škega radia, ki je ie tri tedne gost jugoslovanske radiodifuzije. V Makedoniji bo delegacija -obiskala razen zanimivosti Skopi i tudi Industrijske objekte v okolici Tetova in skopsko radijsko postajo. Iz Makedonije bo delegacija češkoslovaškega radia odpotovala v Ljubljano, v nedeljo pa bo zapustili a našo državo. HIMMABSKJOELDOVO POROČILO VARNOSTNEMU SVETU Uspehi misije dobri Generalni sekretar OZN je dobil obljubo vseh prizadetih vlad, da se bodo držale sporazuma o premirju in prekinitvi sovražnosti — Seja Varnostnega sveta bo sklicana, ko bodo dobili popolnejšo poročilo N e w lork, 3. maja (Reu ter). Generalni sekretar OZN Dag Hammarskjold je poslal da nes Varnostnemu svetu prvo začasno poročilo o misiji na Srednjem vzhodu. V poročilu pravi, da so bili vsi razgovori, ki jih je imel z zastopniki Izraela In arabskih držav o izvajanju sporazuma o prekinitvi sovražnosti »zaključeni z dobrimi uspehi«. Hammarskjold pravi dalje, da je s prizadetimi stran mi sklenil sporazum glede važnih primerov, da se o drugih zadevah razgovori nadaljujejo, da pa je treba sklepe o nekaterih stvareh odložiti. Pred odhodom v Kairo se je Hammarskjold v Jeruzalemu dve uri razgovarja-1 s predsednikom izraelske vlade Ben Gu-rionem. V New Tork se bo Generalni konzul FLRJ v Celovcu \ Dunaj, 3. maja. Predsednik •republike Avstrije je dal svojo privolitev za imenovanje dosedanjega šela Urada za zveze v Celovcu Dušana Bravničarja za generalnega konzula. To je doslej najvišje konzularno predstavništvo naše države, ki je bilo kdaj v Celovcu: njegovo uradno področje bo obsegalo poleg Koroške še Tirolsko in Vorarlberško. Ob tej priložnosti je generalni konzul prejel od predstavnikov deželne vlade in drugih uglednih osebnosti na Koroškem številne čestitke, med drugim tudi od deželnega glavarja Ferdinanda Wedeniga, ki je izrazil »svoje veselje, da je jugoslovansko predstavništvo dobilo položaj, ki mu po svojem pomenu pripada«. D. R. Sovjs!sIii atomski strokov-" njaki v Beogradu Beograd. 3. maja (Tanjug). Danes je prispela iz Moskve v Beograd delegacija sovjetskih strokovnjakov, ki bodo skupaj z jugoslovanskimi znanstveniki in inženirji proučili praktična vprašanja v zvezi z izvajanjem sporazuma o sodelovanju o miroljubni uporabi nuklearne energije in graditvi eksperimentalnega reaktorja v Jugoslaviji, podpisanega v Beogradu 28. januarja. vrnil konec tega tedna, prihodnji teden pa bo o svojem potovanju poročal Varnostnemu svetu. Delegacije v Varnostnemu svetu so sprejele Hammarskjol-dovo poročilo zelo ugodno. Menijo, da je njegov uspeh spričo izredno težavnega položaja na Bližnjem vzhodu bodrilen in prinaša pomemben napredek v prizadevanj:h za pomirjenje položaja na tem področju. Glede na to, da Varnostni svet še ni dobil popolnega poročila, seja tega organa verjetno še ne bo sklicana. Predsednik Varnostnega sveta dr. Jože Brilej je izjavil, da morajo počakati na popolno poročilo, ki ga bo svet dobil verjetno prihodnji teden. Tako bodo imele delegacije dovolj časa, da ga bodo do seje temeljito preučile. Veleposlanik Brilej, ki je 1. maja prevzel predsedstvo Varnostnega sveta, je izjavil, da bo odvisno sklicanje prihodnjega sestanka od vsebine poro-čla, zato bi bilo prezgodaj, da bi govorili o morebitnih novih korakih, ki bi jih lahko storil Varnostni svet za ureditev palestinskega problema. Dejal pa je, da je zadovoljen s “prvim Hammarskjoldovim poročilom. Po presoji diplomatskih opazovalcev se že iz tega poročila vidi, da je Hammarskjold usmeril glavno prizadevanje na fo, da prenehajo oborožene sovraž-nosti. Pozornost je vzbudilo Hammairskjoldovo gledanje na obljube vlad držav Bližnjega vzhoda, da bodo spoštovale določbe sporazuma o prenv rju in prekinitvi sovražnosti. Pravi, da so bili sporazumi o premir- ju doslej sklenjeni med vojaškimi poveljniki prizadetih držav in so bili dvostranskega značaja ter na nižjem nivoju. Najnovejše obljube Izraela in arabskih držav o prekinitvi sovražnosti razlaga Hammarskjold kot obljube, ki so jih dale Združenim narodom posamezne vlade, zato je treba pričakovati, da bodo te obljube najvišjih tudi spoštovane. Prvo Hammarskjbldovo poročilo odkriva tudi njegovo prepričanje, da je mogoče doseči tudi izvajanje ostalih določb sporazuma o premirju. Tu gre predvsem za obliko in način. Zato menijo, da bi Varnostni svet utegnil podaljšati Hammar-skjoldov mandat, da bo dosegel končni sporazum o uvedbi trajnejšega miru na tem nemirnem področju. Sirijska vlada je danes potrdila svojo pripravljenost spoštovati sklepe Varnostnega sveta, vsebovane v sporazumu o prekinitvi sovražnosti in sirij-sko-izraelskem premirju. Pismo v tem smislu je poslal predsednik Said Gazi sekretarju OZN Dagu Hammarskjoldu. V odgovoru na to pismo je Hammarskjold ugotovil, da se 5« Sirija zavezala, da bo brezpogojno spoštovala izraelsko-sirijsko premirje, ter dejstvo, da si Sirija pridržuje pravico do samoobrambe v smislu določb Ustanovne listine Združenih narodov. Diplomatska kronika Beograd, 3. maj*. (Tanjug} Predsednik republike Joelp Bros - Tito j« prejel od Bisoranake kraljice Julijane brzojavko, V kateri se le-ta zahvačjuje sa če* stitke, ki jih je prejela od nje« ga za državni pranlk NIbosmb* ske. Beograd, 3. maja. (TanJnO Da* nes dopoldne je predsednik republike Josip Bros-TMo sprejel v Belem dvorcu znanega ameriškega filmskega igralca Dnnnp Kaya, ki potuje po državah članicah Združenih narodov, da bi popularizirali delovanje UNICEF, agencije sa varstvo otrok. ♦ Delegacije in obiski Beograd. Predsednik centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj je davi odpotoval v Bruselj, kjer bo v imenu jugoslovanskih sindikatov gost na kongresu generala« konfederacije dela Belgije. Zadar. Iz Dubrovnika j« odpotovala v Zadar delegacija nizozemskega kraljevskega letalstva, ki se pod vodstvom načelnika generalnega štaba kraljevskega letalstva Nizozemske ge-* neralnega podpolkovnika Ba-retta mudi v naši državi kot gost jugoslovanskega vojnega letalstva. Delegacija ad j« v Zadru ogledala kiultum« in zgodovinske zanimivosti. Skopje. Ob koncu svojega obiska v Jugoslaviji Je prispela v Skopje delegacija češkoslova- škega gost ’ v iskala tudi i~ lici Tetova sko OBISK PREDSEDNIKA TITA FRANCIJI ‘Beograd", 4. maja. (Tanjug). Predsednik rap oblik« Jod p Broz Tito l>o n» povabilo predsednik* francosko npibltke Rene Cotjrja prispel 7. maja na uradni obisk Franclji. Predsednik Tito bo skupaj ■ soprogo gost predsednika republiko Bend Cotyja. Predsednika republike bo spremljat državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič. Predsednik Tito in Koča Popovič bosta imela med obiskom razgovore s predsednikom francoske vlade Guyem Molletom in zunanjim ministrom Chrictfanom Pineaujem. Firmalizem proti demokratom Tržaški področni volilni urad je zaradi form alnih pomanjkljivosti izločil kandidatno^listo Tržaške unije in kandidatinjo Neodvisne socialistične zveze za pokrajinske volitve v okrožju Devin - Nabrežina — Obvestilo o procesu proti škedenjskim antifašistom smatrajo v Trstu kot znak za zaostrovanje vzdušja pred volitvami Trst, 3. maja. (Po tel.) število Strank, ki bodo nastopile na volitvah v Trstu, se je znižalo ha 12. Področni volilni urad je namreč izdal obvestilo, da Tržaška unija ne more sodelovati na volitvah, ker je bilo predloženo gradivo za nastop na volitvah pomanjkljivo. Vodstvo stranke je pozabilo izpolniti določene rubrike v -obrazcu za kandidate. Dogodek j-e povzročil široko razpravljanje, v glavnem pa se ugotavlja, da skoraj nepomembna formalna pomanjkljivost ne more prejudicirati nastopa stranke na volitvah. Tržaška unija, ki jo sestavljajo bivši peborniki neodvisnosti Trsta, je vložila pritožbo, v kateri pravi, da je bilo gradivo predloženo po predvidenih predpisih in da so podatki, ki bi-jih bilo treba vnesti v navedeno rubriko;' razvidni iz ostale dokumentacije. Tržaška unija tudd trdi, da volilna komisija ni ravnala skladno z zakonom, ker je prepozno obvestila o zadevi vodstvo unije in da se je polastila d-oločene pristojnosti, ki ji po volilnem zakonu ne pripada. Dvomijo, da bo področni volilni urad revidiral svoje' stališče. Isti volilna urad je črtal iz seznama kandidatov za pokrajinske volitve tudi zastopnico Neodvisne socialistične zveze dr. Francozi in Danci so počastili spomin žrtev fašizma .Delegacija francoskih pravniikov in javnih delavcev je m.ed svojim obiskom v Sloveniji obiskala tudi množično grobišče talcev in borcev v Begunjah ter nekdanje na-* jakom med vojno tar za postavitev sedanjega spomenika; pretresljivi spomenik predstavlja po njihovih besedah obsodbo zločina, kj se ne sme nikoli več ponoviti, ter svojo globoko zahvalo Zvezi borcev v Tržiču in vsemu tržaškemu prebivalstvu za pomoč njihovim na- cistično koncentracijsko taborišče potrditev francosko-jugosfiovan-v Podljubelju pri Tržiču, kjer je skega prijateljstva, skupno z Jugoslovan,;- izgubilo Delegacija danskih pravnikov, življenje veldko število francoskih javny, delavcev in novinarjev, ki ujetnikov. V Begunjah m Podi ju- piskala Sloveni jo v dneh beciju so Francoz^ položili dva le- praznikov, je prav pa venca ter počastila sporo« zr- tako po£ast;ia grobišče v Begu-rev fašizma. Po obiSKU Podlljube- n;ah -n se pofclonjla tudi pred. lja, kjer j,e postavljen spomenak aDOmen;koTn žrtev NOB pri Urhu. francoskim žrtvam, so lzraiziiln y Ljubijain;, kjer so razen umetnostnih galerij obiskali tudi muzej narodnoosvobodilne vojne, so v spominsko knjigo muzeja, globo- —------------------------------------ ko presunjeni zapisaili v danskem jeziku: »Skupni sovražnik _ — VHEME skupna borba — skupni podvig«. Vremensko poročilo za 3. maj: Iz Ljubljane so danski gostije na-©bšimo področje nizkega zračne- dzljevali svojo pot po Jugoslavr-ga -pritiska nad Atlantikom dovaja proti kontinentu toplo zračno gmoto. Naši kraji pa prihajajo * pod vpliv visokega pritiska, ki se raztezfr od Azorov preko srednje Evroip-e v Rusijo. Napoved za petek: Lepo vreme z zmerno oblačnostjo. Na Primorskem pretežno Jasno. Temperature ponoči med 6 in 10. čez dan do jo stopinj Celzija. ___ MARAKE5 — V Marakešu so se davi nadaljevali nemiri In ponovili atentati proti pristašem Mv-šega paše El Glauija. Ubitih Je bilo pet ljudi, porušenih pa Je več hiš ki pripadajo osebnnMim, ki so služile a Gumiju*____________ Sonjo Mašero, kandidatinjo v volilnem okrožju Devin-Nabre-žina. Razlog: volilni znak. stranke ni bil predložen skupno s kandidaturo. Tudi v zvezi s tem pravijo, da je bil znak vložen do določenega roka, to* je do pretekle sobote. Zraven -tega poudarjajo še, da volilna zakonodaja predvideva izločitev kandidatov samo v primeru, če nimajo zadostnega števila predlagateljev ali če nimajo volilne pravice, ne pia v drugih primerih, posebno v tistih, ko gre zgolj za formalne pomanjkljivosti. Vodstvo Neodvisne socialistične zveze vztrajno trdi, da te pomanjkljivosti ni. Mišljenje tržaških volivcev je, da bi bilo treba zaključiti predvolilne priprave v duhu razumevanja med strankami in volilnimi forumi, i\e pa v znamenju namernega iskanja dlake v jajcu. Zgoraj navedeni postopki utegnejo po nepotrebnem zaostri ti predvolilno ozračje. K tej zaostritvi utegnejo prispevati tudi-druga dejstva, med njimi ugotovitev, da je prav te dni, v predvolilni dobi. tržaško porotno sodišče objavilo sporočilo, da bo 19- julija proces proti skupini 7 skedenjskih proti-fašistov. ki jih obtožujejo, da so leta 1946 umorili neko osebo iz Sicilije, ki se je prikazala v Škednj-u. oborožena s samokresom. prav v času najhujših demonstracij proti politiki tedanje oblasti. Gre za Ivana Horvata. Benjamina Sancina. Vinka Plečnika, Mira Stepančiča. Alfreda Branka, Josipa Rutarja in Jurija Benčiča. Toda tu ni samo vprašanje izbire dneva oziroma dobe za objavo podobnega sporočila, kar si ponekod že tolmačijo kot ustrahovalno potezo, naperjeno proti levičarskim strujam sploh, proti Slovencem pa še posebej. Tu gre povsem očitno za kršenje memoranduma o sporazumu, ki jasno prepoveduje preganjanje oseb, ki so se pred podpisom te mednarodna. listina potegoval« z« dru- gačno rešitev tržaškega vprašanja. Kršitev je tudi to, da so navedene osebe že eno leto v zaporu. Ne more biti prav, če se načela o sožitju in sodelovanju, ki jih memorandum o sporazumu tako vneto poudarja, enostavno ignorirajo. Zadevni postopek tržaškega sodišča in njegova objava sta docela protislovna tudi s konkretnim izvajanjem načela o dobrih odnosih in o plodnem sodelovanju, ki se zadnje čase dejansko krepi, nedvomno v splošno zadovoljstvo jugoslovanskih in italijanskega naroda. M. Kocjan VELIČASTNE PROSLAVE I. MAJA . Vojaška parada v Beogradu — Tradicionalna parada v Ljubljani Beograd je nadvse svečano piro- Na čdlu psuraide je šel njen štab tudd ob tej priložnosti znova m a«. »lavti 1. 'maij. Kljub dežju je ne- na to predstavniki vojaških šod in nnfesraralli moc nase armadle. kaij sto tisoč Beograjčanov priso- rodov JLA, ki so s čvrstim vo- Tudi v ostallih glavnih mescih stvovalo veliki vojaški paraidi, ki jaškim korakom korakali mimo naših republik, v Zagrebu, Saraije- se je začela ob osmih in trajalla tribune. Na čelu pehotnega oddeli- vu, Skciptiju in Titogradu so b:l« nad eno uro. Na Slavnostni tri- ka so stopali zastavonoše s slav- 1. maija dopoldne vojaške parade, buni ipred Zvezno skupščino so nimi zastavami naših polkov. Sle- „ v , , ”, v v ,, , bft: predsednik republike Tito, dflk je konjenica, nato motonJzi- Wen dan, kakršnega ze dolgo predsednik Ljudske skupščine, rana pehota, opremljena z moder- f bio: Prava pomlad. Vekcasten FLRJ Mola Pijade, podlpredsed- no in raznovrstno pehot no oboro- L mali v Ljubljani. _ Vsepovso tviki zveznega izvršnega sveta Ed- žimijo. Ljudje so X zanimanjem ustave cvetje, zelenje, godna m vjurd Kardelj, Aleksander Ranko- g»aizxxvala rodi razne vrste proti- Pcf€JTn* 5° tra 71 8,. , viž, Svetozar Vrikmanovič m Ro- Sakkega oražja in ostale topni- na obranih Ijuda v , , nepregledna umlozigi na uiucaJi. Vsi so se stmniili dolgi Plresamcm cesti. Tam se ije ob ceven uri za-: čela Tradiicšonailna prvomajska pa- rada. Nia lepo okrašeni slavnostmi tribuni .So bili predsednik Ljudska skupščine LRS Miha Mainir.ko, predsednik izvršnega sveta LRS Boris KraJigheir, člani izvršnega sveta, ljudski poslanci, predstavniki JLA in našega javnega ter kulturnega žiiviljenja. Na znaik tejpov z Gradu se je začela .parada. V strumnem paradnem koraku ,je mimo deset dsečev gledalcev korakala enota za enota* naše armade. Dcllge in ravne so bile vrste in čvrst je bil korak gojencev vojaških šol, stelcev, pila« nincev, mitraljezcev, mieomeral-cev. Vsi so bili oipremijcni z modernim orožjem. Nato so sledila dotlge kdlone motoriziranih enoti od lahkega topništva do težke artilerije in na koncu so še tetki cklopnjaki s svojim oglušujočim ropotom preglasili bmenije letal) ki so -večkrat preletela paradno kolono. Veličasten je bil tudi pogled n a dolge vrste proletarskih zastav, sindikalnih praporov, ka so jih no« sili zastopniki delovnih kolektiv vov iz vse Slovenije. Za njimi so prišli brigadirji mladinskih delov« rtih brigad in nato stroki tar dolge vrste pripadnikov Ljudske tehnike. In koiiiko je bilo gasilcev v srebrnih čeladah! Tudi taborniki in športniki so prikazali v prvomajskem sprevodu svojo množeč« nosit in iezvežbamost. Uro itn pol j d trajal slavnostni mimohod. Nato se je množica raizllila pa mestu. Spreljaila jo je koračnic* in pesem. Popoldne pa nas je zvabila topla pomladanska narava, prve cvetoče češnje na Orlah, zelenje na Katarini, Smaimj gori, na ... In v Ljubljani doljub Colakovič, visoki predstav- Ske enote. V zadnjem delu para-niki armade, ljudske oblasti in de pa so vzbudile močan vtis ok-množičmih organizacij ter -diplo- lopne enota, v sestavu katerih so maitskii zbor. > bila oklepna vozila, samohodni trapovi, težke samohodne havbice »Sherman«, »Pa- Pod silo razmer Ameriški delegat v OZN Cabot Lodge je najavil, da bodo ZDA v bodoče dajale večino svoje pomoči tujini v okviru OZN ter ton- Dobeniem aJi pa žametaste maei* Vojaška parada je napravi!!a na ce »mi v lo$eroob Beograjčane močan vtis. Toplo so Čudovito 'lepo srno preživeli popravili mjcnc udelležlbe, kd so vdiiki — naš praznik. PRVOMAJSKE PROSLAVE PO SVETU New Tork, 3. maja (AP). Zastopnik ZDA v Združenih narodih Cabot Lodge je izjavil, da sedanji, svetovni položaj narekuje, da dajo Združene države Amerike večino svoje pomoči tujini v okviru Združenih narodov. Tak način podpiranja bi preprečil, da bi Sovjetska zveza in Združene države Amerike tekmovale, katera izmed njih bo več izdala za to ali drugo nerazvito področje. Delegacije v Združenih narodih so z zadovoljstvom sprejele vesti, da namerava predsednik ZDA Eisenhower zahtevati od kongresa 80 milijonov dolarjev za pomoč tujini v okvira Združenih narodov. Pravijo, da v kongresu glede tega ne bo imel hujših težav, ker je ta vsota sorazmerno majhna v primerjav* s štirimi milijardami 900 milijonov dolarjev, kolikor zahteva Eiaenhower skupno od kongresa za pomoč tujini. Izjavo C abota Lodgea so sprejeli v New Yorku z velikim zanimanjem. Prav sedaj tam tudi Ekonomsko socialni svet, ki sklepa o industrializaciji nerazvitih držav. Delegacije na tem zasedanju menijo, da je Lodgeova izjava prva uradna napoved spremembe ameriške politike v dajanju pomoči tujini. Doslej je bila glavna ovira da še ni bil ustanovljen posebni sklad OZN za gospoda rsk* razvoj zaostalih držav, prav stališče ameriške delegacije. Združene države Amerike so stalno poudarjale, da so pripravljene 'dajati pomoč v dvostranskem okviru, po Združenih narodih oa samo v maniših količinah. WASHINGTON — Spričo pnnnd-te romanske vtade. da bi se začela pogajanja o ameriških terjatvah do Romunije. Je zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve Izjavil, da gre za terjatve, ki so nastale^ bodisi zaradi voinr škode, bodisi zaradi nacionalizacije ameriškega premoženja v Romuniji. MOSKVA — Sovjetska parlamentarna delegacija Je danes na povabilo belgijskega parlamenta odpotovala v Bruselj. Vodi Jo predsednik sovjeta narodnoati Vrbova ega sovjeta DUNAJ — V avstrijski prestol-nici so manlfestanti na prvomajski proslavi zahtevali nacionaliza* cijo vseh pršrodnih bogastev de* žele. PEKING — V Pekingu Je bila za 1. maja svečana parada, ki Jo Je gledalo približno milijon ljudi, sprevoda pa se Je udeležilo približno poj milijona ljudi. TOKIO — Na proslavi 1. maja v Japonskem glavnem mestu Je sodelovalo približno milijon delavcev, ki so manifestirali po mestu. HANOJ — Približno Te tisoč ljudi je sodelovalo v prvomajskem sprevodu, predsednik vlade Fam Van Dong Je. v . svojem govoru predlagal sklicanje nove ženevske konference o Indokint. DŽAKARTA — V Indonezijski prestolnici so proslavili praznik dela z množičnim mitingom, katerega se je udeležilo nad 5* tisoč ljudi. COUOMBO — Na CeyJonu m le. »os nrvlč proslavljali mednarodni praznik dela. Pred parlamentom v Colombu je bilo množično zborovanje. NFW VOUK _ Nekaj tisoč oseb se je udeležilo velikega zborovanja. ki ga Je otvortl ameriški knji. levnik Howard Fast. Vsi govorniki so zahtevali večjo enotnost, delavčev v borbi za boljše delovne in živllenjske pogoje, ukinitev plemenskega razlikovanja, amne* M politična Jetnik«* miro- ljubno koeksistenco ln prijatelj* stvo vseh narodov na svetu. RIM — Na desetine tisočev dš« lavcev se je udeležilo prvomajske* ga zborovanja. Generalna kofede* racija dela je naslovila na d e lav« ce poziv, v katerem zahteva omc* jitev industrijskih in finančnih monopolov, uresničitev ustavnih reform, kar bi pripomoglo k raz« voju poljedelstva in industrije ih zagotoviti življenjski minimunt italijanskim delavcem. Predsednik republike Segni je v svoji prvomajski poslanici izjavil, da pomeni L maj praznik vsega naročij ter da' je fizično im intelektualna delo največje bogastvo naroda. „ BERLIN — V okviru proslav prvega maja Je bila v vzhodnem Berlinu prva parada vzhodnonem* ških čet. Predsednik vzhodnonemških sindikatov H. WamecUa Je v prvomajski poslanici pozval vzhodnonemške delavce, naj organizirajo borbeno fronto s socialnimi demokrati, ki naj bi prepre« čila oboroževanje Zahodne Nemčije. I BONN — V vseh zahodnonem« ških mestih so bile prvomajski proslave'. Sindikalne organizacij« »o objavile gesla z zahtevo po 4M urnem delovnem tednu in združit* vi Nemčije. VARŠAVA — V poljski prest",V nici so proslavili prvi maj z v o« laško parado in mimohodom me* ščanov. Prvič so prvomajsko proslav« prenašali po televiziji, \ Cina 10 dla Isto ttil, štev. 103 Izdaja in tiska časoiptsno-zalažnlško podjetje Slovenski poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni •urednik: Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. 5, telefon štev. 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. S IL. telefon štev. 23-522 do 23-326 — Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva ulica štev. 6, telefon štev. 21-896. za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje Zl-832 — Poštni predal 23 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna naročnina 200 din I ^ / SLOVENSKI POHOCEVILEC / ST- ms — 4. maja mm . maj V Maribora Delovni kolektivi, množične ftrganizacUe in kulturna društva v severnovzhodni Sloveniji «o v počastitev delavskega praznika organizirali številne proslave. • akademije koncert* in druge kulturne prireditve V Mariboru je občinska, sindikalni svat občin* Center priredil sla vnos tn0 akademijo. Okrajni sindikalni evet v Mariboru je imel slavnostno sejo, po kateri je predsedstvo OSS v Klubu ljudskih poslancev priredilo sprejem za predstavnike delovnih kolektivov. V »Elektrokovini« so proslavili praznik dela z otvoritvijo novega obrata, s katerim si bo proizvodnja elektromateriala povečala za 100%. Delovni kolektiv »Impregnacije« v Hočah Je hkrati z delavskim praznikom proslavil tudi 50. obletnico svojega podjetja. Na Sladkem vrhu #o domači igralci v novozgrar-jenom Kulturnem domu uprizoril’ Cankarjevega »K-?l!a na Betajnovi«*. Prebivalce tega obmejnega kraja je obiska'a tudi jc~ Jaška godba iz Maribora. »Svoboda« v tem kraju je razvila evoj prapor, ki mu je botroval de lovni kolektiv Tovarn* kartona *n papirja. Ob tej priložnosti so izdelali krajevni zbornik, it* opisuje napore »Svobode«, d*, lovnih kolektivov in krajevnih organizacij prj ku\tn-ot p-e-i-\ brazbi delovnih ljudi. Sladkovrh-tane so obiskal; tud. književnik France Bevk, Ivan Potrč in Ivo Minati. Branko Rudolf in France Filipič. V Slovenjem Gradcu je pred spomenikom zmage govoril predsednik občinskega sindikal nega sveta Franc Švab o pomenu r-raznika. Skozi mesto je korakala povorka, v kateri so .se zvrstile sindikalne podružnice s prapori gasilci iz Slovenjega Gradca in okoliških kraje-, godba »Svobode« in šole. Prvi maj so z akademijami In drugimi prireditvami pmsla-. vili tud v Ravnah. Mežici. Crni Prevaljah. Dravogradu, Ptuju Lendavi. Murski Soboti. Ljutomeru. Lenartu in neka‘e-ih drugih k-ajih severnovzhodne Slovenije. V Celja V Celju in drugih krajih v okolici so se za delavski praznik okrasili; z zastavami in že-lenjem. Ponekod so postavili * tucli mlaje. Delovna kolektiv r~ /-j "2 «7'"V rt o reditve že v soboto to na večer pred 1. majem. V Celju so odprli tudi razstavo slik in kipov celjskih 'n znoriborskih umetnikov." V Ivenci pri Vojniku so 1 mata odkrili spomenik neznanima partizanoma 23. srbske divizije. ki sta tamkaj padla med narodnoosvobodilno vojno. Pokopana sta v grobnici nad katero so postavili sedai "lep spomenik. Na to svečanost v Ivenc; s-o prihi‘eie partizanske patruli« iz oko'iških krajev. Elto? PQšf(w?ev LFS v Celi« V počastitev praznika dela so se zbrali 1. maja v Celju zastopnik; vseh poštnih kolektivov v Sloveniji na svojem prvem zboru. Domačini so vzorno izvedi; vse priprave in tako pripomogli, da je prvi zbor poštarjev Slovenije posta! veličastna manifestacija dela. Na zborovanju se je zbralo okoli 700 delavcev in uslužbencev kolektivov PTT Slovenije. Zbor poštarjev Slovenije se je v dopoldanskih urah začel z žalno svečanostjo pred spomenikom 92 poštarjev Slovenije, ki so padli v borbi za svobodo. Zatem je bilo na dvorišču celjske pošte glavno zborovanje. Dopoldansko slavnostno zborovanje je bilo končano z razvitjem sindikalnega prapora celjske podružnice PTT. Popoldne so bila na sporedu najrazličnejša športna tekmovanja. Delavci in uslužbenci PTT kolektivov Slovenije so se pomerili v streljanju, šahu, hoji to kegljanju. Najboljši v posameznih panogah so prejeli lepa priznanja. Športnemu delu prvega zbora poštarjev Slovenije je sledil kulturno prosvetni program. Nastopili so tamburaši 'z Celja, nato mešani pevski zbor iz Ljubljane, pevski oktet 'z Ljubljane folklorna skupina domačinov in na koncu še mlad; harmoni-kaši iz Maribora. Prvi dan zborovanja so si gostje pod vodstvom posebnih vodičev ogledali še znamenitost; Celja. Tako so med drugim obiskali muzej, celjsko gledališče. Stari grad itd. Naslednjega dne se je večine udeležencev prvega zbora poštarjev podala na izlet v Logarsko dolino. Spričo, uspelega prvega zborovanja v Celju še je rodila'mi-sel, naj bi delavci in uslužbenci PTT kolektivov Slovenije prirejali podobna zborovanja tudi v naslednjih letih, in sicer vedno v okviru praznika dela. Naslednja zborovanja poštarjev Slovenije naj bi bila izmenično v drugih mestih. M. B. ¥ Štorah V Štorah fo imel; na večer pred 1. majem v Domu Svobod slavnostno akademijo, na kateri je govoril o pomenu delavskega praznika Jože Mrevlje, sodelovali pa so ženski pevski zbor domače »Svbode«, recitatorji in d-rugi. Na bližnjih hribih so *e-lezarji zažgali kresove. Na dar praznika je bila v Jutranjih urah najprej budnica, nato pa so železarji odšli na Izlet pa Svetinjo, kjer imajo svoj dom in kamor so hodili že pred voj-no. Na pobudo " sindikalnega aktiva so obiskal; do 1. maja svoje bolne tovariše na domovih1 ln Jih tudi obdarili. V Trbovljah V Trbovljah so imeli v ponedeljek pred delavskim praznikom veliko parado vseh kulturnih jn športnih društev ter sindikalnih organizacij. V sprevodu. ki je odšel s stadiona »Rudarja« do Trga revolucije, je korakalo okoli 7000 ljudi c zastopniki ljudske oblasti in političnih organizacij na čelu. Na Trgu revolucije je pred spomenikom govoril o pomenu delavskega praznika sekretar občinskega komiteja ZKS Jože Pi-kelj, nato pa so združeni pevski zbori ob spremljavi godb Svobode—Center in Svobode II. zapeli Simonitijevo »Puntarsko« in več drugih borbenih pesmi. Zvečer so po okoliških vrhovih zagoreli kresovi. V Trbovljah so v počastitev 1. maja priredili tudi revijo pev--skih zborov, ki je trajala" tri dni. Nastopili so zbori »Zarja«, in »Slavček«, Svobode—Zasavja to Svobode II. pod vodstvom dirigentov • Škrinjarja, prof Wemgerla ta prof. Ponikvarja. Posamezna moštva sindikalnih podružnic so tekmovala v keg-Ijanu, šahu in streljanju, športna društva v nogometu, košarki, namiznem tenisu in tenisu. Tekmovali so za prehodne pokale, ki jih je, razpisal občinski sindikalni svet. Avto-moto društvo je priredilo gorsko dirko z lepo udeležbo dirkačev, žal pa Je to prireditev - močno oviralo slabo vreme........... dovodni rezervoar, ki ao ga v veliki meri zgradili s prostovoljnim delom. Za kraj je to zelo pomembna pridobitev. Po-krovitejstvo' nad fo prireditvijo, ki jo je organiziralo domače prostovoljno gaailsko društvo, je prevzel predsednik okrajnega ljudskega odbora. M. L. Na Jasanicah Na Jesenicah so imeli že pred delavskim praznikom razne športne prireditve in tekmovanja. Glavna proslava je bila na večer pred prazn.kom v Delavskem do-mu. Ob začetku je navzoče občinstvo zapelo Internacionalo ob spremljavi godbe na pihala. Slavnostni govor je imel sekretar občinskega komiteja ZKS Ivan Ščavničar, nakar so odseki jeseniške Svobode izvedli skrbno pripravljen kulturni program. Praznik dela se je začel* budnico godbe na pihala, ki-je nato priredila tudi promenadni koncert. Mnogi so odšli na izlete na planino pod Golico,, na javor-niški Kant, na Crni vrh, na Mo-žakljo in drugam. Jesenice, kakor tudi vsi' drug; kraji v okolici so bili okrašeni z zastavami, jeseniška železarna pa je bila opremljena z mnogimi razsvetljenimi napisi. Že v nedeljo so bde proslave v Podkorenu, na Blejski Dobravi, v Žirovnici in na Koroški Bell. ta« okrajnega komiteja ZKS Marinka Bibičič. V zadružnem domu na 'Humu v Goriških Brdih je govoril nad tisoč delavcem sekretar okrajnega odbora SZDL Milo Viž ntin. Tu so nastopili v kulturnem programu poleg domačih pevcev tud; pevci iz Steverjana. Lepe proslave . so priredili tudi v Medani, Komnu, Kostanjevici, Bovcu, Kobar du, Tolminu. Cerknem, Kanalu in drugod. V Ajdovščini so priredili proslave skoraj vsi kolektivi, poleg tega pa je bila v tem kraju tud; povorka, v kateri so sodelovali tudi pripadn ki JLA, in številne druge prireditve. S prireditvami v počastitev 1. maja bodo nadaljevali vse do sobote, ko bodo praznovali v Ajdovščini tud- svoj občinski praznik v spomin na konstituiranje prve slovenske vlade. Po položitvi venca pred spomenik padlih borcev v Ajdovščini bo odnesla posebna delegacija venec tudi na grob Borisa K driča. Tega dne bo imel občinski ljudski odbor slavnostno sejo, tej pa bodo sledile otvoritev nove šole in filatelistične razstave v novem šolskem posl opi ju. Popoldne bodo številne kulturne* in ftzkulturne prireditve. _jp. ¥ Dravski dolini Prvomajsko praznovanj* je močno razgibalo trge in vasi ob Dravi od Ruš do meje pri Dravogradu. Sindikalne podružnice so • pripravile vrsto novih iger, pevski zbori so uvežbali borbene pesmi, sindikalna, športna društva in društva »Partizan« pa so imela medsebojna tekmovanja. Taborniške organizacije so priredile propagandna taborjenja s pestrimi programi. Zlasti ao se v pripravah izkazali sindikati lesnih delavcev, ki jih je samo v občini Podvelki blizu 900. Osrednja proslava 1. maja v Podvedki, na predvečer praznika, je izredno uspela, saj so prispevala k programu, ki je obsegal 16 točk. društva »Svobod« iz okoliških vasi, pevski zbori in druge kulturno-umetni-ške skupine. Tudi sama zunanjost krajev ob Dravi je dala dostojen videz praznovanju. Delovišča in tovarne so pr" dne roke bogato okrasile, posamezni kraji pa so tekmoval; med seboj, kdo bo postavil najvišje mlaje. Res so nekateri dosegli pri tem občudovanja vredne podvige. VČERAJ /iV DAMES\ Seje odborov zvezne skupščino Beograd, 3. maja. Odbor z* organizacijo oblasti in upravo zvezne skupščine se bo sestal jutri dopoldne, ko bo začel razpravljati o predlogu zakona o . sanitarni inšpekciji in predlogu zakona o vojaških pomorskih zastavah FLRJ. Zakonodajni odbor zveznega zbora se bo sestal 7. maja, ko bo razpravljal o predlogu zako. na o sanitarni inšpekciji Dva dni kasneje bost« odbora za gospodarstvo obeh zborov zvezne skupščine razpravljala na ločenih sejah o predlogu zakona o izpremembah in izpopolnitvah zakona o agrarni reformi in kolonizaciji Jugoslovanske freske na Danskem KlBbenhaven, 3. maja. V znanem danskem univerzitetnem gospodarskem središču Orhusu so odprli razstavo jugoslovanskih fresk iz srednjega veka. Razstavo sta odpria ob prisotnosti mnogih kulturnih ta javnih delavcev predsednik mestne občine Orhusa ln jugoslovanski poslanik na Danskem Miloš Ca-revič. Ob tej priliki je imel jugoslovanski književnik Oto Bili aljj Merta predavanje o razv-v- Ju jugoslovanske umetnosti kulture. To razstavo bodo ▼ kratkem prenesli tudi na Finsko. Kongres Zveze likovnik umetnikov Beograd, 3. maja. od 10. do 13. maja bo v Sarajevu IV. kongres Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije. Po referatu o organizacijskih zadevah zveze, ki ga bo podal generalni sekretar Marko Celebonovič, bodo na kongresu razpravljali tudi o aktualnih problemih naše likovne umetnosti. Tako bo Milodrag Protič podal koreferat o kritiki, Stojan Celič o jugoslovan- ,in Italije. Splitska skupina im* tri Člane, izmed katerih bo vsakdo nastopil z dvema tipoma hidromodelov, katerih motor razpolaga s močjo poldrugega fcublka. Splitski inodelarji uživajo precejšen ugled med aeromodelar-Ji Evrope in jih smatrajo za v> tekmovanje v Monacu kot prvake. Tovarna ribiških mrež v Zadru Zadar, 3. maja. V tovarni ribiških mrež in ribiškega sukanca »Boris Kidrič« v Zadru, ki je edina te vrste v naši držav'., •kem in mednarodnem značaju . so dn4 rekv Iz Monaca ln Splita bodo na tem tekmovanju sodelovali po en klub iz Zah. Nemčije, Francije Zagreb, 3. maja. Pred kratkim so v tovarni električnih strojev »Rade Končar* izdelali doslej največji jugoslovanski generator za proizvodnjo električne energije 42.000 kV-amperov. To je prvi izmed štirih generatorjev iste jakosti, ki bodo dobavljeni za hi-droc en t ralo Mavrovo v Makedonija. Strokovnjaki tovarne »Rade Končar« so v Mavrov u že začeli montirati dele tega prvega generatorja, ki bo začel obratovati čez nekaj mesecev. Do konca leta bo tovarna »Rade Končar« izdelala tudi drug; generator za Mavrovo. Največje generatorje v državi za 30.000 kV-amperov so doslej montirali v hidrocentrald Zvor-nik ta Jablanica. Tudi ta dva generatorja je izdelala tovarna »Rade Končar«. Generatorje ta transformatorje za Mavrovo, ki so tudi v ev- tforcčgvatec O RIlOJIJOl (EHGEJ VOSNJAK (glavni ta odgovori* IRANCE« DRENOVBO (notranja o«lltsMl ALEKSANDER JAVORNIK (gospod aratvet rumko rmnanle »m.AT* «▼'■»» tullui* (TANI* LTPAR ftOOTtt Sta odgovarja - ¥ Hrastnika 'Na predvečer 1. maja sta prt-" redili obe hrastniškl godbi v Spodnjem in "Zgornjem Hrastniku promenadna koncerta, na okoliških hribih pa so goreli številni kresovi. Pozno v noč sa švigale pod nebo rakete in pokali možnarji. 'Na sam praznik sta priredili obe godbi na pihala budnico, že kmalu zatem sta se pomikala dva Sprevoda z godbama na čelu, to zastavami po okrašeni hrastniškl dolini do letnega telovadišča pri- gimnaziji. Sem so prišli tudi z Dola Tu je bilo prvomajsko zborovanje. Po.govorih ta podelitvi odlikovanj se je razvil kulturni spored, pri katerem so sodelovali pevski zbori ta godbi na pihala obeh Svobod. Naslednjega dne so številni Hrastničani priredili krajše Izlete. L. H. ¥ Zagorju Letos so Zagorjani .zelo slovesno proslavili mednarodni delavski praznik. Vse mesto je bilo okrašeno že na dan 15. obletnice ustanovitve OF. Na predvečer 1. maja Je bila v nabito polni dvoran; TVD »Partizan« slavnostna akademija, na kateri je govoril o pomenu praznika predsednik rudniškega sindikalnega odbora. Po okoliških vrhovih so goreli- številni kresovi, na sam praznik pa je že zgodaj zjutraj prebudila Zagorjane budnica rudarske godbe. Tu pa tam je te zvoke prekinjalo streljanje. Mladinska godba se Je že zgodaj zjutraj odpeljale v Izlake. kjer Je p6 budnici odšla s številnimi domačini iz Izlak, Mlinš in Cemšen-ika proti Lokam in se pridružila sprevodu Sprevod, v katerem je bilo najmanj štiri tisoč ljudi, je po obhodu po zagorskih ulicah krenil na telovadišče »Partizana« Po Internacionali, ki jo je zaigrala godba Svobode II — Toplice, je govoril sekretar rudniškega komiteja ZK Jože Podjed. Kulturni del programa so izvajali združena pevska zbora Svobode IT — Toplice ta Svobode — Loke Kisovec ter godba na pihala Svobode II. Prostovoljno gasilsko društvo Zagorje—Rudnik je nato razvilo društveni prapor, najzaslužnejšim gasilcem iz Zagorja pa so podeMi odlikovanja Gasilske zveze Jugoslavije. Dne 2. maja so pohiteli številni Zagorjani na Zeleno trato nad Zagorjem, kjer je bila ob spomeniku ‘rem aktivistom, k’ so padli 19*3. leta. spominska svečanost. Mnogi so obiskali Plešo. Cemšeniško planino. Partizanski vrh ta druge izletniške točke. Tudi v okoliških krajih so slovesno proslavili prvi maj. V Ce-mšeniku nad Zagorjem so iz- sočaU svojemu namenu nov vo- Ni Bledu Bled, 3. maja. Tudi Bled Je slovesno praznovali praznik L maja. Na predvečer je bila slavnostna seja občinskega sindikalnega sveta, ki so se "je udeležili zastopniki vseh delovnih kolektivov, zavodov in sindikatov blejske občine. Na -Bledu so odprli tudi sezonsko gospodarsko razstavo, k; jo je priredil Bled-Commerce. Nad 200 zastopnikov podjetij, ki razstavljajo, to drugih gostov je prisostvovalo otvoritvi. Tudi leto« razstavlja okoli sto podjetij iz vse države. Med praznik; so prihajale na Bled prve skupine tujih turistov :z Švice. Nemčije in Italije. Manjše skupine iz teh držav bodo odslej prihajale skozi vso sezono. Bled so obiskal; in si ogledali Bohinj tudi danski pravniki. B. V. Na Primorskem Čeprav ob letošnjem I. maju n; bilo najlepše vreme, so ga na Goriškem domala povsod proslavili. Po briških in vipavskih gričih ter tolminskih-, -gorah je mladina, ponekod tudi gasilci, kurila na predvečer številne kresove. V vseh večjih krajih so bile slavnostne akademije, združene s kulturnimi prireditvami. Proslave so priredili tudi številni delovni kolektivi. Delovni kolektiv tovarne pohištva v Novi Goriči je imel proslavo že v soboto po" končanem deilu. Po končan; Internacionali je govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta o pomenu 1. maja, Po njegovem ^ ' - ^eja premikati dogajalo počasi. Sedaj se je začel fšvolmde? nelLTzemlja. Ta nesfeča je navala po- premikat; 15 do 20 m debel sklad dne je priredil občinski' ljudski T«® nepričakovano rano zjutraj fe* razmočilo obilno odbor v Novi Gor ci lepo presenečenje našim mlajšim. V novem parku so odprli otroško igrišče. Osrednja proslava Je bila v Novi Gorici na predvečer praznika. Dvorana kina »Soče« je bila kar premajhna za vse. Predsednik občine je vsem čestital k delovnemu prazniku in izročil najvišja odlikovanja predsednika republike sedmim zaslužnim delavcem. V vsem okraju je bilo na prvomajskih proslavah nagrajenih z na.jvišjim; odlikovanj maršala Tita 19 delavcev.-- V Idriji je govoril zbranim rudarjem Tine Remškar, v Vipavi pa organ-izacijsk- sekre- NAJ VEČJI JUGOSLOVANSKI GENERATOR ropskem mentlu veldkl in komplicirani stroji, so izdelali po načrtih jugoslovanskih strokovnjakov ing. Tome Bosanca to Ing. Zvonka Seročica. Preizkušnje prvega generatorja so pokazale, kakor poudarjajo zastopniki tovarne »Rade Končar«, da so dosegli visoko stopajo ekonomičnosti in varnosti, kar je vsekakor uspeh vsega kolektiva, ki ga je izdeloval dve leti. V kratkem bo tudi ta rekord prekoračen. Zastopniki tovarne se že pogajaj-o za izdelavo še večjih generatorjev po 56.000 kV-amperov za hidroelektrarno Bistrica na Limu. ki jo bodo v kratkem začeli graditi. Zgradili bodo še tri večje generatorje po 64.000 kV-amperov za hidrcelek-traimo Ram,a v Bosni in Hercegovini, ki jo bodo začeld graditi v prihodnjih letnh. 30 poslopij porušenih 160 ljudi brez strehe Velika nesreča ¥ zagrebškem predmestja, kjer se je začela premikati razmočena ilovnata zemlja Zagreb, 3. maja. Na griču Gr- Nekateri deli griča Grmoščice 1-jc premika. V zadnjih dveh dneh demlzirali stroje. Po rekonstrukciji bo proizvodnja te tovarne zadovoljila vse potrebe našega pomorskega ribištva. Razen tega računajo, da bo v začetku prihodnjega leta začela izdelovati tudi ribiške mreže za potreba našega sladkovodnega ribištva ki so jih doslej uvažali. Sredstva za rekonstrukcijo, 56 milijonov francoskih frankov, so dobili iz sklada tehnične pomoči OZN. S temi sredstvi bodo dobavili iz Francije večje število naprav za izdelovanje\£nrež ln sukanca ter aparaturo""' za tovarniški laboratorij Krožna potovanja naših potniških ladij Reka, 3. maja. Naša luksuzna; potniška ladja »Proleterka« seje vrnila danes s krožnega potovanja Benetke-Is ambul, ki ga je organiziral švicarsk; potniški urad »Burgve-re-in«. Na tem potovanju, ki je trajalo 15 dni, je bilo na »Proleterki« 20 tujih turistov. Po podatkih Jadranske linijske plovbe bo 12. maja odšla »Partizanka« na podobne potovanja od Benetk do Grčije. Za to desetdnevno potovanje je ladjo najel švicarski potniški urad »Atanasoulas«. Etna pod snegom Rim, 3. maja (AFP). Včeraj je v Južni Italiji spet snežilo. Etna je pod snegom, v Cataniji pa piha veter s hitrostjo 90 km na uro. V Calabriji je v Cosenzi včeraj močno snežilo, tako da so bile ceste pretrgane na več krajih. Lepo darilo mlcdini -knjiga moščoci v Zagrebu se je porušilo se usedajo ze več let, vendar je builo 30 hiž in je ostailo 160 ljudi brez to premikanje neznatno in se je je je zrušilo ali pa je biilo poškodovanih še nekaj -hiš hri je nastala nova škoda na poteh, vodovodnem in električnem omrežju ter drugih instalacij. 30. aprila. Človeških žrtev ni bi- deževje, skupno s hišami, vrtovi lo. 1 i« ipottni. Na nekaterih krajih je iplast zemlje, ki se je začela premi- Kakor pripovedujejo očividci, k a ti, debela do 30 m, zaradi česar j*’,-?3* , • v . , - so okoli 4. ure zjutraj nedadoma so razpokale mnoge hiše. jjodrii se ogroženi od pre- začeli j>okati zidovi. Nekatere hi- mnogi stebri električne napeljave . •» zern","e’ gradnja še so se nagnile, slabejŠe pa so se in popokalo vodovodno omrežje. hlž m da se -sedan-?1 prebiv:ulci po' Zagrebški ljudski odbor je danes sklenil, da se na tem področju, kakor tudi na nekaterih drugih delih me mikanja porušile. Ljudje so imeli vendarle dovolj .časa, da so iz hiš prenesli pohištvo in druge najpotrebnejše stvari. Posamezniki so začeli odstranjevat; rudi strešno otrcko im okna, da bi bila škoda čim manjša.. Čeprav je biilo vse mesto v porušile, kakor tudi okoli 100 pričakovanju prvomanjskega pra- c*ruzjn’ k> se morale izelm iz taka, so na vest o nesreči prihi- °gmzen.h bts bodo dobri, brez-teli na pomoč najbližji sosedi, ga- ?!ac™ *«^šce na drugem mestu siki, pripadniki Ljudske milke in m dolgoročne kredite za gradnjo JLA s kamioni-. Prizadete in njihove družine so začasno nastalih Skoda še ni ocenjena, vsekakor v drugih delih mesta. pa je velika. Zemlja se še nada- stopno iprescli>jo drugam. Prav ta-Ljudska odbora Zagreba in ob- ko so sklenili, da bodo na ogrože-čine Susedgrad, kamor spada to nih krajih prenehaili obdelovati področje, sta ukrenila vse, da bi zemljo in posadil; gozd, ki naj bi prizadet; č!m.prej dobili nova sta- sčasoma preprečil nadaljnje prenovama. Vsi, katerih hiše so se mikanie zgornje plasti zemlje. Ki;- . . MimM »TOVARIŠ« prinaša tedenski program Radia Ljubljana mmm Kariomrano din 245.—, vezano din 320.— Šolam nudimo za naročila nad 10 izvodov 15% popusta! Naročila pošiljajte na naslov: Založba »Slovenski poročevalec« Ljubljana, Tomšičeva 5/II Delitev dobička gospodarskih organizacij Dobiček gospodarskih organizacij predstavlja enega osrednjih preblemov našega gospodarskega sistema. Njegova funkcija in vpl;.v, ki ga ima na formiranje odnosov v gospodasrvu, sta zelo pomembna. Od ustreznosti mesta, ki ga dobiček zavzema v našem gospodarstvu in od njegove funkcije, ki jo v tem sistemu izvaja, je v največj; meri odvisno tako formiranje socialističnih odnosov, kor tudi možnost dosegania konkretnih ciljev neposredne gospodarske pol-tike Zato ie bil deležen dobiček največje pozornosti pri proučevanju s Stranj različnih strokovnih pa tudi skupščinskih komisij, razen tega pa je prav odločenost tega problema za formiranje odnosov v proizvodnji in njegova kompliciranost narekovala, da se dokončna rešitev tega problema prepusti novemu gONio-da-rskemu sis-emu. Rešitev tega problema bo namreč lahko rezultat samo najbolj temeljitega Študija, vsestranske analize pa tudi praktičnih preizkusov. Kljub tej načelni odločitvi, da §e vprašanje dobička V celoni reši Sele z novim gospodarskim sistemom pa. ie vendar nuinost . letošnje gospodaric« politiko narekovala, - da se vnese že sedaj odločilne korektive v razdelitev dobička. Zato letošnja uredba o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij ni prinesla posebnih novosti v način formiranja dobička, pač pa je popolnoma nov in nad vse pomemben način delitve dobička. Brez take nove delitve dobička ne bi bilo mogoče Izvajati gospodarske politike, ki jo ie postavil letošnji družbeni plan. Prav zato ie sistem delitve dobička posredno najbolj važen sestavni del letošnjih planskih instrumentov. V dosedanjem sistemu je delitev dobička pokazala mnoge po-nianjkljivos-l. ki so negati vno delovale na razvoi gospodarskih odnosov. izvajanje politike stabilizacije in uravnovešen je cen. To ve-lia zlasti glede vpliva dobička na formiranje in višino cen. Do sedaj je namreč ravno dobiček v veliki meri vplival na to. da se cene niso mogle stabiJizjiirati in da «o kazale tendenco naraščanja, hkrati z vplivom na spreminjanje in razširjanje fronte investicij, ki jo je prav tako povzročali ravno dobiček. . 2e v lanskem letu ie b’(o pozitivno rešeno vprašanje plač po tarifnem pravilniku v tem smislu, da se sklad za plače po tarifnem pravilniku izloči iz dohodka že pred ugotovitvijo dobička. To je zelo pozitivno vplivalo ne samo na stabi.l iizacijo cen, ampak tudii na povečanje produktivnost! dela. Iz dobička pa so še .vedno dobivali dohodke razn-' skladi podjetij, zlasti sklad za plače iz dobička, ki je namenjen za jx»večanje plač iznad nivoja po tarifnem pravilniku, investicijski skladi pod-ietij. pa tudi investicijski skladi ljudskih odborov in njihova proračunska sredstva. Vsi ti skladi podjetij in ljudskih odborov so bili direktno odvisni od mase dobička, kar je negativno vplivalo na zniževanje cen. Ker je od ce-lotnega ustvarjenega dobi<3ca najprej participiraila na njem zveza s 50%, nato ljudski odbori in ob tem posredno tudi republika, je moralo podjetje ustvarit! tako visoko maso dobička, če je hotelo krid obveznosti iz svoiih skladov, da je bil procent dobička, ki je oAaadel na niihove sklade, včasih naravnost malenkosten v primerjavi s celotno maso dobička. Ker se tako visoka masa dobička ni mogla ustvarjati rakoj in neposredno z zvišanjem proizvodnosti in zboljšanjem gosipodarjenja. se je podjetje zateklo k dviganju ecot kar je predstavljajo hkrati najbolj enostavno rešitev tako s stališča .prizadevnosti delovnega kolektiva, kot s stališča trga, ki je zaradi relativnega pomanjkanja blaga take skoke v cenah dopuščal. Posledica tega je bila pač v tem, da so se cene dvigale. Pri nekaterih podjetjih je bilo to sit or a j nujno. Gradbena podjetja so svojo mehanizacijo lahko dopolnjevala samo iz svojih skladov, ker za to sploh td bilo nobenega zv. investicijskega kroga, da bi si najela posojila za nabavo strojev. Izhod so našla .pač v večiem dobičku na račun višjih cen (čeprav jih *o ne opravičuje v vseh primerih pri njihovih stremljenjih za zvišanje dobičkalj. Taka stremljenja podjetij pa so neposredno vplivala tudi na dohodke ljudskih odborov. Čeprav ti ni» nujno vnaprej vplivali na tako delitev dohodka, ki bi rezul-tirala v zviševanju dobička, so vendar v veliki mer; uživali rezultate zviševanja dobička, ker se ie rad’ nam nareka! v odstotku od celotne mase. To pa je na njihovi strani vplivalo na razširjanje investicij, ker so se jim pojavljali dodacni’ dohodki, na katere niso mogli vnaprej računati, in ao a tem rušili tudi splošno državno blagovno bilanco investicijskih sredstev. V nekaterih primerih pa je tako stanje vplivalo tudi na ljudske odbore, da so podjetjem pr: razdelitvi dobička v okrajnem družbenem planu puščali, premalo sredstev *er so s tem objektivno silili podjera, da so dvigala cene. Poleg tega oa so že v naprej računali na dodatna sredstva ter zato sprejemali proračune, večje od svoje zmogljivosti in jih puščali neuravnovešene, ker 90 pač pričakovali dodatna sredstva iz go-ioodarstva. Pa tudi najbodj solidno sestavljeni' proračuni ljudskih odborov so bili odvisni od prilik na rrgu tor se jie dogajalo, da so billi od nihanja cen na svetovnem trgu neposredno odvisni proračuni ljudskih odborov. Zato so se ljudski odbori trudili, da o-sranejo pri planiranih cenah, kar le vodilo do takozvanega »zako-vanja cen«, to ie k ustalirv; cen na olan.irani višini. Vsako znižane cen bi namreč neposredno prizadelo proračun 1’udlkega odbora. Vse to pa ie Vnelo v končni faz: za posledico rušenje osnovnih proporcev vsedržavne bilance ra se ie morala zato zveza zatekati k različnim ukrepom, kot ie n. pr. mobilizacija, s katerimi je retroaktivno pobiralo več ustvariema denarna sredstva, ki n«o imela kritja ▼ blagovnih fondih. ........ Konec jutil j ■ tr. m - 4 MAJA UM ‘ j SLOinin POROOTILIC 7 sh. S 1, Veliki diplomatski > teden Komaj je križarka »Ordžo- ttikidze«, s katero sta se bila pripeljala na obisk v Veliko Britanijo Bulganin in Hru-ičev, dvignila sidro in odplula iz Portsmoutha domov, že so se kakor . lastovke spomladi gačeli zbirati v Parizu zunanji ministri držav članic Atlantskega pakta. Zakaj 'danes ie na dnevnem redu prva seja eveta zunanjih ministrov NATO. Seznam vprašanj, o katerih go razpravljali in bodo razpravljali zunanji ministri, je dolg od Nevo Yorka do Pariza. Med Francijo in Anglijo je nesporazum zaradi bagdadskega pakta, ki po mnenju tfariza buri duhove na Srednjem vzhodu, med Francijo in Zahodno Nemčijo je Posarje, led Anglijo, Grčijo in Turčijo Ciper, toda seznam še ni izčrpan, ker bodo med drugim govorili še o Vietnamu, obisku jracoskih državnikov v Moskvi, obisku sovjetskih državnikov v Veliki Britaniji in tako dalje. Toda glavno vprašanje je prilagoditi NATO novim razmeram, ki so nastale zaradi pozitivnejše sovjetske politike v svetu. Vse članice Atlantskega pakta želijo, da bi NATO razširil svojo gospodarsko dejavnost. Poleg razširitve dejavnosti Atlantskoga pakta na politično, gospodarsko in socialno področje se Kanada poteguje za večjo avtoriteto sveta NATO. Francija prav tako, čeprav je med njenim stališčem in stališčem ZDA precej razlik. Velika Britanija pa je zelo previdna in meni, da ne bi smeli nič ukreniti, kar bi ustvarilo vtis, da je vojaško sodelovanje med članicami Atlantskega pakta začelo slabeti. Najbolj pomembno je to, da so se tudi ZDA načelno sprijaznile z željo drugih član'c NATO, naj Ahlantski pakt postane kaj več kot vojaška zveza. Ameriški državniki, posebno pa zunanji minister Dulles, poudarjajo, da je bilo politiko Zahoda do Sovjetske tveze razmeroma lahko voditi, ko je Stalin še živel, da pa je zdaj potrebna dinamičnejša in prožnejša politika na vseh področjih, torej tudi pri dajanju pomoči. Videti .je, da so ZDA zdaj voljne pomagati nerazvitim delom sveta vedno bolj na multilateralni osnovi oziroma Po OZN. »Večjo pozornost moramo posvečati sodelovanju za nekaj.« je izjavil nedavno Dulles, »kakor sodelovanju proti nečemu.« Bomo videli, če bo tako. B. Pahor Bmfgi kcrak 1 . l drugem indijskem petletnem fia-črtu ne gre pozabiti na dve Stvari. Drugi naikt je namenjen predvsem 'industrializaciji države, toda ne da bi pri tem zanemarjali osnovni problem Indije kmetijstvo — in drugič, da so načrti za industrializacijo sestavljeni drzno, obenem pa tudi previdno. V' prvem petletnem načrtu, ki fe bil namenjen kmetijstvu, je Indija opravila ogromno delo. O rezultatih so na razpolago natančne itevilke m statistične primerjave, ki pa se Lahko izrazijo s enim kratkim stavkom: lakote, ki to skozi stoletja razsajale v tej ali oni indijski pokrajini, so izginile! Brane 'se vedno odločno primanjkuje, vendar se položaj izboljšuje vsak dan. Med najbolj pomembnimi uspehi prve petletke je reorganizacija vasi na zadružni o-tnovi, poleg tega pa izgradnja itevilhih industrijskih obratov, ki to namenjeni predvsem kmetaj-gtvu. Samo ti uspehi so omogočili vladi, da se je lotila sestavljanja drugega petletnega načrta, ki naj poveča industrijski potencial države. Drugega izhoda namreč ni, ne glede na stokrat potrjeno dejstvo, da nobena država ne more biti samostojna brez lastne industrije, ce hoče vlada najti zaposlitev ^ za številne brezposelne in tiste, ki životarijo na eksistenčnem minimumu. Gospodarstveniki računajo, da bo Dreka v prihodnjih letih najti zaposlitve za okoli 2 milijona ljudi na leto, če naj izginejo množice brezposelnih. Glede na to je načrt, ki ga je Sprejel svet za nacionalni razvoj, očudovanja vreden. Z odločitvijo, da bo država investirala samo v osnovne gospodarske dejavnosti (promet, jeklo, vojaška industrija itd.), v ostalih pa samo sodelovala ali pa pustila privatnemu kapitalu proste roke, je vlada od-ttranila strah zasebnemu kapitalu, iigar denafr 'm strokovnjake krvavo potrebuje za splošni razvoj de-iele — pri čemer si je rezervirala 'pravico nacionalizirati posamezne panoge, ko bi to zahtevala splošna korist. Prostor ne dovoljuje, da bi se spuščali v podrobnosti druge petletke, toda dejstvo, da je to drugi k arak k popotni osamosvojitvi Indije, ottmt neizpodbitno, r _ A, fmUm Osvežitev NATO Atlantski pakt naj bi postal gospodarska in politična organizacija petnajstih držav članic — Britanski pomisleki — Ministri se bodo pogovorili tudi o vseh drugih važnih mednarodnih vprašanjih, posebno tistih, v katerih &e med seboj ne strinjajo Pariz, S. maja (Tanjug) Ministri za zunanje zadeve zahodnih držav, ki so se zbrali v Parizu pred zasedanjem sveta atlantskega pakta so v številnih razgovorih povedali svoje mnenje o svetovnih vprašanjih. Ti razgovori naj bi vskladill politiko Zahoda, v kateri so se zadnje čase pokazala resna nesoglasja, posebno glede Srednjega vzhoda in splošne razorožitve. Tudi sovjetska .politika je predmet zanimanja za ministre zahodnih držav, ki sodijo, da bi njihove. vlade morale določiti novo politično smer. Zahodne države nameravajo storita obsežnejše gospodarske korake za pomoč nerazvitim državam in za čim tesnejše gospodarsko sodelovanje v okviru NATO. Tako atlantski pakt ne bi *1 več 'vključeno vojaška zveza zahodnih držav. »Jutrišnji sestanek sveta atlantskega pakta bo eden izmed najzanimivejših in najpomembnejših,« je izjavil danes kanadski minister Pearson, ko je namignil na spremembe v delu NATO. Doslej so zunanji ministri razpravljali tudi o nekih vpraša,-njrjh, ki zadevajo notranje slabosti severnoatlantske skupno- sti. Ti razgovori s« bodo jutri nadaljevali na prvi seji ministrskega sveta NATO in na številnih sestankih. Med zadnjimi je danes prispel v Pariz britanski minister za zunanje zadeve Selwyn Lloyd. Razgovarjal se bo z Dullesnm in Pineaujem o Srednjem vzhodu, prav tako pa bo imel priložnost govorila z grškim in turškim zunanjim ministrom o Cipru. V Londonu na splošno menijo, da bi sedanji sestanek NATO utegnil biti najvažnejši sestanek te vrste v zadnjih letih. Ministri ne bodo samo pretresali vprašanja o vojaškem aodelova- RAZ0R02ITEV IN ZDRUŽITEV NEMČIJE v treh obdobjih Francija je predložila ZDA, Veliki 1 Zahodni Nemčiji nov načrt Pariz, 3 maja (Tanjug). Pariški 'dnevnik »Pariš Press«, trdi danes, da je vlada Guy Molleta predložila Washingtonu, Londonu in Bonnu nov načrt za združitev Nemčije in splošno razorožitev. Poglavitni namen načrta je po trditvi časopisa pospešitev naporov, da se najde izhod iz sedanjega položaja, ki ne daje upanja, da bi se nehala nesoglasja med velesilami glede teh dveh najvažnejših svetovnih problemov. Francoski načrt predlaga trt časovna obdobja: V prvem bi uradno objavili vojaške efekti-ve in oborožitev velesil, ki bi obljubile, da ne bodo več povečevale svojih sil. \ drugem bi pripravili vse za zmanjšanje oborožitve in združitev Nemči- Senator Barkley umrl Lakesington, 3. maja. (AP) Pred tremi dnevi je umrl bivši podpredsednik ZDA demokratski senator Albin Barkley. Med govorom, kj ga je imel na univerzi Lee, ga je zadela kajp. Bil je podpredsednik ZDA od 1949 do 1952, ko je bil predsednik Harry Truman. Pretekli mesec je udeležil zasedanja Medparlamentarne unije v Dubrovniku. 50C0 Poljakov Izpuščenih Varšava, 3. maja. Radijska postaja Varšava je sporočila, da je bil o 30. aprila iz poljskih zaporov Izpuščenih pet tisoč jetnikov. Sklep o izpustitvi je sprejel poljski sejm na zasedanju prejšnji teden. Adenauerju se mudi London, 3. maja (AFP). Za- hodnonemški parlament je danes sklenil postaviti načrt zakona o | obveznem vojaškem službovanju v Zahodni Nemčiji na dnevni red sedanjega zasedanja. Proti postavitvi tega vprašanja na dnevni red so glasovali poslanci socialno-demokratske in liberalne stranke ter poslanci begunske stranke. Predlog za postavitev na dnevni red je podal poslanec krščansko demokratske unije Fritz Berendsen, ki je ta korak utemeljeval s potrebo po nujni rešitvi tega vprašanja. nju, temveč tudi predloge za razširitev atlantske zveze, da bi postala gospodarska in politična organizacija petnajstih držav članic. Britanci se načelno strinjajo s stališčem ZDA, Francije in Kanade v tem smislu, so pa zadržani do praktičnega izvajanja teh idej. London sodi, da ne bi ukrepali nič. kar bi ustvarilo vtis, da je prišlo do slabitve vojaškega sodelovanja v NATO. Britance mot; tudi to, da bi ne nove uštanove atlantskega pakta prenesli del nacionalne suverenosti, kar je neizogibno, če naj ta organizacija postane nekaj več kot samo instrument vojaške varnosti. Kanadski minister za zunanje zadeve Pearson se na primer poteguje za to, da hi povečal; avtoriteto sveta atlantskega pakta in napraviti lz njega telo, ki bi delovalo skoraj kot skuDna vlada držav članic. V Londonu izjavljajo, da bo Selwyn Lloyd zastopali v Parizu previdno izvajanje teh novih idej. Pariški opazovalci poudarjajo, da so najvažnejša vprašanja v razgovorih med TM rešujem in Dullesom vprašanja Vzhod—Zahod in arabsko-izraelski spor. Pravilo, da sta oba ministra že Veliki Britaniji in na prvem sestanku deiala. da le treba »podpreti« poVitiko kolektivnega vodstva v SZ. ker je ta posol za »zne.two zbolišanje« odnosa jev med obema blokoma. Pineau in Dulles tudi menita, da bi bilo treba ukreniti nekaj konstruktivnejšega za pomiritev položaja na Srednjem vzhodu in hkrati podpirati OZN. Oba ministra želita izvajati embargo na uvoz orožja na Srednji' vzhod. Medtem ko se ZDA potegujejo za to. da embargo ne bi veljal za članice bagdadskega pakta, pa je francoski zunanji minister mnenja, da se embargo ne bi smel omejiti izključno na Izrael in Egipt. Glede razorožitve tn združitve Nemčije je franoosk,' načrt tak. da bi se morale velesile najprej sporazumeti o začetni razorožitvi. medtem ko bi bil pogoj za nadaljnjo fazo razorožitve vzporedno reševanje vprašanja združitve Nemčije. Ameriško -francoski razgovori so «e tudi dotaknili Vietnama in Daljnje-ga vzhoda naspi« Dulles: •Leva, desna, leva, desna... Ju mislim korakanje, •lišite!!!« <©£ Eden - Brentano: kompromis Pri razgovorih v Londona o nemškem finančnem deležu za vzdrževanje britanskih šot na nemškem ozemlja so bili doseženi le začasni sporazumi, ki veljajo samo do nasledujih pogajanj — V Bonnu smatrajo rezultate za Von Brentanov uspeh . LONDON, 3. maja. (Tanjug) Tridnevni razgovori med ministrom sa snnanje zadeve bonske vlade Von Brentanom in člani britanske vlade v Londonu niso prinesli rešitve spora glede finančnega deleža Zahodne Nemčije, pri vzdrževanja britanskih čet na njenem ozemlju. Razgovori so zajeli zelo široko področje: združitev Nemčije, razorožitev, Srednji vzhod, sovjetsko zunanjo politiko, britansko-nemško ekonomsko sodelovanje in atlantski pakt Vladi sta izrazili istovetnost stališč. Nemški finančni prispevek sa vzdrževanje tnjih čet pa bo ostal za nedoločen čas kamen spotike. Po teh razgovorih je postalo jasno, da se bonska vlada ni odrekla zahtevi, da jo osvobode plačila sa vzdrževanje savesniiklh čet je, v tretjem pa bi polagoma izvedli splošno razorožitev na svetu, takoj nato pa tudi združitev Nemčije. V prvem delu bi zmanjšali vojaške efekti ve 'n oborožitev s klasičnim orožjem, v drugem pa bi izvedli tako imenovano »atomsko« razorožitev. Združitev Nemčije bi dosegli s svobodnimi volitvami, ki bi bile pod mednarodnim nadzorstvom. Hammarskjolda čaka novo posredovanje New York, 3. maja (AFP). Zastopniki držav članic azijsko afriške skupine v Združenih narodih so včeraj razpravjali o Al-žiru. Po sestanku so objavili sporočilo, da so se sporazumeli glede potrebnih ukrepov. Čeprav sporočilo ne pove, za kakšne ukrepe gre, domnevajo, da bodo člani azijsko-a'friške skupine poslali predsedniku Varnostnega sveta pismo in ga opozorili na položaj v Alžiru. Generalnemu sekretarju OZN Hammarskjodu pa bodo poslali poziv, v katerem ga bodo prosili, naj posreduje v tem vprašanju. Ponovitev starega predloga Berlin, 3. maja. (AFP) Prvi sekretar enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije Wal-ter Ulbricht in predsednik vzhodnonemške vlade Otto Gro-tewohl sta 26. aprila poslala predsedniku socialnodemokratske stranke Zahodne Nemčije Erichu Ollemhauerju pismo, v katerem predlagata sporazum med obema strankama. V pismu, .ki ga je danes objavilo glasilo enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije »Neues Deiut-schland«, je rečeno, da bi morala sedanja izpustitev socialnih demokratov, kj so bili zaprti v Vzhodni Nemčiji, »razpršiti predsodke in druge ovire za sporazumevanje med dvema de-lavskma strankama Nemčije«. Zastopniki enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije so izrazili pripravljenost za izmenjavo informacij s socialno demokratsko stranko Zahodne Nemčije in sprejem delegacije socialno demokratske stranke Zahodne Nemčije v Vzhodni Nemčiji. Začasni sporazumi, ki jih omenja britansko-nemško uradno sporočilo pomenijo po izjavah zahodnonemških predstavnikov Von Brentanov uspeh, ker so za nekaj časa odložili ‘končne sklepe. Niso znane podrobnosti niti čas trajanja začasnih sporazumov, pravijo pa, da so bili sklenjeni pred ne/kaj dnevi sporazumi med Zahodno Nemčijo in Veliko Briitanijo, ZDA, Francijo in Belgijo, ki postanejo veljavni 5. maja, se pravi na dan, ko Nemci na podlagi veljavnih sporazumov niso več dolžni plačevat' prispevkov. Aranžmaji do-» ločajo, kakor izjavljajo nemški krogi v Londonu, nekatere gospodarske koncesije, ki jih daje Zahodna Nemčija, valjajo pa sai. mo do nadaljnjih pogajanj. Vsekakor se zahodnim silam ni posrečijo vsiliti svojega stališča, da bi morali Nemci pričevati v dobrinah, uslugah in Nemška navzkrižja Gospodarski krogi kritizirajo vlado, ker odklanja trgovinsko pogodbo s Sovjetsko zvezo Bonn, 3. maja. (Tanjug.) Včerajšnja tajava uradnega zastopnika, da boanska vlada ne namerava skleniti trgovinske pogodbe s Sovjetsko zvezo pred združitvijo države, so v bonnskih gospodarskih krogih sprejeli selo kritično. V teh krogih pravijo, da M nadaljevanje sedanjega stanje utegnilo oropati za-hodnonemško gospodarstvo prednosti, ki so jih druge države že dobile s tem, da so rasvile svoje gospodarske sveže z vzhodnimi državami' In doseglo ublažitev embarga v trgovinaloih odnošajib s njimi. denarju za vzdrževanje zavezniških čet. Velika Britanija sama zahteva, da ji Zahodna Nemčija v tem proračunskem letu plača 50 milijonov funtov v gotovini. Za britansko vlado je ta spor n«» le nujen problem, pač pa tudi vprašanje ugleda, bonski kompromis in nepopustljivost Von Brentana v Londonu pa pričata, da so postale postojanke Nemcev močnejše. »General Anzeiger« piše d protinemškem razpoloženju V Veliki Britaniji, ki se je pokazalo tudi ob obisku Von Bren-tana v Londonu. Britanci se. žs dolgo boje, da ne bi Nemci, ko bi se rešili oborožitvenih bremen, spet vdrli na britanska tržišča in vse svoje sile posvetili izvozu v škodo Anglije. Poraz desnice Francoska skupščina Je izglasovala zaupnico vladi — Predsednikov ugled se je dvignil PARIZ, 3. maja (AFP). Francoska narodna skupščina je sinoči izrekla vladi zaupnico, ki jo je predsednik Guy Molle* zahteval zaradi zahteve desničarskih strank, da se odloži skupščinska debata o vladnem- zakonskem načrtu o starostnem skladu. Skupščina je zavrnila resolucijo desničarskih strank in sklenila nadaljevati omenjeno debato. Za zaupnico je glasovalo 35g poslancev, proti P* **. Hamburški »1>le Welt« Izraža zaskrbljenost spričo zaostajanja za-hodnonemškega gospodarstva v navezovanju poslovnih zvez s Vzhodom, posebno pa s Sovjetsko zvezo. Cascipfn piše, da kakor v Veliki Britaniji in Franclji tako tudi v ZDA resno razmišljajo o razširitvi trgovinskih zvez ,s So vit >tako czvezo in da so glede tega že nrnravljeni nekateri koraki. -Zahodna Nemčija ima mnogo povoda, da pozorno spremlja te do- DJAKARTA — Indonezijska vlada namerava področje Zahodnega Iriana (Nova Gvineja), ki Je pod holandsko upravo, razglasiti za avtonomno pokrajino. Po indone-zijsko-holandskem sporazumu o ukinitvi kolonialne uprave morata položaj zahodnega Iriana določiti sporazumno obe vladi. Nedavna pogajanja • tem pa niso rodila uspeha. godke. Nobenega opravičila ni, da |j* wrMi Ideološko političnih motivov pola. go.ia ip.t-.ujena v ozaaja gospodarskega dogajanja, meni list. Glasilo zahodnonrmške industrija »Industrie Karier« piše, da Ima navzočnost zastopnikov Sovjetske zveze hi Kitajske na velesejmu v Hannovru »svetovni pomen« In da so dane mnogo ugodnejše možnosti ta razvijanja? gospodarskih zvez s Sovjedsko zvezo kot pa z LR Kitajsko, ker vladi v Bonnu in Pekingu ne priznavata druga druge. Časopis navaja besede sovjetskega veleposlanika Zorina, da bi biila sklenitev trgovinskega sno. razuma prvi pogoj za normaliziranji- gospodarskih zvece z Zahodno Nemčijo. In pripominja, da so ostale zahodne države v zadnjem času že močno povečale blagovno zamenjavo s Sovjetsko zvezo. Pred glasovanjem je Guy Mol-let izjavil, da bo vlada skrbela za zbojšanje življenjskih razmer starih ljudi in se borila proti inflaciji. Vlada hoč« vedeti, če v svoji finančni politiki uživa zaupanje parlamenta, zato zahteva glasovanje o zaupnici. Pariški »Franc Tireur« piše, da ima Guy Mollet sedaj zaradi močne parlamentarne podpore ugled, ki ga njegovi predhodniki nikoli niso imeli. Neodvisni PolitiCno dolo ▼ sovjetski armadi Moskva, 3. maja (AFP). Sovjetski minister obrambe maršal Zukov je na sestanku komuni-stov-aktivistov sovjetske vojske In mornarice obsodil kult osebnosti in zahteval, da v političnem vzgajanju oboroženih sil Sovjetske zveze veljajo leninska načela. Dejal je, da je. bilo dosedanje politično delo v vojski slabo in bo treba spremeniti tako vsebino kot obliko propagande v smislu vrnitve k leninskim načelom. Odprave kulta osebnosti mora spremljati spodbujanje ustvarjajoče vojaške misli, ki se mora opirati na objektivno analizo stvarnosti. Tisti, ki so odgovorni za politično vzgajanje oboroženih sil, je dejal 2ukov, ne poznajo vedno leninistične vojaške teorije. Oficirji bi se morali pri svojem delu otresti birokracije in biti bližji ljudem. FRANCOSKA ZUNANJA POLITIKA Novi pogledi na dogafanfa »Francija je odgovorna za nezaželene posledice in nesoglasja, ki so se pojavila med njo in njenimi zahodnimi zavezniki, ker o pravem času ni jasno pokazala svojega nezadovoljstva s politiko Združenih držav Amerike,« je dejal francoski zunanji minister Christian Pineau samo nekaj dni potem, ko je soc.ali-stično-radikalska vlada po januarskih volitvah prevzela vodstvo te velike zahodnoevropske države. Pineaujeve akcije, ki so sledile tej izjavi, pa so razpršile vse dvome mnogih previdnih pariških opazovalcev v možnost korenitih sprememb v zunanjepolitični usmeritvi četrte republike. Težko je bilo namreč verjeti, da bo po desetih letih ljudsko-republikansko-katoliške linije v francoski diplomaciji že prvi socialistični minister manjšinske vlade dosegel na Quai d’Orsayu tako velike spremembe, ki potrjujejo sklep, da v zahodnem svetu zdaj Francija prevzema prvenstvo v izvirnem pojmov a-nju novih okoliščin in novih poti za pomiritev na svetu. Vprašanje Severne Afrike, posebno Se nerešeno alžirsko vprašanje sicer še zmeraj močno zavira večji uspeh nove francoske politike, ne bi pa smelo ovirati nltt Franclje niti doiftife •**<«■ skih ali zunaj evropskih držav pri skupnih naporih za uresničenje nov-h odnosov, predvsem v Evropi. To bi podprlo tiste težnje po miroljubni koeksistenci, ki so začele dobivati premoč v Zahodni Evropi z nastopom vlade Guya Moldeta. Pineaujeva kritika ameriške pohtike zadeva predvsem vprašanja Daljnega vzhoda, kjer je dramatični razvoj indokitajske-ga vprašanja razkril vso škodljivost omahljive politike pri izbiranju pravih zaveznikov in nesposobnosti za vsfloladitev lastnih koristi z dejstvi na tem delu" sveta. Posledice v Indokini so zdaj le dobro znane: iz razdeljenega Vietnama se umikajo zadnji ostanki francoskega korpusa, francoske gospodarske in kulturne koristi pa so ostale tora« Tantra, fcaju dolgoletna vojna proti Severnemu Vietnamu je izpodkopavala zaupanje voditeljev tega dela države do Francije, gospodarji južnega dela pa so naši; trdnejše in bogatejše varuhe v_drugih zahodnih državah, ki so v splošni borbi brez oklevanja odrinile svojega francoskega zaveznika. Podobna bitka se razvija tudi na Srednjem vzhodu, kjer Bagdadski pakt ni le slabil francoskih položajev, temveč j« sprožil prav: vihar nezadovoljstva razcepljenega arabskega sveta proti najšibkejši državi Zahoda. Boj za ureditev razmer na Srednjem vzhodu, za pomirje-nje med Izraelom in Egiptom in za odstranitev razcepa med arabskimi državami Je zato v celoti v skladu z željo Francije, da bi si ohranila ugled na tem delu sveta. Toda najbolj zanimive poteza francoske zunanje politike so povezane z evropskimi vprašanji, kjer sedanja zunanjepolitična usmeritev Pariza prvikrat odpira možnost za rešitev notranjih nasprotij'zahodnega sveta v g)lofam okviru »valovat pomiritve. Nekaj prejšnjih poskusov Francije, da bi rešila ta vprašanja, posebno pa napori Mendfes-Franceove vlade konec leta 1954 in v začetku leta 1955, Je prineslo prav nasprotne rezultate, kajti temeljna nasprotja, ki v zahodnem krogu silijo Francijo v odpor proti krepitvi nemškega industrijskega in vojaškega potenciala, proti ameriški pomoči in podpori Nemčiji, so tesneje povezovala Francijo samo * Veliko Britanijo. Nova smer francoske zunanje politike pa nudi Franciji prednost, da ji rešitve vprašanja odnosov ▼ Evropi ni treba več iskati samo v omejenem krogu Zahoda in Atlantske zveze, temveč na širšem področju, s pogajanji in s sporazumi z vsem; drugimi državami, ne glede na njihovo blokovsko pripadnost, pa tudi s tistimi, ki se nočejo pridružiti ne tej he o«l strani. Prvi koraki v tej smer: so *e zdaj dali nadvse dobre uspehe, predvsem zato. ker ni/so povzročili novih napetosti med Vzhodom in ‘Zahodom, temveč so prav nasprotno prinesli nove povezave.. Zgled nerešenega nemškega vprašanja to nemara' najbolj« dokazuje. Vsi poskusi Francije, da bi svoje odnose * Zahodno Nemčijo rešila v okviru zahodnih, atlantskih ali »evropskih« odnosov, go m do *daj poeolno- ma ponesrečili. Vprašanja Posarja. nemških gospodarskih obveznosti do Francije, nemške armade in podobna, ki skrbijo francosko javnost, so v resnici umetno odlagali. Namesto da bi jih reševali, so uporabljal: taktiko zaostrovanja odnosov med Vzhodom In Zahodom, ko so poudarjali, da je najprej treba rešiti vprašanje nemške združitve. Taka politika je vzela Franciji potencialne zaveznike drugod po svetu, obenem pa je slabila njene možnosti za pogajanja z Nemčijo. Poudarjanje problema razorožitve kot bistvenega pogoja za pomiritev na svetu pred rešitvijo nemškega problema pa je temeljito spremenilo položaj in vpliv Francije prav v tem pogledu evropskih odnosov. Podpora, ki jo je ta politika dobiHa ne le v Sovjetski zvezi, temveč predvsem v malih evropskih državah, pa tudi v vrsti držav Izven ayetovnih blokov, to potrjuje. In nazadnje pomeni želja Francije, da bi kljub tem temeljitim spremembam v pogledih na evropska vprašanja ohranila to naprej teeno sodelovanje« svojimi zahodnimi zavezniki, močno pozitiven element, ker ji omogoča, da bo v bližnji prihodnosti postala vez med novimi tokovi na svatu in zahodnim »vetom. »Combat« meni, da se da izid glasovanja pojasniti z zaskrbljenostjo nasprotnikov vlade, še bolj pa njenih zaveznikov, da ne bi storili ničesar, kar bi utegnilo ovirati vojaško, ekonomsko* socialno in celo politično delovanje vlade v Alžiru. Progresi-stični časopis »Lirebation« piše, da je desnica s tem glasovanj en* doživela prvi poraz. Sedaj . bo treba izbirati med politiko sile, ki bi onemogočila družbeni napredek, in politiko pogajanj, ki bi omogočila. Podobnega mnenja je tudi glasilo komunistični partije »Humanite«, ki piše, d» je včerajšnja večina »razbil* prve manevre reakcije«. NEW TORK. X. maja Je prevzel predsedstvo Varnostnega sveta OZN jugoslovanski delegat v VS dr. Jože Brilej. Jugoslavije *(* izvoliOl v VS na X. zasedanju Generalne skupščine OZN. MOGADISCIO (Somalija). V Mogadisciu je zasedal prvi parlament v zgodovini Somalije. Za predsednika skupščine so izvolili Abdena Abdula Osmana voditelj« mladinske lige Somalije, ki Je n« volitvah 28. febr. dobila 70 meat v parlamentu. NEW YORK. Enajsto zasedanj« OZN se bo začelo 12. novembra« dva meseca pozneje kot navadno. To odločitev so sprejeli zaradi volitev v ZDA. BUENOS AIRES. Predsednik Argentine Pedro Aramburu J« ukinil argentinsko ustavo iz let« 19», ki jo je sprejela Peronov« vlada. Veljati je začela star« ustava iz leta 1850. PARIZ. Pariiikn sodišče bo 14. Julija sodilo P. poujadu in šestini njegovim sodelavcem. Obtoženi so, da so organizirali kolektivno nep'ačevan.ie davkov. GVATEMALA. Več kot dva tl« soč delavcev Guatemrle je poslalo predsedniku Armasu zahtevo, da prekliče dekret, ki prepoveduje organiziranje sindikalnih organizacij. KARAČI. Predsednik pakistanske vlade Caudri Mohamed je izjavil, da njegov obisk v. LR Kitajski ne bo povzročil nobenih sprememb v zunanji politiki Pakistana Pakistanski n-edsednlh bo uradno obiskal Kitajsko na va« bilo Mao Ce Tunga.' DŽAKARTA. Predsednik Indo. neziiie Sukamo bo 14. maja odpotoval na UTaden obisk v ZDA« KAIRO. Predsednik egiptovsko vlade Gamal Abdel Naser Je sprejel vabilo italijanske vlade, nai) obišče Italijo. LONDON. V Londonu so objavili sporočilo o razgovorita, ki sta Jih Imela zahodnonemški minister za zunanje zadeve Von Brentano In premier Eden. V sporočilu med drugim omenjajo, da predstavnika obeh držav upata, da bodo britansk»-nemški raz. govori pomenili »začetek resničnega izboljšanja zaupanja med narodi.« V sporočilu poudarjaj« nadalje, da so 'proučevali vpra. ianja evropske varnosti ln ponovne združitve Nemčije ter d* Je ta združiteV med glavnimi cilji politike britanske vlade. . SAIGON. Franclja bo obdržal« v Južnem Vietnamu vojno misijo tudi po umik« . avojih čet iz teg« področja. V misiji bo M vojaških strokovnjakov. r 4 str. / SLOVENSKI FOKOCEVILEC J ST- ios - c maja um Vse kar ovira uspešnejše trgovine je treba odpraviti Četrta redni letni obfni zbor posredovalci in samo e prstom no Izrekli proti monopolu v tr- Ponovno so razpravljali na Trgovinske zbornice okraja No. kazale kupcu blago na terenu govini. Prj proizvajalnih pod- občnem zboru o potrebi gradnje vo mesto je bil doslej gotovo za določeno maržo, kot so to že jetjih je treba doseči, .da bodo skladišč v Novem mestu in ob-najplodnejši. Delegati iz vsega bili pojavi v zadnjem času. Po prodajala tudi manjšim podjet- novi lokalov ter opreme. Strme-okraja s0 sku,pno s diosedanjim ugotovitvah odbora za kmetij- jem. Prav tako bi bilo potreb- v je treba, da se število posre-upravnim odborom Zbornice ter ske pridelke pri Zbornici je v no odpraviti avkcijska mesta za do val cev med proizvajalcem in predstavniki republiške zborni- okraju 70 odstotkov zadrug spo- prodajo uvoženega blaga, zlasti potrošnikom čimbolj zmanjša, ce in okrajnega ljudskega odbo- sobnih za ves odkup, 20 odstoi- prehrambenih predmetov. Vpra- Poudarili so da ima trgovina v ri obravnavali dosedanje delo- kov je delno, 10 odstotkov pa šanje kontrole nad shranjeva- gospodarstvu zelo važno vanje trgovine na območju okra- nesposobnih za odkup zaradi po- njem in manipuliranjem z živi- vlogo Da ho kos nalogam, manjkanja sposobnega kadra in li se je zaostrilo, kar je popoi- " - tehničnih pogojev. Zelo lep nama pravilno. Potrebno pa je, uspeh je bil dosežen pri odku- da se izvaja kontrola že pri pu malin in borovn'C, ki je zna- proizvajalcu, ker bi v takem pri-šal 150 ton. Prav tako je po- meru odpadli stroški za izloče-rastel odkup zdravilnih zelišč, n.o blago. Novomeško grosistično gosta. Povprečno odpade na eno k- je dpseg.ei vrednost blizu 20 podjetje ROG dobi večkrat va-trgovino v okraju 425 prebivat- mj]ij(0nOv din. Samo kmetijska gonske pošiljke moke. ki jo po cev, republiško povprečja pa je ^druga Hinje je odkupila eu preiskavi živilski laboratorij iz. Za izboljšanje pogojev po- nacj 3 miiji0ne din zdravilnih loči kot neprimerno za ljudsko kupih je treba nastopati enotno — — K!1 n rvcloi * _ _ . * _ ieir/iri fvO ja in še posebno vse ovire. k. otežkočajo uspešnejše delovanje. Od teh navajamo samo nekatere. Mreža trgovin še ni zadosti ki jih nalaga družba, je potrebno hitreje odpravljati ovire za dosego tega cilja. V trgovini primanjkuje sposobnih kadrov, zato mora biti skrb za strokovno ln politično izobraževanje kadra prvenstvena skrb Zbornice in organov oblasti. Pri od- 330. slovanja trgovin je bilo doslej povprečna cena zeliščem prehrano. V takem primeru je zelo malo investirano. Navzuc bila 96 din kil-ogram. Tudi treba moko • spet izskladiščitl. _ _ temu kaže -tudi lanski prome. 0 našem likovnem svetu, hkrati pa upamo, da se bomo v prihodnosti sproti in pobliže sp od znavali. V Zagrebu so proslavili 100-letnicai Aškerčevega rojstva visoka. Prav vsa t n.o pa skladišč 'prav tako resno ovira večji promet, predvsem po pravilno shranjevanje blaga. Razen tega pa je še pomanjkanje prevoznih sredstev in njihova Izrabljenost. vdre voda v jame rudniškega POJASNILO Pred dmevi seno objavili vtesl, da bo v Ljubljani 7. in I. maja zasedal komune za nizke peči. Re- Potok je povzročil precej ško- ske prostore, de tudi pni Izlakah, kjer je pre- Na •*, prihiteli gasilci pravil precejšen del ceste Za- steklarne in kemične tovarne in gorje—Izlake. Znatna škoda je drugi. Čeprav jim je segala vo- tudi v Kisovcu, še najbolj ob- da do pasu so reševali vse, kar čutno pa je prizadelo posloval- se je dai0 regiti. Steklarna je Lep napredek je bil dosežen čemo je bilo, da je to odbor ev. nico trgovskega podjetja »Pre- morala prenehati tudi z izdelo- tonl v odkupih kmetijskih v«- Cedite skrba«. Ta ima okrog pol mili- vanjeTn plina, ki je potreben za kov. Polagoma se tudi ustalju- jatetnatlonal de Recherches sur lic jona škode. Močno deževje je ogrevanje talilnih steklarskih Jejo cene, kar ugodno vpliva na Bas-Fourneau je bil sicer organi- sprožilo v naselju Na bregu v peči, kajti v nasprotnem slučaju poslovanje trgovinskih podjetij z-ratn na pobudo ekonomske komi- Zagorju plaz, ki je zasul eno w lahko prišlo do eksplozije. Le In stabilizacijo cen na trgu. sije za Evropo (komite za Jeklo) hiSo Cesto Zagorje—Trbovlje pa - -- So 4 »»Ir- K temu je pripomoglo dogovar- ^ven^pajek^t^aano^ je preplavila Sava injo pone- janje o enotnih cenah in to. da Jo_ ustanovljeno z namenom, da kod poškodovala. Poškodovana so »zadruge okrepile svojo od- predvsem finansira gradnjo in po- je tudi cesta Žagarje FolsnaK. kupno dejavnost Tj je treba še izku-se industrljsfae poizkusne na- Bregove je prestopila še Koitre- *- -- "---dežčica, vendar občutnejše ško- rviača+i In dodeliti k-ed"-? za na” *>rave, ki Je v železarni Ougrče ojaoa.i n dodeliti del... za na Marihaye p.r-; Liegeu v Belgiji. Se- kup iizk.jučno tcme-ij skim zadru- aet tega koondteja, čigar direktorij gam. Pri tem pa Je potrebno pa- Ke bo sestal v Ljubljani, Je v Fa_ Biti, da n« bodo zadruge samo nteu. SVETUJEMO VAM: de ni povzročila. M- L. V Hrastniku so bili v nedeljo hudi nalivi. Zelo narasla voda z veliko težavo so lahko odprli tudi jez. Voda je poškodovala tudi h rastni ško cesto in industrijski tir. V ponedeljek so ju ves dan popravljali in čistili prostore. Predvsem v strojarni in pri generatorjih so imei strokovni delavca dovolj dela. Vso pohvalo zaslužijo tisti člani kolektiva, ki so prihiteli takoj na pomoč ln delali nepretrgoma kar 16 ur. Steklarna je tokrat utrpela večmilijonsko škodo. Precej škode je povzročil Hrastničanom tudi Ojsterški hudournik. L. H. V petek, 20' aprila, j« KPD čev večer privabil v »Dom« lepai »SLOVENSKI DOM« ’v Zagrebu število ljubiteljev slovenska kov bo pri nas gotovo zbudi-" priredil v svoji društveni dvo- književnosti. Poleg naših slo-la pozornost, saj nam bo nu- rani književni večer, posvečen venskih ljudi si videl lepo šta— dila vpogled v mlado slikar- 100-letnici rojstva pesnika An- vilo hrvaških gostov in med nji— stvo in kiparstvo, ki se je v tona Aškerca. Kakor vsi dose- mi zastopnike raznih kulturno— glavnem razvilo šele po vojni, danji književni večeri »Sloven- prosvetnih društev. Društvo Pred vojno so bili bosanski in skega doma«, tako je tudi Ašker- književnikov Hrvatske je zastopal hrvaški pesnik, akademik Gustav Krklec, bila pa sta prisotna tudi pisatelja Sonja Severjeva in Geno Senečič. Po pozdravni besedi predsednika »Slovenskega doma« Janka Grudna je o Antonu Aškercu predaval vseučiliščni profesor dr. Fran Petre. Poslušalci so a velikim zanimanjem sledili plastičnemu in toplemu slikanju NOVA KNJIGA: dr. JE8E: OKO IN VID Dr. Leopold Ješe: Naše oko In vid. Zdravstvena knjižnica. IX. knjiga. Urejuje dr. Mirko' Černič. Maribor 195G. Založil Slovenski knjSžni zavod v Ljubljani. Tiskala Mariborska tiskarna v Mariboru. Cena knjigi je 250 din. Kadar govorimo z ljudmi o očeh, čujemo, da vedo nekaj o kratkovidnosti, o očesnem vnetju, izjemoma nekaj o sivi mreni, vse to pa brez stvarne predstave. Ne smemo trditi, da snov ljudi ne zanima, le prilike niso imeli, da bi se ji približali, tako nešolani kot tudi izobraženci. Izjemo na letošnji dopust Naša vzpodbuda da * Informacijami in nasveti priporoča- cijah »Kordič« In »Gree« za 450 mo našim delovnim ljudem, kako bedo lahko tudi letos preži- din dnevno. Torej, lahko za ^0 veli udoben oddih je neietela na odobravanje tako pri bral- din na dan preživite lep dopust cih našega časnika fctnt pri naših organizacijah in gostinskih Po zasebnih hišah pa s lahko podjetjih. Sprejeli smo že tudi več pisem s koristnimi nasveti turisti tudi sami kuhajo. Sadja za letovanje Največ je med temi informacij turističnih drnš- in zelenjave je pri nas dovolj, tov in nekaj gostinskih podjetij pa tudi posamezniki nam spo- Preživite svoj dopust v sončnem in zato tudi proizvodnja. Ven- ročajo, pod kakšnimi pogoji oddajajo letos sobe turistom. Barbatu, ne b0 Vam žal! Rezer- dar pa se bo zahodnonem&ca Nemška proizvodnja fotografskih aparatov. — Zahodnonem-ški proizvajalci fotografskih kamer pričakujejo, da se bo v letošnjem letu prodaja povečala Tesenice tudi turistični kraj Z Jesenic smo prejeti p^jiio' »Jesenice so sicer industrijski kraj toda tudi v našem mestu lahko preživite prijeten dopust. nočlšče s tremi obroki velja v tvo Barbat. otok Rab. zgodnji in pozni sezoni 480 do 520 din, v glavni sezoni, to je •/ juliju in avgustu pa 520 do do 560 dan. Dvakrat dnevno je do Zapuž kppališki kraj na otoku Krku. vacije sprejema Turistično dru5_ Industrija morala bolj orienti- Se trije nasveti za morje Prijeten dopust lahko preživimo tudi v BASKI. To je že znan lo namreč izhodiščna toč- , kopališki Kraj na o loku nr.ai. prekrasne pol in enodnsv- avtobufna zv€za. na zeljo gos a posebej jo priporočamo tistim, prek.ac.ne pol m enoan ^ pa ^š,je uprava tudi prometna greJdo na dopU3t 2 otrokl. Velika peščena plaža je kot nalašč zanje. Domačini imajo za goste 220 ležišč za ceno 130 do 200 din. hrano Pa lahko dobite v zadružni gostilni za 450 din na dan. Kraj ima ladijske zveze * Reko in Rabom. Podrobnejše informacije pri Turističnem društvu Baška, otok Krk. Mesto ka za prekrasne pol ne izlete. Od teh naj vam orne- £red3tvo na železniško postajo niiino- samo izlet čez Vin-gar na j_te-ce Bled Bled, v kraško jamo pod Babjim Podrobnej.'še Informacije hi zobom pri Bledu, k Bohinjskemu re2ervacije pri upravi penziona jezeru in dalje k slapu Savici, na „Vli,a m;r« Za.puže ali pa tudi Onai vrh, med narcise na Goli- ^ telefon3ko številko 952-348. co, na Mežjaka in P-oKljuko. Z - vseh str-ani obkrožajo Jesen1 ce Preživite dopust gore, ki vabijo turiste na pri- uti Barbatu! jetne in lepe izlete. Poleg tega DalmaclJe prul.ajajo po- la:hk»o pride-io na svoj ra un u- roči;ia rj,u> pa*tudi že više proti ce- Lošinju Domačini imajo pr:- razni športni prostori tukajšnjih veru ’n. pr. v Maka-rski lahko pravi j enih 70 postelj ca turiste tportnih društev. Jesenice ima- vl”dir[1;) prve letošnji kopalce. Iz za ceno 100 do 120 din na dan. Jo tudi dva kinematografa :n pri3ipeldl pi^em z Dašega Jadra- v krajevni gostilni pa stane gledališče. na pa smQ zvedeli še za nekaj hrana 360 din, Poleg kopanja in V hotelu »Pošta« je najcenej- krajev, kjer lahko letos letuje- sončenja so tu možnosti še za i. dnevni penzion s tremi obro- mo ^ ceno 600 din. Triko smo ribolov in izleti s čolni. Vsak ki hrane Ln prenočišče v dvo- dobili z otoka Raba prijazno v a- dan je ladijska zveza z Reke do posteljni mansardni sobi 550 din. bi.lo za naše bralce. Malegj Lošinja, od tam pa i Če gost žeili enoposteljno sobo j,Ne bomo Vam opisali lepo*e manjšo ladjo do otoka. Podrob-mora doplačati še 50 dim. Re- našega otoka. Slovenci ga prav nejše informacije dobite pri Tu. Eervacije sprejema hotel »Po- dobro poznate — slabe in lepe rističnem društvu Ilovik. fcta«, Jesenice«. rati na tuja tržišča, ker ni prodaja na domačem trgu zadostna niti za ohranitev sedanje proizvodne aktivnosti. Čeprav se Je v lanskem letu povečala proizvodnja na 3,300.000 kamer, domače prodaje pa so se zmanjšale, so bile zaloge pni proizvajalcih in trgovcih neznatne. Za to gre največja zasluga povečanemu izvozu, saj se je le-ta povzpel od 1,800.000 kamer v letu 1954 na 2,100.000 kamer lani. Največji kupec so bile ZDA, ki so odkupile okrog četrtino vseh izvoženih nemških kamer, slede pa jim Velika Britanija, Japonska, Švedska, Belgija. Ho-ILOVIK je mali, toda zanimiv iandya in ostale države. kaj je afcesno zrcalo, katerega uporabljajo okultisti pri očesnih, preiskavah. Pri boleznih trepalnic najde bralec pojasnila o vnetju trepal-ničnih robov, o notranjem in zunanjem ječmenu in o nepravilnih legah trepalnic, kar pona-zoruje nekaj dobrih slik. Pr{ odstavku o boleznih solzil govori o _ vnetjih žleze sclznice in o vnetju Aškerčeve osebnosti, to^rna-Cfsnju solznika, v odstavku o vnetju -vjtj njegcvega ustvarjanja in očesne veznice, o tako imenovanih . _ ^ » očesnih katarjih, ki bi Se naj- nj^oOvih vztrajnih borb. .............................. pmiiJoOI1fuXerj»™etrem^«. xTse Po predavanju so izbor Ašker. tvorijo očesni bolniki, kj si že zaustavi Se pri trabo-mu, ki ga Je čevih pesmi recitirali. Garmett dolgo zdravijo kako očesno pri nas sicer že maio, ter pri Cvirnova, Andrej Kajtna, Tone bolezen in jo zato poznajo. ”■ ' —r - ' — —- trebno Je vedeti, očeisnib bolezni _ dosegljivih le zdravniku specia- Lepo je pripravljen o-pis raznih užitkom sprejeli podane dragulj* listu s posebnimi instrumenti, so bolezni roženice, šarentce in žil- nnertile pa tudi take, ki jih je lahko nice ter odstavek o zeleni mreni pue j . razpoznati na pogled. Kljub šte. ali glavkomu. Prav tako Je tudi p-ncta-vi Vi io hr,- nosvečena viinim člankom v naši poljudno, siva mrena ali katarakta zelo proslavi, ki je b>ta posvečena zdravstveni literaturi, v časopis- nazorno in zanimivo opisana ln Aškercu, je sledil orugi del sve— Ju in predavanjem po radiu, se ho to poglavje bralce gotovo pri. čanega večera, ki je bil imter- po vojni znanje o očesu ni kaj tegniJo Bolezni mrežnice in vid- n&»a z»nača.ja in ki je pravzaprav nega živca so številne in teže ... ... J , J , ' razumljive, zato jih je tudi tež- zaključil proriavo 10-letn.c« ko na poljuden način opisati. Dnamske sekcije »Slov en ske ga Škiljenje je stvar ki ' zanima dpma< To 10-letnico je KPD predvsem starše, ki imajo otro- ... . , ha, ki škili, zato je posvetni pisec »SLove-nsici aam4t nfedsviio slavil temu vprašanju več prostora in z uspelo predstavo Borove igr® KtiKU ulgmiu pri IIHČ, sicer nidJO, ver pri IJVl-TIlOVa, ATlCirej ivajLiia ion* ito poznajo. Po- očesni škrofulozi, o kateri ne bi pwniV,„ r?užn T, • Petelinova in i, da je veliko mogii trditi, da je ne vidimo še ‘'»'-»ka. Kuža L. - etennova m razumljivih in danes pogosto pri naših otrocih. Hinko Nučič. Postusalcl so * prida razširilo med ljudstvom. Tega smo se zdravniki, posebej še okulisti, prav dobro zavedali in to vedno ponovno ugotavljali. Tega pa se Je zavedal tudi pisec knjige, o kateri bomo spregovorili. Knjižica »Naše oko in vid« nas pouči o vseh glavnih očesnih hibah in boleznih na jasen, poljuden in razumljiv način, saj Je jasno m razumljivo razložil »Vrnitev Blažonovih« v zagreb-vzroke nastanka raznih vrst ski- , ... —— ljenja. škem gledališču »Komedija«. Na Očesne poškodbe niso samo za. interni proslav! v »Slovenskem pisec knjige znai dobro izbrati nimivo poglavje, poznati jih mo- ck>imi« pa je umetniški vodja snov in besedo, s katero naj se tolmačijo bolezenska stanja v očeh. Ne smemo pozabiti, da Je isti pisec napisal že »Oftalmologijo«, učno knjigo za medicince (n zdravnike, ter »OkuPstikc«, učbenik za srednji medicinski kader. Tem delom se zdaj pridružuje še »Naše oko in vid«, Knjižica, ki je namenjena prav vsakomur, ki se za snov zanima. Na 106 straneh na dobrem papirju tiskanega teksta, katerega ponazoruiei še 49 slik in risb, obdela pisec v 10 poglavjih snov, katero naznanja naslov. V prvem poglavju o anatomiji in fiziologiji vidila je opisano oko od trepalnic, solzil, očesnih mišic, očnice in zrkla samega do tistih delov, kj svetlobne dražljaje ramo tudi zato, da vemo, česa se sekcije Hinko Nučič orisal pt moramo predvsem izogibati m , ,, f.,„ česa se moramo 'varovati, da do tek delovanja Dramske sekcija takih poškodb ne pride. V opisu od njenih začetkov 1. 1927 do da- je tudi nekaj koristnih nasvetov za prvo pomoč. Na kratko je ob. delano vprašanje očesnih novo. našnjih dni ter poklical v spomin mnoga imena požrtvovalnih tvorb, tudi rakastih, končno pa ;n odličnih sodelavcev. Uspeh« še slepota in njeni vzroki. V zadnjem poglavju o higieni oči zve. mo marsikaj, kar je za vsakogar koristno, če si hoče ohraniti zdrave oči. Iz teksta razberemo pisčevo poznavanje slovenske očesne ter- razdobja od osvohoditve do danes, ki obsetga deset let, pa j« večina prisotnih sodoživljala. Ko je Hinko Nučič Imenoval štfi-ri jubilante, ki deset let kot mčmologije, saj se je on sam ak- igralci zvesto sodelujejo v dram. tivno udejstvoval pri izgrajeva- k sekciji so bilj ti toolo P'-nju slG-venske oftalmološke bese. 1 f • L de, talco da .imamo danes za zdravljeni.. Jubilanti V-da Ko-** glavne očesne pojme lepo, do- nonenkova, Carmen Cvirnova, mačo, vsem razumljivo besedo. Andrej Kajtna in Avgust Turk sprejemajo in vodijo dalje do Pisec je tudi s to knjigo doka- vidnega centra v možganih, t. j. zal veliko sposobnost poljudnega £o nato ob pris.cnem čast.tanjU mrežnice in do vidnega živca. razglabljanja vprašanj iz stroke, in aplavzu sprejeli iz rok druš_ Temu sledi za laika zamotano kateri je posvetil vse svoje živ- tvenega predsednika diplome, poglavje o optiki očesa, v kate- Ijenje, tako da smo dobili knji- ' . rem razloži pisec središčni vid, žico, katero lahko priporočamo BOseono se je p.edsedmk Jamtr> pojem alkomedacije, nato pa re- vsakomur, ki hoče vedeti kaj o Gruden zahvalil , neumornemu frakcijske hibe, kot so: daljno- očesu in bolezenskih dogajanj na vodjtelju Dramske sekcije Hinku vidnost, kratkovidnost in astig- njem ali v njem. S knjigo je izpol- M «.« . natizem. Mojstrsko mu je uspelo njena vrzel, ki je že vrsto let Nučiču in mu v imenu »Moven- - — - - zijala v naši poljudnozdravstve- skega Doma« izročil skromno ni literaturi in prepričani smo, darH0 kot simbol hvaležnosti da bo knjiga dobro sprejeta med ljudstvom, kateremu je name. njena. Knjiga Je lepo dotiskama v Mariborski tiskarni ter primerno opremlj ena. razložiti ta deloma teže razumljiva vprašanja iz okulistike na poljuden in pri tem kratek način. V odstavkih o očalih je po. dal glavne principe in smernice za nošenje očal, tako za popravo refrakcijskili hib kot temnih zaščitnih očal. V istem poglavju je obdelal še vidno polje, barvni čut, svetlobni čut in pojasnil. in priznanja. R. L. P. Doc. dr. Stane Stergar »Slovenski poročevalec« i Kupujte knjige Založbe 1 Miren oddih za 480 din Ob vznožju gozdnatih Karavank v bližini Begunj, v Zapu- strani. Tudi naš Barbat je že Tudi UNIJO je majhen ribiški zaislovel med Vami. Vsakdo, kraj v lepo urejeno plažo, z iz- kd-or obišče Rab, mora tudi na redno lepo lego in ugodnim pod- Barbat, to našo prijazno ri- nebjem. Tu lahko dobimo p n _ biško vasico, da preskusi našo domačinih 70 ležišč za ceno 100 fcahstoji penzion »Vila mTr«. dobro, a poceni črnino, prošek, do 120 din na dan. v zadružni Vsakomur kdior želi letos pre- pršut in ribje posebnosti. Letos gostiln; pa stane hrana 350 din iiveti dopust v miru in čistem smo se za sprejem turistov še dnevno. Nekajkrat tedensko ima zraku priporočamo ta lepi ko- posebej pripravili tudi v naši kraj ladijsko zvezo z Reko. Vso tKek Gorenjske Tod je kristal- vasi- Po 'zasebnih hišah jim bo skrb zi namestitev gostov na no čist z ozonom nasičen z»ak 113 razpolago 200 postelj za ca- tem malem otoku ima krajevna Tudi sončna le---- 7-^«?««« i® »etos izročili vodstvo na so nastopili z zelo lepim ln kar ln Jean PeTdriX- i 5?» V ^ * * . A . • " mojstrsko ustvarjalnim filmnm _ ____ .“'I1., fe^ivala _Je ^dii nekoJLko ,Korhlnta.^ # Grf,Wo je z0.,-.lt _ pripravila francoska visoka šola bij" ta. Med dosedanjimi kratki, re, urlj Hazburjenje je povzro- tretjlc _ predstavljaj za filmsko umetnost razstavo in mi fumi je biiio že nekaj podob- , pr»t«st proti francoskemu krat- Mieliael Kakoyanis s filmom »De- kongres risanega, odnosno ani- n4ta in zato Pogačičev film prav kemu filmu »Megla ta noč«, ka- We v {rnem„ Včera.išnji dan pa macijskega filma, ker so vklju. posebej Izstopa. terega so (kakor lani prot! naši ,e W) Bome™ben tudi za Jueosla- Cemi tudi lutkovni filmi. Posebne —---------------- — »Krvavi poti«) vložili zopet Nemci. vt,_. t „ predstave nudijo zanimiv pre- _____ Nemci pa so ae prej osmešili ka- _aC1ieviim tpričevanie o rez skozi filmsko ustvarjalnost se že sedaj pripravljajo na pri- kor postavili s svojim protestom. ™ , od začetkov animacijskega filma hod,nje leto, ko bo slavilo to meso predeli milo za drago: Sl", 6» danes. Kongres bo zaključila sto 10-letnico mednarodnih fe- Ecatlin »Vita mir« i liimilifc mesto človeku, kajti nismo še srečali tako preračunanega, a V okviru letošnjega festivala Je hkrati hladnega filma, kakor J« V Cannesu, ki Je letos prav tako lep, kakor vsa leta doslej, pa Zanj so predeli milo za drago: J i L , Jr ao danes. Kongres bo zaključna sto 10-letnico medi prireditveni odbor filmskega fe- 7 “ fJ? Preds»Ayah zelo lepo tipre- velika mednarodna novinarska stivaloT. Ljudje iz stivala v Cannesu Je prepovedal If , nagradila z aplavzom. F.lm konferenca, ki bo razpravljala o uradov festivalskega predvajanje zahodnonemškega fll- ? -*e *yrl wbeh Predstavah og'«’- vprašanjih risanega filma. ustavljajo in vprašv _ w^»rirklirika da3° ®kali 2W0 «udi ln «»» Prcd' In končno — kar bo bralce še bilo treba pripraviti xa prihodnj« tl Z ^a^ah je bilo okoli našega pavi- posebno zanimalo — nekaj o zve. leto ^Sbna^v ^ vzhodne v y vodi Djordje zdah letošnjega festivala. Vse posameznih _ odbora te že ustavljajo in vprašujejo, kaj M zahodno cono Nemčije. - Zaradi V protesta ----------------------------------------- . _ v Cannesu pravkar zorijo po. Babič) polno ljudi, ki so želeli navzoče igralke ln igralce Je le-. maranče. Pa tudi draglnJa zorl. .. prepovedi so Nemci IB protesta informacij o naših filmih tos zatemnila ameriška igralka pozna se. da si je Francija na. zapustili festival. ta po starših naša rojakinja Rim j0žiia težko breme s svojo trdo. Letošnji festival Je vodstvo te- Festival so- začeli 23. aprila s Novak. Ko je prišla v začetku giavostjo v Severni Afriki. Ljud- stivala odgodllo zaradi poroke v francoskim filmom »Maria Antol. festivala v festivalno palačo, ni je zmajujejo z glavami in čaka- Monacn za nekad dni. Danes pa netta«. v katerem ,1e blestela Mi- mogla četrt ure nikamor naprej, j0 rešitve. Ko sem se vozil iz Niže nihče več ne govori o »prin- chel Morgan. vendar nekateri kajti ustavili so jo fotoreporterji, H proti Cannesu, sem opazoval csisl Gneti, temveč so se ljudje francoski kritiki Ulmu očitajo, da snemalci in televizijski snemalci, miado ženo in njenega moža. vsi remi zbrali, da pregledajo ir? Jean Della.noy naredil te njega tei so posneti nekaj njenih Zma Je bila žalostna in objoka- enoletno nimsko ustvarjalnost sve- sentimentalno in kriiminalno obar- fotografij. V Cannesu se Je zbra- na- Ma]0 pred Cannesam sem la ta. Na festivalu sodetuje ** držav vano ljubezensko dramo. Vsekakor ** S??,1® pfaiVe-in j- P»««»vora izvede«, da sprkšen je naš namen? Prvenstveno gre za kdravje prebivalstva, saj je znano,. da so ljudje, ki veliko živijo v naravi, na polju, v gozdovih ali na hribih, utrjeni in odporni, v mislih pa imamo tudi izobrazbo ln vzgojo. Dobro je, če so ljudje na izlete pripravljeni, da se ie vnaprej zanimajo za znamenitosti, to Jih bodo videli. V ta 'namen bo treba izobraziti vodnike, ki bodo znali kaj koristnega povedati o gospodarskih ln kulturnih znamenitostih posameznih krajev. Ljudje so hvaležni, če Jim kaj pokažeš in razložiš — dobro pripravljeni izleti so navadno tudi kulturoejši. Zmladega Je treba buditi in negovati ljubezen do narave, ki je svojstveno lepa v vseh letnih časih. Kdor nima čuta za lepote narave je v marsičem prikrajšan. Cesto čujemo pritožbe, da Je izietniStvo preveč povezano s krčmo. Ne bom zanikaj, da Je ponekod res tako. ČSR VELESILA V KOŠARKI Palača športov v Pragi, kjer imajo veliko dvorano za košarko. je bila decembra preteklega leta naibito polna. Tamkaj so bile namreč .teden dni tekme v okviru »Turnirja mesta«. V resnici so nastopale državne reprezentance skoraj vseh vzhodno evropskih držav. Vsitopnice za zadnji dan so bile že zdavnaj razprodane. Dvorana je bila nabito polna in ljubitelji košarke so se morali zadovoljiti s prenosom po radiu. V finalni tekmi turnirja sta se pomerili reprezentanci Cehoslo-vaške in Sovjetske zveze pod imenom reprezentanc mesta Prage ln Moskve. Rusinje so se v začetku tekme bolj znašle in prešle v vodstvo. V 10. minuti je semafor kazal rezultat 18:22 za Moskvo. Tedaj Je trener CSR zahteval minuto odmora. . . Znova se Je začela borba, kakršne v ki poziva k športnemu poštenju in pilemenitosti) 'J Prijateljska tekma ▼ odbojki med članom zvezne Hge Branikom in 01ymp!o bo danes ob 18.30 pod Celtinovim gradom. Pragi ne pomnijo. Čehinje ao izenačile. Blahutova — sijajni konstruktor igre — Je bila' dirigent te velike Igre. njej pa so pomagale Dagmar Hubaikova, (na zadnjem šampicnatu Evrope Je dobila nagrado kot najučinkovitejša igralka) ln Ezrova, ki Je gledalce navdušila s preciznimi meti od daieč. Bila Je borba za vsako žogo. Zadnji 2 minuti. . . -V vodstvu je bila CSR s 55 :M. Tedaj pa Je Blahutova dosegla lep ko« od daleč — 57:54. V dvorani Je nastala tišina. Žogo so dobil« Rusinje, toda Aleksejeva Je napravila usodno napako: slabo podano žogo je prestregla Čehinja Stepanova, ki Je oddala Ez-rovl. ta pa v koš! Se nekaj sekund. Na koš od daleč Je metala še Maksimilijanova, toda ne us_ l pešaio — žoga se Je odbila daleč . nazaj v igrišče. Konec tekme. Dvorana je bučala od navdušenja. Po tekmi so strokovnjaki dejali, da bo Čehinje na letošnjem evropskem prvenstvu (prvenstvo bo-v Pragi junija) težko premagati. No. in v nedeljo 6. maj« se bo ta slovita ekipa pomerila z reprezentanco Jugoslavije v Beogradu in ne v Ljubljani, kakor je bilo prvotno določeno pač zaradi finančnih težav. vprašati pa te je treba, zakaj T Kaj smo pripravili ljudem, kakšno razvedrilno udejstvovanje, da ne bi obtičali pri planinski postojanki. kjer točijo alkoholne pijaCe? Mislim, da tiči v tem grmu zajec in da bo treba misliti v bodoče tudi na zdrav način razvedrila. Vprašanje: Kako ao sprejele sindikalne podružnice priporočilo, da bi začeli z ustanavljanjem društev prijateljev prirode? Odgovor: izJetništvo Je pri na« že stara navada delovnega ljudstva. Pri nas menda nr večjega kraja, kjer ne bi* delavci prirejali tradicionalne prvomajsike izlete v zeleno naravo. Nekateri kolektivi so že ustanovili svoje društvo prijateljev prirode. V Celju ga imajo pri Zavodu za socialno zavarovanje, »Mesnini« in •Aureji«. V Celjski tiskarni pa Je že lani obstajalo tako društvo. Tudi ljubi jan a ne zaostaja. V Mariboru' so dali pobudo za ustanovitev društva pri kolektivu PTT. iz trboveljskih revirjev pa poročajo, da bodo za letošnje prvomajske praznike prav posebej poskrbeli za ’ ustanavljanje novih društev. Vprašanje: Ali gre pri novi obliki organizirane dejavnosti samo za izlete «11 pa tudi za šport? Odgovor: Ne gre samo za izlete, čeprav vidimo v Izletih tisto obliko zdravega telesnega udejstvovanja, ki je delovnemu človeku najlaže dostopna. Opozorim pa naj tudi na znano pridobitev nafiega časa, da imajo vsi delovni ljudje pravico do plačanega letnega dopusta. Veliko nam mora biti na tem, da bi preživeli' dopust prijetno In zdravo, pač tako, da se bodo z novim veseljem povrnili na delo. Naloga naših društev bi bila, da oskrbijo pri počitnlSIcih domovih preprosta igrišča jn vadišča in da organizirajo razen izletov tudi kaj »športnega*. Nismo si še povsem na Jasnem, kaj bi prišlo prav posebno v poštev. Na tem področju še čakamo na povezavo s Partizanom in Športno zvezo. Dosedanje izkušnje so pokazale, da imajo delovni ljudje veselje s tistimi športnimi disciplinami, ki niso preveč zahtevne. Gorenjci so v zimskem času navdušeni za sankanje, v poletnem času pa so do malega vsi zagreti za kopanje in prevažanje s čolni. Ponekod s« zanimajo za kolesarske izlete. Tudi odbojka Je med našimi ljudmi priljubljena in bi bilo prav, da oskrbimo preprosto igrišča pri vsakem počitniškem domu, kakor tudi, da bi jemali na izlete žogo seboj. Krepki možje sa radn spoprimejo v suvanju kamna. Zanimalo bi nas tudi športno orientirani e, saj spada k splošni izletniški in planinski Izobrazbi, da se znamo orientirati kakor na razgledni točki, tako tudi med potjo. Poleg športnih, partizanskih, planinskih in taborniških društev bomo dobili potemtakem novo društvo, namenjeno prvenstveno zaposlenim ljudem in njihovim svojcem. Prepričani smo, da bo s tem izpopolnjena občutna vrzel, kajti za take, ki ne utegnejo na treninge ali na redno vadbo in tudi ne na izlet« v visoke gore — za take, ki bi se želeli udejstvovati le kdaj pa kdaj, prvenstveno zaradi zdravja in razvedrila, doslej nisano imeli ustrezne organizacije. Kot šport_ niki pozdravljamo ustanavljanje društev prijateljev prirode in računamo na iskreno tovariško sodelovanje. -ga * Nekateri se ukvarjajo c atletiko, drugi z nogometom, tretji s plavanjem, četrti s smučanjem, peti s tenisom ali drugimi športi. Nekateri se vračajo k prirodi na morje, drugi hodijo v gore. Nekateri samo g]edajo in so otroško veseli lepega sončnega zahoda ali Jasne mesečne noči. Na stežaj odpirajo v svojih srcili skrivna vratca lepoti pokrajin. Janez Gregorin Pcšhoja poeta. napravi modreca ia Leopold Staneac Alpski šport je nekaj tako člo. veškega, tako prlrodnegs, kakor hoja, gledanje, mišljenje; človeški je, kakor so vse strasti, s svojimi sSabostrai, svojo veličino, svojimi radostmi in razočaranji, in kakor one sposoben, da dviga našega duha in ga zori. M ;i Guldo Rey Gore vračajo lepoto samo tl» stemu, ki Jo nosi v sebi. • Kdor ljubi domovino, Jo pro. učuje, kdor jo proučuje, jo ljubi. * Po krajevnih iTnenih, lsi so naj. starejši spomeniški, nam pripove. dujejo ie davno preminuli rodovi o svoji usodi; gre le za to, ali Je ta gl as še razumljiv za nas. WilheLm voa Humboldt ROGOVCI IN BANČNIKI MED SEBOJ Slndilkalne podružnice ljubljan. skih bank in hranilnic so v počastitev 1. maja organizirale -pestro športno tekmovanje, na katerega so povabili sindikalno podružnico tovarne koles »Rog«. V dneh od 19. do 27. aprila so se spcprijeli v petih disciplinah: namiznem ..tenisu, odbojki, kegljanju. streljanju in šahu. Sodelovalo Je M tekmovalcev gledalcev Je bilo 200 Rezultati: namizni tenis: I. ekipa 2:7: II. ekipa 0:9; III. ekipa 0:9; odbojka 0:3; kegljanje 274:273; streljanje 858:1017: šab 1:7. Najzanlmlvejie borba Je bila v kegljanju, saj 1e -šele zadnji lučaj prinesel Rogovcem edino zmago. Ker so taka tekmovanja zelo koristna in zanimiva.' so uslužbenci sindikalnih podružnic bank ln hra. nilnic skleni«, da tudi v nadalja organizirajo več takito tekmovanj. SPORED PRVENSTVENIH TEKEM NFL 13. V. 19M — I. razred: Olimpija : Svoboda Lj., igr. Ljubljane, ob 10.00. služb. Trebše. Kočevje : Pa.pirničar, igr. Kočevje, ob 13.45, služb. Jelenc. Odred B : Litija, igr. Odreda, ob 14.45, služb. Aljančič. PoStar : Domžale, igr. Grafičarja, ob 14.43, služb. tija. ob 10.15. Sava : Ljubljena, igr. Tacen, ob 10.00. Grafičar t Vrhnika, igr. Graiičarja, ob 7.40, Olimpije ; Ljubljana rt, igr. Ljub. Ijana, ob 9.00. Sindikalna in vaška moštva — 12. V. 1956: Gluhi : Ak. kolegij, igr. Grafičarka, ob 17.00. El. dvigalo l SKIP, igr. Ilirije, ob 17.00. Slo, Jože Bizjak. Svoboda X> : Ljub- venija&port : ZTL, igr. Ljubljane, ljana B, igr, Duplica, ob 16.00, ob 17.800. TELA prosta, služb. Kotnik. 13. \ 195®; n, razred: Borovnica U : Dobrava, igr. Javornik : Bela krajina .igr. Borovnica, sodi Srečko Žerjav, Rakek, ob 13.30, služb. Smrekar, ob 9.30. Podpeč : Log, igr. Pod, Svoboda D H : Tabor I, igr. Du- peč. ob 9.30, sodi Dionizij Vižin pliea. ob 14.15, služb. Kotnik. Ta_ Vn. gorice : Usnjar H, igr. bor H : Mengeš, igr. Ihan, ob Vn. gorice, ob 9.30, sodi Anton ltf.00, služb. Repe. Stane Rozman: Japelj. Na vseh pionirskih ln sincklkaL, n ih tekmah sta službujoča po en zastopnik nastopajočih moštev. PRVENSTVO SLOVENIJI V KOŠARKI — I. KOLO Moški: Vzhodna skupina: v C«» služb. Stanovnik. Svoboda K : yu 2sc Celje : Rudar, 5. maj ob Grafičar n, igr Svobode Kočevje, 18 urt; »odnika Vončina in Lavri« ob 10.00, služb. Koleta. Slovan Dušan; v Mariboru: 2KK Maribor Papirnačar n, i«r. Grafičarj a. • ob 13.0C, služb. Bizjak. Jadran : Olimpija n. Igr. Odreda, ob 10.00, alužb. Tvrdy. Logatec Javornik H, igr. Logatec, ob 18.00, služb. Lipovec. Borovnica : Usnjar, Igr. Borovnica, ob 16.00, Slovana, ob ob 10. url IHMSISB SFOltTA: Čehinja Ezrova je tU let) v r«prezeataaot najsurejta Igralka NK Pkamo (ZapcM Je L maja Igralo v Velenju proti reprezentanci slovenskih rudarjev, ki »o jo sestavljali le Igralci Rudarja is Trbovelj ln Velenja. V zanimivi m lepi borbi, kt Jo Je pred okrog 1508 gledalci dobro vodil sodnik Orel ia Celja, so zmagali gostje 5:2 (3:2). Ta domačine Je bil dvakrat uspešen AmerSek, za Proletarec, 6. maj (DObnik, Marinič). Zahodna skupina: v LJirtfljanlt Odred : TVD Postojna. 5. maj ob 17. uri; sodnika Supančič in Hrovat; v Kranju: Triglav : Svoboda, 5. maja ob 17. uri (Mavrič in Raj-ner); Domžale: : Medvode preloženo. Ljubljanska regionalna liga: II : Krim II. igr. 8.30, služb. Spetič. Mladinci; Ilirija : Svoboda Lj.. igr. Ilirije, ob 10.00, služb. Lajmig. Kočevje : Krim, Igr. Kočevje,' ob 12.19, služb. Jelenc. Odred : Slovan, i«r. Odreda, ob 13.00, služb, prof. Kompare. Kamnik : Domžale. igr. Kamnik, ob 18.00, služb. _ _ Dolinšek. Grafičar : Ljubljana, Škofji Loki: Škofja Loka : Jese- Igr. GrafiSarja, ob 8.30, služb. nice. 6 maj ob 17. url • (Lavrič. Osterc. Papimfčar ; Belokrajina, Horvat); 01ympla II : Ljubljana II, Igr. Vevče, ob 10.00. služb. Jurca. 5. maj ob 19. url; Vrhnika : Novo. Pionirji: mesto preloženo Slovan I : Krim. Igr. Slovana. 2ensket Vzhodna skupina: v Ca. ob 7.40. Papimlčar n : Krim n. Uu: Celle : Rudar 5. maj Ob IT Igr. Vevče, ob 9.00. Svoboda Lj. : (Lavrič Dušan in Vončina); v M«. Paplmičar, Igr. Svobode, ob 10.00 riboni: Maribor : Branilk. 8 maj Kočevje : Odred, igr. Svobode ob 9. uri (Munčan ln Kauzer). Kočevje, ob #.0fl. Svoboda D : Slo- Tahodna skupina: Odred : Po* vam H, igr Duplica, ob 13.30. stojna. 5. maj *ob 16. un) fBtelak Mengeš : Jadran. i«r. Mengeš, ob in Maleza); Jesenice : Ljubljana, Boste Da Fišer. Perij a. Kolonič. j M00. Tabor : Domžale, igr. Ihan, 6. maj ob 9. uri (Hojs ln Varoga) | lil In Sls«w. M. B. I oto 13.10. Litija : Sirija, i#r, Li- 01ympla : Svoboda, 5. maj ob lli 4- MEJI Prvi majski športni dnevi Brez strojev ne morejo Po sorazmerno mimem športnem dejanja in nehanfa ▼ dragi so se z majem odprli vsi športni tereni. — 2e prvi nastopi kaSejo zanesljive rrinir« o uresničevanju novih smernic za okrepitev športne misli v Mirno Spričo muhastega aprila tn Po koledarskem naključju Je I««M haneslo tako, da so imeli pripadniki športne m telesne vzgoje ka* Štiri dni tisto zase. Vreme jim Je bilo posebno zadnja dv* Izredno naklonjeno, pa tudi stcer so že komaj takaU. da se spustijo T ^Najiepši uvod za pisani športni spored teh dni v rtih panogah — izvzeti ne smemo niti smučarjev — je bila pa tako ali tako mednarodna nogometna tekma v Budimpešti, ki se Je k®"* čaia z najmanj pričakovanim rezultatom in je vlila ne samo pnja-teljem nogometa, temveč tudi vsem ostalim sportnikoin doma novega poleta in volje za nadaljnje deilo — *« "ove. Spričo zahtevne naloge, kakršno imamo kot kronisti danes, se moramo pri poročilih o vseh dogodkih omejiti res samo na a*j-Mstvenejše podrobnosti. štiridnevna revija namiznega tenisa 00®dnjl d»n prvomajskem pravnikov se je v Ljubljani končal IL zvezni n ami Eno te niški turnir, v katerem je Vogrinc premagal Hamerlica. Grujič pa Uzorinca v $x>lfinalu. Med finalistoma Vogrincem in Grujičem se je dvoboj končal z zmago prvega (3:1). Med ženskami je Trampuževa v zadnjem srečanju zmagala nad Pogačarjevo 2:1. V juniorski disciplini Je Jazvič z' ODatije premagal Hr. vuda (Mladost) 2:0. V moških parih sta Barlovič in Hamerlic obračunala z Vogrincem in Uzorta-cem (3:0), v ženskih dvojicah pa sta zmagali Mravljetovs-Jančeva nad Bogatajevo in Dolenčevo (2:0). Juniorski paT Biščan-Hubad je bil zmagovit nad dvojico Teran-Cešen. * Pred tem turnirjem je bil odigr. kvalifikacijski turnir za vstop v I. in H. zvezno ligo. na katerem se je posebno odlikovala ekipa Ljubljane ki je iizvojevala pomembno zmago nad starimi ligaškimi člani, kot so Tesla z Reke, Triglav iz Kranja in Železničar iz Beograda. Med najzanimivejše dvoboje te- Mednarodni turnir klubskih prvakov Na mednarodnem šahovskem turnirju klubskih prvakov Avstrije. Italije. Švice, Belgije, obeh Nemčij, Holandske Poljske in Jugoslavije v Beogradu, so bili v L kolu doseženi tile rezultati: Anvers (Belg.) : Niemcovič (Švica 1,5:1-5 (1). Amsterdam (Hol.) : DVP (Polaska) 2.5:1.5, Hitzing : Bo logna 2:0 (2). Diisseidorl : Parbi-«an 0:2 (2). V II kolu so igrali: Jedinstvo ■(Vzhodna Nemčija) : Anvers 2.5:0,5 (1), DVP (Poljska : Hitzing 1:1 (2). Bologna : Dusseldorf o,5:2.5 (l), Niemcovič 4 (1). Amsterdam 4, Partizan (Jugoslavija) je bil prost. Stanje na tabeli po II. kolu: Niemcovič 4 (1), Amstermdam 4, Hitzing S (4). Jedinstvo 2.5 (tl), Dtissesidorf 2.5 (3). DVP 2.5 (2), Partizan 2 (2). Anvers 2 (2) in Bo. logna 0.5 (3). Konjske dirke v Ljubljani Prvega maja so bile na civilnem letališču v Ljubljani velike konjake ditrke. za katere je bilo i med gledalci (7000), kakor tudi med udeleženci veliko zanimanje. Rezultati so bili tile: dirke za štiriletne in starejše kasaške konje (1800 m): 1. »Pikica« z vozačem Krušičem 1:42.3; 2. »Fides« (Marinšek) 1:45; 3. »Vaso« (Markič) 1:51.7; galopska dirka čez šibje (1400 m): 1. »Jastreb« (Cim- perman — Lj.); 2. »Vezir« (dr. Hofman — Bežigrad); 3. »Agica« (Bra-tinova — Bežigrad); enovprežna dirka za toplokrvne delovne konje (13C0 m): 1. »Zora« (Berlilč) 2:40.9; 2. »Sonja« (vVesss) 2:54; 3. »Živko« (Juhant) 2:50.9; dirka za triletne in starejše kasaške konje: L »Valktor« (Kregar) 1:52-3; 2. »Pri-mun« (Stanič) 2:11.9; 3. »Violka« (Vovk) 2:12.5; enovprežna vožnja ze delovne kc-nje (1600 m): 1. »Olga m« (Jamnik) 2:45.9; 2. »Prama« (Dimic) 2:53.4: 3. »Zekan« (Flerin) 3:111.9; ravna galopska dirka za Športne konje (1200 m): 1. »Dobro« (Jeglič — Bežiigr.): 2. »Samo« (Kramer — Lj.); 3. »Pegaz« (Spremi* — Bežigr.); ravna galopska dirka Za tc.tplokrvne delovne konje #1490 ni): 1. »Vesna« (Krušič; 2. »Muka« (2an M.); 3. »Zora« (2an F.); dvovprežna vožnja za kasaške konje (2200 m): 1. »Pikica« - »Plik« (Krušič) 2:07.4; 2. »Vaso« - »Lariso« (Marinšek)’ 2:10.9. • Na avtomobilskem ratlvjn Akre-polis, ki se le končal predvčerajšnjim v Atenah je zmagal Nemec Sehock na Mercedesu, drugo in tretje mesto pa sta zasedla dva Grka. Med Jugoslovani sta bila najboljša Vukovič in Protič. ki sta z DKW 1000 ccm osvojila drugo mesto v svoji kategoriji in 13. v splošnem plasmaju. Malerič se ni plasiral med prvi-h 20 tekmovalcev. ga tekmovanja J« treba uvrstiti srečanje Tesla — Ljubljana, ki se je končalo z zmago Ljubljanča. nov 5:4 Navzlic neuspehu z Ljubljano (1:5) je bilo vendarle kazno, da se bo tudi Triglav uvrstil v L ligo. kar pa se ni uresničilo. Kranjčani so izgubili z Gradjevi-n ar jem (*;5) in nato Se s Teslo (2:5), tako da je ekipa izpadla iz vrste najboljših in bomo letos imeli Slovenci med najboljšimi v državi samo tri moštva. Vrstni red na koncu turnirja za II. ligo je bil naslednji: 1. Metalac (Kraljevo) 7 točk. 2. Sen-ta 6, 3.—o. Sloga (Beograd). Drava (Zagreb) in Partizan (Kočevje) 4, 6. Partizan (Banja Luka) 2 itd. Da bi določili zadnjega člana n. zvezne lige. so se ekipe s štirimi toč. kami še enkrat pomerile med seboj; pri tem Je bila Sloga dvakrat zmagovita in se je tako kot tretja uvrstila v ligo. To ligo bodo torej sestavljali v sezoni 1956-57: Železničar (Beograd), Tekstilac (Zagreb). Opatija. Triglav, Poštar (Beograd), Bosna, Rabotnički. Metalac, Senta in Slo. ga (Beograd) V prvi ligi pa bodo igrali: Partizan (Beograd), S£ar- tak Vojvodina. Mladost, Grafičar, Industrcgradnj a. Odred, Ljubljana, Tesla in Gradjevinar. (NJ).) Po nogometnih igrišfiih MLADI LJUBLJANČANI NA REVIJI Na reviji mladih nogometašev v Ljubljani je bil med 8 moštvi najboljši Odred, ki Je kot zadnji opravil z vsemi nasprotniki- Po- glavitni izidi »o bili': Krim : Ljubljana 1:3. Slovan : Svoboda 1:0, Domžale : Papimičar 5:0, Odred : Ilirija 1:0. Krim : Svoboda 0:1. Ilirija : Papimičar 0:0 (z enajst, metrovkami za F-)» Ljubljana : Domžale 1:1 (z enajstmetrovkami za Lj.) in Odred : Slovan 1:0. V finalu je Odred premagal Ljubljano 2:0. V drugi polfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov je Milan na svojem igrišču premagal Real (Madrid) 2:1 (0:0). Kljub temu so Spanci prišli v finale, ker so v prvi tekmi doma zmagali g 4:2. Nogometna reprezentanca Dunaja je na praznik 1. maja prema-gala reprezentanco zahodnega Berlina z 1:0 (0:0). V Glasgocvu sta pred 70.000 gledalci nogometni reprezentanci Skoske in Avstrije igrali neodločeno 1:1 (1:1). Tradicionalna prvomajska prijateljska tekma med beograjskima •velittcima« — med Crveno zvezdo in Partizanom se je končala z gladko zmago Zvezde 2:0 (0:0). V Sko-plju je gostovala bolgarska enajstorica DNA iz Plovdiva in izgubila proti domačemu Vardarju 0:1 (0:0) Brazilska državna reprezentanca je na dan 1. maja igrala v Istambulu in zmagala 1:0 (1:0). To je bila tretja zmaga brazilskih nogometašev v šestih ‘tekmah na evropski celini. V Saarbrtickenu se je meddrfav. ni dvoboj med Švico to Saarom končal neodločeno 1:1 (1:0). To je bila zadnja tekma posamske reprezentance, ker bo ta federacija odslej vključena v zahodnonem-«ko. DAVISOV POKAL Jugoslavija v IL kola V ponedeljek se je v Beogradu končal teniški dvoboj za Davisov pokal med Jugoslavijo to Egiptom. V zadnjih dveh stoglih je najprej Panajotovič premagal El Dtoa 6:2, 6:1. 6:2, nato pa je Egipčan Adei zmagal nad novim članom našega moštva Keretičem 1:6. 1:6, 6:4. 8:6, 6:2. Jugoslavija je talko zmagala s 4:1 in si žago. toviila vstop v n. kolo, v katerem igra z Anglijo m sicer med 11. in 13. majem v Beogradu ali Zagrebu Angleži bodo poslali zelo mlado ek-jpo — Baker j a, Davisa, Nighta to Wilsona. V Oslu je Norveška premagala Izrael 4:1 Naslednji njen nasprotnik je Švedska. Švica je izločila Luksemburg s 3:2. Zastopniki CSR so na domačih igriščih brez težav iizložiili Pakistan s 5:0; zdaj bodo zadeli na Dance. Mnogo trše delo so imeli Spanci ki so v Monte Carlu tesno opravili z Monacom — 3:2 Naslednji dvoboj imajo z BelgijoL Irska je premagala Turčijo 3:2, z lahkoto pa so se Ho. landci otresli Turkov v Ankari — s 5:0 Med zmagovalci I. kola so tudi Poljaki, ki so doma zmagali nad Avstrijci 3:2. NAMIZNI TENIS V Celju so se zdramili Po več kakor enoletnem premo. ru je delovni kolektiv veleblagovnice »Ljudski magazin« v Celju v organizaciji svoje sindikalne podružnice pripravil namiznoteniški turnir sindikalnih moštev ter dvojic. Ce računamo, da Je na turnirju sodelovalo 20 sindikalnih moštev skupaj s 60 igralci, tedaj moramo znova priznati, da je namizni tenis v Celju vendarle zelo priljubljena športna panoga in da je zlasti močno razširjena med delovnimi kolektivi. K popularizaciji tega športa Je zdaj znatno prispeval še kolektiv Ljudskega magazina, ki se je od- rov omajsko SLAVJE NA OKREŠLJU Tržičani so mojstri na snegu Okrešelj, najlepša krnica naših Smučarski klub Enotnost obve- Alp, je letos 1. maja sprejela več’ 6ča. da je VD. mednarodni veie-sto smučarjev to ostalih ljubite- slalom, ki bi moral biti to nede-ljev narave ter zimskega športa. Ijo 6. maja, zaradi tehničnih ovir Tradicionalna smučarska tekmo, preložen na nedeljo 20. maja. Na vanja na Okrešlju, ki .jta celjsko to spremembo opcizariajo priredi. smučarsko društvo prireja vsako leto pod pokroviteljstvom OSS v Celju, so postale že tako priljubljena. da ni čudno, če je bU letos dosežen rekord ne samo v udeležbi (105 tekmovalcev to 16 ekip) marveč tudi v kvaliteti nastopajočih Praznično razpoloženje pa je tokrat še posebej prineslo lepo vreme. . Drago Zadravec Je za to tekmo-vamje članov sindikalnih podružnic Slovenije postavil dve slalom progi. Obe sta bili dolgi po 450 metrov ter sta imeli po ISO m višinske razlike. — Prva proga »Planjava« je imela 40 vratič, druga »Hinka« pa 47. Tekmovanje posameznikov ter sindikalnih ekip je pravzaprav potekalo v znamenju dvoboja med Tržičani ter Celjani. Ne glede na to. da je M. Lukane nastopil izven konkurence, so vendarle Tr-žičanj z reprezentantom Dornikom ter odličnim J. Krmeljem to Per. kom imeli glavno besedo. V to elito naših tekmovalcev sta se od domačinov uvrstila le Uršič ter J. Cettoa, kar pa je bilo za prvo mesto v ekipnem plasmaju premalo. Prav zaTadi tega so TTiiča-ni osvojili tudi lep kriktatai po. kal. darilo OSS. Rezultati: 1. Dornik 1:28.5; 2. M. Lukane (oba Tržič) 1:28.6; 3. Uršič (Celje) 1:30.8; 4. J. Krmelj (Tržič) 1:31.4; 5. J. Cettoa (Celje) 3:34.7: 6 Jemc (Šentvid) 1:34.6; 7. Šober (Maribor 1:35.9; 8. Perko (Tržič) 1:36.6: 9. Svab (Trii*) 1:37.5; 10. Jenko (Kranj) 1:39.4. EKIPE: 1. Tržič I. (Dornik. Krmelj. Perko) 4:36.5; 2. Celje (Ur-šič Cetina. Nun*:*) 4:52.7: 3. Maribor (Šober. Sevčnikar J.. Senčar) 5:01.9: 4. Tržič n.; 5. Kranj: 6. Trbovlje: 7. Šentvid; 8. Celje TI.: 9. Trbovlje-Dobovec; 10. Tr- bovlje n. Po končanem tekmovanju je bila pri planinskem domu v Logarski dolini kratka slovesnost, ki sta jo vodila predsednrk smučarskega društva F. Lužnik ter tajnik okrajnega sindikalnega sveta Cokan. M. B. telji vse totsresirane to ljubitelje pomladanskega alpskega smučanja vobče. . ločil pripraviti zahteven turnir, ki ga je tudi vzorno izpeljal. V tekmovanju moških moštev Je zasluženo osvojil prvo mesto »Ljudski magazin« v postavi: Hojnik, Božičnik to Krajnc. Ekipa Je bila zelo izenačena in že zato nepremagljiva za vse ostale nasprotnike. V tekmovanju dvojic pa sta predvsem z večjo Izkušenostjo zmagala prof. Rebeušek ter M. Božič. Podrobni rezultate: moštva: pol— finale; Ljudski magazni : Tovarna tehtnic 5:2, novinarji : Tovarna emajlirane posode 5:3, finale: Ljudski magazin : novinarji 5:4. Dvojice; polfinale: prof. Rebeušek—Božič : Hojnik—Krajnc 2:1, Coh—Končan : Nunčič—Bov-ha 2:0, finale: prof. Rebeušek— Božič : Coh—Končan 2:1. Po turnirju je pokrovitelj turnirja, predsednik občinskega sindikalnega sveta in ljudski poslanec Rudi Peperko, izročil zmagovalnemu moštrvu lep kristalni pokal. M. B. Svetovni prvak v poitežkj kategoriji Archie Moore, je v tretji rundi knockoutiral Jeena Thomsona v Tuxonu v državi Ariczoni-Dvoboj na veljal za prvenstvo. ■ ■ • sf_.. * 'k : V BUDIMPEŠTI JE SIJALO SONCE LEPO Ne Puskas, le Vukas... Težke deževne kaplje so enakomerno udarjale po steklenem kr»- vil udolinega avtobusa SAP-Tunst biro. v Katerem smo se ob »hil duhov« zbrali vsi, ki naj bi v tokrat nehvaležni vlogi brezuspešno bodrili našo izbrano enajstorico na vročih budimpeštanskih tleh v borbi z »nekronanim« svetovnim prvakom — Madžarsko. Sicer pa, čemu neki bi že zdaj tožili nad usodo naših nogometašev — smo sl mislili — ko pa imamo pred seboj še več sto kilometrov vožnje. Prijazni vedja potovanja Zore iz Bežigrada nam je predstavil še vodiča po madžarskem ozemlju tov. Kolomana. preizkušeni mednarodni mojster za volanom Franček pa je kmalu po polnoči pognal svoj Mercedes po mokri Titovi cesti proti Mariboru. Radencem in Zgornji Radgoni... bilo tega nadležnega spremi j eveL Po dovolj kratkih postankih pri naših in avstrijskih obmejnih organih. so nas malo pred poldnevom (sobota) nadvse vljudno sprejeli še zadnji — madžarski carinik; in zastopniki vojske. ki so ee zbrali ob zapornici v precejšnjem številu. Čeprav je bil to zanje velik dogodek (obmejnega prometa je tod zelo malo), se niso »puščali v podrobne postopke. Po-fceleli so nam srečno pot z namigom naj bi bile naše želje uresničene’. Njihovi obrazi pa so se nam zdeli kakor da bi nas pomilovali, češ šaj greste gledat samo igro mačke z mišjo ali prizor, kako ugleden profesor zlahka zlasa nebogljenega učenca, ki ga je nekaj eni poprej pošteno nasekal outsi-der iz Bukarešte. Nadaljnja vožnja po glavni asfaltirani cest) Graz -— Budimpešta Je bila zaradi enoličnosti (ravnina .— podobno kakor v Banatu) nekoliko utrujajoča, pa vendarle lepa. saj je veter povsem razgnal globoke Sive oblake, z njimi vred pa tudi nič kod prijetne slutnje o »komaj šniiem spopadu na velikem ■tadionu' NEP. Po pustih deževnih dneh dcma soet lepo sončno jutro na takem potovanju — že to velja nekaj hkrait; pa je 5e posebej «>~hvaino za prizadevnega prireditelja Turist biro. ki je pregovoril trmoglave vremenarje celo edad ko ni bilo nobenega upa-4^4, da U •• nebo v kratkem zne- Bližaide predmestje glavnega madžarskega mesta nas je sprejelo že v morju luči in naše pestro pobarvano vozilo se je naposled jelo spuščati po vijugastih klancih, pri čemer nas je navdajal približno talk občutek, kakor da bi vozili od naših Matulj proti Opatiji. V tej deželi bi fcajpa zaman iskali morje, namesto katerega ji Je narava podarila 70 km dolgo Blatno Jezero, ki pa se z našim biserem — sinjim Jadranom nitj z našimi mnogimi jezeri ne more kosati po lepoti.. Vzpodbudni sončni žark; so nam skozi okna hotela »Astonia« poslali svoje prve jutranje pozdrave to ustvarili tisto osnovno razpoloženje. ki je bilo tako potrebno peščici Jugoslovanov pri opravljanju glavnih dolžnosti ta dem. Se prej. se pravi dopoldne smo odhiteli ogledat si nekatere zanimivosti mesta, med drugim sloviti parlament. čigar razkošna notranjost razodeva bogastvo nekdanjih kraljev cesarjev, grofov in drugih tedanjih mogotcev. Športnike bodo seveda zanimala igrišča in kopališča, kd Jih Je v obsežnem cvetočem in zelenem parku na pretek. Igrišča za košaško, odbojko in tenis se vrste druga za drugim. vmes pa te nekaj lepih plavalnih bazenov. Vse to. kar eno vtoaU. čeprav v potrebuje posebnega pojasnila, zakaj ima ta mali narod toliko vrhunskih športnih uspehov v mednarodnem merilu. Nekaj posebnega je znamenito zimsko kopališče (pokrito in odprto), kjer smo videli prav pri -delu slovito madžarsko olimpijsko plavalko Szokejevo. Marsikaj zanimivega b; lahko še zvedeli in videli, če nas ne bi čas tako neusmiljeno preganjal kar naprej ... Za uvod•— •:# za mlade Madžare Pogled na novi stadion Nep. 'ki so ga zgradili leta 1953 in v katerem je prostora za več kakor sto tisoč gledalcev, je res veličasten. Stadion JLA v Beogradu je v primeru z njim skorajda pritlikavec. Zahodni najvišji del tribune se zdi človeku kakor če bi zrl. denimo, v strme skale enega naših sivih očancev gledalci zgneteni po teh sedežih pa vzbujajo videz prostrane preproga živopisnih barv. Z mehko travo poraslo Igrišče je že čakalo svoje prve goste — našo mladinsko enajstorico. Mnogo preveč smo si obetali od n1e, pa čeprav smo vedeli, da spričo takega nasprotnika ne bo dosti Med največje letošnje prireditve Jugoslovanskega avte-moto športa spadajo nedvomno dirke na Ljubelj. Po razporedu mednarodnega koledarja bomo prvo nedeljo v avgustu, to je petega, verjetno postali priče doslej največjega naskoka evropskih motoristov in avtomobilistov na leve to desne ovinke ter strmine ljubeljskega prelaza. Toda ta dan ne bomo imeli samo svetovno znanih, privlačnih gorskih dirk. marveč tudi redek jubilej našega zgodnjega vpisa v vrste športne motorizacije. Praznovali bomo 30-letnico organizacije pivih gorskih dirk nad prijaznim turističnim krajem Tržičem. Prireditveni odbor na-merava povabiti ob tej redki slovesnosti najboljše dirkače 23 držav, med drugim Angleže. Avstrijce,. Cehe. Francoze. Madžare, Nemce, Ruse Švicarje in druge. Vzhod in Zahod se bosta naposled srečala tudi tu in pomerila svoje moči — še na Ljubelju. Ne mislimo zavozita na kakšno blokovsko stransko pot. prav gotovo Pa bo še posebej zanimiva redka prilika za primerjavo -zmogljivosti športnih dirkalnih motorjev in sposob- nosti ter izurienostl njihovih vozačev na tako zahtevni gorski cesta kakor je ravno ljubeljska. V tujini vlada za letošnje ljubeljske dirke že zdaj zelo veliko zanima- nje, tako da se Je za prireditelja, to je Avto moto društvo Tržič že zdaj začelo trdo delo. AMD Tržič potrebuje v zvezd ■ to nalogo še prav posebno po- SDORTRI ZANIMIVOST! V IMEfl/l Trije Jugoslovanski motorni dl** kači, in sicer Regvart, Klemenčič in Medved so si na dirkali v Criikvenici prodobčdi pravico, da bodo nastopili v polfinalu za sve. tovno prvenstvo v vožnji speed-way. Najboljši dirkač je bil Avstrijec Sidlo, ki je zmagal v petih nastopih. Regvart je bil drugi. Klemenčič peti in Medved osmi. Drugi motociklističnih dirk ▼ Crikvenid je prinesel našim dirkačev nekaj redkih uspehov. V dirki za nagrado Crdkvenice je zmagal Klemenčič pred Regvartom ln zmagovalcem prvega dneva Avstrijcem Sidiom. V drugi dirki za pokal AMZ Hrvatsfce pa je na veliko presenečenje zasedel prvo mesto Regvart pred vsemi nevarnimi Avstrijci in Švicarji. Rokomet v Zagorju. Ljubljanska Svoboda je v nedeljo zmagala nad Proletarcem 4:0 (1:0) v ženskem malem rokometu pa so bile domače igralike uspešne proti Primorju 12 Ajdovščine m 16:13 (10:8). Telovadna reprezentanca Sofije je v sredo zvečer v Zagrebu premagala izbrano vrsto telovadcev Zagreba z 282:275.15 točke. Tekmovali so v šestih disciplinah. Največji uspeh je dosegel Bolgar Kapsazov. ki je zbiral 57.75 točke, najboljši Jugoslovan Caiklec pa je bil tretji s 56 točkami. Na mednarodni kolesarski dirki Iz Varšave mimo Berlina do Prage so v pnvi etapi zmagali Italijani. Izmed naših dirkačev se na cilju nd nihče plasiral med prvo deseterico, v ekipnem plasmaju pa vodi Italija pred Romunijo in Bol-gaTijo, medtem ko 3e Jugoslavija na šestem mestu s še sedmimi drugimi ekipami. V prvenstvenem boksarskem srečanju je beograjski Radnički doma premagal ekipo Vojvodine iz Novega Sada z 11:9- Mednarodno boksarsko srečanje med Jugoslavijo in Francijo v Beogradu se je končala neodločeno 10:10. moč in podporo vse naše javnosti tn odgovornih činiteijev- Vs® tisto, kar je v njegovih močeh, mu lahko zaupamo. Na lanskih dirkah so namreč Tržičani pokazali iz* redne organizacijske spodobnosti, veluko gostoljubnost in razumevanje Za stvar, saj so priskrbeli po zasebnih domovih prostora za nekaj sto gostov. Tega ne bi zmogla niti Ljubljana!? AJVID Tržič j® Avto moto zveza Slovenije ž® dvakrat proglasila za • najboljša društvo v republiki za nagrada pa so Tržičani dobili tudi specialni dirkainj. stroj DKW 123 ccm. S te strani je uspeh jubilejnih dirk že zdaj skoraj docela zagotovljen. (AJVID Tržič je tudi nosilec zlate plakete AJV1Z Slovenije. izdelane ob njeni deseti et* nici.) Menimo, da nas ni zajela pripravljalna mrzlica, če izrečemo misel, naj bi ukrenili v teh treh mesecih prav vse za morebitni večji uspeh jugoslovanskih barv. Morda bi kazalo nabaviti tudi kakšen specialen dirkalni stroj?! Do Ljubelja zlasti to leto ne moremo imeti zgolj takšnega odnosa, ki bi vsa naša prizadevanja in želje skrčil na zaključno zadovolji stvo skrbn eg a prip r avl j an j a. Tuji zmagovalci že nekaj let zaporedoma izjavljajo da so^ naši dirkači po srčnosti in sposobnosti enakovredni, zmagati pa ne morejo ker nimajo strojev. Letos nameravajo prireditelji dobro urediti progo in prostor na startu. Ta dela. ki bodo _— upajmo — uresničena po načrtu, bodo morda povzročila udarec Hil-lebrandovemu rekordu 4:54 2.5. Vsi najboljši ča-sd razen v kategorijah motorjev — solo 550 in 500 ccm (leti 1935 in 1937!) so od lani Morda bi žrtvovali za našo tesno" vez z Ljubeljem, ki. nam je prinesel nemalo ugleda in turističnih deviz, prav v teh dveh kategorijah? Vsekakor b.i bilo treba misliti, kje in kako bi lahko dobili tud Jugoslavni vidno mesto med osmimi možnimi. J. K. * Na letni skupščini Avto motal zveze Slovenije v Mariboru jo dobilo nekaj desetin društev lepe plakete. V obliki znaka bodo dobili tudi najzaslužnejši delavci za razvoj našega avte-moto šoorta in motorizacije ohol? 200 takšnih priznanj. Plakete pa bodo pTejele tudi naše tovarne motornih vozil* Repriza-Bolvinik: Smislov Talko, p« »mo prebrali tudi zadnjo stran lenjige amsterdamskega turnirja. Po petih tednih branja smo zvedeli, da je postal junalc med jurtokd z 11 to pol točke (ali 64 %) ne samo po postavi, ampak tudi po igri vdtki V as i Lij Smislov, medtem ko so se ostala zvrstila v spoštljivi razdalji od prvaka takole: K«res 10. Bronsteto. Geller, Petrosjan Spašllti ta Szabo 9 in pol, dr. Filip to Fanno 8 ter Fil- ndik. 5 tofic. Kljub temu. da zapletov ni manjkalo, da smo še 4 kola pred koncem imeli v eni vrsti kar trojico igralcev, se Je vse končalo povsem »normalno«. Smislov Je dobro starta! to bil najboljši v finižu kljub nekaterim slabim trenutkom tam nekje na sredi tega maratonskega teka. Njegova igr« Je bila od vseh še najbolj izenačena. Pri vseh drugih nd bilo tako Kere* Je bil premalo proda, ren (po pičlih vesteh, ki so o turnirju prihajale k nam. sodeč, Je v drugi polovici napravil iz slabših pozicij proti Bronstetau to Szabu kar poldrugo piko!). Bronstetau Je Chadssa. potem ko mu Je v igri s Petrosjanom poklonila damo, obrnila hrbet, Geller Je prev«* brezglavo igral »na vse ali nič« Petrosjan Je preslabo začel ln vrti vsega Se dzpKistil nekaj lepih priložnostih, ki jih pozneje pač ni bilo ve* moči nadoknaditi, Spasiči Je kot »hotno novus« med velemojstri prekosil samega sebe, Szabu pa Je lahko v zadovoljstvo, d« ga Rusi niso mogli ukloniti, da Je v 13 partijah z njimi nabral 7 točk. Za osmega to devetega med desetimi. Za Panna in dr. Filipa vet) a ugotoviti, da sta v tej slilnl konkurenci zadovoljila, da sta gotovo dosegla več. kot sta objektivno mogla pričakovati. — Zadnji — Pilnik — pa to zadovoljen niti s samim seboj, niti Ito z njim. Tu, če nikjer drugje, se nam vnovič utrne misel, da bi Tecimo naS Gllgori* prav gotovo ne končal tega turnirja kot naj-alabšl. ampak.. . Tako pa bo tre- LJublJanska košarka je slavila zadnjo nedeljo ne samo eno, ampak dve zmagi. Ekipa 01yrupije, ki Je imela za nasprotnika Crveno Zvezdo v IJeogradu, je po lepi to razburljivi tekmi 51:48 zmagala — in ne izgubila, kakor smo zabeležili po nepravilni in za nas prepozno popravljeni vesti Tanjuga. Ljubljanska Ugaša pod koši sta torei ta dan pospravila vse štiri točke ... V Zrerijaninu Je Proleter premagal Montažnega 72:55 (36:23). ba počakata na nove podobne boje. Zmagovalcu Amsterdama je. že treba izreči vse priznanje. Biti najboljši med svojimi, t. j. v konkurenci Rusov samih (6 točk od 10 možnih pred Keresom in Spaskim s 5 in pol) hkrati pa odločno odpraviti tudi neruske kan. diidate (5 in pol iz 8 partij, toliko kot Geller), v resnici ni kar talko, to pri vsem tem biti enkrat samkrat premagan! Kdor Smislova tudi samo malo pezna, se prav nič ne čudi. Videli smo ga na simultankah v Sloveniji, prej pa še na zagrebškem- mednarodnem turnirju. To je poosebljen miT. to -so jekleni živci, ki ne znajo popusti«. To je mojster ki neusmiljeno kaznuje sleherno, še tako tnalo napako, skratka, »šahist in pol«. Le tak Je vreden, da se spoprime s svetovnim prvakom, le tak lahko postane boljši od najboljšega. Pa njegova samokritičnost! Sp o. mtajam se njegove partije z Miličem v Zagrebu. V dobljeni poziciji je prenaglo potegnil in že je njegov,, nasprotnik imel možnost rešiti se v remi. Ni je videl; talko se Je Tevanžiiral s še večjo napako, tako da Smislovu pozneje ni bilo težko zmagati. Ko smo potem gledali njegov zapisek partije, smo zapazili pri njegovi slabi potezi dva vprašaja, pri Miličevi na tri. In to je napravil še med igro, čeprav posledic njegove nanake zaradi skorajda študijske rešitve nd bilo moči lahko ugotoviti. Sku. p«k vseh teh in še mnogih drugih šahovskih vrlin pa je za zdaj morda edinole Smislov, čeprav je tega prevzela Brcnsteimova fantazija onega Gellerjeva neuničljiva sila. tretjega met Keres ta njegova svojska veličina. Dvakrat se je dvoboj za svetovno prvenstvo v šahu po match-tumirju leta 1943, ko je t? naslov po Aljehinov! smrti pripadel LBot-vimiku že začel 16. marca v Cai-kovskega koncertni dvorani v Moskvi. Prvič, leta 1951. je poskušal srečo Bronstein drugič, tri leta pozneje Smislov. Obakrat je bil rezultat 12:12. Botvinnik Pa je Se nadalje ostal svetovni šahovski prvak. Kako bo tretjič? Po vsem tem, kar Je Smislov pokazal zadnja leta, ko je dosegel kopico izrednih uspehov (Botvinnik ?e s taklmt rečmi ne moTe ponašati!) ni nemogoče, da nam bo leto 1957 prineslo spremembo na šahnv=i.-em prestolu. F. b. * Zadnja prekinjena partija na turnirju kandidatov v Amsterdamu med Filipom in Bronsteinom se Je končala z remijem. Sahlsti mariborskega Branika so te dni igrali s -prvakom Avstrije Hitzingom z Dunaja. Avstrijci so na štirih deskah slavili visoko zmago 3,5 : 0,5 točke. Gostje sc potovali dalje v Beograd. aJ? Pf ?•( * S 0 " i S?® f£i s sš* Problemski §ah se Je v zadnjih desetletjih izredno razvil. Pri ortodoksnih problemih (kai se popolnoma pridržujejo pravil igralnega šaha) ni pri tem mišljena kombinacijska zvrst, ker je kot najstarejša tako rekoč izčrpana. G-re za strateške probleme, ki so Jim modemi problematiki vdihnili naj čudovitejše zamisli. Kolikor jim upodobitev ne uspeva tu, se z nič manjšo vnemo in uspehom udejstvujejo v heterodoks-nem problemu, kjer uvajajo nove figure in drugačne pogoje, kakor jih pozna običajni šah. Izmed problemov so pt! reševalcih najbolj priljubljeni dvo-po-tezni problemi, ki lahko vsebu-iejo najie.pše ideje oz. teme, a vendar niso pretežavni. Najtežje rešljivi so pravzaprav tropetezniki, kjer je rešitev možno skriti med obilico razpet oži ji vtilh potez. Pri štiri- in več poteznih problemih Pa gre navadno za preprostejša pozi ciij e, ker bi se m orad i bati mnogih stranskih rešitev. Zato pri njih laže zasledimo praviilno rešitev z logičnim razmišljanjem, kolikor ne merijo ravno na te* žavnost. Oglejmo si primer! J. Brene-r Rhein. Sch z tg. 19S3 m Si ^ m m Sl ■ i§" ali m s m m i ■ s- m m mm m s »6 kruha. Sest zadetkov je pravo razmerje moča na igrišču, na katerem so madžarski mladinci demonstrirali odlično šolo svojih učiteljev. Ti so mojstri v vsaikem pogledu in pravi namestniki Pu-skasa. Kocsisa in Rozsika. Njihov mehanizem je deloval precizno in elegantno, da bi mu ne bi-lo kos marsikatero moštvo naše zvezne lige.. -Oči Slovencev so bile uprte predvsem v mltadega Brgleza, ki trnu tokrat, žal. ni šlo. Tudi njegov namesitniik ni bil z ostalimi tovariši vred nič boljši. Razumljivo, Če krilci in napadalci v brezglavi igri niso ničes-ar opravili, tedaj tudi ozadje ne more vzdržati tako organiziranega pritiska. Naj omenimo samo sij ad neg a madžarskega vratarja, ki je med drugim ubranil štiri streljane žoge v sijajnih paradnih skokih z mačjo gibčnostjo. Prav nogemetni gurman bi dejal: veder e e poi m-o-rire .. . i No kaj šele pride, smo na tihem trerpetali. Mednarodni mojstri z žogo bodo samo še dopolnili šolo mladih s finesami, toda vsi tj dogodki in dragocen pouk prejšnje nedelje so naše igralce očitno spravili k treznemu preudarku. in ta Je bil potreben in koristen. Začela se je velika borba ▼ It a* erj to Jugoslovani kreplco naskočil; profesorje ta .Litn taikoj pognali strah v kosti Uprizarjali so napad za napadocn. Madžari ne pridejo nit; do sape ko Je »konte-nervtalec« Vukas že pet minut po začetku z velemojstrsko počeno obSel hitrega Matraia. pa Beren-dlja In oba branilca ... I« del sekunde in vlsaflci vratar Gel er je moral podpisa« brezpogojno kapitulacijo. Na dveh velikih svetlečih semaforjih Je zablestelo Ime strelca: Vuikazs. stadion Nep molči! Nad sto riso* ljudi nemo zre predse to * nami vred ne more verjeti *vo*»n očem. Nlihov) ijub-Uenci >e s"amo krčevito branijo. ytUfci Vuk« ■ pr—tlk*- rrostjo smeSl vse po vreti. Krilci in’ branilci se mu odtlej dalje brezumno mečejo pod noge. medtem ko razburjeni Puskas (v prvem polčasu so slavnega majorja madžarske vojske v mislih bržda ž® ponižal) Za nekaj činov) se zaman razburja in vpije vsevprek, hkrati pa iSče rešilno bilko — Kocsisa. Njuno znanje in sposobnosti spričo takega poleta niso utegnile orlti do veljave, ker Je sloki Horvat skupaj z neumornim Krstičem budno pazil na res nevarno Sandorievo glavo. Kocsisev udarec z glavo je nekaj edinstvenega. Gorje Bear? oziroma pozneje Krivokuči če bi jima samo 9Qkr«ft t^odleitel#. Oitro*iV usoj* se odbije od njegove glave s taiko močjo, kakor da bi ga izstrelili iz topa. Njegov klubski kolega Fu_ skas ga je nazadnje le »našel« in nekajkrat smo imeli priložnost videti. koliko je vredna Kocsiseva glava, puskas mu je navadno poslal žogo v diagonalni smeri, toda na srečo, od tam je šlo vse tik mimo vrait. Ubogi Crnkovič se nam Je tokrat res zasmilil, saj je moral pokazati vse sprinterske sposobnosti, da Je v zadnjem tre-nutku kakorkoli zaustavi 1 nezadržnega Budaia. ob katerem se je upehal kakor najbrž še nikoli doslej. Ko Je po delto fcrivdt Beare Fenvves; s prvim zadetkom spravil k sapi vso tiho množico ljubiteljev. se je šele razplamtela velika bi,tka. v kateri pa so imeli naši še zmeraj pobudo. Vukas in Zebec sta dvakrat spravila Geler-, ja v matno pozicijo in na visokih tribunah je spet utihnilo kakor v grobu. Le kdaj pa kdaj se je zaslišal rezek piš, kakor če bi potegnil prek Karpatov oster mrzel veter. Zato pa so povsem prevladovali bodrilni vzkliki nekaj sto Jugoslovanov: Plavi, plavi. .. Naši veliki nasprotniki so bili tako majhni ta nebogljeni, da bodo še dolgo zardevali ob spominu na te nepozabne prizore. Ce to imelo naše pero «sto not. za opisovanje vseh dramatičnih' prizorov, tedaj bi šele lahko doumeli. kaj vse se je dogadalo v tej pravokotni zeleni areni, v kateri Je slavna Puskasova četa z deset tisoči gledalcev menda prvič po vojni trepetala za svoj ugled. Res Je. da so se Madžari ob vodstvu 2:1 opogumili ln ve* minut strahovito pritiskali, pri čemer se Je naša obramba junaško borila to odbijala napade izpred utrjenega obzidja, v katerem je imel glarvno ln zadnjo besedo odlično rezervni vratar Krtvokuča. Puskasove, Koo-slsove in Bozsikove bombe je lovil kakor majske hrroSče. se meto' po zraku in kotalil po tleh ter spravljal razjarjene napadalce že do obupa.. Najboljša obramba je X MOtiOCtOEliVl 1« »II naid Mujičem storjen prekršek. Boškov pošlje belo obarvano usnje polvisoteo pred Gelerja. Veselino-vičeva glava pa ji spretno najde pot v črno. Spet preplah . . . pfavi. plavi . . . doni po vsem stadionu. Toda kaj vraga delajo naši? Skoraj zmeraj so v offsideu. Madžari so tudi za te trike pravi mojstri. Prav zanimivo Je bilo opazovati temperamentne madžarske gledalce, ki so jim bile zadnje minute neskončne. Mehko usnje se je grozeče kotalilo sem in tj a tik ob kazenski črti, za katero je nemir- . no švigal črni Geler čakajoč, kdaj bo smuknil naprej neukrotljiva plavolasa desetica — Vukas. Teh mučnih trenutkov jih. je rešil šele komaj zadovoljiv Belgijec Van Nutel, kd je množici gledalcev s poslednjim pdskom nedvomno napravil veliiko uslugo. Mnogi Madžari. ki so si vse preveč gnali k srcu, so še nekaj časa molče vztrajali na svojih mestih premišljajoč kaj bi se lahko primerilo, če bi vsaj eden jugoslovanskih napadalcev pošteno usekal proti domači mreži. .. Naš avtobus, ki ga Je šofer Franček medtem do.dobra očistil. Je edtad vzbujal zdaj še večjo pozornost, saj so se ljudje zbirali okrog njega v velikih gručah ir. vse spoštljivele prebirala »čudni« napis; SAP Turist biro Ljubljana. Tudi neznanci lz Ljubljane smo na mah postali ugledni gostje. t« suhih grl Je radostno zadonela slovenska pesem skozi na ste-žaj odprta okna. kamor so bile nemo uperjene oči tisočev zvedavih meščanov vse dotled. dokler Je Franček sukal volan cned žar-kta«. lučmi ogrskega velemesta, a Da ee ne pozabi! Po prihodu v Ljubljano Je bila vsa posadka eno-dušna da Je to naporno tekmovanje tudi samo zase poteklo brez •amer to zadreg bo spet čas, da se prija, vijat na bo manjkalo nikogar. i. STANE UFAI Mat v 6 potezah Beli mo-ra ohraniti vse tiri figure. če hoče dati mat bodisi a Sf7 ali z umikom lovca. Jasno je, da se mora bela trdnjava umakniti toda na naravno Tf8 je uničujoč odgovor črnega Lc5, na Te8 spet Lb5 itd. Glavni načrt ostaja slej ko prej Tf8, toda predhodno mora beli vključiti uvodne načrte, s katerimi bo onemogočil črnemu obrambe z lovci*. Bela trdnjava se mota torej g:briti tako. da jim bo črna trdnjava sama preprečevala napade nanjo. Takole: 1. Tb8! Tb7! (prvi predhodni načrt) 2. Tc8! (Tb7:? Le3!) Tc7! 3. TdS! Td7 4. TeS! Te7 Po štirih predhodnih načrtih je sedaj možno izveš« glavni načrt 5. Tf8! Tf7 6. Sf7: mat (ali 6. Lf7: mat). A. Pre-infalk Se dve partiji iz Amsterdama: Dr. FILIP : PETROSJAN (7. kolo) 1. Sf3 Sf6 2. g3 d6 3. Lg2 e5 4. d3 g6 5. 0—0 Lg7 6 e4 0—0 7. Sbd2 Sbd7 8. a4 a5 9. Sc4 Sc5 10. L bliskovito naglico raznesla po vsej okolici. Zvedeli so zanjo tudi pavijani, ki so se na večer spuščali s svojih skal, da sl pogase žejo. Neskončno vzra-doščenl nad novico, da Lupinica Se živi in da se jim nudi prilika, ko bodo maščevali smrt stare pavijanke, so pričeli poskakovati in kriliti z rokami. 195. Nakar se je njihov poglavar in povzei h«.. »Zdaj pa na delo!« Da bi bil vsem, ki so se drenjali okrog njega, bolj viden, je stopil na visok kamen in nadaljeval: »Naša vojska šteje nad tisoč glav. Spoprijeli se bomo na življenje in smrt, in prišel bo dan, ko bo Lopinlca spet v naših rokah. Vendar moramo biti oprezni, da nihče ne zve o naši nakani, sicer nam pošljejo na. vrat Tigračo, ki bi zdaj vse drugače obračunala s nami.« 193. Cez čas pa je vprašala: »Kaj ni pri nas še jesen? Takrat ženejo moji bratci na pašo in kurijo ogenj. Bogve, kako so preživeli vse te dolge dni, odkar sem jih zapustila?« Limpopa jo je tolažila, naj potrpi Se nekaj dni, ker ni več daleč, ko bodo priletele lastovke in ji povedale, karkcli bo želela. Toda Lupiničina žalost je bila od ure do ure večja. Mučilo jo je neutešljivo koprnenje po domu in domačih. MUSTER UMRLI Službujoči miličnik, ki je zadevo preiskoval, je po zvočniku v baru Nebotičnik pozival naj-se javi lastnik motorja. Ker se temu pozivu ni nihče odzval, je bil motor odpeljan na postajo Ljudske milice. Zupančič in Blenkuš pa sta bila nato aretirana, prvi sum je padel nanju, ker sta uporabljala motor. Zadeva pa se je razčistila kasneje i.n sta bila dejanska krivca ugotovljena šele potem, ko smo mi že objavili poročilo. Tako sta povzročitelja nesreče Marjan Romih in Branko Stro-zek s svojim brezvestnim početjem prizadejala tudi neprijetnosti svojima kolegoma. NKSRECA au zločint V Prepoiah na Dravskem poiiu se Je pripetii dogodek, ki' Je rae- buri.1 vse prebivalstvo. Zlatko Goj-čič je zaiiotit v svojem lovišču 14-lefnega Ivana Maeuha. ko Je z db-ema pscrna gonil zajc'e. Ker ga Je že dlje časa sumil, da dela škodo v njegovem lovišču, go je pozival, naj obstoji, da bi z njim obraičunal in ga pozval na ofegovor. Faint pa je začel bežati. Goj_ či'č je stekel za njim in ga ponovno pozival, cisj obstane. Nenadno pa je .počil strel in fant se je zgrudil. Kakor so pciznej'& ugotovili, ima prestreljen želodec in črevesje ter se v boiniš.ni-ci bori s smrtjo. .Nj še ugotovljeno; atije Gojčlč v jezi namenoma streljal na fanta ali pa drži njegov za-govoT. da se Je v teku spotaknil im padal, pri čemer 'se mu je spro_ žilo orožje in Je izstrelek povsem slučajno zadel fanta. Tajništvo za not-mnje zaideve v Ptuju vodi preiskavo, ki bo ugotovila, ka.j Je resnica. Ljudje pa so zaradi tega dogodka zelo razburjeni in zairte-vajo. n-sd se stvar do kraja razčisti, dia ne bo krivih sumničenj. POJASNILO V poročilu o prometni nezgodi, ki smo ga objavili 29. aprila pod rubriko »Se nekaj«, se nam ja vrinila neljuba pomota, da smo zamenjali imena pravih krivcev nezgode. Nezgodo na Prešernovi cesti nista povzročila inž. Eeno Zupančič in Gojrnir Bier.kuš, temveč Marjan Romih in Branko Strošek, oba uslužbenca Inštituta za elektrozveze. V času, ko smo poročilo objavili, je preiskava o tej nezgodi še trajala in sta bila dejanska krivca ugotovljena šele v nedeljo popoldne. Zadeva pa je potekala takole: Inštitut za elektrozveze je priredil v menzi podjetja »Tesar« na Linhartovi cesti zabavo, ki so se je udeležili tudi zgoraj omenjeni. Po končani zabavi sla se inž. Beno Zupančič in inž. Bienkuš odpeljala na motorju, ki je last Inštituta za elektrozveze, v bar nebotičnik. Motor, ki sta ga pustila v veži slabo zaklenjega, je postavil pred zgradbo uslužbenec kavarne. Medtem sta do nebotičnika prišla tudi Romih in Strozek. Ko sta opazila znan služben motor inštituta, sta sedla nanj in se odpeljala po mestu, najprej po' Tržaški cesti, nato še po Prešernovi, kjer je zaradi njune vi-r. jen os tl prišlo do nesreče. Ta dva sta bila torej tista, ki sta podrla človeka in se brezvestno odpeljala naprej, ne da bi ponesrečencu pomagala. Po nesreči sta se odpeljala do nebotičnika, pustila tam motor in pobegnila domov. KOLEDAR Petek. 4. maja: Florijan Dne 4. maja 1943 je prišel Glavni stoto Slovenije, v osvobojeno Ajdovščino. 3* . Na Ekonomski fakulteti sta bila diplomirana Irena Kunc in Marjan Zorc. Kolegice- in kolegi iskreno čestitamo! Društvo stenografov in strojepiscev v Celju vabi svoje člane in prijatelje na L redni občni zbor, ki bo v petek. D. maja t. L ob 18.BK) na Ekoncmisid »srednji Soli v Celju. Ce ob napovedani uri ne bo sklepčen, bo občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. . — Upravni odbor. Docent dr. Pompe Janko predvidoma od 7. do 20. maja ne bo ordinčiral. ■ Društvo veterinarjev LRS — ljubljanska sekcija vabi na svoj redni mesečni sestanek, ki bo' v soboto. 5. maja ob 9.30 na običajnem cnestu. Na sestanku bo predaval eiksipert FAO dr. Nahcholz. Naslov predavanja: »veterinaTska propaganda«. Udeležit« se sestanka polnoštevilno! Opozarjamo na razstavo likovne sekcije prosvetnega društva »Poštar« v Ljubljani in foto sekcije .Ljudske tehnike PTT. ki traja od 1. do 7. maja 19S6 v dvorani podjetja za PTT premet v Ljubljani. Cigaletova ul. 6. Umrl Je naš drag! stric MARTIN KASTELIC Pogreb pokojnika b0 v petek, dne 4. maja ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na pokopališče 2a!e. Ljubljana, Pance. 3. maja 195«. 2alujoči sorodniki. KVALITETNA KREMA! K sodobni stanovanjski kulturi spadajo Za bistre glave . ---------- ---------------OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE V januarski številk! »Turistične- LJUBLJANA. Komenskega 12 ga vestnika« so razpisane lepe na- sobota 5 maja ob 20. Horst: »Raj grade za udeležence slikovnega potepuhov« (burka) zadnjič nagradnega natečaja. Kupite še Nedelja 6 maja ob 14.30: Nicco-danes glasilo Turistične zveze demi: Scampolo (Poutržek) ve- Slovenlje. selolgra. gostovanje V Jevnici. - ■ _ Predprodaja vstopnic s url pred RADIO pričetkom predstave! ROČNE LUTKE Poročna: S.«*. 8.08. 7.M. 13.««, Resljeva cesta Z« 15.00. 17.0*. 1«.«« in 22.««. Petek 4 maja ob 10: Gostovanje 5.00—8.00 Dobro jutro dragi po- v Kobaridu, slušalci! (pester glasbeni spored). Ob 15: Gostovanje v Bovcu. 6.10—6.20 Reklame. 6.20—6.25 Naš Ob 18: Gostovanje v Logu pod Jedilnik 11.00 Radijski koledar. Mangartom. 1L0S Simfonične slike — Cern il le Nedelj« 6. maja ob 17: Sknončlfi-Sa;nt-Saens: Mrtvaški ples. Alek- Pengov: »Medveda lovimo«, sander Borodin: V azijskih stopah. prodaja vstopnic za Obe gleda- niatija Bravničar: Kurent - Char- tišči in vse ljubljanske predstave les Griffes; Dvorec Kuble Kana - danes od 10 do 12 na Upravi Jan sibeHus: Lov. u.4S Cicibanom mestnega lutkovnega gledališča - dober dan! (dve zgodbici Vlada Resljeva cesta 28 telefon 32 020 in .Fj!*•,„, .... s.ovf-usk*. nainoue pol ure pred vsako predstavo pid pesu* pugeta moški abot »Angel gledaliških blagajnah. Letna skupščina SUVEZNE INDUSTEI5KE KOMORE 29. aprila 1956 je v 76. letu starosti umrla ELVIRI POSTL roj. FAJDIGU Pokopali smo jo v Slovenjem Gradcu. — Zahvaljujemo se zdravnikom in strežnemu osebju v splošni bolnišnici, duhovščini, darovalcem cvetja in vsem, ki ao Jo spremili na zadnji poti. Zvesti ženi in dobri, skrbni materi velja vsa naša hvaležnost. Žalujoči: mož Lovrenc, sin prof. dr. Teodor z ženo, hči Cveta Simonitijeva z družino, brat Damjan in vsi sorodniki. Slovenj Gradec, Bologna, Lože pri Vipavi, 3. maja 1956 bo 10. maja 1956. leta v Beogradu v veliki dvorani Kolarčeve univerze, Študentski trg št. 5. Začetek skupščine je ob 9. uri dopoldne. — Vsem članom Komore so bili poslani posebni pozivi. 1/PKAiAN) A/r^/0DOOV0ff/j t ZADNJE V E S TI V Parizu pričakujejo pomemben izid Irancosko-ngoslovanskih razgovorov Predsednik republike Josip Broz Tito bo ostal pet dni na uradnem obisku v francoski republiki PARIZ, 3. maja (Tanjug). Tukaj se je nocoj zvedelo, da bo predsednik Tito pet dni na uradnem obisku v Franciji. V tem času bo obiskal nekatere znamenitosti Pariza, določene vojaške objekte, prisostvoval bo vojaški paradi in končno bo obiskal nekatera mesta v notranjosti Francije. tasti. Sodijo tudi, da Jugoslavija v sedanjem razvoju svetovnih dogodkov lahko precej prispeva nadaljnjemu zbližanju Vzhodom in Zahodom. 1 Francoski uradni krogi izra-tajo nocoj zadovoljstvo zaradi skorajšnjih francosko-jugoslo-vanskih političnih razgovorov v Parizu ob ob sku predsednika FLRJ Josipa Broza Tita. Sofijo, da bodo ti razgovori doslej največji izraz prijateljstva in sodelovanja obeh držav. Opozarjajo tudi, da bodo razgovori jugoslovanskih in francoskih državnikov v izredno prijateljskem ozračju, zaradi česar pričakujejo pomembne rezultate, ki bodo vplivali zlasti na nadaljnji razvoj in poglobitev tradicionalnega jugoslovansko-irancoskega prijateljstva, kakor tudi na nadaljnje zboljšanje mednarodnih odnošajev. Po ocenah tukajšnjih krogov bodo glavni predmet razgovorov odnošaji med obema državama ter mednarodna vprašanja, predvsem razširitev sodelovanja evropskih držav. Zlasti opozarjajo na možnosti nadaljnje razširitve gospodarskega in kulturnega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo. V zvezi z zunanjo politiko poudarjajo dosedanjo vlogo Jugosiav'je v »manjšanju mednarodne nape- Komentatorji francoskega tiska sklepajo, da bodo skorajšnji fran-co-sko-jugcslovanski razgovori važen dogodek v sedanjih svetovnih na-io-rih za urostavitev tesnejšega sodelovanja mied narodi. Francoski listi' so objavili več člankov, posvečenih Jugoslaviji, v katerih analizirajo pozitivno vlogo jugo- slovanske zunanje politike, poudarjajo odločenost jugoslovanskih narodov, da vodijo neodvisno politiko, kakor tudi stremljenje Jugoslavije za čim odkritosrčnejše odnošaje z drugimi državami. »pariš Press« ugotavlja, da je danes osnovna težnja jugoslovan. skie zunanje politike čiim tesnejše sodelovanje med Vzhodom in Za-med hodom. »Progres de Lyon« poudarja v posebnem poročilu svojega dosisnika iz Jugoslavije, da jugoslovanska zunanja kolitika služi dameis nadaljnjemu zboljšanju odnošajev v svetu. »France Observateur« poudarja, da bo obisk predsednika Tita omogočil »nadaljnjo razširiti’v prijateljskega sodelovanja med obema državama« ter v zvezi z jugoslovansko zunanjo politiko piše med drugim, da je Jugoslavija država, ki »številnim nezadostno razvitim državam sedaj kaže pot. pb kateri morajo iti — pot neodvisnost1;«. I/st ugotavlja, da sta »tako Tito kot Nehru z veliko aktivnostjo iprispevala spremembi mednarodnega položaja« in piše, da so fcp-ila načela koeksistence, ki sta jih objavila Tito In Nehru ob koncu Maršalovega obiska v Indiji. že uresničena v mnogih sporazumih in na mnogih konferencah ter so tako pozitivno vplivala na ublažitev hladne vojne. Naša razstava ▼ Poitiersu Part*, 3. maja (Tanjug). V francoskem mestu Poitiers so svečano odpeli razstavo jugoslovanskih srednjeveških fresk. Slavnost se je spremenila v manifestacijo francosko-jugoslovan-skega prijateljstva in sodelovanja. Pri otvoritvi je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v Parizu dr. Aleš Bebler skupaj s številnimi političnimi, kulturnim; in javnimi delavci Poitiersa. Prefekt področja Vieune Christian Lahu je na čast jugoslovanskemu veleposlaniku priredil slavnostno večerjo, v mestni občini pa je bil sprejem, ki so se ga udeležili tudi člani francoskega društva »Poiilis d’ Orient«, v katerem so zbrani bivši bojevniki iz prve svetovne vojne na solunski fronti, kakor tudi člani tamkajšnjega francosko-jugoslovanskega društva. NAČELNI SPORAZUM 0 POSARJU Mollet ponovno zahteval zaupnico PARIZ, 3. maja (Tanjug). Francoski premier Mollet je popoldne v skupščini ponovno zahteval glasovanje o zaupnici zaradi številnih dodatnih predlogov k vladnemu zakonskemu načrtu za ustanovitev starostnega sklada. Vprašanje zaupnice je postavil v zvezi s prvim členom načrta, ki določa nove pristojbine na avtomobile in luksuzne predmete zaradi finansiranja omenjenega sklada. O zaupnici bodo glasovali pojutrišnjem. Parlamentarni strokovnjaki sklepajo, da bo vlada dobila potrebno večino navzlic močni opoziciji strank parlamentarne desnice in centra, med katerimi je tudi del poslancev strank vladne koalicije. Ne izključujejo tudi možnosti, da bo Guy Mollet zaradi pogostih in številnih dodatnih predlogov opozicije še nocoj postavil novo vprašanje zaupnice vladi v zvezi z ostalimi členi zakonskega besedila za starostni sklad. Pariz, 3. maja. (Tanjug). Francoski minister za zunanje zadeve Christian Pineau je izjavil danes, da sta francoska in zahodnonemška vlada v načelo našli rešitev za sarslc o-oVem in določili skupno stališče glede V.on Brentano in državni sekretar Walter Hallstein. Minister Pineau je Izjavil novinarjem, da bo napovedan: s*stanek med Guyem Molletom in kanclerjem Adenauerjem verjetno 2. junija v Luksembur. združitve Nemjije in splosi.e ?u. pred"tem se bosta v Parizu do. razorožitve. To nam bo omogočilo sporazum tudi o ostalih kočljivih problemih, glede katerih so še nesoglasja, je izjavil minister Pineau. Na današnjem sestanku v Quai d’Orsayu so bili navzoči francoski predsednik Guy Mollet, minister z= zur>3n;« radeva Pineau in drž. sekretar za zun. . zadeve Maurice Faure, z nemške strani minister za zun. zadeve bila državna sekretarja Maurice Faure in V/alter Hallstein, ki bosta skušala najti izhod za poslednjo nerešene zadeve v okviru sarskega problema. PARIZ — Visoki komisar za atomsko energijo Francis Perrin je Izjavil, da je treba v Franciji brez odlašanja začeti graditi atomske centrale. Potrebe po električni 'jj se vsakih desiet let po- dvoje. Lord Ismay ni odstopil Pariz, 3. maja (AFP). Generalni sekretar Atlantskega pakta lord Ismav je na današnji: ti. ekovni konferenci izjavil, da bodo na zadnjem zasedanju sveta tega pakta, ki se bo začelo jutri, proučili naslednja vprašanja: poročilo generalnega sekretarja, mednarodni pedežaj v luči najnovejših dogodkov in razširitev sodelovanja meti državami članicami pakta na »nevojaških« področjih. Po izjavi lorda Ismaya bo-do v razpravi o mednarodnem položaju preučili vprašanje Srednjega vzhoda in Severne Afrike, dogodke v okviru in izven Atlantskega pakta, zlasti pa napore Sovjetske zveze na go-spodarskem področju. Glede tretje točke dnevnega reda je lord Ismay izjavil, da »ne želi prejudicirati zaključke sveta, sodi pa, da bodo gospodarski ukrepi, ki jih bodo storili, samo dopolnjevali vojaške«. Generalni sekretar Atlantskega pakta je izrazil presenečenje v zvezi s pisanjem tujega tiska, da ga bo kanadski zunanji minister Pearson prihodnje leto zamenjal na njegovem položaju. Dodal je, da ni podal ostavko ter so vesti, po katerih naj bi na sedanjem zasedanju sveta ■ načeli vprašanje njegovega namestnika, »brez vsake podlage«. Delegacije BEOGRAD — V Beograd je prispela na 1(‘-'inevni otVrk Jugoslaviji delegacija bolgarskega Rdečega križa pod vodstvom podpredsednice RK Bolgarije Tomke Raj-dovske. Delegacija bo poleg Beograda obiskala Vojvodino, Bosno in Hercegovino ter Hrvatsko. MOSKVA — Jugoslovanski vele. poslanik v Moskvi Veljko Mlču-novič je na čast delegaciji mesta Beograda, ki Je tukaj na obisku, priredil sprejem, katerega se je med drugim udeležil tudi namestnik zunanjega ministra Kuznecov. MOSKVA — Ansambel moskovskega »Hudožestvenega teatra« je odpotoval na gostovanje v Jugo. slavijo, kjer bo nastopil v Beogradu in drugih mestih. Delo blelshfh ribičev Nenadni prihod Bevana v Rim Obisk vodfe levega krila laburistične stranke spravljajo v zvezo s ponovno vključitvijo Nennijeve stranke v socialistično internacionalo RIM, 3. maja (Tanjug). Nepričakovan prihod, vodje levega krila laburistične stranke Bevana v Rim je povzročil živahno zanimanje v političnih krogih, katerih pozornost je usmerjena na njegova morebitna srečanja s predstavniki Nennijeve socialistične in Saragatove socialnodemokratske stranke. Do teh srečanj sicer še ni prišlo, vendar je zanimivo, da je Bevan prebil današnji dan v letovišču Formi, v katerem se zelo često zadržuje sekretar socialistične stranke Nenni. vprašanja razdeljeno. Saragat se skupaj z desnico ostro upira ponovni vključitvi Nennija v COMI-SCO, pri tem pa ga med laburisti podpira - vodja mednarodnega strankinega oddelka Denis Healey-Levo krilo socialdemokratske stranke skupaj z delom centra in strankinim sekretarjem Matteotti-jem nasprotno sodi, da sta sode. lovanje med socialnimi demokrati V krogih socialistične in socialdemokratske stranke ne izključujejo možnost, da je Bevanov obisk v zvezi z akcijo italijanskih socialistov m dela laburistov za ponovno vključitev Nennijeve socialistične stranke v socialistično internacionalo COMISCO. Predstavniki Nennijeve stranke so namreč takoj po XX. kongresu KP Sovjetske zveze stopili v stik s pred. stavniki COMISCO in proučili možnost vključitve njihove stranke v to rganizacijo, iz katere je izstopila leta ISIS. Predstavniki laburistične stranke ter nato rudi predstavniki belgijskih in francoskih socialistov Bo se ugodno izjavili glede možnosti vrnitve Nennijeve stranke v socialistično internacionalo. Prc-hlemi jo se pojavili le glede formalnih vprašanj, predvsem glede odnoša.jev med Nennijevo stranko in Saragatovimi socialnimi demokrati, glede roka ponovne vključitve Nenn-'jeve stranke v COMISCO in načina te vključitve. Iz. roženo je bilo .mnenje, da do vrnitve italijanskih socialistov v internacionalo ne bi smelo priti pred občinskimi, volitvami, ker bi bil to hud udarec volilnim pozicijam italijanskih socialnih demokratov. Po'eg tega zahtevajo od vodstva Nennijeve stranke, naj pošlje formalno zahtevo za ponovno vključitev v COMISCO. Vodstvo italijanske socialdemokratske stranke pa je glede tega •in socialisti, kakor tudi vključitev Nennijeve stranke v socialistično internacionalo v sedanjem položaju nujna in neizogibna. Matteotti je na zasedanju izvršnega odbora COMISCO zahteval le odložitev roka za vključitev Nennijeve stranke v internacionalo, dokler socialni demokrati za to politično ne pripravijo teren. Bevanovo bivanje v Italiji pripisujejo . namenu laburističnega vodstva, da po eni strani z Nen* ni jem dokončno pripravi formalnosti za ponovno vključitev socialistične stranke v COMISCO, po drugi strani pa da prouči stvarno razpoloženje večine italijanskega socialnodemokratskega vodstva do morebitne spremembe stališča na-pram Nennijevi stranki. Zadnji dve leti so blejski ribiči zelo delavni. V okviru gorenjskega ribiškega društva so se kot samostojna družina močno uveljavili, pridobili so tudi ugled in v sporazumu z društvom tudi več samostojnosti. Prav je tako, saj so tudi naloge te družine večje in širše, česar se vsi prav dobro zavedajo. Pod nadzorstvo In upravljanje blejske družine spadata Blejsko jezero In Sava-Bohinjka od Soteske do Radovljice. Blejsko jezero danes nima preveč rib, zato bo treba skrbeti za razmnoževanje zaroda, obenem pa tudi za asanacijo jezera. Ribiči se že pripraljajo, da bi vložili v jezero nekaj zaroda, saj že vrsto Jet na to nihče ni pomislil, čeprav je poleti le prijetno loviti ribe tudi v jezeru. V Savi-Bohinjkl se zadržujejo lipani in sulci. Te ribe so za ribiče še posebno privlačne, lov nanje Je zanje največji užitek. — Zanje se zanimajo tudi tujci. Vse bolj pogosto prihajajo sem Svi. carji, Belgijci, Angleži in drugi. Ker se domači ribiči zavedajo, da privabljajo, ribe .tudi turiste, so se sami prgv radi omejili v lovu Gorenjski rjblči že nekaj časa razpravljajo 'o. gradnji ribogojnice in valilnice, nedavno pa se je blejska družina le odločila, da bo začela priprave. Za ribogojnico so oa Bledu ide'alni pogoji v Zakl, kjer so .še danes sledovi planktonskih jam. prve ribogojnice v Sloveniji. Ze pred vojno so Izdelali načrte za gradnjo ribnikov za konzumno postrv. Te načrte bodo lahko s pridom uporabili. Najprej naj bi zgradili valilnico med bivšo strugo potoka Mišca in sedanjo strugo, vodo pa naj bi napeljali iz bližnjega studenca. Valilnica naj bi zmogla pol milijona iker na leto. To bi zasedaj zadostovalo. Z dograditvijo valilnice bi družina res lahko skrbela za svoje vode. Zaroda bi bilo dovolj za vse, morebitne presežke pa bi labko odstopila drugim ribiškim družinam ali pa celo Izvozila. S tem bi se tudi gmotni položaj družine okrepil. B. B. Nestor glasbene kulture na Jesenicah Ko Je bil Nikolaj Bernard star šele 12 let, si je že sam služil kruh. .Delal je v Fužinah pri Boh. Bistrici in v železarni na Jesenicah kot precizni mehanik. Polnih 69 let je delal kot železar in tako dosegel najboljšo- delovno dobo med vsemi gorenjskimi železarji, bržkone pa tudi med vsemi železarji v Evropi. Star že 90 let Je še sam napisal spomine o delu v bohinjski železarni. Umrl je v starosti 93 let. Bernard je bil ustanovitelj ln prvi kapelnik železarske godbe na pihala v Bohinjski Bistrici. Godbeniki, ki so izšli iz njegove šole in njihovi potomci tvorijo še danes jedro sedanje železarske godbe na Jesenicah, ki je ena najmočnejših v Sloveniji. Pod njegovo veščo roko so v teku desetletij odigrali nešteto zelo uspelih koncertov po vsej Sloveniji. Da je dosegla glasbena kultura v železarskem revirju tako lep razvoj, je predvsem zasluga glasbenega mojstra Bernarda. Njegova glasbena tvornost je prešla tudi na sinove in vnuke. Ko so staremu dirigentu odrevenele roke, je prijel za taktirko njegov nastarejši sin, sedaj že 76-letni Jože. Nikolaj Bernard, ki Je skoraj 7A let oblikoval železo in jeklo ter širil glasbeno in pevsko kul. turo v Bohinju in na Jesenicah, si je zaslužil dostojen spomenik. M. S. csacsacaaoaoacsBoacsaoBCSBoacsaoacsacpaaacsacPBoaoBoacsBcsaoBCPBoaoBcpa 0 a 0 ■ o m 0 ■ o o ■ o ■ o Cinkarna metalurško kemična industrija Celje 0 Javlja, da znižuje s 1. majem 1956 prodajne cene cinkovemu belilu In lituponu Nove, cene fco tovarna so sledeče: . c i n k o v o belilo rdeči pečat seleni pečat beli pečat 195.000 din/t 210.000 din/t 225.000 din/t »lati pečat sivi pečat R. p. K. speciaL lltopon: Utopon 260.000 din/t 180.000 din/t 250.000 din/t 134.000 din/t B. z. K. VPRAŠANJE: Zaposleni ste prt podjetju, kd gradi hidrocentrale, kot polkvalificiran delarvec- Ali Vam je smelo s 1. 4. t. L podjetje ukiniti terenski dodatek, doftim ga je uslužbencem im kvalificiranim delavcem celo zvišalo? ODGOVOR: V odloku Zveznega Izvršnega sveta z dne 8. 3. t. 1. o pogojih ob katerih se izdatki za terenske dodatke priznajo z-a materialne stroške, -je v tč. II povedano da se pr, gradbenih pod., jet j ih smejo priznati terenski do-datki med materialne stroške samo za visoko kvalificirane in kvalificirane delavce ter za uslužbence in vajence, če so na terenskem delu izven svojega stalnega prebivališča in so v stalnem delovnem razmerju pri gospodarski organizaciji. V tč X. istega odloka pa je še rečeno, da se izjemoma izdatki za terenske .d?datke priznajo tudi polkvaliiiciranim in kvalificiranim delavcem pri montažnih podjetjih, če jih ta podjetja pošljejo na montažna dela skupno s kvalificiranimi delavci. Izdatkov’ za terenske dodatke nekvalificiranim in polkvaiiiricl-ranim -delavcem gradbeno podjetje. ki 1ih je izplačalo, potemtakem ne bi moglo orpravičitl. H. M., Jesenice- Vprašanje: S 1. aprilom 1955 ste bili kot strojevodja drž. žeL upokojeni. Železniška direkcija je v začetku leta 1955 razglasila, da so ukinjeni letni dopusti vsem uslužbencem, ki bodo v tistem letu upokojeni. Ali imate pravico za odškodnino zaradi neizkoriščenega dopusta v letu 1955? Odgovor; Odredba, da v letu 1955 tisti uslužbenci ki bodo v tem letu upokojeni, ne dobe letnega dopusta, po našem mnenju nj v skladu z uredbo o plačanem letnem dopustu, ki je splošna in' velja tudi za službo pri železnici; uredba namreč ne predvideva nobene izjeme za železniško osebje. Tisti, ki bi večjidel leta predvidoma službovali, bj zato imeli vso pravico do letnega dopusta. Tem bi se moralo — če dopusta niso mogli izkoristiti, ker to iz službenih ozirov ni bilo mogoče — priznati nadomestilo za neizrabljen dopust. O tem bi tudi morala biti s strani direkcije izdana odločba. Tisti, ki so bili le trt mesece v letu v službi, pa ne bi imeli pravice do dopusta ker se dopust dovoljuje glede na celoletno službovanje in se izkoristi v letnem času ali pa v jeseni. B. I.. Ljubljana Vprašanje: Kupili ste trgovski lokal ln s tem postali solastnik hiše. ki Je pod družbeno upravo. Ze od leta 1947 ste imeli ta lokal samo v najemu. S hišnim svetom ste se dogovorili, da ostane pri stari najemnini za trgovski lokal. Ali ste upravičeni do kakega popusta na najemnini kot lastnik lokala? Odgovor: Ce ste solastnik hiše — kar ste z nakupom lokala v hiši vsekakor mo gl: postati — po- tem se od Vas ne more zahtevati, da plačujete najemnino; nihče namreč ne more biti najemnik stvari, katere lastnik je. Kot solastnik pa ste zavezani — na podlagi posebnega dogovora ki: bi ga moral, hišni svet z Varni skleniti, stanovanjska uprava pa bi ga morala potrditi — prispevati v sklad za vzdrževanje hiše za hišno upravo in za gradnjo stanovanjskih hiš. K. M.. Kropa Vprašanje: Gospodarska organizacija je s sredstvi iz dobička najela poslopje ob morju, da omogoči svojim delavcem letni dopust. Aid imajo tisti člani kolektiva, ki bi preživeli dopust raje doma ali v planinah, pravico do odškodnine v dena-rju, ker ne bodo šli na morje letovat? Odgovor: Za namembo dela dobička za to. da bodo člani kolektiva lahko letovali ob morju, je bil potreben vsaj sklep delavskega sveta če že ne sklep celotnega kolektiva. Sicer tako razpolaganje z dobičkom podjetja brez vseh tistih, ki imajo pravico udeležbe na dobičku, ne more biti veljavno. Ce ni bilo tako, bi imeli tisti člani, ki o tem niso bili vprašani ' za pristanek, pravico do neokrnjene udeležbe na dobičku v denarju. O. V. c. Vprašanje: Ali sc Vam šteje z6 pokojnino čas. tekom katerega ste med okupacijo služili v angleški vojski. Odgovor: Fo tč. 4 25. ČL uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin in invalidnin se tudi čas. ki ga je zavarovanec prebil v zavezniških vojskah v dobi od 6 4. 1941 do 15 o. 1945 šteje m sicer dvojno v« delovno dobo za pridobitev pravice do pokojnine in invalidnine, za razvrstitev v pokojninski razred in za odstotek pokoj nine. U. Z. T. Vprašanje: Leta 1950 ste bili obsojeni na 2 leti in 6 mesecev odvzema prostosti. Kdaj in kako lahko zaprosite za izbris te kaznt? Odgovor: Ker ste bili obsojeni na kazen odvzema prostosti, kr ustreza po novem kazenskem zakoniku kazni zapora, daljšo cl 2 let, boste imeli možnost zaprositi za rehabilitacijo, to je za izbris obsodbe šele ko bo preteklo 8 let odkar ste to kazen prestali. To prošnjo pa je vložiti vselej pri okrožnem sodišču, na čigar območju ima obsojenec stalno pre« bivališče.. K. U. T. Vprašanje: Kot 45"/o delovni invalid ste' se zaposlili s turnim delovnim časom, ker po mnenju invalidsko-pckojninske komisije niste zmožni opravljati delo v polnem rednem delovnem času. Čeprav Vam zavod za soc. zavarovanje izplačuje polno invalidnino, je vendar Vaša sedanja plača skupaj ,z invalidnino znatno manjša od Vaše prejšnje plače, ki ste jo dobivali Za polno zaposlitev. Ali Vam je zavod za soc. zavarovanje dolžan izplačati tudi to razliko? Odgovor: Do take razlike niste upravičeni. Po 1. odst. 40. čl. zakona o soc. zavarovanju pripada namreč uživalcu invalidnine II. skupine (katerega zmožnost za delo je zmanjšana na eno tretjino do polovice). ki nastopi drugo delo plača za ustrezajoče delo in polovice priznane mu Invalidnine. V primeru pa. če njegova plača in polovica invalidnine, skupaj ne zneseta toliko kot njegova prejšnja redna plača, se mu' invalidnina zviša za toliko, da se doseže njegova prejšnja plača, toda največ za drugo polovico in« validnine. ki mu gre. I. D. 5. Vprašanje: Ali Vam liahko za- sebni lastnik hiše kj_ nj vključena v stanovanjsko skupnost in v kateri lastnik ne stanuje, odpove stanovanjsko pogodbo :z razloga, ker rabi stanovanje za svojo poročeno hčerko? Odgovor: Hišni lastnik bi bil v smislu predpisa tč. 7 60. čl. uredbe o upratftjanju stanovanjskih hiš upravičen odpovedati stanovanjsko pogodbo le v primeru. če bi se hotel sam vseliti v določeno stanovanje svoje h:še in še to pod pogojem, da Vam bi bilo zagotovljeno drugo primerno stanovanje. Nikakor pa Vam ne more odpovedati stanovanjske pogodbe iz razloga, ker hoče. da se v stanovanje ki ga zasedate, vseli njegova hčerka z družino. Kupon :a pravno posvetovalnice S. p »Odgovori na vprašan ja- Po hudi bolezni nas je v 61. letu starosti zapustil naš dobri sin, oče, stari oče, brat, stric, svak in tast JANEZ MAČEK zidar v pokoju Žalujoči: mati Neža, žena Helena, sinova Ivan in Franc, hčerka Ivanka, snaha Darinka, zet Franc, vnukinja Bredica, bratje in sestra. Reteče, 30. IV. 1956. 0 ■ o m 0 m 0 a 0 o o o ■ ■ SBOBOBOBOBOaOBOBOBOflOlOBOaOBOB aiOlOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBCj Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil ALBIN JERMAN član delavskega sveta podjetja, delavec iz Bertokov Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! Kolektiv »G r a fi b e n i k« Izola G m u Bilo je to trdo in preprosto življenje. Delati so začeli ob prvi sivi svetlobi, takoj ko so pozajtrkovali; in ko se.je stemnilo, so si skuhali jelo, opravili delo v taborišču, kadili so in se nekaj časa pogovarjali. Zatem so se zavili v spalne vreče in zaspali. Nad njimi je žarel severni sij in v velikem mrazu so lesketale zvezde. Njihova hrana je bila enolična: iz kvasnice narejen kruh, slanina, fižol in včasih krožnik riža, skuhan s peščico suhih sliv. Svežega mesa niso mogli najti. V teh krajih ni •bilo divjačine. Od časa do časa so našli sled polarnega zajca ali hermelina; toda večidel je bila dežela videti ko izumrla. To zanje ni bilo nič novega. 2e večkrat so bili doživeli, da v pokrajini, kjer je divjačine kar mrgolelo, čez leto, dve ali tri ni bilo več sledu o njej. Na tem kraju so našli nekaj zlata, toda bilo. ga je premalo, da bi poplačalo njihov trud. Ko pa je bil nekoč Elijah petdeset milj od taborišča na lovu na lisice in je izpiral prod nekega večjega potoka, je naletel na ugodne barve. Takoj so zapregli pse in se z lahko opremo odpeljali tjakaj. Tam so, in to menda prvič v zgodovini Ynkona, z ognjem izkopali rov. Pobudo je dal Daylight. Potem ko so odstranili lišaje in travo, so iz suhih smrekovih vej napravili ogenj. Ogenj je moral goreti šest ur. da so se tla otajala za osem palcev globoko. Krampi so se globoko zarili vanje. Ko so z lopatami dvignili zemljo, so prižgali nov ogenj. Delali so od ranega jutra pozno v noč, opogumljeni od uspeha. Po šestih čevljih zamrznjene zemlje so zadeli na plast proda, ki je bil takisto zamrznjen. Odslej je delo počameje napredovalo. Toda že so se naučili uporabe ognja in kmalu so lahko že z enim ognjem raztajali pet do šest palcev. V produ je bil zlati prah, a po dveh čevljih je bilo spet blato. V globini sedemnajstih čevljev so zadeli na tanek sloj proda, v njem pa na velika zlata zrna, ki so pri po- skusnem izpiranju pokazala od šest do osem dolarjev izkupička pri ponvi. Zal je bila ta plast le palec debela. Pod njo je bila spet zemlja, pomešana s starimi drevesnimi debli in okamenelimi kostmi davno izginulih živali. Toda zlato so našli — zlato v velikih zrnih; in kaj je bilo prirodneje, kakor domnevati, da pride do odkritja' v kamniti podlagi? Prišli bodo do nje, pa četudi bi bila štirideset čevljev globoko. Razdelili so se v dve skupini in delali na dveh krajih. Prva skupina je delala podnevi, druga ponoči in dim njihovih ognjev se je neprestano dvigal proti nebu. Prav tedaj so opazili, da jim je začelo, primanjkovati fižola, in Elijah se je odpeljal proti glavnemu taborišču po živila. Elijah je bil izkušen voznik stare garde. Do taborišča je bilo okoli sto milj, toda obljubil je, da bo tretjega dne nazaj, računajoč en da za vožnjo s praznimi sanmi tjakaj in dva dni za povratek s polnimi. Vendar se je vrnil že na večer drugega dne. Ostali so pravkar legli spet, ko so ga lišali. »Kaj, hudiča, se je vendar zgodilo?« je vprašal Henry Finn, ko je pri odsevu ognja zagledal prazne sani in Elijahov dolgi, resni obraz, ki je postal še daljši in resnejši kot sicer. Joe Hines je vrgel na ogenj polena in vsi trije možje, zaviti v spalne vreče, so se splazili v bližino ognja. Elijahov bradati obraz je bil pokrit z ledeno plastjo, takisto tudi njčgove trepalnice, da je sličil dedku mrazu. »Se spominjate tiste visoke smreke ob reki, na kateri smo imeli svoja živila?« je pričel. Hitro jim je povedal, kakšna nesreča jih je zadela. Visoko drevo, na videz dovolj močno, da bi vzdržalo še stoletja, je izpodjedla zahrbtna bolezen. Njegove korenine so popustile od zemlje. Teža živil in snega je bila zajij pretežka; zgubilo je tako dolgo ohranjeno ravnovesje in se prevrnilo na zemljo. Rosomahi* so našli živila in, česar niso mogli požreti, so uničili. »Požrli so vso slanino in suhe slive in sladkor in hrano za pse,« je našteval Elijah. »In ko jim tega še ni bilo dovolj, so te preklete zverine prežrle vreče in raztrosile moko, fižol in riž po snegu daleč naokrog. Našel sem prazne vreče od moke, ki so jih zavlekle štiri milje daleč.« Dalj časa ni nihče spregovoril. Izgubiti živila sredi arktične zime v deželi, ki jo je zapustila divjačina, je bila prava katastrofa. Ni jih ohromila groza, zakaj bili so naučeni zreti težavam v oči in jih pravilno oceniti. Prvi je spregovoril Joe Hines. »Lahko bi izprali riž in fižol iz snega — četudi nam to ne bi dalo več kakor osem do deset funtov.« »In nekdo mora z vprego v Sixty Mile,« je rekel Daylight. »Jaz pojdem,« je rekel Finn. Nekaj časa so še premišljevali. * »Toda kako bomo nakrmili pse in tri može, dokler se na bo vrnil?« je vprašal Hines. »Samo eno preostane,« je menil Elijah. »Ti se boš moral z drugo vprego, Joe, odpeljati po Steivartu navzgor, dokler ne boš našel Indijancev. Z živili boš dosti preje nazaj kakor pa Henry iz Sixty Milea, a v vajini odsotnosti bova tako potrebovala hrano samo Daylight in jaz; in pazila bova, da se s tem prebijeva.« »Jutri zjutraj se bomo odpeljali vsi tjakaj in izprali bomo sneg, da vidimo, koliko hrane je ostalo.« S temi besedami se je Davlight ulegel in se zavil v spalno vrečo. Nato je dodal: »Zdaj moramo spati, ker nam je jutri zarana odriniti. Vidva bosta vzela s seboj pse, mid»va z Elijahom pa bova krenila vsak na eno stran poti, da ujameva kakega losa.