JMruga Mafa. 369. ttevflftfl. V Lmum, i Brieljo, dne 30. ottotai 1110. Cmui 4 Ttaurle. LetnlK XUI1. JatranU Udaja ¥ Mubliaai: /se leto...............K 12-— pol leta...............m 6"— cetit leta...............m 3*— tkA mesec...............»• 1*10 Dopisi naj se frankirajo. Rokoplsl te ne VTlČaJo. Uredništva: Knaflova nlica št. 5, (v pritlltji levt), ttletM tt Si. IzbaJa ¥sak dan *JntrtJ. PosaoKSN itevUka 4 vbuur|«. lnserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vln. Pri većkratnl Inscrdji po dogovora. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jmtraa|a Mala po posti sa Avatro-Ograko: vse leto...............K iS- - pol leta...............„ 9*— Cctrt lcu...............» 4-50 aa nesec................, 1*60 Za inozemstvo ćelo leto.........„28— UfWfliit?t: Kiafl«va ulica 5, (spodij, dvorište levo), telefon st.85. Najnovejše vestL — Brzojavna In telefonska poročlla „Slov. Narodu". Iz sojo avstrijske^a delegacijskega odseka za zuuanje zadeve. S. — Dunaj, 30. oktobra. Včeraj },opoldne je končal avstrijski delega-tijski odsek za zunanje zadeve in z*i zadeve Bosne ter Hercegovine svoie ilt'lo t**r >i»rt,jol lu>s:m>ki proračun. Iz debate je omeniti govor delegata drja. Reiinerja (socijalista), ki je oštro kritikoval bosanske razniere ter obsinio razpravljal o kmetskom vprasanju« ki se po mneaju povorni-ka te bavili razni govorni ki; med dru-jrimi sta se tuđi baron Seh\vegel in izrof Latour s temi vprasanji obširno bavila. Manjkalo pa je doslednegra zagovornika bolokranjsko - likanske železuice <>tavčeva opazka: Groino-viti zagovornik Belokranjcev dr. Šn->teršie je seveda raje oddal svoj mandat v tein odseku drngemu, da je lažje sklepal na Kranjskom kravje ^trankarske kupci je z vlado, Belo-l:ranjce Pa prepustil svoji nsodi.). Tako so ostale skoraj brez ugovoru izvajanja ministrstkegra predsednika 1 »aromi Bienerta in skupnega finane-nega ministra grofa Buriana. ki sta se oba toplo izrekla za zvezo z Dalmacijo po dolini reke Une. Delegat dr. P 1 o j je mogel kot referent v svojem sklepnem govoru konstatirati, da je današnje bosansko ustavno razinerje nopolnoma nezado-voljivo, da je bosanski sabor nakazan na preozek in preomejen delokrofc in preniajhno pravomoč. (riede kmetskoga vprašanja je morđa delegat dr. Ploj pravilno opo-zarjal na dejstvo, da rlelegaeijt da-nes ne morejo več igrati kuratorja za Hosno in Hercegovino, ker je stvar >abora, da sam resi kmetsko vpraža-ii je. Tndi državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine do Ogrske in Avstrije se mora označiti kot nevz-držljivo in baron Sebwegel ie nznaoil to kot nujno ureditev. V kaki vsebini in v kateri obliki naj se to razmerje uredi, tega vprašanja se pa delegacije niti načelno nišo lotile. Avstrijski delegaeijski orlsek za zu-nanje zadeve in za zadeve Bosne in Hercegovine .ie torej svoje delo do-končnl. Marsikatera v odseku izpre-jrovorjena beseda pa bo še odmevala v T>lenarnib sejab avstrijskib d^lega-cij. ki se prično pribodnji teden. Iz seje finančnega odseka avstrijskih delegacij. S. — Dunaj, 30. oktobra. Finane-ni odsek avstrijskih delogacij je imel veeraj popoldne sejo ter je po kratki debati sprejel proračun skupnega fi-r.ančnega ministrstva ter proračun sk u pnega naj v i š jega račnnskega dvora. Težkoče radi hanenega vpraiania* S. — I>»naj, B0. oktobra. Večer-na »Neue Freie Presse« ve poroćati, da je bančno vprafeanje med ob^na vladama tako sporno, da bo današnja konferenea, ki se vrši na Donaju med ministrskima predsednikoma Laronom Bienertlioni in grofoiu Khuon - Hedervarvjem, odloeilna, da bo Khuen - Hedervarv naprosil oosarja, naj on odlomi glede tega vprašanja in da mu bo ponudil svojo, odnosno eelega ogrskoga kabineta tle-misi.io. Od ogiske strani so te vesti ne potrjujejo in tuđi v avstrijskih političnih in dobro poučenih krogih st tem alarinujočim vestern »Neue Freie Presse« ne verjame ter s*» po-udarja, da se bo v zadnji uri vendarle posrećilo, doseči kompromis. A. — Dunaj, :H). oktobra. Ogrski ministrski predseosobni avdijenci. Položaj na Ceskeni. G. — Pra^a, :]U. oktobra. Situ-vaoija v Pragi je bila slcer tuđi vče-raj jako nejasna, toda iz obeh na-rodnostnih taborov se zatrjuje, da še ni obupati. Xemci sicer inlklanjajo zahteve, ki so jih stavili v i>etek češki radikalci, vendar pa so pripravljeni pričeti pogajanja ^lede češke zahteve jx> varstvu manjšin ter zla-sti ugotoviti manjšinsko šolstvo. Iz-javljajo sieer, da ne pripuste junkti-ma z drugimi spravnimi točkami, vendar je u]>ati, da se bo v toj točki mogel doseči sporazum. Vodilni nem-ški politiki poudarjajo, da Nemei ni-kakor ne morejo prepustiti reforme (leželnega volilnega reda in reforme deželnozborskecra poslovnika in da se v teh dveb toekah ne spusčajo v ni-kak dogovor. V češkem taboru se pondarja, da gredo zahteve čeških radikaleev pač predaleč. Nekatere so tuđi povsem teoretičnegfj značaja in i majo zgolj namen dem<>nstrirati ter se v čeških krogih smatra, da so namenjene samo zato, da odvrnejo češki radikalci r>cl sebe vsaV > odgovornost za bodoča pogajanja. < "ške stranke pa odlocit-ve brez čeških radikaleev nikakor ne izvedejo, ker nočejo. da bi jim potem eeški radikalci očitali, dn nišo zadosti branili češke stvari, oni (radikalci) pa dn so jo edini branili. Vsako delo v tej zadevi bo čez te praznike počivalo in se nadaljna pogajanja v te i zadevi prično v sredo, dne 3. novembra. Kakor se zatrjuje se bo do tedaj položaj zbistril in zboljsal. Galiiki đeželvl rbor. B. — Lvov, 30. oktobra. V vce-lajšnji seji gališkega deželnega zbora se je nadaljevala debata o volilni reformi za gališki deželni zbor. Generalni govornik, Ukrajinec dr. Le-vicki, je povidarjal, da položaj nikakor ni' zboljšan, ker Poljaki nimaja resne volje izpohiiti npravicenih za-htev rusinskega naroda. Bre« vohl-ne reforme Rneini ne prifrastijo na-daljnega zborovamja defeln€fra*bora. Rnsinom ponujajo P6ljwki od 177 mandatov, samo 42, kar pa Bikakor ne odffovarja širila i« gfOModaiiAi mo6i Rtttinov v Oali<4|i: t^i ««tej vajo pomnošitoe štavila irisiiiđrfh virilistov in ustanovitev enomandat- nih okrajev. — Prihodnja seja je v četrtek. Obstrukeija v moravskom dcžoliiom zboru. S. — Urno, 30. oktobra. Potkova seja moravskoga dežeinega zbora je trajala vsled nemške — in socijalno - demokratične obstrukcije do 1. 1 o{>olnoči, nakar je bila prekiiijena in se zopet nadaljevala včoraj ciopol-dne ob 11. Nemška in socijalno - de-mokratična obstrukeija traja še na-prej. Ob 9. zvečer seja še ni bila končana. Dalmatinski dožolni zbor. B, — Zader, 30. oktobra. V vče-rajšnji seji je sprejel dalmatinski deželni zbor proračun deželnega fonda za leto 1911. V debati je prišlo tlo ostrega konflikta med dr. Cingrlo, ki je kritiziral dalmatinsko duhovšči-iko, da izrablja eerkev v politične na-li^ene, in poslanceiua Prodanom ter dr. Drinkovićem, ki sta očitala hrva-ški stranki,kateri pripada dr.Cingria, da se skuša aliirati s socijalnimi demokrati. Demonstracije za splošno in enako volilno pravico v Lvovu. G. — Lvov, 30. oktobra. Veeraj-šnje socijalnodemokratske demonstracije za s]>lošno in onako volilno pravico v gališki deželni zbor so imele za posledico velike spopade s policijo. Policija je skušala zabraniti na tisoče broječim demonstrujočim delavcem dohod k deželnemu dvorcu. VsUmI tega jo prišlo do ostrega boja. Izbruhnila je ćela panika. Policija sama ni mogla preprečiti, da bi demonstrant je ne prodirali in zaradi tega je moralo nastopiti vojaštvo, ki je tud i le s težavo napravilo po uli-cah mir. Nekaj oseb je ranjenih, mnogo pa aretiranih. Nazadnjaški koroški nemški naeijo- nalci. S. — CeloTec, 30. oktobra. Koroški nemški nacijonalci so se pokazali v včerajšnji seji koro»kega deželnegu sbora prav skrajno nazadjaske. Po nemško - nacijonalni većini deželnega zbora je bila sprejeta resolucija fHM»lanea drja. St^inwenderja, ki do-loea sa ljvdkke žol^ ftestletno obisko-Talno dobo In uvedbo poldnevne^a felskesa pouka na deželi. Pr^«e«iitev rudarske sole iz Pribra-ma v Pra^o. B. — PHbram, 30. oktobra. Zatrjuje se, da se namerava tukajfinjo rudarsko solo premjestiti v Prago in jo tam deliti v češki in nemški oddelek. V Pfibramu pa se ustanovi mesto nje gospodarska akademija. Vohon Pavel Đarimann obsojea. 8. — DmmI 30. oktobra. Vohun Pavel Bartmann, bivši avstrijski nadporoinlk, ki je stal te dni, kakor amo ie peroftali — pred dnnajskint haamnikiin ao^Kičein, je bil snoči radi ▼oAMiatva ebaojen na 4 in pol leta ieike je*e. Deželni zbor Kranjski. (Nadaljevanje iz večernega lista.) Dr. Tavčarjcv govor. Dr. T a v č a r : Dosedanje zase-danje je bilo po mojem iiineiiju malo plodovito. »Samo jaz sem bil tako srečen, da sera v tein zasedanju nekaj pridobil: namreč, nekaj sem se naučil. Naučil me je takta spoštovani tovariš Dem-šar, kateremii izrekam svojo iskreno zahvalo. — Vse dosedanje zasedanje dokazuje, da je gospodarski položaj iiaravnost obupen in bojim se, da bo v vsem tem zasedanju fdina točka rdeča rožica, ki je zopet vzklila iz liubečega srca gospoda poročevalca (dr. Krek je namreč prit>el v zbornico z rdečim nagljem). Trdim namreč z vso odločnostjo, da bodo inisiva v deželnem gospodarstvu koncem leta 1911 znašala okro-glo dva inilijona. A kljnb teniu se ho^e lahkomisel-no nadaljevati dosedanje gospodar-jenje. Tako postopanje moram obso-jati. Zato sem tuđi proti proračun-ske-mu provizoriju, ker ga smatram za plažč, za katerim se skriva vratolomno gospodarstvo deželnozborske većine in ker se bojim, da bo imel za deželo slabe poslediee. Takisto pa se mi zdi nedopustno, da se pri gospodarstvu računa s tem, kar se bo dobilo morda v bodočnosti. Res je, da je vlada pripravljena na vsak političen u boj, ki ga kleri-kalci zahtevajo od nje na napredni stranki, toda v drugih vprašanjih vendarle vlada ni tako zelo poslušna. Klerikalna stranka je v deželnem zboru sklenila, kakor je znano, že nebroj zakonov, med temi tuđi zakon glede najetja deželnega posojila v znesku 10 milijonov. Trudite se, da bi na kakršnikoli način — naj se prijatelj Jare smeje ali ne, res pa je le — izposlovuli vsem tem zakonom najvišje potrjenje. Toda glejte, vsi zakoni, ki se nanašajo na politiko, so dobili sankcijo, ni pa dobil najvišjega potr jenja zakon o najetju posojila« To je zelo značilno in l>ojim se, da boste meseca maja morali zapreti svojo kočo, ako ne bo do tega časa odprt reservoar, ki ga obsega gori navedeni zakon in ako bo častiti tovariš dr. Zajc do tistega časa znal preskrbeti milijone. Naše zaupanje v g. dr. Zajca je sicer brezmejno, vendar pa dvomim, da bi se to zaupanje spremenilo v rumene milijone. (Viharna veselost.) Gospoda moja! Dr. Šusteršič je proglasi 1 načelo, da je većina vse, manjftina pa ničesar. Trdil je, da mora vsak zakon, sklenjen od većine, dobiti tndi najviSje potrjenje, ako je tndi ta zakon naparjen proti manj-šini. S tem se je postavi 1 na stalii&e, da je manjiina dooela brespravna in da je na noi isrotena veMni. In to maksimo ste preneali tndi na gospodarsko pol>. (Dr. Trillar: Tako je, faUboajt) Rno veliko goapodarako napako ata storiti, da ste »e podavili na atalUte, da > treba voHleem dati vse, karkoli zahtevajo, ne glede na to, kakšne so finance. Temu nasproti pa zastoparn jaz to stališče, da mora-jo izdatki vedno odgovarjati pokrit-ju. Ako se tega načela ne boste držali, je polom neizogiben. Pri tem pa je resnična ena stvar, gospoda moja: Gospodarite, kakor liočete, enenm se ne boste mogli iz-ogniti: povišanju deželnih doklad. Kmetski poslanci se danes smejete, a pravim vam, v nekaj let ih deželne doklade ne bodo znašale 40, marveč 80%. Napačno je tuđi, da se neguje sistem subvencije. Ni prav, da se za vsako stvar zabteva podporo in da se te podpore tuđi izplačujejo. Sedaj v začetku to se gre, težko pa bo, kadar bo treba ljudstvo od vaditi te raz-vade. To bodo gospodje še bridko cutili. Vratolomnost v gospodarstvu se kaže tuđi v tistih spekulacijah, kate-rih reprezentant je dr. Lampe. Dr. Šusteršič nas je sicer glede teh spekulaeij potolažil s historieno reminiscenco o angleškem državniku Desrealiju. Dobro, a jaz pravim: Na Angleškem ve vsak otrok, kake je važnosti sueski prokop za Augleže, vendar pa dvomim, da bi Desraeli dobil v angleškem parlamentu tako pooblastilo za svoje podjetje, kakrš-nega je dobil včeraj dr. Lampe. So strokovnjaki, ki pravijo o Lampetovih podjetjih, da ne borno imeli v deželi nikdar električne centrale, pač pa borno imeli samo one izdatke, ki so že vrženi skozi okno. Naj mi bo dovoljena primera. Gospodarstvo klerikalne većine je podobno jazbecu, ki v prvi polovici zime vse požre, drugo polovico pa strada. Toliko o gospodarstvu. V političnem oziru moram ugo-varjati, da se manjšine v tej zbornici smatrajo za brezpravne, protestirani proti postopanju, ki je označeno v vzkliku, ki ga je rabil pl. Šuklje ob vstopu v to zbornico: »Vae victis.« Jaz pa pravim: Bolje bi bilo, ako bi klerikalci tuđi proti nasprot-nikom postopali pošteno. (Dr. Šusteršič: O, o!) Takoj to dokažem. Saj se še spominjate na tišti umazani pamflet, ki ste ga izdali ob zadnji helokranjski volitvi in katerega je podpisal sam dr. Šusteršič. Vprašam vas, ali je takšno postopanje pošteno, ali je bilo honetno? (Klerikalci molče, kakor ribe, oči vidno se sra-mujejo. Tuđi Jare, ki je sicer zelo gostobeseden, je bil tiho.) Gospoda, zato pravim, da bi bilo v vašem interesu bolje, ako bi nasto-pali tuđi proti nasprotnikom pošteno in da bi tuđi v politični borbi iz-vajali nekoliko kršćanske ljubezni. Še nekaj mi je omeniti. Vi so-vražite naša mesta, predvsem Ljub-ljano iz dna srca. To bom takoj do-kazal: Proračun niti ene postavke ne izkazuje za Ljubijano. Crtali ste iz njega ćelo edino postavko za mestni licej. (Jare kriči: Hribar je nas raz-žalil!) Saj nismo šolarji; gre se za stvar, naj bo žaljen dr. Pegan ali dr. Tavčar, kljub temu pa većina ni bila npravičena, crtati te postavke. Će se v Ljubljani kaj sklene, takoj se poja-vita Štefe in Kregar in se pritožuje-ta. Ćudno pa je to, da ne nastopita nikdar, ne da bi jih deželni odbor ne uslišah To je nedostojno postopanje. (Jare ugovarja.) Druga stvar, ki resne stranke ni vredna, je sistem preganjanja uči-teljstva.Učiteljstvo zasledujejo z vse-mi mogočimi persiekucijanii. Ako učitelja ne niorejo disciplinirati, ga administrativno premeste. To je nekaj naravnost turškega. (Ploskanje med naprednjaki. Hrup pri klerikal-cih.) Mi protestujemo z vso odloč-nostjo proti takemu postopanju. Do-takniti se mi je še postopanja deželne vlade. Govoril sem že zadnjič o zakonu dr. Šusteršiča in barona Schwarza. Ne bom raziskoval, ali je dr. Šusteršič angel varili Schwarzov. Naj bo razmerje med njima tako ali drugačno, eno konstatiram, da je haron Schwarz žena, ki ne nosi hlač. (Hrupna veselost.) Schwarz gleda samo na dr. Šusteršičeve oči in izpol-ni vse, kar čita iz njih in reći smem, da Schwarz ni ničesar drugega, kakor ekspozitura klerikalne stranke v palači na Bleiweisovi cesfi. Dognano je, da je vlada ticala za ommi zakoni, to je njena stvar, sramotno pa je, da si je dala od deželnega odbora plaćati za svoje uslužbence 200 K, da je pospešila uzakonjenje ljubljanskega statuta. Klerikalna stranka se trudi na vse načine, da bi unizila slovenske naprednjake. To je pa brezuspe-šen trud, zakaj pravim vam, dokler bo svet stal, bosta tuđi na Kranj-skem in Slovenskem dve stranki. Sicer pa prepusčam odgovornost glede gospodarstva častiti većini, prepuščam pa ji tuđi vse tište katastrofalne ure, ki bodo prav gotovo zadele deželno upravo. (Napredni poslanci živahno ploška jo.) Govor poslanca Gangla. Posl. G a n g 1: Porodilo f inanč-nega odseka o provizoricnem pobiranju deželnih priklad 1. 1911 ima v drugem odstavku prve točke, da se sklene samostojna deželna naklada od porabljenega piva po 4 K od hektolitra. Ker sein bil že zadnjič proti zvišanju davka na pivo iz razlogov, ki sem jih navedel že tedaj, je moje stališče nasproti provizoriju jasno. Zatorej o tem nobene besede več. Do-takniti se pa uočeni ob tej priliki dveh vprašanj, ki sicer ništa v zvezi z dežel. financami, ki pa ima o njih deželni zbor vendar pravico govoriti. Tičeta se mojega volilnega mesta Idrije. Člen XIX. državnega osnov-nega zakona zagotavlja vsem narodom v naši državi enakopravnost v uradu, v soli, v vsem javnein življenju. Nasproti Slovencem se ta enakopravnost izvršuje le tedaj z vso strogost jo, kadar jiru je treba plačeva ti krvni in denarni davek. Tako tuđi v IdrijL Tuđi rudniška uprava neče poznati te zakonite določbe. V Idrijo pošilja ćelo uradnike, ki ne poznajo nobenega slovanskega jezika, torej jim je občevanje z delavci, ki so vsi slovenske narodnosti, one-mogočeno. Izgovarjajo se s tem, da ni slovenskih uradnikov. Da se pa tuđi Slovenci morejo posvetiti mon-tanistiškim studijam, je za absol-vente idrijske realke postavilo mesto v svoj proračun vsoto, ki jim naj služi v dosego visokošolskih studij, da pozneje lahko pridejo k idrijske-nm rudniku kot uradniki. Ker raste število abiturijentov Idrijčanov, je hotelo mesto zvišati podporo, a bil je vložen rekurz, ki mu je seveda deželni odbor ugodil. — Rudnik sam ima na svojih poslopjih samonemške napise, v rudniški soli so vsi napisi nad razredi nemški, ćelo plačilni list-ki delavcev so nemški. To ni enakopravnost. Će je državi in rudniški upravi všeč dobiček iz slovenske Idrije, mora svojemu nemškemu šo-vinizmu napraviti konec. Zato predlagani : Deželni zbor skleni: C. kr. ministrstvo za javna dela se pozivlja, da da nemudoma napraviti na vseh svojih uradih in poslopjih v I dri j i vsaj dvojezične, t. j. slovensko - neinškr napise, čuvajoč s tem v členu XIX. državnega osnov-nega zakona zaj.tmčeno enakopravnost. Še druga za deva je, ki sem že govoril o nji. To so dobre naše prometne zveze. Predlagal sem v zadnjem zasedanju, da se preuredi poštna zveza Logatec - Idrija - Sv. Lucija, ozi-roma da se uvede avtomobilna poštna vožnja. Kakor sem poučen, je poštno ravnateljstvo v Trstu, žal, nmenja, da je taka poštna zveza, ka-kršna je sedaj, najboljša. Slaba prometna vodstva jako otežujejo obče-vanje Idrije in okolice z zunanjim svetom, tuđi z okrajnim glavarstvom v Logatcu, to pa zlaati v zimskein času, ko mora biti človek vesel, ako se pripelje v Logatec s pošto v 7. ali 8. urah, ako sploh kje spotoma ne ob-tiči. Idrija sama, Žiri, Vojsko, Če-kovnik, Sp. Idrija, Dole itd. imajo z jrJavarstvom mnogo posla, ki se vedno množi. Res ima glavarstvo vsak inesec urađen dan v Idriji, a to ne /adošča, kar se posebno pozna ob kaki katostrofi, ki zadene Idrijo, kakor n. pr. ob povodnji. Država drpa iz larije ogromen dobiček. zato bi dr-/ava tuđi nasproti Idriji se morala izkazati uslužno, to bi se zgodilo, se-\xia v majhni meri, tuđi s tem, da se napravi v Idriji ekspozitura okr. glavarstva. Stavljam pred log: Deželni zbor skleni: C. kr. vlada se pozivlja, da čiin-preje ustanovi v Idriji, v drugem največjem mestu na Kranjskem, ekspozituro c. kr. okrajnega glavarstva v Logatcu. Po govoru posl. Gangla je nastala kratka pavza. Klerikalni poslanci bo šli v bufet, medtem pa je deželni glavar pl.Šuklje podelil bese-do dr. Lampetu. Pri tem se je oglasil posl. T u r k, ter zaklical: »Saj nismo sklepčni.« In res, v dvorani je bilo samo par poslancev. Deželni glavar je zvonil in zvonil, dokler ni priklical dovolj poslancev v dvorano. Dr. Lampe je polemiziral s pred-govorniki. Nato se oglasi za besedo deželni predsednik baron Schwarz. Schwarzove pritožbe in zagovor. Baron Sehwarz se je bridko pri-toževal, da se ga napada z napredne strani s toliko ostrostjo. Ces, napredni govorniki pretehtajo vsako besedo, ako se nanaša na privatno osebo, glede njega pa se niti ne pomišljajo rabiti najostrejših izrazov. In vendar ima tuđi on pravico zahtevati, da »e ima ž njim toliko ozira, kakor s kak-šno privatno osebo. Nato je odgo-varjal na dr. Tavčarjeva izvajanja glede persekucije učiteljstva. Rekel je, da so bili dotični učitelji disciplinirani zategadelj, ker s«. din-ktno v soli uganjali politiko, .Nulo je reagi-ral na očitanje, da je sluga klerikalne stranke, zatrjeval, da je popolno-ma neodviseu od vsake stranke in da postopa vedno strogo objektivno, ne glede na levo ali desno. (D r. Tavčar: Kaj pa z ljubljanskim statutom?) Glede ominoznih 200 K, izplača-nih od deželnega odbora vladniin u radnikom radi nekih del, tičočih se ljubljanskega statuta, je rekel, da so vladni uradniki izvršili delo, ki bi je moral izvesti deželni odbor. Zato je deželni odbor priznal ono nagrado uradnikom, ki nišo baš blagoslovljeni s pozemskimi darovi. Nagrada je bila izplačana, ne da bi on o tem pre-je vedel, a kasneje je on to odobril. Baron Schwarz je govoril nem-ško in tako tiho in s tresočiin glasom, da ga je bilo težko razumeti. Nato je govoril dr. Šušte r -š i č, ki je polemiziral obširno in dol-govezno, kakor vselej, z vsemi pred-govorniki. Med njegovimi izvajanji je prišlo do burnega konflikta med njim in dr. Trillerjemr in sicer radi bosanskega referata. Šusteršič je očital dr. Trillerju nedostojnost, nakar je le - ta reple-ciral z očitanjem, da laže, ako trdi, da je napadel vero. Šusteršič je nato jel pozivati deželnega glavarja, naj nastopi proti dr. Trillerju, čes, da ga je razžalil. Glavar je dr. Trillerja poklical k redu. Ob pol 3. popoldne je bila seja prekinjena in se nadaljuje ob pol 5. popoldne. (Nadaljevanje XXXIII, seje, dne 29. oktobra 1910 ob pol 5. popoldne.) Deželni glavar pl. Šuklje otvori sejo in konstatira sklepčnost. Posl. grof Barbo prečej neo-kusno brani kranjsko nemštvo, ter polemizira z dr. Šusteršičem. Graja razdelitev mandatov v posameznih odsekih. V demokratizaciji vidi veliko nevarnost in pravi, da bo prišel čas, ko bo marsikdo obžaloval, da je pomagal pri odstranitvi konserva-tivnih naprav. Ker se nihee več ne oglasi k be-sedi, deželni glavar zaključi debato. Dr. Trillerse je oglasil k faktičnemu popravku. Ker pa dr. Šusteršiča ni, se odpove besedi. Poročevalec dr. Krek pravi, da ne morejo še vedeti za pokrit je, ker ne ve, kako bo razmerje dežele napram državi. Polemizira z Barbom in narodno - napredniini poslanci, ter priporoča predlogr. Nato se glasuje o predlogu fi-nančnega odseka, ki se sprejme z glasovi klerikalcev in velepoeestnikov. Bavnotako se sprejme prva resolu-čija, dočim se sprejme druga so-glasno. Prva resolucija posl. Gangla se sprejme soglasno, ravnotako tuđi druga. — Resoluciji dr. Lampeta se sprejmeti. Volitev kuratorija in revizorjev za deželno banko. Posl. d r. Lampe pred I aga, naj se takoj sklepa o predlogu deželnega odbora, ki se glasi: Deželni zbor skleni: V direktorij deželne banke se izvoli jo: Za predsednika: Karei Pollak, tovarnar v Ljubljani; za podpredsed-nike: Ivan Kregar, podpredsrdnik trgov. in obrt. zbornice;Jožef Lonča-rič, podjetnik v Ljubljani; Jožef Šiška, stolni kanonik v Ljubljani. — Za kuratorje: Antou Belec, župan v; St. Vidu pri Ljubljani; baron Oton Apfaltrern, gra^čak na Križu; dr. Ivan Šusteršič, odvetnik v Ljubljani; Ivan Traven, ravnatelj »Zadružne Zveze v Ljubljani; Jožef Mandelj, deželni poslanec v Ljubljani; dr, Ferdinand Kger, odvetnik v Ljubljani; dr. Karei Triller, odvetnik y Ljubljani; dr. Danilo Majaron, odvetnik v Ljubljani. — Za namestni-ka: Anton Kojina, mizar v Ljubljani; Peter Križaj, tovarnar v Št. Petru na Krasu. — Za revizor je: Fr. Bartol, župan v Sodražici; Antoa Kobi, v^eletržt^c na Bregu pri Borovnici; Andrej Šara bon, trgovec y Ljubljani; Henrik pl. Scbollinayer-Liehtenberg; knez Schonburg-Wal-*l«*nburgov gozdni in domenski ravnatelj; Rajko Marenčie, trgovec v Kranju; Ivan Zabret, župan v Bo-kovku pri Kranju. Predlog se sprejme. Deželni predsednik baron Teod. 8 c h w a r z sporoei, da je s tem za-sedanje deželnega zbora zaključeno. Deželni glavar pl. Šuklje pravi v zaključni besedi, da se bodo sadovi tega zasedanja poznali še pri potomcib. (Dr. Triller: »Se bojimo!«) Zahvali se vsem poslancem in deželnemu predsedniku za sodelova-nje. Spominja se eesarja, njegove osemdesetletnice, ter pozove poslan-ce, naj zakličejo trikratni »Živio!«, eemur se poslanci odzovejo. Bera. Prva skrb naših klerikalcev je vendarle vedno duhovska korist. To se je pokazalo tuđi v pravkar mino-lem zasedanju deželnega zbora, nam-reč v ^klepu glede bere. V onih ča-sih, ko so imeli še davkoplačevalci kaj govoriti na Kranjskem, je deželni zbor med drugimi painetnimi stvarmi sklenil tuđi postavo o od-kupu bere. Kako breme je bera, tega pač ni treba praviti, zlasti ee se pomisli, koliko krivienega blaga se je vzelo kmetom pod naslovom bere. Omenjeni zakon glede odkupa bere je sicer sklenjen, tuda v veljavo ni nikoli stopil. Klerikalci so znali vedno tako manevrirati, da se je uve-Uavljenje tega zakona odložilo, ker bera pae desetkrat več nese, kakor bi nesel odkup. Zdaj, ko imajo klerikalci v deželnem zboru većino, hoeejo tuđi vprašanje o beri urediti. Kako se to zgodi, si je lahko misliti, duhovnik bo imel na vsak način dobiček. Nesrečna primera. Pri razpravi o deželni elektrarni je v deželnem zboru opravičeval dr. Šusteršič nakup mlinov, katero kupci jo je sklenil dr. Lampe »na svojo odgovornost«. V svoji gorečnosti se je dr. Šusteršič povzpel tako daleč, da je Lampeta primerjal z angleš-kim državnikom Disraelijein. Kakor je Dihraeli na svojo roko pokupil delnice sueškega predora, tako je Lampe storil z mlini. Dr. Šusteršič je s tem hotel Lampeta povzdigniti, a reci moramo, da je njegova primera jako resnieno. Prekanjeni jud Disraeli je nanireo pri tišti »patrijo-tični« kupciji »zaslužiI« par milijon-ekov. Mož je s tem dokazal, da varu-joč koristi svoje domovine, ni sam naše poza bil, a prav ker ni dognano, na kaj je bolj mislil, sam naše ali na svojo domovino, se nam zdi dr. Šu-8teršičeva primera skrajno nesrecna, ne glede na to, da je več kot »mesno primerjati brezpomembno osebico dr. Lauipeta z nekdanjim prvim ministrom Velike Britanije. Organiziranje hranilničnih urad- nikov. Snuje se društvo slovenskih hra-nilnienih uradnikov. Pri 15 slovenskih hranilnicah posluje lepo število uradnikov, ki nimajo doslej nied se-boj nobene zveze. Orgfanijacija, ki jo hranilnični uradniki sedaj snujejo, ima namen zboljšati njih socijalni položaj in doseći priinerno uredbo plač in službenih raziner, pospeševa-ti strokovno izobrazbo svojih elanov in žanje osnovati podporni sklad. Pripravljani odbor je vsem hranil-nicnim uradnikoni razposlal okrož-nico, ki temeljito in vsestransko po-jasnjuje namen in važnost zasnovane organizacije. Parnik »Ljubljana«. Parnik, ki so ga te dni prepelja-li na Ljubljanico, bode nanovo pre-pleskan, predno ga spuste v vodo. Zanimivo je vedeti, da je ta parnik preje vozil po Reni ter imel ime »Lo-relei II.«. Sedaj so, kakor je znano, parnik prekrstili na ime deželneg"a stolnoga mesta Ljubljane. Na naslov zdravstvenih obla&tev. Te dni se vrnejo v Ljubljano vo-jaki, ki so bili v asistenco poslani k volitvam na Hrvaško. Hrvaška ve-Ija kot po koleri okužena dežela in prav lahko se zgodi, da naru ti vo-jaki zaneso kali kolere v Ljubljano. Da to ni izključeno, nam izpričuje slučaj Pavločič. Vsekakor je nujno potrebno, da se od poklieanih faktor-jev pravočasno vse potrebno ukrene, da se odstrani vsaka nevarnost. Zato vnovič z vso odloenostjo zahteva-mo, naj se vsi vojaki zdravniško naj-strožje in najnataneneje preiscejo, predno se spuste v mesto. To je v eminentnem interesu vsega ljubljanske prebivalstva in vse dežele, zakaj vsaka malomarnost in popustljivost v tem oziru lahko ima narav-nost strašne poslediee. Ta svoj poziv ponavljamo vdrugie, ker se nam zdi, da državna oblast absolutno ne stori prav nieesar, da bi preprečila prihod grozne morilke — kolere. Po-vsod drugođ so se ukrenile proti koleri najstrožje varnostne odredbe in se tuđi skrbi za to, da se točno izvr-»ujejo. A j>ri nas? Vlada je izdala razglas »proti koleri«, to je bilo vse! Nadejamo se, da bo vlada vsaj v na-vedenem konkretnem slučaju storila svojo dolžnost. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišee ljubljansko. »Plaeal bo tišti, ki priđe za mano, ali pa Bog« — tako je slovesno iz-javil včeraj v neki gosti Ini v Noveni Vodmatu delavec Koželj, ko se je bil j.osteno napil žlahtne dolenjske kap-I.iice in bi bil moral poravnati »ce-ho«. Ali gostilničarka in dru^i gostje u isu o tem sieer u važe van ja vrednira fitulisčem soflrlašali in so dejali, da je rsekako bolj pravično in pošteno, če plača tišti, ki je pil, torej Koželj. Ko-iolj pa je sklenil svoje stališče za-stopati magari z brahijalno silo, za-vihal si je rokave do komolca in po-tisiiil pero na klobuku »na boj«. Ali gorftje so ga z združenimi močmi poradili pred prag. Kdo je plačal Ko-šeljevo »cehu«, tega nismo mogli zve-deti, ali tišti, ki je prisel za njim, ali Bog ali pa Koželj sam. To pa vemo, t!a je Koželja nekdo prečej pobožal Tx> Ik-u. Ali kdo je to bil se ni moglo pri včerajsnji obravnavi preovedale, da so samo »kralja klicali«. Sodnik je seveda pri včerajsnji obravnavi vse ovadence o|>rostil. Značilno je, da je med tem Koželj »neznano kam« izginil in ga tuđi veeraj ni bil<> k obravnavi, ako-ravno je bil kot priča povabljen. Mož je imel najbrže slabo vest. Morda njegova »ceha« v Novem Vodmatu še n: ]j Jača na. Predrzen tat. Delavec Franoe K 1 o p č a r iz Bizovika je bil zaradi tatvine že šestkrat kaznovan. Zato i ina v kraji že precejšno prakso. l)ne 3. t. m. popoldne je prišel k hiši v Bizovik, kjer stanuje delavka Ma- rija Gostinčar. Vedel je, dn je ni cei dan doma, ker je v tovarni. Moža-karju je zmanjkalo denarja za pijaco — poleg drugih lepih lastnosti ima namrec tuđi to, da rad pije — zato se ni pomišljal dolgo in nacrt je bil na-rejen. Vzel je iz okna sipo in zlezel skozi odprtino v sobo. Tam je sipo položil na mizo, nato pa je začel raz-iskovati po stanovanju. Dobil je dve kroni, ki jih je šel seveda koj zapit v gostilnico. Ko je Marija Gostinčar prišla zvečer domu in je zapazila, da je podne vi bil pri nj i na obisku ne-vabljen gost, je stvar ovadila oroi-niku. Suiu je takoj padel na Klop-čarja, ki je orožniku tuđi vse priznal. Pred okrajnim sodiščem je Klopčar sicer vse tajil, pa mu ni nič pomagalo. Sodnik ga je obsodil kot nepo-boljšljivega grešnika na mesec dni zapora. Povrh pa je dobil Klopčar se 24 ur disciplinarnega zapora, ker je pri obravnavi navzočega orožnika razžalil. Podrte planke. Delavec Andrej E r j a v e c se ga je zadnjič, 3. t. ni., pošteno nalezel. Zibal se je počasi po Prulah proti Marijinemu kopali-šču. Dokler je bila cesta široka, je se nekako šio, ali ravno pri kopališču so pol nekoliko zoži in zato Erjavcu že ni več zadostovala. Ni trajalo dolgo, in že se je zaletel ob ograjo pri kopališču ter jo — ker pač ni bila dosti trdna — podrl. Ljubljanska za javni red in mir iskreno vneta policija je Erjavca naznanila zaradi »zlobnegn. poškodovanja tuje lastni-ne«. Pred okrajnim sodiščem pa se je po izpovedbi pric, posebno lastnika Marijinoga kopališča, pokazalo, da ni Erjavec zagrešil nobene tako strašne nesreče, kakor je mislila policija, in ga je zato popolnoma oprostilo. Najnovejše vesti. Nesreeni »Kennerbuben.« G. — Gradec, 30. oktobra. Ren-lierjeva i'anta sta veeraj zopet pone-srečila z zrakoj>ovom. Ob polu 5. po-joltlne sta se dvignila v zrak ter pri-Šla 500 ni visoko nad mesto. Prešlo pa je precej časa, nastopil je mrak in zrakoplova le ni bilo nazaj. Xaen-krat pa so zapazili ljudje, kako se je eden Rennerjevih fantov dvignil iz gondole ter se obesil za ventil zrakoplova. Takoj nato je začel zrakoplov hitro padati in blizu sv. Petra je tre-ščil z vso silo na tla, tako sti navajamo ta-le od-stavek: »Pri las na Ogrskem snemo preveč telet. To je slabo, ker se na ta iračin vsa tel* ta pokoljejo in se torej ne more raz\ i ti živina in živinore-ja.« Obsojen morilec svojega očeta. G. — Kraljevi Gradec, 30. oktobra. Veeraj je bil pred tukajšnjim porotnim sodiščem po dvadnevni obravnavi obsojen na smrt na vešalah 211etni Vaclav Hrubv, ki je pred dvema mesecema na nečloveški način ubil svojega očeta s sekiro ter ga na-!o na vrtu pokopa!. Obsojeni se je med obravnavo jako cinično zago-varjal. Revolucija ▼ repnbliki Uru*nay. M. — MIlan, 30. oktobra. V re-publiki UrugTiay v Južni Ameriki je izbruhnila revolucija, Revolucijo-narci so zasedli braziljsko mejo. Dogodki na ParimgmUkem. M. — Parii, 30. oktobra. Iz Lisa-bone dohajajo porocila, da je pr°vi-zorična republikanska vlada imSla na sled proti njej naperjenemu kom-plotu in da je dala vež kompromiti-ranih častnikov aretirati. Za kratek čas. Fajmošter Jaka: »Ali je bila Tvoja kuharica tuđi v Jeruzalemu t« Fajmošter Matevž: »Ne, samo v Rim je šla, pa ine že to dosti stane«. Isdajatolj !■ o^ffOTornl urednik: Ummto Fmitosleiniek. Bonna porodila. Dunaj, 30. oktobra. Na borzi voeraj miru a in vstrajna tendenca. Posebno živahen promei pa je le v rekaterih ogrskih papir jih. Petrolejske vrednosti so bile včeraj precej mirne. Rente so poskočile. Divize ao vztrajne. L|ttbllanaka wKreditna banka v Ljubljani4*. Uradti kini tfiiajikc Unt 29. oktobra Itli. 4% majeva renta .... 4'2*/0 srebrna renta .... 4°/0 avstr. kronska renta . . 4% ogr. 4a/. kranjsko deielno posoJUo 4«/o k. o. četke deJL banke . i.- /i Srećke Iz 1. 1860 »» ii •• *8o4 .... „ Uske..... zemeljske I. izdaje U- ., ogrske hipotečne dun. komunalne avstr. kreditne . ljubljanske . . avstr. rdeč. krtia ogr. „ „ bazilika .... turske..... Itolalo«. Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske banćne družbe . Južne želeinice .... Državne železnlce . . . Alpine-Monian .... Češke sJadkorne družbe . Živnostenske banke. . . »» M M »t »I »» •» $* tt Valat«. Cekini Marke Franld Lire . Rubljl. 92 90 9640 9285 9170 96 — 94 — 219 — 321 ~ 153 25 29775 277-50 24750 538-- 519-75 88 — 60 — 37 60 26 50 255 — 447 — 667 50 56725 11650 758' 768- 254- 27275 II 37 117 5^5 95 50 9480 254-50 93 10 96 60 93 05 9190 97 — 95 — 225 — 327 — 159 25 303 75 »3 50 253 50 548 629-75 64 — 41-60 3-50 258 — 448 — 668 10 .S58 25 11760 7*9 — 769 -256 — 273-75 11-39 11772» 95-60 95*— 25525 Žitne cene w Budimpešti. Dne 29 oktobra 19)0. T • r « I n. Pšenica za april 1911... za 50 kg 1G53 Rž za april 1911 .... za 50 kg 778 Koruza 2a maj 1911 ... za 50 kg 5\C6 Oves za april 1911 ... za 50 kg 8*39 Efektiv. Mirno. Loterijske številke. Dvignjene v soboto, 29 oktobra 1910 Oradec: 52, 29, 47, 58, 53. Đnaa|; 50, 67, 22, 68, 42. X|« nj k«plai dobro «ro7 Težko je med mnogi mi inserati ki vsi svoje ure hva-lijo kot najboljše, izbrati pravega. Priporo-čati je cenj. bralcem, naj si naroče brez-plaČni cenovnik svetovno znane in poštene firme Maks Bohnel, Ounaj IV., Marga-retenstr. 27/68. Zadostuje dopisnica z na-tančnim naslovom zgorajšnje firme. Anton Šare m nphi Inflifi rio (wpnii flim pifti) mb najimiiB pcrilB ujceiejli Mkap 182 oprem za neveste. Eng. ItanchotU v Ljabljani, Sođnijska ulica 2, priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno 3 brivnloo bpra*4» rantt «tor te kmctttalk preteetof •fOP ■ SlOflMI „Slovenski Jfaroi" izhaja dnevno ivakrat. Hotarskega kandidata in v notarskih poslih izvežbane^a soliciffltorja sprejme 233 notar JCndovernik v tjubljani. Z lepa prostora pripravna za delavnice ali s kladiš ča 10 iL novembrom oddasta. Puizve se pri hiSnem gospodarju Ivaan Koienina, Kolodvorska nlloa iL 6. i«9 Kupijo se bukovi in jasikovi hlodi dva in pol metra dolgi in od 30 cm dalje debeli, v vsaki množini. Ponudbe s kolodvora, kjer se vozovi nalože, proti takojšnjemu plač.Iu na M. 8« Rabner, veletrgovina zjlesom, Đuna] n t Kalser Joselstraaae 39. 227 Več liiš ki se dobro obrestujejo, se pod prav ugodni mi pogoji proda« Natanrna pojasnila se dobe DA Vodovodni cesti št. 26. 193 Proda se kmetija za 4.500 kron. — Naslov se izve v upravni>tvu »Slov. Naroda«. 200 W, zgovorni gospodje dobe pri dobro uvedenem tr^ovskem podjetju na Kranjskem takoj trajnega, dobrega zaslužka. S tem nicstorn je spojeno oskrbovanje pobiranja denarja (inkaso) vsled česar je treba majhne kavcije. 3601 Ponudbe na upravništvo »Slo-venskega Naroda« pod „A 100". HM PfvI SJOfHKlU i izinU optik ia strokovDjak D ragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1 Ccaiki * koledarjea zastonj ia poitaiae prosti. 1045 Pozor! Kdor želi i meti dobro aro, oaj tiitevi z mirni* 99 umor ker te ire s# mJ. bolj trpežae !■ ■atiačse, dobe te Pri Fr. Čudno I« trgove« v LJiiMJ«nl« DeliiOr li ustt|wik ivkarsklfe tovara „Uai*r f liefi ii Oeiovi Vfenalf pratud« krUJaatL nmjnmmt** Mati« mm najitltjlli eanali. Lepe prsi Bujno oprsje se v enem me-secu razvije, utrdi in močno zveča pri vsaki dami vsake starosti brez zdravila z izvrstno in slovito Dr. DAVTSONOVO prsno kremo. Ze po 5-6 dnevih se opazi uspeh. Rabi se samo na zunaj. Treba je samo vtrett v kožo. Zajamčeno zdravju popolnoma neškodljivo. 40.000 izpričeval. Škatlja stane 10 K. 2247 Diskretno posilja po pošti. B. M. Ganlbal, kemlk, Dona], DL Jfajnovejši največji uspeh I Zajamčeno 12O litrov na uro posnama Mayfarthov separator za mleko 55 ,Diabolo< ki stane samo 125 K. Najostrejše posnemanje. — Najlažji tek. — Naj-preprostejša konstrukcija. Obrnite se na IS"? ph. imun s co. tvornica poijedelskih strojev, Đunaj. Taborstrasse št. 71. Preprodajalci in agenti proti visokemu rabata dobrodošli. Reflektanti dobe separator na poizkušjo. lm cnlnii Mm pfuntaii najtopleje znano tkatnico za pisano in platneno blago Bratje Krejcar, Dobruška, šte-vtlka 9213, Češko. Predno sploh kaj naročite zahtcvajte bogate zbirke imenovane firme, ki se Vam dopošijejo zastonj in po-štnine prosto. Vsakdo se prepričaj in po-izkusi. 671 Denarji in svetinje zlate, srebrne, brončeve starine, posamezne dobre kose in najdentne se po najviše mo-gočih cenah kupijo za gotovino; tuđi pismene ponudbe se rešijo takoj. Prevzetje razprodaj Izdajanje bogatih katalogov o zalogi. Bratje Egger, zapriseieni izvedenci c. ii kr. najv. dvornega raaršalskega orada in c. kr. trgovskega sodišča na Donaju, I. okr. Operoring 7. mezzanin. 178 iz konkurznegn sklada Varstvena znamka: Sidro- Itniment. Capsici corap. Nadomestilo za Pl-HR i tom priznano izborno, bolečine tolažeče in odvajalno mazilo ob prehlajenju itd. po 80 h, K i-40 in 2— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega domaćega zdravila naj se jem jejo le originalne stekle-nice v škatljicah z našo varstveno znamko „sidrom", potem je vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek. Đr. Richterjeva lekarna pri „Zlatem levir y Pragl Elisčina t. 5 nova. 1000 komp. velikih rjuh iz samostanskega platna, regularna cena K 290, sedaj R 1.9Oy dalje 870 volnatih posteljnih odej, prav gorkih, regulj cena K 490, sedaj K 2-7O, 675 m rumbur-škcga platna, 82 cm šir., regul. cena 95 h, sedaj 58 h, 960 štepanih odej (koltrov) z belo ali barvasto podvleko, prej K 7 50, seda K. 5*50f 4000 parov moških nogavic .Larna", prej 90 h, sedaj 55 h, 960 m tirolskega dam-skega lodna, regul. cena K 290, sedaj K 1*50« Kaufhaus zur Sudbahn Qradcc, #utenstr. 68|5. Neugajajoče se vzame nazaj, zamenja ali de-nar povrne. Čez 20 K poštnine prosto. Perilo Pišite po cenovnik o moškem, darnskem in otroškem perilu, preprogah in po vzorce tkanega blaga na tkalnico in tvornico perila OSVALD LELLEK Kopaliiče Belohrad (Če&ko). Cenovnik dobite z obratno pošto zastonj. ■ Nn Noben Slovenec, ki priđe na Reko ne srne iti v drug hotel nego v slovanski IND HOTEL B0HA1 5rl Vodita ga vrla Hrvata gg. Niko in Teodor Mateljan in ima izvrstno kuhinjo, izborno vino, ter vrlo dobro »ivo, poleg tega pa 56 zračnih in v vsakem pogledu čistih meblirmih tujskih sob. — Hotel stoji v mirnem kraju Reke, blizu parobrod, postaj in kolodvora. Ustanovljeno 1853. (LTophonuCo. družba z onej. uvez« tvornica za stroje in železolivnica Dunol Gudrnnstr. 159 ■rate za npecialiteto: polne jarme vseh vrst 2a parne in vodne žage, vse stroje mm obdelovanje lesa I krožne žage, trakovne žage stroje za oblanje, stroje za skob-Ijenje (Frasmaschine), stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije. Prospektij prornćunl stroiko* oMsk Inienirla zastonf. 192 Pomada jj Zajamčeno obi. ELLA" neškodljivo varovano. Odlikovani v Parizu 1909 z zlato svetinjo, (astno diplomo in čast. krilcem. Odlikovana ▼ Parizu 1909 z zlato svetinjo, častno diplomo in čast. krilcem. 180 Vsaka ura 8 dni na poizkusnlo! Prave srtb. remontoarkc Budilke c. kr. puBcir&ne za gospode, gospe in dečke 2 enim pokrovom . K 6*— z dvojnim pokrovom „ 8"— s 3 sreb. pćkrovi. . w 1©.— Ukar. zlate ure od „ 18' — Niklj. oreRo&kopf . „ 3" ieklene ure, plosčn. „ §-— Originalne otnega . ,. ?••— i 19 cm« z 1 zvoncem K z2zvoBcema „ 3 po doč: žar cea s 3 zvonci z bit jem . . z fOdbo . . Srebrna veriiica Srebrni prstani uhaii Nezaieljeno se v teku 8 dni franko in nepoškođovano vzame naiaj in denar takoj vme. 3 leta pismene garancije. Pošilja se po poštnem povzetja. Prva in najveći« zaloga ur Mah Botinel, Donaj, IV. Margaretenstr. 27 68. Zahtevajte moj veliki cenik i čez 5900 slikami, katerega dobi vsakdo zastoaj in lrinku. 191 Priporoča se ^ Prodala \o gospa \ Kamila Mitzky Maribor, Goethejeva ulica 2 t. Narocila iimo proti povzetju ali dcaar naprtj. Cena : 1 lonček K 2-— in K 350. 3 lonfeki K b— In K 8SO. Spedicijsko podjetje KavmJndnr idc WFRI Ivi inlittaiii MrdUeI ttvnr MMtMMIM JlM. «1111111] I UUlHHllIlMMlMMim