16. štev. V Ljubljani, dne 22. aprila 1911. Leto III. Slovenski Dom. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone za Ameriko 1 dolar. Posamezne Številke veljajo 10 vinarjev. Boj za napredno Ljubljano. •Tudi, na belo nedeljo, naj se odloči, ali ostane Ljubljana se bela in narodna — ali pa postane črna, klerikalna in nemšku-tarska. Klerikalci so se s pomočjo cerkve, z zlorabo vere, spovednice in duhovniškega stanu ivolastili deželnega gospodarstva, da morejo deželno premoženje vporabljati v s'oje strankarske, klerikalne namene. S tem svojim deželnim gospodarstvom so jasno dokazali, da jim ne gre /-a blagor dežele, da jim ne gre. za blagor kranjskega prebivalstva, temveč edinole za svoj stran-karski klerikalizem. Vse. njihovo delovanje v deželnem zboru in v državnem zboru ni našemu kmetu drugega prineslo, nego zvi. šane deželne in državne, davke. Ker pa jim deželno gospodarstvo več ne zadošča, polastiti se hočejo tudi še mestnega gospodarstva ljubljanskega, polastiti se hočejo predvsem bogate in dobro uspevajoče »Mestne hranilnice«, da bi mogli podpreti razne svoje klerikalne zavode in naprave, ki so na robu propada. Da pa dosežejo ta svoj namen, so v deželnem zl»oru sprejeli tak volilni red za mestno občino ljubljansko, kakoršnega nima nobeno mesto. S tem volilnim redom so hoteli na sleparski način dobiti ljubljansko mestno gospodarstvo v svoje roke ter pomagati tudi Nemcem na noge. Zvezali so se z luteranskimi Nemci, katoliški Škot Bonaventura je podal roko luteranskemu pastorju, da s skupnimi močmi uničijo slovensko in napredno Ljubljano. ^ ljubljanski okolici so v zadnjem času začeli kmetje precej probujati se. Za čeli so spoznavati, da jim njihovi klerikalni deželni in državni poslanci prav nič ne koristijo, temveč edinole škodujejo. In to so klerikalci prav dobro spoznali. Vsled tega hočejo našemu okoliškemu kmetovalcu kolikor mogoče škodovati. Resnica je namreč, da sta ljubljanski okoliški kmetovalec in ljubljanski meščan drug na dru- Za oznanila [se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. gega navezana. Klerikalci pa hočejo napraviti sovraštvo med ljubljanskim okoliškim kmetovalcem in meščanom. Dali so namreč v novem volilnem redu za mestno občino ljubljansko tudi nekaterim okoliškim kmetovalcem volilno pravico. Računali so pri tem, da je ljubljanski okoliški kmetovalec tako zelo kratkoviden in nespameten, da ho šel na klerikalne limanice ter glasoval zoper tiste, od katerih takorekoč živi. Najhujša nesreča bi bila za meščana in za kmetovalca, če bi piišl'0 med njima do razpora. N prašamo pa naše okoliške kmetovalce, koliko je od njih že kupil ljubljanski škof, razni korarji, frančiškani in nune! Nič, prav nič! Ti imajo svoje velike vrtove, velike njive, s katerih še celo prodajajo drugim ljudem ter na ta način odjedajo našemu okoliškemu kmetovalcu težko prislužcnc krajcarje. V ljubljanski oko-liei je nekdaj cvetela trgovina z zeljem. In ravno klerikalci so bili tisti, ki so to trgovino ob kredit spravili in napravili s svojimi zadrugami nepotrebno konkurenco. Toda še na drug način dobivajo okoliški kmetovalci od Ljubljančanov zaslužek. \ Bizoviku in okolici so perice, ki pe-rejo ljubljanskemu prebivalstvu perilo. In vprašajmo: koliko je zopet duhovnikov, frančiškanov in nun, ki dajo tem pericam kaj zaslužka ! Prepričani smo — niti enega ni. Ljubljanske nune same perejo in spre jemajo perilo še od drugih. Le napredni Ljubljančan da našemu okoliškemu kmetovalcu zaslužiti. Naše kmetovalce pa čaka še drug udarec, če pridejo klerikalci na ljubljanskem magistratu do besede. Klerikalci hočejo ljubljanskega meščana, trgovca, obrtnika po. polnoma izmolzti. Naložili mu bodo taka bremena, da bo komaj izhajal. Naravna posledica tega bo, da bo moral ljubljanski trgovec, ljubljanski obrtnik svojim izdelkom cene znatno zvišati, če l>o hotel živeti. In klerikalcem se naj naš okoliški kmetovalec zahvali, če bo moral v Ljubljani vse dražje kupovati. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica 5t. 5. Rokopisi se ne vračajo. Hirotniiu in oglasi sTuj paiiljaj« »a iprmiiln J\vi. tora" i LjuHjini Na jutrišnjo, belo nedeljo, se bo torej odločilo: Ali bosta ljubljanski okoliški kmetovalec in ljubljanski meščan še nadalje v miru živela, ali si bosta še nadalje prijateljsko pomagala v tem težkem boju za življenje? Volilci ljubljanske okolice, dobro razmislite to, Vaša usoda je v Vaših rokah, in če boste vse dobro premislili, tedaj morate priti do pi-epričanja, da bo IJubljana in s tem tudi ljubljanska okolica samo tedaj napredovala, če bo vodstvo v rokah narodnih naprednih mož, ne pa v rokah požrešnih klerikalcev. Zatorej volilci, pridite jutri, na belo nedeljo, vsi v Ljubljano in volite kandidate narodno-napredne stranke. Kaj si je treba zapomniti za ljubljanske občinske volitve? Izvrševanje volilne pravice. Volilci in volilke izvršujejo svojo volilno pravico osebno, to je, vsak voltlcc in volilka mora iti osebno volit. Vsaka ženska, ki plačuje kakršenkoli davek, ima volilno pravico in voli, kakor smo že nuglašali, osebno, a ne, kakor je bi- lo dosedaj v navadi, po-tom pooblaščenca. Društva, družbe, ustanove, zavodi, korporacije, sploh vse juridične osebe izvršujejo svojo volilno pravico po osebah, ki jih na zunaj zastopajo, ali pa po svojih pooblaščencih, ki pa morajo biti moški. Soposestniki davku podvrženogn zemljišča, imajo skupaj en glas. A ko ta soposestnika živita v zakonski skupnosti, potem voli za oba mož. Ako pa soposestnika ne živita v zakonski skupnosti, lahko pooblastita enega izmed sebe, da gre za oba volit, ali pa tudi kakega drugega. Vsak pooblaščenec pa mora biti tudi za se volilec, in mora imeti, ko pride volit, v rokah pismeno pooblastilo, ki so je podpisali vsi soposestniki ali vsaj večina njih. Volilci-kmetovalci v ljublj. okolici, ne dajte se begati od klerikalnih agitatorjev! Čc so soposestniki samo moški ali pa moški in ženske, smejo dati pooblastilo enemu izmed moških soposestnikov ali pa kakemu moškemu volilcu. A ko pa so soposestnice samo ženske, morajo pooblastiti eno izmed sebe, ali pa kako volilko. Nanašamo vnovič: Pooblaščenec mora biti sum volilec, a ne sme prevzeti več kakor enega pooblastila. Kakor smo že gori omenili, volijo društva, družbe, sploh razne korporacije po zastopnikih, to je po tistih osebah, ki jih na zunaj zastopajo. Takšen zastopnik je tudi varuh mladoletnih. Vsak zastopnik mora biti avstrijski državljan in vsaj 24 let star. Zastopnik ne sme biti pod skrbstvom, ne sme biti aktiven vojak, ne sme uživati ubožnih podpor iz občinskih ali drugih javnih sredstev, in ne sme biti obsojen radi raznih nečastnih dejanj, kakor tat-vine, sleparstva, goljufije itd. V čemer pa se zastopnik razločuje od pooblaščenca, je to, da zastopniku ni treba, da bi bil za-se volilcc in da lahko zastopa več volilnih upravičencev, ki ne morejo osebno voliti. Vsak zastopnik se mora z dokumenti kot tak izkazati pred volilno komisijo. Volilna dolžnost. Opozarjamo volilcc in volilke, da je pri teh občinskih volitvah uveljavljena dolžnost, to sc pravi — vsakdo, ki je v volilnih imenikih vpisan kot volilec ali vo-lilka, mora voliti, to je, priti mora na belo nedeljo, dne 23. aprila med 10. dopoldne in 4. popoldne na volišče in tam oddati volilni kuvert z glasovnico. Volilni dolžnosti niso podvrženi samo tisti, ki ne prebivajo stalno v Ljubljani. Kdor izmed volilcev ali volilk ne pride k Tolitvi, bo po končanih volitvah pozvan na odgovor in kaznovan. Volilne legitimacije in volilni kuverti. Vsi volilci in volike, ki so vpisani v volilne imenike, dobe najkasneje pet dni pred volitvijo, to je najkasneje do velikonočnega torka, dne 18. aprila, po pošti volilne legitimacije ali izkaznice in volilne kuverte. Volilna legitimacija služi v to, da se volilec aJi volilka izkaže pred volilno komisijo, da ima res volilno pravico. Zato mora vsak volilcc ali volilka legitimacijo prinesti sabo na volišče. Volilni kuverti so za to, da se vanje da glasovnica. Ako bi kakšen volilec ali volilka najkasneje 48 ur pred volitvijo, to je do petka, dne 21. aprila, ne dobil volilne legitimacije in volilnega kuverta, inora isti osebno na deželno vludo, Simon Gregorčičeva ulica v Ljubljani, pritličje, desno, kjer l>o dobil potrebne volilne dokumente. Pii volitvi se smejo uporabljati samo uradno izdani in z uradnim pečatom opremljeni volilni kuverti. Ako volilni kuvert izgubiš ali pokvariš, dobiš lahko novega. Sicer pa se volilnih kuvertov lahko kupi na magitsratu, kolikor se hoče, toda treba je za vsak izvod plačati dva vinarja, vendar pa jc magistrat dolžan, volilne ku-verle prodajati samo do petka, dne 18. aprila. Končno se lahko volilni kuvert dobi tudi pri volilni komisiji. Volilni kuvert za I. razred je — bel, za II. razred — moder in za III. razred — rdeč. Na kuvertu ne sme biti napisanega ničesar drugega, kakor volilni rezred (z rimsko številko: I., II. ali III.). Nihče naj torej na kuvert ničesar ne zapiše, ker bo sicer njegov glas neveljaven. Glasovnice. Glasovnico si lahko sicer vsak sam pripravi, vendar pa je bolje, da sc vsak volilec ali volilka zglasi pri kakem naprednem političnem društvu v Ljubljani, ali naravnost v pisarni narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica, Dolenčeva hiša v I. nadstropju, ter tem zahteva pravilno izpolnjeno glasovnico. Glasovnica je pravilno izpolnjena: Za 1. volini razred, ako je na glasov niči napisano: I. razred (ako napišeš arabsko številko tako-le 3. razred, je glasovni ca neveljavna) — Narodno - napredna stranka — Ivan Knez. »II. razred. — Narodno - napredna stranka. — Fran Višnikar.« Glasovnica za III. razred se glasi tako - le: »III. razred. — Narodno - napredna stranka. — Doktor Ivan Tavčar. Vse tako izpolnjene glasovnico so veljavne. Na glasovnici torej ni treba pisati imen vseh kandidatov, marveč samo prvo ime izmed kandidatov, ki jih je v dotičnem razredu postavila narodno - napredna stranka. Prav posebno je treba pripomniti, da se ne sme noben volilec ali volilka podpisati s svojim podpisom. Sicer pa smo že gori naglašali: Naj se noben volilec ne muči, da bi glasovnico sani napisal, marveč naj se zglasi pri na-rodno-napredni stranki, ki mu bo dala na razpolago vse potrebne glasovnice. Glasovnico za I. razred je treba vtakniti v — beli kuvert, glasovnico za II. razred v — modri kuvert, glasovnico za III. pa v rdeči kuvert. Na to je treba posebuo paziti, zakaj ako deneš na primer glasovnico za III. razred v beli ali modri kuvert, ali narobe, je tvoj glas neveljaven. Zato skrbno pazi, da deneš glasovnico I. razreda v beli, glasovnico II. razreda v modri in glasovnico III. razreda v rdeči kuvert. Vsak kuvert, v katerem je glasovnica, jc treba zalepiti in ga skrbno čuvati, da so ne pokvari ali zamaže, ker sicer sc glasov-nica proglasi za neveljavno. Kako so vrši glasovanje? Volitve se prično, kakor jc znano, v nedeljo, dne 23. aprila ob 10. dopoldne in trajajo do 4. popoldne. Vsak volilec ali volilka naj pravočasno pride z volilno legitimacijo in z volilnimi kuverti, v katerih že ima glasovnice, na volišče. Prišedši na volišče, je treba predsedniku volilne komisije najprej pokazati volilno legitimacijo, nato pa se mu vroče v zalepljenem kuvertu glasovnice. Predsednik položi kuverte, ne da bi jih smel odpreti, v volilno posodo, za to določeno. Volilec je s tem volitev opravil in so lahko odstrani, lahko pa tudi ostane, ker je volitev javna. Volilci III. razreda oddajo samo eno glasovnico v rdečem kuvertu. Po dve glasovnice pa oddaš, ako si volilec I. ali II. razreda, ker iinaš potem volilno pravico tudi v III. razredu. V tem slučaju boš torej oddal eno glasovnico za I. razred v belem kuvertu, oziroma za II. razred v modrem kuvertu in poleg tega še eno glasovnico za III. razred v rdečem kuvertu. Nove volitve članov in namestnikov občinskega sveta ljubljanskega so torej razpisani in se bodo vršile v nedeljo, dne 23. aprila 1911. Začetek volitve jo ob 10. dopoldne: oddajanje glasov se sklene ob 4. popoldne. Z ozirom na ogromno število volilcev in volilk je določenih 19 volilnih komisij. V svrho, da bo vsak vedel, kje bo moral voliti, naj navedemo uradno razvrstitev: A. Vse ženske-volilke volijo v poslopju mestnega dekliškega liceja, Bleiweisovu cesta št. 23, v treh voliščih, za kojih vsako se postavi ena volilna komisija, in sicer po sledečem redu: Zenske volilke začetnih črk volijo: A do J v telovadnici v pritličju, K do P v učilnici v I nadstropju, R do Ž v risalnici v II nadstropju. H. vsi ostali volilci-upravičcnci, to je oni moškega spola — bodisi da. izvršujejo volilno pravico osebno ali kot zastopniki, odnosno pooblaščenci, volijo po skupinah v naslednjem določenih na nastopnih voliščih: \olllni upravičenci začetnih črk volijo: A in B v vrtni dvorani hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica C, C in I) v telovadnici I. državne gimnazije, Tomanova ulica. E, F in G V telovadnici II. državne gimnazije, Poljanska cesta. H, I, potem J do vštevše številke 2700 imenika III. volilnega razreda, v dvorani »Rokodelskega doma«, Komenskega ulica št. 12, I. nadstropje. J (vsi ostali, vštevši vse dodatne vpisane) in Iv do vštevše številke 3400 imenika III. volilnega razreda v veliki dvorani hotela »Union«, vhod skozi duri v Frančiškanski ulici. L v šolski dvorani mestne dekliške osem-razrcdnice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg. M v pritlični veliki učilnici mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg. N, O, i*>tem P do vštete št. 5400 imenika III. volilnega razreda v telovadnici I. mestne dekliške ljudske šole, Komenskega ulica. P (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) v pritlični učilnici I. mestne deške ljudske šole, Komenskega ulica. R v mali dvorani v »Narodnem domu«, pritličje, dvorana trgov, društva »Merkur«. S do vštete št. 7000 imenika III. volilnega razreda v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod od Streliške ulice. S (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) in Š v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod nasproti mestni ledenici. TinU v telovadnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta. V in W v pritlični učilnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta. Z in Ž v mali dvorani v »Ljudskem domu«, Streliška ulica št. 12, I. nadstropje. Za glavno volišče (§§ 38 in 46 obč. vo-lilnega reda) je določena velika dvorana v »Mostnem domu«, volilna komisija XVI. Volilnim upravičencem se dostavijo volilne listine (volilne izkaznice in volilne kuverte) v smislu ( 23 obč. volilnega reda pravočasno po pošti. Volilni upravičenci, ki niso dobili iz kakršnegakoli vzroka svojih volilnih listin najkasneje 48 ur pred dnevom volitve, dobe lahko osebno pri c. kr. deželni vladi, vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, pritličje na desno. * * * Kmetovalci - volilei iz ljubljanske okolice! Ne poslušajte klerikalnih agitatorjev, tudi ne svojih župnikov, kaplanov, ker nimajo ljubljanske občinske volitve z vero prav nič opraviti. Gre odino-le za žepe ljubljanskega prebivalstva in okoliške-gu kmeta, katere hočejo klerikalci izprazniti ter uupolniti svoje nikdar polne bisage. * * * Kmetovalci - volilei v ljubljanski okolici! Ne dajte svojih izkaznic, ki jih dobite za občinske volitve ljubljanske, nikomur iz rok! Ne zaupajte jih nikomur, ker vas hočejo klerikalni agitatorj iza nje oslepariti. + * * Kje sc zbirajo ljubljanski okoliški kmetovalci na belo nedeljo pred volitvami? Ker bodo klerikalci na vse načine begali ljubljanske okoliške kmetovalce na be.lo nedeljo pred volitvami, poživljamo vse one okoliške kmetovalce, ki hočejo sami sebi dobro in ki nočejo postati žrtve klerikalne požrešnosti, da sc skupno zbi rajo na belo nedeljo okoli devetih dopoldne v sledečih gostilnah: Volilei iz Št. Vida, Dravelj, Kosez in okolice — pri »Slepem Janezu«. Volilei iz Ježice, Črnuč, Kleč, Suvelj in okolice — pri »Figabirtu« Volilei z Viča, Gline, Brezovice, Dobrove in okolice — pri »Francelju« na Tržaški cesti in pri »Marčanu« na Rimski cesti ter pri Terplncu (pri „Jožetu“) na Tržaški cesti. Volilei z Barja in okolice — pri »Ceš-novarju«, »Ribiču« in »Rostoharju« na Dolenjski cesti. Volilei iz Stepanje vasi, Bizovika iu okolice pri »Belem konjičku« na Poljanski cesti. Volilei iz občin Sncberje, Moste, Obrije, Tomačevo, Šmartno ob Savi in okolice pri »Zupančiču« na Martinovi cesti. Kmetovalei, pridite vsi in ne dajte se begati od klerikalnih agitatorjev, ki vas hočejo samo oslepariti. * * * Shod na Barju. V nedeljo popoldne je priredilo »Napredno politično in gospodarsko društvo za šen(jokobski okraj« na Barju pri Vidmarju shod, ki je bil izborno obiskan. Dve sobi ste bili polni, volilei so pa stali tudi po lodniku. Shod je otvoril društveni predsednik g. Bergant, ki je v iskrenih besedah pozdravil navzoče volilke in volilce. Nato je govoril deželni odbornik g. dr. Ivan Tavčar, ki je izvajal sledeče: Dragi Barjani! Že v drugič sem v tem volilnem boju med vami. Novi občinski volilni red jo tak, da mora vsak voliti. Moje mnenje je, da naj voli vsakdo po svojem prepričanju. Klerikalci sc bahajo, da bodo naše Barjane podkupili. (Klici: »Saj nas no bodo!«) Poniževalno je tako govorjenje za naše Barjane. Mi pa smatramo Barjane za prave člane ljubljanske občine. In dati nam morate spričevalo, da smo do zdaj za vas napravili, kolikor je bilo v naši moči in kolikor so dopuščala sredstva občine. Z mirno vestjo lahko trdimo, da smo boljši vaši prijatelji nego so klerikalci. Vi ste del ljubljanskega mesta, Barje del ljubljanske občine — in kot taki ste deležni dobrot in nesreč, ki zadenejo ljubljansko občino. Velik del teh nesreč je pa ta, da so si kleriknlci vtepli v glavo, da hočejo vse vzeti Ljubljani, torej tudi vam. Če bodo nas tepli, bodo tepli tudi vas. Omenim naj samo melioracije, ki jih izvršuje dežela. Dežela je najela desetmilijonsko posojilo, ki naj se razdeli po celi deželi, samo Ljubljana ne dobi nič. Pač pa bo morala Ljubljana, plačati od teli desetih milijonov cele tri milijone. In k tem bodo morali prispevati tudi Bar-jani. In s tem se ravno Barjanom napravi največja krivica. Teh deset milijonov se bo vporabilo za vodovode, osuševanje travnikov itd. In vprašamo vas, kdo bolj potrebuje zdravo pitno vodo nego Barjan. Pa vam pride neki klerikalec z imenom Šmuc, ki je doma menda iz Lip, in pravi, da imajo Barjani že sami dovolj vode in da dajo celo Ljubljani lahko nekaj vode, če jo hočejo. (Naj pije sam to gnojnico!) Na ta način se pa le ne smemo norčevati iz tako velevažne zadeve. Dežela je dolžna, da da Barjanom potrebno podporo za zgradbo vodovoda. Ce že mestu Ljubljani noče ničesar dati, naj da od onih desetih milijonov en milijon in mi vam napravimo prepotrebni vodovod, in sicer tak vodovod, da vam nc bo treba konkurirati z žabami. Važen del melioracijskega dela je tudi zboljšanje travnikov. Barje ima popolnoma poljedelski značaj. In vendar ne da dežela Barjanom v svrlio zboljšanja travnikov niti vinarja in sicer samo zaradi toga, ker so Barjani slučajno Ljubljančani. Mi pa zahtevamo, naj se da Barjanom ravno- tako potrebna deželna podpora, kakor se daje ostali deželi. (Tudi mi zahtevamo!) V Ljubljani se regulira Ljubljanica. Ena napaka pa je, da se zatvornice prekmalu zapirajo. Mi v tem oziru sedaj ne moremo ničesar storiti, ker nimamo ua magistratu nobene moči. Kakor hitro pa pride narodno-napredna stranka v ljubljanskem občinskem svetu na. krmilo, se bo v tem oziru vse potrebno ukrenilo. Za zdaj pa morate nekoliko potrpeti. Vsled regulacije Ljubljanice pa nastane za Barje velika nevarnost. Voda bo padla. In že danes pravijo inženirji, da bo s tem izgubilo Barje potrebno mokroto. Vaši travniki, vaše njivo se bodo vsled tega izpremenile v prah. Nastala bo potreba, da se voda poviša in pa da se spelje po travnikih in njivah. In kjdo naj skrbi v tem oziru za vas — ljubljanska mestna občina. Čeprav so namakalne naprave melio-r&čno delo, vendar klerikalci že zdaj obljubljajo, da ne bodo ničesar dali. Tem manj bodo pa dali, če pridejo tudi v ljubljanski občini do premoči. Naša stranka se bo pa z vso silo zavzela za to, da se pomore Barjanom, ki so tudi kmetje, do tiste podpore, katero mora dežela dati iz melio-račnega fonda. Vsled tega volite s stranko, ki vam je do zdaj pomagala, ki pa hoče tudi v bodoče delovati na to, da dobe Barjani vse tisto, kar morajo dobiti. Volite kandidate narodno napredne stranke, ker od klerikalcev ne boste nič dobili. Ce pa hočete s Šmucom še nadalje piti ono gnojnico, volite klerikalce. (Ne l)omo jih 1 Te naj voli Šmuc!) Govoru je sledilo burno pritrjevanje. Potem je govoril g. župnik B e r c e, ki je z verskega stališča kazal, da je klerikalna politika protiverska. Povedal je, kako je skušal škof pobasati velik del ustanovljenih maš v svoj žep. Kmetje so bili ogorčeni nad takim ]>ostopanjem klerikalcev in so glasno izražali svoje mnenje. Gospod urednik P u s t o s 1 o m s e k je v krepkih besedah očrtal naravnost pogubno delovanje klerikalcev v državnem zboru. Opisal je ono velikansko navdušenje, s katerim je glasoval dr. Šušteršič za ogromne vojaške zahteve. Ob splošnem navdušenju je predsednik zaključil shod. Vse kaže, da se tudi Barjani zavedajo in da bodo tudi ti pokazali na belo nedeljo, du hočejo imeti Ljubljano napredno in na-rodno, ne pa klerikalno. Volilni boj. Ne gre se za vero! Laž, nesramna laž je, ki jo razširjajo klerikalci, da se gre pri bodočih občinskih volitvah ljubljanskih za vero. Gre se edinole za žepe ljubljanskega prebivalstva in okoliškega kmetovalca, katere hočejo klerikalci sprazniti. In klerikalci so tisti, ki uničujejo vero, ki so izpremenili cerkev v agitacijski prostor, kjer se slišijo najgnus-nejša obrekovanja in hujskanja. Zatorej, volilci, napodite z mokro cunjo vsakega klerikalnega agitatorja, ki vam poreče, da se gre za vero. Censtohovske razmere hočejo vpeljati. Klerikalci grme s prižnic, da hočejo naprednjaki vpeljati portugalske razmere. S tem pa morejo delovati le pri nerazsodnem ljudstvu. Res pa je, da se naprednjaki bore zoper to, da se iz Ljubljane ne napravi drugi Censtohov, kjer bi razni ku-tarji in menihi jemali denar ter ga zapravljali s svojimi priležnicami. Mi spoštujemo poštene duhovnike, zaničujemo pa one i>olitikujoče duhovnike, ki netijo samo sovraštvo. Zatorej vas poživljamo, volilci v ljubljanski okolici, ne poslušajte zapeljivih klerikalnih agitatorjev in volite narodno-napredne kandidate. Viški frančiškani in shod v »Mestnem domu«. Malo posramovali so se tudi klerikalci, ko so šli mimo »Mestnega doma«, kjer se je vršil inanifestacijski shod narodno-napredne stranke. Župnik z Viča, frančiškan seveda, je peljal svoje ovčice iz »Ljudskega doma« in posebno interesantno je bilo, kako je povešal neki voznik z Gline, ki mu pravijo pri domu Kušar, glavo; bilo ga je tako sram, da ni vedel, kam bi se skril, slednjič je sklenil svojo glavico skriti kakor tič »Štravs« pod svojim klobukom, pa se mu ni posrečilo skriti svoje osebice. Možakar že ve, zakaj si ne upa iti prostega pogleda mimo naprednjakov. Na veliki petek je bila godba v »Unionu«. Cerkvene, pn tudi policijske oblasti strogo gledajo na to, da na veliki petek ne igrajo godbe po gostilnah in drugih javnih lokalih. Kar je pa drugim prepovedano, to je dovoljeno klerikalnim gostilnam. In tako je na veliki petek cel večer v unionski kleti igral električni klavir. Radovedni smo, kaj poreče škof k temu. Toda kaj bi rekel, saj vendar to prinaša desetice klerikalcem1? Dimnik proti Vilfanu. Klerikalni deželni poslanec Dimnik se v zadnjem času hvali po gostilnah, da je pr.iv pošteno posvetil županu na Ježici, Vilfanu, ter izposloval, da je deželni odbor zavrnil neko docela upravičeno pritožbo, ki jo je Vilfan vložil pri deželnem odboru. To pripoveduje Dimnik vsakomur, ki ga lioče poslušati in zlobno pristavlja: »He-he-he, pa sem Alešu pokazal, da sem jaz le večji gospod kakor on in da moja beseda vendarle več zaleže pri gospodih deželnih odbornikih, kakor njegova.« o Dolenjske novice o d škocijan pri Mokronogu. Blamaža za blamažo so vsiplje letošnje leto na naše »gspude«, Zdaj so ujeli zopet dve. Pri na- domestnih volitvah v deželni zbor je dobil Vehovec s pomočjo naj obširnejše agitacije in s pomočjo razbijanja in razsajanja po prižnicah 70 glasov, Mandelj pa 142 brez vsake agitacije. Drugo blamažo pa so doživeli pred okrožnim sodiščem v Novem mestu. Komljanec je na prigovarjanje svojega starejšega sotrudnika v vinogradu Gospodovem vložil priziv proti znani razsodbi okrajne sodnije v Mokronogu. No, Komljanec plača vseeno 50 K, oziroma papca pet dni ričet in plača vse stroške. To se pravi: Fuks iz kaplanijskega hleva ven! Ker pa je baje drugi kaplan rekel, da trpi v slučaju neugodnega izida vzklica nadaljne stroške on, bo rajžal drugi 1'uk-selj iz hlevčka. d Škocijan pri Mokronogu. Kdor ni bil v lemenatu, ne zna pisati, to bo menda enkrat povedal Komljanec na prižnici kot neovrgljivo božjo resnico. V »Smrdoljubu« namreč predbacivajo naši pastirji g. Benedičiču dopisovanje v »Slovenski Doni«, ker menda mislijo, da smo vsi naprednjaki sami analfabeti in da se nauči človek pisati še-1 e v semenišču. Rečemo še enkrat, gosp. Benedičič ni dopisnik, pač pa nekdo drugi, ki ga ne bodete izvedeli drugače, kakor če se prostovoljno izda. Sicer pa je v naši fari dovolj ljudi, ki sestavijo lahko lepše dopise, kakor pa »akademično« izobraženi gospodje, v »Lažiljubu«. d Škocijan pri Mokronogu. Zadnjič je v farni cerkvi zopet grmelo proti »Slovenskemu Domu«. »Hudič bo vzel tistega, ki le prestopi prag hiše, v kateri se bere ta časopis,« Takoj po maši pa je g. Dur-java dal v svoji veliki požrtvovalnosti za napredno stvar razglasiti, da naroči vsakemu, ki hoče čitati »Slovenski Dom«, ta časopis zastonj, samo naj pride k njemu. In reg, kakor čujemo, se jih je že precej cdzvalo, pa ni dosedaj še nobenega hudič vzel. d Tržišče. Ker sc že precej časa nisem oglasil, pa je postal »Smrdljivec« zopet nesramen, to so pravi, zopet se je v »Lažiljubu« »nekdo« oglasil. No, kar se tiče poročila o »impozantnem« shodu mladeničev v Tržišču, je pač le to resnično, da se je zbralo nekoliko mladoletnih fantov, ki jih je hotel Kalan naloviti za fantovsko Marijino družbo. In da ne bo mogoče kdo rekel, da lažem, omenim še, da je bila žen-ska Marijina družba vsa zbrana, kar pa ni čudno, ko je vendar imela na tem shodu dobiti fante. Kako se je torej shod vršil ? Prvi govornik je bil seveda Francelj alias županček in po najnovejšem deželni (ljudje pravijo deževni) poslanec, tako učeno, da, kakor se je izrazil sam Kalan, samega sebe ni razumel. Kako so ga mogli razumeti še-le drugi. Kar se pa tiče zleta Sokolov v Tržišče, ni bil nikak manifestač-ni shod, kakor pravi »Smradoljub«, saj v Mokronogu niso vedeli zanj, dokler jih »Domoljub« ni podučil. Bil je to le navaden pešizlet, ki ga je društvo posvetilo sebi samemu in zaraditega tudi ni bil najav- ljen, torej sprejema ni Lilo mogoče pričakovati. Kar omenja dopisun o »hitrem iii klavernem« odhodu, mu povemo samo tole: On gotovo misli, da je treba pri vsakem izletu žreti ure in ure, dokler ni vse tako pijano, da počepa pod mizo. Priznavam prav rad, da dela klerikalna banda, osobi-to »čuki«, povsod tako in po tistem mladeniškem shodu je vsak dušo malo pod-sprajcal, kaj ne. Dopisnik pa nikakor ne sme misliti, da je za »Sokola« ravno tisto lepo, kar je vzor »Čukom« in »marinar-jein«, Tn z dopisom v »Domoljub« je dal »potepuh po šentruperski (ali kakšni) dolini« prvič svojim pristašem krasno spričevalo, kakšni ne smejo biti, drugič pa je povedal, da »Sokoli« niso prišli v Tržišče pijancevat, povedal je torej čisto resnico, Pa ravno nasprotno, kot je hotel v svoji onemogli jezi. Vrhu tega pa ta visoko olikani in izobraženi človek stavi sebe samega v najlepšo luč. Kajti nobeden kmet v naši fari ni rekel in tudi ni mogel reči, da so bili »Sokoli« našemljeni in da so zverine. To znajo navadno samo »pastirji«, pa saj ni čuda, saj drugega dela tako nikdar niso imeli, kakor študirati in upravljati leksikon psovk. Dobro le, da nas Mokrono-žani poznajo in vedo, da dopisnik ni poročni ljudskega mnenja, ampak lastne izmišljotine. In če si 011 mogoče domneva, da smo vsi ž njim enih misli, mu povemo, da bo prišla le prekmalu prilika, ko bo ostal sam, čeprav bodo izvestni faktorji letali z listki od hiše do hiše in vsiljevali klerikalnega kandidata, čeprav bo grmelo iz priž-»ic< in čeprav se bo rabila spovednica za vse mogoče namene. v. ležišče. Veliko soboto dopoldan po masi se je obesil v gozdu Alojzij Rugelj iz . 0c.a^’ l)0sestnika sin. Vse njegovo govorjenje istega dne kaže, da ni bil normalen, o si je vzel šiloma življenje. d V ino pri Grosuplju. Tukajšnji posestnik Ivan Podlogar je hotel pred kratkim ustreliti neko lisico, ki se je bližala hiši. Strel pa je razgnal puško in ranil 1 odiogarja tako hudo na levi roki, da je luoral drugi dan v deželno bolnišnico v Ljubljano. d Grosuplje. V zadnjem času so tatovi odnesli iz baron Lazarinijevih gozdov lesa za kakih 20 kron. Ravnotako so izkopali in odnesli tatovi posestniku Franu Puciharju iz Gojnic iz sadnega vrta več malih drevesc. d Ribnica. Pri snaženju nekega stroja 0 J)1* ^kajšnem ključavničarju Jakobu laf'" zaP<>sleni pomočnik Josip Medic ranil desno roko. vi. Hitije. dz krogov naših vzornih 1 *nijinih družb.« N0 ustrašite se, gospod met 111 v, tega naslova. Po mojem skromnem mnenju bi bilo dobro, da bi tudi tej "'isti »katoliške organizacije« posvetili malo pozornosti. Vem sicer, da se bom zameril našemu prevzvišenemu in »častiti« uhovščini, ker poročam to vašemu listu 111 ne morebiti »resnicoljubnemu« Laži- ljubu. Ker pa vem, da poroča vaš list vselej le golo resnico brez zavijanj, zato sem se odločil zanj. Naj sledi torej le kratko poročilce. Minoli teden je bila pred našim sodiščem prav pomembna obravnava. Tožile so se brhke marinarice. Obsojene so bile: dve devici v 14-, dve pa vsaka v 5-dnevni zapor. Moj bog, koliko greha bi dejal naš prevzvišeni. Pa kaj je bilo? K Svetemu Križu pri Litiji so dobili novega župnika. Pretežen del marinaric pa že z imenovanjem tega župnika ni bil zadovoljen ter bi bile rajše imele tedanjega rejenega župnika. Pričela se je skrita gonja v obliki anonimnih denuncijacij proti župniku.Kdo je bil duševni oče teh ovadb, se ne ve, ker se zna dobro skrivati, a žrtve so postale te obsojenke. Neko nedeljo se je župnik Lah raz prižnico hudoval nad Marijino družbo, ker je dobil neko brezimno pismo in je slutil, da izvira iz družbe. To je bilo povod, da so se začele pobožne »sestre« med seboj zmerjati in psovati z ne prav ukusnimi priimki. Res lepi sadovi katoliške vzgoje, ki se ucepljajo marinaricam. To je nepo-bilen dokaz, da se tam goji le hinavstvo, zahrbtno sovraštvo in ovaduštvo prav v smislu Liguorjeve morale. Moj bog, moj bog, koliko greha! Zadeva je prišla končno pred sodišče, ki je napravilo saj navidezen konec temu prepiru, plamena sovraštva pa ni in ne bode moglo pogasiti. Stvar je samanasebi prav vsakdanja — če ne bi imela tako čudnega ozadja in bi jasno ne kazala, kako se pri marinaricah praktično izvršuje oni rek: Ljubi svojega bližnjega. Vzorne device se tožarijo, mesto da bi druga drugi iz krščanskega usmiljenja odpuščale. Ta družba naj bi bila vzor vsej fari, naj bi bila ponos naši »častiti« duhovščini in dika njenemu vrhovnemu pokrovitelju. Pa -- — — 1 Skrivno in zahrbtno rujejo druga proti drugi, uče se pritajenega sovraštva in kažejo, kakor oni svetopisemski farizej, le na zunaj svojo pobožnost. E, modri trak in pa svetinjica še ni vse, če je pa srce polno sovraštva. Nič ne pomaga, če prihaja sam prevzvišeni tupatam obešat trakove, pa ostane srce zakrknjeno in trdo, kakor kovinaste svetinjce. Vse je le modro preračunjeno, kako kazati svetu le na zunaj pobožnost! Pobeljeni grobovi! Ta tožba pa ima še prav pestro predzgodovino, katero bomo, če bode potreba, še natančneje preiskali in potem poročali javnosti. d Sv. Ožbald. V nedeljo, dne 9. t,. m. zjutraj, se je splazil že večkrat kaznovani Ivan Krhlikar iz Slivnega v litijskem okraju v shrambo župnišča in se skril v veliki zaboj za žito, očitno z namenom, da bi med božjo službo kradel na debelo. Ko pa je zapirala kuharica, prodno je odšla v cerkev, vsa vrata, je slišala sumljiv ropot. Šla je gledat in videla, da je tat s silo zopet odprl vrata.Ko jo je zagledal, je pobegnil. Krhlikar je najbrže hotel stikati tudi po drugih prostorih v župnišču. Tatu sta zasledovala potem dva posestnika, ki sta ga tudi dobila in oddala orožnikom. <1 Iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Danes na Velikonočno nedeljo popoldne nastal je v bližnji vasi Draga požar, ki se je radi močnega vetra tako hitro razširil, da je tekom dveh ur upepelil tri gospodarska poslopja. Le neumornemu delu naše vrle požarne hrambe se je zahvaliti, da se ni ogenj lotil tudi drugih poslopij, katera so večinoma s slamo krita in jako blizu drugo poleg drugega. Za požarno hrambo, ki je bila takoj na mestu, je bilo delo zelo težavno in naporno, ker se je morala voda iz oddaljenih studencev šele donašati in je res le njena zasluga, da se je ogenj omejil in da ni vpepelil cele vasi. Vsa čast ji! Pri tej priliki pa ne sme biti neomenjeno, da so bila vrla dekleta iz Št. Ruperta prva, ki so prihitela na pol ure oddaljeni kraj nesreče, kjer so donašala vodo in nič manj pripomagla, da se je preprečila večja nesreča. Posebno pa se je pri tem človekoljubnem delu odlikovala naša velespoštovana prvoboriteljica družbe sv. Cirila in Metoda, gdč. Mici Frelihova, ki je tudi tu pokazala vse svoje vrline. Povsod je bila prva in z najlepšim vzgledom bodrila so-tovarišice k vztrajnemu delu. To dobrodušno blago, človekoljubno in vedno požrtvovalno dekle je res pač lahko v ponos in v zgled celi fari! d Metlika. Pred nedavnim časom se je obregnil »Slovenec«, ob »Prvo dolenjsko posojilnico«, češ, da je pred polomom, ker je izklučila nekaj klerikalnih petelinčkov, da si je ravno »Prva. dolenjska i>osojilnica« najbolj trden zavod na celem Dolenjskem. Toda človek obrača, bog pa obrne. Sedaj je prišlo pa ravno nasprotno. Klerikalna posojilnica je izključila dva metliška meščana, izmed katerih je eden navdušen klerikalce, ker se boji poštenega nadzorstva in kor hočejo gospodje klerikalci s pomočjo skoraj falitne posojilnice podpreti še bolj falitnoi konsumno društvo. Kajneda, gospod Davorinček in kompanija, izključena gospoda se nista nič kaj preveč strinjala z vašimi nazori o modernem gospodarstvu in se nista dala kar tako slepo ugnati v kozji rog in zato ven z njima, dasiravno sta bila celo odbornika. A ko se ima okoli sebe ljudi, ki nimajo pojma o poslovanju posojilnice, ali pa ljudi, ki streme za istim ciljem — se lažjem rešuje falitna podjetja — no ja, čisto po klerikalnem vzorcu ---saj Mandelj je moral tudi iti. o Gorenjske novice o g Šmarna gora. Vsem izletnikom na Šmarni gori dobro znani mašnilc je star menda že 97 let. Ta revež živi na Šmarni gori v največji bedi. Menda že dve leti ni I>rišcl več iz tiste, človeka nevredne luknje, kjer stanuje. Stari revež je popolnoma zapuščn in živi v pomanjkanju in v nesnagi. Neki gospod, ki ga je v nedeljo obiskal, nam je povedal, da se je razjokal pri pogledu na onemoglega starčka, če bi ta mašuik stanoval v svinjaku, bi ne živel v taki nesnagi kakor sedaj. Pri postelji ima rog, da kliče ljudi na pomoč in tudi neki zvonec, ki ga pa menda še vzdigniti ne more. Ljubljanski škof bi pač bolje storil, Če bi se pobrigal za usodo tega, od starosti že onemoglega mašnika, kakor da seje sovraštvo in prepir. g lz Sore nam pišejo: Kdo škoduje naši zadrugi, kdo škoduje nam kmetom? Pri nas smo' ustanovili živinorejsko zadrugo, ki naj bi gojila posebno pincgavsko vrsto govedi. Spoznali pa smo, da nam je brez primere koristneja simentalska pasma. Zato smo premenili zadružna pravila in sedaj delujemo odločno na to, da upeljemo simentalske krave in bike. Pa česar bi ne mislil nihče, to se je zgodilo. Simentalske bike so nam postavili le na ogled, grof Barbo pa ima dva pincgavska bika, podobna mršavi hrvaški buši in ta nam ponuja, da bi se pri nas izboljšala goveja živina. Ker je deželni odbor v klerikalnih rokah, poskusila sta dva župnika iz te občine vplivati, da bi se nam ustreglo. Posrečilo se jima ni in grof Barbo ter Legvart imata za nas vedno še pripravljene bušaste bike. Gospode prosimo resnobno, naj nas nikar ne imajo za take backe, kakršne smo se kazali pri raznih volitvah. Ako nam hočete pomagati, prav, bomo hvaležni, ako nam pa nočete koristiti, pustite nas v miru, pomagali si bomo, kakor bomo bolje vedeli sami, no, bušakov ne bomo plodili, to znajte. Kdor nam hoče škodovati gospodarsko, naj ne hodi k nam ne na shode, ne na volišča po naše glasove! g Iz Moravč. Zadnji »Domoljubovi« osebni napadi so imeli posledice, da smo pridobili pet novih naročnikov na »Slovenski Dom«, čudno se nam zdi, da se je dopisnik »Domoljuba« zopet enkrat milostno ozrl na one »reveže«, o katerih je vedno pisal, da so zanj mrtvi. Ali so od mrtvih vstali1? — če bi mi hoteli biti nesramni in podli, lahko bi zapisali marsikako vrstico in popisali razne slike naših kaplanov, kar se utegne zgoditi, če bodo izzivali. Svoji k svojim! Tako so zijali klerikalci v »Domoljubu«. In sedaj, ko smo ustregli njihovi želji sedaj jokajo in stokajo ter grozijo in napadajo osebno. Pomagalo ne bo nič. Svoji k svojim naj bo za naprej naše geslo, da tem moravškim bahatim kričačem pokažemo, kako lahko izhajamo brez njih. g Kranj. Dne 13. aprila si je pri P. Bizjaku neki fant izposodil kolo za tri ure. Fant je rekel, da dela pri ključavničarju Sokliču v Kranju in da bi šel rad v Ljubljano nekaj obleke iskat. Pravil je tudi, da se je pri Speilu v Ljubljani učil in da se piše Jože Zalar. Dobil je kolo in se ni več vrnil. Fant je 16 do 17 let star, bolj majhen, okroglega obraza in je imel čepico na glavi. Trdil je, da je njegov oče na železnici v Ljubljani. Kolo se lahko spozna, je bolj nizko, precej rabljeno, na gornji štangi ima precej globok vtisk od padca. Znamka firme Durkopp. Zadnji plašč je dvakrat zakrpan. Kolo je vredno 80 K. — Kdor bi kaj vedel o tem fantu ali kolesu, naj to javi Pavlu Bizjaku v Kranju 102, ki da 10 K, če se kolo nazaj dobi. g Z Bleda se nam piše: Veliko hinavščino uganjajo naši klerikalci, ko pišejo o velikih zaslugah pokojnega Jakoba Žumra iz Gorij. Res je rajnki precej storil v teku 30 let. Kot zvesti klerikalec zasluži tudi od stranke pohvalo in ne preziranje, katerega mu je stranka skazala s tem, da ga je pri lanskih volitvah vrgla iz cestnega odbora, v katerem je bil rajnki 32 let. Vsi smo pričakovali, da ga bo vsaj deželni odbor imenoval, a tudi to se ni zgodilo. To ga je zelo žalostilo in žalilo. Namesto da bi se lastni pristaši potegnili za njega, so ga zapustili in mu rekli: Storil si svojo dolžnost, zdaj na stara leta te ne potrebujemo več. Tako grdo ravnanje z možem, ki je šel s klerikalno stranko čez drn in stru, je samo- pri klerikalcih mogoče. Na ta način ima gorjanska občina, največja v cestnem okraju, samo enega zastopnika, in Gorjanci — vsi pravi klerikalci, se ne upajo protestirati pri lastni stranki zoper to krivico, ker jim je pokornost čez vse. g Retinje pri Tržiču. Dne 12. t. m. je padla 241etna žena vrhniškega najemnika Marija Zupan v potok, ko jo je vrgla bož-jast. Nesrečnica je v potoku utonila pred-no so ji mogli prihiteti na pomoč. g Gorenja vas. Pri streljanju si je pokvaril levo oko Matej Ferlič. Poškodba je težka. g Bela peč. Tovarniški delavec Ulrik M i 1 o n i g je prišel z roko v stroj in si zdrobil desni sredinec. o Notranjske novice o n Brezovica pri Ljubljani. Pri neki novi zgradbi je brizgnilo apno zidarskemu pomočniku Stanistavu Hajeku v oko ter mu je težko poškodovalo. n Iz Logatca. Posojilnica v Logatcu je na zadnjem občnem zboru naklonila logaškemu »Sokolu« 50 K podpore. Odbor »Sokola« izreka imenovanemu zavodu za ta velikodušen dar tem potom najtoplejšo zahvalo. Posojilnica je s svojim činom pokazala, da ve ceniti važnost društva, ki v prvi vrsti skrbi v Logatcu za duševno probujo priprostega ljudstva, vzdržujoč »Javno ljudsko knjižnico in čitalnico«, za katero se bo gornji znesek tudi uporabil. — Tukajšnja moška in ženska podružnica Ciril - Metodove družbe priredita meseca majnika skupno veselico v prostorih hotela »Kramar«. Sodeluje telovadno društvo »Sokol« s pevskim zborom. — »Javna ljudska knjižnica in čitalnica« v Dol. Logatcu se je preselila v poslopje br. podsta-roste Frana Hladnika, ki je dal »Sokolu« za delj časa malo sobo brezplačno na razpolago. Ker se bo knjižnica vsled podpore tukajšnje »Posojilnice« zopet izdatno spo- polnila, vabimo znova vse prijatelje po-dučnega in zabavnega čtiva., da sežejo po novih in še ne prebranih starih knjigah. — »Sokol« priredi v nedeljo, dne 30. aprila pri lepem vremenu pešizlet v Rovte. Gotovo pohiti ta dan tudi več drugih iz-ltnikov v prijazno gorsko vas, da preživi nekaj ur v prosti naravi v čili družbi in med veselim petjem vrlih Sokolov. n Postojna. Pri volitvah v mestno oskrbništvo, ki so se vršile dne 20. aprila, so bili izvoljeni naslednji gospodje: Božidar Dekleva načelnikom, Fran Arko in Josip Lavrenčič odbornikom ter notar Jakob Kogej in Ivan Sever namestnikom. — Pozdravljamo novoizvoljene gospode zastopnike našega mesteca ter jih prosimo, da posvetijo njih moči v to, da se bode Postojna razvijala in napredovala. Zlasti pa je naša želja, da se razmere pri jamski upravi temeljito izpremene, ker takšno gospodarstvo, kakršno je bilo dosedaj, mora prenehati. Mesto da bi imelo mesto dohodek od jame, izkazuje uprava primanjkljaj. Po našem mnenju mora podjetje, ki izkazuje deficit, prenehati, ali napovedati kon-kurz. Ako ni bilo lani, ko je bila frekvenca tako imenitna, prebitka, ga ne bode sploh več. In kdo bo za kredite, ki jih ima jama, odgovoren? Mi, davkoplačevalci, saj smo poroki, oziroma občina je porok za kredit 150.000 K, ki ga je najela jamska uprava. Zato pozor, dokler je čas! n Postojna. Povodom umirovljenja je dobil naslov veterinarnega nadzornika naš preljubljeni someščan gosp. c. kr. okrajni nadživinozdravnik Ferdinand Gaspari. — Možu, ki ga vse čisla in ljubi radi njegovega plemenitega značaja, naše iskrene čestitke ter živel še mnogo let v naši sredi, v zaslužnem pokoju. n Postojna. Postojnska društvena godba, ki šteje 20 mož, pridno napreduje pod marljivim kapelnikom gosp. Jos. Mazejem. Prvi letošnji nastop pri velikonočni procesiji nas je naravnost očaral. Vsa čast vztrajnemu vodji godbe in marljivim godcem, ki so pokazali dobro voljo ter dokaz, da hoče novo naše mestece tudi na glasbenem polju napredovati. Priporočamo to domačo godbo vsem cenjenim društvom po naše j Notranjski ter upamo, da se je tudi poslužujejo, ker so lahko prepričani, da bodo ž njo v vsakem oziru zadovoljni. n Postojna. Veranda na tukajšnji postaji je gotova. Slovesno otvorjenje se vrši dne 1. maja, na kateri dan se tudi prvič ustavi ekspresni vlak v Postojni, kar je velikega pomena za promet tujcev. Sodeluje postojnska društvena godba. n Idrija. Na veliko soboto opoldne so se igrali otroci na cesti. Petletni sin Ivan radarja in posestnika J. Menarta je imel opraviti pri nalahko ob zidu naslonjeni trugi za prevažanje gramoza. Truga se na-krat prevali in pade na dečka tako nesrečno, da mu skoraj zmečka glavo. Hitro na lice mesta dospeli c. kr. rudniški zdravnik dr. Milan Papež more le konsta-tirati nastopivšo smrt. Pač liud udarec za starše. — Na velikonočni ponedeljek zvečer pa je na potu domov smrtno ponesrečil vpokojeni rudar Fran Kobal. V temi je najbrže stopil preveč na kraj ceste, zgubil ravnotežje ter padel kake tri metre globoko. Pri padcu si je prizadjal smrtno poškodbo na glavi. Bil je takoj mrtev. Šele drugi dan zjutraj so ga našli in prenesli na njegovo stanovanje. Ponesrečenec je star 73 let. Pač čuden slučaj. Tolikokrat je šel pokojnik ob vsakem času po tem potu, a vendar ni ušel strašni nesreči. n Iz Planine. Naši »Nemci« so se preselili iz Grobnerjeve gostilne v Bernikovo, kjer so priredili letošnji predpust menda že kar dve veselici — v kakšne namene, si že lahko mislite. Čuditi se moramo pri tem gostilničarju, da jim je dal prostore na razpolago, ko vendar poznamo g. Bernika kot vrlega narodnjaka in se pri njem navadno vedno ustavijo postojnski in logaški izletniki. Ce bo ga, Grobner lahko pogrešala, Nemce, jih bo menda tudi gosp. Bernik, ki je gotovo dosedaj prav lahko brez njih izhajal. Obrt je sicer obrt, ali zaveden slovenski gostilničar ne bo v čisto slovenskem kraju nikdar trpel raznih liaj-lovcev in poturic v svojih prostorih. Sicer smo pa prepričani, da bo tudi go«p. Bernik kmalu postal istih misli, kakor ga. Grobnerjeva!? — Pri Christofu, največje-inu prijatelju planinskih »Nemcev«, se je zadnjo nedeljo, najbrže nevede, ustavila večja družba logaških »Sokolov«. Opozarjamo vse zavedne domačine in okoličane, da se je imenovani možakar nekoč izrazil, da lahko živi brez slovenskih grošev. — Naši »Orli« se na vel. soboto na občno začudenje vseh, za čast božjo vnetih Planincev, niso udeležili procesije. Hudomušneži trde, da vsled tega niso oblekli uniforme, ker so se bali logaškega krojača, da bi jim na cesti ne zarubil krojev, ki še niso vsi plačani, pa so že tolikokrat služili za — parado. — O tukajšnji podružnici Ciril-Metodove družbe se govori, da se misli baje razdeliti v podružnico za Gor. Planino in za Dol. Planino. Po našem mnenju bo to zelo nepremišljen korak, ker Planina sedaj, žal, še ni kraj, kjer bi mogli uspešno delovati dve podružnici. Sicer pa v interesu narodne stvari resno svetujemo gotovim ljudem, da opuste to misel, ker naša Podružnica naj bo torišče skupnega narodnega dela vseh naprednih Planincev in ne morebiti predmet, ki naj trpi vsled brezpomembnih prepirov in malenkostnih osebnosti! n Idrija. V rudokopu se. je predčasno 1‘azpočila z dinamitom napolnjena mina in T«nilu rudarja Josipa Pajerja na desni Toki. Razširjajte od hiše do Ute »Slovenski Dom“. Ameriške novice a Vlak je povozil v Clevelandu Slovenca, starega Amerikanca, čevljarja Josipa U d i r j a. a Umrla je v Newburgu 421etna poročena Marija S u 1 u , doma iz Škocijana na Dolenjskem. Doma zapušča očeta in brata, v Ameriki pa moža z več otroci, katerih najmlajši je star šele 14 dni. a Vlak padel v vodo. Vlak, znan pod imenom »Ditie Flyer«, ki vozi med Cikago in Jacsonuville, je zdrsnil s tira in padel v globoko reko, kjer leži 10 čevljev pod vodo. Pri tem je utonilo 10 oseb, 10 pa so težko ranjenih rešili. Nesreča se je zgodila, ker se je pri lokomotivi zlomila os prednjih koles. a Farske spletke. Neki Frank Barbuč iz Adamsburga je bil naročen na tamoš-nji list »Glas Svobode«, ki je duhovščini trn v peti. Naenkrat pa se ustavi naročniku dostavljanje lista. Na vprašanje pri upravi se mu je odgovorilo, da je list sam odpovedal. Ko je šel na to neresnično izjavo na pošto, je našel tam od njega podpisano izjavo, da lista ne mara. Izjavo, kakor podpis je pa ponaredil tamošnji župnik. a Morilec svoje hčere. V Duryea je ubil in zaklal svojo 141etno hčer Slovenec, znan tamošnjim rojakom pod imenom Hra-stenčan. Doma je na Kranjskem nekje v krškem okraju. Truplu je odrezal glavo, roke in noge in nesel vse skupaj na. železniški tir, da bi se mislila, da je deklico povozil vlak. Vzrok tega nečloveškega dejanja je neznan. Očeta so že zaprli. a Hranilna knjižica v grobu. Dediči neke M. Sigrist so po njeni smrti zastonj iskali denar, ki ga je dobila pred kratkim za prodano zemljišče. Po dveletnem iskanju so odprli na zahtevo zastopnika dedičev njen grob in res dobili ves skupiček v znesku 11.000 dolarjev, zašit v vi‘ečici, pritrjeni okrog vratu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega. Za živinorejce klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, ?iui5 za konje, grenko sol, zmiet kolmoš, encijan i t. B. „ADRIJA“ diopija, koatss. moSaja zdravilnih zelišč in strupov za Jovske in tsiinicne namsne v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. Vsled prepustitve tfflovine svojemu nasledniku prodajam Gl danes naprej vsak dan fazne gospodarske in prodajal* niške predmete (blago, mrvo i. t. d.) iz proste roke po Jako nizki ceni. 3van levičar, Krmelj. Irm cene v fjubljani kg govejega mesa I. vrste n »• ii 11* ti ' • ii >i ii Ul* ii • • „ telečjega mesa................... „ prašičjega mesa (svežega) . i. (prekajenega) „ koštrunovega mesa . . . „ jagnjetovega mesa.... „ kozllčevega mesa .... Prašiči na klavnici.................. kg masla........................... „ masla surovega................... „ masti prašičje................... „ slanine (Špeha) sveže. . . „ slanine prekajene .... „ sala ........ . „ surov, margarlnskega masla „ kuhan, margarlnskega masla Jajce ............................. I mleka.......................... „ n posnetega...................... „ smetane sladke................... kisle................. kg medu............................ „ čajnega surovega masla . . piščanec,.......................... golob.............................. raca............................... gos................................ kapun ............................. puran.............................. X) kg pšenične moke št 0 . . )0 ,i „ ii 1 • - 50 n ii ii ii 2 . . 50 n n n n 3 . » 30 1] II II i 4 . . 00........................ 5 . . 30 „ i* ii 6 . . 30 ,, tf i, *, 7 . . 00 ,i „ u if 8 . . 00 „ koruzne moke • . . . 00 „ ajdove moke . . . . I. 00 „ ajdove moke . . . .11. 00 . ržene moke.................... / fižola........................... » graha............................ i, feče............................ „ kaše ............................ „ ričeta........................... 00 kg pšenice Cena od do 00 rži 00 fl ječmena 00 ovsa 00 ajde 00 It prosa belega .... 00 „ navadnega . . 00 koruze, nove .... 00 M krompirja Lasni trg. Cena trdemu lesu 10 do 10*50 K. Cena mehkemu lesu 4 do 4 50 K. Trg za seno slamo, in steljo. Na trgu je bilo voz sena .................... „ slame.................... „ stelje................... K I h K I h_ 1 40 2 00 1 20 1 90 1 48 1 80 1 80 2 20 1 70 2 40 2 03 2 40 1 40 1 50 1 80 — — 2 03 2 10 0 00 0 00 2 42 2 50 2 30 2 40 2 16 2 20 1 80 2 00 1 90 2 00 1 96 2 00 1 92 2 — 1 90 2 10 — 06 — 07 20 — — — 8 — 10 . 80 _L 90 1 40 1 1 60 2 78 1 3 10 1 40 1 60 — 46 — 50 — — — — 39 70 — 39 r — 38 30 — 36 70 _ —• 35 70 _ 34 — — 30 — — 27 — — — 16 — — — 21 — .— — 38 - — 35 — — 30 — — 20 28 25 40 32 38 20 — 22 18 20 25 — — — lo 18 — 20 — — — 18 — — — 18 — — — 14 50 — 8 80 9 00 4 5 4 4 50 2 — 2 j 50 jttestno tržno nadzorništvo m Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnični račun št. 82&.406. Jele/on štev. 185. •II • BI I 1« 1 V «• registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, v Ljubljani v lastnem zadružnem domu v lastnem zadružnem ur domu je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. mr upravnega premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev. Obrestuje hranilne vloge po 47,% brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. je hranilni! kron 20,000.000. Posojuje na zemljišča po 5l/4% s V2V0 na amortizacijo ali pa po 574% brez amortizacije. Na menice pa po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizacije dolga. Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. 16. štev. STL O VtE N S K*I D;0 M. Stran 9. LISTEK Proti vsemu. Češki spisal Al. J irasek. Prvi del. (Dalje.) Gospa Zdena pa je živela poti vtiskom govorov in razlaganj duhovnikov na taborskih shodih, kjer so leti že ščuvali proti praškim mojstrom in nekdanjim prijateljem mojstra Jana Husa. Ce. je bila sama in v samotni svoji sobici, kjer je prejšnje čase vroče in globoko ginjena razmišljevala o verskih stvareh, se je sedaj udala brezplodnemu razmišljevanju. In tako se je zgodilo, da se včasih s svojim očetom o kaki stvari ni mogla sporazumeti, in da sta se sprla zaradi novotarij, ki so jih uvedli taborski duhovniki, ker so ti namreč bili proti mašni obleki in bi bili, če treba, služli mašo tudi na 'kakem podu. Gvozenski plemič se jo skliceval samo na svojega mojstra in pristavljal je ne brez zaničevanja, da se ne da voditi po razumu in po razlagali katerega si bodi farja. Gospa Zdena pa je verjela besedam taborskih duhovnikov. Njih navdušene, ognjevite besede so si osvojile njeno dušo, in ne samo njih besede, marveč tudi njih dejanja. Njena rahla vest je namreč mnogo trpela pod vtiski, ki jih je dobila na gradu svojega umrlega moža in drugod, da so namreč prepovedovali duhovniki o čednostih, ponižnosti, zmernosti in pokori, sami pa živeli v obilju in razuzdanosti. Ti pa, ki so prihajali na te zbore, so bili revni, niso imeli cerkvenih posestev, ne dragocenih plaščev, imeli so navadne obleke, bili so vzgledni v svojem življnju, klicali so druge na obrano resnice in so bili sami pripravljeni jo braniti in preliti za njo kri. /ato je prosila sedaj — ko je legel vsled govorov taborskih duhovnikov in njih neumornega bičanja na celi češki jug dušeči strah, da. se bliža konec sveta, čas osvete in uničenja in kazni šibe božje za vsakega, ki ne pride na goro Tabor, kjer se 1«) obnovilo Kristusovo kraljestvo — svojega očeta, da bi šli tja. Najprej tega ni hotel, potem pa je začel omahovati. Pogosto je o tem razmišljeval, in tako tudi to jutro na polu za svojim dvorom. Razne misli so mu začele polniti dušo s skrbmi. Niso se pečale toliko z besedami Taboritov, pač pa s tem, kar se je godilo krog in krog po deželi. Videl je, da je napočil čas izkušnjav. V jeseni je tekla kri v Živhoštu, nedavno v Sudo-ineru; gospoda se je pripravljala na nove boje in Nemci v gorah niso prenehali moriti. V Vratislavi je dal sežgati ogrski kralj Praškega meščana Krasa, ker je branil mojstra Husa. Ravno tam v Vratislavi so sklicali na križarsko vojno proti vsem pripadnikom keliha. Kdo ve, če ne pridejo iznenada in ugonobe vse Pripadnike keliha! To bi bil boj proti domačim, proti tujcem m proti celemu svetu-------- In v Pragi! ... Tam so se le posvetovali in mnogo govorili. Tlemič je. bil jezen na Pražane. Najrajši bi zavpil nad njimi, da naj se hitro oborožijo, naj zagrabijo za meč in naj prenehajo se P°Rajati s tem verolomnim Zigmundom. Samo Taboriti so bili tako neustrašeni. Klicali so pod orožje in že so se tudi bojevali 111 t'°g jim je dal srečo. Ljudstvo jim veruje in prihaja z vseh strani. Nevede se je ustavil vladika na svojem počasnem izpre-bodu, ustavil se je ob meji polja in zamišljeno zrl po tihi pokra-•hni. Kako bi bilo, je premišljeval, če bi zapustil svoj dvor in v Tabor, da se bojuje za božjo pravdo. Saj ne mislijo tam vsi duhovniki tako, kakor nekateri farji. Tl i tem se je naglo obrnil. Klicali so ga. Pritekla je dekla 1,1 Povedala, da so prišli gostje, in kakšni! Duhovniki in neka ledovnica, pa ta je omedlela. Vladika je zgrbančil čelo in se bližal dvoru. Na sadnem vrtu jo srečal, svojega nečaka, mladega Andreja, in ta. mu je začel s posmehovanjem praviti o gostih, da je starejši takoj zaspal, drugemu, ki je gotovo mogočen gospod z velikim trebuhom, pa je dal prinesti kruha in mleka, vina pa ne. »Saj ga je že itak dosti pil,« je dostavil mladi plemič. »Kaj pa nuna!« »Ta leži v kamrici.« »Ali je Zdena pri njej!« »Ni, Ano so pustili pri njej.« Ko je vladika stopil v vežo, je sedel tam še vedno stari cerkovnik na kladi in podpiral steno z glavo ter trdno spal, kakor ubit. V izbi se je ustavil plemič takoj na pragu. Za mizo pa, na kateri je ležal majhen kos kruha in zraven njega stala prazna posoda, je sedel lunoviški prošt, in tudi on je spal z glavo naslonjen na deščice ob steni. Premagala ga je bila trudnost. Ko pa so zaškripala vrata, se je zganil preplašeno in se ozrl proti vratom. Hitro se je dvignil s svojega sedeža. Plemič je uprl svoj pogled na njega, na njegovo postavno inčastiljvo postavo. Njegov pogled je bil mračen. »Ti si duhovnik,« je rekel kratko. »Pošt lunoviškega samostana. Na poti smo v Pribenice. Mlada sestra pa nam je zbolela. Saj si že slišal. Plemenitaškega rodu je. Nečakinja pribeniškega grofa. Prosil je potem vladiko, da bi jim posodil voz, da jih popelje do Radonic ter mu tudi povedal, zakaj hoče tja. Nadejal se je, da mu bo vladika potem rajši izpolnil željo. Prosil je tudi, naj ga peljejo k bolnici, da bi videl, kako se ji godi. Molče se je vladika obrnil in šel ven. Prošt je šel za njim. Tudi mladi plemič, ki je bil prišel v izbo s stricem, je šel z njima, ostal pa je v ozadju. V kamrico pa ni vstopil. Ostal je pred odprtimi vrati; od tam je zagledal bled, lep dekličji obrazek, obrobljen od krasnih plavih las. Tedaj sta stopila stric in prošt pred posteljo*. Duhovnik se je pripognil nad bolnico in ji prigovarjal. Mladi plemič je napenjal ušesa, da bi slišal, kaj odgovarja. Ni po. razidpnčNips kžse.Kiih vmvododovr razumel, kaj je odgovorila, tako tiho je govorila. Samo to je razumel, da je tej mladi nuni v resnici zelo hudo, razumel je to in čutil v njegovem srcu, polnem iskrenega sočutja. Zopet sta prišla iz kamrice, stric prvi, za njim pa duhovnik. Prošt je bil očividno potrt. Spoznal je, da bolnica ne more takoj naprej, da je potrebna krepkega odpoeitka. Pa, tla bi tu ostal. .. Nemogoče! Zopet so vstopili v izbo. Tam šele je vladika vprašal, kako to, da so prišli v ta konec. Prošt je odkrito priznal, da so jim Taboriti zažgali samostan in da so na begu. »Zakaj pa ste zažgali mojstra Husa!« je strogo odgovoril plemič. Prošt je hotel odgovoriti, pa si je premislil in je molčali Tedaj pa je vladika rekel s trdim glasom: »Tudi ti si nasprotnik keldlia!« »In zakaj si ti njegov pripadniki« je odgovoril prošt z .vprašanjem. Plemič je uprl svoje modre, prešinjajoče oči na njega in je začel počasi in odločno. »Velečastiti prost, ti veš prav dobro, kar je rekel naš gospod Kristus pri zadnji večerji. Zakaj sem jaz za kelih gospodovi — Vidiš, gospod: ker je znamenje, da bodo kramarji izgnani iz cerkve, da se neha svetokupstvo in se vpostavi zopet krščanski red, kakor zapoveduje to sveto pismo, da morejo besedo božjo svobodno učiti in —« »— in razlagati razni gobezdavci in taki, ki o svetem pismu ne razumejo ničesar,« ga je prekinil prošt, in te besede mu je narekovalo njegovo osebno prepričanje in gnus pred vsemi častilci keliha. »Saj že govore v tujini o nas, da propeve-dujejo v našem kraljestvu čevljarji n krojači božjo besedo in ■— — —« (Dalje prihodnjič.) in dober zajutrk dosežejo odrasli in otroci, bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pije £35?” SLADIM, Irlmiin I *° Je pl- Trnk6czyja LUldVje ! SLADNI ČAJ. -m En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po .•. povzetju pod naslovom v glavni zalogi. Lekarna pl. Trnk6czy v Ljubljani zraven rotovža. 1° zapovedi za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Mliče se ie m pokesal, M fe kapi! pri itteul „% namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši. Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d. A. RASBERGER, Ljubljana, Sodna ul. 5. (Zraven c. kr. sodnije.) ■■bbhbuhhhh ■ posojilnica in ■■■ hranilnica v jdoravčah ■ obrestuje hranilne vloge po 4-75 °/< a a in daje posojila po 6° 7. ■B Uraduje v lastnem .Zadružnem domu' ™—vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51 aaBaaaaBBBBBBBB res U tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrstpl ttolMje storite, če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „ pravega :Francka:-‘ iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. D OJ M v M m •r-s *E O) o « N (N ••—« lO v—-< cl 03 . to CD eo (M (M C ST O I E C CO SP > Q Deflniška družba pivovarne »Union" v Spodnji Šiški pri Ljubljani priporoča svoje izborno marčno, dvojno marčno in —»h izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Telefon št 53. 46 Svoj izdelek ostro žgane strojne zidne in zarezane strešne opeke nnuo unc4o V LJUBLJANI. prve vrste Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov. IProt notranjski poarebni zavod g PostOlltll \ prireja pogrebe treb vrst: L, ILI. DL razreda. | r Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovlnaste la lepo okrašene lesene krste, navadno losono krsto za odrasle od 15 H naprej, za otrobe od 5 K naprej, čevlje, cvetlice, vence s trakovi tn nsntsl ter vnseene sveče. 34