277. številka. Ljubljana, v torek 2. decembra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avstro-ogrske dežele za vse letu 25 K Qza pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 b. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 00 b. Za posiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poBtnina. — Posamezne številke po 10 b. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — ZaQoznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 b, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 b, če se dvakrat, in po 8 b, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj sa izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice SL 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Klerikalna organizacija. Klerikalna gospodarska organizacija na Slovenskem je le slab posnetek organizacije, ki so jo ustvarili takozvani krščanski socialci na Nižjeavstrijskem, in zato je gotovo na mestu, da časih pogledamo, kako vspeva ta organizacija tam, kjer imajo klerikalci vse v rokah. Na Nižjeavstrijskem imajo klerikalci v rokah deželni zbor in seveda zajemajo z obema rokama iz deželne blagajne ter zalagajo z d e ž e 1 n i m denarjem svoje zadruge v obilni meri. V nižje a v s t r i j s k em deželnem proračunu za leto 1902. je določenih 111.462 K za klerikalne kmetijske zadruge, ki pa vrh tega uživajo še obilo druzih dobrot od dežele. Te zadruge so v resnici kmetijskega značaja. V tem, ko so pri nas pod različnimi imeni zasnovane zadruge v resnici zgolj k o n s u m n a društva in se prečastiti duhovniki le pehajo, kako bi pri pijači, zlasti pri žganju, čimveč zaslužili, se bavijo nižjeavstrijske zadruge samo s pravimi kmetijskimi pridelki in je njih namen, odstr a n i ti prekupceod pro daje kmetijskih pridelkov. V ta namen se je nižjeavstrijska organizacija zavzela za to, da je dobila dajatve za vojaštvo. Leta 1901. je ta organizacija dobila od vojnega oskrbništva za prodano rž 639 394 K, za druge pridelke, žito, seno, krompir itd. pa 474.895 K. A kako je pri tem izhajalo vojno oskrbništvo? To oskrbništvo je moralo organizaciji vse pridelke veliko dražje p 1 a č e v a t i, n eg o s o o n e iste pridelke plačevali drugi kupci. Erar je plačeval na primer rž po 15 K 80 vin. meterski stot, drugi kupci pa so plačevali rž po 14 K 95 vin., torej skoro za krono ceneje. Deželni odbor nižjeavstrijski pravi sam, da je bila lani povprečna cena rži na trgu 14 K 80 vin., erar bi bil lahko rž dobil po tej ceni in jo je po nepotrebnem preplačal. Erar je samo leta 1901. samo na Nižjeavstrijskem in samo za rž nad 30.000 po nepotrebnem izdal. Povest o gospici Roziki. Češki spisala Anna Mari a. (Konec.) Jedenkrat, ko je slučajno gospod Teodor ostal za trenutek sam z gospico Roziko, pomehčale so se mu oči še bolj — in preprosil jo je za poljub. Gospića Rozika se je najprvo zasmejala, kakor se je često smejala, ali potem je mislila, da se mora čutiti ganjeno in razburjeno, ni nič rekla, samo nastavila svoje naivne ustnice gospodu Teodoru. Pri tem je epa žila, da so ustnice gospoda Teodora vlažne, kakor njegove roke. Oči gospoda Teodora so postajale vedno in vedno mehkejše in še jedenkrat so zaprosila njegova usta, nerodno se pri tem zasmejala in pokazala redke zobe. In gospica Rozika je dala še jeden poljub. Toda prišla je mama, in bilo je po poljubih. Redki zobje, mokre ustnice, so napravile, da vse, kar se je preje kar sipalo s peresa, še iz peresa ni več hotelo, kadar je gospica Rozika pisala gospodu Teodoru. Gospića Rozika je karala samo sebe. Erar je seveda pri tem mislil, da dobiva nižjeavstrijske pridelke in da pride denar kmetu v korist. Kaj še! K r š ča n s k o - s o ci a 1 n a organizacija je te pridelke prav pridno kupovala na borzi od Židov. Erar je mislil, da je dobil nižjeavstrijsko rž, pa je dobil ogrsko; mislil je, da s preplačevanjem podpre kmeta, a je podprl le ogrske židovske prekupce in omogočil, da ima sedaj mesto z jednim prekupcem opraviti kar z dvema: z ogrskim Židom in s krščansko socialno organizacijo. Ta dva se hočeta seveda oba mastiti in zato mora erar organizaciji vse blago preplačevati. In to gre na stroške davkoplačevalcev! Kmet sam tudi nima nikake koristi od te organizacije. Ko bi organizacija ne dobivala iz deželne blagajne stotisoče podpore, bi bila že davno propadla. Vzdržuje se le, ker dobiva bogate podpore in ker erar blago preplačuje, a celo ti veliki dobički in te velike podpore ne pridejo v prid kmetu, nego le tistim, ki imajo organizacijo v rokah. Ti — da se izrazimo z dr. Šusteršičem — žro, žro in žro, tako da za kmeta ne ostane ničesar. V EJnblJasil., 2. decembra. Hrvatska v dveh saborih. Včeraj se je razpravljalo o indemni-teti v hrvatskem deželnem zboru v Zagrebu ter v zajedničkem zboru v Budimpešti. Pri tej priliki je opozicija ostro kri-tikovala Hedervarvjevo banovanje. Dr. Bresztyenszky je navedel, da je bil neki hrvatski list konfiskovan le zato, ker je ponatisnil zakon o banovi odgovornosti. Nastalo je viharno klicanje: »To je sramota!« Govornik odklanja indemniteto. Ko je Vinković zaklical: »Piškav parlament!« ga je predsednik posvaril, naj se vede dostojno. Nato je nastal zopet vihar. Nad predsednikom so upili: »Učite se vi dostojnosti! Nesramnost!« D er en čin: »V deželi, kjer ni zakona, tudi ni dostojnosti!« Potem je poslanec dr. Vrbanić na dolgo razpravljal srbsko vprašanje od začetka do danes. Dokazal je, da je pri pro-glašanju nagle sodbe postopal ban samo Rekla si je: Pa zakaj si še tako malen kostna, da zamorejo nelepi zobje zmanjšati tvojo ljubezen? In nečimurni trud, ne biti malenkostna, je zmagal nad tem, kar je ugajalo očem. Bože, lepe, sedemnajstletne gospodične rade plešejo v rožnatih oblekah! Volance na oblekah so frčale, lica rudela, oči igrale, ustnice se smejale in gospica Rozika se je tako dobro zabavala; plesala je s tem, in promenirala s tem, toliko se nasmejala in bila tako srečno vesela, da ni niti zapazila, da stoji ob nasprotnem stebru gospod Teodor, s prekrižanimi rokami in mračnim obrazom. Imel je pred seboj zapisano tretjo četvorko, četvorko ljubezni. Ko ji je pa razlagal, kako se nedostojno vede, za vsako stvar smeje, toliko se zabava a na njega se niti ne spomni: ni mogla vsega tega pojmiti. Zdel se ji je dolgočasen. Gospod Teodor se je ogrel v svoji ljubosumnosti in rekel: »Kaj pa to delate! Vedno samo letate, mečete tako podvzetne poglede na vse in vsem se smejete — torej me imate rada ?« Gospico Reziko je to zadelo. Ali ga je imela rada? Prav zares? Spomnila se je, kako je zapazila po prvem poljubu voljno. Zato govornik tudi odklanja indemniteto. Danes govori o isti stvari poslanec dr. Frank. — V ogrskem zajedničkem saboru je govoril v indemnitetni razpravi o Hrvatski posl. Bartha. Rekel je, da uživa Hrvatska dobrote Madjarske, pa se vkljub temu upira lOOOletnemu jedinstvu. Od leta 1868. se je ogrsko hrvatski od-nošaj zelo poslabšal. V Hrvatski se dogajajo opasne stvari. Ali so to srečni odno-šaji, ako se more štiri mesece vladati s krvniŠko vrvjo? Ostro je napadal bana, rekoč: »Ali je to državnik, ki bi bil poklican vladati, a ko je slutil, kaj se pripravlja, je mirno odpotoval v morsko kopel? Ban ni nedotakljiv. Moramo ga kri*-tikovati, in če je tako občutljiv, potem pa naj ne hodi na solnce!« Končno je govornik dokazal, da je nagla sodba bila odpravljena le po posredovanju ministra Szella. Dva parlamenta v škripcih. V nemškem državnem zboru, kjer je še nedavno predsednik stavil avstrijski parlament v strašilo vsem treznim in dostojnim poslancem, je začel dosegati prizore v dunajski zbornici. Zaušnice sicer še niso padale, tudi nož se še ni zabliskal, a pod rebra so se pa vendar že prav pošteno podregali. In upanje je, da ne ostane samo pri tem. Toliko je gotovo, da pruska vlada ne dobi tako poceni novega carinskega tarifa, kakor je to dogovorila z večino. Opozicija namerava nadaljevati ob-strukcijo 10 do 12 dni, da se večina omehča ter odtegne znani Kardorffov predlog, naj bi se vseh 937 točk carinskega tarifa skupno sprejelo. Originalen oddih si je privoščila opozicija pretečeno soboto. Ko je bilo najmanj poslancev večine v zbornici, zapustili so socialni demokratje dvorano, a enega so določili, ki je zahteval, da se konstatira sklepčnost. In res je bilo premalo poslancev, vsled česar se je morala seja zaključiti. To je vlado in večino tako razburilo, da sedaj resno proučuje, kako je spremeniti poslovni red, ki naj bi razširil tudi predsedniku »hišne pravice«. Položaj je v istini resen, a vladna glasila ga še hujše slikajo. Tako piše na primer »Kreuzzeitung«: »Stojimo pred mokre ustnice in pred drugim redke zobe. * Toda gotovo je morala to takoj opaziti, če je pa bilo res, rekla si je gospica Rozika. Seveda, rada ga ima . . . rekla je gospodu Teodoru, ali malo zrnice nezadovoljnosti s samo seboj in nejasnosti je vendar padlo v čudno srčece gospice Rozike. Ko se je gospod Teodor za božične praznike odpeljal domov, obljubila mu je, da mu gotovo, prav gotovo napiše dolgo pismo za Sveti dan. In napisala je. Samo bilo je drugačno, kakor je pričakoval gospod Teodor in je gospica Rozika hotela napisati. Dan pred Svetim dnevom je šla gospica Rozika po dolgem času zopet k pouku. Gospica Rozika si je sugerirala hrepeneče razpoloženje in si rekla: Tukaj me vedno čaka! Tukaj mi je roko stisnil! — ali ga pogrešam? Mesto, da bi ga bila pogrešala, čutila se je nekako prosto. Ni se bala, da bi jo kak znanec srečal z njim. Gledala je pol ure pred vsako izložbo, in kadar se ji je še kak dijak zaljubljeno nasmejal, zablesketalo se ji je v nagajivih očeh . . . od časa do časa si je rekla: Njega, Teo- obratom ustavnega življenja Ako zmaga obstrukcija, potem sledi revolucija«. Usodna carinska zadeva pa tudi nas v Avstriji mora zanimati, ker sta si dunajski in berolinski parlament v tej točki precej sorodna. Dokler se v Nemčiji ne sprejme novi carinski tarif, se tudi trgovinske pogodbe z Avstrijo ne morejo obnoviti, kar bi se moralo zgoditi do 31. decembra t. 1. A tudi v Avstriji ni mogoče prej misliti na obnovitev teh pogodeb od naše strani, dokler se ne reši parlamentarno nagodba z Ogrsko. Zato je Nemčija poprej nestrpno gledala na neredno poslovanje avstrijskega parlamenta, no, sedaj pa oba tičita. Sicer pa tiči baš v tem najnovejšem nemškem carinskem tarifu velika opasnost za naše agrarce, ker je nezaslišano zvišal carino na uvoz ječmena, ki prihaja večinoma le iz Avstrije. In grof Goluchowski je proti temu lepo molčal, dočim je Rusija zagrozila, da se ne straši tudi carinskega boja, ako se zviša carina na njeno rž. In na Nemškem so se te grožnje zbali. Avstrija pa bo imela poleg italijanske vinske klavzule še nemško ječmenovo carino. Lex Heinze v Belgiji. Klerikalni poslanec W o e s t e je predložil belgijski zbornici zakonski načrt, ki se popolnoma strinja z onim Heinza na Nemškem. Zakon določa: »Kdor na shodih ali javnem kraju govori, poje ali čita kaj takega, karje proti lepemu vedenju ali sramežljivosti, naj se kaznuje, ako so bile prisotne osebe pod 16 leti, z ječo od 3 mesecev do 3 let«. Belgijski klerikalci se hočejo na ta način zavarovati proti vsaki javni kritiki, kajti, ako bo v bodoče kdo razkrival duhovniške svinjarije, ki se gode v spovednicah, ali če bo le javno čital na primer Liguorija, zagrešil se bo proti lepemu vedenju ter bo moral celo za leta v ječo. Najnovejše politične novice. Gospodska zbornica ima sejo dne 6. t. m. Na dnevnem redu je zakon o žitni terminski kupčiji. — Zakon o zvišanju pokojnine drž. uradnikom in njih vdovam se je danes raz. dorja, ni tukaj . . . mogoče hodi tam z kakim malomestnim dekletom. Ali ta misel je ni razburila, kakor je ni razburilo, da je šla brez njega k pouku . . . Toda nakrat, kar nakrat si je rekla: »Naposled ga ti sploh niti rada nimaš.« Svojevoljne oči so se požalostile. In list, katerega je doma napisala gospodu Teodoru, je bil pokropljen s slano vodo; jedini izmed vseh. Napisala je v njem mnogo, da je še precej mlada, neizkušena, da se je varala, naj se ne jezi, da ga nima več rada. Rekla je »več«, a vendar bi bila morala reči, da ga sploh nikdar rada ni imela, ker je ljubila ljubezen, ne gospoda Teodora. List, katerega je pisala gospodu Teodoru, bil je ravno tako tuj, kakor ti brezkončni verzi, katere je zvezala s pentljo. Gospica Rozika je bila kakor ono dete, katero je hotelo kos kruha s surovim maslom, si vzelo krajec in ga spustilo na zemljo s surovim maslom vred in na surovo maslo so se nabrala zrna peska in kepa prahu, in dete je moralo kruh s surovim maslom vreči proč, kakor gospica Rozika svojo ljubezen z gospodom Teodorom. („Besedy Času". gla3il v »Wiener Zeitung« ter stopi v veljavo s 1. januvarjem 1903. Istočasno se zvišajo tudi provizije finančnim paznikom po starem sistemu. — Pri volitvah v grški parlament sta podlegla razun finančnega ministra tudi naučni in vojni minister. — Na Portugalskem opasno vre. Časopisi morajo molčati na vladno povelje. Tudi brzojavke in pisma vlada konfiskuje. Prebivalstvo se boji, da namerava kralj izročiti kolonije Angležem. — Razdelitev Češke po okrožjih namerava baje izvesti vlada. Nova okrožja bi naj imela državno vlado z avtonomnimi organi.— Ruske grožnje. Finančni minister je izdal naredbo glede ruskega stališča napram obdačenju sladkorja. Ako Angleška ne sprejme razsodišča v tem vprašanju, se bo Rusija smatrala prosto vsake obveznosti napram Angleški ter bo postopala v Evropi in Aziji, kakor se bo njej zdelo prav. — Nemiri v Južni Ameriki. Vladne čete so zasedle mesto Nuova Barcelona. — Siamska vlada je uvedla zlato veljavo, vsled česar izgube banke 8 milijonov. — Obstrukcijav nemškem državnem zboru. Socialni demokratje so napovedali brezobzirnost do skrajnosti. — Nadvojvoda Fran Ferdinand si postavi v Budimpešti palačo ter se pridno uči madjarščine. — Atentat na bolgarskega kneza se je izkazal kot fantazija umobolnega gimnazijalca. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Španska inkvizieija je zadobila posebno slavo. Na Španskem so bili dominikanci nositelji tega krvavega sistema in divjali so hujše, kakor najbes-nejši preganjalci prvih kristijanov. Z brevejem iz 1. 1478 je papež dovolil španski kroni imenovati inkvizi-torje in s tem papeževim dovoljenjem sta bila 17. septembra 1480. imenovana dva dominikana kot inkvizitorja za Se vil o. Že 27. marca 1481. sta dala ta dva poštenjaka pet »krivovercev« se ž ga t i. Sil^e pritožbe, da so inkvizitorji krivični in krvoločni, pa tudi podkupljivi, so pro vzročile nov papeški breve (ddo. 29. jan. 1482), v katerem je rečeno, da misli pa pež te inkvizitorje odstaviti, ako se ponove pritožbe. Odstavil pa jih papež ni. Sicer pa piše papež v tem breveju kralju Ferdinandu in kraljici Izabeli: »Opominjam Vas, da se pokorita tem našim ukazom in da podpirata inkvizicijo v izvrševanju njenega poklica, kakor se spodobi za katoliške kralje.« V drugem breveju iz 1. 1483 piše papež Sikst kraljici Izabeli, naj podpira i\jegova prizadevanja glede inkvizicije, češ, da s tem zadobi pri Bogu večjo zaslugo kakor z vsakim drugim dejanjem. Dalje pa se papež bridko pritožuje, da se kraljevski uradniki dostikrat upirajo ukazom inkvizicije. Tudi bulla z dne 17. oktobra 1483., g katero sta bila imenovana inkvizitorja za provinciji Kastilijo in Leon, priča, da je bil papež poglavar inkvizicije in delal ž njo, kar ie hotel. Končal je bullo z besedami: »Nobenemu človeku ni dovoljeno, delovati proti naši volji; kdor se to predrzne, naj ve, da ga zadene jeza vse mogočnega Boga in apostolov Petra in Pavla.« Leta 1483. je papež ustanovil mesto velikega inkvizitorja za Špansko in je to mesto podelil dominikanskemu priorju Tomažu Torquemadi. Ta je bil kot veliki inkvizitor papežev namestnik. To naredbo inkvizicije so potrdili tudi različni drugi papeži, katerih odredbe pričajo, da je bila inkvizicija strogo cerkvena ustanova. Vsak novi veliki inkvizitor je dobil svoja pooblastila od papeža, papeži so odrejali, kako imajo inkvizicijske sodnije postopati, papeži so odločevali o pravicah inkvizitorjev in določevali teritorij, ki ga je upravljala inkvizicijska sodnija. In tudi inkvizitorji se niso v prepornih vprašanjih obračali do kralja, nego v Rim, in Rim je v posebnih slučajih odločil, da se gotovi slučaji ne razsodijo pri pristojni španski inkviziciji nego pri rimski inkviziciji. Ta papeški značaj inkvizicije se razvidi s posebno jasnostjo iz bulle papeža Siksta V. z dne 22. januvarja 1588., kjer je rečeno: »...Pri tem je naš namen, da se pri sveti inkviziciji v kraljestvih in gospodstvih Španije, ki je bila ustanovljena z avtoriteto apostolske stolice in vsled katere vidimo na Gospodovi njivi vsak dan zoreti bogate sadove, brez naše in naših naslednikov volje ničesar ne premeni.« Sicer pa priznavajo tudi strogo cer kveni pisatelji, da je bila španska inkvizicija cerkvena uredba. Tudi na Španskem so žrtve inkvizicije izročali posvetni oblasti, da jih je sežgala. Sodbo je izrekla inkvizicija, izvršiti pa jo je morala posvetna oblast. Tudi to je dokaz, da je bila inkvizioija cerkvena uredba. Inkvizitorji so bili duhovniki in da bi ti duhovniki ne postali neregularni zato, samo zato Be je usmrčenje prepustil" posvetni oblasti. Klerikalci se pri svojih poskusih, odvaliti od cerkve krivdo za počenjanje inkvizicije, oklepajo okolnosti, da je bila inkvizicija \ rokah posvetne oblasti, orodje posvetne oblasti. To je predrzna f a 1 s i f i k a c i j a resnice, z akti ne-ovržno do kazane resnice. Inkvizicija je bila na Španskem kakor drugod cerkvena institucija in posvetna oblast ji je služila tako, kakor služi dandanes krvnik sod ni j i. (Dalje prih.j Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. decembra. — Poglavje o biaagi. Govoreč o nameravanem prestopu v pravoslavno cerkev piše sobotni »Slovenec«: »V Ric-manju imajo vedno kaplana, ki ljudstvu vse stori. V Dolino hodi ljudstvo le v ženitvenih zadevah in po matične izpiske, ki se kolekujejo in se od njih plača taksa. Svojemu kaplanu daje ljudstvo rado natu-ralije, odreka jih pa dolinski duhovščini, ki je ž njo le v zunanji zvezi, po pasto-raciji pa ločena. Ker je ljudstvo v Ricma-nju ubogo, ni hotelo dvojnega bremena prenašati. Temu bi se odpomoglo, ako bi cerkvena in posvetna oblast ustanovili novo župnijo v Ricmanju. C. kr. namest ništvo, namestu da bi Ricmanje in Dolino rešilo iz te neprijetnosti, se je pa ustavilo ustanovitvi ricmanjske župnije, vjsljub temu, da je bil ranjki škof Šterk za to. Ponudilo je celo dolinskemu župniku žandarmerijo na razpolago pri pobiranju naturalij v Ricmanju. To je prvi razlog, da je jelo vreti v Ricmanju. To so izrabili izvestni agitatorji in začeli ljudstvo nagovarjati k unijatstvu, češ, potem boste samostojni.« — Tu tiči jasno pripo-znanje, da je vseh dogodb v Ricmanjih kriva duhovniška požrešnost. Dolinski duhovniki se kakor živ Shylock niso hoteli odreči beri, dasi so Ricmanje že svojemu duhovniku dajali bero in dolinskim duhovnikom vsako opravilo po sebej plačevali. Ko bi se lili dolinski duhovniki odrekli beri, bi ne bilo sedanjih homatij, a ti krščanski možje niso imeli in nimajo nič u s milje n j a in krutega srca so zahtevali, da morajo Ricmanjci — ki so, kakor priznava celo »Sloveneca — revni ljudje, dajati dvojno bero, domačemu duhovniku in še tujim. Dolinski duhovniki so se prav iz ozirov na ta svoj krivični d o g o d e k u p i r a 1 i u s t a n o v i t v i samostojne fare v Ricmanjih in ko jim ljudstvo ni hotelo dajati več bere, so iskali pomoči pri vladi in vlada jim je dala žandar je na pomoč, da bi iz revnega ljudstva izprešali bero. Tu se vidi, kako neznansko lakomna je farška bisaga in da se ni nič čuditi, če hočejo ljudje izstopiti iz cerkve, ki take reči trpi. »Slovenec« suče stvar tako, da bi vso krivdo /valil na vlado, češ, škof Šterk je bil za ustanovitev samostojne fare v Ricmanjih. Mogoče, a škof bi bil, videvši, da se fara ne doseže vsled odpora vlade in dolinskih duhovnikov, lahko vplival na to, da bi se bili d o 1 i s k i d u h o vn i k i o d po v e d a 1 i beri. Ko bi se bilo to zgodilo, bi v Ricmanjih nikdar ne prišlo do takega gibanja, ki se najbrže konča s prestopom v pravoslavje. — Adijo, pa zdrava ostani! »Gorenjec« poroča: Omilila se mu je takoj, ko so jo zazrle njegove oči. Z neko tajin-stveno silo ga je vse vleklo k njej, ko so mu prvič predstavili ljubko bitje. Bila je opravljena v priprosto, a vendar tako nad vse dražestno temnozeleno krilce. Na prvi pogled je izpoznal izkušeni mož, da se skriva pod navidezno skromno zunanjostjo bogato srce. Govorila je malo, a kar je govorila, je bilo čisto zlato. Prvi hip je občutil, da mu je zanetila v srcu plamen one mogočne, brezmejne ljubezni, ki s svojo neskončno silo preveva vse čustvovanje in hrepenenje zrelemu možu, a ne diči vihravega in lahkoživega mladeniča. Z vztrajnostjo si jo je pridobil. Ni mu ravno sledila iz ljubezni, a želja bolne mamice ji je bil ukaz. Nepopisno srečen in z drhtečim srcem je sprejel pod svoje okrilje nedolžno stvarico in poskrbel ji je varno zavetje v svojem velikem domovanju, kamor nista segala hrup ter vrišč vsakdanjega življenja in strupena sapa okuženega sveta. Polagoma se ga je privadila tudi ona. In tresočima rokama ji je božal lepo lice, koprneče jo je pritiskal na svoje srce in hrepeneče so zrle oči v drago obličje. Bila sta srečna ... A nesreča nikdar ne miruje! Preminula je skrbna mati in brezčutni ljudje bo zahtevali nazaj dražestno mladenko Kakor lev se je postavil v bran, kakor junak se je boril za svoj dragocen zaklad, in »Moja je in moja bo!« je vedno trdil, čeprav mu jo je žlahta branila. Nad jedno leto je tekla pravda, dolgo *je upal in se bal, a slednjič je odločila nemila usoda. Dne 26. novembra t. 1. se je završilo zadnje dejanje te žalostne žaloigre. Bil je pust zimski dan. Nebo je bilo pokrito z oblaki, narava je spala zimsko spanje in le posamezne snežinke so leno padale na zemljo. On je stal pri oknu in srpo gledal v dolgočasno jutro, ki je bilo prava prispodoba njegovega otožnega duševnega stanja: »Srce je prazno, srečno ni, Nazaj si up in strah želi« Z besedami: »Adijo, pa zdrava ostani!« se obrne, pritisne jo še enkrat krčevito na prsi, potem jo vtakne v malho in nato g. Anton Koblar odnese v c. kr. glavno davkarijo v zeleno platno vezano knjižico »Mestne hranilnice v Kranju« št. 740 8. glasečo sena 10.000 kron. — Božja beseda ... V nedeljo teden so, kakor običajno, šli v Cerkljah ljudje v cerkev, da bi slišali božjo besedo. Oznanjal jim jo je kaplan. In kako se je ta božja beseda glasila? »Antikrist si, antikrist je, antikristi so vsi, ki bero »Slovenski N a r o d«, »G orenjca« in »R o -doljuba« — tako je donelo po cerkvi in to »božjo besedo« je njen oznanjevalec ponavljal v raznih varijacijah celo uro. — Repertoare slovenskega gledališča. Danes se poje prvič v sezoni velepriljubljena opera »Ca vali e-ria rusticana«, v kateri poje gospod Vlček svojo ulogo slovenski. Santuzzo poje gospa Hanusova-Svobodova. Veseloigra »Jeftjeva hči« je duhovito kabinetno delo pokojnega itatijanskega pisatelja in poslanca Fel. Cavolottija. Ta igra je stalno na repertoirju dvornega gledališča na Dunaju in vseh večjih gledališč. Veseloigra je jako težka. Glavni ulogi igrata gdč. Kroisova in gospod Hasler, poleg teh dveh pa gdč. R ii c k o v a in g. D o b r o v o 1 n y. — Koncert Glasbene Matice*'. Opozarjamo še enkrat na jutršnji koncert »Glasbene Matice«, na katerem se bo izvajal »Zlatorog«. Velika trudo-Ijubivost pevskega zbora pač zasluži, da se slavno občinstvo odzove s kar naj-mnogoštevilnujšim obiskom. Čujemo, da tudi rodoljubi z dežele prav pridno naročajo sedeže. Kdor hoče uživati divno poezijo, ki veje iz te skladbe, naj nikar ne zamudi redke prilike. Vstopnice se dobe v trgovini g. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajni. Istotam se dobi tudi besedilo. — Večer Konopnicke. Vabita za ta slavnostni večer, ki bo posvečen najodličnejši poljski pesnikinji in pisateljici Mariji Konopnicki, se razpošljejo jutri in v sredo. Poleg članic društva, ki priredi večer, so obljubili iz posebne prijaznosti svoje sodelovanje tudi operni tenorist g. Andr. Haje k, g. Iv. Z a vršan in si. trgovsko pevsko društvo »Merkur« Tudi »Društvena godba«, ki bo svirala prvo točko v oficialnem delu in potem več točk v zabavnem delu, ima na sporedu najlepše slovanske skladbe. Odbor »Splošnega slov. ženskega društva« se je zelo potrudil, da priredi s svojimi, sicer skromnimi močmi kolikor mogoče lepo slavlje. Ravnaje se po geslu: »Vsakemu nekaj«, je priklopil odbor oficial-nemu delu večera tudi zabavni del s koncertom i. dr. Za srečolov na korist društveni knjižnici je dobilo društvo veliko število krasnih in dragocenih dobitkov, tako n. pr. nov Singerjev šivalni stroj, ki je veljal 120 K, veliko zlato verižico, zlato zapestnico, svilnat pokrivač i. dr. Slavnemu občinstvu bodo na razpolago tudi izvirne razglednice s sliko Marije Konop nicke, ki jih je društvo dobilo iz Lvova. — Štajerski dež. zbor se skliče ko ncem tekočega meseca h kratkemu zasedanju, da se reši budgetni provizorij. Volitev deželnega odbora se izvrši v teh sejah le tedaj, ako fto večina zahtevala tak dnevni red, sicer pa šele v glavnem zasedanju. — Zmaga štajerskega uči-teljstva. Kakor znano, je sprejel svoje-časno štajerski deželni šolski svet v učiteljske službene tabele novo rubriko o »političnem obnašanju«. Vsled odločnega protesta vsega učiteljstva se je sedaj opustila ta rubrika, pa tudi ona o »nravnem vedenju«, zato pa se napravi skupno ena o »izvenslužbenem vedenju«. — I6letni morilec. Včeraj je v Gradcu brez pravega povoda ustrelil na ulici 161etni vajenec J. Kilrbus sedlarskega pomočnika Leitingerja. Na policiji je morilec dokazoval svoj miroljubni značaj s knjižico, da je ud sv. Jožefa mla-deniškega društva. Tudi več spovednih listov je izvlekel iz žepa. — Podporni zaklad za Koroško. Po prizadevanju dež. predsednika viteza Fravdenegga se je ustanovil tudi za Koroško po štajerskem zgledu pomožni zaklad za podpore vsled elementarnih nezgod prizadetim prebivalcem. V pripravljalnem odseku je tudi prost Kinspieler, ki je zagotovil podporo katoliškega duhovništva. — Iredentovska demonstracija. Svoj čas je imela Gorica mestnega tajnika, kije bil prvi znani prvobori-telj iredentizma na Goriškem. Njemu v čast je hotel mestni zastop goriški že pred leti neko ulico krstiti na ime ulica Favetti Tak sklep bil je tudi že storjen v mestnem svetu, ali vlada ga je uničila. Zdaj se pa bliža desetletnica, odkar je Favetti umrl. To priliko smrti velikega patrijota, kakor ga Lahi nazivljajo, so hoteli nekateri njegovi obo-ževatelji uporabiti zopet za demonstracijo. Zato se je sestavil poseben odbor, ki je imel nalogo, pobirati pri goriških meščanih doneske, da bi se s temi napravil doprsni mramorni kip pokojnega Favettija, kateri naj bi se postavil v mestni dvorani. Ali tudi tu je posegla vmes vlada ter prepovedala tako pobiranje doneskov. Zdaj je pa prišel na vrsto zopet mestni svet, meneč, ko ni šlo prvo in drugo, pojde pa tretje. V zadnji svoji seji je sklenil namreč jednoglasno (tudi z glasovi starašin takozvanega partito po-polare), da se v mestni dvorani vzida mramornata plošča v spomin pokojnemu Favettiju s primernim napisom, katerega naj oskrbi mestni župan. Predlog je stavil član mestnega starašinstva dr. Venier nujnim potom. Pri utemeljevanju svojega predloga ni predlagatelj niti z besedico omenil Favettijevih zaslug, ki bi se tikale gmotnih koristi mesta, marveč povzdigoval je le zasluge, katere je imel pokojnik za italijanstvo, ter slavil le njegov patrijoti-zem, ki pa ni identičen z avstrijskim patriotizmom. — Cesarja Franca Jožefa I. zaklad za stare in zveste kmetijske posle. Iz tega zaklada, ki je bil ustanovljen 1. 1898. v proslavo vladarjeve petdesetletnice, se letos odda deset daril po 20 kron. Ta darila se razdele meseca decembra takim kmatijskim poslom s Kranjskega, ki še sedaj služijo in se izkažejo, da so nravnega vedenja in da služijo mnogo (najmanj 30) let neprenehoma pri eni in isti hiši, ki se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili obdarovani. Prošnje je vložiti do 16. decembra t. 1. pri odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Vsaka prošnja (ki je ni treba kolekovati) mora biti potrjena od domačega gospoda župnika in od županstva. — Kje je društvo za varstvo živali? Z Dolenjske ceste se nam piše: V soboto popoludne imel sern slučajno opravilo na dolenjski postaji, ko čujem žalostno vpitje v nekem vagonu zaprtega telička. Na vprašanje, kaj je s teletom, da tako vpije, mi reko, da je bil pripeljan že v petek večer z Vel. Lašč, ali ker ga pregledni živinozdravnik ne pride Ogledat, ga tudi ne smejo prej mesarju izročiti. In tako je ta uboga žival v mrzlem vagonu čakala 21 ur na odrešenje! Se li ne pravi to po nepotrebnem mučiti živali? — Zastrupila se je Trstu 58 letna vdova Ana Verhovc iz Cerknioe. — Odlikovan obrtnik. Letos je je bila v Londonu velika strokovna razstava, in sicer iz pekovske stroke. Te razstave se je udeležil tudi v naših krajih znani gosp. Milan Draganec, pekovski mojster v Zagrebu ter razstavil svoje dobro znano zdravstveno pecivo »Danica«. Poverjeništvo londonske razstave za razdelitev odlikovanj je podelilo gosp. Dra-gancu najvišje odlikovanje, namreč krasno diplomo in zlato svetinjo za zasluge. — Izpred porotnega sodišča. Včeraj so se pričele porotne obravnave v novi dvorani justične palače za poslednjo sesijo tekočega leta pod predsedstvom deželnega sodišča podpredsednika gosp. Pajka, dež. sod. svetnikov gg. Andolška in Hauffna kot sodnikov; državno pravd-ništvo je zastopal g. Trenz. Ker se je pri vstopu v dvorano jako zbirčno postopalo, je umevno, da se je pogrešalo v novi dvorani ona vrsta zvestih poslušalcev, katerim služijo te žalostne slike iz vsakdanjega življenja le v brezplačno zabavo. Kot prvi je sedel na zatožni klopi 23 let stari Janez Čufar, po domače Žnidarjev, delavec iz Podlonka. Zatožen je bil, da je dne 12. oktobra t. 1. v Ravnah z nožem sunil Jakoba Urha v srednjo plat desne rame in v sredino desnih zgornjih nadlehti tako, daje Urh vsled zadobljenih ran izkrvavel. Neki pastir ga je našel drugo jutro mrtvega ležati na stezi med Drobenčevo in Graharjevo hišo v Ravna <. Obtoženec se zagovarja, da je ravnal v silobranu. Porotniki so na njim stavljeno vprašanje glede uboja zanikali, pač ga pa pregreška zoper varnost življenja zaradi prekoračenja silobrana krivim spoznali, za kar se mu je naložila kazen 5 mesecev strogega zapora, poostrenega z 1 po-stem na teden. — Pri popoldanski tajni obravnavi imel se je zagovarjati 44 let stari Jožef Čuden, delavec brez stalnega bivališča, zaradi hudodelstva posilne nečistosti. Porotniki so ga krivim spoznali in sodišče ga je obsodilo na 5 let težke, z 1 postom vsaki meBec poostrene ječe. — Legar v topničarski vojašnici. Včeraj je prišel sanitetni šef 3. voja dr. vitez LObenstein v Ljubljano, da inspicira topničarsko vojašnico. — Predsednik deželnega nad-sodišša, grof Gleispach, ki se je v soboto pripeljal v Ljubljano, je bil med vožnjo iz Gradca v Ljubljano v kupeju o k rad en. Tat mu je vzel listnico, v kateri je imel denar in legitimacijo za vGŽnjo po železnici. Moral je v Ljubljani narediti dolg, da se je mogel nazaj peljati. — Pričakala sta v nedeljo zvečer v Brestu posestnika France Zalar, vulgo Gregor, in Janez Kraljic posestni-kovega sina Jakoba Japeljna iz Bresta in mu je prvi spodbil noge, da je padel, drugi pa ga vdaril z železno štango po levi strani života, da ga je težko ranil. Japeljna so danes pripeljali v bolnico. Poškodovanec je imel popred z Zalarjem in Kraljičem prepir v Švigeljnovi gostilni. — Konji so se splašili. Danes opoiudne so se na Emonski cesti štev. 2 na dvorišču ustrašili Jebačinovi konji snega, ki je zdrknil s strehe in zdirjali z vozom na cesto. Trgovski učenec Fel. Novak je skočil na voz in prijel za vajeti, a ko se je voz nagnil, je skočil z voza. Konji so dirjali s prevrnjenim vozom proti Rimski cesti, kjer jim je skočil nasproti policijski stražnik, jih prijel za vajeti in z vso silo obdržal. Nesreča se ni nobena pripetila. — Tatvina. Hlapcu Francetu Ško-ficu v Bohorčičevih ulicah št. 29 je v nedeljo dopoludne neznan tat vkradel izpod zglavja ruto, v kateri je imel zavit denar. Tatvine sumljiv je neki 141etni deček, kateri je tatvini podvržen in katerega so videli po hlevu hoditi. — Nezgoda. Urarju Frid. Hofmanu na Dunajski cesti št. 14 je v soboto, ko je v Galletovi hiši na Franca Jožefa cesti obešal stensko uro, padel velik dekora-cijski krožnik na glavo in ga znatno poškodoval. Z rešilnim vozom so pripeljali v deželno bolnico, 88 let staro Marijo Maretičevo, stanujočo v Josefinumu. Včeraj popoludne je na Sv. Petra nasipu padla in si zlomila nogo. — Prst odtrgal je včeraj popoludne v Tonniesovi tovarni stroj mizarskemu pomočniku Rudolfu Bizjaku iz Sp. Šiške. Prišel je sam v bolnioo. — Izgubljene in najdene reči. Neznano kje v mestu je izgubila neka dama zlat uhan s kamnom. — Pod Trančo je bil najden bankovec za 10 kron. — Izgubil je bankovec za 10 K T. S. od pošte do Resljeve ceste. Pošteni najditelj naj ga odda v našem upravništvu. — V Ameriko se je danes ponoči odpeljalo z južnega kolodvora 42 oseb. — Meteor, mesečni pregled. Minoli mesec listopad je bil sprva oblačen in mil, v drugi polovici pa nam je prinesel sneg in nenavaden mraz. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj — 0 3°, ob dveh popoldne 3 4», ob devetih zvečer 10*, tako da znaša srednja zračna temperatura tega mesca 14", za 2 2° pod normalom. — Opazovanja na tlakomeru dado 738 4 mm kot srednji zračni tlak, za 2*4 mm nad normalom. — Mokrih dnij bilo je 10; pa davina, dež ifl sneg, znaša 42*4 mm. — Med vetrovi je pihal najčešče severovzhodni ter se je 17. in 18. kot močna burja razvil, vsled česar se je temperatura zelo znižala; nikjer ni bilo toliko mraza, kolikor prav na Kranjskem. — Društvena godba koncer-tuje dne 3. t. m. zvečer ob 8 uri v restavracijskih prostorih g. I. Kende »pri Gambrinu« — Vstop prost. * Najnovejše novice. Kura torij sv. vaclavske posojilnice predloži vladi memorandum, v katerem se bo apeliralo za vladno podporo, češ, da bi vsled konkurza bilo toliko rodbin in uradnikov nesrečnih. — Morilec hotelirja W o 1 f a , trena vojak v Pragi, Č u č k o , doma od Sv. Jakoba v Slov. goricah, je obsojen v smrt na visi i c a h. Njegova tovariša W e 1 1 e k in O t č o v s k i sta dobila 18, oziroma 14 let ječe. — Štrajk mornarjev v Mar-s e i 11 e j u. Vlada )e poslala 2 polka dra-goncev in 130 orcžniko zdržavat mir. — Kecskematv prijet. Znani davčni defravdant Kecskemetv je baje prijet v Homesteadu v Indijani. — Parni kotel se je razletel v Čikagu. 11 oseb je ubitih, 20 pa ranjenih. — Diamantni rudnik so našli v Glands fonteinu pri Priitoriji. — Brezžični brzojav se vpelje med Angleško in Kanado. — Poskušeni samomor s — kladivom. 19letna dekia M. Ne mečkova na Dunaju se je hotela usmrtiti na ta način, da se je bila s kladivom po glavi. ' Cesarjevo darilo laški kraljici. Naš cesar je dobil pred kratkim od laškega kralja dva divja kozla (kozoroga) za schonbrunski zverinjak. Za zahvalo je poslal sedaj cesar laški kraljici par lepih, šestletnih lipitonskih sivcev in krasno damsko kočijo. * Gledališče v Plznu. »Novć illustrovane Listy«, ki izhajajo v Brnu, so prinesli sliko in poročilo o bivšem prvem tenoristu plzenskega gledališča, g. Fr. Vlčku, ki je sedaj prvi tenorist slovenske opere v Ljubljani. Bivši operni pevki našega gledališča, gdč. Noemi-Wolfova in gdč. G a r t n e r - R o m a-neva sta se odpovedali engagementu pri plzenski operi, katero zapusti tudi bivši prvi slov. operni tenorist g. 01szewski. Dvestoletnica Petrograda. Prihodnje leto 29., 30. in 31. velikega travna bo obhajala Rusija 200 letnico ute meljenja nove ruske prestolnice Petrograda, ki jo je zgradil car Peter Veliki. Ob tej priliki hoče Petrogradčani v spo min zgraditi več monumentalnih hiš, novo vseučelisče, veliko bolnišnico, mestno hišo in 20 drugih šol. Troški so prora čunjeni na 12 milijonov rubljev. Omenjeni tri dnevi se bodo praznovali po celi Rusiji slovesno. Društva. — Izredni občni zbor slovenskega umetniškega društva. Ob popolni nebrižnosti članov in občinstva se je vršil sinoči izredni občni zbor umet niškega društva. Ker je g. Grohar ustmeno in pismeno prepustil društvu vse svoje slike v poravnavo dolga, je sklenil odbor, da proda dražbenim potom toliko Groharjevih slik, da se pokrije svota, katero Grohar društvu dolguje, oz. katero je porabil iz društvene blagajne zase. Tajnik g. J a kopic je poročal, da je društvo priredilo »Dvofakovo akademijo« z — deficitom in II. umetniško razstavo od 20 septembra do 20. oktobra t. J. v »Nar. domu« takisto z — deficitom. Inteligenca ni kazala ni-kakega zanimanja in le z vdeležbo delavstva in dijaštva se je doseglo približno 2000 razstavnih posetnikov. Prodala se ni niti ena slika, niti en kip, dasi je bilo okoli 160 del na razstavi. Odbor je imel 15 rednih in več izrednih sej. Blagajnik g. Pahorje položil račun in konstatoval, da bi bilo brez Groharjeve afere v blagajnici nad 1000 K v denarju; poleg tega ima društvo izposojenih pri dveh slikarjih de 700 K. Društveno stanje je vsekakor aktivno. Podpredsednik g. dr. Zamik je obširno in temeljito zavračal očitanja ne. kih prekasnih modrijanov, da se v Gro harjevi aferi ni postopalo pravilno. Takrat je bila vsa Ljubljana, celo policija in tudi dotični modrijani v prepričanju, da se je dogodila res defravdacija in beg; zato je društvo storilo le to, kar je moralo in moglo. Dotičn ki le zabavljajo, a stoje daleč proč od strela. To je lahko! Član g. Govekar je obžaloval, da ni med občinstvom nikakega zanimanja za društvo, ki prireja prve in z največjimi žrtvami velike razstave, da je zanimanje za do mače umetnike in umetnine docela zamrlo ter da se pri nas vsaka stvar sodi I s pariškega ali vsaj dunajskega stališča. Slovenci smo majhen, uboren narod; mlado je naše društvo, mladi in revni naši umetniki, zato potrebujejo navduševanja in podpore. Obžalovati je, da se dandanes med Slovenci toliko zabavlja in uničuje, ponižuje in izsmehuje. V ta narodni greh so zašli celo taki, ki si domišljajo, da so na-prednjaki! Dela naših umetnikov se razstavljajo, hvalijo in kupujejo v Parizu, na Dunaju, Mon*kovem, Zagrebu, Sarajevem . . v Ljubljani pa se jim — rogajo! Hr vatuki umetniki beže v Ameriko; za njimi bodo morali tudi slovenski, tako da bodo ostali končno le tujci. Žalostna perspektiva za napredek in razvoj domače umetnosti! — Odbor je izrekel novemu blagajniku, g Pahorju, za ureditev blagajne zahvalo. G. dr. Zamik je pristopil k društvu kot ustanovnik. Končno se je sklenilo, pova . biti znane prijatelje umetnosti, da kupijo Groharjeve slike, da pride društvo do svojega denarja. Redni občni zbor se bo vršil, ko bo odbor poravnal vne svoje obveznosti in plačal račune, ki jih Grohar ni poravnal. Želeti je, da poklicani faktorji priskočijo društvu na pomoč, saj deluje umetniško društvo nesebično za razvoj domače umetnosti in na korist domačih umetnikov! A — Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo, dne 7. decembra t. L svoj zabavni večer v dvorani »Wie-ner Ressource«, Dunaj, I. Reichratsstrasse 3 s prijaznim sodelovanjem gospice kon certne pevke Ide Schontag, gospice Marice Luzar in Ivane Pire, slovenskih gospodov akademikov in društvenega pevsk. zbora pod vodstvom gosp. Vink*a Krušiča. Za četek ob šestih zvečer. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj 2 decembra Poslanska zbornica razpravlja danes o nujnem predlogu zastran krošnjarstva. Pri ti razpravi je prišlo do živahnih prepirov med Nemci. V razpravo je pese gel tudi poslanec Plantan, ki se je izrekel zoper stavljeni načrt in se z vnemo in odločnostjo zavzemal za kroš-njarje iz črnomaljskega, novomeškega in kočevskega političnega o k raj a Dunaj 2. decembra. Imenovanje deželnih glavarjev za tiste dežele, keder so se vršile letos volitve, se razglasi še tekom tega tedna Kdo postane deželni maršal na Nižje-avstrijskem, še vedno ni gotovo. Bržčas se je to odločilo danes Dunaj 2. decembra. Ministrski predsednik Korber je bil danes zopet v avdijenci pri cesarju. Dunaj 2. decembra. Nemški poslanci se zbero danes zopet pri dr Barnreitherju, ter dogotove danes svoje zahteve glede uredbe jezikovnega vprašanja. Ta zahteve se razglase jutri. Dunaj 2. decembra. Danes je prišla v poslansko zbornico deputacija vseh lekarni ških gremije v. Kranjski gremij zastopata lekarnaja Mayr in Mardetschlaeger. Deputacija se je oglasila pri različnih poslancih ter zahtevala provizorično uredbo lekarništva. Poslanci so obljubili, da spravijo zahteve lekarnarjev potom nujnega predloga v zbornico. Ministrskemu predsedniku Korberju je deputacija izročila posebno spomenico. Korber je rekel, da mu tozadevna razsodba upravnega sodišča še ni dostavljena, sicer pa da je pripravljen storiti vse, da se varujejo opravičeni interesi lekarnarjev in lekarniških nastavljencev. Lvov 2. decembra. Lekarniški nastavljenci so vladi poslali spomenico, v kateri so formulirane njihove zahteve. Zajedno so vladi naznanili, da začno v petek štrajk, če se njihovim zahtevam ne ugodi. Most 2. decembra. V procesu Wolf-Schalk je bila današnja razprava najživahnejša. Berger je raz- delaval politično delavnost Wolfovo. Ko je Wolf napravil neki medklic, g* je Berger insultiral, češ, da je bil Me-fisto vsenemške stranke. V burnem prepiru je VVolfov zastopnik dr. Rosa zaklicali Zdaj je čas, da spravimo Schonererjeve piramide ne dan. (Te piramide so škandalozna stvar, pri kateri igrajo gotove ženske glavno vlogo). Schonererjance je to silno raz-kačilo in se je prepir še poostril. Wolf je Bergerju očital podlost. Berger: Jaz govorim vedno resnico. Wolf: Vi ste sposobni tudi pod prisego lagati. Berger: Vi spadate v kaznilnico. Predsednik je naredil konec prepiru z ostro izjavo, da so prepirajoči se gospodje pred sodnijo ne v gledališču. Narodno gospodarstvo. — Oves kupuje po najvi jih ljubljanskih cenah c. kr. vojni erar, in sicer v vsaki, tudi majhni množini naravnost od kmetov. Ker se na dotične razglase skoraj nihče ni oglasil, je bila c. kr. kmetijska družba pozvana, naj vmes poseže, zato bo ona skusila posredovati med kmeti in vojaštvom. Vsako soboto od 1 0—1 1. dopoldne boc. kr. kmetijska družbakupovala na podlagi poslanih ali osebno prinesenih vzorcev oves in pozneje tudi drugo žito za c. k r. vojni erar, in sicer v svoji pisarni v Ljubljani v Salendro-v i h ulicah. Pri nakupovanju bo navzoč zastopnik vojaštva. Plačevalo se bo najmanj po zadnji ljubljanski tržni ceni. Ponujeni oves mora biti primerno čist. Vzorec mora biti enak vsi zalogi; kdor bo na podlagi vzorca prodal in potem poslal slabejše blago, bo imel škodo, ker se blago ne bo sprejelo. Torej pozor in vestno ravnanje. Kmetovalci, poslužite se te prilike, prodati svoj pridelek bolje kakor po prekupcih! Tožite, da v Ljubljani noben trgovec ne plačuje po tržnih cenah, ki so v listih objavljene, sedaj imate priliko, prodajati po teh cenah. Kupljeno blago mora prodajalec na svoje stroške poslati v Ljubljano ter tudi užit-nino plačati. Prvo kupovanje ne bo vršilo prihodnjo soboto, t. j. 6. decembra. Ponudniki po pošti naj gledajo, da bodo vzorci pravočasno došli. Prodajalci, ki osebno pridejo, morejo blago precej s seboj pripeljati. Kupovalo se bo le od pridelovalcev samih in ne od prekupcev. — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca novembra 1902 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 860 strank 423424 K 64 h, 665 strank pa dvignilo 324.981 K 58 h. — Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu novembru 1.1. je bilo vloženo pri »Ljubljanski kreditni banki« na vložne knjižice in na tekoči račun 1062.090 K 41 h, vzdignjeno pa 811.753 K 07 h. Skupno stanje vlogjebii> koncem meseca novembra t. 1. 2,564.721 K 76 h. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu novembru 1902 je 129 strank vložilo 31.205 K 62 h, 60 strank dvignilo 21.605 K 62 h, 12 strankam seje izplačalo posojil 21.900 K, stanje vlog 571.831 K 98 h, stanje posojil 328.650 K 49 h, denarni promet 121903 K 73 h. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu novembru 1902 je 337 strank vložilo 93.476 K 47 h, 270 strank dvignilo 73.247 K 49 h, 14 strankam se je izplačalo posojil 69.500 K Stanje hranilnih vlog 2,877.716 K 43 h, stanje posojil 1.889.847 K 15 h, denarni promet 361.352 K 71 h. Poslano.*) V polemiko, ki se vrši zadnje čase med »Slovencem« in »Slovenskim Naro dom« zaradi nameščenja učnega osobja na ljubljanskih ljudskih šolah, se je vpletla tudi moja malenkost, dasi tudi nisem dal osebno nobenega nagiba niti eni, niti drugi stranki, da bi moje službeno razmerje spravljala v javnost. Prisiljen pa sem vsled zadnjega članka v »Slovenskem Narodu«, št. 272. »Slovenec in učiteljstvo«, kjer se apodiktično trdi, da sem sam kriv, da sem bil prete riran, ker sem ponujano mi vodstvo na III. mestni deški petrazrednici »odklonil«, konstatirati, da me ni nikoli nikjer, nihče vprašal, če sprejmem vodstvo na III. mestni šoli in da zatorej ponujanega mi vodstva tudi nikdar odkloniti nisem mogel. Doznal sem za dotično odredbo ces. kr. mestnega šolskega svet;* kot za dognano stvar po svojem sedanjem vodju. Kateri koraki pa so bili poprej storjeni, da se je stvar tako izvršila, to bo pa najbolje vedel pojasniti gospod, ki je dotični članek v »Slovenskem Narodu« spisal ali pa inspiriral. J. Leveč, _ učitelj na IH. mestni deski Soli. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo od« govorno le toliko, kolikor določa zakon. Borzna poročila. Ljubljanska KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Uradni kurzi dunajske borze dne 2. decembra 1002. Naložbeni papirji. 4-2% majeva renta...... 4 2% srebrna renta...... 4" c avstr. kronska renta . . . 4«/0 „ zlata „ ... 4°/0 ogrska kronska „ ... 4% zlata „ ... 4% posojilo dežele Kranjske . . 41/i% posojilo mesta Spljet . . 4V,0/. „ „ Žara . . 4Vi°/o bosn.-herc. žel. posoj. 1902 4 češka dež. banka k. o. . . 47. m „ „ 2-0. . . 41/,0/,, zast, pisma gal. d. hip. b. 47t0/'o PeSt- k°m. k. o. z 10°/e pr. 47»% aast. pisma Innerst. hr. . 4'/»°/o h i» ogr.centr.dez.hr 4»/,°/o „ „ v hip. banke . 47,70 obl. ogr. lokal, želez. d. dr. 4Va°/o » čeSke ind. banke . . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. želez. 4°/0 ii dolenjskih železnic . . 3% n južne želez. kup. »/, Vi 47,70 avstr. pos. za želez. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 ..... „ „ 18607» .... „ „ 1864 ..... „ tizske........ „ zemlj8ke kred. I. emiBije n. „ „ ogrske hipotečne banke ,. srbske a frs. 100'— ,, turSke....... Basilika srečke .... Kreditne „ .... InomoSke , .... Krakovske „ .... Ljubljanske „ .... Avstr. rud. križa , .... Ogr. „ „ „ .... Rudolfove „ .... SalcburSke 9 .... Dunajske kom. 9 .... Delnice. Južne železnice...... Državne železnice..... Avstro-ogT8ke bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske . , ... Živnosten8ke „ ... Premogokop v Mostu (Brux) . PraSke želez. ind. dr. ... Rima-Muranvi....... Trboveljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe CeSke Bladkorne družbe . . . Valute. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Sovereign8........ Marke.......... Laški bankovci...... Rublji.......... Žitne cene v Budimpešti. dn6 2. decembra 1902. Termin. Pšenica za april.....za 50 kg K Rž „ april.....„ 50 „ „ Koruza „ maj.....„ 50 „ „ Oves „ april.....„ 50 „ „ Efektiv. Nekoliko vinarjev nižji. Denar Blago 1012£ i 10146 100 9E i 10115 100 3C 1 10050 120 66 120 H6 97 96 9815 120 2C 1 12040 97 7E —'— 99 7E 10075 100- 101 — 99 5C 100 50 98-76 99 75 98 80 9*50 100 16 100 60 i 10570 10*70 1(0 50 10150 10050 101 25 100 50 101-60 99 50 100*0 99 — 100 — 98- 99-— 99 50 100 50 29125 293 25 99 50 100 50 181- 185- 183 — 185 80 156 75 158 75 263 — 266 — 263 - 265 — 263 75 255 75 8625 88 25 112- 113 — 18 90 1990 435 — 439 — 88- 89 50 76 — 78 — 75 — 78 50 55 — 56 — 26 40! 27 40 70—1 74-— 77-— tO — 429 — 433 — 64 — 65 50 68875 689 75 1551 — 1561 — 670 50 671-50 703 — 705 — 254 — 254-50 706-— 710 — 36150 362 50 1430 — 1440 — 468-i 469 — 385-—! 3-8 — 298 50 299 50 136—j 140 — 1135! 1139 19 09j 19-12 23 42} 23 60 23 92 24 — 117 10i 117-30 9510: 9530 253 25 254 — 7 59 6 62 5 75 632 Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Mollo-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (12-16) Mateorologično poročilo. VlMna nad morj.m 806*8 m. Sre<5nH »raoni tlak 73«-o mm. Srednja včerajšnia .temperatura 0 3°, saale: 0-4° V.akda.|a ftmlcvatef m mm«l, da je darilo tembolj dragoceno, čim bolj je sa nas praktično, čim bolj nam koristi. Elegantni božični kartenl, v vsakem ao po trije kosi Deerlng-ovefa mil« ■ g«ro, so torej enkrat toli vredni pridatek k božičnim darilom, ker 1.) so najboljša, kar nudi stroka mil, 2.) kartoni so jako lepo opremljeni, 3) isti so v damskih in gosposkih krogih kot darilo jako priljubljeni, in 4.) njih korist je vsled njihovega ugodnega vpliva na nežnost kože in čistost polti priznano velika. Doeringovi božični kartoni se dobivajo povsod bres povišanja cene. (2973) 0 bleka, koci, stari komisni čevlji s podplati na debelo, tudi na 6 mesecev, se po jako nizki ceni dobivajo pri (2877—6) Mjm ■-«"-*■•»»•» M f f *~ »- đc Sohi UuiibJ, \\, I, tovarna Uailzrii. ^tanouanjc v hiši Jurčičev trg št. 3, I. nadstr., obstoječe iz 2 sob, se za čas do februvar-skega terminina 1903 takoj Olldtt V najem. Več izve se pri dr. ]?■. 1*1 mi, odvetniku v Ljubljani, Kolodvorske ulice Št. 26. (2962—2) Vsako sredo in soboto se dobijo —pristno Ske Hnhnnini pri (2921—3) Ant. Stacul-u trgovina z delikatesami v Ljubljani. * t) * "*N t) o ti _ 1 .8-«:' 2 ar« 5-"- o o £L —* o , CJ -v. o ... * <9 t) s- * ti •Je o ^ O l s: _ .a o Š8 C C t) V CA o 3 J Zahvala in priporočilo. Spoštovani gospod G. Piccoli lekar „pri angelju" v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svoji živini in po velikem povpraševanju svojih '(3g*>**m^0^gpr znancev in v družin •^iJun^JF po Vsšem živin- skem prusku, prišel sem do prepričanja, da je Va5 živinski prah izborno zdravilo, katero bi se ne smelo pogrešati v nobenem hlevu. Podgora pri Gorici, dne" 13. junija 1902. (2910-2) b And. Kocjančič. Izognite se nakupa manjvrednega in vmes se ponarejenega ruma! Esence so zdravju škodljive. rBNmE\ hCV^nan"™a,'"the Nectar of Jamaica. Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke : A. A. Baker & Co., London E. C. Ta marka je v vseh kulturnih državah na svetu postavno varovana. V I.|-*l»IJ»nl bo dobiva pri Anton Stftctiln. (2555-19) Imam večjo zalogo vozov vseh vrst. (2974—1) Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. ITmmma —--- : izdelovalec vozov — I" ranC WWl9jcin« v Ljubljani. Rimska cesta štev. II. Mlad trgovski pomočnik izurjen v trgovini mešanega blaga, želi takojšne službe. Ponudbe „Mlad pomočnik" na upravništvo „Slov. Naroda". (2968—2) Enega ali dva dečka 14—16 let stara, vzamem v službo kot vajenca. (2962-2) Ivan Zrlmec mesar v Spodnjih Gorjah pri Bledu. Ces. kr. avstrijski £fc državne ži'eznlc«. Izgubil se je pes Cbi«aklr) svitlorumene barve z belim nosom in belimi prsti na nogah. Cuje na ime »Žutel«. Kdor najde psa, naj to naznani v upravništvu »Slov. Naroda«, kjer poizve naslov lastnika. (2959—3) Zajčje kože v vsaki množini kupi po najvišjih cenah tvrdka (2971—i) J. S. Benedikt v Ljubljani. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda veliaven od dne 1. oktobra liK)2. leta. Odhod li Ljubljane jož. kol. Proga cei Trbil Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno Cez Selztbal v Aossee, Solnograd, čez Kleia-Reinmg v Stevr, v Line na Danaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 in zjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Danaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selzthal, Danaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljabno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezera, Inomost Bregenc, Čarih, Genuvo, Pariz, čez Klein Reifliog « Stevr, Line, Bndejevice, Plzen, Mi rij ine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Danaj čez Amstetten. — Ob 10. nri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in H. razreda.) — Progi V Novo mesto ln v Ecčevj«. Osobni vlaki: Ob 7. ur 17 m zmtraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje ob 1. ari 5 m popoludne istotako, ob 7. otj 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Pnnod v LJablJano jaž. kol. Jtrrcgfc X Iroiza. Ob ii. ari 86 m zjutraj osobni vlak z Duaaja čez Amstetten. Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Lmc, Steyr lii. Aossee, Lja-l)r.o Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osoba, vlak iz Trbiža. — Ob 11. ori lb m dopoiadiie osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare. Heb, Marijine vare. Plzen, Bude-jevice, Solnograa, Lmc, Stevr Pariz, Oenevo, Carib.. Bregenc, inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Oastein, Ljabno Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. nri 44 m popolnem o«obni vlak z Danaja, Ljabna, Selztnala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzeusiesta, Pcrtabia — Ob b. ari 5i m zvečer osobni vlak % Dona a, Ljcbna, Beljaka, Celovca.. Pontabla, črez Selztbal iz Inomosta, Solnograda. — Progt is Ne vaga mesta in Eooevja. OsoDni vlaki: Ob b. on 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari '6'i m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ot >1. nri 35 m zvečer istota&o. — OcLnod * Ij-.-a drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob I. ari 2tt m zjatraj. ob 2. ari b m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer in ob 10 ari &b m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v o&toora. — Prihod v LJubljano drž. koi. is ftamua Mešani vlak«: Ob b. uri 4» m zjutraj, ob li. uri 6 m dupoludne, ob 6. ari 10 m svecer in ob i) ari 55 m zvečer, poslednji vlak ie ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1) Ekonom I vojaščine prost, ki je dovršil kmetijsko šolo in obiskoval sirarsko-mlekarski kurz. ter je že služboval čez 1 leto na nekem veleposestvu ter 1 leto vodil neko društveno trtnico in drevesnico, zmožen slovenskega in hrvatsko srbskega jezika, z izvrstnimi spričevali išče primerne službe. Blagohotne ponudbe pod naslovom: Ekonom, poste restante, Gorica. Poskusite T " I J.KIauer-jev,lriglaV •aMtllnski likei*S Ogreva in oživlja želodec in telo. Probuja tek in prebavo. Daje dobro spanje. (416-240) Edini založnik In Imetnik: Edmund Kavčič v Ljubljani. Gostilničarji in zasebniki ki si žele kupiti pristna i»ti?»li:a vina. naj se obrnejo na Pavla Sponza, posestnika V Rovinju. (2880—4) Teran . . . . po 26 — 32 K za hektl. Muškatelec, beli . » 32—40 » » » Pošta in železniška postaja Rovin|. Opekarna se da v najem ali pa proda v last. tudi Le-ta leži poleg deželne ceste v tuhinjski dolini, 2 uri nad Kamnikom. Ilovka je primerna tudi za izdelavo drugih lončenih posoi, k«-r je kamenja in peska popolnoma prosta. Več pove gosp. Franc Zore, učitelj v Šmartnem nad Kamnikom. (2914—4) l£*x,in&@xrsxQ 'božično darilo I SreČkanje nepreklicno 15. januvarja 1903 Grla kron / -vili d-ociteis: 10.000 kron Srečke metiiško-okriiega društva j.c.mayer (2927—3) k 1 krono v Ljubljani. y Za Miklavža DriDoroča priporoča I Rudolfa Kirbischa slaščičarna Ljubljana, Kongresni trg svojo bogato izbero v atrapah, figurah, bonbonih, košičkih s sadjem, pocukranem in glaziranom sadju v škatljicah, najfiaejših bonbonih Suhar, mandolato, medene potice, popernike, najfinejše pecivo za čaj, patience-pecivo, bisquit za šampanjec, kakao, čokolado, čaj, A rum, konjak, najfinejša desertna vina in likere, prepečenec, skla-^| danec (Wa£tel), karlovarske oblate za pisehingerske torte. —pravnike najfinejše potice, pinca, šartelj, vina iz c. kr. dvorne kteti (c. kr. dvorni grad na Dunaju). Z^^Z. Vse jestvine sam izdelujem, (2972—1) i\ a r o r 11 a n» zunaj se Izvršujejo ioeno. wwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwWV T Udajat.lj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavi ar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 15