgubiti še več: vse ozemlje na evropski celini, poleg tega pa še Smirno z okolico v Mali Aziji. Mlada buržo-azija ni bila zadovoljna z določbami mirovne pogodbe. V Ankari je ustanovila svojo posebno vlado, zbrala okrog sebe razpršeno vojsko in pregnala zaveznike, ki so Turčijo zasedli po prvi svetovni vojni. Na čelu tega gibanja je bil Mustafa Kemal pašo, ustanovitelj republike.
Kemal-Ataturk je zelo uspešno vodil Turčijo med nevarnimi čermi mednarodne politike. Njegovo politiko so nadaljevali tudi po njegovi smrti leta 1938.
Z Rusijo je leta 1920 sklenil prijateljsko pogodbo in spretno manevriral, tako da se ni nikomur zameril. Res je leta 1934 sklenil pogodbo tudi z Jugoslavijo in Grčijo, kasneje pa še si Francijo, toda tako, da se Rusi niso počutili ogrožene. Leta 1939 je Turčija sklenila še vojaško pogodbo z Anglijo in Francijo, obenem pa je vzdrževala prijateljske stike s Hitlerjem in Mussolini jem.
Ko se je začela druga svetovna vojna, so skrbeli, da bi koU-kor se le da dolgo ostali izven vojnih zapetijajev in da bi stopili v vojno šele takrat, ko se bo že točno vedelo, kdo bo zmagovalec. Tako so napovedali vojno Nemčiji in Japonski šele februarja leta 1945. Ves ta čas pa so lepo trgovali na levo in na desno, kdor je pač boljše plačal, pa čeprav je šlo to v škodo zavezniški stvari. Po vojni se seveda s tako politiko ni dalo več naprej. Treba se je bilo odločiti.
K temu je precej pripomogel tudi Kremelj, od koder so se vse pogosteje slišale stare ruske zahteve po Dardanelah in po Kar-su ter Ardakamu, ki ju je Rusija po prvi svetovni vojni odstopila Turčiji. Tako se je morala Turčija odločiti za Zapad, kjer je našla podporo najprej v Zedinjenih državah, dočim je imela Anglija dovolj dela v reševanju svojih vprašanj doma in v bivših angleških kolonijah. Da, tudi Angleži so bili pripravljeni pomagati, toda turške čete naj rešujejo najprej angleški imperij. Ko bo to v kraju, bodo pa še lordi pomagali braniti Turčijo pred morebitnim napadom s severa. No, tudi v Atlantskem paktu se Turčija ne počuti preveč dobro ob strani Italije in se z vsemi silami upira, da bi postavili Italijana za poveljnika sil Atlantskega pakta v Sredozemlju.
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382
Kakšna je državna in politična ureditev?
Ataturk ni bil le vodja revolucije, temveč tudi utemeljitelj nove države. Od vsega začetka svojega vladanja je vzel državno krmilo močno v roke in osredotočil vso državno ' oblast v svojih rokah. Reformiral je Turčijo tako, kot si je sam zamislil. Če ni slo zlepa, je šlo tudi zgrda.
Prepovedal je mnogoženstvo ter nošenje feredže in fesa. (Fe-redža je koprena, s katero so si poročene žene zakrivale lice, fes pa je moško pokrivalo). Uvedel je latinico, cerkev je ločil od države. Osnovnošolska izobrazba je postala obvezna in brezplačna. Zelo je reorganiziral tudi državno upravo, sodstvo in vojsko. Iz Turčije je hotel napraviti napredno in industrijsko razvito buržoazno državo.
Sodstvo je postalo neodvisno. Državna uprava je do neke mere decentralizirana in je razdeljena na vilajete, kazase in nabije. Po naše bi se temu reklo: okrožja, okraji in občine. Ti seveda niso organi samouprave, pač pa le organi centralne oblasti.
Do leta 1945 so imeli eno samo stranko
Vse do konca druge svetovne vojne so imeli v Turčiji eno samo stranko: Ataturkovo repyb-likansko ljudsko stranko. Ko je Ataturk leta 1938 umrl, je postal predsednik stranke in republike Ismet Inoni, Glavna zasluga za tak vzpon mlade turške republike gre torej prav tej stranki. Turčija je namreč za časa vlade te stranke postala najrazvitejša in ekonomsko najmočnejša država Bližnjega vzhoda.
Leta 1945, torej po drugi svetovni vojni, pa se je iz republikanske stranke odcepila skupina opozicionalcev. Ti so ustanovili svojo— demokratsko stranko. Opozicija je namreč močno kritizirala vladino notranjo politiko, posebno v gospodarstvu. Voditelji demokratske stranke pravijo, da je prišel čas, da se ukine tako močno vmešavanje države v gospodarstvo. Zahtevali so ukinitev državnega monopola v nekaterih industrijskih panogah, posebej pa še v zunanji trgovini. Zahtevali so tudi, da je treba v ustavi zagotovljene državljanske pravice bolj spoštovati in so obtoževali republikance, da so čisto navadni birokrati.
Na zac^njih volitvah leta 1950, ki se jih je udeležilo 88% volivcev, so republikanci pogoreli na vsej črti. Prvič po letu 1923 je prišla na oblast druga stranka. Demokratska stranka je dobila 53.3%, torej nekaj več kot polovico vseh oddanih glasov. Leto kasneje pa so bile še dopolnilne volitve za 20 izpraznjenih poslanskih mest. Od 20 so jih demokrati dobili 18. Potemtakem imajo demokrati danes v parlamentu 420 poslancev, republikanci 61, novoustanovljena nacionalna stranka pa' enega. Predsednik republike je postal Celal Bayar, predsednik demokratske stranke.
Demokratska stranka je začela izvajati svoj program. Pod: pira privatni domači in tuji kapital. Nekatera državna podjetja so dali v roke privatnikom. Smatrajo, da naj bodo državna podjetja samo tista, ki služijo za obrambo domovine in pa tista, za katera — razumljivo — med privatniki ni zanimanja. Ukinili so v sistem uvoznih omejitev in izvoznih dovoljenj, prepovedana jo vsaka nacionalizacija.
Dosegli so ogromen napredek v gospodarstvu
Osnova turškega gospodarstva jc še vedno poljedelstvo, čeprav se jc industrija močno razvila. Danes se peča s poljedelstvom še vedno okrog 80% vsega prebivalstva. Poljedelstvo je bilo zelo zaostalo in sta si republikanska, pa tudi sedanja demokratska stranka zelo prizadevali, da bi ga dvignili iz zaostalosti in čimbolj modernizi-
rali. Danes imajo že okrog 50,-000 traktorjev. Od leta 1947 sem se je število traktorjev po-desetorilo. To se močno pozna tudi v donosu pridelkov. Leta 1950 so razpolagali z 10,000 tonami pšenice za izvoz, leta 1951 pa že kar s 750,000 tonami. Letos računajo, da bodo izvozili okrog 1,500,000 do 2,000,000 ton pšenice. To je posebno važno za Jugoslavijo sedaj, ko navezuje s Turčijo tesne gospodarske stike.
Poleg pšenice je najvažnejše izvozno blago bombaž, ki so ga doslej izvažali 76,000 ton letno. V kratkem bodo lahko izvozili čez milijon bal bombaža.
Posebno pozornost so posvetili industrializaciji države. Zgradili so precej novih tovarn, železarn in topilnic ter se industrijska proizvodnja skokoma veča. Kromove rude so na primer leta 1929 izkopali 8,100^on, danes pa je nakopljejo že 200,-000 ton in je Turčija v tem pogledu na prvem mestu v svetu. Povečala se je tudi proizvodnja premoga in nakopljejo ga danes že čez 4,000,000 ton na leto.
V Turčiji je danes še malo železniških prog, saj pride na tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja le 9.4 kilometra proge, med tem ko pride v Jugoslaviji 42.8 kilometra. Zato si nova vlada zelo prizadeva, da bi razširila cestno in železniško omrežje. Sedaj grade 20,00 kilometrov novih cest. Posebno važna je cesta, ki bo vezala Iskanderum z Erzerumom na severovzhodu države. Tudi trgovinska mornarica je še v razvoju in imajo danes tolikšno tonažo ladij, kot so jo imeli v stari Jugoslaviji.
Že teh nekaj bornih podatkov nam kaže, kolikšen,gospodarski napredek so dosegli v Turčiji. To pa bo vplivalo tudi na socialno strukturo prebivalstva. Če bo znala vlada rešiti še številne socialne probleme in dvigniti življenjsko raven prebivalstva, bo te nedvomno vplivalo kot vzpodbuda za ves Bližnji in Srednji vzhod.
Tako torej žive in gospodarijo v Turčiji. Turčijo, ki ima 590 kilometrov meje s Sovjetsko zvezo, močno skrbi pritisk Kramlja in oživljanje ruskega imperializma. Zato je razumljivo, da si išče zaveznikov. Jugoslaviji je dobrodošel vsak zaveznik, ki misli pošteno in iskreno in ki je pripravljen sodelovati v naporih za ohranitev miru. S Turčijo ima Jugoslavija iste težave in različna notranja družbena ureditev ni ovira za plodno sodelovanj®, seveda, če to temelji na načelih organizacije Združenih narodov.
(Po "Delavski enotnosti")
POPLAVA JE OŠKODOVALA VASI POD ŽIROVSKIM VRHOM
Po dobrem tednu lepega vremena je v petek, 26. septembra začelo deževati. Nad Rakulkom in Žirovskim vrhom se je utrgal oblak. Voda je na mah prestopila bregove malih potočkov in hudournikov, posebno Jezernice in Rakulka, ki še vedno nista regulirana. Zelo močno je narasla tudi Osojnica in Letnik. Silne vodne mase so preplavile nenadno vse njive in po cesti od Do-bračeve do Stare vasi je bil pravcati potok. Voda je vdirala v kozolce in pričela odnašati sveže nakopani krompir, vdirala v hleve in zalila skoraj vse kleti, ki so bile polne. Najhuje je bilo od 12. do 18. ure. Pozneje je deževje ponehalo in polagoma so vode pričele ubadati.
Škode je bilo precej na njivah, ker jc plaz odnesel celo njive, druge pa zasul z blatom.
Nujno bi bilo potrebno, da se končno vendarle pristopi k rcgulaciji in preusmeritvi sicer neznatnega potočka. Rakulka, ki dela celi dolini stalno veliko škodo, zamaka precejšnje površine plodne zemlje, ki se vsled tega ne more obdelovati. B.
(Po "Gorenjskem glosu")
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je ra^lka v označbi 32 Vz do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
#
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je
16 in pol in 43 je 17.
♦
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se .vrti med 10 in 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po
ameriški meri: 1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali , 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini je 0.5369 'nautical" milje. Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
YOU
can be the woman of the year
nUPAM FOR NUR5INO-#
Nm metl n««d«d prof#wlon #o* wemMi Wi # NaHonol
Talk to Ih* Dlractor of NunM at your local hotpHal, or opplf le • tollfelal* or tcbooi •( Nwiki«.
VETROVNO MESTO
Vsi vemo, da mesto Chicago nosi vzdevek vetrovno mesto— Windy City. Pa se dostikrat zgodi, da se človeka, mesta, dežele ali naroda prime neprijazen vzdevek, ki ga ne zasluži. To velja thdi za Chicago. Mesto Chicago ni najbolj vetrovno mesto v Zedin jenih državah.
Vremenski urad je pronašel, da povprečna brzina vetra v Chicagu znaša le 10.8 milje na uro, medtem ko znaša povprečna brzina vetra v New Yorku 14.7 milje na uro. New Yorku sledi Buffalo s povprečno vetrovno brzino 14.5 milje na uro. Sledijo mesta Bismarck, Boston, Saint Louis, Cleveland in Toledo, ki so vsa bolj vetrovna kot Chicago.
Najbolj vetroven kraj v Zedi-njenih državah je gora Washington v državi New Hempshire. Tam piha veter z brzino nad 38 milj na uro. Za hud vihar se šteje brzina vetra med 55 in 75 miljami na uro, brzina viharja nad 75 milj na uro pa se šteje za hurikan. Tako pravi vremenski urad.
—NOVA DOBA
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po t CENAH, KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINA?3'S0NS Funeral directors
fwKHITWAL OCALCfiA
ffBxhrsothtOSi-KStmett hSS9C
SmiCHirURNITURE CO.
Ouo'lity at a Price — Ta^v Tonn«
JAMES D. STAKICH, lastnik
IV 1-8288
16305 WATERLOO RD.
ALI JE POŠILJANJE HRANE IN PAKETOV V STARO DOMOVINO ŠE POTREBNO?
TO VPRAŠANJE JE SEDAJ NA DNEVNEM
BEDU
ODGOVORI NA TO PA SO RAZLIČNI
Mnogi rojaki, ki so se vrnili iz obiska Jugoslavije v zad. njih lednih, trdijo, da je hrane po nekaterih krajih že dovolj in da se ista za denar že dobi, toda za denar je jako hudo. Drugi spet povedo, da je radi občutne suše in toče, ki je za, dela skoraj celo Slovenijo, v nekaterih krajih veliko pomanjkanje vsakdanjih potrebščin in prehrane. Tudi pisma, ki prihajajo od tam, so še vedno polna prošenj za ene ali druge stvari. Torej je pomoč le še vedno potrebna.
Tvrdka Kollander, ki se že 7 let bavi z pošiljanjem moke, živilskih in drugih paketov v staro domovino, je vedno na uslugo rojakom pri pošiljanju pa bodisi to moka, ki še vedno največ zaleže, ali pa druge pakete z hrano, razna zdravila itd. Sedanje nove veze, ki jih ima ta tvrdka omogo-čujejo, da dospejo pošiljatve v roke prejemnikov v najkrajr šem možnem času. Za vsako pošiljate v se dobi lastnoročno podpisano potrdilo prejemnika in vsaka pošiljatev je zavarovana froti izgubi.
Gotovo ste tudi vi med tistimi, ki imate sorodnike ali prijatelje v starem kraju, ki Vas prosijo pomoči, dajte, razveselite ji^ z kako pošiljko.
Iz našega novega cenika si lahko izberete različne jpa-kete z hrano, ki niso podvrženi carini. Pridite ali pa pisit« po le nove cenike.
Za liste pa, ki želijo poslati denar namesto hrane, je pa tvrdka Kollander tudi na uslugo. Pošilja ločno male in velikf svole denarja. POMNITE, da dobijo sedaj v Jugoslav^! 3 0 0 D I N A R J E V za dolar. Tudi vsaka denarna pošiljka je jamčena in običajno dospe v roke prejemnika v teku treh tednov. V zadnjih mesecih je tvrdka Kollander poslala na desetlisoče dolarjev v domovino.
Kadar torej imate namen poslati, bodisi moko ali pakete z hrano ali denar, se obrnile na Ivrdko, ki vam vedno nudi točno postrežbo in ta je:
AUGUST KOLLANDER
6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, O.
HEnderspn 14148
Pridite! Pišite! Telefonirajte!
PREDELUJEM IN PRENAVLJAM
kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles).
Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni.
Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE.
KE 1-6597
POSLUŠAJTE
nov slovenski radio program
na postaji WJW (850 kilociklov)
vsako nedeljo
med
1L30 in 12. uro opoldne
ANN TRAVEN,, oznanjevalka
OBLAČILA
za moške, ženske in otroke, ki jih lastniki niso prišli iskati nazaj k čistilcu, se proda po nizkih cenah. Odprto dnevno in v nedeljo od 1. do 4. pop.
TIP TOP CLEANERS 13920 St. Clair Ave.
PRODA SE
zidano hišo za eno družino; preproge in zastori. Vse v najboljšem stanju.
Nahaja se na 17816 Hill^ove Ave., tel. KE 1-2108
Z glasite se po 5. uri zvečer.
V NAJEM
SOBO
SE ODDA V NAJEM MIRNEMU MOŠKEMU ALI ŽENSKI. Si lahko kuha. ■
Soba opremljena ali neopremljena. Vpraša se na 967 E. 69 ST.
STANOVANJE S
4 neopremlj enimi sobami
se odda v najem priletni zakonski dvojici.
Nahaja se v bližini E. 154 St. in Lake Shore. Blvd. Za podrobnosti pokličite MI 1-6815 pred 5. uro popoldne, po 5. uri pa UT ,1-0791
DELO DOBIJO MOŠKI
Freight Handlers
Nickel Plate Freight House . V starosti 18 do 50 let Plača $1.64 na uro 5 dni v tednu; čas in pol nad 8 ur ter po 40 urah Vprašajte za A. P. PHIPPS
Nickel Plate Railroail^o.
E. 9 ST. in BROADWAY
FORD MOTOR CO.
17603 BROOKPARK RD.
CLEVELAND, OHIO
sedaj intervuira moške, ki imajo nekoliko izkušnje v livarskem delu.
Mi potrebujemo
TEŽAKE
CORE MACHINE OPERATORJE
MOLDING MACHINE OPERATORJE
GRINDERS
Dobra plača od ure poleg dodatka za življenjske stroške.
Zglasite se osebno v našem uposljevalnem uradu na Eagle Rd., od Brookpark Rd.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se iz-eelilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam jo nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila n» njih delu in ga nadomestU z novim. Vam ni treba imel. določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
Siai ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 15013 Yogal East 82nd Street! vhod tamo na East 62nd Street. Urad ]e odprt od 8.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
WARWICK DEEPING
USODOVEC
ROMAN
(Nadaljevanje)
"Ob treh bova menda igrala s Tomom Ryderjem in njegovo ženo."
"Da?"
■ Preamu je bila te novice na pogled kaj malo mar, a njegova dolga postava se je vendar pridružila Biddulphovim. Stopal je kakor po hoduljah. Obleke ni imel bele, ampak sivo polsukne-no s črnimi nogavicami in čevlji, mehkim belim ovratnikom in črno samoveznico. Dasi ni pogledal nobene izmed žensk, vendar njegova brezizrazna lesenost prav za prav ni bila brezbrižnost.
Klara ga je povabila, naj jih spremi in gleda njun match z Ryderjem in njegovo ženo. Rekla je, da bo v igri baš za kanček zdravega strupa. Ryderja sta se štela v mešanem doublu za
Pri nas radevolje
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Prehlad in revma, vražje grdoblje, Kopel jim naša hitro vrat zavije.
CHERNE HEALTH BATH 6904 St. Clair Ave., EXpress 1-8265
Cleveland 3, Ohio Je za revmo, za prehlad, pa za • drugih tisočkrat!
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
COOK FOR CONVENT. Sixteen sisters. Private room, bath. Elevator service. In new Convent. Excellent transportation to Chicago. A-1 reference. — 1846 Lincoln, Whiting, Indiana.
Telephone: Whiting 1168
GOOD JOBS FOR
BILLERS TYPISTS CLERKS
Some typing, diversified clerical work 35-hour — 5-day week Good Opportunity "You'll Like Working Here"
D. A. PACHTER CO. 671 W. Washington
DEarborn 2-5555
REAL ESTATE FOR SALE
8 APARTMENT 7-5 and 1-3, own apartment and $500 per month income. $12,000 cash required. Price $53,300. Phone Saturday and Sunday or after 7 p. m. weekdays. — GRaceland 2-5776, DeVries, 909 Buena Ave. (Do not disturb tenants.)
FOR SALE — 7 ROOM BRICK BUNGALOW — New modern cabinet kitchen, tile bath, oil heat, 2 car garage. Near St. Odilo church and school. Also near 22nd St. shopping district. $20,000.—Phone STanley 8-9050 or LAwndale 1-7313.
mojstra, in Klara je bila sklenila, da ju potolče.
Fream ni izrekel nobenega mnenja; niti ni pokazal želje, da bi gledal igro, niti ne, da je ne bi gledal. Nikoli ga nisi slišal, da bi bil izrazil o kaki stvari določno misel ali pokazal kako nagnjenje ali kak predsodek. Stal je na svojih dolgih nogah, in njegov popolnoma prazni in bledi obraz je z nepristranostjo polne lune zrl na navadne ljudi Poslušal je, ne da bi črhnil besedico, in razgrinjal Leslieju Biddulphu, čigar solnce je stalo v znamenju bika, mrzlo senco po veseli duši. Sovražniki—imel jih je nemalo, in večina jih je bila nevoščljivcev—so ga imenovali "pobeljeni grob." Vendar je krenil z Biddulphovimi proti igrališču št. 3, kjer sta Ryder in njegova žena že čakala, ter obstal sredi hrupa, bled in nem, z rokami tesno ob sebi, držeč se z desnico za levo zapestje.
Ko sta nato Biddulph in njegova žena stopila z Ryderjevima na igrišče št. 3, je ostala Mary s Freamom sama in se je morala udeleževati njegovim neprijetnim občutkom. Vprašala se je, zakaj? Pa ne da bi bilo vse samo posledica njene lastne pla-hosti? Stala sta, in Mary se je skrivaj ozrla nanj. "Sedela bi rada," je pomislila, in Fream, kakor da bi mu bila njena misel prodrla v zavest, je šel in ji prinesel stol.
"Ali ne bi sedli?"
Sedla je. Zardela je bila, se zahvalila in pri tem ujela v njegovih očeh nedoločen izraz, ki si ga ni mogla raztolmačiti. Postavil se je zraven nje, malce zadaj, in molk se je iznova pričel. Opazovala sta match četvorice igralcev, ki so se smeli z dokaj-šnjo pravico šteti za izvrstne. Gospa Ryderjeva, mršava ženica z rumenim obrazom, je vselej pokazala jezik, kadar je z močjo odbila žogo. Njen mož je bil raz-dražljiv, vnet igralec in takisto zaripel, kakor je bila žena rumena. Pogled na Biddulphova je bil mnogo prijetnejši: Klara je igrala z ljubko zbranostjo in ličnostjo vseh gibov, med tem ko se je Leslie kot popoln športnik nenehoma smehljal.
Molka ni bilo konca ne kraja. Mary j i se je zdelo, da bo izgubila spoštovanje do sebe, če ga ne pretrga.
"Ali vi ne igrate tenisa?"
Fream je pomislil, preden,je odgovoril.
"Malokdaj. In vi?"
"O, zelo slabo. Nisem taka športnica kakor moja sestra."
Nato je šel po drug stol, ki ga je postavil vatel od njenega, in spet ni celo minuto nobeden izmed njiju rekel besedice. Mary je videla, da ju je sestra ošinila z očmi, ko se je približala mreži in ji je Leslie ponudil žogo, ter spoznala v njenem pogledu izraz zanimanja in lahnega presenečenja. Čedalje težje je prenašala molk, ki je trajal in trajal. Ali se je Fream na vso moč dolgočasil, ali je bil pa popolnoma brezbrižen do nje. Morda se mu tudi ni zdelo spodobno kramljati, dokler so se oni štirje kosali v resnem, dasi prijateljskem boju? Negibno je sedel na svojem stolu in spremljal žogo z očmi.
"Dober slog ima—vaša sestra."
Iznenada ji je vrgel opazko, ne da bi jo pogledal; in ko je sprožil ta strel, se je umaknil, da bi vnovič nabil.
"Klara je v vsem tako spretna."
Prav nalahno je pokimal
"Štiri^dve za njiju, trideset
čez. Bi radi, da bi dobila, kaj?"
Njegova pripomba je bila malone zaupna, čeprav mu je šla menda težko iz grla. Potegnil se je za ovratnik, kakor da bi mu bil pretesen.
"Skoraj da."
Nasmehnila se mu je, in on je sprejel smehljaj. Celo minuto je sedel zraven nje z obrazom človeka, ki je nekaj odkril in zdaj v mislih tehta in obrača svoje odkritje. Enkrat ali dvakrat jo je s strani pazljivo pogledal. Zasledovala je igro, in bilo je, kakor da bi ji mehkoba prav-karšnjega smehljaja še plavala na obrazu. Fream je izvlekel ci-garetnico. Izmed treh vrst cigaret, ki so bile v njej, si je vzel viržinko s plutovinastim ustnikom. Obraz mu je izražal muko in nedoločen upor zoper čudno hromoto misli.
"Ste bili že kdaj tu?"
Spet takšno okorno vprašanje; a Mary je zdaj že čutila, da v tej osorhosti ni bilo namena Radovednost jo je obhajala. Zdelo se ji je, da ni navaden človek, in vpraševala se je, kaj bi se utegnilo skrivati v njem.
"Ne—tukaj še ne. Prelestno
je."
"Ostahete delj časa?"
"Tri ali štiri tedne."
"Ste z dežele ?"
To vprašanje jo je malce vz-nejevoljilo. Kaj je bilo vzrok, da jo je imel za kmečko gosko?
"Na žalost—da."
Spet je nekaj časa tiho sedel, kakor da bi v glavi nekaj računal.
"Ne marate dežele?"
"Pokopana nočem biti."
"Ne."
"Življenjska radost. Ta je tisto."
Ob načinu, kako je izrekel zadnje besede, je poskočila kakor riba za nenavadno, mamljivo muho. Ta čudni krč v njegovem glasu, ta pikri drhtljaj, malo da ne porog! Da—še več: zbo-dljaj muke. Ali se je norčeval iz njenega priznanje, njene la-komne želje po uživanju?
"Zakaj pa ne?"
Lici sta ji žareli, usta in oči so imele rezek izraz.
"Zakaj pa ne? Seveda — zakaj ne?" je dejal.
Skoraj osupel je bil videti. Izpustil je na pol dokajeno cigareto in jo pohodil s peto.
"Naravno! Mislim, da vsak tako čuti. Halo—prvi set sta dobila."
In potem je bilo videti, kakor da bi se njegov molk še poglabljal. Negibno je presedel vso drugo igro, pravi Viljem Molčečnik močni, molčečni mož — za tisto, ki ga je morala gledati s te strani. Močan, molčečen in redkobeseden—ali je bilo za temi stekli več razumevanja, nego je svet slutil? Mary je čutila, da si počasi ustvarja njegovo sliko in da je ta slika nekohko skrivnostna. Rada bi bila liaj slišala o njem; kaj je in s čim se ukvarja.
(Dalje prihodnjič)
Volitev predsednika po elektorjih
VABILO NA
PRIREDITEV
društva "V boj" št. 53 SNPJ v počastitev br. Philipa Godina,
bivšega upravnika Prosvete in tiskarne SNPJ
V nedeljo, 9. nov.
v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Večerja se servira ob 6. uri zvečer. Po večerji ples.
Igra Tomšičeva godba.
Večerja stane $1.25
• TEACH THEM TO
•	cross at corners
•	obey signals
•	look before crossing

V Zedinjenih državah imamo svojevrsten sistem za volitve predsednika in podpredsednika republike. Volilci ne glasujejo direktno za kandidata za predsednika in podpredsednika, ampak za tako imenovane elektor je.
Vsaka država je upravičena do tolikega števila elektorjev, kolikor ima zastopnikov v obeh zbornicah zveznega kongresa. Vsaka država ima dva senatorja, v zbornici reprezentantov pa toliko kongresnikov, kolikor jih ji pripada po številu prebivalstva. Tako ima, na primer, država New York 43 članov poslanske ali reprezentativne zbornice in dva senatorja, država Nevada z najnižjim številom prebivalstva pa enega zastopnika v poslanski zbornici in dva senatorja.
Na ta način ima država New York 45 elektorjev, država Nevada pa 3. Vseh članov poslanske zbornice je 435, senatorjev pa 96; skupaj članov obeh zbornic kongresa je 531. Elektorjev za predsednika in podpredsednika je tudi 531 in ti se volijo ob priliki predsedniških volitev. Ti nimajo drugega posla kot ofici-elno oddati svoje glasove za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata tiste stranke, pod imenom katere so bili izvoljeni.
Vsaka stranka, ki je nomini-rala predsedniškega in podpredsedniškega kandidata, imenuje v posameznih državah toliko kandidatov za elektorje, do kakršnega števila je katera država upravičena. Elektor ji vseh strank so na oficielnih glasovnicah navedeni pod imeni predsedniških in podpredsedniških kandidatov označenih strank. ,
Elektorji stranke, ki je v eni ali drugi državi dobila večino glasov, so izvoljeni, in pozneje formalno oddajo svoje glasove za predsedniškega in podpredsedniškega kandidata svoje stranke. Katera stranka dobi več elektorjev, tista izvoli predsednika in podpredsednika Zedin jenih držav.
Sistem elektorjev je zastarel; bil je primeren v zgodnjih letih republike, ko so bila prometna in komunikacijska sredstva počasna in so elektorji kot volilni možje aktivno volili za predsednika in podpredsednika. Danda-
nes izvemo že na večer volitev ali drugi dan, koliko elektorjev je katera stranka dobila in kdo je v vse praktične svrhe izvoljen za predsednika in podpredsednika.
Vendar se stara forma elek-torskega kolegija vzdržuje. Določenega dne v mesecu decembru, ki sledi volitvam, se elektorji vsake države zberejo v določe-' nem mestu, kjer izpolnijo svoje glasovnice in jih podpišejo, nakar jih podpiše še governer države. Glasovnice se nato zapečatene pošlje predsedniku zveznega senata. Na določeni dan se potem glasovnice preštejejo ob navzočnosti članov obeh zbornic kongresa, število glasov za eno ali drugo stranko se nato oficielno zabeleži in izvoljena j kandidata za predsednika in j podpredsednika sta oficielno proglašena kot taka. Vse to je samo formalnost, kajti vsa dežela že okrog dva meseca prej ve, kdo je izvoljen za predsednika in podpredsednika.
Vseh elektoralnih glasov je 531 in uspešni kandidat jih mora dobiti nadpolovično večino, to je najmanj 266. Kadar so izvoljeni elektorji samo dveh strank, dobita kandidata ene ali druge stranke nadpolovično število glasov in ni nadaljnih komplikacij. Toda, ako je neko število elektorjev izvolila še tretja stranka, se lahko zgodi, da noben kandidat oziroma nobena stranka ne dobi nadpolovične večine vseh elektoralnih glasov.
V takem primeru potem odloči poslanska zbornica ali zbornica reprezentantov, kateri kandidat naj bo predsednik. Glasuje se tako, da ima vsaka država le po en glas. Izvolitev podpredsednika pa določi senatna zbornica. Taki primeri, da kongres odloči izvolitev predsednika in podpredsednika, so redki, vendar so se že zgodili v zgodovini Zedin jenih držav.
Novo izvoljeni kongres se snide k prvemu zasedanju 3. januarja po volitvah v prejšnjem novembru; novo izvoljeni predsednik pa zavzame svoj urad 20. januarja opoldne.
Doii*t gomfif« witli fire— the are ogainst you I
LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO
"THE EAGLE AND THE ROOTS"
se dobi pri
ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio
CENA KNJIGI JE $5.00
V vsaki slovenski družim, ki se zanima za napredek in razvoj Slo-
I
vencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti
DRUGE ČEZ ]\IEJO,
SEBE V ZAPOR
Mali kmetic Jože Miler iz Kranjske gore, ki je zaradi svoje nepoštenosti že sedel 22 mesecev, in Alojzij Robič, čevljarski pomočnik, ki se je v Kranjski gori zakamufliral kot gozdni delavec in izkoriščal obmejno dovoljenje ljudske oblasti, sta do nedavnega za visoke nagrade spravljala čez mejo razne sumljive tipe, od kriminalcev do političnih zločincev. Robič je pri enem samem takem "poslu" zaslužil 28,000 dinarjev.
V zadnjem času sta navedena "tihotapca" spravila čez mejo nekega Ivana Jerkoviča iz Novega mesta, ki je v domači zadrugi poneveril večje vsote denarja. Jerkovič je Milerju in Ro-biču plačal 27,000 dinarjev.
Tudi v okolici Žirovnice so se našli podobni "tihotapci" z ničvrednimi ljudmi. Tak je neki Ladislav Čop, trgovski pomočnik z Brezi j, ki ga je jugoslovansko sodišče že prej nekoč obsodilo na pet let zaradi poskusnega pobega čez mejo. Prestana kazen pa ga ni prav nič spametovala in začel je še huje rovariti. Preko Marice Noč iz Most pri Žirovnici, ki se je povezala z Alojzijem
Kokaljem, je spravljal razne pe čez mejo.
Zlorabljal je lovsko dovoj^" nje za kretanje v obitiejnem ^ su in pomagal ubežnikom, vsak pobeg je računal po 10 ™ dinarjev. Do sedaj so naveden' "tihotapci" iz Žirovnice spra^ li čez mejo že šest zločincev.
(Po "Gorenjskemgl^
B. J. RADIO SE#
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDC#
Prvovrstna popravila W ^ Trst radio aparatov
Tubes, Radios. Rec. Pla?«" Vse delo jamčeno
1363 E. 45 Si. — HE
COU"'"'

%
(/(Hir
if I teli you what a wonderful thing you're doing and how proud it ought to make you feel, says
The wonderful thing I want to tpM you about is something that you and I and millions of our friends and neighbors all over Amen'cs are doing. Investing in U. S. Defense Bonds!
1 think we ought to I)e proud that we're a part of the preal leani of Americans who now own more than 49 billion dollars worth of our country's interest earning bonds. For this is the greatest success story of its kind in history!
A great success story proving that we Americans are determined to keep ourselves, our families,
and our country strong and independent.
I hope you feel as proud of what we're doing as I do. And 1 hope you'll keep on investing in U. S. Defense Bonds regularly through the convenient Payroll Savings Plan/
where you work, or the Bond-A-Month Plan where you bank.
Great News! New maney-earning features for U. S. Defense Bonds!
FIRST—Series E Bomls now begin earning interest after only G months. 'I'licy earn 3% interest compounded semiannually whe" held to maturity. Tliey reach full maturity value earlier (9 yetx* months) and the interest they pay is now bigger at the start.
SKCONI)—Every Series E Bond you own can now go on earning interest for 10 more years after it reaches the original maturity date - willioul your lifting a finger!
'I'llIKI) -During the ]0-year extension period, every
earns ul tin; new interest rale (average 3% compounded senu'annually)*
KOlIKTir If you want to be paid the interest your bond* «''® <. lining every six months, or if you want to invest more than the |ire>eiil $20,(MX) limit for E Bonds, ask at your bank about the 0«^ Scries II, J ami K Defense Bonds that pay 2.76% interest!
Peace is for the strong. For peace and prosperity save with U. S. Defense Bonds!
. ht V. S. (lovtrnmtnt doet not paif lot thU adv^riiting, Th4 Trcawury D$parimtnt tkankš, ior thšir patriotio donation, Th$ Advertiiino Council and
ENAKOPRAVNOST