»izlili ulai »i “'o Batnega e številke 4 "avadne Din —■75, °5> nedeljah Din 1*50. .VVlO:-." hh»ia Via!; rf»n, niven d ti 'D Prn7:n^'0v. ob 13. uri » ut.om na*l"flnjei?« rine ter etan* n'c»r<:jtu po posti D 10'-—, *a in«»-lcJ?sivo D IS- —, dostavljen nadorr O 1V50, on izkaznice D 10*-> 'nserati po dogovoru. •3 E«"*« «e pri opravi »TABORA*, S MARIBOR, Jurčičeva ulica itev.4. leto: ;J*WB5S5SoKBf“iS (f .uezne a vadno Oln —rifit ob nedeljah Din f-tffc CREDNOTVO »iah|i,| ban, JmOSan tA O. V. L *»fk" TMaUak W UPRAVA M Mlaja * ‘ rsmp^Uari " 1 to«. l£55! Na aanSfai ban in se je moral takoj umakniti, vladi Volilno gibanje. ®*’žayn! odbor o razdelitvi Zagreba in Beograda. Beograd, 11. jan. (Izv.) Včeraj dopoldne se ie Vršila seja državnega °dbora, na kateri so je razpravljalo o razdelitvi Beograda in Zagreba na Robine okraje. Razvila se je dolga debata zlasti, o tem, ali se morejo razdeli mesta na volilne okraje, predno so ^Ugotovljeni volilni imeniki, ker sme Klasom volilnega zakopa glasovat" na erie,m volišču k večjemu osem sto volil-®ev. Povdarjalo se je, da do februarja ^ ne bo mogoče dovršiti vseh volilnih .Cenikov, ki se morajo predložiti najine je do 19. februarja. Državni od-J0,r je radi .toga obsodil postopan.ie administrativnih oblašTi, ker pripisuje to ^nikvnosti administrativnih organov. tr°r Pa se morajo volitve na, vsak na-m vršiti dne 18. marca, je državni od-odobril predlog pokrajinske upra-■,e v Zagrebu, glasom katerega se Taz-Jjli Zagreb na dva volilna okraja. — , kde Beograda ni še ničesar sklenjeno, * ni navedeno število volilcev. Raz-V^svljaio se je nadalje tudi o sestavi j^mnih imenikov za ona okrožja, ki več volilnih okrajev, kakor pa • poslancev, ter o raznih predlogih v* Pritožbah glede razdelitve volilnih olčr; t ,rA\ev, posebno iz Vojvodine. Na ju* vsnji seji bo izžreban predsednik avnega volilnega odbora. ’ oivodina v znamenju volilne agitacije. rli' ^ ? v i S a d, 11. jan. (Izv.) V voj vo-^mskih političnih krogih se vrše ži-. ‘^pripravena volitve. Radikalci so Se2vili agitacijo po vsej Vojvodini, ter jj Pogajajo z vsemi manjšimi skupi-w[?h o katerih upajo, da jih bodo pri trJ . ^ podpirale. Demokratski cen-jj^mi ekseliutivni odbor je imel sejo, kateri je bilo storjenih več sklepov. — Vojvodinski so začeli v zadnjem času ci živahno delovanje. Posebno pih rnos* posvečajo strankam narod-ji0v ^njšin. Glasom izjave voditelja j^^sndske »Orjune« nacijonalisti ne Vio ^°P’ustili enotno stranko, niti ne ^pustili nemških in madžarskih Vl0 shodov. Kakor se doznava, hatv, y°3'v°diinski Nemci v Sremu, Ba-Bački postavili lastne liste. V 'Jrt a*ero tor ie bil tudi dalje časa ^h°vitev Narodnega bloka v Voj-vodini. j® in.pv^ S a. d, 11. jan. (Izv.) Te 'dni se y Novem. Sadu akcija aa ustanovitev narodnega bloka, h Kateremu pristopijo vse stranke, ki so glasovale za vidovdansko ustavo. Ta blok bo pri volitvah nastopil s skupno listo proti vsem protidržavnim elementom. Demokratje so program tega bloka že sprejeli. Radikalci se tozadevno še niso izjavili. Narodni blok bo izdal te dni proglas, v katerem bo. natanko obrazložil svoje stališče. Glavne točke tega programa so sledeče: 1. Obramba vidovdanske ustave. 2. Odstranitev nesposobnih oseb v posameznih strankah, 3. Boj proti destruktivnim elementom. 4. Akcija narodnega bloka ne tamgira programa Tvosameznih. bloku pripadajočih strank. Minister Jovanovič v Zagrebu. Potuje tudi v politični misiji, Beograd, 11. jan. (Izv.) Pred svojim odhodom v Zagreb je minister Ljuba Jovanovič konferiral s Pnšičem. Razen ureditve cerkvenih zadev se hoče Ljuba Jovanovič oh fej priliki prepričati tudi o razpoloženju, ki je nastalo vsled izmen jave uredništva na Hrvat,-skem ter po povratku o tem referirati v ministrskem svetu. Njegovemu potovanju se primarije v političnih krogih velika važnost. Beograd, 11. jan. (Izv.) Včeraj zvečer je odpotoval minister ver Ljuba Jovanovič v Zagreb, kjer se udeleži konference katoliških škofov. Demokratski volilni proglas. Beograd, 11. jan. Glavni odbor Demokratske stranke je na včerajšnji seji razpravljal o proglasu, ki ga izda stranka na ljudstvo. Nekateri odborniki so mnenja, da ni treba čakati na radikalsko proklamaoijo. Proglas še ni sestavljen definitivno. Radikalski volilni proglas. Beograd, 11. jan. Radikalski vo lilni proglas izide po vsej verjetnosti k pravoslavnemu novemu letu. Ko se vrne v Beograd minister Ljuba Jova novič, ki je odpotoval v Zagreb v obiske tamošnjemu katoliškemu nadškofu —D-BORZA. Curih, 11. jan. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 36.35. Beograd 5.30, London 24.68, Berlin 0.05, Praga 15.05, Italija 26.25, Newyork 528.25, Dunaj 0.0075, žigosane Krone 0.0076, Budimpešta 0.20, Varšava 0.0275, Sofija 3.50. Bukarešta 2.75« H3- čela pod vodstvom takratnega ministrskega predsednika Friedricha izredno živahna, iredentistična agitacija v svrko osvojen ja izgubljenih teritorijev na celem področju madžarske države. Ze takrat je baziral Friedrich svojo akcijo na skupnem delu s hrvatskimi emigranti, Albanci, Črnogorci in Ma-cedonci, ter je celo akcijo iredente koncentriral v tem, da pridobi za se vse nezadovoljne elemente s teritorija bivše avstro-ogrske monarhije.. V to svr-ho je podpiral z znatnimi materijalni-mi žrtvami akcijo hrvatske emigracijo, njenemu predsedniku dr. Ivici Franku pa je izplačal 1.1920 iz državne blagajne 8 milijonov madžarskih kron v svr-ho propagande ln oboroževanja hrvatske legije. it Po podpisu trianonske mirovne pogodbe in prihodu antantnih kontrolnih misij v Budimpešto je moram iredentistična akcija za nekaj časa prenehati. Samo društva »E/bredo Magya-rok« ( Madžari, ki se prebujajo) je nadaljevalo tajno in z največjim aparatom svojo akcijo za »osvobojenie«. V roku nekaj mesecev je uspelo temu društvu, da je zbralo nad dva milijona članov, in s časom je postalo to društvo najvažnejši faktor madžarskega političnega življenja, stopilo je tudi v zvezo z bavarskimi tajnimi organizacijami, z »Orgeschom« v Miinchenu, s tirolskim »Jugendwehrom« v Innsbrucku, z »Reichebund der Deuitsohoster-reicher« na Dunaju in s fašistiškimi organizacijami v Italiji. Vse to so bili sije, italijanski general Noseda pa se je tudi pobrigal pravočasno za to, d« prijavi Madžarom točno, kateri dam pride kontrolna komisija na lice mesta« da zapleni skrito orožje. In taibo se je vsakikrat zgodilo, da orožja ni bilo vefi na mestu, ko je prišla kontrolna komisija; madžarski vojaki so ga med! terni skrili na druigem mestu. Tako je sedaj razumljivo, Kako so Madžari mogli očuvati ves svoj vojni! materijal, ne da bi kontrolna komisijai jiašla le eno puško. Šef angleške kontrolne komisije v Budimpešti polkovnik Gosset je večkrat protestiral pri! tedanjem angleškem poslaniku radii očitnega izdajstva Italijana, a zastonj, tudi angleški poslanik je bil eden od! intimnih prijateljev guvernerja Har-thyja ter se je le smejal »neopravičeni bojazni« šefa kontrolne komisije. Lahkomiselnost kontrolnih komisij je veliko pripomogla, da ie danes Madžarska do zeb oborožena in pripravljena na vojno proti mali antanti. To dokazuje tudi neverjetni postopek kontrolne komisije povodom ekskurzije madžarskih legijonarjev v Burgemlamd. —« Pred očmi kontrolne komisije je mar« širalo takrat 5000 oboroženih banditovi v Burgenland, in kontrolni komisiji ni uspelo razorožiti niti enega edinega le« gijonarja. Legitimizem in »Orgesch«. Ko je današnji ministrski predsednik grof Bethlen prevzel vlaSe, je zav« ! zelo legitimistično gibanje največje di- prvi koraki za kasnejšo veliko vojaško; mo,llzije_ Madžari so se nadejali, da bo organizacijo m za končni obračun z, s povratkom Kralja Karla uepelo mo-malo antanto, katero danes na Mad- j biliizirati ves narod proti mali antanti zarsltom smatrajo za naj večjega, nepn- j in da bo Karl s OTOi,iTni ZVezami v An« jatelja madžarske edinstvene državne j in Italiji dosegel desinteressemenfi ideje. . v velike antanto. A ko jo mala antanta Zanimivo je, a obenem tudi žalo-, s svojo znano demaršo v Budimpešti sten pojav, kako je Madžarom uspelo j stavila ultimat, se je Horthy zbral zal v zadnjih dveh ^ ^ letih vkljub vsem j svojo eksistenco, njegova okolica, ki kontrolnim komisijam zbrati kolosalen; obstoja iz samih desperaterjev in ki vojni materijal. Leta 1920 so dobivali ima svojo eksistenco tudi zahvaliti Madžari orožje od d Annunzia iz Reke;] I-Torthyju, se je proti vil a odločno po* kot glavni liferant jo fungiral takrat, vratiču Karla in tako je bil Horthy priznani zagrebški frankovec dr. Vladim. siljen, da mobilizira svojo študentske* Sachs, ki je za časa d’Annun.zijeve ere gardo pinti kralju, bil črnogorski konzul na Reki in ki jo ( Zanimiva je epizoda, ki se je ob pozneje spremenil svoje ime v dr. Vlad., priliki povratka Karla odigrala, na Petrovič. p0 odhodu d’Annunzia z Reke ( kolodvoru v Gybru. Karl je stal s Kra-in po sklepu rapallske pogodbe so ku- ( 1 jico pred svojim vagonom, poleg nje-povali Madžari vojni materijal naSta- jra general Lebar, polkovnik Osteuburg jerskem in v Avstriji in celi vagoni so ja od hrv a tekih emigrantov general« šli PO parobrodih na Madžarsko. S po- ] štabni podpolkovnik Duič, kapetan Pe-sredovanjem šefa demobilizacije v Ber- (tričevič, kapetan Met/gcir in pisatelj lirnu, barona Lukacha, j0 uspelo pozne- feb vrstic. Bil ie razgovor o Hrvatih, je Madžarom kupovati topove in stroj- jn Duič je poročal, kako Hrvati komaj ne puške v Nemčiji in Bavarskem, _ka-i fokajo, da se csvobode od Srbije in da tore so v vagonih z označbo »Tekstilno • sklenejo personalno unijo z Madžarsko blago« dovažali na Madžarsko. j g habsburško dinastijo na čelu. Karl na to odgovori: »Die Kroaten miissen ein freies VolK \verden. Wir Tvei-den Krontlen. Dal mati en und Bosnien vereinigen und dia Serbon h in ter ihre Grenzen treiben, lob laese mioh dann in A gr a m kronen.« Podpolkovnik Duič odgovori; »Majestat, das wiird unsere gliicK-lichst« Stnnde werden. Geatatten Maj iostiit mir die besondere Ebra. d«as ioh Izdajstvo italijanske kontrol, komisije. Vse te okolnosti so bile antantni1 kontrolni komisiji v Budimpešti zna-! ne, in francoska, jugosjovenska in če- ■ ška sekcija komisije so storile vse korake, da antantni komisiji jzroče točne ' prijave o skrivališčih madžarskega o-! rožjfe. Madžarsko vojno ministrstvo se 1 je namreč pobrigalo za to, da se orožje skrije na raznih posestvih madžarskih i boi viter Oprta* umseirer Truppen ra faigrem eintmaraehiere.« s! Karl na to: 1 »ieh eroeome Sie, mein liebar Duicbi, znan OfeerfcefehMiiaibier der kroatischen Betfrekungstruppen. « Kakor dokazuje historijat te piusto-tovine, mi napeto Karin, dla se da v Zagrebu kronati, in trudi ne podpolkovnika: Duaču, da ma čeiLu svojih čet vkoraka v -Zagreb. Načelnost in brezna-čelnost. Maribor, 10. januarja. Ko je stal veliki nemški narod na . vrhunca mooi im napredka, polotila se ga je lakomnost in hotel je brez ozira ' ma pravico in načela narodne saamood-, ločbe zavladati celemu svetu, če bi bila cena tudi uničenje sveta. Kako strašna kazen ga je zadela! Slovenci nismo na vrhuncu moči in napredka, pa vendar hočejo brez obzira na pravico in načela priti ljudje brez 'kvalifikacije do politične moči, če bi to tudi bilo za ceno, da se uibije tradicijo o slovenski načelnosti. Kako strašna kasen maš narod lahko zato zadene! Če bi v nekem trgu v Slovenskih goricah kaka stranka potavila neznatne-gakirčmarja, ki še nikdar ni bil niti načelnik okrajnega zastopa, niti župan v svoji občini, za poslanskega kandidata za najkulfuimejše mesto pokrajine . Maribor z okolico, kaj bi rekli Slovenci, ki so sanjali o narodni bodočnosti . slovenskega Maribora in njegovem gospodarskem razvoju. Zgodovina bi pro-Iklela vse one, ki so to šalo nad slovenskim rodom zamislili; bivši prvobori-.tolji naroda so tudi danes povabljeni, dia to častno nalogo prevzamejo. če klerikalna stranka postavi za poslanskega kandidata Žebota, se še to razume, ker ta stranka v borbo za svoje izvenmarodne cdilje ne more pustiti nastopiti samih profesorjev teolo-!«ije, ker se boji srda naroda, če odkrito nastopi. Zakaj pa treba slepomišiti možem narodnjakom! Če bi nastopili naši narodni železničarji, ki so ob osvobojen ju s svojo disciplino dokazali, da so vredni upoštevanja na narodnih vodilnih mestih, Če ibi nastopili z zahtevo, naj se zdaj (vzame za zastopnika meščanstva enkrat mož iz njih srede, vsa čast! Ne, baš nasprotno čitamo, da ni treba iti z meščanstvom, ne z režimskimi strankami, ampak z razrednimi! Mož iz njihove politične organizacije, vodja narodnega obrtništva, sin neodrešenega naroda -— Novak — na shodu v Celju izjavlja v imenu pridobitnih krogov: Mi izven načelstev strank stoječi, smo morali javno pozvati k sporazumu, ker ekoro moramo sumiti, da načelstva strank niti ne devajo naših zahtev na . dnevni red. Mihel Zevaco: Markiza Pompadour. Zgodovinski roman. — Poslovenila .■f . Rosandra. (Dalje.) »Nej odidejo z vami tudi gospa de Hausset in pa male deklice,« je kratko in odločno pristavil. — Gospa Poissan se je priklonila in ko je še skrivaj pogledala Ivanko, se je odstranila z malimi deklicami, ki so pa v slovo hotele še vse poljubiti svojo odraslo prijateljico, kraljico njih veselih iger, kader je prihajala v »Ramito-rij« — »Puščavo«.— De Tournehem se je prepričal, da je »tnaman Poissan« res odšla, potem pa je prijel Ivanko za roko, jo povedel k staremu od nevihte zlomljenemu drevesa ter se v sedel kraj nje. — , ■ Gledal jo je za trenutek z nepopisno milino v očeh, a orna se mu je 1 juibez-njivo nasmehnilo. — »Dete moje drago,« ji je naposled rekel, — »ali me imaš še rada, vkljub mojim doftgim in pogostim odsotnostim in potovanjem?« — Naslonila je glavo na ramo moža, ki ga je zvala stric, in z napol odprtimi očmi, kot da gleda v lepe pretekle dni detinBtiva, je govorila: ^ v s«. In vendar 'Josip Drofenik računa celo na pritrjevanje, če je resno politično akcijo za sporazumevanje celo persif-liral. Piše v »Sloven. Narodu« s svojim podpisom, da je vodstvo druge napredne stranke z nalašč izmišljenimi kombinacijami — potegnil. Tako se politična nemorala javno še nikdar ni priznavala. Katera načela se dajo na ta način braniti1! Gospod Niko Zupanič pride v Maribor, to narodno postojanko junaka Maistra, za katero je tekla Kri! Pride član jugoslovanskega odbora, ki je v Londonu in Ameriki vodil med vojsko propagando za Jugoslavijo. Ne razgo-var ja se v Mariboru z nobenim vodilnim Slovencem, poklice pa zastopnike onih Nemcev, ki so dr. Eosi.no poslali v graške zapore kot veleizdajalca. Niko Zupanič pa ne govori z Nemci, kakor je govoril francoski tiger Clemenceau. On ne pravi: Gospodine Na-sko! Ker noben izmed mariborskih vojnih krivcev ni bil ustreljen, zato ste predrzni. Pravi uredniku našega lista, da so krogi jice dobre, naj so tudi-nemške. Junaški član jugoslovanskega odbora Niko Zupanič jih išče celo na vročih mariborskih tleh. Kako strašna kazen lahko naš narod za tako breznačelnost zadene! Začetek volilne borbe na Hrvatskem. Zagreb, 8. januarja 1923. Sijajna manifestacija demokratske misli o priliki velikega zbora demokratske stranke v Zagrebu dne 31. dec. 1922 je bila za blokaške in tribunaške demagoge naravnost porazna, tako, da še niti do danes niso prišli do sape. Nekateri blokoški listi o veličastnem zborovanju sploh niso prinesli niti besedice, dočim ostali poročajo nekaj nerat sumljivega in popolnoma zavitega, kakor jim je pač v prvem hipu najbolj v prilog. Tribunašiki »intelektualci« so se zavedli vsaj že toliko, da so kot »intelektualci« par exelence prinesli par sicer potvorjenih in neresničnih vesti v prepričanju, da bo intelekt njihovih »intelektualnih« pristašev sprejel to vesti kot nedotakljivo resnico. S tem so seveda sebi in svojim »intelektualnim« pristašem izstavili najboljše izpričevalo. — Enako sijajno izpričevalo svojega jugoslovanstva so si izstavili s tem, da so hoteli opravičiti ukinjenje svojega komgresističnega glasila »Narodne Sloge«, češ, da so dosegli svoj cilj, t. j. zrušili Pašič-Pribičevičev režim ter s tem napravili mesto za popolnoma jugoslovanski režim — Pašičevi radikalni vladi. Tako ti intelektualci, ki se jim je posrečilo speljati na led nekaj nezadovoljnežev, ljudje brez jasne koncepcije, klavemo doigravajo svojo vlogo na Hrvatskem. V političnem življenju Hrvatske je nastala nekaka stagnacija v vseh stran kah razen demokratske, ki razvija ži- »Bilo mi je pet let, ko ste odpotovali v Indijo, — stric, — in vendar se spominjam onega dne, kot da je bilo včeraj- — Vzeli ste me bili na kolena, ori-tisnili ste me na svoja prša. — Dolgo sva se držala objeto, — v svojih laseh pa sem čutila gorke kaplje, kakor rosa, — bite so to vaše solze, — rosa vaše ljubezni. — Ne morem vam povedati, koko je bila ginjena moja mala dušica, “ytis sipomina je neizbrisljiv, kajti še danes se zatečem k temu spominu, kadar me kaj užaiosti.« — »Antonijeta, draga Antonijeta!« — »Dve leti potem,« — je nadaljevala Ivana-Antonijeta, — »ste se vrnili — Razumela sem tedaj, kako sto mi ljub in drag, ker me jo veselje vso prevzelo k-ker dobrodejna luč! — Potem ste zopet pobegnili v tete kraje, in zopet s'e se vračli, a ostali niste pri nas nik-rir dalje kot tri mes ve. — Leta so mi-oevjJa. — Kadar ste bili daleč, mnogokrat sem se vpraševala, kak nemir, kaka žalosi vas pač goni proč od Pariza - pa ste bili vi te, sem bila mlrn." m zadovoljna, kot da me varuje oletava roka.« — Go-rod de Toum >hV.n so je zdrznil. »Haj vam je, striček, dragi striček!« »Nič, nic, le nadaljuj, drago moje dete « - je zamolklo pripomnil. — »I stem pa sem si mislila in vedela se« ali pa daleč od vabho agitacijo ter je prenesla svoj delokrog tudi v dosedaj popolnoma blolkaška sela. Blokaši so — brez pravega voditelja — medseboj hudo »kreganj in drug drugemu ne zaupajo več. Zgubili so po številnih poizkusih popolnoma svojo orijentacijo in tik pred volitvami ne vedo ne kod ne kam. — Razdelitev mandatov, Id jim je že do-®edaj_ delala vedno preglavice, bo že obstoječi razkol še bolj poglobila. Edino frankovci razvijajo živahno, zaenkrat sicer še tajno akcijo, ki gre za tem, da odcepijo od razpadajoče Radičeve republikanske stranke čira več pristašev ter ž njimi pomnože svoje glasove. Zajedničarji še vedno žive od milosti knjigarja. Rodiča, pričakujoč, da jih bo vsaj postavil na kandidatno listo, če je že upanje na izvolitev splavalo po vodi. Tudi ti šarlatani doiigra-Radiča pa tja gor do Pasica. Združena da bodo po svoji politični smrti še lahko životarili v zadnjih Radičevih' vrstah ali pa, če bo bolj kazalo, tudi radikalnih'. Nasprotno pa demokratska stranka stopa pomlajena in ojačena v volilni boj. Nikdar niso bile demokratske vrste tako strnjene Kakor sedaj, ko jih od vseh strani napadajo sovražniki od Radič pa tja gor do Ihišiča Združena reakcija, združeni separatisti in združeni destruktivni elemooi j so napovedali neizprosen boj demokratom, toda demokratska stranka, svestna si svoje zgodovinske misije, stopa v boj s trdno vero v končno zmago. In naše vrste ee množijo. Vse kar misli iskreno narodno, čuti notranjo potrebo, da ojači ono skupimo, koje cilj je bil, je in bo vedno: jedinstvo naroda in države in odstranitev vsega, kar oneonogočuje in ovira napredek in razvoj naše mlade, krepke države. V. P. Po!tti&ie vesti. * Razcep v socialdemokratski stranki Slovenije je gotova stvar. Slogo eo limali še na pokrajinski konferenci v Celju, toda Mariborčani se nočejo ukloniti in sklicujejo za 28. t. m. oblastni; zbor stranke v Maribor, kjer bodo ta dan ustanovili oblastno organizacijo in samostojno brez ljubljanskega vodstva postavili kandidate za mariborsko volilno okrožje. * Pred izrednimi dogodki? Beograjski »Preporod« poroča, da se je zunanji položaj tako poostril, da je v bližnji bodočnosti pričakovati velikih dogodkov. Neuspeh lausanuske konference, preteči razpad velike antante povzroča nove zapetljaje, ki bodo imeli tudi pri nas težke posledice: V vladnih krogih vlada precejšnje razburjenje in resno se misli na izredno sklicanje parlamenta, da se ohrani v notranjosti red in mir in zaščiti državo na zunaj. * Špi jonaža nemškega poslanca Boe-rana. V Pragi se je pričela te dni razprava proti nemškemu poslancu Baera- tod. — Zmeraj ste skrbeli za mojo odgo-jo, — »maman Poisson« je dobivala dolga pisma, jvkaterih ste ji naročali vse potrebno, še celo, kateri učitelj naj me poučuje v plesu. — Vse te malenkosti mi jasno dokazujejo vašo naklonjenost in moja ljubezen do vas je postajala dan za dnem večja. — Vse, vse ste storili za mene, — vzgojili ste me kot kako princeisinjo, .— jaz znam svirati, slikati, vrezavati v, les, — imela sem poučevanje celo v pesnikovauju. — Nobena visoka dama ni imela toliko učiteljev, kakor jaz. — Moje njuhe, moja trma že je bila povelje, — vi ste hoteli, da postanem popolnoma srečna. — Kako bi va« pač ne mogla oboževati?« — Objela ga je pri teh besedah prisrčno, ljubeznjivo. — »Dragi otrok, — ali si pa res popolnoma srečen?« — »Da, da, kolikor je to sploh mogoče in še posebno sedaj, ko ostanete tukaj za vedno.« »Da, res, sedaj za zmeraj. — Velika obupna bol, ki me je silila na potovanje v daljnjie dežele, se je v teku let ma- lo ublažila, a tudi če bi bila bolečina še tako živa, je sedaj priše čas. da te več ne zapustim. — Kmalu bodeš dopolnila devetnajsto leto, čeprav jih kažeš le Kakih šestnajst — in napočila je ura izpovedi.« — .. »Izppvedi?!« =».’ < nu, ki je obtožen radi špijonaže in jav-nega nasilstva. Špijonažno delovanje je trajalo od leta 1920 do 1922; obtoženec priznava krivdo in se vede zelo drzno. Svoja špijonožna poročila je dajal madžarskemu poslaništvu v Pragi, za kar je sprejemal mastne nagrade. Razprava se še nadaljuje. * Češki komunisti postanejo narodni. Te dni sc bo vršil v Hromircu na Češkem kongres češkoslovaške komunistične stranke, na katerem se bo, kakor poročajo listi, sklenilo tudi revizijo dosedanjega programa in sicer v tem smislu, da postanejo češkoslovaški komunisti narodni. V svojem glasilu »Rudo Pravo« pravijo, da je narodnost stvar, ^ preko katere ni mogoče iti n® dnevni red, kar so uvideli tudi že ruski boljševiki, ki postajajo vedno bolj ruski in narodni. Tako bomo dobili sedaj novo vrsto komunistov: »narodne komuniste«. Italijani za francoski nastop proti Nemčiji. »Tribuna« piše v uvodniku, da je ^postopanje Francije popolnoma u-ptraviceuo. Italija se ne bo udeležil® zasedbo Turskega ozemlja, ker dvomi ® uspehu in smatra gospodarske sankcij® za uspešnejše. Ne more pa preprečiti postopanja Francije, ker je dovolj ja®" no dokazala pariška konferenca, da v tem pogledu med zavezniki ni sporazuma. * Francoski parlament za sankcije. -* Včeraj se je pričelo zopetno zasedanj® francoskega parlamenta. V senatu j® starostni predsednik Denys med odobravanjem izjavil, da je Nemčija izzv®J la postopanje Francije ter povdifi® potrebo izvedbe versaillske pogodb®- * Francozi zasedejo ruhrsko oženiti9 z zamorskimi četami. »Frankfurtof Zeitung« poroča iz Triera, da so v nedeljo avečetr zasedle cariname ob luksemburški meji francoske čete, obstoječe večinoma iz črncev. Nemški uradniki so bili odposlani. — (Tekom vče* rajšnjega dneva se je odpeljalo v rubr-sho ozemlje 24 vojaških vlakov. Celokupna posadka v ruhrskem ozemlju s® ceni na 45.000 mož. — Diisseldorf sli& .velifkemu vojaškemu taborišču. Skoraj vsi uradi in šole so zasedeni po voj®' štvu. Neprestano prihajajo novi oddel' ki najrazličnejših vrst orožja. Do dane® je dospelo v obmejno ozemlje 49 vlakoV pešaiddje, konjenice in topništva. 40 vlakov je že iztovorjenih. Za jutri j® napovedanih na daljnih 24 vlakov. Št®* vilo čet se ceni na 40 dio 50 tisoč. 0 kakem prodiranju v nezasedeno ozemti® doslej še nimamo poročila. * Belgija se pripravlja. Iz Brusil® poročajo: Tudi tukaj se vrše živ alte® priprave za udeležbo zasedbe rurskeg® ozemlja. Nameravani vpoklic eneg® letnika odpade. Ministrski predsednik Thennis bo danes podal v parlamentu tozadevno izjavo. Turške zahteve. Na konferenci * Lozani igrajo Turki zelo nejasno igr®1 ki onemogoča vsak stvaren uspeh' teh rovmih pogajanj. Kakor so nekoč ruski »Gre za neko zgodbo, katera ti te®" ram povedati.« — »Poslušam vos, draigi stric!« — , »Pred ^ dvajsetimi leti sem pozo® lahkomišljeuega mladeniča, katerem® je bilo ime Arrnand. —Bil i0 zvest pristaš monsignora regenta, prvi pri vseh zabavah, popivanjih, v®' selioah, razuzdanih orgijah maškerad' nih plesov, pri ropu žensk in pri d voh®; jih onega časa, — zapravil je pa tud* s tem polovico svojega bogastva, — i v zahvalo je dobil le mal smehljaj regenta. — A to vse je bila le razuzdanost mladih let. — Armand je lanul*1 padel globoko, — do zločina.« — »Do zločina,« je tiho ponovila P®*' padeua Ivana. — »Da, ker njegovo dejanje se pač u® more imenovati drugače. — Poslušuk drago dete! — Stara si že dovolj, in tvo' ja višja omika te varuje pred neumestnim sramom. — Armand je imel d0 tedaj le kratka minljiva razmerja. kasneje pa je imel jedno ljubico. -- E51® ji je bilo Ivana------------Da, Ivana, *■" kakor tebi! — Bila je revna, pripada^® priprosti meščanski rodbini, ki je obubožala vsled špekulacij slovečega L® wa. — Armand je videl mladenko. čisto in nedolžno, krasno kot madPol,ia. 2. Turška zahteva plebiscit v Vpadni Traciji. 3. Turška ne more priznati nobene druge armenske države, Kakor armensko republiko na Kavkazu z glavnim mestom Erivanom. 4. Prej 11 e"o pristane Turčija na svobodo morskih ožin. mora dobiti garancije glede Varnosti Marmarskega morja m Cari-tfcada. 5. Turšiča zavrača vsako tujo Kontrolo nad svojim področjem. 6. Mo-Bul se nahaja na turškem ozemlju v notranjosti turških državnih mej, kakor je označeno v nacionalnem paktu, ker je na tem podrer turški živelj v večini. 7. Ako Tarči,; ne bo dovoljena vojna odškodnina, si jo bo od Grkov Vzela sama. 8. Kar se tiče kapitulacij, ostane Turčija zvesta nacijonalnemu Paktu. Da misli Turčija re« tako in ne kakor govori v Lozani dokazujejo tudi vesti iz Carigrada, ki pripovedujejo, da pripravljajo Turki ustajo proti angleškim okupacijskim četam. Grki in Angleži čutijo, da se zlepa ne bo dalo doseči si Turki zadovoljivega kompromisa, zato se po najnovejših vesteh zopet pripravljajo na oboroženo obrambo, zato ni izključeno, da pride na Balkanu in v Mali Aziji v bližnjih dneh zopet do prelivanja krvi. Z ozirom na nevarne komplikacije razmerja med Francijo in Nemčijo bo ta. obnovljena gršiko-turšksi vojna zelo nevarna za splošen evropski in svetovni mir, 'ki itak visi na jako tanki niti. Ant. Rud. Legat, Maribor Slovanska ulica 7. 59 Telefon št. 100. ■" m ' ' ...... Dnevna kronika. — Iz mariborske okolice. Minuli So prazniki žalostnega spomina. Skoro v yseh gostilnah se je prekoračila policijska ura, skoro v vseh gostilnah so se odigralo več ali manj krvave bitke. Zdaj se pa bodo zopet pridno pritiskate kljuke odvetniških pisarn, pisale obširne obtožnice, s kojimi se bedo pre-plula z delom že itak preobložena sodišča. Naše skromno mnen je bi bilo, da °i politične oblasti za te dneve kratko-nialo vse prošnje odbile. Ostala bi marsikatera kronica v žepu, izostala bi pa ^asikatera solza na velem licu skrljfe matere. — S Pobrežja. Gonja proti »Zarji« nadaljuje in poglobuje. S tem dejstvom pa se krepi značaj njenih članov. U ver jeni smo, da sedaj ni več o-^abljivca med nami. Da bi pa to za ■Pobrežje prepotrebno knlturno-idealno društvo ne trpelo materijalnih skrbi, Naklonil je včeraj g. dr. Rudolf Rav-niJk, znani prijatelj in podpornik lepe Pesmi, »Zarji« 1000 K, Želeti bi bilo, da i društvo našlo še več enakih dobrotnikov. — Požarno društvo je priredilo v Prostorih gostilne Roiko »Silvestrov Večer« z godbo in drugimi prij-editva-Pa modri socijalistični voditelj so Pozabili na potrebno dovoljenje crez in baje tudi na predpise glede god-r6- Padi tega je orožništvo napovedalo Po Polnoči policijsko uto. Radovedni kaj poreče k temu okrajno glavarstvo. t.v~7 Otrok pri Igri ponesrečil. V Tu- icah pri sv. Marjeti na Dr. polju se m£ne 8- t. m. igralo več otrok na dvo-‘ ,Cu Franca Gasenburgerja med nji-1 9-letni Tomaž Sagadin, kateri je °d igro tako nesrečno padel, da je bil mestu mrtev. 6rš!ia ustav^a tranzit z Jugosla. 3e preureditve notranjega redu ^Srska vlada ustavila tranzitni pro-Jugoslavijo in vse drnjge dr- Jugoslavija bi nemške reparacije. ministrstvo je sprejelo zad-j^Posiljko železniškega materijala na to, 31 nemških reparacij za minulo le- Itel tega dospelega materiiala je dodeljen zagrebški direkciji, ki je trpela največje (pomanjkanje. — Elektrotehniki v Sloveniji. Vi Ljnhljani se je ustanovil pripravljalni odlbor koncesijioniranih elektrotehnikov z namenom ustanoviti si zvezo koncesi-joniraniih elektrotehnikov v Sloveniji ter vaibi vse koncesijonirane elektrotehnike iz Slovenije na sestanek, kateri se vrši v nedeljo dne 14. januarja 1.1. o 10. uri dopoldne v pisarniških prostorih tvrdke Štebi in Tujec, Resljeva cesta 4. Sestanek je velevaižen in vsled tega je dolžnost vsakesra koncesi jonirane-ga elektrotehnika, .da se ga zanesljivo udeleži ter s svojo navzočnostjo dokumentira svojo stanovsko zavednost. — Slovenec B. Sever obsojen v Budimpešti na smrt. Bivši doflnjelendav-ski gerent Božidar Sever je bil taikoj po svojem prihodu na madžarska tla aretiran in zaprt kot špijon. V Sobofcišču so ga nameravali obesiti, a je dosegel, da so ga izročili vojaškemu sodišču v Budimpešti, ki ga je sodilo znova in obsodilo na smrt. Sever T>a je v ječi odklanjal vsako hrano in sj^ ga morali čez mesec dni spraviti v bolnico. Tu jo preležal sedem mesecev, ne da bi kdo vedel zanj. Sedaj se nahaja v brezupnem stanju. Naše poslaništvo je zvedelo za ta slučaj in skuša z vsemi sredstvi rešiti Severja. Doslej se mn to ni posrečilo. Dopisi. Sv. Jnrij na Pesnici. Tako veselih božičnih počitnic še naša šolska mladina ni imela kot so bile ravnokar pretekle. Naš okrajni glavar g. dr. Lajn-šič je bil poslal tukajšnji obmejni revni deci obilno in lepo božično darilo: 115 komadov perila in ohjeke. Tudi nekatere mariborske tvrdke so pirispevale k božičnici naše obmejne šole. Izmed teh so se odlikovale: Cirilova tiskarna (200 zvezkov), Zlata Brišnikova (50 zvezkov), Korman v Gosposki ulici (številni in izborni okraski za božično drevesce), Leopold Gusel, Marija Mislej in Ivo Barta. Domačini pa so tekmovali pri gradbi modernega šolskega odra s premakljivimi kulisami. Stavila sta ga učitelja Ivan Robnik in Stefan Blažič s pomočjo vrlih domačih rokodelcev Žunko, Vomer, Klampfer in bratov Pestemer v delavnici šolskega voditelja Ivana Robnika Naš načelnik kraj. šol. sveta Franc Vračko, šol. ogleda Pr. Hlade, župan Miha Hlade ter posest. Alojzija Dobaj, Ivan Mesarič in Anit. Požarnik so darovali večino lesa, naša gostilničarja Alojz in Antonija Vračko sta gostoljubno sprejemala delavce ter skrbela za njih želodce, Franc Dobaj, Ivan in Alojzija Dobaj, Franc in Ana Breznar, Franc Fanedl in Franc Val-kar pa so zamakali zaprašena, delavska grla.. Mamice so pripravljale beli kruh in pecivo, ki se je kar kupičilo pod božičnim drevesom. Domači godci pod vodstvom učitelja Blažiča so brezplačno spremljali po ofcrokih sijajno podano »Šiviljo Klaro«, »Siroto«, »Moj dom« in čez teden dni »Nastop starega in novega leta«. Odilični nastop učencev je zasluga učiteljice Mare Pečarjeve, rajski kras božičnega drevesa in kostumi ran je igralcev pa skupno delo učiteljice Pečarjeve ter soprog učite,-ljev Blažiča in Robnika. Tako so tokrat premožnejši naročili božičnemu možu, naj obišče tudi revne 'bratce in sestrice, kakor veleva naš Simon Gregorčič: »Odpri srce. odpri roke, otiraj bratovske solze!« Solze v očeh starih in m hudih so pričale, da je bil sveti večer posvečen bratstvu, da je v času, ko obvladujeta svet strast in egoizem, ogreval naša srca žarek človekoljubja. In Vam vsem, ki ste k temu pripomogli.: Najsrčnejša hvala! — Vodstvo obmejne šole Sv. Jurij n. P. Prekmurje. Jugoslovenska Matica, podr. Gornja Lendava je imela svoj redni občni zbor 6. t. m. Vnovič je bil izvoljen v odbor Boc Boris kot predsednik, Jelinčič Lavoslav kot tajnik, Con-radi kot njegov nam., Zgonc Fanči kot blagajničarka, Hahn Makso kot njen namestnik ter Mašina Franjo, kot preglednik računov. T^a novo sta izvoljena Tomori Ludovik kot predsednikov namestnik ter Maršik Alojzij kot pregl. računov. Podružnica ima 130 rednih članov in 19.913 čistega dobička. Dobiček se vporaibi za preureditev ljudskega odra, ki je last Matice. Kar pa ostane, je za obmejno šolstvo. Celjske vesti. Ljudsko vseučilišče v Celju. Javna predavanja so začasno ukinjena. Pač pa se s prihodnjim pondeljikom otvori poučni tečaj iz fizike, ki ga bo vodil ravnatelj meščanske šole g. Serajnik. Namenjenih mu je okoli 10 ur. Celjsko mestno gledališče. V torek, dne 9. t. m. je gostoval v Celjn ansambel mariborskega narodnega gledališča z originalno kmetsko tragedijo »Užit-karji«, ki jo je zelo spretno vodil g. ravnatelj Bratina. Podrobnejšo kritiko pisati je poklican mariborski kritik. Iz Celja se samo poroča, da je drama po vsebini in po načinu igranja izvanred-no ugajala, da se je slišala samo hvala in da je dalo občinstvo tudi dušica svojemu zadovoljstvu s tem, da je drage goste iz Maribora opetovano, zlasti pa Ob koncu igre burno akflamiralo. Pisatelj je vlil v igro izvanredtao mnogo dramatične sile, pogodil vse kmečke tipe, katere so pa tudi igralci res prvovrstno kreirali. Vsa čast vsem, gotovo pa v prvi vesti g. ravnatelju Bratini, ki 'bo z enakimi in sličnimi igrami s svojim ansamblom y Celjn vedno dobrodošel. Konstituiranje stanovanjske obla* sti v Celju. Po novem pmvilnikn so se na zadnji občinski seji izvolili sledeči gospodje v stanovanjsko oblast. Kot predsednik podžupan Drago Žabkar, za namestnika uradni predstojnik Ivo Šubic, za člane iz vrst najemnikov prof. Reich, policijski agent Fr. Jelen, pekovski pomočnik Štefan Lah in čevljarski mojster'-Endolf Zontič, iz vrst hišnih posestnikov pa ravnatelj Kralj, dr. Kalan, Karl Gregorič in Zdravko Krajnc. Samomor ali nesreča? V noči od pondeljka na torek, dne 9. t. m. je povozil braovlak blizu celjske cinkarne orožnika Velikonjo od celjske staniee, ki je bil pri. priči mrtev. Sumi1 se in vsi znaki kažejo, da je izvršil samomor. Preskrbovanje celjskih mestnih u-božcev. Celjsko mesto preskrbuje ,v celem 114 ubožcev. Od teh jih je 30 v u-božini hiši, 64 izven uibožne hiše v Celju, 11 izven Celja in 9 v hiralnici. Letno znašajo stroški okrog 120.000 D. Mariborske vesti. Maribor. 11. jmuiji 1923, m »Aferaši« krog »Straže« '& Comp. ne morejo živeti brez demagogije, blatenja, laži in afer. Vsaj polovico svojega jop tila morajo napolniti z najostud-nejšim blatenjem svojega bližnjega, menda v znamenju krščanske Ijnbezni. V zadlnji številki so objavili zopet neko afero, ki so jo baje odkrili na magistratu. Gre baje za mestno mesnico, ki izkazuje 200.000 K primanjkljaja. Je to mogoče res, toda klerikalci imaio najmanj vzroka, obešati to na veliki zvon. Saj je ustanovil podžupan Roglič to mesnico s sodelovanjem gig. krog »Strar že«. Če že torej kamiu pripisujejo sedaj gg. krivdo nad neuspehom, jo morajo pripisati v prvi vrsti sebi samim, saj so sami kot zavezniki socdjalnih demokratov najbolj odgovorni za slabo gospodarstvo na magistratu. Jezuitsko zavijanje oči ne bo nič zmanjšalo soodgovornosti. Saj že vsak otrok v mestu ve, kam pes taico moli... m O sključenih hrbtih o priliki obiska ministra Zupaniča je napisala »Straža« dolgo notico. Pozabila pa je povedati, da je bil prvi, ki se je priglasil, nek gospod v talarju, ki je prav blizu gg. krog »Straže«. Pa brez zamere! m O advokatskih stanovanjih se je zopet^ enkrat razpisala klepetulja s Koroške ceste. Gg. krog »Straže« pa morajo biti zelo pozabljivi, ker nikjer ne omenjajo stanovanja nekega klerikalnega oetvokata, ki je, komaj je prišel od poroke, že imel krasno in obsežno stanovanje — seveda s pomočjo gotovih 'klerikalnih gospodov, ki se takrat niso spomnili niti vagonariev, niti onih rev, za katere so se tokrat zavzeli. Temu bo najbrž kriva samo pozabljivost. m Brivskega mojstra g. Novaka, Ki se je drznil izreči svoje mnenje, da bi bilo dobro, če bi šle napredne stranice skupno v volilni boj, je »Straža« po svoji stari navadi oblila z gnojnico ter mu grozi po volitvah — s korbačem. G. Novak sicer ni naš pristaš, vendar pa smo mnenja, da ima tudi on pravi-.co s, .demokratski državi, da pove svoje 'mnenje. Zato »Straža« nima pravice ga psovati in mu groziti. To kaže zelo ma-« lo demokratizma in smisla za svobodo, s kiaterim se klerikalci vedno hvalijo. m Mestna mesnica, ki je te dni zaspala, ima po poročilu »Straže« n«d! 200.000 K deficita. Gospodje pri »Starai ži« bodo to že vedeli, saj je dr. Lesko« var pravni zastopnik mestne občim im povoha vse, kar bi njegovi advokatski pisarni morda neslo. m V razsodišče za določanje najem« nin se g. dr. Jerovšek ni pustil vpisaiti, kakor ve poročati »Straža«. Pri jezn-i itsko klerikalni politiki je to čisto razumljivo, kajti, če bi dr. Jerovšek kot nepristranski sodnik hotel ščititi najemnike, bi se zameril hišnim posestni«« kom, ito narofbe; s tem pa bi lahko odbil kak glas pri bodočih volitvah. Zajto pa se je »za blagor ljudstva« — previl no umaknil! m Klerikalna obrtna zveza prirodi predpustno veselico. Nimamo seveda nič proti temu, čudimo se le, da prirejajo tudi klerikalci »grešne« veselice, ko so proti vsaki drugi prireditvi, kje« ne komjanidnra izrecno klerikalna gospo* da, bljujejo ogenj in žveplo in so sa spod tikali celo nad narodnim gledališčem. f; m Zborovanje industrijcev v Maribo* ni. Mariborska podružnica »Zveze indtt-strijcev« je sklicala v torek popoldne j* mali Gotzovi dvorani sestanek, na katerem se je razpravljalo o važnih gospodarskih vprašanjih, posebno o inozemskih kvalificiranih delavcih ter o socialnem zavarovanju. O prvi točki je poročal ravnatelj »Drave«, g. Križnič, nanašajoč pomanjkanje domačih kvafiSciranfi moči. Navzoči šef borze dela je t***** K vprašanju stvarna pojasnila ter obrazložil ukrepe .vlade. Vodja podružnice mariborskih industrijcev dr. Pipuš je poro&f nato o socijalnem zavarovanju, grajat centralizacijo soc. zavodov ,y Ljubljani** Zagrebu, dočim je Maribor popolnoma! zapostavljen. Zahteval je, da se to Sm prej odpravi ter zlasti tudi, da se ,vi Ma%! riboni vplačani prispevki naložilo pri manj riborskih .denarnih zavodih. Po razim* gOSpOl«; trhranju raznih1 drugih aktualnih' darskih .vprašanj je Ml trinrni zaključen. j- m Dame, ki so obljubile sotiefovanfei Pil Triglavansketn plesu 3. 2. 1923. s* vabijo na sestanek y, petek 12. 1. ofj $, uri y čitalnico Nar. doma. Odbor Trig£ star. zveze. ^ m Prodaja tobačnIK imfelEov r E«* vamah in gostilnaK. Delegacija mfedl strniva financ v Ljubljani je z ocOnkouS dne SL maja 1922 št. B H. 808 sila, da. smejo vsi rmcjiteijd BdMaadhhi ninanih gostiln, točilnic in » kolikor niso že javni' trafikanti, odft»r jati tobačne izdelke po komad® Bvtt* jim gostom po ikonsumentskS oeoi in jim zato nd treba vlagaiti kake vsvrhio posebne licence. Od ite so izvzeti le gostilničarji v . ... okrajih. Ti morajo pri finančni upravi ozir. pri pristojnih in kontrolniE postan jah^ prositi za podelitev licence sa maco trafiko v svrho postrežbe gastafe Vsi drugi lastniki javnih’ lokalov tl Sloveniji pa smejo dajati gostom rfgum re in cigarete seveda le po nabavniS cenah'. Zaračunavati1 višje cene je pnfe povedano,in se strogo kaznuje, J® pr*» stovoljna nadplačila se smejo sprejo* mati kot napitnina za storjeno nehrih nost. Ker so se koncem preteklega lete v nekaterih’ listih’ pojavile vesti, tla j* vsako prodajanje tobačnih izdelkov u javnih lokalih prepovedano, se je Zve-za gostilničarskih zadrng boraadevnu obrnila na finančno ravnateljstvo. Dom bila je odgovor z dne 4. jan. 1923 štev, 5502-3, po katerem ostane gorenji odlofi še nadalje v veljavi in so vse nasproti* ne vesti neosnovane. j m Pod polčroviteljstvom gosp, o£r« glavarja dr. Srečkota Lajnšiča se vtriti! v pondeljek dne 5. febr. t. 1. v Gotom dvorani veliki plesni venček v pril Udruženja vojnih invalidov v Marii boru. . f m Za protitnberkulezno ligo je darovala Centralna banka, podružnica WI Mariboru, ravnateljstvo in uradništ^ mesto venca na grob gospe Fontan« Din. 500. Šolsko vodstvo v Hočah pa j0 nabralo lepo svoto 280 Din. — Srda« hvala! m Kavarna v mestnem parfcu. Vsafi večer igra znani pianist Mirko H«reWl Najboljša vina in kava. Postrežba vovrstoa. . ■ Sokolstvo. o Sokolsko dvuštvo v SrediSču valn na občni zbor, ki se vrši dno 21. t. m, ob 14. uri n opoldne v Sokolskem domu. Isti dan ob 15. uri se vrši občni zbor »Stavbene zadrugo Sokolski dom« v Središču. Gospodarstvo. g Prodaja prašnih pločevinastih škatljio. ' Pri komandi Varaždinskega vojnega akru?ra v Varaždinu bs vrši dne 12. .ianuarj« t. '1. ob 10. uri dopold. javna dražba 5000 praznik pločevinastih škatljic od prepečenca in mesnih konzerv. Sprenmaio se tudi pismene ponudb« pri navedeni vojaški oblasti. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zibornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Objave. Narodno gledališče. Repertoire: ftefcrtek, 11. Faust. B. Petek, 12, Zaprto. Sob<\a, 13. Običan oovek. C. Jfedolja, 14. Faust. Izven._________ Kultura in umetnost x Karl Schraherr: Otroška tragedija, drama v treh dejanjih. Ljudski oder vprizori to oboa priljubljeno Sohon-herrjevo delo v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 16. uri v Narodnem domu. Predprodaja vstopnic v trgoviui ge. Zlate Brišnik, Slovenska ulica. x L,1u clski oder. Sestanek vseh v zadnjem času na novo priglašenih se vrSi v petek dne 12. t. m. tečno ob 19. liri v Narodnem domu. Istotam se lahko ta večer še priglaso novi člani in članic«. x Antonio Zardoni umrl. V bolnici v Vidmu je te dni iimtrl eden prvih in najpomembnejših furlanskih pesnikov . . „ , , - Antonio Zardoni. Zardoni je bil ro- , § \ Mariborski Bioskop predvana jem v Kjrminu, študiral pa je v Gorici. i danes oetrtek, pe^ek, eobotom nedeljo Že kot srednješolec je pričel zlagati «bowo uspelo dramo v 5 činih»Kava ir pesmi in sicer najpirej v italijanščini,: aPa^* z znamenitimi igralci Francos e, kuhinjske oprave po znižanih cenah. Tovarna pohištva KoroSka eesta St 4«. 48 6—9 Za bodoče pustne veselice je na nroMaj: Primerne plesne obleke kostumi za mask* bluze, traki, zelo lep kimono, prvovrstne pahljate, lak čevl i; pozlačeni in barvani plesni čevlji, nov klak, fina salonska obleka, motki čevlji, zalo lep zimski plaS« (Se predvojno blaijo) ter ra«!ične stvari, vse ?elo po ceni. Cankarieva ulica (Raiserstra^se) St. Ž, IT. ndstr., na levo, vrata 8- 47 3—2 Higljenična brivnica se vsem priporoča. Prvovratnr. postrežba Viekoslav Gjarin. Jurčičeva ■lica 9, 1850 Prostovoljna javna dražba moške in ženske obleke in malenkosti po Vladfmfni Solniškov se vrši po sodnijskem naročilu v petek, dne 12. januarja 1922 ob 14. (2.) uri popoldne v Frankopsnovi ulici it. 23. 45 2—2 Notar dr. Franc Firbas, kot sodni p/verjenik. lESEa Agraria, družba z o, z. v Mariboru Aleksandrova cesta št. 26 kupuje: | prodaja: 37 5-4 po dnevnih cenah orehe in | čeby!o, krompir in jabolka po fižol. i najnižjih cenah. S® .Lastnik in izdajatelj: Jvojizoreij »Tabor«. — .Odgovoru* urednik: Rudolf Ozim. — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.