Z01. števriha. V Ljubljani, v srah I. septembra 1918. U. leta. »Slovenski Narod" velja po polti: za AvfbD-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • • pol leta „ m • • četrt leta „ p • « jta metec ■ • • K 50-. 25 • 13— .4 50 za Nemčijo celo leto naprej za Ameriko in vse dru celo leto naprej . . . K 55 dežele: K 60- Vprašarrjem glede Inseritov se na] priloii za odgovor dopisnica aH znamka. Bpravnlfrrro (spodaj, dvorišče teto). Knsilova n!!ca st S, telefon it 85. Uhaja vsak dan iveier iavaoaail na J a! je In praznika. Inserati ss računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 m n visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po U viti., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte fct zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah no dogovoru. ■'i - Nori naročniki naj poiljeja aarjč m is veji j a i* aakasalot. Mi samo pismeue aaročbe brei paslatve đefUrj« se ae n i:e uj nikakor ozirati. „Narodna tiskara i* lelafon št. 83. celo !eto naprej •>ol leta .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: . . . . K 48— I četrt leta „ .....24 — I na mesec „ . 12. - 4- Posa/nama Ifevilka valja 30 vinarjev« Dopisi naj «e franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo : KnaJlova nltca it S (v L nadstr, levo«, telefon st, 34 Konference na Dunnju. Novi nemški državni tajnik za zunanje zadeve von Hintze je dospel na Dunaj in med avstrijskimi, ogrskimi in nemškimi državniki se vrše v avstrijski prestolici važne konference. Prvotno je bilo nameravano, da so teh konferenc udeleži sam nemški državni kancler. Zatrjuje se, da je ostal atoi Hertling doma, ker najaktualnejše avstrijsko - nemško vprašanje, poljski problem? še ni dovolj zrelo. Nasprot-stva. ki vladajo med Berlinom in Dunajem glede poljskega vprašanja, so znana in v članku prof. Friedjunga, ki smo ga objavili včeraj, precej točno orisana. Ker se Poljaki nočejo izjaviti ne za avstrijski, ne za nemški načrt, je položaj tem težavnejši. Na Dunaju skušajo državniki Nemčije in monarhije nadaljevati posvetovanja, ki so se pričela avgusta v nemškem glavnem stanu. Naravno je, da tu ne gre le za poljsko vprašanje, temveč za ves kompleks problemov zunanje in notranje politike, ki so bistvenega pomena za položaj centralnih držav, kadar pride do mirovnih pogajanj. V zadnjem času je vsenemški aneksijoni-zem postal precej malobeseden in tudi krogi, ki so preje neprestano govorili o nemškem t j. nasilnem miru. so pričeli označevati vojno kot obrambno vojno in razmotrivati o sporazumnem miru. Ententa tone danes v zmagoslavju !n vedno ostrejši glasovi prihajajo z zapada in iz Amerike. Ni izključeno, da Iščejo državniki centralnih držav baš v tem trenutku nove trezne formule, ki bi naj celemu svetu pokazala, da so osrddnje sile pripravljene skleniti pošte mir in da ni njihova krivda, ako še ! nadalje teče kri na bojiščih. V tem pogledu pa niso važni le zunanjepolitični programi, temveč igra vsaj za monarhijo odločilno vlogo tudi notranji problem, vprašanje njenih narodnosti. Dunajski državniki so si sedaj toliko na jasnem, da se monarhija ne more z uspehom lotiti nobene mirovne akcije, ako ostane njeno narodno vprašanje nerešeno. Zato se vrše v zadnjem času intenzivna pogajanja med Dunajem in Budimpešto in pripravljajo se načrti za revizijo ustave. Gre očividno za velike stvari; Weker-le prihaja na Dunaj. Hussarek se vozi v Budimpešto, ogrski ministrski predsednik kliče k sebi voditelje opozicije, vrše se avdijence — skratka, pripravlja se, kakor vse kaže, program, o katerem so na Dunaju prepričani, da je velikopotezen. V ospredju se nahaja zlasti jugoslovansko vprašanje. Mi smo v posesti važnih informacij, toda stara metoda se uveljavlja tudi tokrat, javnost o vseh teh načrtih še ne sme ničesar izvedeti in cenzura bolj kakor kdaj brezobzirno »varuje zunanje - politične Interese« in vlada pravi, da nam bo že sama svoj čas vse potrebno povedala. Vlada se pri tem očividno ne zaveda, da še ne zadostuje, ako je napravila načrte in da v današnji demokratični dobi ni mogoče ničesar več storiti in doseči, česar narodi nočejo. Zato mirno pričakujemo, kaj nam bodo povedali gospodje Hussarek in tovariši in le poudarjamo, da se seveda naše vprašanje da rešiti le v smislu ujedinjenja in popolne državnosti našega naroda. Notranji problem monarhije je vojni problem in že zato smemo smatrati, da se o njem razpravlja tudi v konferencah z nemškimi državniki. Nemško časopisje je v zadnjem času opetovano izjavljalo, da je od ureditve narodnostnega vprašanja v monarhiji odvisna njena »zvezna zmožnost«, ki bo zlasti v vprašanju miru postavljena pod veliko preizkušnjo. * Na Dunaju m v Berlinu očividno prevladuje mnenje, da se bližamo koncu vojne in da je treba torej pospešiti priprave za mir. Ali je to mnenje pravilno ali ne, je težko soditi. Na zapadu divjajo nepopisno ljute bitke, državniki entente postajajo od dne do dne ne-spravljivejši, na obzorju groze novi konflikti Položaj bo postal šele jasnejši čim se zaključi bitka na zapadu. T/akrat bodo morda centralne drŽave izpregovorile na zunaj in na znotraj velike besede. (Dopis iz poljedelskih krogov. I Vedno najdeni v slovenskih časopisih gospodarske novice in razne druge opazke, v katerih se trdi — naravnost ali neposredno, da ima kmetijstvo V sedanjih izjemnih časih strahovite dobičke in da je vsled splošne draginje prišlo na kmete ogromno denarja. Zdi se mi, da vlada mnenje, da sploh nikomur ni tako dobro kakor kmetu; temu da je vojska izmed vseh stanov največ i koristila. Z ozirom na dejstvo, da smo Slovenci in Jugoslovani vobče po ogromni večini kmetijski narod, vsled česar je važnost tega stanu za našo gospodarsko bodočnost že dovolj utemeljena, je potrebno take napačne ali vsaj površne nazore pravočasno pregnati z naše javs nosti. Res je, da so vsled vojske nastale razmere, ki so pomagale kmetijstvu do velikih dohodkov — kmečki denarni zavodi, pred vsem zadruge in hranilnice, se polnijo z denarjem tako, da jim je denarna obilica že v nadlego in jim povzroča včasih velike skrbi. Toda odkod prihaja ta denar? Od tod. ker se vrši na kmetih prava razprodaja, »Ausver-kauf«. kakor to zelo primerno imenuje Nemec. Zalog živil že zdavnaj ni već; ni krme, ni živine. Kmetijski stroji se vedno bolj obrabljajo, novih se sedaj ne kupuje — kar je napačno!! — ravno isto velja glede orodja, od najmanjše žlice v kuhinji do največjega voza. Nove hiše se ne zidajo, stare se ne popravljajo. Polja se ne obdelujejo več s tisto skrbnostjo, ■ kakor nekdaj, ker primanjkuje gnojil in ijutitr Ceste razpadajo, se* ne popravljajo, nove se ne delajo. Obleka in obuvalo se kupi le tedaj, kadar je sila že skrajna. Kratko: vse to, kar je poprej sestavljal premoženje kmetijsk ga gospodarstva, zgineva vedno bolj in ako se bo to še nekaj časa nadaljevalo, potem pride dan, ko kmetijstvo niti toliko blaga ne bo več pridelalo, kakor ga rabi samo. To je za strokovnjaka danes popolnoma jasen račun. No in od kod torej obilica kmečkega denarja? Razproda se vse, živež in živina, za visoke cene — dasiravno razmeroma niti zda-leka ne za tako visoke cene. kakor se prodaja industrijsko blago, investira pa se v kmetijstvo ničesar. K temu se lahko navaja, da je isto opažati tudi v trgovini in v rokodelstvu. Trgovec je vse razprodal, toda kaj to njemu mar? Neki trgovec mi je rekel: »Vse razprodam, ali vedno dobim zopet novo blago. Vsakokrat plačam dražje, pa tudi vsakokrat dražje prodam. Jaz se za svoj zaslužek ne bojim.« Tako govori trgovec. In rokodelec? Niti primere ni pri njem z našim kmetijstvom glede porabe in obrabe vseh onih gospodarskih sredstev, ki jih potrebuje v svojem obratu. Ako je rokodelcu zmanjkalo surovin za izvrševanje obrti, tedaj se je lotil pač vojaških dobav — posebno krojači in čevljarji. Če pa tega ni hotel storiti, potem je moral obrat skrčiti, vsled vedno višjih cen še zmiraj zasluži. Rokodelec menda zdaleka ne nalaga v denarne zavode tolikih prihrankov, kakor kmet; toda če se gospodarske razmere vsled vojske še tako zvijajo v nenavadno smer. delo ima zmiraj, zaslužek ima, da lahko živi. Ker je vse drago, živila in surovine, pač tudi svoj izdelek drago zaračuna — in živi. V strokovnih krogih so si danes na jasnem, da se bo med vojsko zbrani denar po vojski razblinil. Takrat bo zopet kmet največji revež, kakor je bil že nekdaj. Ne le da bo treba obnoviti vsa kmetijska gospodarstva, treba bo tudi sodelovati pri kritju vsled vojske nastalih javnih dolgov. Prišla bo doba tako mogočnega kreditnega gospodarstva, kakor ga naše kmetijstvo še sploh nikdar ni doživelo. Bodo to časi, ki utegnejo biti za nas Slovence kot kmečki narod usodepolni. 2e pred vojsko se je hotelo tujcem naše zemlje, naših kmetij, po vojski bodo mogli to doseči, ako naše denarništvo ne bo dovolj urejeno, da bo v polni meri zadostilo vsem zdravim kreditnim zahtevam našega kmetijstva. Dobro bi bilo premišljati o tem, kako bi se dalo kmetijstvu služeče denarništvo še izpopolniti, da bo ložje ustreglo po vojski vsem nalogam. - Vlada se zaveda, kaj čaka kmeta glede denarnega gospodarstva, zato nekako naglo ustanavlja »avstrijsko zadružno blagajno« s 35 milijoni kron državnega denarja- Zavod bo do svoiem bistvu služil pretežno kmečkemu osebnemu kreditu. Mesto površnih opazk bi I bilo koristneje misliti na to, kako se bo dalo slovenskim kmečkim denarnim zavodom — v prvi vrsti £o to posojilnice-zadruge — zagotoviti Vse dobrote »avstrijske zadružne blagajne«. Ako se ne izvede čimpre.ie ujedinjenje slovenskega zadružništva, potem je. gotovo, da bomo zopet opeharjeni. Krivi pa bomo v tem slučaju popolnoma sami. V doglednem času se bo sestavljalo vodstvo zadružne blagajne. Kdo si bo takrat upal z nado na uspeh zagovarjati naše interese vzpričo naše zadružne razdrapanosti? .Nemci imajo že vse svoje ljudi za zavod določene, Slovencem pa se še ni doslej prav nič mudilo. Kaj naj nastane iz tegalf m wmm osĐiiia. (Z; !o\ inska slika.) Denar imenujemo ono blago, katero ima namen in sposobnost izenačiti v prometu dajatve in protidajatve. Denar je namenjen, da kroži med ljudstvom in služi kot sredstvo za kritje obveznosti. Prvotni zamenjevalni promet ni mogel biti brez tacega- sredstva. Pa tudi zakoni so kmalu potrebovali sredstev, da so označili n. pr, kako kazen po svoji visokosti, tako da je postalo dotično plačilno sredstvo kmalu zakonito plačilno sredstvo/ da je dobilo zakonito veljavo. Denar ima tedaj svoj pomen in obstanek v tem, ker prihrani na delu in glavnici, ter omogoči lažji promet. Snov, katera se rabi kot denar, mora imeti tedaj gotove cene, da zamore služiti kot merilo za druge cene. Ne sme pa biti zopet predragocena, ker sicer ne more služiti kot plačilno ali menjalno sredstvo pn menjavi malih stvari. Mora se dati deliti in sestavljati v večje in manjše množine, mora biti stalna in trpežna. Kot take snovi naj navedem iz zgodovine : kože, koruza, kavina zrna, žito, polževe hišice (kavri). v Aziji in Afriki nadalje živina. Slednja se lahko prepis* ljejo drugam, čreda se da deliti in sestaviti, ima gotovo ceno. ki se ni mnogo jzpreminjala. Se stari Grki so cenili vrednost premoženja z navedbo števila glav goveje živine. Že zgodaj pa je nastopil poleg blagovnega denarja ali pa namesto njega kovinski denar. Železo in baker sta služila v izdelavo orodja in orožja, nakita itd. Se bolj poželelo je pa ljudstvo za nakite žlahtne kovine. Nakiti so veljali kot znamenje mogočnosti in bogastva. Zlato, srebro, pozneje tudi platina so bili najbolj redki, najbolj zaželjeni in iskani predmeti. Ker se morejo poljub-n o deliti, se lahko prenesejo, ker imajo vsled svoje stalnpsti tudi stalno v r e d n os t, so bili najpripravnejši rredmeti za denarno snov. Dado se z lahkoto deliti, rezati, sekati, v poljubne oblike stiskati, kovati itd. Izpoznati jih ni težko po barvi, zvenku in teži. Zato so se začele žlahtne kovine že zgodaj kovati, v gotove oblike z določeno težo, ki so se vporabljale pri zamenjavi blaga. Pomen denarja v našem zmislu so dobile te kovane oblike šele pozneje, ko so bile proglašene za zakonito plačilno sredstvo in postavljene pod varstvo javnosti. Prej so bile ali blago z menjajočo se tržno ceno. kajtor so bili pri nas cekini pred vpeljavo zlate denarne veljave leta 1892., ali pa trgovski polnovredni denar izven veljave, kakor so bili tolarji cesarice Marije Terezije. Z naraščanjem prometa oa postane tudi kovinski denar preokoren, pretežak, predrag, tudi bi zmanjkalo kovinske snovi, za to se je poskusilo najti zanj »nad om e s t e k«. Kaj je to, v današnjem času ni treba nikomur razlagati, ker živimo itak od samih »nadomestkov«. Ta nadomestek je zaupanje ali kredit. Začel se je kovati najprej denar, ki ni imel toliko in take snovi v sebi, kakof je bila označila njegova zakonita vrednost. A to še ni zadostovalo. Izdajati se je začelo nakazila na denar, na kovinsko snov. Pa nakazila so bila iz papirja in so se ravno tako dajala in jemala, kakor denar sam. To je bil surogat za denar, ki je postal pravi denarni surogat seveda tudi šele takrat, ko ie zadobil zakonito plačilno vrednost, ko je postal zakonito plačilno sredstvo, katero je moral vsak vzeti za plačilo, namesto plačila v kovanem denarju. To so n. pr. naši bankovci s prisilnim kurzom, s prisilno vrednostjo. Papirni denar lahko izdaja država sama, sli zasebne banke, in te s privoljenjem države ali brez tega. V ožjem zmislu besede pa razumemo pod papirnatim denarjem samo tak papir, ki ima prisilni Kurz in velja kot z akonito plačilno sredstvo, katero mora sprejeti vsak kot plačilo, med tem ko država, ki ga izdaja, ni vez ana izplačati ga v kovini. Tu sloni vrednost na plačilnem zaupanju, češ, da se mora ta denar vporabiti zopet za plačilo drugih obveznosti. Tudi se vpelje kritje tega denarja v zlatu, katero shranjuje država sama, ali pa kaka velika banka, ki je potem ve-z:ma dati na zahtevo proti izročitvi papirja kovano zlato v isti vrednosti, katera je določena papirju. Tako je bilo n. pr. pri Avstro-ogrski banki. Na vsakem bankovcu je tiskano: »Avstro-o.2rska banka plača za ta bankovec na zahtevo znesek po ...K v zakonitem kovinskem denarju.« V splošnem ločimo papirni denar v več vrst: a) Denar, ki nima prisilnega kurza, ki ga ni nihče dolžan vzeti kot gotovo določeno vrednost, a je izdajatelj vezan, da ga na zahtevo izplača v kovinskem denarju; b) denar, ki ima prisilni kurz in ga mora izdajatelj na zahtevo tudi izplačati v kovinski vrednosti, n. pr. ameriška zakladna pisma. c) Denar, ki ga izdajatelj ni vezan izplačati v zlatu, pa ima vendar prisilni kurz, tako da ga mori vkljub temu vsak vzeti. Tak je bil prej avstrijski državni papir. Z izdajo večjega števila bankovcev dobi država lahko ogromne svote, katere bi morala inače kot dolg sicer obrestovati. Radi tega so se mnogokrat prekoračile dovoljene meje. To se je zgodilo na Francoskem, na Avstrijskem, na Ruskem po letu 1854. O tem pozneje več. Posledica takega gospodarstva je bila, da je vrednost papirja v primeri z vrednostjo kovinskega denarja padla »pod pari«, pod enakost. Ker je pa imel papir prisilni kurz, prisilno vrednost nastala je namesto kovinske papirna vrednost, papirna veljava denarja. 'I a papirna veljava se je občutila še bolj tam, kjer sta bili dve vrsti papirja, državni papirii in bankovci, kakor je bilo to pri nas. Papirni denar je postal manj v reden nego kovinski, to je, imel je dis-aiio. Manjša plačilna moč papirnatega denarja poznala se je najprej pri izplačilih napram inozemstvu. Cena vseh vrst blaga iz inozemstva je narasla navidez, v resnici pa je le padla plačilna moč papirnatega denarja. Pa tudi v lastni državi nastanejo razne neprijetnosti. Zato se mora vedno skrbeti, da se denar, ki je po nepotrebnem izdan, vsak čas lahko zopet izloči iz prometa. Ako država ne izda preveč tega papirja, zadostuje že sprejemanje teh papirjev pri državnih blagajnah, da njih vrednost ne more pasti. A sedaj poglejmo, kako se je delalo v praksi. Začetkom IS. stoletja, leta 1716., je bil poklican od francoskega regenta na Francosko Anglež John Lavv (izg. Lao). Maja meseca 1716 je dobil od vojvode orleanskega dovoljenje ustanoviti delniško privatno banko, ki je poslovala jako solidno, dokler ni vojvoda razširil njenih pravic in iz samogoltnosti silil v neomejeno špekulacijo. Tedanja generalna banka Jahn Lawa se je izpre-menila v državno banko in bankovci so se natisnili v velikanskih množinah, za 3071 milijonov livres. Leta 1790. je izdal nacijonalni zbor papirni denar, nakazila na vrednost zaplenjenega cerkvenega premoženja, pozneje tudi kraljevega in premoženja "izseljencev, z določitvijo, da se bo ta denar, imenovan »a s i g n a t i«, sprejemal pri prodaji tega premoženja namesto denarja kot plačilo. Na ta način bi se plačal državni dolg. Kmalu se je pa podilil asignatom prisilni kurz. Vsak jih je moral vzeti kot denar, kot plačilno sredstvo. Najprej se jih je izdalo za 400 milijonov livres, potem vedno več in več. da jih je bilo nazadnje za čez 45 milijard pravih, in še mnogo ponarejenih. Prvi čas so veljali asignati toliko, kakor kovani denar, toda takoj, ko se jih je preveč izdalo, je padel njihov kurz. Leta 1796. so bili vredni samo še 1%, tako da se je blago kupovalo za nezaslišano drage cene v papirju. Nastavile so se maksimalne cene, pa niso pomagale nič. Februarja 1796. je bila njih kurzna vrednost zmanjšana na V,n, pozneje na Viaa prvotne vrednosti. Izdal se je nov papirnat denar za 2400 milijonov, takozvani mandati. Ko se jim je določil prisilni purz, padli so tudi ti na 3% vrednosti v par mesecih. Maja 1797. proglasili so se vsi asignati za neveljav- ne. 2e februvarja 1797. se je odpravil prisilni kurz mandatov, ki so se sprejemali pri javnih blagajnah po dnevni ceni: ta je bila V**«* nominalne prvome vrednosti. (Kon. pr.) Zakon o odškodnini po Krivici pre- Te dni ie stopil v veljavo zakon o odškodninski dolžnosti države nasproti civilnim osebam, ki so v tei vojni po krivici trpele škodo. Člen I. določa primerno odškodnino za slučaj, ako ie bila kaka civilna oseba po kakem pripadniku vojaškega stanu ali na njegov ukaz umorjena ali težko poškodovana. Izključeni^ so slučaji zakonitih usmrtitev, potem slučaji, ki se pripete v nastopu proti dejanjem, ki so pod smrtno kaznijo prepovedana, kakor tudi slučaji, ki nimajo z izvrševanjem službene oblasti nobene zveze. Ćlen IL določa odškodninsko dolžnost države nasproti civilnim osebam, ki jih je kaka civilna ali vojaška oblast iz vojaško ali državnopoliciiskih ozi-rov po krivici imela več nego tri mesece zaprte, konfinirane ali internirane. Beguncev se ta zakon ne tiče. Do odškodnine nimajo pravice osebe, glede katerih ie obstajal utemeljen sum, ki se kasneje ni ovrgel, ali ki so nastop oblasti povzročile nalašč ali pa vsled posebne brezbrižnosti. Odškodnina ie varna pred rubežni-jo, izvzemši vzdrževalninske terjatve. Odškodninska pravica se more podedovati, ako io ie potrdil minister ali ie vložena tožba proti državi. Razen tega obstoja omejena dedičnost za bližnje sorodnike tunorienefira ali poškodovanega. Stroški za poizkušeno ozdravljenje ali rešitev življenja se povrnejo v vseh slučajih. Postopanje za dosego odškodnine je dvojno: upravno in sodno. Najprej se mora stranka v teku dveh let obrniti na domobranskega oziroma notranie-ga min. z zahtevo, da ji prostovoljno prizna odškodnino. Ako v šestih mesecih ne dobi odgovora ali pa je le nezadovoljiv, more v roku treh mesecev nastopiti pravno pot. Tožba se vlo/i na pristojno višie deželno sodišče, odkoder je odprta pot na najvišje sod L-Pravdno postopanje se ravna po civil-nopravdnem redu. Pod pogojem vzajemnosti se prizna odškodnina tudi ino-zemeem. Poseben zakon, ki je isto tako stopil v veljavo te dni, določa odškodnino za preiskovalni zapor. Državno odškodnino morejo zahtevati osebe, ki jih je kako civilno sodišče radi kazni vih dejani, ki spadajo v njegovo sodstvo, spravilo v zapor, a so bile kasne i o oproščene oziroma se je ustavilo preganjanje proti njim ali če iz vsega početka ni bilo utemeljenega razloga za odreditev zapora ali če se je sum tekom kazenskega postopanja ovrgol. Ako je prizadeti nalošč ali vsled velike nemarnosti sam povzročil, da so ga zaprli, mu gre odškodnina le tedaj, ako se ie preiskovalni zapor proti postavno podaljšal. Odškodnina se more odreči v vseh slučajih, ako je bil prizadeti oproščen le vsled nezavestnosti, če ie pripravljal zločin, če ie zakrivil veliko nepoštenost, nemoralnost ali po>t i no zlobnost, če so ga tekom preiskovalnega zapora jeli preganjati tudi zaradi kakega drugega kaznivega dejanja, ki bi bilo zapor opravičilo in glede katerega se sum ni ovrgel. Končno tudi tedaj, ako je stal prizadeti ob aretaciji pod policijskim nadzorstvom. Odškodnina gre le za sodni ali policijski zapor, ki ie prešel v sodnega ali ako se je postavno dopustna doba podaljšala. Za zapor v vojaškem kazenskem postopanju se prizna odškodnina le osebam, ki spadajo glasom § 14. v. k. p. r. za domobranstvo ali vsled ustave civilnih sodišč pod sodstvo vojaških sodišč. Odškodnina se prizna samo v izmeri gmotne škode, ki jo je kdo v resnici utrpel. Odškodnina je le deloma zarubliiva, more se prenesti na drugo osebo in podedovati. Parlamentarne vest!. Baron Hussarek in ČehL Dunaj, 3. septembra. V konferenci zastopnikov Češkega Svaza^ poslanctv Stančka, Tusarja in dr. Frante s Hussa-rekom se je stavilo do ministrskega predsednika vprašanje, kolikov resnice je na vesteh o obljubah, katere je dal nem-. škim radikalnim poslancem za njih glasove v prilog proračunskemu provizoriju. Baron Hussarek ie odgovoril, da ni ničesar obljubil in da je odredbo glede okrožnega sodišča v Trutnovu prevzel od svojega prednika ministrskega predsednika Seidlerja. Zlasti je izrecno ugovarjal resničnosti poročila o skoraj š 9D 81 Stran 2. .SLOVENSKI N^ROU". dne 4. septembra 191». 201. štev. TazdeBtvi češke deželne upravne komi-_sne na dva dela. Češki zastopniki so ministrskemu predsedniku predložili svoje pritožbe glede persekucij proti češkemu narodu. Baron Hussarek je na te pritožbe pripomnil,, da nima nobenega veselja na persekueijah in da ve, kako mak) vredne so take Dersekucije. To je seveda popolnoma drugače kakor se danes ponavlja v nemškem taboru. Hussarek je dolžan dati pojasnila m sicer javno. Češki Svaz mora vedeti, s kom ima čast občevati. Prednika barona Hussareka so češki poslanci kljub vsem aktom, ki jih je storil proti Cehom, vedno spoštovali kot moža časti, s katerim je bilo kljub vsej sovražnosti mogoče govoriti. In v resnici so češki poslanci konierirali s predsednikom baronom Hussarekom tudi do zadnjega trenutka. Baron Hussarek mora razpršiti vsa domnevanja, češ da govori z vsako stranko drugače. Češki poslanci vedo, da jim vsaka vlada sovražna, toliko moči pa imajo vendar, da si morejo izsiliti, da se vsaka vlada z njim pogaja Ci.irito in pošteno. ffussarekova pogajanja. Dunaj, 3. septembra. Predat. zveze nemško-nacijonalnih strank slanec dr. \Valdner je bil dar s dne na enournem razgovoru pri mini r-skem predsedniku baronu r eku. Konferenca je veljala v prvi vrsti pred-stoječemu zasedanju finančnega odseka, Po driu Waldnerju je sprejel baron Hussarek tudi poslanca dr. Langenhana. Seja obnovitvenega odseka. Dunaj, 3. septembra. Državnozbor-ski odsek za obnovitev po vojni razdejanih pokrajin je sklican za četrtek, 12, t. m. ob 10. uri dopoldne, k prvi seji po počitnicah. Ministrski svet Dunaj, 4. septembra. Včeraj popoldne ob 4. uri se je sestal ministrski svet pod predsedstvom barona Hussareka. Ministrski svet je razpravljal razun o tekočih resortnih zadevah tudi o predpripravah za jesensko zasedanje državnega zbora. Delegacije. Dima], 4. septembra. Med poslanci se vnovič razpravlja o možnosti, da se sestanejo delegacije vendarle še tekom tega meseca. Zatrjuje se namreč, da vladni krogi ne bi delali ovir, da zborujejo delegacije istočasno z odseki državnega, zbora, kar bi omogočilo njih skorajšnje sklicanje. Poslanec dr. Korošec za tržaško srednje šolstvo. Dunaj, 3. septembra. Pri zadnji konferenci z ministrskim predsednikom baronom Hussarekom je spravil poslanec dr. Korošec na razgovor tudi nevzdržne razmere o slovenskem srednješol-stvu v Trstu. Baron Hussarek je obljubil, da se bo vlada z zahtevami podrobno pečala. Od Upresn đo Soissonsu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 3. septembra. (Kor. ur.) Z a-padno bojišče. Skupina grm. Rup-rehta in go. v. Bonna. Med Ypresom in La Basseejem uspešni infanteniski boji- V predpolju naših novih pozicij med Scarpo in Sommo so Angleži nadalie- Douai. — Vas D ur v leži ob pravkar imenovani cesti Bapaume - Douai, 3 km južno od Etainga, 2 km severno od velike ceste Arras - Cambrai. — Vas Cagnicourt leži dobre 4 km južno od Durvja, p km iužno od ?este Arras-Cambrai. — Vas Q u e a n t leži 4 km juž.-zap. od Cagnicourta ali skoro 6 km severno od ravne velike ceste Bapaume - Cambrai. — Vas N o r e u i 1 leži 9 km sev.-vzh. od Bapauma, en kilometer vzhodno od ceste Bapaume - Douai. — Kanal, o katerem govori poročilo, je Senseeški pretok (Canal de la S e n s e e), ki veže potok La Sensee z reko La Scarpe in ki ooteka zapadno od železnice Douai - Cambrai. Sredi črte Cambrai - Douai se ta kanal obr*. proti vzhodu in se severno od Cam-braia izliva v reko Escaut (Sc-helde). — Angleži so Nemce v tem odseku proti vzhodu potisnili za približno 5 km. Vas S a i 11 v leži ob veliki cesti Bapaume-Peronne, od Bapauma proti jugovzhodu oddaljena 9 km. — Vas M o i s 1 a ins leži ob potoku Tortille, 7 k,m sev.-vzh. od Peropna, od velike ceste Perronne-Bapaume proti vzhodu oddaljena slabe 4 km. — Vas Aizecourt le H aut leži 5 km sev.-vzh. od Peronna ob veliki cesti Peronne - Cambrai. — Vas Pierremande leži ob veliki cesti Soissons - Coucv - Chaunv, 5 km juž.-vzh, od -Chaunv.ia. Od Ailette je proti * v oru oddaljena nekako 2 km. — Vas o 1 o m b r a v leži ob isti cesti kakih D km že boli proti jugovzhodu in te od Ailette proti severu oddaljena dobra 2 km. Berolin. 2. septembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Pozicije, ki so jih imeli Nemci pred Foehovo proti-ofenzivo. niso bile pripravne za uspešno obrambo, ki bi hotela prihraniti tudi moštva. Vsled tega te pozicije tudi niso bile izgrajene. Od trenutka ko se \e nemško vodstvo odločilo, da moti s preložitvijo svojih črt sovražni načrt dvojnega napada na krinh. je bila logična zahteva, da se opusti ofenzivna pozicija na Flandrskem, ki je bila nastala vsled uspešne ofenzive meseca aprila in ki ie kakor kij molela v sovražne pozicije na črti Kemme - Metteren-Verrier. Opustitev teh pozicij je ostala sovražniku več dni, prikrita. Vse kar bi bilo moglo sovražniku v tej ppkraii-ni pomagati, le bilo sistematično spravljeno nazaj. Slabotne, z mnogimi strojnimi puškami oborožene poslednje čete so prizadejale Ansležem, ki so se približevali tem pozicijam, velike izgube. London. 2. septembra. (Kor. urad Zatrjuje se, da so angleški avtomobil? s strojnimi puškami dospeli do kanala du Nord. London. 3. septembra. (Kor. urad.) Heuter izve, da so Angleži zavzeli le Trarislov in Estaires. Dunaj. 3. septembra. Naval Angležev in Francozov traja z nezmanjšano silo. Tudi včeraj so Angleži v centralnem prostoru pri Arrasu zaman skušali prebiti sredino Nemcev. Dočim so se Nemci pri svoji obrambi na obeh straneh ceste Arras-Cambrai držali, se je sovražniku včeraj posrečilo potisniti obrambo tega odseka za 3 do 4 km nazaj, ter zabiti v nemško fronto kakih 15 kim širok kij. To je podpiralo rudi napredovanje Angležev. Angležem se je poleg tega posrečilo pridobiti v odseku pri Peronnu tal. Vsled tega je računati s korekruro fronte v okolici Bapauma. Cilj koncentričnega angleškega napada v prostoru Arras - Peronne ie Cambrai. V odseku pri Peronnu in Novonu so se približali temu cilju. Južno od Peronna tudi včeraj niso napredovali. Vsekakor se je položaj v nemškem centniran izoremenil tako, da bo treba najbrže novih sklepov nemškega armadnega vodstva. Med Oiso in Aisno so Francozi na eni točki prodrli preko Ailette ter se ustalili na severnem bregu v bližini Coucv le Chateau. V odse- vali svoje napade. Jugovzhodno od Ar- j ku pri Soissonsu so ostale nemške črte rasa se je Angležem posrečilo s pre- nedotaknjene. Celotna slika kaže vsled močnimi četami vtisniti naše infanterij-ske črte na obeh straneh velike ceste Arras - Cambrai. Na črti Etaing — vzhodni rob Durya vzhodno od Cag-nveourta — severozapadno od Ouenta —r severni rob Noreuilla, smo vjeli sovražni sunek. Večkratne sovražne poskuse prodreti preko višin pri Durvu in vzhodno od Cagnicorta proti kanalu so se ponesrečili ob nastopu naših pripravljenih rezerv. Na obeh straneh Bapauma deloma z oklopnimi vozovi, deloma po kar najsilnejši artiljerijski pripravi izvršeni sovražni napad je bil zavrnjen. Severno od Soinme smo držali po silnih bojih višine vzhodno od Sallv-Moislains-Aizecourt le Haut — vzhodni rob Peronna. Na obeh straneh železnice Nesle-Ham je že v zadn'ih bojih posebno preizkušeni rezervni pehotni polk št. 271 tudi včeraj zopet zavrnil večkratne napade Francozov. Sicer *med Sommo in Oiso samo artiljerijsko delovanje. Po večurni, kar najsilnejši artiljerijski pripravi, so napadli Francozu ojačeni z maroškimi in ameriškimi divizijami, popoldne med Oiso in Aisno. Napadi, izvršeni iz nižine Ailette proti Pierre Mandu in Volombravu, so se ponesrečili V našem ognju, na posameznih točkah pa je vrgel naš protisunek sovražnika nazaj. V gozdovih zapadno in južno od Coucv le Chateau je sovražnik naše prednje črte nekoliko odrinil od Ailette. Med AHetto in Aisno so se opetovani ze- delnih uspehov stopnjevano napadalno energijo Ansrležev in Francozov, ki ima ponekod uspehe. Elastičnost nemške obrambe pa jim ne da operativnih uspehov. Basel, 3. septembra. »Morningpost* poroča, da se sedaj pričenja tretji in odločilni oddelek ofenzive ententnih armad. Ar-madna povelja feldmaršala Focha pripravljajo na svetovno - zgodovinske naloge, ki čakajo francosko, angleško in ameriško armado. Curih. 3. septembra. Kakor poročajo Iz Pariza, je bila zavezniška armadna konferenca preložena ter feldmaršal Foch in maršal Haig ne moreta zapustiti Francoske. Ženeva, 3. septembra. »Temps« poroča, da so pogoji za nadaljevanje velikega napada vsled umikanja Nemcev danes popolnoma drugačni. Vprašanje je, ali bo Clemenceau pod novimi razmerami na fronti meseca oktobra govoril v zbornici o vojaškem položaju. Najbrže bo govoril šele po odločitvi. Bern, 3. septembra. Vojaški sotrudnik »Timesov« govori na podlagi direktnih informacij o operacijskem načrtu angieško-francoskega armadnega vodstva na Francoskem ter pravi, da obstojajo glede cilja ofenzive še nesporazurnljenia v javnosti Cilj ofenzive n!. prebiti nemško fronto. Foch si je stavljal predvsem nalogo, da osvobodi francoska tla sovražnika. To se sedaj godi. Armadno vodstvo zaveznikov ima inicijativo v svojih rokah, kar je Že samo ob sebi zadosti važno. Prevelika naglica bi bila zelo napačna. Seveda ni do- lo močni sovražni napadi ponesrečili. I mnevati, da bi Hindenburg ne mislil na pro- Gardni kirasirji, cesarski kirasirii in dra- i tJ,udar^c m da " ostal. popolnoma pasiven. vjoiuiu n" xx o h vnHc^Am irnniin ' Brez dvoma računa s tem, da bo sovrazni- gonci polka št. 8 pod vodstvom toman- : ^ 2manjkalo mo5tva ,n m^eH]ahi ter zbi- derja podpolkovnika grofa Magmsa so , ra svoje -cte y bnlj zadaj ]ežečih prostorih( z včerajšnjim dnevom od njih nastopa ^vker upa dobiti prniko za protiakcijo. Slika —r,; %i: - ! 1 - "-»"n.-i^v t..r i bitke na zapadu se bo samo ob sebi umev- zavrnili 16 težkih sovražnih napadov ter vedno obdržali poveriene jim pozicije. — v. Ludendorfi. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 3. septembra. Med Scarpo in Sommo miren dan. Včeraj ponoči tu pričeto gibanje Za enkrat so zavezniki uspehom, ki so ga do- s e j e p o n a 5 r t u izvršilo. Naj Abno, Ore_» v^ansko^Uko. obeh straneh Novona smo zavrnili francoske delne napa d.e. Med Ailetto in Aisno so se zvečer razvili novi boji. Vas Etaing leži ob iužnem bregu popoka Sensee, 4 km severno od šo-seje Arras - Cambrai, 3 km zapadno od ceste, ki drži iz Bananma naravnost V no še Izpremenila. lahko zadovoljni z sedaj dosegli. Ženeva, 3. septembra. Francoski listi poročajo, da traja bitka z veliko Ijtrtostjo na obeh krilih ob Scarpi in pri Noyonu in Soissonsu. Boj Je posebno ljut med Oiso in ki se vrši z vedno novimi sunki. Oba nasprotnika mečeta sedaj neprestano nove sile v bof. Francoski listi cenijo bojujoče se čete na najmanj 2 milijona mož. nemški napadi niso imeli uspeha. 31. avgusta zvečer, čez dan je trajal boj z največjo silo v okolici kanala in severovzhodno od Soissonsa. Naše čete so pridobivale korak za korakom tal. Polagoma so zavzele središča sovražnega odpora. Polastili smo se ozemlja na vzhodnem bregu kanal Sovražni odpor je bil posebno silen pri vasi Chevillv. ki je ostala končno v naših rokah. Nemci so jo bili. dvakrat zopet zavzeli. Severno od Haplincourta in Morlincourta smo razširili svoje pridobitve. Severno od Soissonsa smo zavzeli Juvignv in Crouv po silnem boju ter dospeli do zapadnega roba Fliurva. 1. septembra zvečer. Čez dan precej močno artiljerijsko delovanje ob S o m ni i in severnem kanalu, severno od Ailette. V gozdu zapadno od Coucv le Chateau smo se ustalili na južnem bregu reke ter se polastili vasi Crecy au Mont. Na ostali fronti je bil dan miren. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 1. septembra zvečer. Danes zjutraj so zavzele avstralske čete Peronne. Včeraj zvečer so zavrnile sovražne protinapade ob Mont St. Ouentin, ter so Avstralci danes ob l's6. zjutraj skupaj z angleškimi četami na svojem levem krilu zopet pričele napredovati. Rano zjutraj so naskočili avstralski napadalni bataljoni nemške pozicije zapadno in severno od Peronna. Medtem ko je silni boj trajal še med razbitimi cestami in hišami, so dospele čete v vzhodno predmestje. Avstralske čete drže Peronne in Flamicourt. Močno so napredovale na vzhodnih in severo - vzhodnih izrastkih Mont St. Ouentina. Na levo od Avstralcev so zavzele londonske čete, ki so napadale jugo - vzhodno od Comble-sa Bouchavesnes in Rancourt ter visoko planoto, ki sega preko teh vasi in so dospele do zapadnih izrastkov gozda St. Pierres Vaast. Tekom tega uspešnega napada, v katerem so angleške in avstralske Čete premagale trdovraten odoor, smo vjeli nad 2000 mož ter vplenili nekaj topov. 1. septembra. Čez noč so pregnale avstraliske čete sovražnika iz pozicij vzhodno od Clerva. Pri tem kraju nadalie prodiramo. Včeraj popoldne so izvršile angleške čete uspešno T>odvzetje severno od ceste Arras-Cambrai ter zavzele važno točno Faintv-Serviernv Farmo ter vas Eterpienv na vzhodnem bregu potoka Sense. Na fronti ob Lvsi drže naše čete La Cou-tre in črto reke Lave od Vielle Capelle do Lestrema, katera kraja sta v na?i rokah. Bližamo se Doulieu ter smo zavzeli Bailleule in višino vzhodno od tam znano pod imenom Mont de Lille. Naše čete so vkorakale v Dranoutre ter pridobile tal severno od gore Kemmel. AMERIŠKO URADNO POROČILO. 3L avgusta zvečer. Severno od Aisne so naše čete v naskoku zavzele Juvisnv ter viele 150 mož. V Vovru in v Vogezih smo zavrnili nove sovražne poskuse dospeti do naših črt. V Alzaciji so naše patrulje vdrle v sovražne iarke ter prizadejale sovražniku izgube. Z italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 3. septembra. (Kor. ur.) Nikjer večjih bojev. — Ser gen. štaba. Napad z bombami na naša letališča ob Piavi. Iz vojnoporo-čevalskega stana dne 3. septembra: Dopoldne 1. septembra je poskusila sovražna letalska skupina 7 Capronijev in 25 lovskih letal velik napad z bombami na naša letališča ob Piavi. Letala treh lovskih stotnij so bila takoj v zraku in so se vrgla proti sovražniku, predno je mogel doseči svoj cilj. Posrečilo se jim je s silo napada pregnati sovražnika tako hitro za fronto, da Caproniji niso, mogli Iznebiti se svojih bomb. Pri zasledovanju sovfažne skupine, ki se je raztegnilo do Trevisa, sta bila sestreljena en Caproni in eno lovsko letalo. Italijanska akcija na Jadranskem morju. Iz Lugana. »Se-colo« poroča, da vrše italijanske pomorske in zračne sile zadnje dni ofenzivne napade v večji meri na Jadranu. Akcijo mornarice izdatno podpira aviatična flota, posebno v severnem delu Jadrana. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 3. septembra. Včeraj ie bilo vsled vremenskih razmer delovanje naše artiljerije močno omejeno, delovanje naših patrulj v dolini Concei pa je bilo vsled tega pospešeno. Naše patrulje so vdrle v sovražne črte in eo pripeljale s seboj vojnega materijala. V pokrajini Grappe so izvale ljut ali brezuspešni protiučinek sovražnega ognja. Sovražne čete so pognale v beg naše male straže na Stilfsu in Tonalu. Popoldne 1. septembra je bilo sestreljeno eno letalo, drugo je bilo prisiljeno pristati. FRANCOSKO URADNO POROČILO Z BALKANA. 31. avgusta. Močno artiljerijsko delovanje na obeh straneh Vardarja. Na levem bregu so izvršile angleške čete uspešen sunek v sovražne črte ter pripeljale vjete nazaj. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 31. avgusta popoldne, čez noč živahen artiljerijski boj v okolici kanala du Nord, severno od Noyona ter med Ailetto in Aisno. V Champagni Ruska fronta. Moskva. 1. septembra. Časopisi poročajo, da nabirajo Angleži in beli gardisti, vojaštvo med prebivalstvom v okrožjih Šenkursk in Holmagorij. To sVojevoljno nabiranje vzbuja^ med prebivalstvom veliko nezadovoljnost. Glasom poročil iz Rostova se bo v kratkem sklicala v Jekaterinoaaru krajevna Rada. Sedanja vlada bo odložila svoja pooblastila. Amsterdam. 3. septembra. (Kor. u.) >Timesc poročajo iz Vladi vo stoka*. Zemstva v Vladivostoku. Nikolsku, I man u in Oginjsku so vso vladno oblast prenesla na sibirsko vlado. Vsled tega sklepa je prevzela sibirska vlada vso avtoriteto ter izdala proklamacijo na sibirski narod. London, 3. septembra. (Koresp. urad.) Semenov poroča dne 31. avgusta: Zavzeli smo z obkolilnim manevrom Oiovnajo. Vplenili smo 4 topove, več strojnih pušk ter vjeli več sovražnikov. Zarota v Rusiji. Moskva, 3. septembra. (Koresp. urad.) Ruskemu pooblaščenemu zastopniku v Berlinu Joffu in v inozemstvo ie bila poslana ta - le cirkmarna brzojavka: Danes je bila odkrita zarota, ki so jo vodili francoski diplomati in na katere čelu ] je stal vodja angleške misije Lockart, frau- ' coski generalni konzul Grenard, general Lavergne in drugi. Ti so si hoteli z organiziranjem plačanih oddelkov sovjetskih čet prilastiti oblast sovjeta ljudskih komisarjev ter so hoteli proglasiti v Moskvi vojaško diktaturo. Organizacija je bila zgrajena popolnoma po vzorcu zarote ^ter je delala z napačnimi dokumenti in podkupovanjem. Med drugim se je našel ukaz, da se naj v slučaju, da se zarota posreči, objavi potvorje-na tajna korespondenca, ki se je vršila baje med rusko in nemško vlado. Objavile naj bi se bile tudi potvorjene pogodbe, kar naj bi vzbudilo razpoloženje za novo vojno z Nemčijo. Zarotniki so delali pod zaščito diplomatske imunitete in na podlagi spričeval z osebnim podpisom voditelja angleške misije v Moskvi, Lockarta. Številni cksemplari so že v rokah preiskovalne komisije. Konstatiralo se je, da je šlo skozi roke angleškega poročnika Reillyja, Lockartovega agenta samo v zadnjem poldrugem tednu 1,200.000 rubljev podkupnine. V tajnem stanovanju zarotnikov je bil aretiran neki Anglež. Oddali so ga izredni preiskovalni komisiji, kjer se je dal spoznati kot angleški diplomatični zastopnik Lockart. Ko je bila njegova osebnost konstatirana, so ga izpustili. Vsled dejstva, da se načeliki oddelkov niso dali podkupiti, je prišla zarota na dan. Preiskava se energično nadaljuje. K r e m e 1 j, 2. septembra 1918. Č i Č e r i n. Moskva, 3. septembra. Petrogradska »Pravda« poroča, da se je vršila v nedeljo zvečer hišna preiskava pri angleškem veleposlaniku. Padli so med preiskavo tudi streli. Neki član preiskovalne komisije je bil usmrčen, dva komisarja sta bila ranjena. Tudi neki Anglež je bil ubit. Poslaniško poslopje je Rdeča garda zasedla ter konfiscirala orožje, vino in važne papirje. V zvezi z atentatom na Ljenina je bilo aretiranih mnogo častnikov in članov socijalnih revolucionarjev desnice. Med aretiranimi se nahaja član predsedstva bivše mestne aume, Berkenheim. Moskva, 3. septembra. Poroča se, da je desno krilo socijalnih revolucionarjev desnice sklenilo celo zvezo s kadeti. Ta blok Je ustanovil zvezo za obnovitev domovine in hoče postaviti kolegij treh mož, ki bi imeli diktatorsko moč. Politične vesti. = Čehi in federalizacija. Praga, 3. septembra. Načelnik Češkega Svaza poslanec Stanek je sprejel v Lnhačevici urednika nekega madžarskega lista. »Venkov« poroča, da je urednik pripomnil tekom svojega interviva, da so Madžari splošno mnenja, da so češke zahteve glede ogrskih Slovakov maksimali-stične. Poslanec Stanek je na to odgovoril: Če bi bilo to res, bi bili Čehi že zdavnaj dosegli svoje cilje. Če bi se zadovoljili s federalistično preustrojit-vijo Avstrije, bi bilo to takoj izvedljivo. Hussarek želi izvesti isto. Madžari so imeli od leta 1867. dosti časa, da bi bili ogrske narodnosti in zlasti Slovake pridobili za ogrsko državno misel. Madžari pa so zamudili ugodni trenutek, danes je prepozno; tudi na Ogrskem manjšina ne bo obvladala večine. = Češki zlati novci. Dunaj, 3. septembra. Poslanec Malik se je oglasil danes pri ministrskem predsedniku in interveniral v zadevi češki zlatih novcev, ki so baje razširjeni med češkim prebivalstvom. Poslanec Malik trdi, da krožijo zlasti med premožnejšimi sloji zlatniki, ki jih je izdala ententa kot dokaz priznanja čeho-slovaške države. Vtihotapljeni novci nosijo češke napise in imajo sliko praških Hradčanov. — Ogrski ministri na Dunaju. D u -n a j, 3. septembra. Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle je dospel danes zjutraj na Dunaj in se podal na to v cesarjevo bivališče. Poročal je vladarju o vseh aktualnih političnih vprašanjih. Na Dunaju je imel daljši pogovor z grofom Burianom in je obiskal tudi na Dunaju se mudečega nemškega državnega tajnika v. Hintzeja. Istočasno z dr.Weker-!cm je dospel na Dunaj tudi ogrski prehranjevalni minister knez VVindisch-gratz. Tudi on je bil od cesarja sprejet v avdijenci, = Državni ta;nik Hintze na Dunaju. Dunaj, 3. septembra. Nemški državni tajnik za zunanje zadeve v. Hintze ie dospel včeraj na Dunaj, da se predstavi avstro-ogrskirn državnikom in nadaljuje berolinske konference zlasti o poljskem vprašanju. Na čast nemškega gosta je priredil zunanji minister grof Bu-rian opoldne banket, katerega so se udeležili številni avstro-ogrski državniki in zastopniki zveznih drŽav. a±s Skorajšnia ratifikacija romunskega miru. Bukarešta, 3. septembra. Romunska vlada je spolnila vse predpogoje za ratifkacijo bukareškega miru. Ministrski predsednik Marghilo-man in zunanji minister Arion se bosta podala takoj po zaključenju parlamenta na Dunaj k izmenjavi mirovnih listin. = Romunska amnestija. Bukarešta, Z> septembra. Vlada je izdelala načrt za amnestijski zakon, s katerim bodo pomiloščeni politični zločinci iz časa vojne. Kakor poročajo iz Jaša, je kralj načrtu dal že svojo predsankcijo. — Kakšno vojno odškodnino hoče naložiti Amerika Nemčiji. »Morningpost« prinaša iz Novega Jorka članek, ki pravi, da si misli Amerika vojno odškodnino s strani Nemčije takole: Nemčija naj izroči svojo zlato zalogo, vse ladje, ki jih gradi, nadalie del dohodkov in rudokopov in gozdov ter za gotovo Število let tudi dohodke železnic. List pravi, da to ni nobeno maščevanje, marveč i samo pravičnost. Amerika mora Nem-f čijo kaznovati in dobiti garancije za I svoj bodoči orocvit = Nečuvena zavrnitev. »Narodni Politika« poroča, da je prosila gospa Amalija Baxa, soproga poslanca dr. Baxa, že dvakrat, da bi smela iti obiskat svoje sorodnike v Opatiji. Ali obakrat je bila njena prošnja zavrnjena. Poroča se. da tujcem slovanske narodnosti sploh nc dovoljujejo daljšega bivanja v Opatiji. = Za enotno vrhovno armadno vodstvo se ogreva povodom obiska nemškega državnega tajnika za zunanje zadeve pl. Hintzeja na Dunaju ofi-cijozni »N. Wr. Tagblatt«. »Čas je, poskusiti, ne bi li vojaška sila centralnih držav pridobila na jakosti, če bi postavili vojaško akcijo pod enotno (seveda nemško, op. ur.)f vrhovno poveljništvo in enotno vodstvo.« Pokazati se mora kmalu, ali so ta izvajanja naznanilo predstoječe spremembe v vodstvu vojaških operacij. = Hrvatska kriza na vrhuncu? Zagreb, 3. septembra. Ban Mihalović se je vrnil iz Budimpešte. Izvrševalni odbor koalicije je včeraj ves dan razpravljal o položaju. Vse kaže, da je kriza dospela do vrhunca in da odločitev ni več daleč. Raznašajo se sen-zacijonalne vesti. Frankovski krogi pripovedujejo, da je pričakovati uresničenja njihovih znanih predlogov. = Nemški cesarjevič o vojni In /niru. Nemški cesarjevič Viljem se je izrazil v razgovoru s poročevalcem »Neues Wiener Journal« med drugim tudi tako - le: Večkrat tekom te vojne smo prebili mnogo težje krize, kakor je sedanja. Smatral sem vojno od vsega početka za obrambno vojno. To pa ne pomeni, da ne bomo, če treba, tudi napadali, kjer se nam nudi možnost, in sicer zvesti načelu, da je najboljša obramba udarec. Nemčija in njeni zavezniki morajo nadaljevati vojno tako dolgo, da bodo spoznali naši nasprotniki, da nas ni mogoče uničiti in da ne bodo imeli nobenega dobička od tega, če nadaljujejo vojno. Kdaj bodo nasprotniki to spoznali, se še,ne da reči. Enkrat pa se jim bodo vendar odprle oči. Mi nismo nikdar zasledovali takih ciljev, kakor jih razglašajo naši sovražniki. Mi se bojujemo, da odvrnemo od sebe uničenje. Sovražni narodi pa pogosto ne vedo, za kaj se bojujejo. = Razžaljeni Madžari ga RekL Z Reke poročajo, da toži tamkajšnje državno pravdništvo kaplana župne cerkve dr. A. Juretiča radi hujskanja proti Madžarom. Navaja, da je dr. Juretić v Zametu na Spinčičevem shodu rekel: Hrvatje ne smejo na Reki niti dihati, dočim Madžari pojo v naših cerkvah svojo narodno himno. Ovadba trdi tudi, da so peli na shodu na njegovo inicijativo samo srbske pesmi. Okrajni glavar na Voloskem je sporočil, da na shodu v Zametu ni bila izrečena nobena beseda proti monarhiji in da se tudi ni pela niena srbska pesem. Ali kljub temu preganja reško državno pravdništvo dr. Juretiča radi omenjenih besed o Madžarih. = Gdansko. B e r o 1 i n, 3. septembra. V zvezi s poljskim vprašanjem so se pojavite v zadnjih tednih ponovno vesti, da bi bila nemška vlada v slučaju nemško-poljske rešitve pripravljena pristati nevtralizacijo Gdanskega. kot izhodišča Poljske na morje. Uradno se vesti sedaj dementirajo in se zagotavlja, da takšna nevtralizacija za Nemčijo ne more priti v nobenem slučaju v poštev. = Španska pred odločitvijo. Z Dunaja nam poročajo dne 3. septembra: V podučenih krogih prevladuje danes glede razmerja med Špansko in Nemčijo pesimistično naziranje. Posvetovanja v Madridu se nadaljujejo in pričakuje se, da se bo 5. ali 6. septembra vršil odločilni kronski svet, ki naj odloči, ali ostane Španska še nadalje nevtralna. Vesti iz primorskih dežel. Županstvo v Sovodniah vabi vse svoje občinarie, ki so vložili prošnjo za naknadno begrunsko podporo, da ^ čim prej naznanijo istemu svoj sedanji natančen naslov, da se jim bode moglo isto nakazati po pošti. Desetletnica rejanske*a Sokola. Sicer na 6kromen način, ali z dobrim uspehom je proslavil Sokol v Roianu svojo desetletnico v nedeljo. Nastopilo je najprej šest članov z vajami na bradlji, na to 26 dečkov in 21 deklic rojanskega naraščaja s prostimi vajami, za naraščajem 21 članic, nato 8 članov s prostimi vaiami, potem vsi skupaj: člani, članice in oboini naraščaj, sledila je deklamacija, pozdrav brata dr. Rvbafa, ki ie poudarjal, da ie ro-janski Sokol po zaslugi svojega načelnika vstraial tudi v vset dobi sedanje vojne, na to je nastopil žemski naraščaj z vaiami z zastavicami, prireditev je zaključila slikovita skupina s sodelovanjem telovadcev, telovadk in naraščaja. Rojanskemu Sokolu vse priznanje ! Umrl je v Soči pri Bovcu gospod Oskar F 1 a i s. Kdo Iz Rusije se ▼račajočm ve, kje se nahaja Ivan K o m a c Iz BavSice St. 377 pri Bovcu, Primorsko? Zadnjič je pisal decembra 1917 iz Taškenta. Kdor bi kaj vedel, se vljudno naproša, naznaniti njegovi ženi Mariji Komac proti povračilu stroškov. Naslov Andrej Komac, Erzberff, EHas 17 I. Eisenerz, Obersteiermark. Kdo ve kaj? Vjernike, ki so se že vrnili z Ruskega, vljudno prosim, da mi sporoča, ako ie komu znano kad o Francu Zavadlalu, črnovojniku iz Voj-sčice na Krasu, ki se je 1. januarja 1918 zadnjikrat oglasil iz Zvanke (Pe-trograiske guberniieV Poročila proti nagradi na naslov: Franc Bajt, šolski ravnatelj v Sevnici ob Savi na Štajerskem. 201. Štev. .SLOVENSKI NAROD*, Slov. Narodac do petka opoldne; jaz jih precej vzamem seboi. — Polkovni žnpnik M. S k e r i a n e c. — Današnji koneert ^Ljnblianske-ga Zvona« je popolnoma razprodan. Postavili bodo v dvorano še par vrst sedežev-, ki so na razpolago. Opozarjamo občinstvo nai do časa zasede svoje prostore, ker prične radi itak pozne ure koncert točno ob poldeveti uri zvečer. — Bolezen nemške cesarice se ie v zadnjih dnevih vnovič poslabšala najbrž pod vplivom neugodnega vremena CTesarica mora osta+i v postelii. — Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magi-tratu v četrtek, dne 12 septembra 1918 v mestnem vojaškem rtastanjevalnem uradu (Mestni trg st. 27, III. nadstropje) in sicer: za stanovanje v L mestnem okraju (Poljanski okraj), v II. mestnem okraju (Mestni trg. Stari trg. Karlovška in Dolenjska cesta) in v III. mestnem okraju (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v četr'ek. dne 12. septembra; za stano- vanja severno Prešernove ulice, Franca Jožefa ceste IV. in VI. mestni okraj — St Peterski okraj in Vodmat) v potek, dne 13. septembra. Za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v *o-ri navedenih dneh, v soboto, dne 14. septembra. Uradne ure izplačevanja so od 3. do S 6. popoldne. — Akademija V sredo, dne 11. septembra ob 8. zvečer priredi »Akademija« svoj prvi literarni večer v letošnji predavateljski sezoni. Predaval bo dr. Ivan Prijatelj, avtor znane kulturno-politične monografije »Kersnik in njegova doba« ter urednik skupne izdaje naših Ida- sikov, ki Jo pripravlja »Tiskovna zadruga«. Predmet njegovega predavanja se glasi: »Levstik, Jurčlfi in Stritar kot glasniki mladoslovenske kulture.« Opozarjamo na to predavanje že danes, in sicer tako z ozirom na predmet sam kot z ozirom na osebo predavatelja, ki je pred leti predaval v Ljubljani o Prešernu. Natančnejše še priobčimo. — Javna ljudska knjižnica Gospodar" skesa hi Izobraževalnega društva za dvorski okraj je* izposodila v mesecu avgustu 10382, letos doslej 76.944 knjig. — Knjižnica posluje v društvenih prostorih Pred igriSčem S t. 1 (nasproti Marčanu na Rimski cesti S t. 2l) vsak dan, in sicer ob delavnikih od *A6. do 8. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od VtlO. do 12. dopoldne. Od dne 16. se p t e m b r a po-čenši bo knjižnica ob delavnikih odprta od ^5. do 7. zvečer. — Iz ruskeira vjetništva se je vrnil slušatelj češke tehnike v Pragi Ljubljančan Josip Sirk. Bil je do srede julija t. 1. v častniškem taborišču v Ca-ricinn na Volgi, kjer so bili ž njim do zadnjega skupaj sledeči Slovenci in Hrvatje: Kadetasp. 97. pp. Filej Josip, abituriient. Gorica: kadetasp. 79. pp. Tomšič Emil, uradnik. Trst; Četovodja 79. pp. Res Josip, knjigovodja Sušak (Reka); dr. Ante Kraljić, odvetniški koncipijent Opatija; Milan Kresoević bančni uradnik. Reka. 78. pp. — Oddajanje tobaka v Ljubljani. Ljubljanski stalni odjemalci bodo prejemali odslej svojo tedensko množino vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 10. do 12. ure dopoldne in »od 2. do 4. popoldne, In sicer — izven nekaj malih trafik — po skupinah, sestavljenih po številkah kart za kadilce. Kako so te skupine sestavljene in kdaj pride na vrsto ta ali ona skupina v vsakokratnem tekočem in naslednjem tednu, bo posneti iz delitvenega načrta ki se bo vsak teden nanovo pritrdil zunaj trafike. Nihče ne bo smel dobavljati prej, nego pride na vrsto njegova skupina. —Izredni občni zbor društva tobačnih trafikantov v Ljubljani se vrši v nedeljo, 8. septembra 1918 ob 2. popoldne v vrtnem salonu restavracije pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti. Sestanek dunajskih visokošolcev se vrši jutri, v četrtek, dne 5. septembra. Iz škofjeloške okolice nam pišejo: Kaj je s kartami za tobak? Minulo bo že en mesec, kar so /nam obljubili karte za tobak, toda zaman iih Čakamo, tobak kade oni, kateri imajo živež, revež ga ne dobi, mesto da bi dobil na teden 36 cigaret ali 12 cigar, dobi cel mesec komaj 10 cigaret, ali par cigar ali pa 2 zavoja listja Kje ie drugi tobak? Navedli bi lahko več slučajev, kako hodijo ženske pri stranskih vratih z jajci, mlekom moko. fižolom itd. po tobak. Kar se danes godi s tobakom, to je od sile, in to z blagom, ki je državna la*t Ali bi se ne moglo temu odpomoči? Obračamo se do c. kr. finančnega ravnateljstva s prošnjo, dajte lam karte za tobak, katere nam pritičejo že od 5. avgusta in naredite enkrat konec ode-ruštvu s tobakom. Saj tobak nam revežem privoščite, moke tako nimamo, da si bomo vsaj z dimom svoj želodec napolnili. Iz Studenega. Umrla je pri nas 20. avgusta Marija Kobal. Zadela jo je kap. — Pri nas je dež krompirju grozno škodoval. Polovica je že črnega. Cešp imamo dosti, drugega sadja malo, žita 3koro nič. — Za mesec jnlij smo dobili samo tri kile moke, za avgust samo pol kile sladkorja in za sadje kuhati pa nič, le pet jih ie dobilo. Mleka in masti ni mogoče nič dobiti, kjer je kaj, dajo rajši Vipavkam za robo. 6 tednov staro prase stane 400 K. Kdor ima. ima. Neka žena v bližini je dala nekemu gospodu z Vrhnike 9 kil kuhanega masla po 80 K, 2 kili za robo, dru- §o za denar, doma pa ne proda. — panska bolezen je bila tudi pri nas v več hišah, opravila pa ni nič. — Na laškem bojicu je padel Anton Cerne 17. pešpolka. Služil ie 7 let. Škoda ga je. Aprovizaciia v Zagorja ob Savi. Iz Zagorja nam pišejo: Da je potrpežljivost našega naroda res velika to ie gotova stvar, motijo se pa oni gospodje, ki mislijo, da je ta potrpežljivost brezkončna. Sedaj so nam poslali od »Vojnega žitnega prometnega zavoda« iz Ljubljane neko snov, ki ima oficijelno označbo »Maiskeimmehl« ali pravilna označba bi mogla biti' »Ratzen- futter«. Je to neke vrste moka, Id ni moka, marveč je to neka rjava snov, Id dili so sladu, ko se skuha, j« pa kakor aavadao žaganja Kure in prašiči ne iro te stvari, a za nas naj bi bUo to dobro. Ljudstvo )e skrajno ogorčeno. Gospodi« v Ljubljani neki pravijo, da je ta žir za premoiarje dober. Da bi se te gospode le en dan krmilo s tem »Maiskeimmehl«, potem bi bili ozdravljeni. Kličemo Vam: Ne igrajte se s ognjem! namene. Za tako lep uspeh gre v prvi vrsti zasluga neumornim* predsednikoma omenjena društev gg. Gnusu in Hofbaurv. Igra je ugajala občinstvu tako, da se ie morala prihodnjo nedeljo ponoviti. Na veseličnem prostora so skrbele za razna krepčila vrle gospe in gospodične; dolski meseni in molki zbor, ukor tudi hrastniški rudarski pevski zbor pa so marljivo vršili svojo nalogo. Mnogo smeha Je povzročil svetinja k, preti katerim se je kar trlo JjudL Vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do tako lepe sla vnos ti ter pomagali postavljati temelj slovenski šoli v Mariboru, prav iskrena hvala! S*. Lenart ▼ Slov. goricah, Narodna veselica, ki jo priredi mariborsko Dramatično društvo dne 8. septembra 1918 v tukajšnjih prostorih ob 3. popoldne* bo prva velika družabna prireditev v tem kraiu tekom vojne. 2c prva vest o njej je vzbudila v vseh krogih občo pozornost. V hiši vini-Čarjevi vlada isto zanimanje, kakor v kmetovi, veseli se te narodne veselice izobraženec istotako, kakor delavec, govori o njej staro in mlado. Saj pa je tudi znano, da so veselice, ki jih prireja mariborsko Dramatično društvo, res narodni prazniki, kjer ni videti in čutiti razlike med bogatinom in ubožcem, med visokim in nizkim. Tam združuje zavest, da smo eden drugemu potrebni, vse sloje in iz tega naglase van ja enakosti izvira tista neprisiljena veselost dete medsebojnega zaupanja. Izprememba priimka. Gospodična Qlga Polajnšek v Gradcu je dobila od namestni-štva dovoljenje, da sme nositi priimek po svojem na bojišču padlem ženinu nadpo-ročniku Ivanu Brumcn 4. bos. - herc. polka. — Sedaj "e torej imenuie: gospa Olga Brumec / 2 <> Vransko. Tukajšnja GrU - Metodova podružnica je uprizorila 24. In 25. avgusta Milčinskega narodno igro s petjem »Vol-kašin«, ki se je igrala kolikor nam Je znano, ob tej priliki prvič na slovenskem odru. Uspeh igre je bil izreden. Obakrat R bila nabito polna dvorana občinstva, ki ni moglo prehvaliti lepe igre m dobrega igranja igralcev. Splošno pozornost ie vzbujala s svojim krasnim igranjem Kata (gospa Zinka Vrablova), kateri je bil poklonjen prvi večer krasen šopek. Želeli bi videti »Volkašina« na ljubljanskem ali zagrebškem odru, kjer so na razpolago izvež-bani pevci in orkester. Po drugi predstav! se Je vršila veselica na Sentakovem vrtu, ki je tuđ! lepo uspela Vso noč je vladalo veselo razpoloženje in živahno vrvenje. Bilo je navzočih poleg tržanov In okoličanov mnogo gostov iz Ljubljane, Celja, Motnika, Trojan, St Pavla Itd. Gospe in gospodične so imele mnogo truda s to veselico in je njih zasluga, da se Je vse tako lepo obneslo. Posebno se moramo spominjati gospe Schaurove in dr. Serkove, ki sta hneli polno rok dela s predpripravami in veselico samo. Tndi gmoten uspeh teh prireditev je bil nad vse pričakovanje. Ciril - Metodova družba dobi 1000 kron, gladna jugoslovanske deca 400 kron, za vdove in sirote vranske mre po padlih vojakih se naloži 400 kron, vrh tega pa ie ostane Ciril - Metodovi podružnici lepa vsota. Bodi Izrečena tem potom vsem, ki so pripomogli h krasnemu moralnemu in gmotnemu uspehu podružničnih prireditev, nailskrenejša zahvala. Iz Litije nam pišejo 1. t m.: Trgovci iz Litije in šmartna so se včeraj poslovili od postajenačelnika nadrevidenta Končana. Obžalovati Je, da nas zapušča kremenit značaj, ki Je kot prijatelj in uradnik vedno vzorno posloval. Bil Je brez razlike vsakemu rad na uslugo in moramo priznati, da še ni bilo takega načelnika na postaji v Litiji, ki bi znal tako spojiti Interese južne železnice in prebivalstva v obojestransko zadovollnost, kakor on. Želimo in upamo, da da direkcija južne železnice gosp. Končanu vrednega naslednika. Gospodu Končana pa želimo na njegovem novem mestu v Gradcu obilo sreče. — F. IV Dol pri Hrastniku. Veselica, ki jo Je priredilo tukajšnje Bralno društvo s sodelovanjem Ciril - Metodove podružnice, se je obnesla nad vse pričakovanje dobro. Cisti dobiček znaša nad 1000 kron. Od tega se je poslalo slovenski Soli v Mariboru 500 kron. ostanek pa se porabi za društvene Našel s« ie v nedefto, dne L t. m. na^ cesti med Kamnikom in Stran jem površnik, izgubitelj naj se oglasi v pivovarni Union, Spodnja Šiška. Aprovizaciia. 4- Meso na zelene Izkaznice B Št. 1501 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št 1501 do konca prejmejo goveje meso v četrtek dne 5. t m. dopoldne v cerkvf sv. Jožefa. Določen je tale red: od 7. do pol 8. št 1501 do 1650, od pol 8. do 8. št 1651 do 1800, od 8. do pol 9. št 1801 do 1950. od pol 9. do 9. št 1951 do 2100. od 9. do pol 10. št. 2101 do 2250, od pol 10. do 10. št. 2251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 10 dkg mesa, kilojrram stane 2 K 80 v. Stranke naj pripravilo drobiž. 4- Krompir za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo krompir na zelena nakazila v četrtek dne 5. t. m. pri Muhl-eisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 180, od 9. do 10. St 181 do 360, od 10. do 11. št 361 do 540, popoldne od pol 2. do pol 3. št 541 do 720. od pol 3. do pol 4. št 721 do 900, od pol 4. do pol 5. št. 901 do 1080, od pol 5. do pol 6. .tš 1081 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kr, krompirja. Kilojarram stane 70 vin. 4- Prodaja praških klobas. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v četrtek dne 5. t. m. popoldne strankam z zeleno izkaznico B od št 2000 do 2200. Vsaka oseba dobi 1A kg; kilogram stane 6 K. 4- Aprovlzacfle. C. kr. civilnim državnim vpokojencem (tudi vdovam in sirotam) oddajala se bo kaša v petek, soboto in ponedeljek dne 6., 7. in 9. t m. popoldne od 2. do 6. ure v običajnem abecednem redu, v skladišču, Vegova ulica 8, pritličje, in sicer pridejo na vrsto: v petek stranke od A—J. soboto od K—P. ostale v ponedeljek. Na vsako osebo pride pol kilograma. Kilogram stane 1 K 74 v. Stranke naj prinesejo vreče aH posode in drobiž odštet s seboj. — Vpokojenci državnih železnic in orožništva, kakor tudi vpokojene delavke tobačne tovarne ne spadajo v to skupino. Razne stvori* * Meso v Milanu. Kakor poročajo iz Luff&na, bodo dobivali v Milanu od L septembra dalje na mesec po 250 gramov svežega in 450 gramov zmrznjenega mesa * Proti latinski promocijski formuli. Z Dunaja poročajo, da si prizadevajo Nemci, da odpravijo latinsko formulo pri promocijah in jo nadomeste z nemško. Akademski senat dunajske univerze so ie v evoii zadnji seji že bavil g to zadevo. » ♦ Eksplozija v Odesi. V predmestju v Odesi je eksplozija 31. avzusta uničila obsežno nekdanje rusko - romunsko rauni-cljsko skladišče. Manjše eksplozije so trajale do polnoči. Velika sladkorna tovarna Brodskega je vpepeljena. Škoda znaša več mUijonov. Poroča se nadalje.* da ie bilo ubitih pri katastrofi nad 50 oseb. več sto oseb Je bilo težko ranjenih. Na tisoče ljudi je brez strehe. Skoda znaša več sto milijonov. Katastrofo so povzročili po poročilu korespondenčnega urada, agentje etttente. • Viharno zborovanje hišnih posestnikov na Dunaju. V nedeljo se Je vršilo na Dunaju zborovanje društev hišnih posestnikov z Dunaja in raznih kronovin. Zastopano je bilo tudi ljubljansko društvo hišnih posestnikov. Zborovanje je bilo naperjeno proti zakonu v varstvo najemnikov. Zahtevali so, da na] se naredba glede varstva najemnikov, ki velja do 31. decembra 1918. izpremeni tako, da odpadejo vse omejitve in obremenitve, ki ovirajo lastnika pri razpolaganju s svojim imetjem. Hočejo kra*-komalo odpravo omenjenega zakona, da bi mogli delati, kar bi hoteli m bi dražili stanovanja po svoji poljubnosu*. Mogoče se dovoli hišnim posestnikom, da bodo smeli zvišati nekoliko najemnino, ali pofjubnos* mora bi d izidi učena. Protestirali so tod! proti pobiranju kljuk. Gospodarstvo* Dunajska borza. Kakor smo v včerajšnji številki »Slovenskega Naroda« izrazDi mnenje, da bodo šli prihodnjega dne na dunajski borzi kurzi navzdol, se Je tudi zgodilo. Z Dunaja poročala da Je bio takoi ob' otvoritvi borznega poslovanja jako slabo razpoloženje in da je vladala cd dan nekaka depresija. Vodilne delnice so izgubile takoj v začetku 3—5 K, kasneje so padli kurzi še bolj močno. Ogrski papirji, ki se notirajo na dunajski borzi so padri Še bolj občutno. Notiralo se je: Anglobank 607. Bankverein 644, Avstrijski kreditni zavod 925. Ogrski kreditni zavod 1400, Lan-derbank 625, Avstrijski LHovd 2085, Adria 1820, državne železnice 1075, Alpinke 1080 hr Škodovke 1110. — Na denarnem trgu je tudi včeraj padla vrednoFt avstrijskega denarja. Iz uradnega izkaza devizne centrale posnamemo, da se jf nlačala včerai za 100 nizozemskih gol .*narjev 526 25, za> 100 nemških mark 170, za 100 švicarskih frankov 250*50 in za 100 bolgarskih levov 120 K. Pripomniti bi bilo. da to bo oficielni kurzi. Ako kdo nese avstrijski denar v Švico ter hoče tam kupiti 100 frankov, ne bo dal samo 250*50 K ampak približno 600 K. Uradni kurzi so radi tega nižji, ker plača devizna centrala na Dunaju Švicarske franke le deloma z avstrijskim denarjem večinoma pa z blagom. Ako bi bil promet s švicarskimi franki prost bi postali slednii takoi boli dragi. Kurz bi poskočil s:otovo na 500—600 K. Romanska žetev. Poročila iz romunske province presojajo letošnjo žetev v zasedenem ozemlju tako - le: pšenice okoli 50.000 vagonov, ovsa 5000, rži 2000, ječmena 1200. koruze morda 80.000 vagonov. Sukno fz Rusko - Poljske. V Budimpešti se je osnoval sindikat z nalogo, da uvede na Rusko - Poljskem v skladišča spravljene množine sukna v vrednosti 50 milijonov kron v monarhijo, in sicer dobi Ogrska 42, Avstrija pa 58 odstotkov sukna. Darila. Za slovensko gledališče se je nabralo v Trebnjem in okolici 1843 K, in sicer je nabrala gdč. Anica Tomicova na darilih 443 kron, trebanjski fant pa 14 deležev po 100 kron. Živeli darovalci in nabiralci! Za oslepele vojake: Mesto venca ne krsto gospoda Leopolda Petrasa vpokoi. uradnika C. kr. prlv. občne zavarovalnice Assicurazloni Generali, Je podari! glavni zastop za Kranjsko omenjene družbe znesek 50 kron. Izdajatel] m odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk •Narodne tiskarne« Boljša rodovina išče STANOVANJE za učenko licejske šole. Ponudbe naj se pošljejo na postajo Videm-KrsUo. Vrtnarski atenec se sprejme takoj pri AL. Z0B1ISA, Bletwslsova cesta (Vrta«j) str. 3. Pogoji se zvedo pri lastniku. — 4410 Kupita se dve pisalni mizi. Ponudbo na dobrodelno pisarno, LJnallana, Poljanska cesta star. 4* Alojzisće. 4570 Kili n fSika utiiia tudi oeotiajeie§a mtiinra soka in se prosi za ponudbe sadja za most pod „Merkur 4590" na upr. »S. N.« se dobe za lino namizno ol|e. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 4564 KupimhKoaiiuilo r Ljubljani v dobrem stanju. Cena 40.000 do 180.000 kron. Cen j. ponudbe je nasloviti pod »Lasten dem 4471" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. ifl delavke sprejme takoj v službo strojilna tovarna Samss t GOf LJubljani* Metel kara aH ca 4« Zglaševanje od 4—5 popoldne 220o K 200.- nagrade doki, kdor preskrbi družini (4 osebe) kakršno bodi atsmetsmto za take) ali november. — Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod Postrežnica se laća. — Vprašanja na fUM. Brliemltka alloa star. t. - 459? Kapi sa dobro ohranjam planino. Ceni. ponudbe na upravu »Slov. Naroda« pod: „doeer planine 4S14". Kupim SODE ta snaet la rtea in vinske samilks (pumpe) po najboljših cenah., Oaafff ttelser, Wotaolsdocf pri fosW ter tudi piljen (žagan) les. Poneds* z navedbo cene ffco. nakladalna posta a Tesarje in mizarje proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbifeno) sarslms AKTOV • TllflIO, MnMfana, Jaranom nttaa as. 11. 175 Strojnik — Vprašati: Taksi sprejme**) v delo »mm mta* med njimi tedt arikrojerakt (Zasthnel-der) s plačo od 35 de 30 man na dan; nadalje iščemo eteaortae, ki jie »tacamo 18 do 20 kron na dan. Skrbimo sami, da delavci (tudi mali mojstri) dobe hrano m stanovanje pe kar najnižji ceni. Platano potni trošek r Za-treb in nazaj, ako delavec 3 mesece ostane r pošlo. Mesto je trajno. Prt* sve in ponudbe sprejema treme, ara m*w ^aaa^^am gaminma^^LmdBšaaas^asL^K^^a^ Zahvala. Vsem, ki so obiskovali in tolažili mojega soproga, gospoda Fran Podkrajšeka, revldenta juž. žet w p. med triletno mučno boleznijo, Id so mu darovali tofllm tenega cvetja ter ga spremili na poslednji poti, se najsrčnejše zahvaljujem. Zahvaljujem se čim najtopleje gg. pevcem za v asec segajoče žalostieke. Primanjkuje pe mi besed, da bi se dostojno zahvalna veJeacenemu g. sanitetnemu svetniku primariju dr. Ivana Jenku, za vso skrb in trud napram pokojniku, nadalje se zahvaljujem g. dr. Ruprebtu, zlasti pa še g. dr. Zupanu. •09 bodi plotnik! ▼ MsmUsmlt dne 4. septembra 1918. 4623 Am PodkrsJSelL ( 31 „SLOVENSKI NAROD" dne 4. septembra 1918. 201. štev. DIJAK se sprejme na stanovanje in hrano. Plača v živilih. — Naslov pove upr. I »Slovenskega Naroda«. 4604 Šolske knjige za VIL In VIII. giran. razred as pro aa|o. - Poitanskl nasip stav. 84, nrttilcno, lovo, 4603 MT14—tS lat a taro, pošteno _O - O_ se sprejme takoj UIIIeIbI k neki bolJ*i rod-•^awsapimsj^p bipi v službo. — Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 4609 16 let stara deklica poštenih staršev, vešča slovenskega in nemškega jezika, bi rada vstopila v pouk v kako trgovino. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4613 Išče ao W±± STANOVANJE IN HRANA:: za dve učenki in sicer deloma za živež. — Ponudbe na naslov: Ivanka Knol, Ribnica, Dol en J ako. — 4619 rrodasra se dve dobro ohrani eni peči, štedilnik neka! okon ln vrat in mnogo ate- klanie. — Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 4622 life se blagajničarka za stalno službo. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 4607 prodajalka izurjena v manufakturni in galanterijski stroki, želi primerne službe v Ljubljani ali nfa deželi. Pismene ponudbe na upravništvo »Sloven. Naroda* pod »Prodajalka 33 4608". 'Poštena in samostoin Mana as spreisae čjo družino, ponudbe: takoj na graščino z ve-— Osebne in pismene trt št 14, O. »le. 4551 kakor tudi d žene deželne line, jagode, višjih cenah. ruge zaplembi ne podvr-in gozdne pridelke (ma-med itd.) kupuje po najsi. RAlfT, Bran|. 2693 Kupim dobro ohranjene vinske sode ls hrastovega lesa. — Ponudbe na naslov Ljubljana, poštni predal 145 Prazne vreče Pridani M sode. Marsstaas, Metelkova nlisa it ta. vsake vrste in suho goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan, Kranj, Gorenj. jj n 111 r 111111 r 11 m 111111 f 11:1111 m 1111 j 11111111111111111 i« 11111 r a t 8 i i Posestnik I in najemniki vrtov | = se vljudno vabijo, da priglase 1 svoj naslov društvu 4616 j I p,Vrtnarska sola" v Kranju. | lliiiimiiniiiiiiiiiiiiifimiHiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiT Proda ae dobro ohranjeno motorno KOLO 5 HP s staro pnevmatiko. Več se izve pri P r e i 1 j n, ključavničarskem mojstra v Novem mestu. — 4605 Spreten as spre me takoj. Hrana in stanovanje lahko v hiši. Vš£em Pfnndner, Kranj st 128. 4537 Spretna šivilja as sprejme takoj na dom. Na razpolago ima hrano, stanovanje in ko- Pališke kopeli. — Plača po dogovoru, onndbe na: »it. 71, posta restante, Toplica pri Novem mesta. 4589 isće „BALKAN". Plača po dogovoru. — Zglasiti se je v pisarni Dunajska cesta atev. 33. 4560 Hnplm večjo ali manjšo množi«!o strešnike novega ali starega. Ponudbe: Pr. foHž, Ljubljana, Mestni trg 11. 4535 s spadajočimi prostosledi na Kranjskem se proda. Pojasnila daje rud. obratovodja A. Sp oljaric, L j ubija na, Tabor 5. 4615 Naprodaj je. eventualno se zamenja sa sivila več 100 bi črne pločevine vcčvrstne debelosti. — Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. —4617 Franc Vogl, Minka Vogl roj. Žirovnik, poročena. Dunaj. Ljubljana. 4621 s--» Odvetniška pisarna advokata in kazenskega zagovornika Dr. ALBINA SMOLETA V UUBUANI, Dunajska cesta Jtev. 20 < 4614 posluje dopoldne od 9—12 in popoldne od 3—6. laT Sprotna, laka poltena KUHARICA se ob visoki plači isće sa takof k 2 osebama. Naslov pove upr. SI. N. 4581 GOSPODINJA sa isće za majhno gospodinjstvo k enemu gospodu na deželi na Hrvatskem. — Ponudbe pod , štev. 4610" če možno v nemškem jeziku na upr »Slovenskega Naroda«,. stupu ii shira event. atanoajraftnfo in strojepisko lacs odvetaiska pisarna r Ljnb-ljanl. — Pogoj sprejema perfektno znanje stenografije in stiojepisja. — Plača po dogovoru. Pismene ponudbe na administracijo »Slov. Naroda« pod geslo. „Mutno 4574". Prodam več hekto VZGOJITELJICA za dve deklici as isće v Gradcu, ki bi pomagala za drugo meščansko Solo. Razven slovenščine in nemščine se želi tudi znanje italijanščine. — Oskrba v hiši, plača po dogovoru. Oglasi na: Cesta na Rosnlk 5 I. 4444 OJEMAL za večjo množino pravega jedilnega kostanja se išče pod: „Sezona 1918 4562" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Prodajalka vešča slovenskega in nemškega jezika liče službe v kaki večji trgovini v Ljubljani, če mogoče s špecerijskim in delikatesnim blagom. Pismene ponudbe na upravništvo ..Slovenskega Naroda" pod ltZvesioba 4539". Mirna stranka b?oz otrok išče STANOVANJE 2—3 sobe s pritiklinami, meblovano ali nemeblovano, za takoj ali za septembrov termin. Kdor je odda ali preskrbi, dobi bogato nagrado r sladkorju ali po dogovoru. Cenjene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod , Nagrada 4606". -V- fs^ ar dobro ohranjen, vzidan, z lepimi belimi pečnicami (iz prave češke gline) ae proda radi prezidave. — Kje, pove upravništvo »Slov. Narod?.*. IV V večjo trgovino na deželi ss sirefme izuri en a ~aB& KONTORISTINJA vešča knjigovodstva in ki ima veselje do trgovine. Ozira se samo na prvovrstno moč. Nastop lahko takoj proti dobri placi in celi oskrbi v hiši. Ponudbe na upr. »Sloven. Naroda« pod „Stav. 382.161 4948". Cena po dogovoru. Prane Potočnik, posestnik in gostilničar r D'eSivaai, posta Fliberk, Koroško. 4S22 mm mmm mmmm STANOVANJE s kuhinjo, 2—3 sobami, v mestu ali r bližini mesta od avgusta alt sap« tsaebra dalje. Ponudbe pod „Stanovanje" na poštni predal Star. 2, Ljubljana. 3415 Kvfiajemo v tekoči dobavi rde na cele vagone. Najnižje ponudbe na tvornico Konserv E&ja & ilnnsmana, Zeutralbi* :*o Suca], III, Isieg. 7. Išče ss veš? in zanesljiv m m it/ ti? -.J <=v 9 za večjo tovarno cementa na Spod. Štajerskem. Poleg dobre plače prosto stanovanje, kurjava in luč. Hrana iz tvorniške kuhinje odnosno živila iz konzuma po zmerni ceni. — Ponudbe s prepisi spričeval ter navedbo mogočega vstopa, pod: ,,T. C. 23/4583** na upiavništvo »Slovenskega Naroda**. KiKlio psestuo v kranjskogorskem sodnem okraju, blizu železnice se pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja, male hišice in okroglo 80 oralov zemljišč in gozdov. Vse je arondirano, in se nahaja pri posestvu vse potrebno orodje, 7 glav goveje živine, 6 prešičev, konj in 4 jarci. Proda se samo slovanskim kupcem! Pojasnila daje po nnročllu stranke Posojilnica v Radovljici. 4453 f piljka s prakse ki ima ljubezeu do otrok iu potrebno znanje za ljudski šole, in deklica za vsa dela poleg kuharic«, ■• »prajmeta v L|ub- l|.ni. Naslov pri upr. „SI. Nar." 45.?"> ■■MSSIiaHH Kupujem zmedene Stcjan Sirmoli, £jubh>a, pod Črančo št. 3. POZORt Zaradi rpokllcanfa v vojaško službovanje ie lokal odprt samo za prodajo blaga in sicer ob delavnikih samo od 9. do pol 1. ■ v« v „FAVORIT" modni album sa JESEN in ZIMO na novo izšel, (ceia K 2.—. s poštnino K 270). kakor tudi val kroji se dobivajo pri tvrdki M. RANTH, Ljubljana, Marijin trg. Glavno zast za Kranjsko. reseondeit samostojna moč. ae s prejme pri veletrgovini A. Oset, p. <3Uštan|f Koroško. 4529 M i r o d i 1 n i c a in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin. elegantna, okusna, lepa izvedba. Ia. ženske št 35-40 S 20-20 Ia. moške.,, 41-45 E 22'20 Ila. ženske „ 35—40 E 13-50 Ha. moške „ 41-45 E 15-50 CoroĐica & PKŠić, Bana? VHIn Albertg. 14. 45211 ca dobi pri tvrofel 4580 Fran Guštin v Metliki. Ođđaf&s® se samo cele vreče Cena ia klgr oglja }e Barvila za obleke »TEKLA". Pralni praški. Čistila za slamnike ,.STRO-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽNI PRAŠEK' najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parflmi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc — —" Koncesijonirana zaloga strupov. Še je doveli saioge seveda 3932 hrastovih parketnih deščic. IACIB BI 1U dobara in pokladanie psrketov, JVJIl^ rUn) LJubljana, Gradaska ulica St. 22. Prosiouollnn wMn posestva. Proda se prostovoljno na lecem in zdravem mestu, 4 klm. od Luj-zinske ceate ležeče poaesrtvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 oralov njiv, 5 oralov vrta in sadovnjaka, 4 orala travnika, 7 oralov vinograda! 180 oralov losa, drugo pašniki z novo prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Blijo Ribič obč. tajnik v Metretidn pri Karlovca, RrvftSko. 1656 IGORIN :ryi5eH ©lesarji, pozor!! Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi prve avsir. patentirane obroče za kolesa. Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesti štev. S. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — .Generalno zastopstvo za Kranjsko: 4534 Ernest atjaniii, Ljubljana. Odvetnik Dr. Peter Nedvešček naznanja da se preseli iz Radeč pri Zidanem mostu in otvori s 1. septembrom t L svojo odvetniško pisarno v Gorici Pred skotijo štev. 5. i i a v Ljubljani Stritarjeva ulica štev. 2. ~W Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije. Rezervni fondi nad 2,000.000.- kron. rWHWW.Iim. •* w%mm ■..Hipne mmmmm^ .w>«. ■»■— • Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celi Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun prod usodnemu obrestovenju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, ffinan-j cira erariene dobave in dovoliuie cira erarične dobave in dovoljuje APROVIZACUSKE KREDITE. I r 38