SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 13 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 30 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. SO.
V Ljubljani, v ponedeljek 8. aprila 1895.
Letnik XXIII
V obrambo goljufije ?
Borzni psi vohajo slabo vreme. Zato je treba poiskati pripomočkov, da se odvrne ali vsaj zboljša. Za sedaj je skušajo odgnati z lahnim, krotkim bev-skanjem, ki se pa žuga izpremeniti v — najgorje lajanje. Na čelu tem borznim psom je seveda Židinja — „Neue Freie Presse", ki se v svojem najvažnejšem oddelku, v „ekonomistu", že dva dni sem s pravo pasjo zvitostjo zaletava v trgovskega ministra Wurmbranda.
Ta mož je namreč prepošten, da bi služil kakim umazanim namenom židovskih kapitalistov in zato je liberalcem — neraben. Grof Wurmbrand je toliko značajen, da ne prodaja svojih načel, in zato ga njegovi vlastni liberalni „prijatelji" zatajujejo in se ga skušajo iznebiti.
Prav posebno se jim je zameril dne 2. t. m. v železniškem odseku in v zadnji seji državnega zbora. Poudarjal je namreč, da hoče podr-žaviti poleg južne železnice še p o -labsko, severno - z a p a dno i n drž a vne železniške družbe železnico. To se je sicer že preje vedelo, toda ministrove opazke gled6 te stvari se pa niso vedele. Ker so namreč borzi-janci sodili, da jim bo država plačala, karkoli bodo zahtevali za svoje železniške delnice, se je začela strahovita gonja. Eurz se je delnicam imenovanih železnic dvigal od dne do dne; pri drž. žel. družbe delnicah je n. pr. poskočil vjednem letu za več nego 100 gld. Čim bolj se približuje doba po-državljenja, tem bolj pritiska borzijanski vijak ob te delnice: Borza hazardira v misli, da ji bo plačala banko — država.
Plener seje sicer tudi izrazil nezadovoljno o borzni igri, ki vzlasti zadnje leto po njegovi sodbi prestopa poštene meje, toda oq je v tolažbo vsem krivonosim špekulantom pristavil, da se ne da ničesar storiti proti temu. — To je previdno — za vse slučaje.
Minister Wurmbrand ne zna tako, marveč on je odločno obsojal to igro in tudi izjavil, da se država ne bo dala prevarati od nje. „N. Pr. Pr." je cel6 izvedela, da Wurmbrand ne bo izpremenil železniških delnic v 3°/0 obligacije pri podržavljenju, če ne bodo padli njihovi kurzi. To je že nekolikojuplivalo. Zadnje dni je gorečnost borznih hazardistov nekoliko ponehala. Ministrove besede so jih oplašile. Slabi Bkšefti" se torej obetajo pri podržavljenju železnic. Wurmbrand ne privošči dobička, — torej gorje mu ! Kakor smo že omenjali, že lajajo vanj plačani borzni psi, na čelu jim „N. Pr. Pr." Ta naravnost dokazuje njegovo nesposobnost in nezmožnost za trgovinsko ministerstvo in mu obeta, da — p o j d e.
Poleg tega ima m-se še srečnejšo misel. Zahteva namreč posebno železniško ministerstvo. To mesto bi seveda zasedel kak izreden „fi-nancar", brez dvojbe levičar, višje uradniške službe pri tem ministerstvu bi pa tudi po sedanjih razmerah doletele liberalce, morda mej njimi celo — kakega Žida.
Novo ministerstvo zaželeznice — in Izrael bo rešen. N. Pr. Pr. seveda ne pripoveduje svojih namenov, marveč opisuje le potrebo in koristi take ustanovitve, toda slep mora biti, kedor ne vidi, kaj se skriva za tem predlogom. Pri podržavljenju, vzlasti če bo v zvezi s konvertovanjem delnic v obligacije, se bodo dali »zaslužiti" mastni
— milijončki. Prvi pogoj temu pa je — voljan minister. In tak, žalibog, ni Wurmbrand.
Mi s svojega stališča odločno obsojamo to misel ne samo zavoljo novih stroškov, marveč vzlasti zavoljo velike finančne nevarnosti, ki preti državni blagajni od borznih atletov. Upamo, da se bodo našli možje, ki se bodo v zbornici ustavili vsakemu predlogu v tem oziru in sodimo, da tudi koalicija menda ne bo štela borznih goljufij in zvijač med »posestno stanje*, ki se po koaličnih načelih ne sme izpremeniti.
Podatki mažarskega statističnega urada.
Iz Zagreba, 30. marca.
Ni davno temu, kar se je pritožila zagrebška trgovsko-obrtna komora proti ogerskemu ministru trgovine, ker je v popis trgovskih tvrdk uvrstil tudi hrvatske, in sicer z mažarskim naslovom. Iz istega razloga ste prosvedovali zagrebška in senjska komora proti nakani mažarskega ministerstva, da se izda za razstavo zajedniški opis Ogerske in Hrvatske. In zdaj imamo omeniti, da Mažari v tem pogledu posegajo vse dalje. Oni hočejo zunanjemu svetu pokazati, da je od Karpat pa do jadranskega morja razširjena blažena Mažarija, kjer se sliši in rabi le mažarski jezik. Kaj njim mar hrvatska nagodba in hrvatska narodnost, te po njihovem mnenju sploh niti nima.
Glej zopet nov dokaz za to. Te dni je izdal ogerski statistični urad nove publikacije o gibanju prebivalstva od zadnjega popisa 1890 do konca leta 1893. V dosedanjih izvestjih tega urada ni bila zastopana Hrvatska, kar je tudi v redu, ker ima svoj
LISTEK
Novi župan.
Spisal Janko Barlč.
(Dalje.)
Nova metla dobro mete, pravi stari pregovor. Tudi novi gospod župan poprijel se je z neizmerno marljivostjo dela, da se tako kakor njegov prednik proslavi v mekužki zgodovini. V pisarni bilo je vedno dosti dela in marsikateri spis znebil se je nadležnega prahu, kateri ga je dosedaj pokrival kot debela skorja. Mekužki nažigač Matijček Koleselj, kateri je bil hkrati tudi občinski sluga, dobil je novo novcato obleko, katera je zelo naličila vojaški. Na debeli glavi čepela mu je ponosna čepica, a ob strani bin-gljala mu je dolga sablja z rudečim cofkom. To je bilo seveda samo ob praznikih in sejmih, navadno zadostovala mu je čepica, a ponoči zamenile so mu sabljo spretne lestvice, po katerih je plezal gori k svetilnicam. Od vseh četverih stranii ponosnega Mekužja donela mu je slava, le gospoda Kalin in pa Kos sta zabavljala, ker ju je bolela Puranova volilna zmaga. Kjer sta le mogla, zbola sta novega župana, kateri se seveda ni mnogo brigal za to. Zagodel jima pa je še drugače. Ker mu je bila hiša ravno nasproti hiši gospoda Kalina, umislil si je lepo kletko, katera je bila precej podobna hiši Ka-linovi in napravljena jednako na jedno nadstropje. Matesanov Martinek umel je to kletko jako izvrstno
x S
napraviti. V gorenji oddelek kletke zaprl je župan debelokljunega Kalina z rudečo čepico, v dolenjem je pa skaketal žoltokljuni kos, in vse to je gospod Puran obesil venkaj na steno pod njegovim oknom. Premeteni Mekužanje so hitro pogodili, kam pes s taco meri, ker gospod Puran ni popreje nikdar imel ptičev. Postajali so doli pod njegovimi okni, smejali se prav glasno in dejali:
„Ta jo je pa zadel!" Gospod Kalin in Kos sta se seveda jezila in skakala kot dva razkačena purana, pomagati si pa vendar le nista mogla. Saj vendar sme človek v svojem stanovanju rediti vsakovrstne ptice, a zakaj jih pa župan ne bi smel. Saj je pripovedoval po Mekužju, da sta njegov kos in pa kalin izvrstna pevca in da ju je prav vesel. In kdo bi mu kalil tako nedolžno veselje ?
Predaleč bi zašel, da na drobno opisujem razne naredbe novega gospoda župana. Mekužanje so v njegovi osebi mnogo dobili, ker je on vedno delal le na to, da Mekužje čim bolj povzdigne. Mekužanje so že marsikaj imeli, vendar sprehajališča jim je pa vendar še manjkalo, ln veudar brez sprehajališča ne bi smel biti kakov trg, kakor je bilo Mekužje.
Novi gospod župan sprožil je misel o sprehajališču v jedni od občinskih sej. Tržanje so mu zadovoljno prikimali in rekli, da bi bil oni prostor pred Mekužjem, kjer so se dosedaj sprehajale spoštovane mekužke krave, najpripravnejši prostor za novo sprehajališče. Gospod Puran jim je obljubil, da uredi sprehajališče po najnovejših zahtevah. In delo se je začelo.

To je bilo skakanja in pa merjenja na prostoru, namenjenem za novo sprehajališče. Občinski sluga Matijček Koleselj, par mekužkih veljakov in gospod župan imeli so lepega posla za nekoliko dnij. Zabijali so se kolci, natezale so se vrvice in kopali jarki da je bilo kaj videti. Gospod Puran je bil povsod prisoten in držal se je ponosno, kot da meri bojno polje. Vse te stezice napeljane so bile v lepi jedna-kosti proti sredini, tako da je nastala prekrasna zvezda. Iz mekužkega gozda dovaževalo se je razno grmičevje, bele breze, a iz mekužkega šolskega vrta priromalo je lepo število mladih orehov in divjih kostanjev. Vse se je vršilo, kot da je namazano in Mekužanje so že v duhu gledali lepo novo sprehajališče in je ponosno pokazovali kmetom iz sosednjih vasi, češ: le poglejte ! Sedaj bodete videli, kaj je Mekužje, ž njim se ne morejo meriti niti drugi večji trgi. Ej, ni povsod tako, kot je v Mekužju, ni, kaj bi tisto I
Le nekaj je delalo preglavice gospodu županu. Lepo sprehajališče se ne more misliti brez smrekic, a teh ni bilo možno dobiti v mekužkih gozdih. Tam so rasli ponosni hrasti, gladko kožnate breze, grčasti grabri, bele breze, ponosni topoli, ali smreke ne bi našel, če bi preobrnil tudi pol gozda. Kaj da storimo, mislil si je gospod župan, brez smrek vendar ne moremo biti. Nič ne bode, naročiti jih bode treba, dejal je ponosno gospod župan. In res je že drugega dne romalo belo pisemce v daljne kraje, v katerem je gospod župan naročeval smreke za me-kužko sprehajališče. Ojuj, to se bode njihovo temno
statistički urad. Ce je ogerski statistički urad izdal kak spis, moral se je zauj za Hrvatsko vzeti poročilo iz publikacij hrvatskega statističnega urada. Ali v najnovejšem poročilu pa nahajamo tudi podatke ta Hrvatsko in Slavonijo. Čudno je to vsekako, ker jih hrvatski statistični urad ni izdal še do dandanes, a Mažari jih že priobčujejo. Naš avtonomni urad mora tedaj dajati poročila za publikacije mažar-skemu, če ravno ui za to obvezan po nobecaj postavi. Seveda je pri nas dandanes vse mogoče. Mažar mora dobiti, kar zahteva. Dobč p& li tudi Hrvati kaj od zajedniške vlade, ko zahtevajo kakšne spise ? Niti jim Mažari dovolijo, da smejo pogledati v spise, ki so za-nje večkrat velike važnosti, posebno pri zračunavanju dohodkov.
Pa kako so Mažari upotrebili te podatke? Po njihovi šovinistički navadi. Hrvatski tukaj nima mesta, kajti podatki so to cele ogerske države, v katerej so vse dežele jednake ter ni razlike od zagrebške županije od debrecinske. Ogerske države ni po ustavi, marveč se zove država v službenem jeziku : zemlje krone sv. Štefana. Ali kaj Mažaru to mar, on pozna le svoj »mažarorsag" ali pa »biro-dalom", da se le nečuje Hrvatska in Slavonija. Ali prijatelji naši, Mažari, pri statističkem uradu tudi še s tem niso zadovoljni, da potapljajo Hrvatsko med mažarske županije, oni hočejo pred svetom to slovansko deželo prikazati tudi v mažarskej obleki. Po navadi se izdajajo za zunanji svet, ki mažar-skega ne razumi, vse te publikacije v nemškem jeziku. In ravno tukaj so imena naših mest tako mažarski spakedrana, da jih živa duša ne razumi. Kdo v zunanjem svetu bode držal „Koros" za naš Kri-ževac, »Szerem" za naš Srijem, »Varasd" zaVaraž-din, »Verocze" za Virovitico; celo Zagreb je spremenil v »Zagrub", Koprivnica v „Kapronco", Ze-mun v „Zimony", Karlovci v „Karloza" itd. Na tak način hočejo Mažari s silo udariti mažarski pečat naši deželi, a zastonj je ves trud naših vrlih tr-govsko-obrtnih komor, ker jih ne podpirajo v tej zadevi one merodajne oblasti, ki so v prvem redu pozvane, da branijo čast in dostojanstvo hrvatskega naroda.
Kaj pomenijo za nas pa statistični podatki sami ? Na Ogerskem in Erdeljskem se je pomnožilo prebivalstvo od leta 1890 do 1893 za 412.338, namreč od 15,133.494 na 15.545.832 duš; na Hrvatskem pa v istem času za 45.893, tedaj od 2,186.410 na 2,242.303 duš. Na Ogerskem je naraslo tedaj prebivalstvo vkljub znatni izselitvi za 2-69 odstotkov, na Hrvatskem pa vkljub velikemu doseljevanju le za 2'1 odstotek. Vzrok temu je po dokazivanju statističnega urada veliko umiranje pravoslavnega prebivalstva, posebno po Slavoniji. Dočim pri katolikih umrje od 1000 prebivalcev njih 32 6 odstotkov, pri luteranih 29 5 odstotkov, pri Židih celo samo 19'5 odstotkov, umrje jih pri pravoslavnih celo 34-3 odstotkov.
Ta velik pomor pa provzročujejo med našim
zelenilo podalo mej drugimi raznovrstnimi drevesi. To bode nekaj velikomestnega, prav kakor v glavnem mestu. Zaslovelo bode Mekužje, a zaslovel bode tudi mekužki župan, gospod Puran !
Težko je pričakoval gospod župan pošiljke smrekic. Nu, naposled je pa vendar prišlo pismo iz bližnje železniške postaje, da so smreke že ondukaj, naj le hitro pošlje po nje.
—	»Matijček, Matijček!" — zagrmel je gospod župan, klicaje občinskega slugo. — »Kje te drži klek toliko časa?" —
—	»Tukaj sem, prosim ponižno gospod župan. Zapovedajte!" — odgovarjal je Koleselj in se postavil prav po vojaško pred župana.
—	»Smreke so prispele, smreke, ali razumeš ?u
—	.Hvala na vprašanju, gospod župan!" —
—	»Pojdeš hitro, da preskrbiš vozove, da bodejo smreke čim preje tukaj." —
—	»Precej gospod župan. Koliko vozov zapovedujete? Bode li jeden zadostoval?"
—	»Kako vprašanje ? Kdaj te bode pač pamet srečala? Tristo smrek pa na jednem vozu, Maticelj, kaj noriš ? Preskrbi dva, preskrbi tri vozove, razumeš?" —
—	»Preskrbim tri vozove za smreke gospod župan."
—	„Pa le hitro. Jutri na vse zgodaj naj odrinejo na železniško postajo, da bodejo popoludne tukaj. Smreke se morajo precej posaditi, zdaj je naj-pripravnejši čas za to !" —	(Konec slčdi.)
prebivalstvom največ žalostni gospodarski odnošaji, kateri se bodo vsled velike indolencije našega prebivalstva posebno v Slavoniji javalne kdaj popravili. Prav žalostno bi izgledalo poročilo o množitvi na-šega naroda, ko se ne bi toliko tujega življa dose-ljevalo. Za Slavonijo bi se moglo sploh reči, da število domačega prebivalstva prej pada, nego raste. A kaj se zgodi z naseljenim življem, ki je večjidel našemu narodu v političnem in narodnem pogledu nasproten? S tem vprašanjem bi se morali naši politični krogi intenzivneji baviti, a ne prepuščati vse slepemu slučaju. To vprašanje namreč ni samo gospodarskega pomena, nego tudi v prvem redu narodnega.
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. aprila.
Volilna pravica petakarjev. Vladni, posebno nemško lib. listi naglašajo, da izstop barona Dipaulija iz pododseka za volilno preosnovo nima posebnega pomena, češ, najvplivnejša »konservativca" grofHo-henwart in princ Schwarzenberg sta glasovala proti Dipauliju. Mi pa se tolažimo, da Dipauligev predlog utegne celo večino dobiti v državnem zboru; vsaj gotovo pa je, da liberalci in Poljaki ne bodo prodrli s svcjo zahtevo, ki nasprotuje razširjenju in pravični podelitvi volilne pravice. Dipauli, ki je baje z jednim glasom ostal v manjšini, bode itak v zbornici zagovarjal svoje stališče, in mi upamo, da bodo vsi ljudski zastopniki brez ozira na grofe in denarne barone solidarno postopali z Dipaulijem.
Volilna preosnova. Ker je to vprašanje sedaj tečaj, na katerem se suče notranja politika, zato je umevno, da se listi redno pečajo ž njim. Kakor smo že naglašali, je izstop barona Dipaulija iz pododseka za volilno preosnovo velikega pomena, kajti dotični predlog je podpisalo 35 članov iz konservativnega kluba in jedeu Staročeh. 2 njim bode glasovalo 38 Mladočehov, 5 Hrvatov, 8 Moravcev, 17 nemških nacijonalcev, 11 antisemitov, 7 Slovencev in posamezni »divjaki", skupaj 134 poslancev. Ker so štirje mandati prazni, znaša dvetretjinska večina 233 glasov, toda Dipaulijevega predloga nasprotniki so močni le 215 glasov. Ce Dipaulijevi bivši tovariši v polnem številu glasujejo in če bodo gori našteti poslanci raznih strank navzoči, potem je gotovo odklonjen pododsekov sklep. To nevarnost priznava tudi »N. Fr. Pr." a tolaži se, da se utegne pododsek zjediniti v tej točki, ker je izstopil »pre-pirljivec" Dipauli. Tudi »Lincer Volksblatt", glasilo gorenje-avstrijskih konservativcev, odločno zagovarja Dipaulijevo stališče ter piše mej drugim : »Konservativci imajo mnogo dolžnostij, a te dolžnosti nimajo, da pri volitvah propadejo z liberalci." Te besede so jasne, a ob jednem osodepolne za liberalce in koalicijo.
Razmere strank ob dunajskem občinskem svetu. Voditelj liberalnih secesijonistov v dunajskem mestnem zboru, dr. Friedjung, se je izrazil, da nastaja vprašanje za prave prostomislece, se li udeležb v sedanjih razmerah poraza, ki preti liberalni stranki, ali ne. Gotovo je namreč, da se bode stranka razločila in resnični prijatelji volilne osnove in politične prostosti zbirali. Na vprašanje, je li mogoče, da bo potrjena eventuelna volitev dr. Luegerja za mestnega župana, odgovarja dr. Friedjung, da to z ozirom ua omahljive liberalne člane v kabinetu ni nikakor izključeno. — Zastopnik demokratične frakcije, svetuik Silberer, pa pravi, da se o volitvi županovega namestnika sedaj ne more nič gotovega govoriti. Liberalna stranka je popolnoma zaslužila svojo osodo. Antisemitje sami nikakor niso vzrok volilnih prekucij, temveč le nezadovoljnost z liberalno vlado. On noče biti orodje liberalni stranki, zato si hoče ohraniti popolno prosto roko. Iz tega sklepajo, da bo Silberer s svojimi somišljeniki glasoval pri volitvi prvega podžupana za dr. Luegerja.
Shod ogerskili narodnostij se bode vršil, kakor poroča neki rumunski list, kmalu po Veliki noči v Sibinju (Hermannstadt). Shod so sklicali rumunski in slovaški voditelji. Shoda se bodo baie udeležili tudi Srbi in opozicijski Saksi. Cas bi že bil, da se nemažarski narodi pod ogersko krono zjedinijo za skupen program proti mažarskemu šovinizmu.
VNitri bode zopet hud volilni boj. Kandidat ljudske stranke je grof Ivan Zichy mlajši, liberalne stranke pa notar dr. Janits. Liberalni agitatorji huj-skajo ljudstvo, da bi tako provzročili nemire in dobili zopet vojaško pomoč. Toda zmaga ljudske
stranke je gotova, če le liberalni matadorji ne bodo zopet tako surovo postopali. Grof Zichy je že v Nitri, kjer ima več pristašev, kakor zadnjič. Sprejelo ga je slovesno nad 3000 mofc z zastavami. Škof Bende se je odločno izjavil za kandidata ljudske stranke, kar je naredilo najboljši vtis po deželi.
Kričanstvo in socijalizem. V Parizu predstavljajo se sedaj pasijonske igre, pri katerih sodelujejo socijalni demokratje. O teh piSe »Petite Republique" tako-le: Mislimo si na odru tri križe in na teh Kristusa z obema razbojnikoma. Soc. dem. vodja sestavil je nekaj vrst, v katerih se Jezus z dobrim in hudobnim razbojnikom pogovarja. Odrtše-nik, bližajoč se smrti prosi zadnjikrat na zemlji nebeškega očeta za trpeče in grešne ljudi. Pred zadnji izdihom r«-šil bi še rad oba razbo nika za nebesa. Dobri razbojnik uda se naglo, levi hudobnež se pa ne da pregovoriti. — Ta predstava napravlja velik vtis na zbirajoče se socijaliste. — To nam jasno dokazuje, da se tudi socijalisti vračajo zopet h krščanstvu nazaj, ko jim poide njihova modrost. Brez križa ni napredka, ne rešitve. Naj si prizadevajo učeni zofisti še tako dobro postaviti človeški družbi podlago in ji pripravljati boljšo bodočnost, vendar ne bodo nič dosegli brez križa. Razvideli so, da kakor se duša ne more ločiti od telesa, da ne bi bilo telo mrtvo , tako se tudi vera ne da ločiti od svetnih stvarij, posebno pa od socijalnega družbin-skega reda, da ne bi bil red popolnem razrušen. Kakor sta duši in telo tesno zvezana, tako združena mora biti tudi politika z vero. Ravno radi tega propada sedanji družinski red od dne do dne bolj in bo popolnoma uničen, ker zametuje najsvetejše resnice.
V francoskem senatu je bivši minister Lou-bet kot načelnik finančnega odseka ostro grajal državni proračun. Odločno je priporočal, da se skrčijo razni stroški in obresti od državnih dolgov. Ker je senat premenil nekatere postavke, morala bo zbornica iznova obravnavati proračun. — V Parizu so na čast kemiku Berthelotu, ki propoveduje »prosto vedo in moralo", njegovi prijatelji priredili banket, katerega so se udeležili poslanci, umetniki, profesorji in pisatelji, ki »prosto moralo" oznjanjujejo v besedi in pismu, Da se je tudi Zola udeležil banketa, je naravno.
Rusija. Novi veleposlanik v Berolinu grof Osten-Sacken se je že odpeljal na svoje mesto. — Car Nikolaj II. se hoče približati svojemu ljudstvu. Ustanovil je namreč poseben urad, ki bode sprejemal in carju izročeval razne prošnje in pritožbe. Listi poročajo, da je za načelnika temu uradu odločen tajni svetnik v notranjem ministerstvu, Sipjagin, strogo pravičen uradnik, po katerem utegne ruski vladar zvedeti o mnogih neredih v upravi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. aprila.
(Tretji redni koncert »Glasbsne Matice") v soboto večer v redutni dvorani je vspel sijajno. Vdeležba je bila mnogobrojna, zadovoljuost občna, pohvala burna in dolgotrajna. Ker nam je obljubljeno obširneje poročilo, je danes naša prijetna časnikarska dolžnost, da za izredni glasbeni užitek izrekamo v prvi vrsti toplo zahvalo dirigentu g. Hubadu in solistom: gospodični Franji Vrhunčevi, gospodu drd. B. Stuhen in g. A. Razingerju. Nikomur ne bode žal, kedor danes zvečer obišče koncert, pri katerem se bode ponavljala klasiška skladba genijalnega in slavnega dr. A. Dvofaka.
(Nevarno je obolel) gosp. umirovljeni ravnatelj Andrej Praprotnik. Blagega, velezaslužnega veljaka slovenskega priporočamo v molitev.
(Novomeško okr. glavarstvo in skrb za obolele delavce.) Poroča se nam : Dne 7. decembra 1894 si je delavec Fran Vidic v delu za fabriko za les žagati v Gorjancih, pri valenju hlodov in dreves nogo na treh mestih zlomil. Okrajna bolniška blagajna v Novem mestu je to nesrečo z dopisom pod št. 1415 dne 10. decembra 1894 c. kr. okr. glavarstvu v Novem mestu naznanila s pristavkom, da Franc Vidic ni bil zglašen članom okr. bolniške blagajne, ako-ravno bi imel biti zglašen po postavi za okr. bol-nišne blagajne. Dne 10. marca 1895 je prišla v urad okrajne bolniške blagajne mati udova poškodovanega Franca Vidica, iu prosila za kako podporo, ker ga nima s čim živiti in zanj zdravnika in zdravila plačevati. Na to je okr. bolniška blagajna v svoji seji dne 11. marca 1895 jednoglasno sklenila, obrniti se še jedenkrat pismeno in
osebno na osebo c. kr. okrajnega glavarja s prošnjo, da izda rešenje, da se ima smatrati Franc Vidic članom okr. bolnišne blagajne in predočilo se mu je prežalostno stanje poškodovanega delavca. Preiskava, katero je vršila okr. bolniška blagajna, je sledeče dognala: Jeden teden pred poškodbo Franca Vidica je bilo rečeno delavcem, da se jim bode od zaslužka odtegnil bolnišni donesek in da bodejo potem postali člani bolnišne blagajne v Novem mestu. Bolnišni donesek se jim je tudi 15. decembra odtrgal, znašajoč okoli 4 gld. in 31. de-cemara 1894 okoli 7 gld. Omeniti je pri tem, da so delavci sami večkrat vodstvo tovarne prosili, naj jih zglasi članom okr. bolnišne blagajne. Dober mesec potem, ko je vodstvo tovarne delavcem naznanilo, da bodo postali člani bolnišne blagajne, vrnilo jim je za bolnišno blagajno odtegnjeue doneske s pristavkom, da jih okr. bolnišna blagajna v Novem mestu ni hotela vsprejeti za blagajniške člane. Okr. bolnišna blagajna pa javlja, da ni nikoli odbila vsprejema omenjenih delavcev za blagajuiške člane, nasprotuo, bolnišna blagajna se je celo odlcčno za to potegovala potom okr. glavarstva, da bi naj se omenjeni delavci zglasili blagajnim članom, kar se pa žalibog ni zgodilo ; ravno tako je tudi blagajna na to delovala, da bi se naj Franc Vidic, če ravno po poškodbi, priznal članom blagajniškim. Ako tedaj Franc Vidic do danes še ni dobil od okr. bolnišne blagajne postavno podporo, ni temu kriva bolnišna blagajna, ker mora čakati na razsodbo c. kr. okrajnega glavarstva v tej zadevi. — Komentara menimo, da ni treba nobenega.
(Iz Maribora) se nam 6. t. m. poroča: Včeraj popoludne dospeli so sem prevzvišeni gospod kne-zoškof krški dr. Josip Kahn, da obiščejo našega bolnega prevzvišenega gospoda knezoškola. — Misijonskih pridig v tukajšni stolni cerkvi se udeležujejo vsi stanovi v velikem številu. Pretečeno sredo se je pričel stanovski poduk in tudi spoved. Od zgodnjega jutra do poznega večera polnijo se neprestano spovednice. V petek bilo je splošno slovesno sv. obhajilo za žene in danes za deklet«,, jutri bodo pa obhajani možje in mladenči. Dal Bog, da bi neumorni trud, s katerim si č. g. misijonarji prizadevajo oridobiti srca vseh za nebe a. ne bi bil zaman, njim samim naj pa mili Bog tisočero poplača ves njihov trud I
(Duhovske spremembe v lavantinski škofiji.) Prestavljen je gosp. Josip Janžekovič, kaplan pri sv. Barbari pri Vurmberg-u v Št. Rupert v Slovenskih Goricah. — Začasno upokojen je gosp. Anton S t raki, kaplan v Št. Rupertu v Slov. Goricah.
(Astronomična posebnost) v zadnjem listu ni bila vseskozi prav naznanjena. Gledč pokritja zvezde „Spicau (ki je največja v ozvezju „Device") je pripomniti, da se ono ne bo vršilo še le na veliki petek, temveč že ta torek (9. aprila) zvečer, vendar pa v naših krajih ne. Vidno bo le v južnih deželah <5° N do 90° S). Pač pa se bo ta dan (torek) videla imenovana zvezda ob 8. uri zvečer prav blizo zgornjega roba luuinega; uro prej bo stala na levo, uro pozneje na desno od lune. Ta pokrivanja zvezde „Spica" (slovenski ..kl^s") vrš6 se vlani in letos vsled sedanjega teka luninega kar vrstoma vsaki mesec (vlansko jesen tudi vidno pri nas). Pri tej priliki uaj bo opozorjeno na drugo redkeje pokritje, namreč planeta „Venere", to je „Večemice" dne 25. julija t. 1. Vršilo se bo s;cer po dnevu med deseto in	uro dopoludne (sredina ob 10. uri 48 minut ljubljanskega časa). A ker bo takrat lunin (tri dni star) krajec lahko na južnovzhodnem nebu najti, tudi ne bo težko dobremu očesu (ali vsaj slabemu daljnogledu) tik njega opaziti Večernico (takrat blizo svojega največjega blišča), ki bo za luninim temnim robom zginila in čez jedno uro se ob svitlem zopet prikazala.
(Iz Adlešič,) 6. aprila. Danes popoludne ob 1. uri umrl je na Preloki previden s sv. zakramenti za umirajoče naš učitelj g. Stanko Novak. Preselil se je od tu na Prt-Ioko v četrtek že hudo bolan. Bil je pri nas za učitelja od meseca septembra minolega leta. Zapustil je vdove z jednim otrokom. N. v m. p. I
(Štajerci pri Bismarcku.) Kakor se poroča, poda se nekaj štajerskih bismarckovcev 11. t. m. v
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Fridrichsruhe, kjer nameravajo ostati čvz praznike. Vožnja cena bo razun južne iu avstrijskih državnih železnic na vsih progah zuižaua. Pri vsprejemu pokazali se bodo bismarckovci v štajerski narodni noši. Potovanje trajalo bo dvanajst dnij iu si bodo ogledali udeleženci več drugih mest. Posebno se pa želi, da se tega potovanja udeleži obilo ženskega osobja. Srečno pot I Da bi se nikdar več ne vrnili!
(Umrl je) danes ob 3/J2. uri Č. gosp. Anton Šmid na „Gaštajuu pri Kranju, Pogreb bode v sredo ob 9. uri dopoludue. Naj v miru počiva I
(Volilo.) Dne 28. m. m. v Škofji Loki umrli tovarnar g. Alojzij Krenuer je volil mestnim revežem 100 gld., revnemu zakladu v Škofji Loki 600 gld. in ljudskima šolama po 40 gld.
(Uredništvo BZore") prosi kar uajuljudneje vse one, kateri bi se morda še želeli naročiti na list, naj nam blagoizvole javiti svoje ime in naslov v kar najkrajšem času pri upravništvu: Št Pregelj, II. Obere Donaustrasse 53, III. 22. Pozneje bi nam ne bilo več mogoče ustreči z listom, kajti natisniti bodemo dali v bodoče samo toliko iztisov, kolikor jih bodemo potrebovali. — Prihodnia številka izide koncem aprila. Za uredništvo : Dr. Janko Brejc.
(Svarilo) Italijansko notrunje ministerstvo je naznauilo redarstvu v Pontablju, da mora zavrniti vse tuje izseljence, ki ne izkažejo, da morejo plačati prevožnjo od Genove do Brazilije.
(Podržavljenje južne železnice.) V kratkem pojde trgovinski minister grof Wurmbrand v Budimpešto, da z ogersko vlado dožene obravnave o podržavljenju južne železnice. Organi gen. ravnateljstva državnih železnic so v mariborskih delavnicah sestavljali zapisnik voznega parka. Južna železnica po dunajskih poročilih preide v državno upravo s 1 julijem t. 1.
(Seja obrtne zbornice) se vrši jutri z nastopnim dnevnim redom: 1.) Č-tanje zapisnika zadnje seje. 2.) Poročilo o ustanovitvi učnih tečajev za slamnikarstvo v Domžalah. 3.) Podelitev ustanov učencem in učenkam na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani. 4.) Volitev jednega člana in jed-nega namestnika v carinski svet. 5.) Poročilo o sejmskih pristojbinah mestne občine Lož. 6.) Poročilo o 6 prošnjah za podelitev dopustila v izvrševanje stavbenih obrtov. 7.) Poročilo o ustanovitvi štipendij za obiskovalce pletarskega oddelka na tukajšnji c. kr. strokovni šoli za lesno industrijo. 8.) Po ročilo o prošnji za dovolitev prireditve razprodaje. 9.) Poročilo o premembah določil zakona o bolniškem zavarovanju.
(Za lovce.) V Borovljah (Ferlach) na Koroškem se dobijo lepe lovske puške, ki so pa tudi zanesljive, odkar je tam c. kr. preskušalnica, v katerej se mora vsaka cev z večkratnim streljanjem preskušati prej, ko se sme na prodaj postaviti. Puškarski mojstri in delavci so vsi Slovenci, le veliki mojstri ali tako imenovani „liferanti", ki ne samo svoje, ampak tudi puške manjših mojstrov po svetu pošiljajo, so menda vsi nemškutarji in libetalci (se ve, to je bolj „nobelu). Še le to zimo se je katoliško in slovensko misleči Ludovik B o r o v n i k povspel na stopinjo tovarnarja ali liferanta. Kot veren in vesten mož gleda na pošteno in dobro blago in tudi v ceni ne pretirava. Slovenske lovce torej opozarjamo, naj naročajo puške jedino le pri g. Ludoviku Borovniku, kateri jim bo pošteno in dobro postregel. Slovenske in nemške cenike pošilja zastonj, ako kdo zvedeti želi, kakošue vrste pušk da ima na prodaj in po kateri ceni. Prodaja tudi revolverje in vso strelno, kakor tudi lovsko pripravo.
(Žrtve poklica.) Nedavno se je pripetila grozna nesreča na vseučilišču Oxford-skem. V anatomično dvorano so privedli velikega steklega psa. Med profesorjevim predavaujem se je odtrgal privezani pes in planil nad bližnjega slušatelja. Velika zmtšujava je nastala; nihče si ni znal pomagati. Stekli pes je popadel več dijakov in kmalu so bila tla rudtča od krvi ranjenih. Slednjič se je posrečilo dijaku Johu Payos-u, da je prerezal s škarijami vrat divjemu psu in tako rešil ostale neranjene. Trije so že umrli na posledicah stekline in štirje leže brez upanja, da okrevajo.
(Proilsuto rusko mesto.) Iz Kieva javljajo, da je bilo nedavno prodano v volhinskem guberniju mesto Starokonstantinov z 19000 prebivalci. Prodala
je mesto kneginja Abamalek gospej Dubasovi za 4,600.000 rubljev.
(Cerkev se je podrla.) Kakor poroča BGazetta di Venezia',se je pripetila grozna nesreča v Mira-belli pri Kataniji. Med službo božjo se je podrla kate-dralna cerkev in zasula vse navzoče. Dosedaj so izkopali osnm mrtvih in dvajset nevarno raujenih. Izkopavanje jako počasi napreduje, ker se vedno podira zid. Boje se, da postanejo še ostali ponesrečeni žrtva te katastrofe.
(Detomor.) Včeraj popoludne je neka dekla v tukajšnji klavnici zadušila novorojeno dete. Nečloveško mater so izročili dež. sodišču.
Narodno gospodarstvo.
Zemljiščni-davčni kataster.
(Spisal državni poslanec Fr. Povše.)
IV.
Iu takih očividnih pogreškov iu neenakomer-nosti se nahaja na stotine, osobito ob mejah dveh cenilnih okrajev io te je treba spraviti v red in pravično razmerje. Tako se nabaia, da ima en okraj n. pr. za travnike 8, drugi sosedni okraj le 6 bonitetnih razredov; prvi okraj ima najnižji tarifni nastavek 1 gld., drugi pa 3 gld. 40 kr. in vendar so travniki obeh krajev, ker iste lege in kakovosti, povsem euaki v plodonosnosti.
Delo bo res nekaj težavnejše, a zato je revizija in zato se mora komisija vestno in vztrajno lotiti dela in storiti, kar se sploh da doseči. To delo pa bo deželna komisija tudi zamogla zmagati, ako se ji priskrbi vseh v to potrebnih podatkov. Prav zato pa sem smatral kot nujno potreben predlog, katerega sem stavil v dež. zboru, da naj dež. odbor pouči osobito občinska predstojništva, da bodo ta zbirala po občini od posameznih posestnikov napo-vedbe oziroma oglasbe, v katerih se posamezniki pritožujejo o krivični uvrstitvi dotične parcele.
In tu bodi mi dovoljena odkritosrčna beseda v dobrohotni opomin! Deželuim komisijam bo kaj kratek obrok (k večjem 6 mesecev) pripuščen za zasedanje, in kakor je veliko na tem, da so se pravi razumni možje zbrali v deželne komisije, nič manj služilo bo v vspeh, ako se tem komisijam priskrbi posebni materijal, ki bodi tako izdelan in utemeljen, da bo res služil v hitro pojasnenje. Zato bi svetoval, da občinski predstojniki, ki bodo dobili poučno okrožnico od dež. odbora, to primerno prijavijo vsim zemljiščnim posestnikom in jih poživljajo, da naj kmalu izroče županstvu pismene (nekolekovane) oglasbe, v katerih naj navedejo, za k&tere parcele menijo, da so opravičeni zahtevati pritožiti se in zahtevati, da se nižje vcenijo in obdačijo. Svetoval bi, da se le v resnično krivičnih slučajih oglasbe vrše; ako bi slehern, rekel bi, kar tako poskušal tudi kaj doseči, če prav je prepričan, da njegova parcela ni preobremenena, naraslo bo toliko oglasb, da jih po nikakem ne bo zmagala komisija in marsikatera opravičena oglasba ne bo našla vgodne rešitve zaradi ogromnega dela. V veliko korist pa bi bilo, ko bi se občinski odbor lotil dela in izbral iz svojih občanov zvedene može, ki bi se podvrgli delu in nekako sami pregledali vse oglasbe občinarjev ter presodili, katere so res najbolj potrebne in opravičene, da se nanje ozira. Seveda bi morali imeti pisanja veščega moža, ki bi tudi pridejal v poročilo na deželni odbor, ki bo zbral iz vseh občin mu vposlane oglasbe in jih izročil dež. komisiji, zakaj da sodijo domači občinski zvedeni možje, da so dotične parcele previsoko vcenjene. Ako se takemu delu podvržejo občinski odbori, gotovo bodo dokaj koristili iu dosegli, da se sedajna revizija zemljišč-nega katastra vgodno izvrši.
To delo občinskih odborov pa je res tudi skoro neizogibno potrebno, ker finančni minister nikakor ne dopusti, da bi se — kakor to poslanci iz Češke zahtevajo, — ustanovile tudi okrajne cenilne komisije. Občinski odbori morajo teda) tu nadomestiti in podati potrebnih pojasnil iu podatkov, iz katerih bo mogoče deželni komisiji vse tako dokazati, da bo centralna komisija tudi dotične pritožbe krivične po-prejšne vcenitve morala priznati. Zato ponovljeno priporočam občinskim odborom to gotovo prevažno delo vršiti ter dostavljam le, pomagaj si sam in po-magano ti bode 1	(Dalje sledi.)
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schatteras
Wien,
I. Bezirk, tefansplatz
Nr. 11, Parterre.
Telegrami.
Trst, 8. aprila. Včerajšnji volilni shod v Brezovieah, v občini Oprto, je bil sijajno obiskan. — Govorili so poslanci Laginja, Mandič in več volilcev. Poslušalcev je bilo v dvorani okoli dvanajststo. Zunaj jih je moralo stati še toliko. Navdušeno so bile sprejete razne resolucije. Vzoren mir in red sta vladala mod zborovanjem.
Dunaj, 7. aprila. Knez Viljem Monte-nuovo, sin nadvojvodinje Marije Louize je umrl.
I^jubno, 7. aprila. Tukajšnji rudokopi so sklenili danes pri shodu, ki se ga je udeležilo krog 500 oseb, da bodo praznovali 1. maja.
Zofija, 7. aprila. Listi poročajo, da se je dovolilo zopet otvoriti pravoslovni oddelek, ter so se dijaki izjavili, da se hočejo popolnoma podvreči gosposkinim naredbam.
Pariz, 7. aprila. „Agence Havas" zanikava najodločnejše vest treh časopisov, češ da je odstopil mornariški minister.
Monakovo, 7. aprila. Občni zbor ume-teljniške zadruge je sklenil, 1. 1896. prirediti sedmo monakovsko mejnarodno umeteljniško razstave.
Buenos-Aires, 6. aprila. Francosko poslanstvo zahtevalo je izročitev Portali-ja. Argentinska vlada pa je spoznala, da so predloženi izkazi za to zahtevo nepopolni ter je prosila, da se ti dopolnijo.
Umrli so:
5.	aprila. Ivana Ivan, delavčeva hči, 3'/« meseca. Pred konjušnico 6, katar v črevih.
6.	aprila. Anton Dečman, pekov sin, 11 mesecev, Špitalske ulice 7, davica. — Barbara Vidmajer, mizarjeva vdova 79 let, Hrenove ulice 6, ostarelost. — Pavel Majer, zlatoklepov sin, 2 leti, Vozarski pot 6, davica. — Ana Koman, posostnikova žena, 60 let, Poljanska cesta 71, plučnica.
V hiralnici:
6. aprila. Marija Berčič, gostija 76 let, ostarelost.
Tujci.
5. aprila.
Pri Slonu : Reinhold, Goldenzvveig, dr. Bing, Neufeld, Mayer, Oesterreioher i Dunaja. — Hauffe iz Draždan. — Weiss iz Budimpešte. — Albrecht, Picciola, pl. Sehmidburg iz Trsta. — Batovec, Morgenstern iz Prage. — Rive pl. Westen iz Celovca. — Proglen iz Postojine. — Arba iz Pulja.
Pri Maliču: Low, Hedv. pl. Sehmidburg, Bettlheim, Krieger, Schlesinger, Hanseli, Bauer z Dunaja. — Winterberg iz Prage. — Neumann, Alt iz Linca. — Sagasser iz Bludenca. — Rudež iz Št. Jerneja. — Krohn iz Velvary-ja. — Rob. Steinlercher iz Ljubna. — Ivan Steinlercher iz Usova. — Tomazini iz Gorice. — Hofbauer iz Tržiča.
Pri bavarskem dvoru: Robitschek z Dunaja. — Cvek iz Kamnika.
Pri Juinem kolodvoru: Vidnich iz Begunj. — Heinisser, Brener z Dunaja. — Gerathwobl it Kopfenberg-a.
Vremensko sporočilo.
Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> 01 b a S E „ S
opazovanja		tnkontn v mm	toplomer« po Celzij*			•g« S 38 " * a
6	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. ■ jveč	~737-6 734 2 732-9	3-2 88 68	si. jvzh. si. svzh.	oblačno del. jasno del. oblač.	000
7	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. «. zveč.	727-8 725-9 725-7	58 142 9-2	brezv. zm. jug si. jzapad	jasno, t, oblačno	000
Srednja temperatura obeh dni 6'3° in 9-7°, oziroma za 2-3 in 0-9° nad normalom.
Hišnika
išče podpisano vodstvo. Slovenskega jezika v govoru in pisavi zmožni prositelj biti mora trezen doslužen vojak, krojaškega ali pa čevljarskega rokodelstva, katerega žena je dobra perica. Prednost ima tisti, kateri nima otrok.
Mezda znaša 10 gld. na mesec. Stanovanje prosto, isto-tako svečava ter kuhinjska in sobna kurjava. Kurjava za pranje životnega perila učencev proti določenem plačilu, mora si hišnik sam kupovati.
Čas za zglašenje je do 4. maja, nastop službe pa do 17. maja t. I. določen.
Vodstvo deželne, kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Rudolfovem,
dnč 7. aprila 1895.	223 2—1
Zahvala.
Slavna kmetska posojilnica za ljubljansko okolioo je za ljudsko šolo pri sv. Petru v Ljubljani darovala 20 gld. Za ta. blagodušni dar izreka toplo zahvalo v imenu kraj. šol. sveta
M. Malenšek,
predsednik.
53 g
> I
n
>>
H O
S
o
Lekarna Trnk6ozy, DnnaJ, V.
Kri čistilne krogljice
so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanju človeškega telesa, skaženem želodcu, pomankanju slasti do jedjj.
Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja škatljica samo 21 kr., jeden zavoj s 6 škatlji-cami 1 gld. 5 kr.
Dobiva se pri 569 22
Vbaldu pl. Trnkoczy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradca.
ss
Proti hripl (influenci) izkazali so se Mdratha
štajerski psenasti kolobarčki
kot najboljše sliz razkrajajoče sredstvo pri kašlju in hrlpavostl (tudi zastarelosti); želodcu so povsem neškodljivi pač pa prebavljanje pospešujoči. 13 6-5
Gosp. mag. fam. Teod. Mdrath-u v Gradcu. Vposlane mi pšenaste kolobarčke uporabljal 1 sem proti kašlju, hripavosti, kronični afektaciji gol-' tanea in sapnika tako pri otrocih kakor odraščenih z najboljšim vspehom. Celo pri pljučni tuberkulozi višje stopinje dosegel sem ž njimi olajšanje. Prosim torej, pošljite mi še tri dvanajstorice škatljic. Velespoštovanjem Trtfaiah, 2. febr. 1895. Dr. Viljem Ehrlich.
Škatljica po 10 kr. dobivajo se v vseh lekarnah, prodajalnicah drodj in trgovcih ; kjer ni zaloge, vpo-šilja jih izdelovatel T. Morath, med. droguist v Gradcu. 5 škatljic franko, ako se pošlje krona vnaprej. Zalaga-telje iščem — Paziti je na Morathov podpis.
Glavno zalogo v Ljubljani ima Svobode naslednik, lekarna ,prl zlatem orlu' na Prešernovem trgu.
i malim vrtom, z 1 travnikom in z lepo zaraščenim gozdom (6 oralov) v Selcih, pripravna za kaki obrt, je iz proste roke na prodaj. — Več se izve pri lastniku M. Otrin-u, 186 - 17 Str. ISear. Halsted St. v Chicagu. ali pri oskrbniku Francu Šliber-ju v Selcih pri Škofji Loki. 220 1-1
Vizitnice
priporoča
t
225 1
Josip Jeglič, C. kr. davkar, naznanja v svojem in v imenu sorodnikov, da je ujegova goreče ljubljena, draga soproga
Alojzija Jeglič roj. Gnezda
po dolgotrajni bolezni, previdena s sv. zakramenti, dne 8. t. m. ob 5. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Zemski ostanki drage umrle pokopali se bodo v sredo, dnč 10. t. m., ob 5 '/s uri popoldne.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v Idriji. Predraga rajnea priporoča se pobožni molitvi in blagemu spomina.
V Idriji, dn<5 8. aprila 1895.

Priporočilo.
Z nairaznovrstnejšimi štirikrat na dan svežimi ukusnimi, zdravimi in slastnimi
v slaščičarski in pekovski obrt
spadajočimi izdelki postreza točno in zanesljivo tvrdka
Jakob Zalaznik
v Ljubljani, Stari trg št. 21.
Tu so dobiti vsakovrstna velikonočna darila, najboljče domače potvice in najfinejše laške pince, vsakovrsten kruh na vago, ržen kruh in prepečenec (Vanilie-Zwieback).	215 3—3

Krčmar,
kateri bi prevzel poleg železnične postaje na dolenjski progi
♦ 1 »v* ^ivi uvi l^viv^ livivumvuvj (JVOlUjC
J ležečo restavracijo na račun, se išče. [Al Več pove upravništvo »Slovenca".

22i 3-1
D u n a j 8 k a borza.
SaJ
Dn6 8. aprila.
Sknpni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,
Avstrijska zlata renta 4%......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4 %.......123	„
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1082	„
Kreditne delnice, 160 gld............404	„
London vista...........122	„
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj.	59	„
80 mark............11	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........46	„
C. kr. cekini......................5	„
70	ki
80	„
50	„
35	„
60	„
40	„
25	I
25	„ 72'„,
9t	„
68	„
05	„
73	„
Dne 6. aprila.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	152 gld.	-	kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	164	„	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197	„	50	,
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	50	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......152	„	50	„
Dunavske vravnavne srečke b% . ., . .	133	„	—	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„	75	„
Posojilo goriškega mesta.......111	„	25	„
4% kranjsko deželno posojilo.....99	„	25	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4%	99	„	90	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	„	50	„
n n južne železnice 3% .	175	„	25	„
„ „ južne železnice b% .	133	,	40 ,
„ * dolenjskih železnic 4%	98	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 25 kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	150 „ — „
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........71
St. Gendis srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......55
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	171
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. st.v.	3667
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	571
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	111
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	—
Montanska družba avstr. plan.....86
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	169
Papirnih rubljev 100........130
50 75
25
50
90
75
AT Nakup ln prodaja__
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
I Zavarovanje za zgube pri irebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitk*. K a 1 a n t n a izvršitev naro&il na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E B C U H"
Woflzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasie 74 B.
&4T Pojasnila v vseh gospodarskih in finaninihlstvarth,
potem o kursnih vrednostih vseh iptkulaoijskih vrednostnih papirjev in vostni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega abrestovanja pri popolni varnosti y naloženih fflavnlo, "ff
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.