Poštnina plačana v gotovim
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 ■ Tel. 83177
PODUREDNISTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
V
u	
	j^l
Wk
Leto XXXIV. - Štev. 20 (1704)
Gorica - četrtek, 20. maja 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
Marijina prikazovanja Papež na Portugalskem
Ob papeževem obisku v Fatimi se je verjetno marsikdo vprašal, kako je z dozdevnimi Marijinimi prikazovanji: ali so taka prikazovanja resnična? Kdo naj o tem razsoja? Kako se je Marija sploh prikazovala? Zakaj samo nedoraslim? Ali niso prikazovanja samo prividi? Kakšen je končni cilj vseh resničnih prikazovanj?
Na taka vprašanja odgovarja v svoji Ma-rijologiji dr. Jakob Ukmar. Iz njegovih člankov povzemam nekaj glavnih misli.
Če verujemo v božjo vsemogočnost, bomo lahko verovali tudi v možnost in resničnost Marijinih prikazovanj v teku cerkvene zgodovine. Ugotoviti pa je treba, ali je bilo prikazovanje resnično. Izpričano mora biti ne samo, da oseba, ki je bila prikazni deležna, ne laže, ampak tudi, da ni v zmoti, ker je morda naraven dogodek smatrala za nekaj prekonaravnega ali pa imela svojo domišljijo za resnično dogajanje.
SAMO CERKVENA OBLAST LAHKO PRESOJA
Za presojanje je pristojna cerkvena oblast, ki v danih primerih postopa zelo počasi, zelo previdno in strogo. V primeru Lurda se je Cerkev izjavila ugodno šele po 42 mesecih stroge preiskave, da je namreč to, kar Bernardka pripoveduje o Marijinih prikazovanjih, zanesljivo in verodostojno.
V	primeru Fatime je trajala preiskava celih osem let in šele čez 25 let je najvišja cerkvena oblast ves postopek javno potrdila.
Cerkvena potrditev pa pomeni samo to, da je navedeno prikazovanje božje Matere dobro izpričano, da je verodostojno in se po pameti ne da tajiti. Kar je namreč Bog nameraval razodeti kot za vse ljudi obvezno razodetje, je storil, dokler so apostoli še živeli. Poznejša morebitna razodetja ne spadajo v zaklad zveličavnih razodetih resnic, ki jih mora Cerkev čuvati, tolmačiti in kot obvezne oznanjati. Zato niso obvezna ne lurška ne fatimska ne druga podobna razodetja ali naročila.
So pa vsekakor resnična Marijina prikazovanja zelo koristna, četudi niso za obstoj Cerkve nujno potrebna, saj razodevajo božjo ljubezen in moč Marijine priprošnje ter posredno izpričujejo resničnost naše svete vere. Pri prikazovanjih, ki jih je cerkvena oblast potrdila, ne gre za nobeno versko resnico, za nobeno obvezno božje razodetje, marveč za dobro izpričano zgodovinsko dogajanje, ki se sicer po pameti ne da tajiti, ki ga pa tudi nihče v vesti ali pod grehom, kakor pravimo, ni dolžan verovati.
VSEGA SE NE DA UMETI
Ne bomo si razbijali glave v iskanju odgovora na vprašanje, kako se je Marija prikazala in zakaj se je prikazala samo otrokom, nedoraslim, ne pa učenim in odraslim. Vsako Marijino prikazovanje na naši zemlji je združeno s tako velikimi prekonaravnimi dogajanji v svetovnem prostoru, da jih človek ne more doumeti. Marija se je prikazala tako, kakor je to bilo Bogu všeč. Bog pa ne potrebuje ne človeške modrosti ne človeške moči, da izvede svoje velike zveličavne načrte.
Zadnji cilj vsakega Marijinega prikazovanja je dušno zdravje in dosega srečne večnosti. Ker je pa duhovna rešitev človeškega rodu možna samo po zasluženju Od-rešenikave smrti in ker je Marija najbolj tesno povezana z Odrešenikom, ki je njen sin, zato opozarja usmiljeni Bog revnega človeka na ta njegov cilj včasi tudi po Marijinih prikazovanjih. Bog nas tako opozarja le včasi, izjemoma. Redno pa nas Bog spominja na zadnji cilj po svoji Cerkvi.
Ker je pa človek zakopan v privatne in minljive reči ter v dnevnem direndaju, kaj rad pozabi na to, kar je glavno, zato ubere dobri Bog včasi izredno pot ter •ega raztresenega in pozabljivega človeka Po Marijini prikazni drami iz malomarnega spanja, da se spet zazre v nadnaravni svet in na svoj zadnji cilj. Edinole Bog ve, kdaj In kje bo primeren trenutek za tak izreden poseg njegove zveličavne volje. Ko
Fatimska Mati božja
pride tisti čas in Cerkev izjavi, da je res prišel, ga sprejmimo s hvaležnim in otroško vernim srcem, da se po Odrešenikov! materi Mariji dvignemo h Kristusu Odrešeniku.
LOJZE ŠKERL
Po štirih dneh bivanja na Portugalskem se je sv. oče Janez Pavel II. pozno v soboto 15. maja srečno vrnil v Rim, potem ko je prav v Fatimi spet doživel napad na svojo osebo. Neki španski duhovnik Juan Fernandez Khron, ki ga je posvetil konservativni francoski nadškof Lefebvre, se mu je približal s sovražnimi nameni, ga opsoval kot zaveznika komunizma in krivca sedanjega položaja na Poljskem. Pri sebi je imel 40 cm dolg bajonet. Budnosti varnostnih portugalskih sil se je zahvaliti, da mu je naklep spodletel.
Da se Materi božji zahvali za rešitev po atentatu 13. maja lani na trgu sv. Petra v Rimu, je bil glavni nagib, da je sv. oče letos obiskal Fatimo, kjer se vsako leto na prvi dan Marijinih prikazanj 13. maja zbere stotisoče vernikov. Letos je želel biti z njimi tudi sv. oče.
V	LIZBONI
Papeževo letalo je pristalo v Lizboni v sredo 12. maja v poznih popoldanskih urah. Najprej je sv. oče obiskal stolnico, kjer je spregovoril krščanskim laikom. Pozval jih je, naj delujejo v enotnosti s Cerkvijo in se čutijo soodgovorni pri delu v politiki, kulturi in na socialnem področju. Ne smemo dopustiti, da bi bila Cerkev odsotna v človekovem življenju.
Potem je šel v cerkev sv. Antona, ki mu
Italiia odklanja sankcije nroti Argentini
Italija ima z Argentino že od nekdaj tesne gospodarske in politične zveze, saj je prebivalstvo v velikem delu sestavljeno iz potomcev italijanskih priseljencev. Zato italijanska javnost ni kaj z navdušenjem sprejela sklepa članic Nato organizacije in Evropske gospodarske skupnosti, v kateri je vključena tudi Italija, da se zaradi argentinsko-britanskega spora uvedejo gospodarske sankcije proti Argentini. Tudi večina italijanskih parlamentarcev se je izrekla proti sankcijam.
To stališče je prišlo do izraza na zadnjem zasedanju zunanjih ministrov Egs in Nato v Luksemburgu. Ko je bilo govora o obnovitvi gospodarskih sankcij proti Argentini, je italijanski zunanji minister Co-lombo izrazil nasprotovanje svoje vlade proti takemu ukrepu. Podobno stališče je zavzel tudi predstavnik irske republike. Tako si bile sankcije proti Argentini podaljšane še za en teden brez italijanskega in irskega pristanka.
★
Argentinske vojaške oblasti so objavile, da je spopad med Argentino in Veliko Britanijo terjal do 10. maja 53 mrtvih, 80 ranjenih in 366 pogrešanih. Ti zadnji pripadajo posadki križarke »General Belgra-no«, ki se je potopila v južnem Atlantiku. Rešenih je bilo 680 mornarjev.
Spremembe v vodstvu Jugoslavije
V Beogradu je 15. maja prišlo do raznih sprememb v vodstvu države. Novi predsednik predsedstva SR Jugoslavije je Srb Pe-tar Stambolič, podpredsednik pa Hrvat dr. Vladimir Bakarič. Zvezno vlado bo vodila Milka Planinc, Hrvatica po rodu. Je prva ženska v komunističnem svetu, ki je prišla do tega položaja. Stara je 58 let in je vstopila v partizanske vrste pri 17 letih. Novi notranji minister bo Slovenec Stane Dolanc, zunanji Makedonec Lazar Moisov, obrambni Hrvat admiral Branko Mamula, finančni pa Slovenec Jože Florijančič.
Nov protislovenski izbruh , na Koroškem
V noči od sobote na nedeljo 16. maja so »neznanci« pomazali pročelje slovenske gimnazije v Celovcu s sramotilnimi napisi. Jasno je, da gre za znane hujskače, ki na različne načine vzdržujejo protislovensko ozračje. Pri tem imajo veliko podporo v socialističnem deželnem glavarju Wagner-ju, ki bi se moral prvi ograditi od tega nekulturnega zadržanja.
V nedeljo je imela v Radišah pri Celovcu svoj občni zbor Zveza slovenskih orga-
nizacij. Ta je namesto 69-letnega Francija Zvvittra, ki je vodil organizacijo skoro ves povojni čas izvolila dosedanjega tajnika ZSO Feliksa Wieserja. Ta je izjavil, da je ZSO odprta socialistom, komunistom, katoličanom, strankarsko nevezanim pod pogojem, da se prizadevajo za enakopravnost slovenske manjšine. Dejansko pa ZSO vključuje levičarsko usmerjene slovenske Korošce, ki so izšli iz vrst medvojne OF. Krščansko usmerjeni slovenski Korošci pa so organizirani v Narodnem svetu koroških Slovencev. Tega trenutno vodi dr. Matevž Grilc.
Deželno odposlanstvo v Sloveniji in na Koroškem
V dneh 11. in 12. maja je obiskalo Slovenijo in Koroško odposlanstvo deželne komisije za prevoze in turizem, ki jo vodi dr. Drago Štoka. V Ljubljani je delegacijo sprejel podpredsednik skupščine SR Slovenije Jože šušmelj, v Kranjski gori pa se je delegacija sestala z Bogomilo Mitič, ki je predsednica republiškega odbora za turizem. Bilo je med drugim govora o skupnem izrabljanju smučišč na Matajurju in Kaninu. Ker je turistični razvoj odvisen tudi od dobrih prometnih zvez, je bilo tržaško odposlanstvo seznanjeno o poteku del pri cestnem predoru skozi Karavanke. Isto odposlanstvo si je ogledalo tudi letališče na Brniku, da bi se ga bolje povezalo z letališčem v Ronkah. Okrepilo naj bi se tudi nekatere železniške povezave, ki so turistično pomembne, tako npr. Trst in Gorico z Bohinjskim in Blejskim jezerom.
V Celovcu je italijansko delegacijo sprejel dr. Ferrari-Brunnenfeld, ki je odgovoren za turizem pri koroški deželni vladi. Delegacija se je nadalje sestaja s celovškim županom dr. Guggeiibergerjem in županom letoviškega kraja Vrba (Velden) ob Vrbskem jezeru, Petritschem.
pravimo Padovanski, pa se je dejansko rodil v Lizboni. V tej cerkvi so ga pozdravili predstavniki mestnih oblasti in frančiškanska skupnost. Sv. oče je v izbranih besedah izrekel hvalospev frančiškanskemu idealu življenja, vse redovnike pa je povabil, naj sodelujejo s škofi in drugimi duhovniki ter v zvestobi zadnjemu koncilu izpričajo svetost Cerkve.
V	FATIMI
Sv. oče je prispel v Fatimo še isti večer. Vsa Irijska dolina je bila polna lučk, množica skoro milijonska. Papež je velik del noči prebil v molitvi pred Marijo in z rožnim vencem v roki.
Četrtkov dan je pričel s srečanjem s portugalskimi škofi, od katerih je 20 rednih, 8 pomožnih, 7 pa takih, ki so se škofijam odpovedali. Pozval jih je, naj bodo vez edinosti s portugalskim ljudstvom in svesti svojega poslanstva. Kmalu nato se je sestal s sestro Lucijo, edino preživelo pričo Marijinih prikazovanj v Fatimi.
Na stopnišču pred Marijino baziliko je papež opravil sv. mašo in človeštvo znova posvetil Mariji. V pridigi je med drugim dejal: »S trepetom se znova vračamo k Marijinemu pozivu pred 65 leti v Fatimi, ki obstaja v pokori in spreobrnjenju. Koliko ljudi, koliko kristjanov, koliko skupnosti je v tem času izbralo pot, popolnoma nasprotno fatimskemu sporočilu! Greh si je pridobil domovinsko pravico v svetu in zanikanje Boga se je tako močno razširilo v ideologijah ljudi, v njih mišljenju in programih. Prav zato so Marijine besede vedno sodobne. Še bolj kot pred 65 leti.«
V posvetilni molitvi pa je med drugim dejal: »Marija, reši nas lakote in vojne; jedrskega spopada, samouničenja, vsake vrste vojskovanja; grehov zoper življenje človeka od njegovih začetkov; sovraštva in vsake krivice v družbenem, narodnem in mednarodnem življenju.«
Prosil je tudi za konec sovražnosti med Argentino in Anglijo, ki povzročajo tolike izgube človeških življenj. Pridružil je še svoje nameravano potovanje v Anglijo, ki si ga tako želi.
Pri oltarju je nato sv. oče prisostvoval procesiji slovesa, ko se romarji z robčkom v roki poslavljajo od Marije. Sam je bil zelo ganjen in je ponavljal: »Fatima bo vedno navzoča v moji duši. Zbogom Fatima! In nasvidenje prihodnjič!«
TRETJI DAN OBISKA
V petek 14. maja se je papež srečal s kmetovalci v bližini Marijinega svetišča v kraju Vila Vicosa ob španski meji. Omenil je socialni nauk Cerkve. »Cerkev je z vami,« je dejal, »da vam pomaga premagati nerazumevanja in krivice, da da v okviru svojega poslanstva roko najbolj revnim in pomaga uveljaviti krščanske in človeške vrednote dela. Nujno je treba najti za obdelovalce zemlje možnost, da konkretno uveljavijo svoje osnovne pravice.«
Iz Vile Vicose se je papež vrnil v Lizbono, kjer ga je pozdravila ogromna mno-
žica ljudi, ki se je zbrala v parku Edvarda VII. Sv. oče je bil presenečen nad izrazi naklonjenosti in je večkrat dejal: »Portugalska mi je odprla svoje srce!«
V	Lizboni je papež dvakrat prenočil. V soboto 15. maja pa je dan preživel na severu države.
NA PORTUGALSKEM SEVERU
Dan je pričel v mestu Coimbri. Obiskal je univerzo, ki je bila ustanovljena že leta 1290. Profesorjem in študentom je govoril o kulturi. Vera in znanost se morata medsebojno podpirati, le tako bo našel sedanji človek vero v svojo bodočnost.
Nato je papež obiskal Marijino svetišče Monte Sameiro pri mestu Bragi. Njegov govor je bil posvečen'družinam, ki jih je pozval k zaupanju, pogumu in medsebojni povezanosti.
Zadnja točka njegovega potovanja je bilo pristaniško in industrijsko mesto Oporto, kjer ga je pričakala polmilijonska množica. Tu je svoj govor namenil predvsem delavcem. »Socialna pravičnost je novo ime za skupno blaginjo,« je dejal sv. oče. človeka je treba spoštovati in braniti njegovo dostojanstvo. Ko gre za delo in kapital, se ne sme omalovaževati nobenega od njiju, kajti brez kapitala ni dela. Socialni nauk Cerkve trdi, da razredni boj ni nekaj nujnega in če pride do boja, naj bo brez sovraštva 'in nasilja. Na vsak način pa delo ne sme postati predmet kapitala, ker ga absolutno presega in stroji ne smejo delavcu diktirati načina življenja. Človek ne sme postati suženj strojev. Prav tako pa ni pravično in krščansko, če en razred (mišljen je delavski), ker lahko izvaja večji pritisk v družbi, nadvlada druge. Ko se brani brez ozira na druge interese delavcev, se lahko povzroči težko škodo vsej skupnosti. Prav zaradi skupne blaginje bi bilo treba znova urediti pravico do stavke. Današnjo družbo ogroža egoizem »bogatega sveta«, toda upanje ostane, dokler se bodo ljudje zatekali k dialogu.
Katolicizem na Portugalskem
Pri ljudskem štetju leta 1975 je 95 % Portugalcev izjavilo, da so katoličani, toda redno jih vrši svoje verske dolžnosti le približno 30 %. Vsako nedeljo je na Portugalskem 12.000 sv. maš. Vseh župnij je 4.323. Ponos vernih Portugalcev je katoliška radijska postaja Renascenga, ki oddaja 24 ur dnevno. Seveda ima Portugalska polno problemov, ki jih mora reševati in o katerih je govoril sv. oče ob svojem zadnjem obisku na Portugalskem.
Pet novih blaženih
V	nedeljo 23. maja dopoldne bo sv. oče razglasil pet novih blaženih. Ti so: holandski misijonar in redovnik Peter Donders, francoska redovnica Maria Rivier, kanadska redovnica Maria Rosa Durocher, španska redovnica Maria Angela Astorch in kanadski redovnik laik Andrej Bessette.
■	Vsedržavni svet DC je izvolil za novega predsednika stranke Flaminia Piccolija. Prejel je 114 glasov. Zanj sta glasovali skupina Zaccagnini ter skupina PAF (Piccoli, Andreotti, Fanfani), skupina »Nuova allean-za democratica«, ki jo vodijo Forlani, Co-lombo, Donat Cattin in Bisaglia pa je oddala bele glasovnice. Vsedržavni svet je izvolil tudi novo vodstvo stranke, ki šteje 32 članov. Od njih jih pripada 12 skupini PAF, 11 Forlanijevi skupini in 9 Zaccagni-nijevi. Pravico udeleževati se zasedanj vodstva imajo tudi nekdanji predsedniki vlade in tajniki stranke, a njih glas je samo posvetovalen.
Fatima, do 13. maja 1917 skromna in nepoznana vasica sredi skalnate planote, porasle s hrasti in grmičjem, je postala zlasti po zadnji vojni znana vsemu svetu po Marijinih prikazanjih ter po njenem pozivu k pokori, molitvi rožnega venca in spreobrnjenju
Biti Slovenec je vendar lepo Amtiia SBKhO Diktli MlMVedda MalVilUHI
Ko smo v soboto 8. maja v prvih popoldanskih urah zapuščali Gorico, nam vreme še zdaleč hi bilo naklonjeno. V avtobusu pa je vendarle zavladalo že običajno veselo vzdušje med navdušenjem in tistim rahlim nemirom, ki prevzameta pevce pred vsakim novim nastopom.
Milan nas je ob prihodu sprejel z vso živahno razgibanostjo velemesta, pa tudi z resnostjo svoje veličastne arhitekture. Sicer malce utrujeni od dolge 'poti smo v veselem razpoloženju odložili kovčke v hotelu »Fenice«, nekje v središču mesta, kjer naj bi naš zbor prenočeval. Že ob prihodu sta nam predstavnika slovenske katoliške skupnosti v Milanu s svojim prijaznim sprejemom nudila toplo presenečenje. Dan se je nagibal k večeru, pevci pa smo sedli k večerji v bližnji restavraciji.
Nato nas je dr. Oskar Simčič povabil na ogled nočnega mesta, ki je v dežju in zlasti še ob igri teme in svetlobe zadobilo nepozaben čar. Stolnica je v tem ozračju odkrila svoje nemo pričevanje spokojne mogočnosti in kljubovanja.
Sončen nedeljski dopoldne je bil v celoti posvečen ogledu mesta. Tudi tokrat nam je bil dr. Simčič izkušen vodič. Stolnica je bila v pestrem razkošju svoje mogočne zunanjosti nedvomno naša prva privlačnost. Občutek imaš, da iz veličastja njenih kipov, obeliskov, konic, nadzidkov, omatov izžareva skrita poduhovljenost, podoba moči in silnega hotenja...
Zgodovino te presenetljive umetnije, ki nosi ime »Maria nascente«, je v kratkem skoraj nemogoče popisati. Gre namreč za eno tistih čudežnih stvaritev, ki so rastle in se oblikovale dolga stoletja ob sodelovanju domačih in tujih mojstrov.
Poseben občutek topline in ugodja nam je priklical tudi sprehod skozi slavno milansko galerijo, prekrit prehod med stolnico in milansko Scalo. Zgrajena je v tkim. umbertinskem stilu in poimenovana po Viktorju Emanuelu II. Mogočna zgradba iz kamna, železa in šip je stvaritev znanega G. Mengonija.
Povsem svojski umetniški užitek nam je nudil obisk cerkve »S. Maria delle Grazie«, ene najbolj bleščečih svtaritev lombardske renesanse, umetnije slavnega Bramante-ja. Estetsko nadvse originalna je njena tipično toskanska stavbna tehnika s pečatom pozne gotike. Pri tem nikakor nismo mogli mimo Zadnje večerje Leonard-da da Vincija, delo nepopisnega umetniškega slovesa, ki v obiskovalcu zbudi trenutek globokega duhovnega doživljanja.
V zgodovinskem centru smo stopili še v najslavnejšo milanskih bazilik, cerkev sv. Ambroža, pravo mojstrovino romanskega stavbarstva. Baziliko je v letih 379-387 dal zgraditi sv. Ambrož, dosleden nasprotnik arijancev in sploh vplivna osebnost tedanjega časa. Štiri stoletja kasneje so ob baziliki benediktinski menihi postavili svoj samostan, kjer je danes znana katoliška univerza Srca Jezusovega.
Nekaj pred četrto uro smo se z avtobusom odpeljali v San Maurizio al Monaste-ro Maggiore, slikovit benediktinski samostan, kjer naj bi se odvijalo nepozabno srečanje z milanskimi Slovenci.
Kmalu po prihodu našega zbora se je samostanska kapelica dodobra napolnila. Ob maševanju dr. O. Simčiča, našem ubranem petju in sproščenem sodelovanju milanskih rojakov je v tem malem ambientu zavladala prijetna domačnost. Po maši smo se pevci in poslušalci pomaknili v notranjo samostasnko cerkev, svojstveno dvorano s pisanim dekoracijskim razkošjem. Označujejo jo namreč sijajne freske, ki jih je s svojo šolo (Pittori rinascimentali lombar-di) poslikal Bernardini Luini, učenec Leonarda da Vincija.
V imenu našega zbora je milansko publiko, zlasti pa rojake Slovence pozdravila napovedovalka prof. Marija Ceščut, ki je
tudi italijanskemu občinstvu posredovala naš pevski program in mu s primerno pozornostjo približala pesmi iz naše narodne tradicije.
Skrivnostno ozračje tega samostanskega prostora, zlasti pa odlična akustika, sta polifonskim pesmim dahnila mogočen zven slovesnosti in veličastja. Tudi umetne pesmi so v takem okolju še globlje zazvenele v igranju dinamike in v svoji svetlo temni tonski izraznosti. Občutek pa sem imela, da je publika sprejemala narodne pesmi s posebno ganjenostjo. Sicer je to tudi razumljivo, saj so človeku, ki je že leta odtrgan od svoje zemlje, od tistih starih in trdoživih korenin preteklosti, nedvomno pomenila notranje doživljanje, prepleteno s spomini in čustvovanjem. »Narodna pesem pa je droban posrednik, ki te zapelje v dušo preteklosti, da si potok poišče svoj stari izvir,« kot se je po koncertu izrazila neka Slovenka, ki je že pol življenja prebila v tujini.
V posebnem spominu nam bo ostal prisrčni in iskreni pozdrav ge. Majde Kogoj, ene glavnih kulturnih buditeljic med Slovenci v Milanu. Svojo zahvalo je namenila vsem, ki so nam na ta ali na oni način omogočili to izredno srečanje. Naj med prisotnimi omenim le g. Tremolado, odgovornega ravnatelja turistične pastorale, patra Eseminas, predstavnika litvanske skupnosti in druge, ki so nam še pozneje ob skupni zakuski izrazili svoje priznanje. Nepozaben pa bo ostal nastop Matija Blažiča, sinčka inženirja Blažiča, ki je ob končanem koncertu podaril dirigentu prof. Je-riciju cvetje in v tekoči slovenščini izrekel zboru zahvalo.
Družabnost je zadobila še izrazitejše poteze prijateljskega srečanja, ko smo se pevci in poslušalci zbrali na skupni zakuski. Brez kakih baročno bleščečih besed in ne-spontane retorike se je naše srečanje odvijalo v sproščeni domačnosti in medsebojnem spoznavanju. Ravno to misel je v svojem govoru podčrtal inženir Blažič, ko je poudaril, da kljub vsemu milanski Slovenci vztrajajo že enajst let.
V svojih zahvalah smo se še posebej spomnili velikih zaslug dr. Simčiča, ki je bil tudi pobudnik tega pomembnega srečanja. Mislim, da so se ob takem doživljanju še posebno ostvarile besede našega dirigenta, ki je v svoji zahvali spomnil na enkratnost in globoko smiselnost tega združevanja.
Milanski Slovenci stopajo s svojo malo-številnostjo v silen kontrast z ogromnostjo svoje metropole. In vendar so znali to majhnost tako osmisliti, da je postala celo jamstvo njihove vztrajnosti, trdoživosti in kljubovanja...
Besede so se kmalu prelile v skupno petje, tisti vesoljni jezik, ki nosi v sebi moč razumevanja in združevanja. Poseben izraz trdnosti in skritega pričevanja so zadobile tiste tipične narodne pesmi, ki se jih rojaki iz Milana še prav dobro spominjajo, saj tako pristno odražajo ono prvobitno čutenje vsakega naroda. Besede naše napovedovalke so dobile svoje veliki odmev, saj smo ponovno odkrili, »da je biti Slovenec vendar lepo!«	J.	2.
■	Po 63 letih izgnanstva je smela bivša avstrijska cesarica Cita obiskati Avstrijo, čeprav ni privolila v izjavo, da priznava novo avstrijsko republiko. Cesarica, ki živi v Zizersu v Švici, je s španskim potnim listom prestopila mejo pri Feldkirchu na Predarlskem, da je lahko obiskala grob svoje hčerke Adelajde, ki je pokopana v Tulfesu pri Innsbrucku. Cesarica Cita je pred nekaj dnevi spolnila 90 let življenja. Ker se ni hotela odreči pravicam do cesarskega prestola, ni imela pravice do vstopa v Avstrijo. Po posredovanju španskega kralja Juana Carlosa pri avstrijskem kanclerju Kreiskem pa ji je bilo to končno le dovoljeno.
(Izvirno poročilo iz Buenos Airesa)
Ko ,so Provincias Unidas del Sur (Združene južne province), danes Argentina imenovane v svoji borbi za neodvisnost iskale opore v svetu, je bila Anglija prva, ki je novo državo priznala. Bila pa je tudi prva, ki ji je odvzela kos ozemlja, ki ga je Argentina podedovala od Španije.
Da bi si Angleži zavarovali pomorsko pot skozi Magaljanov preliv iz Atlantika v Pacifik, so leta 1833 zasedli Malvinsko ottoč-je. Argentina je sicer takoj protestirala, a kaj ko ni imela ladij, da bi Angleže spodila, poleg tega pa so prav tedaj divjali boji med Buenos Airesom in ostalimi provincami.
Dokler niso Severnoamerikanči zgradili panamskega prekopa, je bilo za Angleže to otočje velikega pomena. V tistih časih je bilo na njem prek 3.000 ljudi. Danes jih je komaj 1.800. Poleg priseljenih Škotov je še nekaj stotin Čilencev ter drugih naseljencev iz bivših angleških kolonij v Aziji in Afriki.
Angleži radi poudarjajo, da se morajo Malvinci sami odločiti, pod koga želijo priti. V resnici pa so državljani drugega razreda, saj nimajo pravice izseliti se v Anglijo ali v kako drugo državo Združenega kraljestva. Na Argentino pa ne smejo misliti, saj tja ne sme potovati noben Malvinec. Le v primeru bolezni dobi to dovoljenje. Angleži jih zaničljivo imenujejo »kelpers«, tj. alge. .
Bolj zanimivi so za Vel. Britanijo otoki zaradi izvrstne volne, ki jo daje 700.000 ovac. 75 % gospodarstva je v rokah Falk-land Islands Companie, F.A.C.O imenovane. Vsa trgovina, banke in ladijski promet so v njenih rokah. Pravijo, da je tudi mi-
Iz Beneške Slovenije
Zapreti hočejo otroške vrtce v Benečiji
Kot piše zadnja številka »Doma«, glasila beneških duhovnikov, nameravajo šolske oblasti zapreti nekaj otroških vrtcev v Beneški Sloveniji. Razlog je, da je vpisanih premalo otrok in da ni videti izboljšanja v prihodnosti. Po zakonu bi moralo biti vsaj 15 otrok za en otroški vrtec. Domačini so se pa temu uprli in poslali protestne vloge na razne oblasti. Njihov protest so podprli tudi vsi izvoljeni deželni in pokrajinski svetovalci v beneških dolinah. Starši so v svojih protestih iznesli razloge zoper zapiranje vrtcev in sicer: oddaljenost beneških vasi od večjih centrov; zaposlenost staršev v podjetjih izven domačega kraja; posebnost beneškega ljudstva, ki govori doma svoje slovensko narečje. Upanje je, da bodo pristojne šolske oblasti v Vidmu in v Rimu razumele položaj v teh tudi gospodarsko ogroženih dolinah.
Problem zapiranja vrtcev in šol se je pojavil v Slovenski Benečiji, ker so se vasi izpraznile deloma zaradi izseljevanja mladih, deloma tudi zaradi splošnega upadanja rojstev. V malo obljudenih krajih je to že grozeč pojav: če ni mladih družin ali če te nimajo otrok, postajajo otroški vrtci odveč. Za vrtci bodo prišle na vrsto osnovne šole, nato srednje in tako dalje. Na koncu ne bo delavcev niti za tisto industrijo in obrt, ki bo preživela sedanjo krizo.
Začelo se je v Benečiji, razširilo se bo pa tudi na ravnino in na mesta. Prihodnost ni ravno zelena.
■	Italijanski zunanji minister Colombo je obiskal Jeruzalem, kjer je imel razgovore z izraelskimi državniki. Ti so mu jasno povedali, da se ne mislijo pogovarjati s palestinsko osvobodilno organizacijo. Colombo pa je bil mnenja, da je tako stališče napačno, če se hoče ustvariti vzdušje medsebojnega zaupanja. Na koncu obiska je Colombo poletel še v Šarm el Šejk, kraj, ki ieži ob vhodu iz Rdečega morja v Akab-ski zaliv in kjer ima Italija tri čistilce min, ki so vključeni v mednarodne oddelke za vzdrževanje miru ob egiptovsko-izraelski meji.
Redovnice v Cerkvi
Kongregacija za redovnike in sekularne inštitute je objavila uradne podatke o redovnicah, redovnikih, laičnih inštitutih (moških in ženskih). Zanimiva je primerjava med leti 1975 in 1980.
Leta 1975 je bilo na svetu 711.751 sester z večnimi obljubami, leta 1980 pa 719.912. Tako je število porastlo za nad 8.000 sester na celem svetu. Tudi število novink je v porastu. Leta 1975 so jih imele te kongregacije 11.316, leta 1980 pa 11.771.
nistrska predsednika Thatcherjeva soudeležena na tem podjetju. Zvezo z ostalim svetom vzdržuje ena ladja, tudi last FA-CO, ki enkrat na mesec odpelje v Montevideo v Uruguayu, da tam izkrca volno, vkrca pa angleške proizvode, brazilske banane in argentinska jabolka. Vožnja traja po štiri dni.
Po zadnji vojni, ko se je v Združenih narodih govorilo o dekolonizaciji, so prišli na vrsto tudi Malvinski otoki. Sklenjeno je bilo, da naj se Argentina in Vel. Britanija sami dogovorita, kdaj bo otočje vrnjeno Argentincem. Tudi so tedaj odločili, da se ljudske volje ne bo vzelo v poštev, ker Malvinci niso nikakršna verska ali narodna skupnost.
Ves čas Anglija skrbno pazi, da ostane otočje čim bolj osamljeno. Če hoče kdo iz Argentine tja, mora dobiti dovoljenje iz zunanjega ministrstva v Londonu. Pač pa so Angleži »milostno« dovolili, da od petrolejske krize Argentina zalaga otoke z nafto in metanom. Na lastne stroške je Argentina tudi zgradila letališče pri Port Stanleyu Za take stvari je bila Argentina dobra.
Vel. Britaniji se očividno ni prav nič mudilo s pogajanji za vrnitev otočja. Končno je Argentincem prekipelo in spložil se je plaz dogodkov, ki je prerastel v sedanji spopad.
Marca letos je kakih 40 argentinskih delavcev šlo na Georgi j ske otoke razdirat staro topilnico za kitdvo mast. Niso pa za to imeli dovoljenja od britanskih oblasti, saj na otokih ni bilo nobene vojaške posadke. Kot po navadi so pred začetkom dela izobesili argentinsko zastavo. To so storili že večkrat poprej. To pot pa je Angleže
Redovnice z začasnimi zaobljubami (obnavljajo jih vsako leto ali vsaka tri leta in v kolikor jih neka sestra ne obnovi, lahko izstopi) pa so v znatnem upadanju. Leta 1975 jih je bilo v Cerkvi 48.879, leta 1980 pa 35.519.
V	Evropi je največji porast redovnic zabeležiti v Zah. Nemčiji, na Malti, v Poljski in Švici. Znaten porast imajo še Kanada, Mehika, Brazilija, Kolumbija, Filipini, Peni in Argentina. Azija je imela 1975. leta 41.690 sester z večnimi zaobljubami, leta 1980 pa 62.269. Tu je bil tudi največji porast redovništva nasploh.
Občni zbor Slovenskega dobrodelnega društva
V	sredo 12. maja je Slovensko dobrodelno društvo v Trstu na rednem občnem zboru podalo obračun o svojem delu v letu 1981. Kot je razvidno iz poročil, ki sta jih podala tajnik dr. Boris Sancin in blagajnik prof. Slavko Bratina, je društvo
v	tem obdobju dobilo od javnih oblasti skupno 7.249.500 lir podpore, za dobrodelne namene pa je v istem času izdalo 11.511.682 lir. Iz svojih sredstev, ki izvirajo iz dohodkov nepremičnin, kapitala in prispevkov članov ter podpornikov je dodalo 4.262.182 lir.
Največji napor in strošek je pri tem predstavljala počitniška kolonija v Devinu, katere se je udeležilo 50 učencev slovenskih osnovnih šol iz tržaške in goriške pokrajine. Zanjo je društvo izdalo 6.996.061 lir, medtem ko je v ta namen prejelo od dežele 6.250.000 lir. Obdarovanju soaialno potrebnih učencev slovenskih osnovnih šol na Tržaškem je bilo namenjenih 995.645 lir, za mesečne podpore dijakom slovenskih zavodov je bilo porabljenih 2.030.000 lir. Na izrecno željo podpornikov je društvo v znak solidarnosti prispevalo 500.000 lir za žrtve potresa v južni Italiji.
Upravni odbor je zaradi organizacijskih vzrokov in s tem povezane odgovornosti, čeprav s težkim srcem, sklenil, da letos ne priredi počitniške kolonije. Bo pa zato posvetil toliko večjo skrb podpiranju slovenske mladine in tudi starejših socialno ogroženih oseb. V ta namen je že vzpostavil stike s slovenskimi socialnimi asistentkami in jih bo še razširil.
Cim bo društvo dobilo pripadajoči del zapuščine, ki mu jo je namenil pokojni Mihael Flajban, bo ustanovilo in razpisalo štipendije, ki bodo nosile njegovo ime. S tem bo učinkovito podprlo usposabljanje in uveljavljanje pripadnikov novih slovenskih rodov v naši deželi. Gre za pomembno pobudo, ki bo dala društvu trajen pomen.
Po poročilu nadzornega odbora, ki ga
tako ravnanje razdražilo. Poslali so tja svojo ladjo z nalogo, da Argentince prežene. Prav tako je Argentina poslala svoje mornarje, da argentinske delavce zaščitijo. Prišlo je do medsebojnih groženj in v odgovor na vse to je Argentina zasedla Mal-vine in Georgijske otoke. Pri tem ni bil ranjen noben Anglež, padli pa so trije Argentinci.
Vest, da so Malvine spet postale argentinske, je v Argentini povzročila nepopisno veselje. Ljudje so se na cestah in po ulicah mest objemali, prepevali so državno himno in tzobešali državno zastavo. Dogajali so se prizori kot leta 1978, ko je Argentina postala svetovni prvak v nogometu.
Vojaška vlada, že šest let na oblasti in vedno bolj kritizirana od ljudi zaradi nerešenih gospodarskih problemov je naenkrat postala nadvse priljubljena. Politiki vseh1 strank in delavski voditelji so se ji dali na razpolago. Ko je prišel Reaganov odposlanec general Haig v Buenos Aires, je lahko videl, kako je narod eno z vlado. Ves Majski trg je, bil poln ljudstva, povsod zastave in manifestacije. Ves narod spremlja svoje vojake, ki čakajo na spopad z Angleži na Malvinah. Šolski otroci jim pišejo pisma, žene in dekleta jim pletejo puloverje. Mladina zbira darove in živila in vsak dan odpeljejo kolone tovornjakov proti Patagoniji,kjer se zbira argentinska vojska. Vse prebivalstvo nabira v obrambni sklad, otroci odpirajo svoje hraniloke, delavci dajejo od svojih skromnih plač, gospe darujejo svoj nakit. Do sedaj se je zbralo že 10.000 milijonov dolarjev. Ljudstvo, ki je tako enotno, se ne bo pustilo poraziti.
Medtem so se Angleži spet izkrcali na Georgijskih otokih. Argentinsko vojaško poveljstvo je to predvidelo in dalo svojim vojakom nalogo, da se umaknejo v notranjost in nadaljujejo z gverilo. Od junija do oktobra zaradi ledu tam ne bo pristala nobena ladja, letališča pa tam ni. živeža in streliva Argentincem ne manjka. Pač pa te dni Argentina žaluje za padlimi mornarji s križarke »General Belgrano«. Baje je ameriški satelit angleški podmornici označil položaj ladje.
Vlada v Buenos Airesu je vseskozi pripravljena pogajati se, da bi se spopadi končali, a le pod enim pogojem: da svet prizna argentinsko suverenost nad Malvin-skim otočjem.	N.	H.
je podal dr. Karel Gantar, je občni zbor soglasno odobril delo in načrte upravnega odbora, ki je bil lani izvoljen za tri leta.
Barko vij e
Poimenovanje šole. V nenavadnih okoliščinah je potekala v nedeljo 16. maja slovesnost poimenovanja slovenske osnovne šole po pisatelju Franu Sal. Finžgarju. Dan prej je požar uničil dve učilnici italijanske šole, ki sta v gornjih nadstropjih nad slovenskimi prostori, kateri so v pritličju. Voda, ki so jo gasilci uporabili za gašenje požara, je pronicnila tudi v slovenska razreda. Ni moč reči, ali je šlo za atentat ali zgolj za kratek stik, kot se glasi uradna verzija o požaru.
Kljub vsemu pa se je slovesnost izvršila. Najprej so v veži šolskega poslopja odkrili doprsni Finžgarjev kip, delo Klavdija Palčiča, nato pa je svečanost potekala na dvorišču bližnjega prosvetnega doma. V imenu združenja staršev je pozdravila in izrekla priložnostne besede Elda Veljak Doles, v obeh jezikih pa je spregovorila Ornella Jurkič, namestnica ravnatelja Egi-dija Strnada. V kulturnem programu so nastopili otroci iz vrtca in osnovne šole z deklamacijami in petjem, otroška folklorna skupina s primorskimi plesi, novonastali barkovljanski mešani zbor in šolarji z otroškimi igricami.
Pripravljalni odbor je ob tej priložnosti izdal brošuro »Barkovlje - Pri nas je bilo tako...«, v prosvetnem domu pa priredil razstavo o zgodovini Barkovelj, pri kateri so sodelovali tudi šolarji.
Družinska sreča
Družino Borisa in Norme Bogateč je te cini razveselilo rojstvo drugorojenke Matej-ke. Svojemu Stanu in blagajniku ter njego-
vi	soprogi Normi iskreno čestita, mali Ma-tejki pa teli obilo zdravja in srečnih let cerkveni pevski zbor župnije Sv. Križa pri Trstu.
Pevski zbor »Lojze Bratuž« pred milansko stolnico
Slovenska izbira na predčasnih volitvah
Ko bodo 6. in 7. junija stopali voldlci iz tržaške pokrajine na volišča, da obnovijo predčasno razpuščeni tržaški pokrajinski svet, tržaški občinski svet in dvanajst krajevnih sosvetov tržaške občine, se bodo znašli pred rekordnim številom znakov strank, ki se potegujejo za njihove glasove.
NASTOPILO BO KAR 15 STRANK
Za obnovitev tržaškega občinskega sveta tekmuje letos kar 15 strank in političnih skupin. Med njimi so nekatera nova gibanja, ki prvič nastopajo na Tržaškem. Na levici sta se pojavili tudi v Trstu Proletarska demokracija in Liga revolucionarnih komunistov - italijanska sekcija četrte internacionale. Z misovci in Listo za Trst tekmuje Lista tricolore, ki jo vodi nekdanji neofašistični poslanec De Vido-vich in ki je kar na znak napisala geslo, s katerim sodeluje pri volitvah: Ne dvojezičnosti! Iz oporečnikov sedanjega vodstva in političnega razvoja v Listi za Trst, ki vedno bolj kaže svojo zaprtost in hude predsodke do Slovencev (poslanko Gruber Bencovo so celo »prepričali«, da je umaknila iz poslanske zbornice svoj zakonski osnutek o zaščiti Slovencev, Furlanov in Nemcev v Furlaniji-Julijski krajini), skupine radikalcev in »ekologistov« se je le nekaj dni pred iztekom roka za vložitev kandidatnih list rodila politična skupina: Movimento Trieste - Tržaško gibanje. Da je slika novosti popolna, je treba omeniti še Vsedržavno stranko upokojencev.
Poleg omenjenih skupin bodo prisotne na volitvah že znane stranke; po vrstnem redu vložitve Ust so to komunisti, misovci, republikanci, Lista za Trst, indipenden-tisti, Slovenska skupnost, liberalci, krščanski demokrati, socialisti in socialni demokrati.
Za pokrajinski svet, za katerega bodo volitve ne le v tržaški občini, pač pa še v Devinu-Nabrežini, Dolini, na Repentabru, v Zgoniku in Miljah, je slika nekoliko različna. Sodelovalo bo 12 strank, saj v primerjavi z občinskimi kandidaturami manjkajo indipendentisti in Liga revolucionarnih komunistov.
PRISOTNOST SLOVENSKE SKUPNOSTI
Slovenska skupnost je prisotna v vseh svetih, ki jih bo treba obnoviti. V kratkem času volilnih priprav je brez težave našla 60 kandidatov za tržaški občinski svet 30 kandidatov za tržaški pokrajinski svet, od 7 do 11 kandidatov za vsakega izmed rajonskih svetov ter nekaj stotin podpisnikov.
Kot glavna kandidata sta bila potrjena oba dosedanja svetovalca: dr. Zorko Harej za pokrajino, kjer je že bil svetovalec in odbornik za slovenska vprašanja in za kmetijsko problematiko, dokler odbor ni padel po zaslugi komunistov, kar je čez mesece privedlo do razpusta pokrajinskega sveta ter razpisa predčasnih volitev.
Podobna kriza, ki jo je v obeh svetih v bistvu povzročila prisotnost močne Liste za Trst in zbeganosti večine ostalih strank, je nastopila tudi v tržaški občini. Dosedanji svetovalec SSk prof. dr. Aleš Lokar je tudi tokrat na prvem mestu 60-članske kandidatne liste SSk za tržaško občino. Ostali kandidati si sledijo po abecednem redu. (Pri pokrajinskih volitvah, kjer so za posamezna okrožja kandidati že določeni in ni možnosti za preference, je pokrajinski svet SSk določil dr. Hareja za kandidata v najmočnejšem okrožju, ki obsega Devin-Nabrežino, Zgonik, Repenta-bor, Prosek, Kontovel.)
Znova kandidira tudi večina dosedanjih rajonskih svetovalcev: dosedanji predsednik rajonskega sveta za Vzhodni Kras inž. Karlo Grgič, svetovalca na Zahodnem Krasu Stojan Lisjak in Mario Sedmak, inž. Vladimir Bak za Sv. Ivan, Aleksander Cer-gol za Sv. Ano-Kolonkovec.
Na listah pa je tudi veliko novih imen, med katerimi bodo, kot upamo, stopile v upravno življenje nove sile. Veliko je žensk, mladih ljudi vseh poklicev, zanimanj in dejavnosti.
Slovenski kandidati se javljajo seveda ludi na listah vsedržavnih italijanskih strank, od komunistov in socialistov do novih strank in manjših grupacij, tako da je letos nevarnost razpršitve slovenskih glasov in torej politične moči naše manjšine še veliko večja. To je posebno nevarno v času protislovenske gonje, sejanja novega nezaupanja, odlašanja in zoževanja manjšinske zaščite.
TISKOVNA KONFERENCA SLOVENSKE SKUPNOSTI
V	soboto 15. maja je SSk sklicala na svojem sedežu v Trstu tiskovno konferenco. V prisotnosti še drugih kandidatov sta nosilca pokrajinske in občinske liste dr. Harej in prof. Lokar predstavila kandidate slovenske stranke in obrazložila
upravna programa tako glede pokrajinske kot glede občinske problematike. Gre za dolge in podrobne dokumente, ki utemeljujejo boj za narodne pravice, proti vsakemu odtujevanju slovenske zemlje in spreminjanju podobe našega ozemlja, za gospodarski in družbeni napredek slovenske narodnostne skupnosti in celotne krajevni skupnosti. Tako se vrstijo tu poglavja o rabi jezika, šolstvu, kulturi, gospodarstvu, javnih delih, varstvu narave, kmetjstvu, ovrednotenju izročila, industrijskem razvoju, urbanistiki, sodelovanju med manjšino in matico, športu ter o vrsti podrobnih, a za posamezne kraje pomembnih ter praktičnih vprašanjih.
Kot je povedal pokrajinski kandidat in pokrajinski tajnik SSk dr. Zorko Harej, ostaja tudi pri teh volitvah in v tem političnem trenutku veljaven idejni temelj, po katerem je Slovenska skupnost politična stranka Slovencev v Italiji, ki temelji na načelih narodne samobitnosti, demokratične ureditve, političnega pluralizma in socialne pravičnosti. SSk odločno zagovarja stališče, da s samostojnim političnim nastopanjem Slovenci v Italiji najučinkoviteje izpričujemo svojo narodno samobitnost in se uveljavljamo kot subjekt v javnem političnem življenju, kajti v politični stvarnosti, v kateri živimo, le samostojno predstavništvo neposredno izraža misli in hotenja Slovencev v naši deželi in zato lahko svobodno in dosledno brani njihove pravice in koristi na vseh področjih.
Na junijskih volitvah torej izbira ne bi smela biti težka za slovenskega volilca. Samo ena stranka ima program, ki je v celoti zrasel kot izraz naših želja in zahtev. Samo ena stranka je, ki se lahko pohvali, da ima ne le po kakega slovenskega kandidata, temveč vse kandidate iz naše slovenske skupnosti.
Dr. Zorko Harej, glavni kandidat SSk za tržaško pokrajino
KANDIDATNA LISTA ZA TRŽAŠKI POKRAJINSKI SVET PO OKROŽJIH
1. HAREJ Zorko
2. SIMČIČ Teofil
3. JEVNIKAR Ivo
4. PAVLICA Pavel
5. ŠTOKA DRAGO
6. GRUDEN Jožko
7. PETAROS Robert
8. MAVER Mario
9. KOSOVEL Dora
10. GLAVIČ Silvana
11. VOLK Cvetka
12. NADIŠEK Marcel
13. PAVLETIČ Ondina
14. TAVČAR Adrijana
15. STOPER Josip
16. GERDOL Jožko
17. ŠKRINJAR Drago
18. VIŠINI Gabrijela
19. MAHNIČ MOČNIK Aleksandra
20. SANCIN Anamarija
21. SOSIČ DREOSSI Lojzka
22. KRAPEŽ Edi
23. MIJOT Marija
24. MAMOLO Humbert
25. PAHOR VERRI Nadja
26. MLTAČ Franc
27. SOSIČ Milan
Nabrežina-Zgonik-Repentabor: HAREJ Z. Milje: ŠAVRON Danilo Dolina-Žavlje-Bazovica: SLAMA Boris
Romanje bolnikov na Brezje
XIV. vseslovensko romanje bolnikov invalidov in ostarelih na Brezje bo v soboto
12.	junija. Romanje pripravlja mladinska revija »Ognjišče«. Romarsko sveto mašo bo letos vodil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Z njim bodo somaševali duhovniki, zastopniki iz vse Slovenije.
Civilne poroke in razveze v Sloveniji
V	Sloveniji je bilo v preteklem letu sklenjenih 12.436 civilnih porok. Število je znatno nižje kot prejšnja leta, ko jih je bilo nad 14.000 in celo nad 15.000. Civilnih razvez pa je bilo 2.473, Število razvez je precej stalno.
Oli zadnji Hi
Z 8. številko je »Pastirček« zaključil svoje 36. leto izhajanja. Učakal je torej zrelo starost, ostal pa je otroško svež in mlad. To pa po zaslugi urednikov, sodelavcev in otrok. Med uredniki gre glavna zasluga Ljubki šorlijevi, ki je tudi v preteklem letu nosila glavno težo pri »Pastirčku«. Janini razgovori z otroki pričajo o tem, pa njene pesmice, saj skoraj ni številke, da bi otrokom ne zapela kaj lepega. Skrito pa ostaja njeno delo urednice, ki popravlja besedila, zbira prispevke; skrbi za lomljenje lista. To je skrito delo, ki ga pozna samo, kdor ima opravka z listi.
Njej so pomagali ostali uredniki: Ivo Bolčina, ki ima na skrbi uglašene pesmi, Zora Saksida, ki vsak mesec nudi kaj novega »Za višjo stopnjo«, pa tudi kako pesmico; potem Majda Paulin, ki je celo leto zabavala najmlaj še z risbicami za 1. in
2.	razred. Gotovo so jih naši malčki bili veseli, ker so imeli kaj barvati. Mariza Perat je otroke seznanjala z našimi možmi. Osem jih je letos predstavila otrokom v njim dostopnem pripovedovanju. Zadnji je bil prof. Mirko File j, ki se bomo letos
10.	junija spominjali že 20. obletnice njegove smrti. Učiteljica Ljuba Smotlak je pa letos spremljala otroke in odrasle po
tržaškem mestu, a ga je obhodila le majhen del. Stalen sodelavec je bil tudi Jože Vrtovec, ki je z originalnimi risbami opozarjal otroke na nevarnosti za zdravje, pa jih spodbujal k skrbi zanje. Ugankarski del je urejal tržaški Branko.
Poleg teh stalnih sodelavcev so bili še katehetje, ki so urejali svojo stran, in nekateri drugi. Naj omenim le starejšega in upokojenega učitelja Julčeta Gorjana, ki s svojega 'invalidskega vozička še vedno misli na naše otroke.
Ostanejo še otroci sami, ki s svojimi pisemci »Pastirčku« polnijo njim namenjene strani. Prav živahno je bilo njih dopisovanje.
Ob koncu še ena ugotovitev: Cel >*Pastir-ček« je delo tukajšnjih ustvarjalcev. Vse je v njem originalno od risb do pesmic in pripovednih spisov. Tudi v spodbujanju k ustvarjalnosti zamejskih sil opravlja »Pastirček« pomenljivo vlogo.
(r+r)
V bolnišnici se pokaže, kaj človeka resnično drži pokonci. Tukaj se končajo sanje in se začenja vera v križanje in vstajenje (Martin Gutl).
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST
priredi v nedeljo 23. maja ob 16.30 v cerkvi klaretincev v ulici sv. Anastazija v Trstu
Koncert Marijinih pesmi
Nastopili bodo razni cerkveni zbori.
Šport
MOŠKA D LIGA
Olvmpia Terpin-Juventina 3 : 0 (16 : 14, 15 : 13, 15 :10)
01ympia: Špacapan M., Cotič M. in Š., Terpin D. in S., Dornik, Kuštrin, Černič M.
Juventina: Orel, Plesničar, Černič, Mervič, Mučič, Faganel, Juren.
V	sobotnem zaključnem in obenem odločilnem denbyju s štandreško Juventino je 01ympia slavila s čistim 3 : 0. Tekma je bila za obe slovenski moštvi važna, saj je odločala o celotnem prvenstvu, ker sta se obe ekipi odlično izkazali: samo zmagovalec sobotne tekme je bil pripuščen k odločilnim bojem za napredovanje v višjo ligo.
Tako smo bili na tem srečanju priča lepi, čeprav nervozni igri, vsako akcijo pa je spremljalo bučno navijanje številnih navijačev ene in druge strani.
Prvi set je bil najbolj izenačen, saj se je končal z izidom 16: 14 v korist 01ym-pie, medtem ko je že vodila Juventina s 14:13, a je nekaj dobrih blokov preobrnilo rezultat. V drugem in tretjem setu pa je na igrišču zagospodovala 01ympia, in čeprav izid posameznih setov (15 : 13 in 15 : 10) tega ne kaže, je bila premoč plavih očitna. Točke Juventine so bile v glavnem na napakah nasprotnika.
Najboljše je pri 01ympii deloval blok, ki je onemogočil sleherno akcijo Juventine pod mrežo; ta je skušala nadoknaditi vrzel z dobro igro v polju in iz izredno obrambo, ki pa je redno kapitulirala pod udarci najboljšega moža na igrišču, Štefana Cotiča, ki je bil nerešljiva uganka za blok štandreške Juventine.
Pri slednji je bilo opaziti, da moštvo ne igra več homogeno in organizirano kot
ob začetku prvenstva, pač pa da išče individualno igro, ki pa ni vedno učinkovita. Skratka, v sobotnem derbyju smo videli povsem zasluženo zmago goriške 01ympie, obenem pa je bil to velik praznik za vso odbojko na Goriškem, ki doživlja svoj veliki preporod.
Na koncu moramo omeniti zelo nešportno vedenje navijačev Juventine, ki so v zadnjem času zahajali na tekme 01ympie in glasno navijali za katerokoli nasprotno (italijansko!) moštvo. Pa ne samo to. Po zadnjem srečanju je vodstvo Juventine naslovilo uraden protest na odbojkarsko federacijo zaradi prisotnosti na klopi 01ympie nekega našega spremljevalca iz Jugoslavije (!). Zaradi takih in podobnih akcij se nam Italijani upravičeno lahko smejejo, za vso slovensko manjšino v Italiji pa je to hud udarec. Apeliramo na ZSŠDI, da proti takim dejanjem zavzame kar se da odločno stališče, Juventino pa vprašujemo, ali bi res raje videla, da bi jo premagalo kako italijansko moštvo?
MOŠKA I. DIVIZIJA Olympia-Capriva 3 : 0
(15:8, 15:6, 15 : 11)
OIympia: Cotič, Špacapan I. in S„ Košič, Terpin, Devetak, Batistič, Sirk.
Kljub naporom Koprivenoi niso mogli do živega Goričanom, čeprav so ti igrali pod svojimi zmožnostmi. - G. R.
ZENSKA I. DIVIZIJA
Mossa-Olympia 1 : 3
(3 : 15, 6 : 15, 16 : 14, 7 : 15)
01ympia: Bertolini K. in M., Mažgon, Olivo, Primožič, Šuligoj, Testa, Vrtovec, Burnik.
V	ločniški telovadnici so goriška dekleta, čeprav v okrnjeni postavi, odigrala po mnenju mnogih svojo letošnjo najlepšo tekmo. - G. R.
Odbojkarsko moštvo Oljmpia-Terpin, ki sl je preteklo soboto priborilo dokončno drugo mesto na lestvici. Stojijo od leve proti desni: Ivan Terpin (sponsor), Mirko Špacapan, Rinaldo Dornik, Mauro Kuštrin, Štefan Cotič, Dušan Carli, dr. Jože Vrtovec (predsednik Oiympie); spredaj od leve na desno Marjan čemie, Marko Cotič,
Damjan Terpin, Simon Terpin
Jubilej »Družine«
7.	maja je minilo 30 let, odkar je izšla prva številka »Družine«. Natisnili so jo v Ljubljani, kot kraj izhajanja pa je bila v glavi navedena Nova Gorica. Ustanovil jo je zdaj že pokojni apostolski administrator za Slovensko Primorje dr. Mihael Toroš, njen prvi urednik je bil duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Jože Premrov, ki živi v pokoju v Ljubljani, prvi odgovorni urednik pa pokojni primorski duhovnik in glasbenik Vinko Vodopivec. Naklada prve številke je bila 30.000 izvodov.
»Družini« ob jubileju čestitamo in ji želimo, da bi se vedno bolj širila in krepila.
Z GORIŠKEGA
Jamlje
Zlata poroka. 15. maja 1932 sta se v Devinu poročila Jožef Radetič in Viktorija Petelin, Od tedaj je minilo torej petdeset let. V skupnem življenju sta zakonca v polni meri uresničila svetopisemski ukaz: »Rastita in množita se!« Rodilo se jima je 12 otrok. Enajst od njih se je 15. maja letos udeležilo zlate poroke, združene z zahvalno sv. mašo. Dvanajsti, Venceslav je umrl kak mesec po rojstvu. Danes so vsi razen enega poročeni, vsa družinska skupnost pa šteje 45 članov. Sedem družin živi na Goriškem, štiri pa na Tržaškem.
Po zahvalni maši so se vsi otroci in vnuki zbrali v rodni hiši pri očetu in materi pri Sabličih. Bilo je čudovito doživetje, to srečanje v patriarhalni družini, ki jo je Bog tako bogato blagoslovil in obogatil z novimi življenji. Malokdaj je dom pri Sabličih brez obiska: od Opčin do Števerja-na prihajajo otroci in vnuki v skupni očetov dom.
Duhovnija Jamlje tej številni, versko trdni in narodno zavedni družini, ki že več stoletij vztraja na jezikovni meji in kljubuje vsem nevšečnostim od srca čestita k lepemu družinskemu jubileju. Bog nam daj še mnogo takih družin!
Poimenovanje osnovne šole. Ime bo nosila po nabrežinskem pesniku Igu Grudnu. Svečanost poimenovanja bo v nedeljo 30. maja. Ob tej priložnosti bo izšla brošura o zgodovini te šole in o delu in življenju v njej od ustanovitve do danes. Objavljen je tudi pesnikov življenjepis. Bronasti doprsni kip pesnika, s podstavkom iz kra-skega kamna je delo kiparja in letošnjega Prešernovega nagrajenca Zdenka Kalina iz Ljubljane. Pripravljalni odbor, sestavljen iz učiteljstva in staršev se pridno sestaja, da čim bolje pripravi prireditev in kulturni program. Nadaljuje se nabiralna akcija. Vaščani so v ta namen prispevali:
Župančičeva ulica: družina Pahor-Maru-šič 50.000; družina Bagon-Terrana 10.000; družina Bagon-Devetak 10.000; Frančiška Bagon 20.000; Jožef Legiša 10.000; Bernard Bagon 5.000; Emilija Šuc 2.000; Julij Fučka 10.000; Emil Krošelj 7.000; Karel Semolič 10.000; Edvard Zanolla 5.000; Mario Pahor 10.000; Marija Peric 6.00; Jožefa Okretič 5.000; Mario Okretič 3.000; Roman Okretič 10.000; Ernest Šuc 10.000 lir.
Trinkova ulica: Olga Pahor 10.000; Edvard Pahor 20.000; Marija Pahor 10.000; Angela Semolič 5.000; Zdravko Soban 5.000; Adel-ma Kobal 15.000; Vilko Stanič 10.000; Vincenc Antonič 10.000; Alojz Devetak 15.000; Bernard Soban 50.000; I. Pizzo 8.000; Herman Stanič 10.000 lir.
Prvomajska ulica: Lucijan Kobal 15.000; Rihard Kobal 10.000; Mirko Legiša 20.000; Valerij Radetič 10.000; Leopold Antonič 5.000; Giuseppe Atzori 5.000; Ernest Soban 5.000; Elda Okretič 15.000; Alojz-Hilda Pahor 20.000; Cilka Marušič 7.000; Renato Pahor 10.000; Furio Soranzo 5.000; Mario Radetič 10.000; Olga Stanič 5.000; Maurizio Zulian 5.000; Josip Pahor 5.000; Silvana Soban 15.000; Jordan Radetič 15.000; Mario Soban 50.000; Albin Soban 10.000 lir.
Gregorčičeva ulica: Mario Semolič 10.000; Alojz Frandolič 25.000; Jožef Pahor 25.000; Franc Pahor 10.000; Mario Krošelj 10.000; Jožef Semolič 30.000; Veronika Pahor 5.000; Anton Pahor 1.500 lir.
Trg svobode: Josip Konje 10.000; Danilo Pahor 10.000; Jožef Bagon 5.000; Bruno Pahor 20.000; Jožef Radetič 5.000; Marija Boscarol 10.000; Danica Radetič 10.000 lir.
Grudnma ulica: Mirko Bagon 10.000; Josip Ferfolja 20.000; Jordan Semolič 10.000 lir.
Poljska ulica: Ernest Semolič 10.000; Lidija Krošelj 10.000 lir.
Komarji: Franc Konje 10.000; Ivan Fontana 10.000 lir.
Sabliči: Stanko Legiša 10.000; Dario Legiša 15.000; Alojz Legifa 10.000; Josip Radetič 15.000; Emil Radetič 20.000; Lucijan Radetič 10.000 lir.
Ostali: Kmečko-obrtna posojilnica na Opčinah 50.000; VZPI-ANPI Dol-Jamlje 50.000; Kmečko-obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini 100.000; Kmečko-obrtna hranilnica in posojilnica v Doberdobu 250.000; uprava Dijaškega doma v Gorici 100.000 lir.
L
Po 15. letih svojega delovanja priredi moški zbor »Mirko File j« v soboto 22. maja ob 21. uri v Katoliškem domu v Gorici
KONCERT
posvečen 20. obletnici smrti prof. Mirka Fileja
Dober moralen uspeh postne akcije
Misijonski center v Gorici je ob zaključku postne akcije 1982 napravil prvi obračun o njenem poteku. Moralni uspeh je bil dober, čeprav je letos manjkal običajni animator msgr. Cocolin. Za italijanski del škofije so bili na razpolago različni pospe-ševatelji tako misijonarji kot misijonarke.
Letos smo se temu pridružili tudi Slovenci, saj je bil med nami p. Jože Kokalj. Ta je v kratkih štirih dnevih imel 26 srečanj na osnovnih in srednjih šolah ter z verniki v raznih dvoranah. V škofiji pa je bilo vseh srečanj na raznih ravneh 671. Pri misijonski akciji so sodelovali tudi številni kateheti, ki so se poslužili materiala, ki je na razpolago na škofiji.
Letos se je poživila tudi akcija pobiranja papirja in cunj. Papirja so nabrali 1.500 stotov, cunj pa 300. Pri tem povejmo, da imajo v Gorici velik delež slovenski gori-ški skavti in skavtinje, ki že celo leto dvakrat na mesec sistematično zbirajo po mestu papir.
Dve dvojezični cerkveni slovesnosti
Manifestacije za bratstvo, za prijateljstvo, za mimo sožitje med narodi so zdaj skoraj na dnevnem redu. In prav je tako! Kot Slovenci in kristjani podpiramo in pozdravljamo take pobude, če zares slonijo na iskreni želji, da pride med Slovenci in Italijani oz. Furlani do čim večjega medsebojnega spoznavanja in spoštovanja. Prav je tudi, da pride do takih pobud tudi na verskem področju, saj nam vera nudi najglobljo podlago za spravo in ljubezen med ljudmi.
Na Goriškem smo v tem mesecu in v okviru marijanskih pobožnosti imeli dva taka praznika. V nedeljo 9. maja so se zbrali na Krminski gori slovenski in furlanski verniki iz krminske župnije, da skupno počastijo Devico Marijo in jo prosijo za svetovni mir. Kljub dežju se je cerkev na Krminski gori napolnila z verniki, tako da je g. Rijavec upravičeno nagovoril italijanske vernike s svetopisemskim izrekom: Multae aquae non potue-runt extinguere charitatem, tj. obilica dežja ni mogla pogasiti ognja ljubezni do Boga in do Marije. Slovenske vernike je prisrčno nagovoril krminski župnik msgr. J. Trevisan. Izrazil je željo, da bi se sodelovanje med obema narodoma še nadalje utrjevalo in poglabljalo.
Odlično sta se izkazala oba zbora, slovenski s Plešivega in na novo ustanovljeni furlanski zbor iz Krmina. Slovenski zbor je v odsotnosti bolnega Nandota Simčiča vodil Zdravko Klanjšček.
Druga taka dvojezična slovesnost je bila v nedeljo 16. maja v cerkvi sv. Pija X. ob pevmskem mostu. Lahko rečemo, da je bil to zgodovinski dogodek v malem. Soma-ševala sta župnik cerkve Natale Bellino in g. Mirko Rijavec. Oba duhovnika sta se spoznala in skupno delovala v daljni Kolumbiji pred 40 leti. G. Rijavec je med italijanskim in slovenskim govorom omenil vzvišeni zgled, ki nam ga je glede bratstva in sožitja zapustil nepozabni tržaški škof Alojzi Fogar. Omenil je, da je bil škof Fogar rojen pred sto leti komaj 50 metrov od kraja, kjer danes stoji cerkev sv. Pija X.
Med mašo je pel slovenski cerkveni zbor iz Podgore, ki ga vodi Mirko Špacapan. Italijansko občinstvo je z dopadenjem sledilo dostojno zapeti slovenski cerkveni pesmi. Po maši je bilo prijetno srečanje z zakusko. Verniki župnije sv. Pija X. so poklonili podgorskim pevcem originalno sliko Grazielle Del Nevo. - o-c
Izreden koncert poljskega pianista
V	ponedeljek 10. maja je bil v goriškem Avditoriju zaključni koncert serije glasbenih večerov »Incontri mušicah«, ki jih prireja goriška občinska uprava. Nastopil je poljski pianist Mieczyslaw Horszowski, oden od velikih mojstrov poljske starejše klavirske šole. Devetdesetletni pianist je s čudovito skoraj mladeniško tehniko odigral dela Chopina in Beethovna ter obenem pokazal na silno interpretacijsko globino. Goriški župan mu je pred nabito polno dvorano poklonil spominske kovance našega mesta.
Nova pesniška zbirka
Te dni je v samozaložbi izšla zbirka pesmi pod naslovom »Ob 50-letnici smrti goriškega nadškofa msgr. F. B. Sedeja«. Avtor pesmi je goriški duhovnik Štefan Tonkli. Je to že dvanajsta njegova pesni-
ška zbirka. V knjižici 32 strani je 13 pesmi. Dve od njih: Ob 50-letnici in Heraklij imata po 4 dele. Vse pesmi so iz zadnjega časa. Ljubitelji izvirne slovenske pesmi bodo te nove zbirke gotovo veseli, saj so te vrste izdanj med nami že zelo redke.
Knjižica je na voljo na upravi Katoliškega glasa in v Katoliški knjigami v Gorici.
»Praznik špargljev« v Štandrežu
Tradicionalni »Praznik špargljev« se bo tudi letos vršil v Štandrežu in sicer zadnjo soboto in nedeljo v maju ter prvo soboto in nedeljo v juniju.
Na programu bo prvo nedeljo nastop pevskih zborov iz Mirna, Rupe in Šempasa. Dramski odsek PD Štandrež bo za to priložnost zaigral Nušičevo veseloigro »Dva lopova«. V nedeljo 6. junija pa bo nastopil štandreški mladinski zbor in folklorna skupina »Santa Gorizia«. Vršil se bo tudi slikarski ex-tempore za vrtec, osnovne in srednje šole. V sobotah bo poskrbljeno za družabnost in plesno zabavo, enako v nedeljah po kulturnem programu.
Števerjan
Na pobudo goriške glasbene šole, ki deluje v okviru Zveze slovenske katoliške prosvete je domače društvo F. B. Sedej začelo letos v Števerjanu z rednim poukom. Franka Žgavec iz Gorice je začela s poukom teorije in ob koncu tečaja so pripravili primeren zaključek, kjer so zbranim učencem, staršem in ostalim prikazali glasbeni program zlasti še zato, da so si lahko učenci ustvarili predstavo o glasbilih, ki jih morajo sedaj po prvem letniku teorije izbrati.
Števerjanski starši so se, vsaj nekateri, z veseljem odzvali vabilu in ker je bilo delo zastavljeno s potrebno resnostjo, je uipati na dobre uspehe. Zato se zahvaljujemo vsem, ki so k temu pripomogli, zlasti gdč. Franki Žgavec za veliko potrpljenje in dr. Heleni Di Battista-Knez, ki je v imenu društva prevzela in uspešno vodila tečaj.
Vaška srečanja v sovodenjski občini
Večje občine, ki imajo nad 5.000 prebivalcev in kjer se voli po proporcionalnem sistemu, imajo poleg občinskega sveta še rajonske konzulte, prek katerih prebivalci izražajo potrebe svojega območja. V manjših občinah, kjer je v veljavi večinski sistem, in tako je tudi v sovodenjski občini, pa si je treba pomagati z vaškimi posveti.
Kot znano je na območju občine pet vasi: same Sovodnje, Rupa, Peč, Gabrje in Vrh. Vse te vasi imajo svojo cerkev, šolo, trgovine, gostilne, prosvetna in športna društva. V tako raznoliki občini so vaška srečanja z občinskimi upravitelji nekaj nujnega. Z njimi je začela že prejšnja občinska uprava, sedanja pa s to prakso nadaljuje.
Letos se je prvi tak posvet vršil 5. maja na Vrhu. Vodil ga je domačin Dominik Juren, ki je hkrati občinski odbornik, prisoten pa je bil tudi župan Vid Primožič. Pogovor je tekel o problemih, ki jih ima vsaka vas, posebej pa se je razpravljalo o razširitvi ovinka pri domačem pokopališču in ureditvi ceste v zaselku Brišče in Devetaki. Tu je namreč zemljišče, ki je namenjeno kulturnemu središču in kjer se vršijo športne' tekme, obenem pa je zadnje čase zraslo na tem prostoru več novih hiš. Zato se pojavlja že nekaj let vprašanje priključka električne napeljave do novih stavb. Občinska uprava naj bi pri ustanovi Enel posredovala, da dva dosedanja transformatorja združi v enega, kar bi omogočilo ob priključitvi manjše pristojbine.
Pod okriljem občinske uprave je prišlo na Vrhu do Društva prostovoljnih gasilcev. Pripravljalna seja posvetovalnega značaja je bila 25. aprila. Prisostvovala sta ji tudi gozdarska čuvaja kot predstavnika gozdne uprave, ustanovni občni zbor pa je bil v petek 14. maja. Navzoč je bil tudi sovodenjski župan, ki je pohvalil pobudo domačinov in jih seznanil s pristojnostmi in obveznostmi občinske uprave, katera lahko prek dežele nudi svojo pomoč. Sestavljen je bil delovni odbor in razdeljene funkcije. Kakor hitro bo dobavljena oprema, se bo začelo z vajami za sklicanje gasilcev in gašenje.
Števerjanski vestnik št. 3
Izšla je nova številka za april-maj, v kateri najdemo vrsto zanimivih člankov in krajevno kroniko zadnjega časa. Posebnost te številke je priloga s slikami iz vaškega dogajanja.
Uvodno misel »Temelji vere in nevere« je napisal domači dušni pastir, na prvi strani pa je pesem »Spomlad v Šent Florijanu«. Njen avtor je Esesn. Sledijo razna poročila kot: Rojaki iz Belgije v Števerjanu, Delovanje volčičev in veveric, Poimenovanje števerjanske osnovne šole po Al. Gradniku, 27. aprila, Praznik 1. maja, Seja občinskega sveta, Primorska poje 1982. O postavitvi slovenskega maja v vasi govorita dva sestavka. Pepče in Tinče se pogovarjata o tem, da se je Sovjetska zveza postavila na stran Argentine, pri čemer je ne moti, da je tam vojaška diktatura. Objavljeno je v originalu in prepisu pismo Vide Mlač iz Savone, ki čestita ansamblu Lojzeta Hledeta. Zadnje čase so imeli v Števerjanu tudi poroko ter mladinsko mašo, pri kateri so peli in igrali mladi iz Sovodenj. Številko zaključi seznam posojil in darov za župnišče in cerkev v Števerjanu. - ek
SKD »HRAST« - DOBERDOB
priredi v petek 21. maja ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu
VEČER SLOVENSKE PESMI IN BESEDE
Nastopajo: dekliški zbor - Doberdob; skupina SKD »Hrast« izvaja zborno recitacijo; pevska skupina »Nova misel«. Priložnostni govor bo imela pesnica L. Šorli.
OBVESTILA
Vpisovanje v prvi razred osnovnih šol za
otroke, rojene v letu 1976 bo za goriško pokrajino od 24. maja do 8. junija. Vpisuje ravnateljstvo na Livadi (ul. Brolo) pa tudi posamezne šole, vedno v jutranjih urah. Za vpis je potreben rojstni list s potrdilom o cepljenju.
Goriško romanje bolnikov in zdravih v Lurd z Unitalsi bo od 16. do 22. julija. Vpisuje se v Gorici pri centru »Stella Ma-tutina« (jezuiti) vsak dan od 16. do 18. ure razen ob sobotah in nedeljah. Vpisovanje se zaključi 31. maja.
Tržaška mladinska sekcija SSk vabi na dve srečanji: 20. maja ob 20. uri bo na sedežu v ul. Machiavelli 22 v Trstu srečanje mladih kandidatov Slovenske skupnosti in drugih somišljenikov. V soboto 22. maja bo ob 17. uri vedno na sedežu SSk seminar o povojni politični zgodovini Slovencev na Tržaškem, na katerem bosta predavala Nadja Maganja in Aleš Brecelj, ki sta oba doktorirala v raziskavah o prvem povojnem obdobju v Trstu.
V Kulturnem domu v Trstu uprizori SSG dramo Garcia Lorca »Krvava svatba« (Bodas de sangre) v soboto 22. maja ob
20.30 izven abonmaja, v nedeljo 23. maja ob 16. uri pa za red G.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 24. maja predaval prof. Andrej Capuder o aktualnosti Theilarda de Chardina. Začetek ob 20.30. Ob 20. uri istega dne bo v Peterlinovi dvorani tudi odprtje osebne razstave naivca Klavdija Klariča, ki bo predstavil svoje najnovejše slike na steklo.
Slov. Vincencijeva konferenca v Trstu vabi k sv. maši za duhovske poklice, ki bo v četrtek 27. maja ob 17. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Maševal bo g. Marij Gerdol.
Dela za obnovitev cerkvice na Pečah. Skupina mladih iz župnije pri Sv. Sergiju je pod vodstvom kaplana dan Armanda sprožila akcijo za obnovitev Marijine cerkvice na Pečah v dolini Glinščice. Konkretno delo na terenu se bo pričelo v soboto 29. maja, ko se bodo mladi zbrali ob
14.30 na glavnem trgu v Boljuncu in nato skupaj krenili proti cerkvici.
Predavanje o cerkvici v dolini Glinščice.
V	soboto 29. maja ob 18. uri bo predaval v oratoriju v naselju Sv. Sergija Dante Cannarella o nastanku in zgodovini te cerkvice. Predavanje bo v italijanščini.
DAROVI
Za tiskovni sklad Katol. glasa: Mara Pintar 10.000. Luis in Vera Nose 8.000; Irena Bertolini, Moša 21.000 lir.
Za Katoliški dom: nečakinja Tonica v spomin na strica župnika Srečka Rejca 30.000; N. N., Sovodnje 10.000 lir.
Za Pastirčka: M. L. 5.000 lir.
Š. B., Gorica: za slovenske misijone, za Katoliški dom, za Zavod sv. Družine in za župnijo sv. Ivana v Gorici po 25.000 lir.
N. N., Podgora v spomin na pokojne starše za gobavce in za lačne po svetu po
50.000 lir in za Katoliški glas 3.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu in obnovo župnišča: Bogdana Komjamc 500.000; Jožef Pe-rin 50.000; A. C. 25.000; družina Silvana Dor-ni in botri ob krstu Katje 70.000; N. N.
50.000 lir..
Za cerkev na Jazbinah: Marjan Kristančič 10.000; Amabile Štekar 20.000; Ivanka Klanjšček 10.000 lir.
Za cerkev v Mavhinjah: družini Kravos in Biancuzzi v blag spomin Franca Fabec
20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: od romanja 20.000; družina Škerlavaj namesto cvetja na grob Alfonza Škerlavaj 25.000; Miohe-luzzi v spomin na mamo Natalijo Jugovič 10.000; Srečka Kete-Jurič v spomin na teto Julko Kete 5.000; Lilijana Daneu-Tesserini ob poroki hčerke Marine 100.000; Marcela Hrovatin-Bojk 5.000; Claudio in Ornella Bradetich ob poroki hčerke Suzane 50.000; Frančiška Komolec v spomin na moža Antona 30.000; družina Starec v spomin na Antona Komolec 10.000; mati v spomin na obletnico smrti hčerke Mimi Holstein 20.000; Marija Dolenc v spomin na Berto Sosič in Ludvika Sosič 10.000; družina Cvelbar 60.000; razni 12.000 lir.
V	spomin na msgr. Alojza Rozmana, dolgoletnega župnika v Trebčah (1. seznam): za lačne po svetu (1.000.000 lir) in za cvetje ter nagrobni spomenik: Slava Carli (14) 15.000; družina Fabrizi 10.000; Rosa Carli (21) 10.000; Lidija Cuk (20) 20.000; Ema Kralj (44) 10.000; Marija Kralj (44) 15.000; družini Kralj in Berdon (58) 10.000; Alberta Marži 10.000; Elizabeta Križmančič 10.000;druž. Cergol 15.000; družina Furlan 15.000; Silvana Carli (221) 10.000; Elizabeta Colautti 10.000; Carli Marija (22) 10.000; Justina Možina (132) 10.000; Elvira Možina (134) 10.000; družina Sivitz 50.000; čuk Francka (109) 5.000; Irma Carli 15.000; Ne-vija in Klavdija Žerjal 35.000; Mirjana Čuk 5.000; Klara, Neva in Vilma Carli 15.000; Justina Carli (182) 10.000; Bernarda Carli (183) 5.000; Ada Carli (22) 10.000; Nerina Padovan 5.000; Aurelia Purinani 10.000; Gizela Vidau 20.000; Emica Škabar 5.000; Francka Carli (94) 10.000; Vida Cioc-chi 5.000; Evgenija Kralj 10.000; Nerina Vremec 5.000; Carmela Vitale 5.000; Marija Rupel 5.000; Dina Kralj (22) 10.000; Suzana Legiša 10.000; Nerina Carli (55) 15.000; Emilija Kralj (218) 5.000; Franko Mesar 5.000; Renata Collerig 5.000 lir.
Za Slov. pastoralno središče v Trstu: N. N. v spomin na pok. brata Jakoba 20.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: družina Pulu-lin namesto cvetja na grob Franca Fabec
10.000	lir.
Za tržaško skavtsko organizacijo: Elvira Kalc-Ferri v spomin na župnika Alojzija Rozmana 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivanke Knez:
Marija Valjek in Rafaela Tomadin za Katoliški glas po 10.000; Elda Veljak Doles za misijonarje 10.000; Štefka in Nerea Veljak v isti namen 10.000 lir.
Za svetišče na Sv. gori: Marija Devetta 50.000; Marija Rustja namesto cvetja na grob Milene in Franca Fabec 100.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Števerjan 20.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Jamlje 7.000; družina Schart namesto cvetja na grob nepozabnega Srečka Rejca 20.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
¥ Mb Trsi t
Spored od 23. do 29. maja 1982 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Antonin Dvorak«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih . prireditev.
Ponedeljek: 9.30 Alternativna kozmetika.
10.10 Koncert. 11.30 Beležka. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 13.20 Beseda in pesem. 14.10 Otroci pojo. 14.30 Tolstoj: »Ana Karenina«. 15.00 Glasbeni ping pong.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 9.30 Ali ste že prebrali? 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani 'listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka. 14,10 Najlepše bajke za najmlajše. 14.30 Pesmi brez besed. 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 »Naša pesem 1982« v Mariboru. 18.00 Zora Tavčar: »Tja in nazaj«, radijska igra.
Sreda: 8.10 Slovensko planinstvo na Tr. žaškem. 9.30 Alternativna kozmetika. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pod Ma-tajurjan; beležka. 13.20 Primorska poje (Primorec, mladinski GM, moški I. Gruden). 14.10 Otroški kotiček. 14.30 J. Hašek: »Dobri vojak Švejk«. 15.00 Ameriška glasba. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Pesniki so čudenje sveta.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Pravica do pokojnine in socialnega varstva.
10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugosl. izvajalci. 16.00 Domači obrazi. 16.35 Južnoameriški motivi. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Orkester Akademije za glasbo iz Lj.
18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Sodobne slovenske novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Stilno pohištvo. 10.10 Koncert. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležka. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček. 14.30 J. Hašek: »Dobri vojak Švejk«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Zivozeleno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Primorska poje (Stu ledi, Svoboda, A. Mihelčič, Devin, Tomos). 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Mali leksikon telesne kulture in prostega časa. 9.30 Onkraj zvezd.
10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Oddaja o Reziji; beležka. 14.10 Mladi pisci.
14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.30 Dijaška tribuna. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Primorska poje (Zlatorog, J. Pahor, Miren, Kette, Komorni zbor Nova Gorica).
18.00 Janko Kersnik: »Berite novice«. 18.45 Vera in naš čaš.
Slovenske počitniške kolonije
Letos bosta samo dve deželni počitniški otroški koloniji: v Dragi 'in v Conegliansu.
V	Dragi uživajo otroci gozdni zrak v borovih gozdovih in se vozijo nekajkrat tedensko na morje na kopanje. Gorska kolonija v Conegliansu pa nudi sprehode po smrekovih gozdovih in, kar je važnejše, spremembo zraka, ki so ga naši otroci tako potrebni.
Opozarjamo starše, da tečejo zadnji dnevi, ko lahko vpišejo otroke v počitniške kolonije, naj zato stopijo čimprej do šolske bolničarke in uredijo vse potrebno za vpis.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
&
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:.84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI