40. štev. V Kranju, 1. oktobra 1904. V. leto. 60R6W3€C Političen in gospodarski list. Vabilo na naročbo. l^Z™™?*, za pol leta 2 K. za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Kranjski deželni zbor. I. seja dne 27. septembra. J'oštopanje klerikalcev v prvi seji je vzbudilo precej začudenja. Pričakovalo se je škandalov, ki pa so i/.ostali. kakor tudi obstrukcijske interpelacijo in obstrukeijski nujni predlogi, poč pa so uprizorili klerikalci nov švindel, kakor je iz poročila razvidno. Deželni glavar pl. Detela otvori sejo in pozdravi vladnega zastopnika barona Heina. Tekom treh let se je. nabralo toliko gradiva za delovanje deželnega zbora, da bo treba neumornega dela, da se reši. Dolžnost mi je tudi letos opozarjali poslance na ustavno dolžnost, rešiti tiste stvari, ki jih je rešiti. V prvi vrsti so finančne zadeve. Tu je tembolj potreba, ker se je pisalo in govorilo o stalnem priuiaukljaju pri deželnem fondu. Opozoriti moram na naslednje: Kako je iidstal primankijaj? Zato, ker je deželni zbor dovoljeval znatne svote, pa ni skrbel za pokritje. Vinogradnikom se je dalo 500.000 K", za garancijski zaklad 700.000 K, za un'verzo 300.000 K. Te svote presegajo izdatno piirnankljaj. Vsakdo mora uvideti, da ni takih svot izplačevati iz rednih dohodkov, zlasti ker deželnih doklad nismo zvišali, nego jih od 58 na 40 % znižali. Kuko se more zahtevati, da se velike svote izplačajo, ne da bi nastal primankijaj. Deželno premoženje se ni zmanjšalo, kajti, kar so vinogradniki dobili, bodo morali vrniti. Istotako je z garancijskim zakladom dolenjskih železnic. Kakor kaže, uspeva železnica jako dobro in je že vrnila znatno svoto. Za vseučiliški zaklad se je naložilo 300.000 K, a dokler se ne izplača, gre to med aktiva. Mi smo torej čez 100.000 K aktivni in primankijaj ni tako opasen, kakor se misli. Tekom 14 let se je napravilo 115 km vodovodov, ki so veljali deželo nad 000.000 K. Kje je dežela, ki je toliko storila za deželno kulturo kot naša? (Hribar: Nobena!) Torej se ne more govoriti, da bi bil deželni zbor slabo gospodaril, a kar se je storilo, se je storilo za korist in blagor dežele. Naravno pa je, da je za redne izdatke denarja primankovalo. Zato se je izposodil denar, a to doma, iz deželnih zakladov, ki pa vsled tega ne trpe škode, ker se obrestujejo po'4-2°/0, višje kot v hranilnici. Glede varnosti teh posojil se pač ni bati, ker jamči dežela za ta denar. A kako se bo to plačalo? Vrnil se bo denar, kadar bo aktiviran melijoracijski zaklad. Tir-jatev na dež. zaklad glede vinogradnikov bo moral seveda prevzeti melijoracijski zaklad. Ne more se pa tajiti, da bo za prihodnost treba poskrbeti za sredstva za pokritje višjih izdatkov. Učiteljske plače se morajo tudi rešiti in se deželni zbor ne more ogniti tej nalogi. Ge pride do tega, bo deželni zbor imel priliko, preskrbeti tudi za druge potrebe. Zvijati priklade, to je enostavno sredstvo, ali kdor pozna gmotno razmere na deželi in v mestu, ve, da je dež. doklada 40 9/0 v primeri z drugimi deželami sicer nizka, a da so naklade za občine, ceste, zdravstvo tako ogromne, da je zvišanje direktnih davkov, zlasti zemljiškega in hišnorazrednega davka nemogoče. Iskati je drugih virov, in upamo, da se dobe. (Dr. Šu-šteršič: Prej pojdemo vsi v Ameriko. Dr. Tavčar: Šušteršič ima že kaito.) Kaj vpijete o Ameriki? Jaz sem vendar naglašal, da se morajo dobiti druga sredstva. (Dr. Schweitzer: Večina jih pozna. Dr. Tavčar: Vi jih gotovo ne boste našli.) Glavar je jezno kričal na ►Sušteršiča in Sclnveitzerja: Rekel sem, da je prebivalstvo tako obloženo, da ni mislili na zvišanje doklad. — Vlada mora sodelovati, da se sanirajo deželne finance, ne le da prepusti neke vire, nego prevzame tudi gotove stroške. Vojaška priprega je n. pr. skupna zadeva cele države ne dežele. Končno je glavar pripovedoval, da trpi kredit dežele, če se njen položaj predstavlja kot skrajno neugoden. Pri najetju posojila za melijoracijski zaklad bi to znalo škodovati deželi. — Finančoe razmere kažejo, kako je potrebno porazumljenje med strankama deželnega zbora. Oe se ne doseže tega, je prihodnost jako temna, naj se deželni zbor razpusti ali naj životari. Lahko bi se zapisalo med vratini: Lasciate ogni speranza voi ch' entrate. Nemški nadaljuje je glavar omenjal, da je letos Avstrija praznovala stoletnico, kar je cesarstvo, nakar so poslanci cesarju zaklicali trikrat «Živio». Dež. predsednik baron Hein pozdravi zbornico. Dež. glavar je temeljito razložil, kako nujno je potrebno, da dež. zbor dela: želi pa se, ako med strankama že ni mogoč mir, sklene vsaj premirje, da se rešijo najnujnejše potrebe. Vlada bo vsem strankam nepristransko nasproti prišla in sodelovala z veseljem. Nato stori novoizvoljeni deželni poslanec Demšar s Cešnjice obljubo. Dr. Sušteršič nujno predlaga, naj se deželnemu odboru dovoli 150.000 K za razdelitev bednemu prebivalstvu in naj se pozove vlado, da po močeh ludi priskoči prebivalstvu na pomoč. Deželni predsednik pravi, da bo rad priporočal osrednji vladi dovolitev podpore. Dr. Tavčar izjavlja, da ne more glasovati za nujnost stavljenega predloga, prodno ni rešen proračun, kajti danes naj dovolimo 150.000 K podpore, ne da bi vedeli, kje se naj dobi denar. Ce hočete pomagati kmetu, vzemite v roke proračun — povsod predlagana podpora za pogorelce. Ce vam je svota premajhna, nasvetujte zvišanje, od naše strani ne bo ugovora. V istem smislu se izreče baron Sclivvegel V imenu veleposestnikov. Pri glasovanju je bila nujnost Sušteršičevega predloga odklonjena. Dr. Šušteršič je samostojno predlagal volilno reformo. Potem, ko so bile oddane glasovnice za volitev rediteljev in overovateljev, je dr. Sult eršič prečital dolgo izjavo, v kateri je rečeno, da klerikalci ne sprejmejo nobenega mandata za odseke in da omeje svoje delovanje na javne seje. Očital je potem večini, da sovražno postopa proti klerikalcem. Deželni odbor je predložil poročilo o delovanju deželnega odbora in 50 predlog, ki so se odkazi!e pred-stojnim odsekom. Pri volilvi dveh namestnikov deželnih odbornikov je bil izvoljen iz kurije kmetskih občin dr. Schvveitzer, iz vsega deželnega zbora pa z lt) glasovi dr. Majaron, Klerikalni kandidat dr. Krek je dobil samo 11 glasov. Kje je ostalo 6 klerikalcev P Pri volitvi odsekov klerikalci niso bili navzočni in tudi niso glasovali. Dr. Sušteršič je prišel v dvorano in PODLISTEK Zgodba hudodelstva. Spisal Maksim Gorki. 1. Nekega dne med kosilom je rekla mati Ivanu Ku-zinu: «Sel bi pravzaprav v mesto. Ivan!» Ivan je molčal. Luščil je ravno vroč krompir, pihal skozi šobasti ustnici na prste in togotno mršil obrvi. Mati se je ozrla v njegov okrogli, mladeniški obraz, vzdihnila in ponovila nekoliko tišje: «Res, šel bi . . .» «Cemu?» je vprašal Ivan, medtem ko je premetaval krompir iz ene dlani v drugo. «Vzemi sekiro in odpravi se!» « Naših s sekirami je tam že veliko!* •Pa vzemi lopato . . . kmalu bodo polnili ledenice . . . Morda boš sekal les ali delal druzega . . . Na ta način prideš že do koščeka kruha . . . Stori, lvan!» Ivana samega je veselilo iti v mesto, toda stari ni dal nobene besede. Tekom dveh tednov, ki sta pretekla od očetove smrti, se je jel zavedati svoje samostojnosti. Pri pogrebščini je pil, a prvo žganje brez kazni, sedaj se je pa že sprehajal po vasi z napetimi pismi, namr-šenimi obrvmi in govoril z materjo v kratkih, pretrganih stavkih, kakor je deial njega oče. ko je deželni glavar vprašal, če sprejmejo izvoljenci izvolitev, je dr. Sušteršič v njih imenu rekel, da ne. Baron Sclnvegel opozarja, da po deželnem opra-vilniku mora vsak poslanec sprejeti volitev v odseke. Demšar je, čeravno prvikrat v deželnem zboru, ta dan že vložil interpelacijo glede občinske, oziroma županske volitve v Sel rili. Druga seja se je vršila včeraj.. O njej poročamo na drugem mestu. Načrti naprave za vodno silo na Savi. Gospod Tomo Pavšlar. posestnik valjičnega mlina v Kranju, je predložil načrte in prošnjo za dovoljenje naprave za vodno silo na reki Savi pod vasmi Breg in Hrastje pri Kranju. Iz načrtov je razvidno, da se namerava pod imenovanimi vasmi približno 4'500 rn pod kranjskini savskim mostom med parcelami št. 147 in 150 davčne občine Breg na desnem bregu in 245 davčne občine Hrastje na levem bregu napraviti v strugi Save trden, 780m dolg in (> m nad nizko \odo visok temeljni jez iz betona z več temeljnih zatvornic in na istega postavljenim železnim zatvornim jezom v to svrho, da se zrcalo nizke vode vzdigne za 9*52 m. Na desnem koncu jezu na parceli št. 145 davčne občine Breg je dotok v 168 m dolgi nepokriti zgornji vodni kanal, kateri drži čez parcele št. 145. 14«, 147, 150, 151. 153, 155 in 157 davčne občine Breg in zamore k večjemu 35 m»/sek. vode prevajati. Hiša za turbine z hišo za čuvaja vred je 43'25 m dolga in 164 ni široka, leži na parceli št. 157 davčne občine Breg in nahajajo se v isti 4 podvojne spiralne turbine po 800 HP. Od tukaj odvaja se voda po 50 m dolgem spodnjem kanalu na parceli št. 157 davčne-občine Breg nazaj v stug> reke Save. Dalje sta tudi gospoda Josip Lenarčič, tovarnar na Vrhniki, in Peter Majdič. posestnik mlina v Celju, predložila načrte in prošnjo za dovoljenje naprave za \odno silo na roki Savi pod vasjo Drulovka pri Kranju. Iz dotičnih načrtov je razvidno, da se namerava pod imenovano vasjo približno 2750 m pod kranjskim savskim mostom med parcelami št. 75 davčne občine Drulovka na desnem bregu ter št. 189 in 190 davčne občine Hrastje na levem bregu napraviti 48*6 m dolg premakljiv jez v Po jedi je pričela mati krpati svoj kožuh. Ivan je zlezel za peč. po preteku kake pol ure pa je vprašal mater: »Koliko denarja imaš?» ■Eli rubelj in šestdeset kopejk.» • Onih šestdeset kopejk daj meni!* «Cemu?» •Na pot!» •Tedaj greš V > c Da, greto.» •Toraj ... le pojdi, moj sin! Kedaj se hočeš odpraviti?* •Jutri.» Za jutranjega svita ga je blagoslovila mati s podobo svetega Nikolaja. Ivan je pritegnil svoj pas. zataknil zanj sekiro, zazibal kučmo na glavi, (tlesknil z rokama, kateri je imel v rokavicah, po bokih in rekel: t Zdaj pa! Dobro se imej . . .> „Bog te obvaruj! Pazi na mestne ljudi, bodi previden pred njimi, oni so prekanjeni. Ne pij vina . . . bodi oprezen!■• „Ze dobro!4' je rekel Ivan. potegnil kučmo na uho in stopil na cesto. Bilo je temno. Ko je bil komaj deset korakov oddaljen od svoje koče, ozrl se je po materi, ki je stala med durmi. Ni več razločil njene postave, ampak čul itrugl Save v to svrho. da se zrcalo nizko vodo vzdigne za 6 40 ni. (»lede sestave jezu i redleže ti i različni projekti, in sicer se namerava jez napraviti kot plavalni jez ali pa kol zatvorili jez. Plavalni jez obstoji II dveh po 24*80 m dolgih železnih plavalnih teles in iz 6 temeljnih zatvomic na levem bregu. Ta plavalna telesa pogreznijo se v rečeno strugo s tem. da se ntpolnijo z vodo in zamorejo se vzdigniti s tem, da se voda iz is'ib izčrpa in se potem rečena struga na ta način popolnoma odpre. Po drugi vaiijanli namerava se napravili zatvorni jez, obstoječ iz 4 jeznih odprtin, od katerih ima vsaka 8 zapornic s stebli, kateri se dajo odstranili. Po tretji varijanti se trdni stebri tega naravno ta način sestavljenega zatvornega jezu ne dajo odstraniti. Na 'lesnem koncu jezu na parcelah št. 74 in 76 davčne občine Drulovka je dotok v 400 m dolgi zgornji vodni kanal, kateri drži deloma kot rov, deloma kot nepokrito korito čez parcele št. 75, 76, 77/2. 77/1, 81. 82, 83 in 88 davčne občine Drulovka in zamore k večjemu 50 m8/sek. vode prevu jati. Hiša za turbino je 22*70 m dolga in 14i0 m široka, leži d« loma na parceli št. 98 davčne občine Drulovka, deloma v strugi Save in nahajajo se v isti 4 etažne turbine po B00 HP. Od tukaj odvaja se voda po 60 m dolgem spodnjem kanalu nazaj v strugo Save. O obeh prošnjah uvede se s tem v smislu § 60. vodo pravnega zakona za Kranjsko z dne 15. majnika 1?*>72. 1., dež. zak. št. 10, ediktalno postopanje in se razpiše komisijska razprava na licu mesta na dan 3. oktobra 1904. 1. s sestankom oo 9. uri zjutraj pri ceikvi v Drulovki, katera razprava se bode eventualno naslednje dni nadaljevala. V Kranju, 1. oktobra. K položaju. Parlamentarno zasedanje se začne najbrž sredi meseca novembra. Le malo je upanja, da bi se doseglo delovanje pailamenta. Ako se z veliko težavo tudi doseže, da bo parlament začel poslovati, je še vedno dvomljivo, kako dolgo bo to trajalo in ali se bode dognale vsaj najnujnejše predloge. Tuli ni mnogo upanja, da bi se agrarci res združili z veleposestniki v takozvano srednjo stranko, kakor so poročali nekateri češki listi, zakaj Mladočehi so še vedno močna stranka, da se proti njihovi volji ne da skoro ničesar doseri. Kct sredstvo, da se premaga upor Cehov, se je nasveteval z nemške strani tudi ravpust češkega deželnega zbora. Toda to sredstvo bi Nemcem malo koristilo. je le njene besede, ki so bojazljivo odmevale po nočni tišini: „vino te pripelje v pogubljenje. Ivan, . . . pojdi v mestu tudi ženskam s pota . . . pazi, dobiš lahko hudo bolezen!' . . . .,Dobro se imej!*' je za vpil Ivan. Obšlo ga je nenadoma sočutje z materjo, žal mu je bilo po vasi, po stari koči. Postal je in poslušal . . . toda bilo je vse tiho . . . mati je že odšla. Vzdihnil je in korakal proti nepremični, tihi temi, katere se jutranja zarja še ni dotaknila . . . Medtem, ko je korakal čez polje, je premišljeval, da se mu morda vendarle posreči priti v mestu do dobrega zaslužka, da se vrne spomladi domov in da se poroči z Vazilizo — in mislil je na Vazilizo, polno, krepko, brhko deklico ... ali pa najde morda službo hišnega hlapca pri kakem poštenem, bogatem trgovcu, potem pa ne bi vzel Vazilize, ampak že kako mestno dekle. Korakal je krepko dalje. Za njim je pričela žareti jutranja zarja, neopazno so izginjale nočne sence in bledo-ruineni žarki zimskega solnca so polzeli po polju, pokritim s snegom. Sneg je veselo in glasno škripal pod nogami in Ivan je pričel peti pesem. Oni trije srebrnjaki so mu žvenkljali v hlačnem žepu, v glavi so se mu pa vrstile misli in načrti, spremljani pO glasovih pesmi. _ Dalje prihodnjič". Deželni zbori večalimanj zborujejo. V morav-skem deželnem zboru je prišlo do burnih demonstracij. Socijalni demokratje so prišli na galerijo, kjer so zaceli razgrajali in zahtevati, naj se vzame v razpravo predlog glede uvedbe splošne in enake volilne pravice za deželni /bor in za občinske odbore. Obenem so metali rdeče listke z različnimi napisi v dvorano. Hrup je bil tako velik, da je diželni glavar pretrgal sejo in odredil,da se galerija izprazni. Pa z galerije se ni nihče ganil. Nato je deželni glavar zaključil sejo. — V štajerskem deželnem zboru je vložil poslanec Roškar slovensko interpelacijo, katere pa deželni glavar ni pustil prečkati, temveč je zahteval najprej neiniki prevod. Zelo značilno za enakopravnost je poročilo deželnega odbora glede predloga poslanca Vošnjaka o ustanovitvi kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom. Deželni odbor pravi, da je za slovenskega kmeta le velika dobrota, ako se na nemških kmetijskih .šoloh nauči »svetovnega* nemškega jezika. Macedonija. Nemiri v Macedoniji se še vedno ponavljajo. Nedavno je bil ustreljen v Kumanovem srbski učitelj Ače, ko je bil razglašen za policijskega uradnika. Kdo ga je umoril, se še ne ve, pač pa dolžijo bolgarske ustaše, ki zid nji čas spbh uprizujijo posamezne umore nepriljubljenih oseb. Anarhisti zopet na delu. Pred nedavnim časom smo poročali, da so naš i v Barceloni bombo. Policija je nato prijela več sumljivih oseb med njimi tudi Cezarja Flores, pri katerem se je našlo 9 bomb, a se je pozneje izkazalo, da ni povedal pravega imena, marveč se zove Ceterino Gril. Dognalo se je, da je nameraval umoriti španskega kralja in ministrskega predsednika Maura. Nova vstaja v Afriki. Nemci š» niso udušili vstaje Herorejev, pa imajo že opravili z n©vo vstajo. Uprli so se Hotentoti, ki so do grla siti nemških kulturonoscev. V Berolinu so v velikih skrbeh, kako bi uničili te nepotrebne črnokožce. Rusko-japonska vojna. Ruska armada v Mandžuriji se je zadnji čas zelo pomnožila. Kuropalkin ima zdaj na razpolago 6 sibirskih I in 3 evropejske vojne kore, od katerih pa mu skoro gotovo ostane le 5 ali 6 korov, drugi pridejo pod po-veljništvo generala Grippenberga. Kakor je razvideti, se Kuropatkin dobro pripravlja za baje odločilni boj pri Mukdenu. Sicer pa so njegove čete mnogo slabše od japonskih. Japonske sile pred Mukdenom se cenijo na 365.000 mož in 1054 topov in ako postavijo še četrto armado, imeli bodo pred Mukdenom 400.000 mož. A kljub temu, da ima Japonska okjli 70.000 mož premoči, poizkušal bode Kuropatkin, da prizadene Japoncem kar največ izgub in se bo umikal še dalje proti Tijenlingu. Skoro gotovo bo prišlo šele pri Tijenlingu do odločilne bitke, v Mukdenu se bodo vršili le boji zadnjih Čet. Največ zaprek dela Japoncem Port Artur. Spočetka vojne slikali so položaj v Port Arturju za obupen in so prorokovali dannadan, da se more ta trdnjava držati le še par dni. A kljub temu š>) vedno krepko stoji in uspešno kljubuje vsem japonskim navalom. V zadnjem napadu, ki se je vršil 19. m. m., so Japonci baje zavzeli tri nove pozicije med Sušijenom in Erlung-šauom in od tega časa nadaljujejo neprestano bombardiranje. Sami priznavajo, da so pri tem naskoku izgubili 3000 mož. dočim naglašajo Rusi, da značijo japonske izgube v teh dneh najmanj 9000 mož. Japonci so prodrli do fora Ičan, kjer se je vnel hud boj, *mož proti možu. Akoravno so Rusi podlegli japonski premoči, se vendar boj ni prenehal, dokler niso bili zadnji branitelji ubiti ali težko ranjeni. Japonci se zelo trudijo, da bi rusko brodovje pregnali iz pristanišča. Vse ruske ladje, ki so bile v pomorski bitki 10. m. m. poškodovane, so zopet popolnoma sposobne za boj in so pripravljene, da vdro iz pristana. Med temi ladjami se nahaja tudi podmorski čoln. Na to brodovje čaka na širnem morju admiral Togo in admiral Uriu, da bi preprečila utek ruskih ladij v nevtralne luke Vsekako pa so pričakuje, da nastane po bližnjih bojih, ki se utegnejo vršiti pri Tienlingu, večmesečno premirje v vseh vojnih operacijah. Posebno Japonci si žele premirja, kajti po več krajih Upadel je že sneg, in Japonci silno trpe na raznih boleznih, radi česar ne morejo hitro prodirati. Sploh pa so Japonci zelo čudnih misli. Splošno sodijo namreč, da bo maršal Ojama, dokler mu bo dovoljevala temperatura, potiskal Kuropatkina nazaj. Ako pa mraz ustavi vojne operacije, bo Ojama nehal prodirati ter obdržal svoje pozicije do spomladi. Pred nadavnim časom dobil je general Stese.lj od japonskega generala poziv, naj se poiturtuška posadka uda, a Steselj mu je nakratko odgovoril, da se bo boni do zadnje kaplje krvi. Zatrjuje se, da so Japonci 24. m. m. zopet z vso silo napadli Port Artur. a so bili z velikanskimi izgubami odbiti. V prvi polovici m. ni. so ruske torpedovke pri otoku Sahalinu potopile neko japonsko transportno ladjo, na kateri je bilo 172 mornarjev. Od teh se je z ladjo vred potopilo 169 mož. Dopisi. Iz Šenčurja. [ Konce.] Pri zjul ranjeni cerkvenem opravilu je imel zopet govor proti društvu in plesu, pri katerem mu je marsikdo, ki mu je bil dozdaj slepo udari, škripal s zobmi in le treznosti ljudstva se je zahvaliti, da so prikrivali nevoljo in niso že v cerkvi dali duška svoji nevolji, ki je prikipela do vrhunca med njegovim govorom. Župnik je. odkrito rečeno, nameraval razburiti ljudstvo, da bi bilo zakrivilo kako neposlavnosl. in jih potem ovadili zaradi motenja vere. — Da bi pa dosegel svoj namen, je lagal na prižnici, ko jo rekel, da ga nihče ni vprašal, š e m a n j prosil z a b 1 a -goslo v ljenje. To svojo luž tudi potrjuje v navadnem pismu. Dokaz: Kako more župnik, če ga nihče ne vpraša in ne prosi, da bi blagoslovil, vprašati knezoškolijstvo, kako in kdaj naj blagoslovi. — Kako jo moglo knezoškolijstvo z odlokom z dne 10. in. m., Št. 3791. določiti blagoslovijenje, če ni nihče prosil zanj. Dom gasilcev je vendar požrtvovalno delo društva, čegar zgradbo je društvo vodilo samo — Kadar boste blagoslovili znamenje, za katero imate že toliko let nabranih čez 2000 kron, takrat ga blagoslovite, kadar hočete, in prepričani hodite, da gasilno društvo ne bo vprašalo knezoškolijslva, kdaj blagoslovite, če on hoče za to naprositi društvo. — Veselica se je izvršila v najlepšem redu; točno ob treh so se zbrala okoličanska gasilna društva pred novim domom. Načelnik domačega gasilnega društva, gosp. Franc Kuralt, je imel potem govor, v katerem jo omenjal, da ostane gasilna priprava tudi brez blagoslovljenja zvesta svojemu namenu: Bližnjemu v pomoč, Bogu v slavo! Skrajno ogorčeno pa je bilo ljudstvo na župnika. Pri tomboli je bila velika udeležba, nad 1000 ljudi. Na plesnem odru se je sukalo — brez greha — mnogo veselih plesalcev, včasih po trideset parov, med njimi tudi marsikatera Marijina hčerka. Pri plesu, kakor tudi pri obhodu po vasi je prav piidno svirala slavna mengiška godba. Tudi petje je želo splošno pohvalo. Splošno mnenje je bilo, da tako dobro uspele slavnosti še ni videl Šenčur. Mir se ni kalil nikjer; vse je bilo edino in obsojalo je župnikovo postopanje. Župnik je izgubil mnogo svojih pristašev in mnogi, dozdaj njegovi naj-zvestejši pristaši, so rekli, da ne gredo več za župnikom, ki laže javno v cerkvi in v pismih, samo zato, da sramoti nepristransko in — kakor sam pravi — občeko-ristno društvo. Kakega političnega mišljenja da sta načelnik, podnačelnik in večina moštva, tega nihče ne vpraša, kadar je treba hiteti na pomoč. Iz Celovca. (Družba sv. Mohorja.) Dne 3. oktobra bomo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali si bodemo, da častiti udje dobijo knjige kakor hitro bo mogoče. Odpravljali bodemo zaboje s knjigami po naslednji vrsti: Škofije: 1. Tržaška. 2. Krška, o. Goriška. 4. Razni kraji, 5. Amerika in Afrika. 6. Ljubljanska, 7. Lavantinska. -- Cenjene gospode poverjenike, kateiim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo «aviso», pošljejo ponje ha pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo čast. poverjenikom povrniti posamezni udje. — One Kg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj čim-j preje pošljejo ponje. da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. Odbor. Z Dunaja. Društvo «Zvezda* na Dunaju vabi svoje člane in na Dunaju bivajoče Slovence in Slovenke k zabavnemu večeru, ki bo v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. v prostorni in olepšani dvorani »\Viener Ressource*, Dunaj, I. Reichsratsirasse 3. Berilo ima g. dr. Fr. Gosti „0 dejanjih v nezavesti in omračjir. Iz posebne prijaznosti bodo sodelovale: gospa Marica Žohar, gospiei Mila Luzarjevain Marijanica Zmerzlikarjeva. Pevske točke bodeta izvajala društveni kvartet in pevski zbor pod vodstvom gosp. Vinka Kiiišičii. Slovenci in Slovenke na Dunoju, udeležite ce v obilnem številu zanimivega večera Zvezde"! Začetek ob sedmih zvečer. j Skupščina „Zveze slovenskih pevskih društev". (Dopis.) V šolskih prostorih »Glasbene Matice* v Ljubljani i so se sešli dne 18. septembra t. I. popoludne ob 8. uri j k prvemu rednemu sestanku odposlanci posameznih pevskih društev od vseh krajev divne naše slovenske zemlje, V tem »pevskem parlamentu- je bilo zastopanih 26 pevskih društev, ki so pristopila doslej k tej najnovejši «Zvezi». Skupščino je olvoril z izbranimi besedami zvezni predsednik g. A. Stritof, pozdravljajoč navzoče kot zastopnike odličnih probuditeljev narodne prosvete, zakaj pevska društva so glavni in neomajeni stebli narodne i zavesti. Omenil je, da šteje «Zveza» ze sedaj nad 1000 i pevskih članov, a štela bi jih lako Se več, teda temu je kriva napačna bojazen pred namišljenimi bremeni. Bremen ni, pač pa so velikanske koristi, ki jih dobe I pevska društva po »Zvezi». Tajnik g. I. Kocin ur je poročal o delovanju «Zveze« od prvega ustanovnega občnega zbora, ki je bil lani dne 19. julija ter je prečital zapisnik islegd. Blagajnik g. I. Gotthart je poročal o denarnem slanhi. Članarina je znašala 277 K 20 h, izdatki pa so bili 83 K 47 h. Društvo ima torej 243 K 73 h prebitka. Upravitelj evidence slovonskih pevskih društev g. M. Arinič je podal skrbno sestavljeno statistiko o stanju, delovanju, o nastopu posameznih pevskih društev ter o pesmih, ki so bila od teh proizvajane. Med voditelji pevskih zborov je vcč;ui I judskošolskih učiteljev. Razun 26 pevskih domačih društev sta prijavila svoj pristop tudi d ve j »evski d ruštvi «11 i r i j a> in «C v e 11 i c a» z West-falskega. kateri pa glasom pravil nista mogli biti vspre-jeti v »Zvezo*, dasi jima je ta sicer obljubila svojo vsestransko pomoč. Iz njegove ?a poročila posnamemo, da je štel pevski zbor »Narodne Čitalnice v Kranju* 22 pevcev in je imel v pretečenem letu 12 javnih nastopov. Pevska društva, ki so pristopila »Zvezi>, dobe note za posamezne glasove zdatno ceneje. G. dr. Turna iz Gorice je dodal k temu poročilu, da poje goriško glasbeno in pevsko društvo pri vsakem nastopu poleg slovenskih tudi po eno hrvaško, srbsko, češko in rusko skladbo, da vzgaja s tem v naših društvih, pa tudi v občinstvu sploh smisel za slovansko pesem. Frenetično pozdravljen je nastopil nato koncertni vodja g. prof. M. Hubad s svojim predavanjem «0 pospeševanju zveznega namena*. Ker pride njegovo strokovno in nad vse uzorno poročilo polom podlistka v vse slovenske liste, zato se za sedaj omejimo le na njega glavna izvajanja. Za obstanek dobrih pevskih društev so potrebni naslednji pogoji: dobri pevci, izvrstni pevovodje in premišljeno izbrane skladbe. Na veliko vseslovensko pevsko slavnosl, ki naj bi se vršila črez 4 leta, in pri kateri bi nastopila vsa pevska društva, ki so dotedaj v »Zvezi*, naj bi se že sedaj resno mislilo. Za enoletno postopanje pri pesmih naj bi se ustanovil za pevovodje v Ljubljani v velikih počitnicah vsako leto večdnevni tečaj. Kot predpriprava za to slavlje pa naj se določi za vsako loto posebej kakih 5 moških in 3 mešane zbore, ki pa naj se do vsake glavne skupščine tudi natanko naši udirajo. — Za ta izborni pouk in za bogate nasvete se mu predsednik kaj laskavo zahvali. V debati, ki je sledila temu predavanju, se sprejme enoglasno, naj določi omenjene zbore zvezni pevovodja. 6. dr. Turna nasvetuje. naj za prireditev nameravanega velikega koncerta zbira vsako društvo zase fond, ali pa naj priredi vsako društvo tekom leta v ta nameh en koncert. Prihodnja skupščina se vrši zopet v Ljubljani, odboru pa se prepusti, da določi primeren čas. Letna članarina za vsakega petje izvršujočega člana zveznih društev je za prihodnje leto kakor doslej samo 40 h. Na prtdlog g. I. Gotica iz Trsta je bil /a prihodnjo funkcijsko dobo izvoljen z vzklikom ves stari odbor. Poleg predsednika, pevovedja in njegovega namestnika pride toiej v odbor 8 odbornikov iz Kianjske. na rovo pa še 5 izvenkranjskih odbortrkov. Ko so še v debato o raznih nasvetih živo posegli gg. dr. Turna, dr. Sehvvab, Štete in Hubad, je zaključil g. prof. A. Sirilo! skupščino. Zvečer je hi! ob '/»8 ur' v «Narodnem domu« na ča«t skupščinarjem koncert, ki je vsestransko izborno uspe). Poleg «druš!\ene godbe«, ki je krasno svirala pod vodstvom g Poule tri umetniške skladbe, so nastopili prvič pri nas združeni zbori »Glasbene Matice«, »Ljubljane* in »Slavca« pod vodstvom g. koncertnega vodja M. Hubada v 4 pesmih.Nad 100 izvrstno izšolan h pevcev je nastopilo. Poslušalstvo su je za izreden umetniški už tek ponovno zahvaljevalo z glasnim ploskanjem. Bela Ljubljma se je odlikovala lo pot po svoji ogromni odsotnosti — skoro dve tretjini sedežev v ne baš veliki dvorani je bilo praznih —. dasi je bd ta koncert za vse Slovenstvo v vsakem oziru vek pomemben. Ce upoštevamo začudenje, ki se je po pravici porodilo v slovensk'h gostih, ki so došli iz Štajerske. Goriške. Trsta in Koroške, potlej ne smemo nazivali te odsotnosti ljubljanskega občinstva malomarnost, ampak kar naravnost — škandal. Po koncertu so se zbrali skupščinarji k prijateljskemu sestanku, ki je bil v areni »Narodnega doma«. Tu je napil g. dr. Ravnikar v znesenih besedah neumornemu pevovodju g. Hubadu, ta je pa srčno napil vsem trem ljubljanskim pevskim društvom, ki so ta večer tako složno in častno nastopila. Z napitnico dr. Turna navzočnirn pevovodjtm slovenskih pevskih društev se je završil ta prelep in tolikanj obetajoč pevski dan. — s. Loške novice. — Občinski svet š k o f j e 1 o š k i je imel v soboto 24. septembra t. 1. svojo sejo. Zapisnikom te seje imenuje župan občin ka odbornika gg. Franca Malija in Janeza Jesenkota. 1. Zapisnik zadnje seje izza dne 23. julija 1.1. se prebere in odobri. II. Predlog gospodarskega odseka glede naprave novega kanala od hiše gospe Gu-zeljeve v kapucinskem predmestju do Moharjeve hiše. O tem poroča načelnik gospodarskega odseka gospod Franc Mali, da se je na podlagi od deželnega odbora izdelanega načrta in proračuna vršil 12. septembra t. 1. komisijonalni ogled na licu mesta ter se je k temu ogledu razun pi\zadelih unjašev povabil tudi načelnik cestnega odbora gospod Frančišek Šlibar. — Poročevalec se sklicuje na zgoiaj omenjeni komisijonalni ogled, predlaga v ime -u gospodarskega odseka določene stvarne izpremembe nameravane zgradbe ter na podlagi popolnega proračuna in načrta stavi naslednji predlog: Načrt je izpolniti v toliko, da se napravi kanal od v načrtu razvidne črke C do D kot podaljšanje od deželnega odbora projektiranega kanala. Dalje se ima z ozirom na veliko množino vode deževnice in z ozirom, da se ima napraviti še dolični kanal pri B, to je pod uhodom na Štemarje, vzeti večja dimenzija iončenih cevi, in sicer 300 mm notranje svitlobe, dalje da je uzidati ne treh, temveč šest požiralnih mrež, ter slednjič, kakor je zahteval načelnik cestnega odbora, položiti nad kanalom G0 cm široko primerno globoko muldo. S temi izpremembami v načrtu se je pa pro- račun od približno 1000 K zvišal na 2079 K 52 h. o katerem je poročevalec v nadrobnem poročal. Pri glasovanju se je poiočilo gospodarskega odseka vzelo na zna> je ter enoglasno sklenilo, da se kanal v smislu poročila lakoj prične graditi v lastni režiji. III. Župan poroča o zadevi zgradbe klavnice, da je za razpis oddaje del vse dogotovljeno in je le še dognati vprašanje glede nameščenja in živinozdravnika. IV. Občinski svetnik Lovro Sušnik v praša, je-li županstvo na njegov v seji 28. maja slavljen predlog: naj županstvo skrbi za lo. da se svet, kateiega je kupila tvrdka GroO-Bachstein. na Jesenicah za razširjenje kamenoloma v Kamnitniku, svoj čas, ko bo tvrdka opustila kamenolom, pridobi za primerno ceno mestni občini, že kaj ukrenilo t Župan odgevoii. da jc. v tej zadevi že govoril z nadinženi^jeni gospodom Miu-lerjem, da se pa ni nadejati uspeha, ker je tvrdka zavezana gospodu Dolencu v Stari Loki in le-la na omenjeni swt r.diktira. S tem zaključi župan Niko Lenček sejo. Iz uradnega lista. — Prostovoljna sodna dražba nepremičnin se vrši vsled prošnje Antona Pezdiča, načelnika kraj nega šolskega sveta v Ljubnem, dne 6. oktobra 1.1. v Ljubnem pričenši ob 9. uii dopoldne. Naprodaj so po javni dražbi nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavljene i/kliene cene, in sicer pod vložko št. 94. ka-tastralne občine Ljubno. Dražbene pogoje je mogoče j upogledati pri sodišču v Radovljici. — Uradni poziv. Ker je davčnemu kontrolorju Ivanu Jerebu potekel oseintedenski dopust dne 3. sep- : tembra, in je njegovo sedanje bivališče neznano, poživlja ga linančno ravnatelj-tvo, da se tekom 14 dni oglasi, sicer izgubi službo. — Ugasnila je tvrdka Luigi Bisi, trgovina z lesom, vsled opustitve obrti. — Glede odkupa užitnine od vina, vinskega in sadnega mošta in mesa za leto 1905, pogojno tudi '/a leto 1906 in 1907 se bodo vršile pogojne obravnave vsled razglasila finančnega ravnateljstva. Odkupnina znaša na leto skupaj za zakupni okraj: Kranjska gora 20.000 kron. Tržič 13.500 kron, Radovljica 40.000 kron, Kamnik 35.000 kron. Odkupna obravnava se vrši v Kranjski gori dne 14. oktobra t.!.. v Radovljici in Kamniku dne 15. oktobra, v Tržiču dne 17. oktobra, ob 9. uii dopoldne. — Zapuščinski upniki se sklicujejo po umrlem Lenartu Begušu. kajža»ju v Bohinjski Beli št. 37, dne 11. oktobra t. 1. k okrajnemu sodišču v Radovljici. — K istemu sodišču se sklicujejo zapuščinski upniki dne 4. oktobra t. 1. po umrlem Aleksandru Elliotu Hassuelu iz Bled a-Brežice. Novičar. Nh 6orf njskem. Vabilo na naročbo. Cenjene naročnike »Gorenjca«, kate-im je potekla naročnina s 1. oktobrom, uljudno prosimo, da čim preje obnove nadaljno naročnino, da jim pošiljanje lista ne prestane. Priložili smo jim danes poštne nakaznice. Osebne vesti. Na graškem vseučilišču je bil to dni promoviran doktorjem filozofije g. P. Valter Šmid z Gašteja. — Gospića učiteljica Karolina Tekavčič je imenovana začasnim učiteljicam v Domžalah. — Konceptni praktikant g. dr. Bogou.il Senekovič je dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvu v Radovljici. Obstrukcija ne bo več žrla, odkar se je dr. Jan* Ev. Krek popolnoma naučil panati ogenj. Krek, ki je bival na Prtovču, je popolnoma preštudiral cel Kolomon in, ko je prvič gorelo v Podlonku. je bil takoj na licu požara. Hitro je pričel izgovarjati pano, razprostrl med tem roke in ogenj je bil — panan. Tako nam je pripovedovala stara Podlončanka. Bržkone so je to zgodilo tudi o priliki drugega in tretjega požara, zato je vselej zgorela le samo po ena hiša. Ker je Krek profesor v ljubljanskem lemenatu, bode naučil mlade duhovnike panati ogenj, točo i. t. d. — Ta Zgancov nam je pa pravil, da se sedaj Krek uči panati primankljaje v konzumih, da ne bodo šli na kant. Kmetom se sedaj ne bode treba zavarovati zoper ogenj in tudi deželne podpore jim ne bde treba, klerikalci bodo pa lahko še dalje obstruirali. Deželni ibor kranjski. Včerajšnja (druga) seja deželnega zbora je bila jako viharna. Dr. Sušteršič je utemeljeval nujna predloga o podpori vsled elementarnih nezgod in o volilni reformi. Prvi predlog se je odkazal finančnemu odseku, drugi pa ustavnemu odseku. Dr. Sušteršič je dalje vložil nujni predlog zastran poročanja korespondenčnega urada. K temu predlogu so govorili poslanci dr. Tavčar, Hribar, dr. Krek, deželni predsednik H e i n, D r o b n i č in P o g a č n i k. Ustavni odsek za volilno pravico se je volil koncem seje. Izvoljeni so: dr. Ferjančič. Grasselli, dr. Tavčar, Mihael Arko, Jaklič, dr. Krek, dr. Scluveitzer, dr. Sušteršič, dr. Schaffer, dr. pl. Schoeppl, grof Barbo in baron Schvvegel. Načelnikom je bil izvoljen dr. pl. Schoeppl, njegovim namestnikom pa Grasselli. Prihodnja seja bo v petek. — Več o tej zanimivi seji izpregovorimo prihodnjič. Laž na prižnici. Z ozirom na predzadnjo notico v •Gorenjcu*, v kateri se očita g. župniku A. Kukelju v Šenčurju, da je lagal v cerkvi, ko je trdil, da ga nihče ni vprašal, le manj pa pro-.il za blagoslovljenje, poživljamo ga, da opere svojo čast. če ne ga ne smatramo več resnim. Več Senčurjanov. Župnika A. Kukelja v Šenčurja peče vest. zato je predzadnjo nedeljo v cerkvi svojo trditev glede blago-slovljenja gasilnega dema popravljal. Seveda mu ni nihče verjel in tudi mi mu ne verjamemo, pač pa je dosegel s tem. da se je izrekla marsikatera pikra, a pravična beseda. Kontrolni shodi v kranjskem političnem okraju se bodo vršili: a) za možtvo deželne brambe: S. oktobra v Gorenji vasi (občina Trata); 10. oktobra v Školji Loki: 11. oktobra v Železnikih; 12. oktobra v Kranju; 13. oktobra v Tržiču, b) za možtvo vojske in vojne marine. 13.. 14. in 16. oktobra v Kranju; 17. oktobra v Tržiču; 19. oktobra v Železnikih; 20. oktobra v Skofji Loki; 21. oktobra v Gorenji vasi (občina Trata). Zglaševanje črnovojnikov je določeno v vseh občinah kranjskega političnega okraja na dan 22. oktobra pri dotičnih županstvih. Koncert in plesna veselica. Prostovoljno gasilno društvo v Ljubnem priredi v nedeljo, 2.oktobra 1904. koncert in plesno veselico v prostorih gostilne M. Skala v Ljubnem, pri katerem sodeluje radovljiška godba na lok. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina h koncertu 40 vin., k plesu 00 vin. Uniformirani člani gasil, društev plačajo polovico, gospe in gospice proste. Cisti dohodek je namenjen v plačilo dolgov za gasilno orodje. K obilni udeležbi vabi odbor. Samomor. V Tržiču se je obesil čevljar Janez Dobre doma iz Kovorja. Pred samomorom je zložil vse delo lepo skupaj na klop. Vzrok ni znan. V Radovljici se bode prihodnji torek, dne 4. oktobra ob poldeseti uri dopoludne slovesno blagoslovila in otvorila nova šolska zgradba. Sadna razstava v Radovljici postaja od dne do dne lepša in zanimivejša. Vsaki dan namreč dohaja veliko krasnega sadja iz cele Kranjske in celo iz sosednih kronovin. Obiskovalci razstave se kar načuditi ne morejo dejstvu, da naša lepa domovina tako vrlo napreduje v sadjereji. Sodba je splošno ta, da je vsak neumen, kdor si noče ogledati te razstave. Slovenci! Pohitite torej v Radovljico in oglejte si razstavo, dokler je še čas! V Kropi je bil minuli teden izvoljen županom g. Fr. Šolar s 7 glasovi, 4 glasove je dobil župnikov kandidat g. Matrušar. Povozil je v Ljubljani električni motor gluho posest uico Nežo Boncelj iz Železnikov. Nesrečna o so prepeljali v deželno bolnico. Križem sveta. Veliki ciklon nastal je 24. m. m. na otoku Sicilija. Uničil je mnogo vasi, 4f> ljudi je tudi ranjenih. Vezuv je pričel zopet bljuvati. Velikanska lava teče vedno žnjega in siloviti izbruhi mečejo goreče snovi v veliko višavo. Nekaj gozda je tudi začelo goreti in kovinski kabel gornjega kolodvora žične železnice je razdrt. Kuga se je pojavila v Sinirni v Mali Aziji. Za kugo je umrlo že pet oseb. Zrušila se je šola v Cincinatiju. in sicer med poukom. Deset otrok je bilo mrtvih, mnogo pa ranjenih. Umor. V soboto ob 11. uri zvečer je bil umorjen na cesti v Trstu 29 letni redar Jakob Nagode. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljena otroka. Morilca so takoj dobili. Imenuje se Anton Freno, fakin v Trstu, ki je takoj priznal svoj zločin. Štrajk v Italiji, ki je trajal pet dni, provzročil je približno 20 milijonov lir Škode. Samomor duhovnika in njegove ljubice. V Duhi na nekem dalmatinskem otoku je zahajal župnik Nikola Raspica k mladi kmetici Dominiki Zihilič, katere mož je bil v Ameriki. Kmetica, ki je imela že dva zakonska otroka, je bila z župnikom v blagoslovljenem stanu. To je zvedel mož v Ameriki ter pisal ženi, da pride domov. Ko je župnik to zvedel, je takoj slutil nevarnost in pregovoril je ženo, da sta se skupno zastrupila v gozdu. Nesreča na železnici. V Luksenburgu trčila sta pred kratkim dva vlaka. 14 o*eb je bilo ubitih. — Dne 24. m. m. sta trčila osebna vlaka med Novmarketom in Nord Karolinom v Ameriki. Mrtvih je 50 do 70 oseb, ranjenih pa čez 100. Gospodarske stvari. Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je avtonomno monopolno oskrbništvo v Belgradu objavilo ponudbeno licitacijo za nabavo papirja, desk, železja, ko-lonijalnega blaga in raznih drugih potrebščin za leto 1905. Licitacija se bo vršila dne 4. oktobra t. 1. v pisarni navedenega oskrbništva, kjer se bodo označenega dne od pcl-devetih do desetih sprejemale ponudbe. Pošilja t ve ponudb po pošti je tako urediti, da bodo ponudbe v določenem času došle k navedenemu oskrbništvu. Prepis dobavnega razpisa leži v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Zakupni razglas. C. in kr. vojaški preskrbovalo« magacin v Gradcu naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo zaradi zagotovitve kruha in ovsa za leto 1905 vršile zakupne obravnave v c. in kr. preskrbovalnih magacinih, in sicer: v Maribo'U dne 13. oktobra, v Celovcu dne 14. oktobra, v Gorici dne 10. oktobra, pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Bruku na Muri dne 10. oktobra in pri županstvu v Trbižu dne 15. oktobra 1904. Ponudbe se morajo do 10. ure dopoldne dotičnega dne vposlati dotičnim preskrbovalnim magacinom, oziroma okrajnemu glavarstvu, odnosno županstvu. Natančni ponudbeni pogoji so v gori navedenih preskrbovalnih magacinih na vpogled. Zakupni razglas, obsegajoč natančnejše pogoje, ponudbeni vzorec i. dr. je tudi v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Dobavna razpisa. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava c. k. ministrstvo za domobrambo potrebščino raz-rovrstnih oblačilnih in opravnih predmetov nabaviti 1.) pri malih obrtnikih. Te dobave se sme udeležiti vsak samostojen obrtnik, ki stanuje v tostranski državni polovici, in sicer samostojno ali kot ud obrtne Zadruge. Dobaviti je med drugim: bluze, hlače, ulanke, životne opasnike, čevlje, razne taške, jermena, tornistre, uzde i. t. d. 2.) po splošni konkurenci je dobaviti med drugimi, tudi te-le predmete: klobuke, zaponc, gumbe, usnjene rokavice, listnice, volnene jopiče, vrvi, lopate, krampe, cepine, sekire, žage, dleta, klešče, konjske koce, jopiče in spodnje hlače iz tkanine i. t. d. Ponudbe morajo najkasneje do 15. oktobra t. 1. 12. ure opoludne dospeti v vložni zapisnik c. kr. ministrstva za domobrambo na Dunaju. Razglas, obsegajoč natančnejše ponudbene in dobavne pogoje, seznam predmetov in cen je v pisarni trgovske in obrlniške zbornice v Ljubljani na vpogled. TTnnnnn se sPreime Pri III Kil nI H" SUTTMER UUUliUU iM 3 war v Kranju. Zaloga »gelske kisle vode" Vellaeher Sauerbrunnen ' -19 pri Albinu Rantu. Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 K. Najboljše strune za citre, gosli in kitare. č)tL>oriteiJ restavracije na dan 1. oktobra 1904 v Radovljici. Ob 7. url zvečer koncert domače godbe na lok. K obilni udeležbi uljudnu vabi 185- 1 H. Zalar. T drugo roko se oddajo od 1. oktobra naprej sledeči časopisi: ,Neue Freie Presse", „Neues Wiener Tag-blatt", „Grazer Tagespost", „Domovina*, „Slovenski Narod*, »Slovenec", „Laibacher Zeitung", „Fliegende Blatier", „Meggendorfer Blatter", ^Lustige Blatter", „Kleines Witzblatt\ Zatekel se je rnal rujav psiček ■z jermenom in kraguljčkom na vratu, ki sliši na ime „Toogo". — Poštenega najditelja se prosi, naj ga odda v kavarni pri „Zvezdi". 1(58— l S spoštovanjem Josip Carl. TapetstiK in preprogar Dragotin Puc LJubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroke lastnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. i3tf—7 Kdor hoče kupiti ceno in dobro barvo pravega domačega izdelka, brez vsake zmesi (Schvverspatt), kakor se nahaja v nekaterih tovarniških barvah, naj se blagovoli obrniti na domačo zalogo J. Wohlg«muth 132-8 v Kranju, glavni trg št. 118. Posamezne številke .,Gorenjcau prodajajo po 10 vin. v LJubljani g. A. Kališ, trafika, Jurčičev trg 3; &kof|l Loki g. M. Žigon, trafika, glavni trg; Radovljici g. Oton Homann, glavna trafika; Javornlku g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g.M.Grobotek, trgovec. Stanovanje se odda v nalem v pritličju, obstoječe iz ene velike sobe, kuhinje, shrambe in kleti, tudi vrt je na razpolago. Već pove France Pollak, vulgo Kocjan, pod mestom St. 81. tnuuci v Kranju obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka 9—20 katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 8,432.029 32. Stanje bipotećnih posojil K 2.003.069*4. sprejme takoj v trajno delo Joaip Munih, krojaški mojster, Podbrdo ob Bači. 160—t s i s i Slinaste ^ecif *>a kopeli, kakov (udi kipe, vat>c it» dvuosi aiinaste '\z>ditki v Udefv (>aiva(\, ttpe&ne in cen« priporoča ptua in največja [ovaxA\a v 2j\i(>tjani. 93-17 80 Loterijska arećka dne 24. septembra t 1 Grad 6 e: 44 14 11 48 79 (plahte) nepiemočljiva, najboljšega izdelka pro- daja tvrdka 163-1 R.££.Rcoss, Kranj. Šivalni stroji ih kolesa Viivami^kd kutugN 121—5 Ivan Jax-a v Ljubljani Dunajski i-inta 17 priporoča Mvnj*« najbolj priznane šivalne stroje in kolesa Ceniki se dopošljojo na zablevaiije zastonj. Hiša (kakor vila) močno na riovo Kidana, C> snb, S kuhinje, 2 kleta, hlevi, kamra, dvoriAče, sadni, zelenjadni vrt in 2 orala njive, travnika s kozolcem, vse pri hiši z najlepšim razgledom, posebno prikladno za letoviAčarje, sedaj mala gostilna, se radi bolezni v svojo ceno s tntidus instruk-tusom proda ali odda v najem. Le osebno odgovarja se «pri Kroni*, Kokrisko predmestje, Kranj. 154-8 Vsi kmetov Ai 1 C 1 se lahko prepričajo, do je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d. obdržati ?.drave,mo''ne. je<če in debele će se jim rri-mešuje h krmi a& živinski prašek iz lekarne Ptocoli .pri Angelju', rvj»jt>lj€ma Uiuiajska cesta. En zavoj '/4 kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naiW la po povzetji). Spoštovani goepod Piccoli. tokar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojoj živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in družili po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je va« živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pngresati, Z odličnim spoštovanjem And. Kocjančič. P.-dgora pri Gorici, 13./VI. 1SKI2. I. 199-49 se išče za kako obrt pripraven lokal. Naslov noj se naznani upravništvu «Gore.ijca». 158—2 a a w poštenih Maiišev, ki ima \m m A|| m mk veselje do tiskarstva Hi 011 j 3 i,k dovršil vsaj par H V« lit H g-** — Tiskarna Iv. Pr. Lampret v Kranju. Tedenski sejem v Kranju dne 2<> t ni. Prignalo se je 38 glav goveje živine, 3 telet, 44 prašičev, — ovac, — kozlov. 85 boš. — nO kg: peetiict K 10-60, prosa K 7*25, ovsa K* 7 50, rti K s--, ajn^ K 8'—. ječmena K 7*—, ližol: mandalon in rib:iii':an K l4*--r koks 14 50. I^ol> biljard (Seyfert) za obračati je naprodaj. Kje? se izve v upravništvu »Gorenjca- 1U1—3 Pošteno dekle sprejmem takoj v slnžbo v tiskarni. Iv. Lampret, tiskarna, Kranj. Ali hočete dolgo živeti In se veseliti zadovoljivega zdravja? Da dosežete to, morate skrbeti, da ohranite svoj želodec zdrav in za prebav ljenje vedno sposoben. Vsak. kdor si je izpridil želodec s težko prebavlj'vinri. prevročimi ali prniui zlimi jednu in pijač.imi, ali »e »a je z i iti Uii morda piehladil, naj m posluži Gertnanove okrepčalne esencije katera se uporablja z največjimi uspehi pri: pomanjkanju apetita,, želodčnem oslablienju, vetrovih, riganju, zgagi, vzdigovanju, glavo olu, omotici, k> ču, telesnem zaprtju, napenjanju in z ati Žili. Po mnogo zavžitem koilu. posebno se po mastnih in težko prebavljivih jedil i b. odstrani ta esencija pritisk in bolečine, vzbuja slast do jedi, kar xdat.no pripomore k ohranitvi in vzdrževanju telesa. Po odstranitvi raznih izpr'denih sokov iz t-lesa, učinkuje tako, da čisti kri in ima poleg tega pred vsemi drugimi enakimi zdravili to prednost, da ne škoduje prav nič, celo tedaj ne. cs se jo mbi v presledkih mnogo let, ker se nareja iz n> jlinej-ih in najbolj izbranih rožnih »okov ter ima prijeten, grenko-aromatičen v ni tako zel", d. jo vavž vajo s slavijo tudi u'o*pe, 1 ti oci i celo prav razvajene osebe Germanove okrepčalne esencije, kot prav.-ga domaćega in ljudske'a zdravila, bi ne smelo manjkati v noben» hi