PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Lex Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 35 Maribor, petek 8.7.2016 OBČINA DIVAČA 495. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta Pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Divača Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO), 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 v nadaljevanju ZJZP), Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur.l. RS, št. 32/93, 30/98 -ZZLPPO in 127/06 - ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11) ter 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Divača na redni 13. redni seji dne 23.6.2016, sprejel ODLOK O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU ZA IZVEDBO PROJEKTA POGODBENEGA ZAGOTAVLJANJA PRIHRANKOV ENERGIJE Z NAMENOM ENERGETSKE SANACIJE JAVNIH OBJEKTOV V LASTI OBČINE DIVAČA I. Splošne določbe 1. člen (Vsebina odloka) (1) Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Divača v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z ZJZP. (2) Ta odlok določa tudi predmet, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva. (3) Ta odlok skladno s tretjim odstavkom 36. člena ZJZP predstavlja koncesijski akt. ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII 2. člen (Opredelitev ključnih pojmov) (1) V okviru odloka so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: • javni partner je Občina Divača (v nadaljevanju: koncedent); • zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva; • uporabniki oziroma upravljavci objektov so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je koncedent in ki za izvajanje svoje dejavnosti uporabljajo objekte v lasti koncedenta; • pripravljalne storitve so vsi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki jih koncesionar izvede pred začetkom izvajanja glavne storitve; • glavna storitev je storitev zagotavljanja in jamčenja prihrankov energije ter energetsko upravljanje objektov; • druge storitve so vsi drugi ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije, ki ne spadajo med pripravljalne storitve ali glavno storitev; • pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije pomeni pogodbeni dogovor med koncedentom in koncesionarjem za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja ali spremlja v celotnem obdobju trajanja pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrep plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s pogodbo ali drugim dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost, kot so finančni prihranki. (2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo zakoni in predpisi, ki urejajo energetsko dejavnost. (3) V tem odloku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. Ugotovitev javnega interesa Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-locaHs.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1375 3. člen (Javni interes) (1) Koncedent skladno z določili 2., 8. in 10. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14), ) v povezavi z določili Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (Uradni list Evropske unije št. L 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO), 11. členom ZJZP, Lokalnim energetskim konceptom Občine Divača, ki ga je Občinski svet Občine Divača sprejel na 5. korespondencni seji dne 14.10.2011 in Dokumentom identifikacije investicijskega projekta z oceno možnosti javno-zasebnega partnerstva za izvedbo energetske sanacije Zdravstvene postaje Divača in Podružnične šola (Golea, Nova Gorica, junij 2016) s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti koncedenta v obliki javno-zasebnega partnerstva. III. Vrsta, predmet, območje izvajanja in čas trajanja javno-zasebnega partnerstva 4. člen (Vrsta javno-zasebnega partnerstva) (1) Javno-zasebno partnerstvo se, upoštevaje razdelitev tveganj, izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva, pri čemer gre za koncesijo storitev. 5. člen (Predmet koncesije) (1) Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po principu pogodbenega zagotavljanja prihranka energije v objektih koncedenta, kot so opredeljeni v 6. členu tega akta. (2) Predmet koncesije iz predhodnega odstavka se lahko izvaja v več fazah oziroma segmentih. Delitev predmeta koncesije na posamezne faze ali segmente ter na to vezane pogoje koncedent in koncesionar opredelita v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi. (3) Predmet koncesije je lahko tudi pogodbena oskrba z energijo, kar se opredeli v koncesijski pogodbi. 6. člen (Območje izvajanja) (1) Območje izvajanja koncesije obsega naslednje javne objekte: • Zdravstveni dom Sežana - Zdravstvena postaja Divača, • Osnovna šola dr. Bogomirja Magajne Divača -Podružnična šola Vreme. (2) Območje izvajanja iz predhodnega odstavka se lahko razširi tudi na dodatne objekte ali ukrepe, ali zmanjša glede na konceptualno ustreznost programske zasnove projekta javno-zasebnega partnerstva. (3) Sprememba iz predhodnega odstavka je pogojena s pridobitvijo soglasja koncedenta. (4) Soglasje iz predhodnega odstavka izda občinski svet. (5) Ne glede na četrti odstavek tega člena soglasje občinskega sveta ni potrebno, če gre za razširitev ali zmanjšanje objektov/ukrepov, ki je posledica pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva na območju iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru soglasje izda župan. 7. člen (Čas trajanja) (1) Začetek in čas trajanja koncesije se opredelita v koncesijski pogodbi. (2) Za začetek trajanja koncesije se šteje primopredaja izvedenih ukrepov na posameznem objektu/ sklopu objektov in s tem začetek zagotavljanja prihrankov. (3) Koncesija se podeli za največ 15 let. (4) Rok trajanja koncesije se v primeru, da: • koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati, • je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu, s sklenitvijo aneksa k osnovni pogodbi lahko podaljša, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določbe drugega odstavka 71. člena ZJZP. IV. Financiranje 8. člen (Financiranje) (1) Koncesionirana dejavnost se primarno financira iz: • sredstev iz naslova doseženih energetskih prihrankov, • drugih sredstev, ki jih pridobi koncesionar na podlagi opravljanja koncesionirane dejavnosti, • lastnih sredstev koncesionarja in • drugih virov. (2) Koncesionirana dejavnost se v primeru pridobitve sredstev iz evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja, financira tudi iz zadevnega vira. (3) V primeru sofinanciranja dejavnosti s strani koncedenta ima le-ta pravico do soudeležbe na ustvarjenih energetskih prihrankih. (4) Viri in način financiranja se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi. 9. člen (Zadolževanje) (1) Koncedent in koncesionar v okviru postopka javnega razpisa in koncesijski pogodbi medsebojno razmerje oblikujeta ob upoštevanju evropske in nacionalne zakonodaje ter navodil pristojnih Ministrstev RS. V. Obveznosti koncesionarja, koncedenta ter uporabnikov 10. člen (Obveznosti koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti: • izvajanje pripravljalnih storitev, glavne storitve in drugih storitev za zagotavljanje prihrankov energije in energetskega upravljanja na objektih, kot so opredeljeni v 6. členu tega odloka; • izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje (na primer vodenje evidenc, obveščanje itd.) v obsegu, kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in ponudba izbranega ponudnika; • izvajanje drugih obveznosti, opredeljenih v koncesijski pogodbi. (2) Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške porabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1376 (3) Koncesionar v celoti prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz predhodnih odstavkov. (4) Storitev, ki je predmet te koncesije, mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitve le na način in iz razlogov, ki jih določajo zakon, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis. 11. člen (Obveznosti koncedenta) (1) Obveznosti koncedenta so zlasti: • koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje dejavnosti koncesije; • koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta; • koncesionarju na nepremičninah, kjer se bodo izvajale aktivnosti za uresničitev koncesijske pogodbe ter opremi, ki je v lasti koncedenta, ob upoštevanju veljavne zakonodaje podeliti ustrezne stvarnopravne pravice (na primer služnost, stavbna pravica itd.) na način, da se koncesionarju omogoči nemoteno izvajanje koncesionirane dejavnosti; • zagotavljanje plačila za opravljeno storitev zagotavljanja prihranka energije, v primeru doseganja v koncesijski pogodbi dogovorjene količine prihrankov. 12. člen (Dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev objektov) (1) Uporabniki oziroma upravljavci objektov imajo zlasti naslednje dolžnosti: • upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe; • omogočiti dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz tega odloka in koncesijske pogodbe; • prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog; • obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja. 13. člen (Druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja) (1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi. (2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe. VI. Postopek izbire koncesionarja 14. člen (Javni razpis in merila za izbor) (1) Koncedent koncesionarja izbere na podlagi javnega razpisa, ki se izvede ob upoštevanju določb ZJZP. (2) Objava javnega razpisa mora določati: • predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo, • ime in sedež koncedenta, • podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu, • predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, • začetek in predvideni čas trajanja koncesije, • postopek izbire koncesionarja, • kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, • kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev, • zahteve glede vsebine vlog, • pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju, • pogoje za predložitev skupne vloge, • merila za izbiro najugodnejšega kandidata, • naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog, • rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, • druge podatke, zahtevane skladno z veljavno zakonodajo. (3) Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati, da imajo ustrezne reference s področja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov, da ima na razpolago ustrezne kadre za izvedbo javne razpisa, ustrezen obseg letnega prometa ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva. (4) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes, tako da bodo merila za izbor koncedenta oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili višje zagotovljene prihranke in ponudili višjo udeležbo koncedenta pri doseženih prihrankih. (5) Dodatne pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbor koncesionarja koncedent določi v okviru javnega razpisa. 15. člen (Strokovna komisija) (1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje župan. (2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. (3) Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb. (4) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter posreduje poročilo županu. (5) Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan. 16. člen (Koncesijska pogodba) (1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu koncedenta sklene župan. (2) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki, sicer nima pravnega učinka. (3) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije. (4) V primeru neskladja med določbami odloka in določbami koncesijske pogodbe veljajo določbe tega odloka. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1377 17. člen (Prilagoditev razmerij) (1) V primeru obstoja upravičenih objektivnih okoliščin se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem. (2) Način in razloge za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi. VII. Nadzor in poročanje 18. člen (Dolžnost poročanja) (1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo, predpisi ter koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence in koncedentu posredovati poročila in drugo potrebno dokumentacijo. (2) Vsebina in način koncesionarjeve dolžnosti iz predhodnega odstavka se podrobneje uredi v koncesijski pogodbi. 19. člen (Nadzor nad izvajanjem pogodbe) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije opravlja koncedent skladno z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in določili koncesijske pogodbe. (2) Način izvajanja nadzora se podrobneje določi v okviru koncesijske pogodbe. VIII. Prenehanje koncesijskega razmerja 20. člen (Redno, predčasno prenehanje in odvzem koncesije) (1) Koncesijsko razmerje preneha na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odkupom koncesije, • z odvzemom koncesije ali • s prevzemom koncesije. VIII. Prehodne in končne določbe 21. člen (Uporaba drugih določb) (1) Za okoliščine, ki jih ta odlok ne ureja, veljajo določbe vsakokrat veljavnega Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. 22. člen (Uveljavitev) (2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 032-0009/2016-03 Datum: 23.6.2016 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 496. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1)( Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 17/14 -ZUOPŽ, 22/14 - odl. US, 19/15) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 13. redni seji dne 23.6.2016, sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status grajenega javnega dobra na parceli št. 1014/23 k.o. 2452- Divača, v izmeri 6m2 Navedena nepremičnina postane last Občine Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka: 5882974, brez javnopravnih omejitev. 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0009/2016-16 Datum: 23.6.2016 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 497. Sklep o ukinitvi javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1)( Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 76/10 - ZRud-1A, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13, 17/14 -ZUOPŽ, 22/14 - odl. US, 19/15) in 16. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15) je Občinski svet Občine Divača na 13. redni seji dne 23.6.2016, sprejel SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra na parcelah št. 1040/18, 1040/13, 1040/12 k.o. 2452-Divača. Navedene nepremičnine postanejo last Občine Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, matična številka: 5882974, brez javnopravnih omejitev. 2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 032-0009/2016-17 Datum: 23.6.2016 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA GORIŠNICA 498. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Gorišnica za leto 2016 Na podlagi 29. člena zakona o javnih financah (Uradni list, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 127/06 - ZJZP in ZSPDPO) in 16. člena statuta občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin 25/06), je občinski svet občine Gorišnica na 11. redni seji, ki je bila dne 30.6.2016 sprejel Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1378 ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2016 1. člen V odloku o proračunu Občine Gorišnica za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin 4/015) se tabela v 2. členu spremeni in sicer: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v Evrih Skupina/Podskupina kontov proračun leta 2016 rebalans II. I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74+78 ) 4.904.827 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 3.964.701 70 DAVČNI PRIHODKI 2.662.190 700 Davki na dohodek in dobiček 2.057.044 703 Davki na premoženje 555.648 704 Domači davki na blago in storitve 49.256 706 Drugi davki 242 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.302.511 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 613.495 711 Takse na pristojbine 135 712 Globe in druge denarne kazni 1.109 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 17.472 714 Drugi nedavčni prihodki 670.300 72 KAPITALSKI PRIHODKI 330.178 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 330,178 74 TRANSFERNI PRIHODKI 609.948 2. 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 449.948 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU 160.000 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 ) 4.904.827 40 TEKOČI ODHODKI 750.412 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 172.096 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 27.637 402 Izdatki za blago in storitve 508.156 403 Plačilo domačih obresti 9.802 409 Rezerve 32.721 41 TEKOČI TRANSFERI 1.164.588 410 Subvencije 16.574 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 530.967 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 204.738 413 Drugi tekoči domači transferi 412.279 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.918.076 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.918.076 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 71.781 432 Investicijski transferi 71.781 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( I. - II. ) 0 Številka: 007-10/2016 Datum: 30.6.2016 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan ODLOK O ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE OBČINE GORIŠNICA Uvodne določbe 499. Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gorišnica Na podlagi 29. in 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF), 16. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/06) je Občinski svet Občine Gorišnica na 11._ redni seji, dne 30.6.2016 sprejel 1. člen S tem odlokom se določil organizacija in delovno področje ter druga vprašanja v zvezi z delovanjem občinske uprave občine Gorišnica (v nadaljnjem besedilu: občinska uprava). Občinska uprava samostojno opravlja upravne, strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine na delovnih področjih, določenih z zakoni in drugimi splošnimi akti in s tem odlokom. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1379 2. člen V odloku uporabljeni izrazi zapisani v moški slovnični obliki so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 3. člen Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: • upravne naloge so vse naloge, ki jih v skladu z zakonom za občino izvaja občinska uprava kot izvirne ali s strani države prenesene naloge; • občinska uprava so posamezna delovna mesta, ustanovljena za opravljanje upravnih in drugih nalog po posameznih področjih iz pristojnosti občinske uprave; • akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest je akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki ga sprejme župan; 4. člen Delo občinske uprave je javno. Javnost dela občinske uprave se zagotavlja z objavljanjem splošnih aktov občine, z uradnimi sporočili za javnost, s posredovanjem informacij javnega značaja v svetovni splet v skladu z zakonom, ki ureja to področje oziroma na drug način, ki omogoča javnosti, da se seznani z delom občinske uprave. O delu občinske uprave obvešča javnost župan. Drugi javni uslužbenci lahko obveščajo javnost o delu s svojega delovnega področja, če jih za to predhodno župan pooblasti. Pri poslovanju s strankami mora občinska uprava zagotoviti spoštovanje njihove osebnosti in osebnega dostojanstva ter zagotoviti, da čim hitreje in čim lažje uresničujejo svoje pravice in pravne koristi. II. Organizacija in delovno področje občinske uprave 5. člen Za opravljanje nalog občinske uprave se v občini Gorišnica ustanovi enovit organ občine Gorišnica s sedežem Gorišnica 83/a, 2272 Gorišnica. Za opravljanje posameznih nalog za več občin, se lahko ustanovi eden ali več organov skupne občinske uprave. 6. člen Občinska uprava zagotavlja: • strokovno, učinkovito in racionalno izvrševanje nalog občinske uprave; • zakonito, pravočasno in učinkovito uresničevanje pravic, interesov in obveznosti strank in drugih udeležencev v postopkih; • učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami. 7. člen Občinska uprava opravlja strokovne, upravne, organizacijsko-tehnične in administrativne naloge na področju: • splošnih, pravnih in kadrovskih zadev • javnih financ • gospodarskih dejavnosti • negospodarskih dejavnosti • urejanja prostora in varstva okolja • druge naloge iz pristojnosti občine. 8. člen V okviru občinske uprave se ustanovi režijski obrat, kot nesamostojna notranja organizacijska enota za zagotavljanje izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb. Za delovanje režijskega obrata se smiselno upoštevajo predpisi s področja gospodarskih javnih služb. Podrobnejša organizacija in naloge režijskega obrata se določijo z odlokom o ustanovitvi režijskega obrata. 9. člen Na področju splošnih, pravnih in kadrovskih zadev občinska uprava opravlja naslednje naloge: • izvaja strokovna, organizacijska, administrativna in tehnična opravila za potrebe župana in njegovih delovnih teles, občinskega sveta in njegovih delovnih teles, nadzornega odbora in druge občinske organe; • vodi postopke v skladu z delovnopravno in uslužbensko zakonodajo; • sprejema, odpravlja, arhivira pošto za potrebe občinskih organov; • organizira pisarniško poslovanje in hrambo dokumentarnega ter arhivskega gradiva; • posreduje informacije strankam in drugim udeležencem v postopkih • koordinira odnose z javnostmi • zagotavlja celostno podobo ter načrtovanje in koordiniranje promocijske politike občine; • sodeluje pri izvajanju nalog, ki se nanašajo na področje civilne zaščite in reševanja ter civilno obrambo občine; • vodenje statističnih evidenc; • priprava splošnih in drugih aktov ter mnenj in stališč, ki jih sprejmejo župan, občinski svet ali drugi organi občine; • sestavljanje pogodb, ocena sprejetih pogodb in pravno spremljanje pogodb; • priprava gradiva in pomoč pri organizaciji sej občinskega sveta in delovnih teles, sodelovanje na sejah občinskega sveta in delovnih telesih ter skrb za realizacijo sklepov; • ravnanje s stvarnim premoženjem občine • skrb za urejanje zemljiškoknjižnih zadev; • strokovno pravna pomoč pri izvajanju volilnih opravil; • pravna pomoč županu, občinskemu svetu in drugim občinskim organom; • zastopanje interesov občine pri sporih na sodiščih ter pri drugih državnih organih; • strokovna pomoč ožjim delom občine pri njihovem delovanju; • druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v to področje. 10. člen Na področju javnih financ občinska uprava opravlja naslednje naloge: • pripravlja proračun in skrbi za njegovo izvrševanje v skladu s predpisi, ki urejajo to področje; • pripravlja finančna poročila in zaključni račun proračuna; • vodi finančno in blagajniško poslovanje ter računovodske in knjigovodske posle; • upravlja finančno premoženje občine; • zagotavlja strokovno pomoč občinskim organom pri sprejemanju in izvrševanju občinskih aktov s področja javnih financ; • opravlja finančno - knjigovodska in druga strokovna opravila; • spremlja in nadzira porabo sredstev pri neposrednih proračunskih uporabnikih; • spremlja, analizira in oblikuje cene iz pristojnosti občine; • pripravlja premoženjsko bilanco občine; • opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1380 11. člen Na področju gospodarskih dejavnosti občinska uprava opravlja naslednje naloge: • pripravlja strategijo razvoja občine in programske usmeritve kot podlago za razvoj posameznih dejavnosti; • gospodari s stavbnimi zemljišči, stanovanji in poslovnimi prostori • načrtuje in izvaja stanovanjsko politiko ter ureja zadeve povezane z neprofitnimi stanovanji; • pripravlja projekte in investicijske programe ter opravlja nadzor nad investicijami; • sodeluje pri razvoju in sooblikovanju organiziranosti turizma v občini; • sodeluje pri oblikovanju strategije razvoja turizma v občini; • sodeluje s turističnimi društvi ter ponudniki gostinskih in turističnih storitev; • sodeluje z društvi v občini • opravlja naloge s področja varstva kulturne in naravne dediščine in upravlja z objekti, ki so bili razglašeni za javno infrastrukturo kulturne dediščine. • opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 12. člen Na področju negospodarskih dejavnosti občinska uprava opravlja naslednje naloge: • skrbi za realizacijo programov s področja družbenih dejavnosti; • pripravlja in uresničuje akte v zvezi z ustanavljanjem javnih zavodov na področju zdravstva, šolstva, otroškega varstva, kulture in socialnega varstva; • skrbi za vzgojno varstvene ustanove in osnovne šole; • spremlja in nadzira izvajanje pomoči na domu, enkratnih denarnih pomoči in drugih pomoči občanom ter varstvo občanov v splošnih in posebnih zavodih; • pripravlja, nadzoruje, sodeluje ali vodi posamezne projekte v okviru svojega delovnega področja; • skrbi za realizacijo programov v skladu s proračunom • koordinira delovanje različnih subjektov na področju družbenih dejavnosti in vrši nadzor nad izvajanjem programov; • opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. 13. člen Na področju urejanja prostora in varstva okolja občinska uprava opravlja naslednje naloge: • pripravlja predloge izhodišč za sprejemanje prostorskih aktov in pripravlja smernice za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov; • pripravlja dokumente in koordinira sprejemanje prostorskega načrta občine za obravnavo in odločanje na občinskem svetu; • vodi upravne postopke s področja urejanja prostora; • sodeluje pri usmerjanju prostorskega razvoja občine • načrtuje opremljanje stavbnih zemljišč • skrbi za področje urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave • pripravlja in izvaja predpise področja urejanja prostora • nudi strokovno pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanje zadev s področja urejanja prostora; • pripravlja predloge sanacijskih programov za odpravo posledic in virov obremenitve okolja • pripravlja in spremlja projekte, povezane z energetsko učinkovitostjo v smislu varovanja okolja • sodeluje z organi in institucijami v zvezi z urejanjem oz. vzdrževanjem vodotokov; • opravlja druge upravne naloge in aktivnosti s področja varstva okolja in naravne dediščine, ki jih določajo predpisi s področja varstva okolja; • planira in nadzoruje porabo sredstev, ki so potrebna za izvajanje nalog s področja urejanja prostora; • spremlja in pripravlja projektne predloge za prijavo na razpise za pridobitev nepovratnih sredstev; • opravlja druge naloge, ki spadajo v to področje. III. Način dela, pooblastila in odgovornosti javnih uslužbencev 14. člen Predstojnik občinske uprave je župan, ki predstavlja in zastopa občino ter nadzoruje, usmerja in daje navodila za vodenje občinske uprave. V času njegove odsotnosti ali zadržanosti ga nadomešča podžupan. Podžupan v času nadomeščanja opravlja tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. 15. člen Občinsko upravo neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je neposredno odgovoren županu. Direktor občinske uprave opravlja naslednje naloge: • neposredno vodi občinsko upravo, organizira, koordinira delo javnih uslužbencev v občinski upravi • skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno opravljanje nalog občinske uprave; • vodi projektne skupine za najzahtevnejše in ključne projekte • skrbi za pravočasno, zakonito in učinkovito izvajanje nalog občinske uprave ter razpolaganja s proračunskimi sredstvi • samostojno oblikuje ključne sistemske rešitve in druga najzahtevnejša gradiva • vodi in odloča v upravnih postopkih na prvi stopnji • pripravlja splošne akte in pogodbe • opravlja druge naloge po pooblastilu ali odredbi župana. Direktor občinske uprave mora imeti za zasedbo uradniškega delovnega mesta na položaju ustrezno stopnjo izobrazbe in izpolnjevati pogoje za zasedbo delovnega mesta, ki jih določajo predpisi o javnih uslužbencih. 16. člen Podrobnejšo razvrstitev in število delovnih mest v občinski upravi ter razvrstitev posameznih nalog iz posameznega delovnega področja občinske uprave, ki jih posamezen javni uslužbenec opravlja, se določijo z aktom o sistemizaciji delovnih mest, ki ga sprejme župan. 17. člen V skladu s sistemizacijo delovnih mest občinske uprave opravljajo naloge s področja občinske uprave javni uslužbenci na uradniških in strokovno tehničnih delovnih mestih. O zaposlitvi v občinski upravi in o imenovanju javnih uslužbencev v naziv odloča župan. Javni uslužbenci morajo pri izvajanju nalog upoštevati pravila kodeksa javnih uslužbencev in načela, opredeljena v predpisih, ki urejajo položaj javnih uslužbencev. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1381 IV. Prehodne in končne določbe 18. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 48/99) 19. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-10/2016 Datum: 30.6.2016 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 500. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Gorišnica Na podlagi 3. odstavka 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/2010 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 -ZUUJFO), 17. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) in 16. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 25/06) je Občinski svet občine Gorišnica na svoji 11. redni seji, dne 30.6.2016 sprejel ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA NA OBMOČJU OBČINE GORIŠNICA I. Uvodne določbe 1. člen (vsebina programa opremljanja) (1) S tem odlokom se sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč in merila za odmero komunalnega prispevka na območju občine Gorišnica. (2) Program opremljanja iz 1. odstavka vsebuje: 1. Izhodišča za izdelavo programa opremljanja, 2. Prikaz obstoječe in predvidene komunalne infrastrukture, 3. Podlage za odmero komunalnega prispevka. (3) S tem odlokom se določijo podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka na območju občine Gorišnica, ki ga plačujejo zavezanci za plačilo komunalnega prispevka. (4) Stroški opremljanja zemljišč z obstoječo komunalno infrastrukturo se določajo na podlagi tega odloka. (5) Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Gorišnica je izdelan v skladu z Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč in vsebuje: • prikaz obstoječe komunalne opreme na območju Občine Gorišnica; • prikaz predvidenih vlaganj v gradnjo komunalne opreme na območju Občine Gorišnica; • obračunska območja posameznih vrst obstoječe in predvidene komunalne opreme; • obračunske stroške opremljanja po posamezni vrsti komunalne opreme in po obračunskih območjih; • preračun obračunskih stroškov opremljanja na površino parcele in na neto tlorisno površino objekta po posamezni vrsti komunalne opreme; • podrobnejša merila za obračun komunalnega prispevka. 2. člen (uporabljeni izrazi) V odloku uporabljeni izrazi pomenijo sledeče: ■ Program opremljanja je dokument, na podlagi katerega se izvaja opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo in je osnova za obračun komunalnega prispevka. ■ Komunalna oprema so: - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja; - objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna; - objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. ■ Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. ■ Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenijo določljive zavezance. ■ Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe. ■ Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. ■ Parcela je zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. II. Izhodišča za izdelavo programa opremljanja 3. člen (obračunsko območje) (1) Program opremljanja stavbnih zemljišč iz 1. člena tega odloka je izdelan za območje, ki se ureja z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Gorišnica. (2) Program obravnava obračunska območja za posamezne vrste komunalne infrastrukture, ki lahko obsegajo tudi celotno območje občine. (3) Določila tega odloka se uporabljajo tudi na območjih, kjer je predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), kadar za tako območje ni sprejet poseben program opremljanja. III. Obstoječa in predvidena komunalna infrastruktura 4. člen (infrastruktura) (1) Za izračun komunalnega prispevka je evidentirana obstoječa infrastruktura in infrastruktura, ki je predvidena izgradnjo v sprejetem načrtu razvojnih programov, kar je podlaga za komunalni prispevek za obstoječo infrastrukturo. Upoštevana je naslednja infrastruktura oz. posegi v infrastrukturo: Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1382 • prometna infrastruktura (oznaka obračunskih območij P) • vodovodno omrežje (oznaka obračunskih območij V), • kanalizacija (oznaka obračunskih območij K), • javna razsvetljava (oznaka obračunskih območij JR), • ravnanje z odpadki (oznaka obračunskega območja PRO), • javne površine (oznaka obračunskih območij JP). (2) Za kanalizacijo in vodovod je ločeno prikazana vrednost primarnega in sekundarnega omrežja. Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka, ki gradijo infrastrukturo na podlagi pogodbe o opremljanju na območju občine ali zaradi večje oddaljenosti od obstoječe komunalne infrastrukture, za obstoječo kanalizacijo in vodovod prispevajo le delež za primarno omrežje. Za ostala omrežja pa se prispevek za obstoječo infrastrukturo obračuna v celoti. (3) Infrastruktura v državni lasti (državne ceste, železnice) ter energetska infrastruktura ne predstavljata podlage za obračun komunalnega prispevka. IV. Podlage za odmero komunalnega prispevka 5. člen (vrednost infrastrukture in projektne dokumentacije) (1) Vrednost obstoječe infrastrukture je ocenjena kot vrednost izgradnje nove infrastrukture, vključno z nakupom zemljišč, izdelavo projektne dokumentacije in nadzorom. Za obračun komunalnega prispevka se vrednost infrastrukture zmanjša za znesek pridobljenih nepovratnih sredstev, lastnih vlaganj ali drugih virov financiranja poleg občinskega proračuna. Vrednost infrastrukture, kot podlaga za obračun komunalnega prispevka, je po posameznih vrstah infrastrukture naslednja: Ceste 5.523.561,00 € Vodovod-primarno omrežje 985.285,00 € Vodovod-sekundarno omrežje 1.975.610,00 € Kanalizacija-primarno omrežje 1.200.890,00 € Kanalizacija-sekundarno omrežje 716.884,00 € Javna razsvetljava 92.057,00 € Odpadki 55.000,00 € Javne površine 245.000,00 € SKUPAJ 10.794.287,00 € 6. člen (preračun stroškov na površino stavbnih zemljišč oziroma na neto tlorisno površino stavb) (1) Za odmero komunalnega prispevka zavezancem se obračunske stroške preračuna na merske enote, t. j. na površino stavbnega zemljišča in parcele in na neto tlorisno površino stavb. (2) Cena opremljanja obračunana na kvadratni meter stavbnega zemljišča (Cp) in neto tlorisne površine objekta (Ct) je naslednja: Površina Neto parcel na tlorisna Cena na Cena na Oznaka Vrednost obračunske površina enoto enoto Vrsta komunalne opreme obračunskega območja infrastrukture [€1 m območju [m2] objektov [m2] (Cpi) [€/m2] (Cti) [€/m2] Ceste OB C 1 5.523.561,00 € 2.736.204 482.616 2,019 11,445 Kanalizacija-primarno omrežje OB K 1 985.285,00 € 2.490.663 447.128 0,396 2,204 Kanalizacija-sekundarno omrežje OB K 2 1.975.610,00 € 2.490.663 447.128 0,793 4,418 Vodovod-primarno omrežje OB V 1 1.200.890,00 € 1.316.519 144.789 0,912 8,294 Vodovod-sekundarno omrežje OB V 2 716.884,00 € 1.316.519 144.789 0,545 4,951 Javna razsvetljava OB JR 1 92.057,00 € 2.294.354 250.590 0,04 0,367 Prostor za ravnanje z odpadki OB PRO 1 55.000,00 € 2.736.204 482.616 0,02 0,114 Javne površine OB JP 1 245.000,00 € 2.736.204 482.616 0,09 0,508 SKUPAJ 10.794.287,00 € 4,815 32,301 (3) Za obračun komunalnega prispevka v skladu z 11. členom tega odloka se uporabijo faktorji Cp in Ct iz zgornjih tabel, faktorja deleža parcele in neto tlorisne površine Dp in Dt sta 0,3 in 0,7 (Dp + Dt = 1). 7. člen (osnova za revalorizacijo komunalnega prispevka) (1) Cene v tem odloku veljajo na dan 1.1.2015. V. Zavezanci za plačilo komunalnega prispevka 8.člen (zavezanci za plačilo komunalnega prispevka) (1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tisti, ki: • se priključuje na ali mu je omogočena uporaba obstoječe komunalne opreme; • se bo priključil na oziroma mu bo omogočena uporaba predvidene nove komunalne opreme, katere gradnja je predvidena v tekočem ali naslednjem letu; • izvaja rekonstrukcijo objekta in s tem spreminja namembnost objekta; • izvaja rekonstrukcijo objekta in s tem povečuje neto tlorisno površino objekta. Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tudi investitor nadomestnega objekta, če spreminja namembnost objekta ali če povečuje neto tlorisno površino objekta. VI. Opremljenost stavbnega zemljišča 9. člen (opredelitev komunalne opremljenosti) (1) Če pristojni organ Občine ne odloči drugače, velja: • Vsak obstoječi ali predvideni objekt, za katerega se lahko odmeri komunalni prispevek, je opremljen s cestnim omrežjem. • Vsak obstoječi objekt je opremljen s kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem, če upravljavec posameznega voda izda soglasje za priklop na obstoječe omrežje. • Vsak obstoječ ali predvideni objekt je opremljen s kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem, če je kanalizacijski ali vodovodni vod oddaljen od roba parcele največ 100 metrov oziroma je iz projektnih Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1383 pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja razvidno, da se zanj lahko izvede priključek na javno kanalizacijsko ali vodovodno omrežje. Če mora investitor za pridobitev gradbenega dovoljenja zgraditi ali izboljšati del javnega kanalizacijskega ali vodovodnega omrežja, ima ob plačilu komunalnega prispevka zavezanec pravico od Občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. • Če obstoječega ali predvidenega objekta po veljavni zakonodaji ni potrebno priklopiti na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje velja, da objekt ni opremljen s kanalizacijskim ali vodovodnim omrežjem. V tem primeru se komunalni prispevek za tovrstno komunalno opremo ne odmeri. • Z javnimi površinami so opremljeni vsi obstoječi ali predvideni objekti na območju občine. • Vsak objekt je opremljen z javno razsvetljavo, če je objekt javne razsvetljave oddaljen od roba parcele največ 100 metrov. • Z objekti zbiranja komunalnih odpadkov so opremljeni vsi obstoječi ali predvideni objekti na območju občine. (2) Zemljišče, ki ni znotraj obračunskega območja s kanalizacije se šteje kot opremljeno če investitor zgradi lastno malo komunalno čistilno napravo po predpisih o odvajanju in čiščenju odpadne vode. (3) Zemljišče, ki ni znotraj obračunskega območja vodovoda se šteje kot opremljeno če investitor zagotovi oskrbo s pitno vodo po predpisih, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. (4) V primerih, ko investitor zagotovi lastno oskrbo s pitno vodo ali čiščenje odpadne vode skladno s katerimkoli od prejšnjih dveh členov, se komunalni prispevek za to infrastrukturo ne obračuna ne za primarno, ne za sekundarno omrežje. VII. Izračun in odmera komunalnega prispevka 10. člen (izračun in odmera komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se izračuna in odmeri za vsako novo gradnjo stavbe na območju občine, rekonstrukcijo ali gradnjo po rušenju obstoječega objekta. 11. člen (način odmere komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se zavezancu odmeri glede na dva kriterija: • površino zemljiške parcele, na kateri stoji stavba zavezanca oz. površino gradbene parcele, če je ta določena v projektni dokumentaciji in • neto tlorisno površino načrtovanih in obstoječih stavb. (2) Neto tlorisna površina stavbe se za novogradnje in druge posege, za katere se izdaja gradbeno dovoljenje, izračuna na podlagi načrta gradbenih konstrukcije oz. načrta arhitekture v skladu s standardom SIST ISO 9836. (3) Višina komunalnega prispevka za nove stavbe se določi po naslednji formuli: KP = (Dp * Cp * površina parcele + Dt * Ct * neto tlorisna površina * Kdej) * i pri čemer je: KP komunalni prispevek Cp cena opremljanja glede na površino parcele Ct cena opremljanja glede na neto tlorisno površino stavbe Dp delež površine parcele pri izračunu Dt delež neto tlorisne površine pri izračunu Kdej faktor dejavnosti i povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela -ostala nizka gradnja«. (4) V primeru rušitve obstoječe stavbe in gradnje nove stavbe, v primeru povečave in prizidkov k obstoječim stavbam ali v primeru spremembe namembnosti se višina komunalnega prispevka določi po formuli: KP = Dt * Ct * (skupna neto tlorisna površina stavb po izvedeni gradnji/dozidavi * Kdej novih stavb - neto tlorisna površina obstoječih stavb * Kdej obstoječih stavb) * i V primeru, da je tako izračunan komunalni prispevek manjši od nič, zavezanec ne plača komunalnega prispevka, vendar občina ne vrača razlike med komunalnim prispevkom, odmerjenim za obstoječo stavbo in komunalnim prispevkom za stavbo po spremembi. (5) V primeru legalizacije stavbe se komunalni prispevek obračuna enako, kot za nove stavbe. (6) Faktorji Cp, Ct , Dp in Dt so določeni v 5. členu tega odloka, Kdej pa v 12. členu tega odloka. (7) Komunalni prispevek za gradnjo stavb na območju se obračuna: ■ pri eno- in dvostanovanjskih stavbah se za parcele, večje od 800 m2 za obračun upošteva velikost parcele 800 m2, ■ za kanalizacijo in vodovod se obračuna celoten prispevek če je ta infrastruktura oddaljena do 50 m od roba parcele; če se investitor priključuje na bolj oddaljeno kanalizacijsko oz. vodovodno omrežje, se parcela obravnava kot komunalno opremljena, komunalni prispevek pa se obračuna le za primarno omrežje; če se investitor sploh ne priključi, se ta del komunalnega prispevka ne obračuna, ■ za javno razsvetljavo se obračuna prispevek, če je najbližja svetilka javne razsvetljave od parcele oddaljena manj kot 100 m, ■ za ostalo infrastrukturo se prispevek vedno obračuna v celoti. 12. člen (faktorji dejavnosti) (1) Faktor dejavnosti (Kdej) se za stavbe določi glede na vrsto rabe skladno s klasifikacijo CC-SI. V primeru različnih vrst rabe v isti stavbi se faktor dejavnosti določi za vsak posamezen del in ustrezno obračuna komunalni prispevek kot vsoto prispevkov posameznih delov stavbe z različnimi rabami. Faktorji dejavnosti so podani v naslednji tabeli: Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1384 Klasifikacijska številka Vrsta stavbe Kdej 11100 Enostanovanjske stavbe 1 11210 Dvostanovanjske stavbe 1 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe 0,9 11222 Stanovanja z oskrbovanimi stanovanji 0,9 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine 0,9 121 Gostinske stavbe 1,2 122 Poslovne in upravne stavbe 1,2 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 1,2 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij 1,2 125 Industrijske stavbe in skladišča 1 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 1,2 127 Druge nestanovanjske stavbe 0,7 Če klasifikacija objekta ni posebej navedena v zgornji tabeli, se faktor dejavnosti objektu določi glede na skupino iz zgornje tabele v katero se objekt razvrsti po klasifikaciji CC-SI. VIII. Postopek odmere komunalnega prispevka 13. člen (izdaja odločbe) (1) Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo: • na zahtevo zavezanca; • ob prejemu obvestila s strani upravne enote v zavezančevem imenu, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, katero je vložil zavezanec, popolna; • po uradni dolžnosti. (2) Rok za izdajo odločbe iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je 15 dni. O izdani odločbi občina obvesti tudi upravno enoto. (3) Po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek pristojni organ občinske uprave v naslednjih primerih: • če je zgrajena nova komunalna oprema, na katero se lahko priključijo ali jo uporabljajo lastniki obstoječih objektov; • če občina ugotovi, da je lastnik obstoječega objekta spremenil namembnost objekta in ni sam vložil zahteve za novo odmero komunalnega prispevka. (4) Odmera komunalnega prispevka na podlagi prve alineje tretjega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno novo komunalno opremo. (5) Odmera komunalnega prispevka na podlagi druge alineje tretjega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev potem, ko občina ugotovi, da je lastnik objekta spremenil njegovo namembnost. (6) Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni, o kateri odloča župan. (7) Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe oziroma v skladu z določitvijo obročnega odplačila. Potrdilo o plačanem komunalnem prispevku izda upravni organ po plačilu celotnega prispevka. (8) Kot dokazilo o plačilu komunalnega prispevka velja tudi izjava občine, da ima investitor z občino sklenjeno pogodbo o opremljanju stavbnih zemljišč po kateri bodo urejene obveznosti v zvezi s komunalnim prispevkom na drugačen način. (9) Za stavbe, v kateri ni prebivalcev ter niso oddane v najem se v primeru iz. 1. alineje 3. odstavka lahko zadrži izdaja odločbe o odmeri komunalnega prispevka po uradni dolžnosti zaradi izgradnje nove infrastrukture, če v stavbi ni prebivalcev. Odločba se zadrži za čas do prodaje stavbe ali do prijave bivališča novih prebivalcev, vendar ne dlje kot 5 let od pridobitve uporabnega dovoljenja za infrastrukturo, ki je predmet odmere komunalnega prispevka. Če je stavba priključena na katerokoli infrastrukturo in izkazuje porabo vode, energije ali telekomunikacijskih storitev, se šteje da je stavba naseljena in odlog izdaje odločbe zanjo ne velja. IX. Oprostitve in olajšave 14. člen (oprostitev plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se ne plačuje za stavbe, ki se gradijo za lastne potrebe Občine Gorišnica in se financirajo iz občinskega proračuna. (2) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo gospodarske javne infrastrukture. (3) Za mlade družine, kot jih določa Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja, se višina komunalnega prispevka zmanjša tako, da se izračunani prispevek iz 14. člena tega odloka množi s faktorjem olajšave (Kolaj), ki znaša 0,85. (4) Za socialno ogrožene prebivalce občine Gorišnica se višina komunalnega prispevka zmanjša tako, da se izračunani prispevek iz 14. člena tega odloka množi s faktorjem olajšave (Kolaj) 0,85. Za socialno ogrožene prebivalce štejejo zavezanci za plačilo komunalnega prispevka, katerih skupni - družinski mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost. (5) Komunalni prispevek se za priključitev obstoječih objektov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje lahko odmeri kot obročno plačilo, vendar se mora investitor o tem odločiti že ob vlogi za odmero komunalnega prispevka. (6) Višino oproščenih sredstev je potrebno nadomestiti iz nenamenskih sredstev občinskega proračuna. (7) Če se Občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju, v kateri se natančno opredelijo pogodbene obveznosti obeh strank. (8) Investitor kot fizična oseba, ki je od 01.01.1980 dalje vlagal v izgradnjo ali izboljšanje cestne infrastrukture v posameznem naselju v Občini Gorišnica, lahko z originalnim oziroma verodostojnim dokazilom o plačanih vlaganjih, za ta znesek uveljavlja znižanje pri plačilu komunalnega prispevka za načrtovano novogradnjo v tem naselju. Uveljavljanje navedenih vlaganj je enkratno dejanje in vlaganja niso prenosljiva. (9) Če se občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju. Pogodba o opremljanju se sklene skladno z določili 78. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07). (10) O ostalih oprostitvah in olajšavah plačila komunalnega prispevka odloča občinski svet na predlog župana. X. Prehodne in končne določbe Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1385 15. člen (obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka) Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred veljavnostjo tega odloka, se končajo po do tedaj veljavnih predpisih. 16. člen (stroški priključevanja) Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. 17. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/2008, 14/2008, 25/2013). 18. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: Datum: 30.6.2016 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan OBČINA GORNJI GRAD 501. Odlok o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov (Uradno prečiščeno besedilo) Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin št.: 8/2016), je Občinski svet Občine Gornji Grad na 14. redni seji, dne 9.6.2016 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov, ki obsega: • Odlok o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 27/2007), • Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 17/2010) in • Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/16) ODLOK O USTANOVITVI, ORGANIZIRANOSTI IN NAČINU DELA KRAJEVNIH ODBOROV (URADNO PREČIŠČENO BESEDILO) I. Splošni določbi 1. člen Ta odlok ureja ustanovitev, organizacijo, način dela in druge zadeve v zvezi z delovanjem krajevnih odborov (v nadaljevanju: Odbor) v Občini Gornji Grad. 2. člen Odbori opravljajo naloge opredeljene v zakonu, statutu Občine Gornji Grad in temu odloku. II. Območja, na katerih se ustanovijo odbori 3. člen (1) Občinski svet zaradi zagotovitve sodelovanja krajevnih skupnosti pri opravljanju javnih zadev, kot svoja posvetovalna telesa, ustanovi krajevne odbore. (2) Ustanovijo se krajevni odbori: • Krajevni odbor Gornji Grad na območju Krajevne skupnosti Gornji Grad, • Krajevni odbor Bočna na območju Krajevne skupnosti Bočna in • Krajevni odbor Nova štifta na območju Krajevne skupnosti Nova Štifta. III. Naloge odborov 4. člen Občani preko odborov uresničujejo svoje skupne potrebe in interese tako, da: • dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, • sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja javnih služb, • dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, • dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, • dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), • oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, • dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, • seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, • sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, • sodelujejo pri spremljanju nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, • dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je krajevnim skupnostim dano v uporabo za opravljanje njihovih nalog. 5. člen (1) Stališča, mnenja, pobude in predlogi odbora se dostavijo občinski upravi, ki jih posreduje ustreznemu organu občine. (2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi odbora niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1386 občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo. IV. Predlaganje in potrditev članov odborov 6. člen (1) Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, člane v posamezne odbore imenuje in razrešuje občinski svet praviloma na drugi redni seji v mandatu. Člane v posamezni odbor se imenuje izmed prebivalcev posamezne krajevne skupnosti. (2) Mandat članov odbora se konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta. (3) Funkcija predsednika in člana krajevnega odbora je združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, ni pa združljiva s funkcijo župana, podžupana, člana nadzornega odbora občine in delom v občinski upravi. 7. člen (1) Število članov odbora se določi tako, da so preko članov odbora, v posamezni krajevni skupnosti v kateri deluje odbor, zastopani interesi vseh krajanov. Število članov v odboru ne more biti manjše od tri in ne večje od pet. (2) Število članov odbora posamezne krajevne skupnosti določi občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 8. člen Vsaj en član občinskega sveta, ki je izvoljen v volilni enoti z območje krajevne skupnosti za katero je ustanovljen odbor, mora biti član odbora. 9. člen (1) Odbori se morajo konstituirati v roku 30 dni po imenovanju. (2) Prvo sejo odbora skliče župan Občine in jo vodi do izvolitve predsednika odbora. (3) Odbor izmed svojih članov z večino glasov vseh članov izvoli predsednika in namestnika predsednika. (4) Predsednik odbora predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi odbor. (5) Predsednika odbora v njegovi odsotnosti nadomešča namestnik predsednika. V. Način dela odborov 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 10. člen (1) Seje odbora sklicuje predsednik. Predsednik skliče sejo na lastno pobudo ali na zahtevo članov odbora, vendar mora sklic seje upravičiti in pripraviti gradivo za obravnavo. (2) Seje odbora se skliče tudi na predlog župana, občinskega sveta, stalnega delovnega telesa občinskega sveta ali občinske uprave, ko obstaja potreba o obravnavi določenih vprašanj iz njegove pristojnosti. Predlagatelj za sklic seje odbora mora pripraviti pisno gradivo, ki se bo na seji obravnavalo. (3) Če predsednik ne skliče seje, jo lahko skliče njegov namestnik. 11. člen (1) Predsednik pošlje vabilo za sejo vsem članom odbora pet dni pred datumom seje. K vabilu je potrebno priložiti gradivo, ki se bo obravnavalo na seji. (2) Predsednik povabi na sejo odbora župana, po potrebi tudi strokovnega sodelavca občinske uprave ter predstavnike, ki so dolžni podati strokovno pojasnilo. (3) Vabilo na sejo odbora se pošlje tudi članom občinskega sveta, ki imajo prebivališče na območju posamezne krajevne skupnosti. (4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe odborov zagotavlja občinska uprava. 12. člen Seja odbora je javna. Javnost seje je zagotovljena z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnega obveščanja. 13. člen Delo in sejo odbora vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika oziroma član, ki ga določi predsednik. 14. člen Naloga predsednika odbora je, da: • po posebnih zadolžitvah in pooblastilu župana vodi in organizira delo, • sklicuje in vodi sejo, • podpisuje zapisnike, sklepe, • sodeluje z organi občine, • zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti sodeluje z županom, • po potrebi sodeluje na sejah občinskega sveta, če je nanjo povabljen • opravlja druge naloge, ki mu jih določi odbor. 15. člen Predsedniki in člani krajevnih odborov imajo za opravljanje dela pravico do sejnine po 9. členu Pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles Občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Gornji Grad. 2. Potek seje 16. člen (1) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnilo v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. (2) Preden odbor določi dnevni red seje, potrdi zapisnik prejšnje seje. (3) Vsak član odbora ima pravico podati pripombe na zapisnik. 17. člen (1) Odbor na začetku seje določi dnevni red. (2) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu. (3) Član odbora dobi besedo po vrstnem redu, kakor se je priglasil k razpravi. 18. člen (1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. (2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, odbor konča sejo. 19. člen Potek seje odbora se lahko tudi snema na elektronski medij. 3. Odločanje 20. člen (1) Odbor dela in odloča na sejah. (2) Odbor veljavno odloča, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Navzočnost se ugotavlja na začetku Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1387 seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje, po odmoru oziroma prekinitvi. (3) Odbor sprejema odločitve z večino navzočih glasov. (4) Odbor sprejema odločitve z javnim glasovanjem, ki se opravi z dvigovanjem rok. (5) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. 4. Zapisnik seje krajevnega odbora 21. člen (1) O seji odbora se piše zapisnik. (2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in sklepih, ki so bili sprejeti. (3) Zapisniku je treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji in se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. Odlok o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 27/2007) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe: »VI. Prehodne in končne določbe 22. člen Glede vprašanj uporabe jezika, javnosti dela, vodenja sej, načina dela in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem odlokom se smiselno uporablja določila Statuta Občine Gornji Grad in Poslovnika Občinskega sveta Občine Gornji Grad. 23. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov (UG ZSO, št. 6/02). Dosedanji krajevni odbori nadaljujejo delo v nespremenjeni sestavi do izteka mandata. 24. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih Občin.« Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 17/2010) vsebuje naslednjo končno določbo: »končna določba 2. člen Ta sprememba odloka začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu zgornjesavinjskih občin.« Odlok spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 30/16) vsebuje naslednjo končno določbo: »Končna določba 8. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.« Številka: 03201-14/2014-2018-5 Datum: 9.6.2016 Občina Gornji Grad Stanko Ogradi, župan OBČINA KIDRIČEVO 502. Odlok o rebalansu 1 proračuna Občine Kidričevo za leto 2016 Na podlagi 29.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 27/08-odl. US, 76/08, 79/09,51/10, 84/10-odl.US, 40/12-ZUJF in 14/15-ZUUJFO), 29.in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno prečiščeno besedilo ,110/11-ZDIU12, 46/13-ZIPRS1314-A,101/13,101/13-ZIPRS1415,38/14-ZIPRS1415-A,14/15-ZIPRS1415-D, 55/15-ZFisP in 96/15-ZIPRS1617) in 105.člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05 ter Uradno glasilo slovenskihobčin, št. 20/11) je občinski svet Občine Kidričevo na 14. redni seji dne 7.7.2016 sprejel ODLOK O REBALANSU 1 PRORAČUNA OBČINE KIDRIČEVO ZA LETO 2016 l.člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu Občine Kidričevo za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 68/15) in glasi: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.003.624 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 5.453.637 70 DAVČNI PRIHODKI 4.426.517 700 Davki na dohodek in dobiček 3.394.021 703 Davki na premoženje 974.996 704 Domači davki na blago in storitve 57.500 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.027.120 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 648.820 711 Takse in pristojbine 2.000 712 Denarne kazni 9.000 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 1.000 714 Drugi nedavčni prihodki 366.300 72 KAPITALSKI PRIHODKI 288.571 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in n nematerialnega premoženja 288.571 Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1388 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 261.416 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 261.416 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 6.699.813 40 TEKOČI ODHODKI 1.683.085 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 323.520 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 47.030 402 Izdatki za blago in storitve 1.153.835 403 Plačila domačih obresti 42.200 409 Rezerve 116.500 41 TEKOČI TRANSFERI 2.282.691 410 Subvencije 380.200 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.275.330 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 267.920 413 Drugi tekoči domači transferi 359.241 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.537.045 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.537.045 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 196.992 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 60.400 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 136.592 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -696.189 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 178.839 55 ODPLAČILA DOLGA 178.839 550 Odplačila domačega dolga 178.839 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -875.028 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -178.839 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX) 696.189 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2015 9009 Splošni sklad za drugo 990.618 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-7/2014 Datum: 8.7.2016 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 503. Sklep o povišanju cen programov vrtca v Javnem vzgojno - izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo Na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur.l.RS št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12 in 47/15), Zakon o vrtcih (Ur.l.RS št. 12/96, 44/00,78/03, 72/05, 25/08, 98/09, 36/10 in 62/10, 14/15), Pravilnik o normativih in kadrovskih pogojih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Ur.l.RS št. 75/05, 82/05, 76/08, 77/09, 102/09,105/10), Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l.RS št. 108/09 -UPB in 57/07), Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Ur.l.RS št. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1389 97/03, 77/05, 120/05), Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur.l.RS št. 73/00, 75/05, 33/08, 126/08, 47/10 in 47/13) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 14. redni seji, dne 7.7.2016 sprejel SKLEP O POVIŠANJU CEN PROGRAMOV VRTCA V JAVNEM VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEM ZAVODU OSNOVNA ŠOLA KIDRIČEVO I. Cene programov vrtca v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo so sledeče: V enoti Vrtca Kidričevo • prva starostna skupina od 1. do 3. let 466,04 evrov • druga starostna skupina od 3. do 6. let 340,37 evrov Cena prehrane na dan znaša 1,25 evrov II. Z dnem veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep štev. 410-2/2012, v delu, ki se nanaša na ceno programa v enoti Vrtca Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/12). III. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 9. 2016 dalje. Številka: 301-3/2016 Datum: 8.7.2016 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan 504. Sklep o razveljavitvi sklepa o določitvi upravljavca stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo Na podlagi tretjega odstavka 14. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-11, 14/15 - ZUUJFO in 76/15) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04, 58/05 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/11) je Občinski svet Občine Kidričevo, na svoji 14. redni seji, dne 7.7.2016, na predlog župana sprejel naslednji SKLEP O RAZVELJAVITVI SKLEPA O DOLOČITVI UPRAVLJAVCA STVARNEGA PREMOŽENJA V LASTI OBČINE KIDRIČEVO I. Razveljavi se Sklep o določitvi upravljavca stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo, št. 301-2/2011 z dne 24.10.2011. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 301-2/2011 Datum: 8.7.2016 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA MAJŠPERK 505. Odlok o načinu opravljanja javne službe pomoč družini na domu v Občini Majšperk Na podlagi določila drugega odstavka 43. člena Zakona o socialnem varstvu /ZSV/ (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.), 61/2010-ZSVarPre, 62/2010-ZUPJs), 16. člena Statuta občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/12, 34/15, 55/15) in v skladu z določili Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/2010, 28/2011, 104/2011) je občinski svet Občine Majšperk na svoji 18. redni seji dne 7. 7. 2016 sprejel ODLOK O NAČINU OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE POMOČ DRUŽINI NA DOMU V OBČINI MAJŠPERK 1 Splošne določbe 1. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (javna služba) (1) Ta odlok določa način opravljanja javne službe pomoč družini na domu (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Majšperk (v nadaljevanju: občina). (2) Javna služba iz drugega člena tega odloka obsega socialno oskrbo na domu in mobilno pomoč. 3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe, ki obsega: • vrste in obseg storitev javne službe, • organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe, • pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, • viri financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja, • cena storitev javne službe, • pravice in obveznosti uporabnikov, • nadzor nad izvajanjem javne službe, • druga določila pomembna za opravljanje javne službe. 4. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz drugega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvo in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. 5. člen (opredelitev pojmov) V odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot pojmi uporabljeni v zakonu, ki ureja področje socialnega varstva. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1390 2 Vrsta in obseg storitev javne službe 6. člen (socialna oskrba na domu) (1) Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati ali negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. (2) Storitve socialne oskrbe na domu se prilagodijo potrebam posameznega upravičenca in obsegajo naslednje sklope opravil: • pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju, slačenju, popmoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov; • gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; • pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila; vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. (3) Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka. 7. člen (mobilna pomoč) Mobilna pomoč je oblika strokovne pomoči na domu, s katero se osebam z motnjami v duševnem in telesnem razvoju zagotavlja strokovna obravnava na domu. Odvisna je od potreb obravnavanih oseb, usmerjena pa je tudi na njihove svojce. Obsega opravila in postopke za korekcijo motenj ter za svetovalno in terapevtsko delo. Namenjena je predvsem specialno pedagoški obravnavi, socialni in psihološki obravnavi ter zaposlitvi. 3 Oranizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 8. člen (oblika zagotavljanja javne službe) (1) Javna služba iz drugega člena tega odloka se opravlja: • s sklenitvijo pogodbe s centrom za socialno delo, • s podelitvijo koncesije. (2) Koncesijo za opravljanje javne službe iz drugega člena tega odloka podeli občinska uprava, na podlagi mnenja socialne zbornice ali strokovnega sveta za socialno varstvo v skladu z določili zakona, ki ureja socialno varstvo. 9. člen (območje zagotavljanja javne službe) Javna služba iz drugega odstavka tega odloka se zagotavlja na celotnem območju občine. 4 Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe 10. člen (upravičenci do socialne oskrbe na domu) (1) Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, drugi družini ali v drugi organizirano obliki. (2) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci: • osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje, • osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo v domu, • druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, • kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje, • hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva. (3) Storitev socialne oskrbe na domu se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. 11. člen (upravičenci do mobilne pomoči) Upravičenci do mobilne pomoči so otroci, mladostniki in odrasle osebe z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, katerim ta oblika storitve nadomešča vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ali institucionalno varstvo in pri katerih je s to pomočjo možno pričakovati ublažitev stanja oziroma ohranitev pridobljenih znanj in sposobnosti. 5 Viri financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja 12. člen (viri financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja) (1) Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • iz proračuna občine, • iz plačil uporabnikov za storitve javne službe, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. (2) Iz proračuna občine se financira pomoč družini na domu, najmanj v višini 50% subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. 6 Cena storitev javne službe 13. člen (cena storitve javne službe) (1) Cena storitev javne službe iz drugega odstavka tega člena se oblikuje v skladu s predpisom ministra, pristojnega za socialno varstvo. (2) K cenam storitve pomoči družini na domu daje soglasje pristojni organ občine. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1391 7 Pravice in obveznosti uporabnikov 14. člen (pravice uporabnikov) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine. 15. člen (obveznosti uporabnikov) (1) Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni plačati vse opravljene storitve pomoči družini na domu v višini veljavne cene storitve, zmanjšane za subvencijo občine. (2) Plačila vseh storitev javne službe so oproščeni upravičenci, ki so prejemniki trajne denarne pomoči in prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo odraslih telesno in duševno prizadetih oseb. (3) O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve javne službe odloči center za socialno delo, na zahtevo upravičenca do socialnovarstvene storitve, v skladu z merili, ki jih predpiše vlada. (4) Upravičenci in drugi zavezanci so upravičeni do dodatne oprostitve pri plačilu stroškov pomoči na domu v skladu s sklepom občinskega sveta. O teh dodatnih oprostitvah pri plačilu stroškov za pomoč na domu odloči občinska uprava. 8 Nadzor nad izvajanjem javne službe 16. člen (nadzor nad izvajanjem javne službe) Nadzor nad delom koncesionarjev in drugih pravnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve po tem odloku organizira in izvaja socialna inšpekcija v okviru organa v sestavi ministrstva, pristojnega za socialno delo. 9 Druga določila pomembna za opravljanje javne službe 17. člen (vodenje evidenc) (1) Izvajalci javne službe morajo voditi evidence v skladu z določili zakona, ki ureja socialno varstvo in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. (2) Pristojni organ občinske uprave občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. 10 Končna določba 18. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0142-1/2016-3 Datum: 7.7.2016 Občina Majšperk Dr. Darinka Fakin, županja 506. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje javne službe pomoči družini na domu v Občini Majšperk Na podlagi določila 25. člena Zakona o zavodih /ZZ/ (Uradni list RS, št. 12/1991, 8/1996, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), 45. člena Zakona o socialnem varstvu /ZSV/ (Uradni list RS, št. 2/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.), 61/2010-ZSVarPre, 62/2010-ZUPJS) in 16. člena Statuta občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/12, 34/15, 55/15) je občinski svet Občine Majšperk na svoji 18. redni seji dne 7. 7. 2016 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE POMOČI DRUŽINI NA DOMU V OBČINI MAJŠPERK 1. Splošne določbe 1. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja javne službe pomoči družini na domu (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Majšperk. (v nadaljevanju: koncedent). (2) S tem odlokom se določijo: • dejavnost, ki je predmet javne službe, • območje opravljanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov, • pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, • splošni pogoji za opravljanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo, • začetek in čas trajanja koncesije, • viri financiranja javne službe, • nadzor nad opravljanjem javne službe, • prenehanje koncesijskega razmerja, • organ, ki opravi izbor koncesionarja, • organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in • druge sestavine, potrebne za določitev in opravljanje javne službe. (3) Za vprašanja v zvezi s podelitvijo koncesije za opravljanje javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom se uporablja zakon, ki ureja socialno varstvo in na njegovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi. 2. Predmet javne službe 3. člen (dejavnost javne službe) Javna služba po tem odloku obsega socialno oskrbo na domu in mobilno pomoč 3. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 4. člen (območje opravljanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1392 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) Storitve javne službe lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo področje socialnega varstva. 4. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar 6. člen (pogoji) (1) Koncesionar opravlja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje socialnega varstva ter podzakonskimi predpisi sprejetimi na njegovi podlagi. (2) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe. (3) Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe so: • da je pravna oseba v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije oziroma, da je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Republiki Sloveniji ali, da je fizična oseba, ki je v Republiki Sloveniji registrirana za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, • da izpolnjuje pogoje glede prostorov, opreme, kadrov in druge pogoje, kot jih določajo zakon in na njegovi podlagi izdani izvršilni predpisi za opravljanje storitve, za katero se razpisuje koncesija, • da ima izdelan podroben program dela izvajanja storitve, • da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve, • da izkazuje finančno in poslovno sposobnost. (3) Ponudnik mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti: • izjavo, da je pravna oziroma fizična oseba registrirana pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije, • izjavo, da se strinja z razpisanimi pogoji in da dovoljuje, da se za namen tega javnega razpisa uporabljajo podatki, ki so razvidni iz dokumentacije, ki jo vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in da se po potrebi preverijo tudi pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije, • izjavo o plačilu izdelave mnenja socialne zbornice, • organizacijsko shemo s prikazanim številom in strukturo predvidenih zaposlenih, s podatki o njihovi izobrazbi ter svojo in njihove izjave, iz katerih je razvidno, da jih bo oziroma se bodo zaposlili pri koncesionarju ali organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ter izjavo ponudnika, da bo pred začetkom izvajanja storitve zaposlil izvajalce v skladu s standardi in normativi, • projekcijo finančnega poslovanja za petletno obdobje z izkazom denarnih tokov v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 26 po različici I, • izjavo o lastništvu prostorov s podatki o nepremičnini po stanju iz zemljiškoknjižnega vpisa s priloženo pogodbo o lastništvu ali izjavo o najemu objekta ali prostora s priloženo najemno pogodbo ali leasing pogodbo za objekt ali prostor za nedoločen čas z odpovednim rokom najmanj 1 leta ali za določen čas, ki ne sme biti krajši od trajanja zaprošene koncesije ali za določen čas za največje obdobje, ki ga dovoljujejo predpisi, ki urejajo stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnostih, z možnostjo podaljšanja, če je najemodajalec država ali lokalna skupnost, • izračun cene za socialnovarstveno storitev, oblikovan po metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev oziroma izračun cene za socialnovarstveno storitev, oblikovan v skladu s poskusno določenimi normativi, • izjavo, da bo ponudnik ob začetku izvajanja dejavnosti ponujeno ceno iz prejšnje alineje uskladil največ v višini stopnje rasti elementov cene, oziroma zaradi upoštevanja morebitnih sprememb veljavne zakonodaje, ki bi imela vpliv na elemente cene, • program dela izvajanja storitve. (4) Finančno in poslovno sposobnost ponudnik izkazuje tako, da prijavi priloži naslednja dokazila: • letne računovodske izkaze za obdobje zadnjih 3 let, • bonitetno informacijo AJPESa, in sicer: • BON - 2 za gospodarske družbe, • BON - 2 za pravne osebe javnega prava in zasebnega prava ali • BON - 1/SP za samostojne podjetnike, • izjavo ponudnika o njegovi poslovni ustreznosti, • izjavo o posojilih, ki so bila najeta za graditev ali rekonstrukcijo objektov oziroma prostorov za izvajanje storitve, • izjavo o morebitnih hipotekah in drugih stvarnih pravicah na teh objektih oziroma prostorih ali izjavo, da hipoteka in druge stvarne pravice na teh objektih oziroma prostorih ne obstajajo, • izjavo o morebitnih drugih obveznostih. (5) Kot zadnji računovodski izkazi za obdobje 3 let iz prve alinee prejšnjega odstavka se štejejo izkazi, s katerimi ponudnik razpolaga na dan zaključka zbiranja ponudb v skladu z zakonodajo, ki sicer ureja pripravo letnih poročil. (6) Ne glede na določbo prve alineje drugega odstavka tega člena v primeru, da ponudnik posluje manj kot eno leto in da skladno s predpisi, ki urejajo pripravo in oddajo letnih računovodskih izkazov do poteka dneva zaključka zbiranja ponudb ni zavezan k oddaji letnih računovodskih izkazov, teh ponudniku ni potrebno predložiti. (7) Če je ponudnik v letu pred prijavo na razpis posloval z izgubo ali da izkazuje izgubo iz preteklih let v zadnjem izkazu bilance stanja, mora pred potekom roka za prijavo na razpis priložiti dokazilo, da je navedena izguba pokrita (sklep organa upravljanja in listinski dokaz o pokritju in viru sredstev za pokritje izgube). 7. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe se podeli enemu koncesionarju. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za opravljanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine. 7. Začetek in čas trajanja koncesije 8. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom pogodbe o koncesiji. 9. člen (trajanje koncesije) Koncesija se podeli za obdobje 10 let. 8. Viri financiranja javne službe Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1393 10. člen (viri financiranja javne službe) (1) Koncesionar pridobiva sredstva za izvajanje javne službe: • iz proračuna občine, • iz plačil uporabnikov za storitve javne službe, • iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine. (2) Iz proračuna občine se financira pomoč družini na domu, najmanj v višini 50% subvencije k ceni storitve in v višini, za katero je upravičenec oziroma drug zavezanec delno ali v celoti oproščen plačila. (3) Koncesionar pridobiva sredstva za opravljanje javne službe iz proračuna občine na podlagi posebne pogodbe, ki jo sklene s koncedentom v roku 30 dni po sprejemu občinskega proračuna. 9. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 11. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave občine in občinski svet občine. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni inšpekcijski organ. 10. Prenehanje koncesijskega razmerja 12. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha: • s prenehanjem koncesijske pogodbe, • z odvzemom koncesije, • v drugih primerih določenih s koncesijsko pogodbo. 13. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha: • po preteku časa, za katerega je bila sklenjena, • z odpovedjo, • z razvezo. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razvezo pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razvezi pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 14. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju z odločbo: • če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom; • če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije ne izpolni določenih pogojev za začetek opravljanja storitev, za katere je v odločbi o podelitvi kocesije določeno, da jih koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša; • če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi ter odločbo o koncesiji; • če koncesionar ne ravna v skladu z odločbami, izdanimi v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije; • če zaradi slabega finančnega stanja koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja koncesionarja od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi, ali iz drugih finančnih razlogov mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo mogel ustrezno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije; • če je zaradi zmanjšanja potreb po opravljanju storitev, ki so predmet koncesije, potrebno na določenem krajevnem območju zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi. (2) Pristojni organ koncedenta mora pisno opozoriti koncesionarja na razlog za odvzem koncesije ter mu določiti primeren rok za odpravo kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo pogodbe in ga opozoriti, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije. (3) Če v določenem roku iz drugega odstavka tega člena koncesionar ne odpravi kršitev, slabega finančnega stanja ali v njem ne pride do sporazumne spremembe oziroma razveze pogodbe, pristojni organ koncedenta po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero odvzame koncesijo. 11. Način podelitve koncesije 15. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. 16. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta in v skladu z določili zakona, ki ureja socialno varstvo in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 17. člen (vsebina javnega razpisa) Besedilo javnega razpisa mora vsebovati: • navedbo, da se koncesija podeljuje v skladu z Zakonom o socialnem varstvu /ZSV/ (Uradni list RS, št. 3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.), 61/2010-ZSVarPre, 62/2010-ZUPJS) in Pravilnikom o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/2004, 113/2008, 45/2011); • storitve, ki so predmet koncesije; • obseg posamezne storitve; • predviden začetek izvajanja storitve in čas trajanja koncesije; • krajevno območje, za katerega se razpisuje koncesija za izvajanje določene storitve; • navedbo obsega ali števila koncesij, ki se podelijo na javnem razpisu za posamezno krajevno območje; • uporabnike storitve, za katere se razpisuje koncesija; • navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva, • vrste dokazil o izpolnjevanju predpisanih pogojev in o sposobnosti za izvajanje storitev, ki so predmet koncesije; • rok za prijavo na javni razpis; Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1394 • organ, ki bo odločil o podelitvi koncesije in organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe; • odgovorno osebo za dajanje informacij v času objave javnega razpisa; • druge podatke, pomembne za določitev in izvajanje storitev. 18. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabi postopek v skladu z določili zakona, ki ureja socialno varstvo in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi. (2) Za pregled in presojo prispelih ponudb imenuje organ občine, pristojen za podelitev koncesije tričlansko strokovno komisijo. Vsaj en član komisije za koncesije mora biti zaposlen pri organu. (3) Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje socialnega varstva. 12. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 19. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 18. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo položaj stranke tisti ponudniki, ki so predložili ponudbo za določeno krajevno območje izvajanja posamezne vrste storitev. 13. Organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe 20. člen (organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan občine. 14. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 14.1 Prenos koncesije 21. člen (prenos koncesije) Koncedent lahko prenese koncesijo za opravljanje javne službe na drugo osebo v primerih določenih z zakonom, ki ureja socialno varstvo. 14.2 Višja sila 22. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 14.3 Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 23. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 14.4 Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 24. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine. 14.5 Zavarovanje odgovornosti za škodo 25. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega opravljanja dejavnosti javne službe. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 15. Končna določba 26. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 0142-1/2016-4 Datum: 7.7.2016 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja 507 Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Majšperk za programsko obdobje 2016 - 2020 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR in 26/14) in 16. člena Statuta občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 25/12, 34/15, 55/15) je Občinski svet Občine Majšperk na 18. redni seji dne 7. 7. 2016 sprejel PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI MAJŠPERK ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2016 - 2020 I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) (1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje in vrste pomoči s posameznimi ukrepi Občine Majšperk za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. (2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193, z dne 1.7.2014 str. 1-75, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014). Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1395 2. člen (način in višina zagotavljanja sredstev) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Majšperk se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto. 3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezne namene kot nepovratna sredstva v obliki dotacij in/ali v obliki subvencioniranih storitev. 4. člen (opredelitev pojmov) Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: • »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz člena 107 (1) Pogodbe o delovanju Evropske unije; • »MSP« ali »mikro, malo in srednje podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; • »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; • »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta; • »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov; • »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo; • »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kateri koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu, ter vsake dejavnosti, s katero se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje kmetijskih proizvodov, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih; • »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo; • »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov tega pravilnika; • »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; • »opredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki jih sestavljajo zemljišča, stavbe in obrati, stroji in oprema; • »neopredmetena sredstva« pomenijo sredstva, ki nimajo fizične ali finančne oblike, kot so patenti, licence, strokovno znanje ali druga intelektualna lastnina; • »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; • »standard Unije« pomeni obvezen standard, predpisan z zakonodajo EU, ki določa raven, ki jo morajo doseči posamezna podjetja, zlasti glede okolja, higiene in dobrobiti živali; posledično se standardi ali cilji, zastavljeni na ravni Unije, ki so zavezujoči za države članice, ne pa tudi za posamezna podjetja, ne štejejo za standarde Skupnosti; • »naložbe za skladnost s standardom Unije« pomenijo naložbe, ki se izvedejo za doseganje skladnosti s standardom Unije po zaključku prehodnega obdobja, določenega z zakonodajo Unije; • »nezahtevna agromelioracija« je agromelioracija, kot je opredeljena z veljavno zakonodajo, ki ureja področje kmetijskih zemljišč; • »mladi kmet« pomeni osebo, ki na dan predložitve vloge za pomoč ni stara več kot 40 let, ima ustrezno poklicno znanje in kompetence ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo kot nosilec tega gospodarstva; • »član kmetijskega gospodinjstva« pomeni fizično ali pravno osebo ali skupino fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status skupine in njenih članov v skladu z nacionalno zakonodajo, razen delavcev na kmetiji; • »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) tega odstavka preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje. 5. člen (vrste pomoči in ukrepi) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva usmerjajo preko pravil za državne pomoči, ki imajo podlago v uredbah komisije EU, navedenih v drugem odstavku 1. člena tega pravilnika in omogočajo izvedbo naslednjih vrst pomoči Vrste pomoči Ukrepi Državne pomoči po skupinskih izjemah v kmetijstvu (na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen); UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen); UKREP 3: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen); UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen); Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1396 De minimis pomoči na UKREP 5: Pomoč za izobraževanje in podlagi usposabljanje na področju nekmetijskih Uredbe dejavnosti na kmetiji ter predelave in Komisije trženja. (EU) št. 1407/2013)__ 6. člen (upravičenci do pomoči in izvajalci storitev) Upravičenci do pomoči so: • pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 17, 24 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev; • pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja v primerih ukrepov za pomoči de minimis po Uredbi komisije (EU) št. 1407/2013, imajo sedež na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine; • registrirana stanovska in interesna združenja, organizacije in zavodi, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju Občine Majšperk; • dijaki in študentje programov kmetijstva in gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine. 7. člen (izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so: • naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Komisije EU, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; • podjetja v težavah. • Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za: • pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; • pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. (2) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost. 8. člen (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) (1) Državne pomoči in pomoči de minimis se dodeljujejo upravičencem na podlagi izvedenega javnega razpisa oziroma javnega naročila, objavljenega na občinski internetni strani, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ in javnega naročanja ter tem pravilnikom. (2) V javnem razpisu oziroma naročilu se opredelijo posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa odlok o proračunu Občine Majšperk za tekoče leto. (3) Podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje državnih pomoči in pomoči de minimis ter zahtevana dokumentacija za posamezne ukrepe po tem pravilniku se podrobneje določijo v javnem razpisu. 9. člen (spodbujevalni učinek) (1) Za ukrepe po Uredbi komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. (2) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: • podatki o vlagatelju; • opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca; • lokacijo projekta ali dejavnosti; • seznam upravičenih stroškov; • vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost; • izjave vlagatelja: a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov; b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika. 10. člen (dodelitev sredstev) (1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku, na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba. (2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna. (3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. (4) Datum dodelitve pomoči je datum pravnomočnosti sklepa. 11. člen (izplačila sredstev) Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Majšperk izplačajo na podlagi zahtevka posameznega upravičenca. Zahtevek mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • dokazila o plačilu obveznosti (račun/situacija in potrdilo/dokazilo o plačanem računu), • druga dokazila, določena z javnim razpisom oziroma naročilom (poročilo ali dokazilo o opravljenem delu oziroma storitvi, dokazilo o izvedbi nadzornih ukrepov...). 12. člen (kumulacija - 8. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Najvišji zneski pomoči po posameznih ukrepih, določeni v členih od 13. do vključno 16. člena tega pravilnika, ne smejo preseči najvišjih zneskov pomoči, določenih v členih 14, 17, 24 in 29. Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, ne glede na to ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev EU. (2) Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči ali zneska pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014. (3) Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz člena 81(2) in člena 82 Uredbe Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1397 (EU) št. 1305/2013 v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. (4) Pomoč, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. II. Ukrepi v skladu z uredbo komisije (EU) št. 702/2014 13. člen UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: • izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospodarstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljšanjem in preusmeritvijo proizvodnje; • izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; • vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Pomoč se ne dodeli za: • nakup proizvodnih pravic, pravic do plačila in letnih rastlin; • zasaditev letnih rastlin; • dela v zvezi z odvodnjavanjem; • nakup živali in samostojen nakup kmetijskih zemljišč; • naložbe za skladnost s standardi Unije, z izjemo pomoči, dodeljene mladim kmetom v 24 mesecih od začetka njihovega delovanja; • že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; • investicije, ki se izvajajo izven območja občine; • investicije, ki so financirane iz drugih javnih virov Republike Slovenije ali EU, vključno s sofinanciranjem prestrukturiranja vinogradov; • stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; • obratna sredstva. Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za: Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev, Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. Podukrep 1.1 Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: • stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekonstrukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih; • stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanašajo na naložbo); • stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije; • stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij; • stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku minimalne površine 100 m2 z izjemo namakalnih naprav; • stroški nadstandardne kmetijske proizvodnje EKOLOŠKO. Upravičenci do pomoči so: • kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju Občine Majšperk, oziroma katerih naložba se izvaja na območju občine; • dejavnost primarne kmetijske proizvodnje opravljajo na najmanj 1 ha kmetijsko primerljivih površin v uporabi. Pogoji za pridobitev: • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; • ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo; • predložitev oddane zbirne vloge (subvencijska vloga) v tekočem oziroma preteklem letu, če rok za oddajo zbirne vloge v tekočem letu še ni potekel; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Podukrep 1.2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in pašnikov. Upravičeni stroški: • stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtevne agromelioracije, pašniki); • stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije; • stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo; • stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Upravičenci do pomoči: • posamezna kmetijska gospodarstva in/ali več kmetijskih gospodarstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost.); • kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ležijo na območju Občine Majšperk; • urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov se mora izvajati najmanj na 0,5 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Pogoji za pridobitev: • ustrezna dovoljenja oziroma projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; • kopija katastrskega načrta in program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev kmetijskih zemljišč ali nezahtevna agromelioracija; • dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča; Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1398 • drugi pogoji, opredeljeni z razpisom. Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblastijo vsi nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so vključeni v skupno naložbo. 14. člen UKREP 2: Pomoč za naložbe v zvezi s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov (17. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj ukrepa je sofinanciranje naložb, ki se nanašajo na predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. Upravičeni stroški: • gradnja ali izboljšanje nepremičnin, namenjenih predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, • nakup novih strojev in opreme; • splošni stroški (stroški, ki se nanašajo na izvedbo naložbe); • nakup računalniške opreme. Pomoč se ne dodeli za: • obratna sredstva; • že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije; • stroške, povezane z zakupnimi pogodbami; • naložbe v zvezi s proizvodnjo biogoriv na osnovi hrane; • naložbe za skladnost z veljavnimi standardi Unije. Pogoji za pridobitev: • dokazila o registraciji dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (v kolikor upravičenec še nima registrirane dejavnosti, jo mora registrirati v dveh letih od prejema pomoči); • predložitev ustreznega dovoljenja za izvedbo investicije, če je s predpisi s področja gradnje objektov to potrebno; • projektna dokumentacija za izvedbo naložbe ter dokazila o teh stroških, kadar so upravičeni do sofinanciranja; • naložba mora biti skladna z zakonodajo Unije in nacionalnimi predpisi s področja varstva okolja; • za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 17(4) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči; • ponudba oziroma predračun za načrtovano naložbo; • mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba; • dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj 5 let po zaključeni naložbi; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Upravičenci: • kmetijska gospodarstva, dejavna na področju predelave in/ali trženja kmetijskih proizvodov, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem dejavnosti na območju Občine Majšperk. Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov. Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Pomoč se ne dodeli ob kršenju kakršnih koli prepovedi ali omejitev, določenih v Uredbi (EU) št. 1308/2013, tudi kadar se take prepovedi ali omejitve nanašajo le na podporo Unije, določeno v navedeni uredbi. 15. člen UKREP 3: Pomoč za spodbujevalne ukrepe za kmetijske proizvode (24. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Pomoč krije stroške: • organizacije tekmovanj, sejmov ali razstav ter udeležbe na njih: • stroške udeležbe; • potne stroške in stroške prevoza živali; • najemnine razstavnih prostorov in stojnic ter stroške njihove postavitve in razstavljanja; • simbolične nagrade do vrednosti 1.000,00 EUR na nagrado in zmagovalca tekmovanja. Upravičenci do pomoči: • kmetijska gospodarstva, vpisana v register kmetijskih gospodarstev, s sedežem kmetijskega gospodarstva v občini in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem sektorju. Prejemniki pomoči: • pomoč se izplača izvajalcem storitev, ki so ustrezno registrirani. Pogoji za pridobitev: • dokazila o ustrezni registraciji dejavnosti; • program dejavnosti spodbujevalnih ukrepov s predračunom stroškov; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. Do subvencionirane storitve so na podlagi objektivno opredeljenih pogojev upravičena vsa kmetijska gospodarstva, ki so dejavna v kmetijskem sektorju na območju občine. Vsebina in način izvedbe spodbujevalnih ukrepov za kmetijske proizvode, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec spodbujevalnih ukrepov, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti spodbujevalnih ukrepov zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečlanov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije proizvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. Intenzivnost pomoči: • do 50 % upravičenih stroškov. 16. člen UKREP 4: Pomoč za naložbe za ohranjanje kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih (29. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) Cilj pomoči je varovanje in ohranjanje značilnosti kulturne in naravne dediščine na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: • stroški naložbe v opredmetena sredstva (stroški za nabavo materiala za obnovo, stroški za izvajanje del); Upravičenci do pomoči: • kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter so lastniki objektov, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine in ležijo na območju Občine Majšperk. Pogoji za pridobitev: • stavba mora biti vpisana v register nepremične kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za kulturo; Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1399 • ustrezno dovoljenje za izvedbo naložbe, v kolikor je le to potrebno; • ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe s predračunom stroškov; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči: • do 50% upravičenih stroškov. • Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči znaša 2.500,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. III. Ukrepi de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1407/2013 17. člen (splošne določbe de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013) (1) Do de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 niso upravičena podjetja iz sektorjev: • primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije; • predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije v naslednjih primerih: a) če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg; b) če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce. (2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oz. z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. (3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. (4) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države. (5) Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po zakonu, ki ureja prisilno poravnavo, stečaj ali likvidacijo, v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe. (6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije. (7) Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013. 18. člen (kumulacija de minimis pomoči) (1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. (2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012. (3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR). 19. člen UKREP 5: Pomoč za izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja Cilj pomoči je doseganje višje ravni strokovne izobraženosti in usposobljenosti kmetov in njihovih družinskih članov s področja nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja kmetijskih proizvodov, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje. Upravičeni stroški so: • stroški kotizacije in šolnin za tečaje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; • stroški prevoza in stroški vstopnin za strokovne oglede, povezane z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; • stroški strokovnih gradiv, pomembnih za izobraževanje in usposabljanje, povezano z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov; • stroški udeležbe na sejmih, povezanih z nekmetijskimi dejavnostmi ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov. Upravičenci do pomoči so: • registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine, ki izvajajo izobraževanje in usposabljanje na področju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji ter predelave in trženja. Pogoji za pridobitev sredstev so: • predračun oziroma račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere se uveljavlja pomoč; • program izobraževanja oziroma usposabljanja, povezanega z nekmetijskimi dejavnostmi na kmetiji, predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov; • drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Intenzivnost pomoči je do 100% upravičenih stroškov. Ne glede na prejšnji odstavek se pomoč ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo presegli skupni znesek de minimis pomoči iz tretjega odstavka 19. člena tega pravilnika. Podpore se ne dodelijo: • za aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj, kakovosti za proizvode iz drugih držav, generičnih proizvodov in prehranjevalnih koristi generičnih proizvodov; • za stroške storitev povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje; • za strokovne ekskurzije. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1400 Bruto znesek pomoči: • pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev pooblaščenim izvajalcem izobraževanja posameznih programov, ki se jim krijejo upravičeni stroški izobraževanja do 100%; • pomoč mora biti dostopna vsem upravičencem na območju občine; • kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upošteva določila pravil »de minimis« za gospodarstvo. Najvišji upravičeni stroški: • za posameznike 1.000 EUR / program letno, • za društva do 1.000 EUR / program letno in • za organizacije do 1.000 EUR / program letno. 20. člen (obveznosti prejemnika pomoči in občine) (1) Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. (2) Prejemnik mora k vlogi predložiti: • pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; • pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih; • seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja; • izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo sedmega odstavka 20. člena tega pravilnika. (3) Občina bo s sklepom/odločbo pisno obvestila prejemnika: • da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, • o odobrenem znesku de minimis pomoči. IV. Nadzor in sankcije 21. člen (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Majšperk, pridobljenih po tem pravilniku oz. javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska uprava, oziroma druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe lahko preverja tudi Nadzorni odbor Občine Majšperk. (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena; • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke; • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. (3) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. (4) V kolikor odobrenih sredstev upravičenec ne izkoristi v pogodbeno določenem roku izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednje leto. V. Hramba dokumentacije 22. člen (1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. (2) Občina mora voditi natančne evidence z informacijami o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku. VI. Končne določbe 23. člen V pravilniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za moški in ženski spol. 24. člen (1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. (2) Ukrepi v odliki državnih pomoči iz poglavja II. se pričnejo uporabljati po objavi obvestila županje v Uradnem glasilu slovenskih občin o pridobitvi potrdila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij o pomoči z identifikacijsko številko pomoči. Številka: 4410-1/2016-2 Datum: 7.7.2016 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja OBČINA MARKOVCI 508. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Bukovci Na podlagi 16. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09) in v skladu z Zakonom o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB, 111/05-Odl. US, 93/05-ZVMS, 120/06-Odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 76/10-ZRud-1A, 20/11-Odl. US, 57/12, 101/13-ZDavNepr, 110/13 in 19/15) je Občinski svet Občine Markovci na svoji 4. dopisni seji, dne 1. 7. 2016, na predlog župana, sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA V K.O. BUKOVCI I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobita naslednji nepremičnini v k.o. (415) Bukovci: • parc. št. 1003/3, v izmeri 5.431 m2 in • parc. št. 672, v izmeri 11.244 itP. II. Pri nepremičninah iz I. točke tega sklepa, ki sta v lasti Občine Markovci do celote - 1/1, se zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Markovci po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Markovci, ki se pošlje Okrajnemu sodišču na Ptuju. IV. Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1401 Številka: 478-0038/2016 Datum: 7.7.2016 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA NAZARJE 509. Odlok o tretji spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2016 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP) in_16.člena Statuta Občine Nazarje ( UG ZSO št. 2/2011-UPB1 in št. 11/2012) je Občinski svet Občine Nazarje na 15. seji, dne, 7. julija 2016 sprejel ODLOK O TRETJI SPREMEMBI PRORAČUNA OBČINE NAZARJE ZA LETO 2016 1. Splošna določba 1. člen V Odloku o proračunu Občine Nazarje za leto 2016 ( Ur. gl. SO, št 70/2015, 10/2016 in 20/2016 ) se spremeni 2. člen in se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.618.604 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.068.698 70 DAVČNI PRIHODKI 1.713.330 700 Davki na dohodek in dobiček 1.447.235 703 Davki na premoženje 211.875 704 Domači davki na blago in storitve 54.200 706 Drugi davki 20 71 NEDAVČNI PRIHODKI 355.368 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 245.632 711 Takse in pristojbine 1.800 712 Globe in druge denarne kazni 2.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 105.836 72 KAPITALSKI PRIHODKI 362.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 70.000 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 292.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 187.906 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 187.906 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 3.298.929 40 TEKOČI ODHODKI 955.878 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 167.501 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 23.275 402 Izdatki za blago in storitve 719.502 403 Plačila domačih obresti 9.300 409 Rezerve 36.000 41 TEKOČI TRANSFERI 867.843 410 Subvencije 32.600 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 526.700 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 78.189 413 Drugi tekoči domači transferi 230.354 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.055.508 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.055.508 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 420.000 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 39.500 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 380.500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) - 680.325 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1402 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 54.780 50 ZADOLŽEVANJE 54.780 500 Domače zadolževanje 54.780 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 104.334 55 ODPLAČILA DOLGA 104.334 550 Odplačila domačega dolga 104.334 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE ) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -729.879 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -49.554 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) 680.325 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 9009 Splošni sklad za drugo 915.386 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Nazarje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin . Številka: 032-0007/2014-15 Datum: 22.6.2016 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan Priloga: • Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov OBČINA POLJČANE 510. Sklep o cenah programov vrtcev na območju občine Poljčane Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00, 78/03, 72/05, 100/05, 25/08, 98/09 in 34/10), 18. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo (Uradni list RS, št. 97/03, 77/05, 120/05 in določil Statuta Občine Poljčane ( Uradni list RS št. 39/2011) je Občinski svet Občine Poljčane na svoji 10. redni seji, dne 28. 6. 2016, sprejel SKLEP O CENAH PROGRAMOV VRTCEV NA OBMOČJU OBČINE POLJČANE 1. člen Cene programov vrtcev so: Vrsta programa Cena programa v EUR Prvo starostno obdobje (1 do 3 let) 410,80 Drugo starostno obdobje (3 do 6 let) 299,52 Kombinirani oddelek (1 do 6 let) 321,36 2. člen Obroki Dnevno v EUR Mesečno v EUR Zajtrk 079 17,38 Malica 0,54 11,88 Kosilo 1,84 40,48 Skupaj 3,18 69,74 3. člen Pri dnevni odsotnosti se odbijajo stroški živil v višini: Obroki Dnevno v EUR Zajtrk 0,30 Malica 0,20 Kosilo 0,70 Skupaj 1,20 4. člen Starši otrok, za katere je Občina Poljčane po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne sofinancira plačila programov, lahko uveljavljajo rezervacijo zaradi počitniške odsotnosti otroka od 1. julija do 31. avgusta. Rezervacijo lahko starši uveljavijo za neprekinjeno odsotnost enkrat letno najmanj 20 dni vendar ne več kot 31 dni . Starši so dolžni vrtcu pisno napovedati odsotnost otroka najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1403 Za počitniško rezervacijo plačajo starši 30% plačila določenega z odločbo. Prav tako lahko starši, za katere je Občina Poljčane po veljavnih predpisih dolžna kriti del cene programa predšolske vzgoje v vrtcu in jim državni proračun ne sofinancira plačila programov, uveljavljajo enkrat letno znižanje plačila v primeru, če otrok zaradi bolezni oziroma poškodbe ni obiskal vrtca neprekinjeno najmanj 20 delovnih dni vendar ne več kot 30 delovnih dni. Starši za neprekinjeno odsotnost plačajo 30 % plačila določenega z odločbo. Občinska uprava Občine Poljčane na osnovi vloge ob predložitvi zdravniškega potrdila, izda sklep o dodatnem znižanju plačila vrtca. 5. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah programov vrtcev na območju občine Poljčane, številka 900-0001/2014 (26-T12), z dne 2. 7. 2014. 6. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati od 01. 07. 2016 dalje. Številka: 900-0001/2014 (10-T12) Datum: 28.6.2016 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA ŠKOFJA LOKA 511. Spremembe Statuta Občine Škofja Loka Na podlagi 64. člena v zvezi s prvo alinejo 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF in 14/15 - ZUUJFO ) in prvega odstavka 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 15. redni seji dne 30. junija 2016 sprejel SPREMEMBE STATUTA OBČINE ŠKOFJA LOKA 1. člen V Statutu Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo) se črta 4. alineja drugega odstavka 81. člena. Vejica na koncu tretje alineje se spremeni v piko. 2. člen V prvem stavku prvega odstavka 107. člena se črta druga vejica in besedilo, ki ji sledi "ki je Uradni list Republike Slovenije" ter vejica za tem besedilom. Prehodna in končna določba 3. člen Te spremembe statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 020-0001/2008 Datum: 30.6.2016 Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan 512. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih^ javnih cest in kolesarskih poti v Občini Škofja Loka Na podlagi določil 103. člena Zakona o cestah (Uradni list RS št. 109/10, 48/12, 17/14 - ZUOPŽ, 36/14 - odl. US, 46/15) in 16. člena Statuta občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Škofja Loka na 15. redni seji dne 30.06.2016 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH JAVNIH CEST IN KOLESARSKIH POTI V OBČINI ŠKOFJA LOKA 1. člen V Odloku o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 41/11 in 49/11-popravek) se v tabeli lokalnih cest (LC) v 4. členu spremeni besedilo pri cestah z naslednjimi zaporednimi številkami: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] 3. 251070 251071 C R1 211 Med.-Sora-Gos.-Puštal C 402050 4.935 5.130 Medvode 5. 401010 401011 C 402050 Podpul.-Brez.-Predole C 401120 11.403 1.580 G. vas-Poljane 8. 401010 401015 O 401011 Podpulfrca-LC 402050 C 402050 101 20. 401100 401101 C 402050 Bod.-Frane-Hrib.-Kopač C 401090 11.223 in doda nova cesta^ z zaporedno številko: Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] 29.1 402050 402051 C R2 403 Stari Petrol-Zminec C R1 210 3.267 Zadnji stavek se spremeni tako, da se glasi: »Skupna dolžina lokalnih cest (LC) v Občini Škofja Loka znaša 118.693 m (118,693 km).«. 2. člen V drugi alineji 5. člena se v tabeli mestnih ali krajevnih cest (LK) spremeni besedilo pri cestah z naslednjimi zaporednimi številkami: Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1404 Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] 17. 401330 401331 C 402050 Šešir-GD-Špital. cerkev C 402050 251 18. 401340 401341 C 402050 Fužinska ul.-Kop.c.43 C 402050 372 19. 401350 401351 C 402050 Poljanska c.-Grajska p. Z grad 498 22. 401440 401441 C 402050 Stara cesta-Suška cesta C 402030 480 3. člen V 6. členu se v tabeli javnih Zap. št. Cesta Odsek Začetek odseka Opis Konec odseka Dolžina [m] Preostala dolžina v sosednji občini [m] 130. 901850 901851 O 901861 Blaževa ul.-Mestni trg C 402050 331 148. 901900 901901 C 402050 Občina-Kopališka 12 C 401340 163 150. 901910 901911 C 402050 Poljanska 38-Zabrajda Z HŠ 70 360 188. 902110 902111 C 402050 Avtobusno park.-Mikom Z HŠ 2 113 426. 903910 903911 C 402050 Poljanska 21-Polž-Viršk Z N.H. 739 4. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/1997 in njene dopolnitve) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 37162-3/2016134 (507), z dne 20.06.2016. 5. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 371-34/2016 Datum: 30.6.2016 Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan 513. Pravilnik o spremembah Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Škofja Loka Na podlagi 65. člena v zvezi s druge alinee 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF in 14/15 - ZUUJFO ), prvega odstavka 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno besedilo) tretjega odstavka 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05- uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 -ZIUZGK, 36/10, 62/10 - ZUPJS, 94/10 - ZIU, 40/12 -ZUJF in 14/15- ZUUJFO) je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 15. redni seji dne 30.6.2016 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH PRAVILNIKA O SPREJEMU OTROK V VRTEC ŠKOFJA LOKA 1. člen V tretjem odstavku 3. člena Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Škofja Loka (Uradni list RS, št. 14/11, v nadaljnjem besedilu: pravilnik) se nadomesti besedo »odločbo« z besedo »obvestilo«. V šestem odstavku 3. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Obvestilo o prehodu se staršem pošlje najkasneje do konca šolskega leta.« 2. člen V prvi in tretji alinei prvega odstavka 5. člena se beseda »jih« nadomesti z besedo »ju«. 3. člen Drugi odstavek 8. člena se spremeni, da se glasi: (2) Komisija mora obravnavati vse vloge za vpis otrok, ki so vložene v vpisnem roku za vpis otrok v naslednjem šolskem letu. Vloge za vpis otrok, ki 1.9. tekočega leta ne bodo dosegli pogoja za sprejem v vrtec (starost 11 mesecev in zaključen dopust za varstvo in nego otroka), komisija točkuje in vključi na čakalni seznam. Otok se v primeru prostih mest vključi v vrtec, ko izpolni vse pogoje za sprejem otroka.« 4. člen V 10. členu se 2. kriterij za sprejem otrok v vrtec spremeni tako, da se glasi: »2. Oba starša sta zaposlena. V primeru enostarševske družine je zaposlen eden od staršev, ki živi skupaj z otrokom.« V 10. členu se 3. kriterij spremeni tako, da se glasi: »3. Eden od staršev je zaposlen, drugi pa je dijak ali študent, aktivni iskalec zaposlitve ali uveljavlja pravico do porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka. V primeru enostarševske družine je eden od staršev, ki živi skupaj z otrokom, dijak ali študent, aktivni iskalec zaposlitve ali uveljavlja pravico do porodniškega dopusta oziroma dopusta za nego in varstvo otroka.« V 10. členu se 5. kriterij spremeni tako, da se glasi: »Otrok je v času vpisa uvrščen na čakalni seznam za sprejem v vrtec, v primeru, da je bil: • vpisan v rednem roku vpisa; • vpisan v tekom šolskega leta in na dan 1.9. v preteklem letu ni izpolnil starostnega pogoja za vstop v vrtec.« V 10. členu se 6. kriterij spremeni tako, da se glasi: »Sprejem dvojčkov, trojčkov ali več hkrati rojenih otrok.« V 10. členu se 8. kriterij spremeni tako, da se glasi: »Zadnje leto pred vstopom v šolo ali odložitev vstopa v šolo.« 5. člen V 15. členu se na koncu doda stavek, ki se glasi: »Po ustavitvi postopka se vloga za otroka izbriše iz čakalnega seznama za tekoče šolsko leto.« Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1405 Prehodna in končna določba 6. člen Te spremembe pravilnika začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 014-3/2016 Datum: 30.6.2016 Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan 514. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za vzhodni del nekdanje vojašnice Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju -ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 - popr.), 43/11 -ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, (109/12), 76/14 -odl. US in 14/15 - ZUUJFO) in 28. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16 -uradno prečiščeno besedilo) je župan Občine Škofja Loka dne 30.06.2016 sprejel SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA VZHODNI DEL NEKDANJE VOJAŠNICE 1. člen (Predmet sklepa) S tem sklepom se pričenja postopek priprave sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za vzhodni del nekdanje vojašnice (v nadaljevanju besedila: OPPN vojašnica - vzhod). 2. člen (Ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN) Predvidene spremembe in dopolnitve OPPN vojašnica -vzhod obsegajo del območja, ki je v Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14) (v nadaljevanju besedila: OPN) označeno z EUP ŠK-13/04 in EUP ŠK-13/03. Za območje je bil že sprejet Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za vzhodni del nekdanje vojašnice (Uradni list RS, št. 49/13). Zaradi izkazanih razvojnih interesov v prostoru so potrebne spremembe OPPN vojašnica - vzhod, ki se nanašajo na izgradnjo in delovanje vrtca oz. 1. etapo predvidene ureditve na območju OPPN vojašnica -vzhod in sicer na: 1. spremembo gabaritov in gradbene meje (zamik objekta) predvidenega vrtca zaradi optimizacije funkcionalne rešitve in umestitve zaklonišča v pritlične prostore vrtca zaradi hidroloških razmer, 2. spremembo oz. reorganizacijo prometne ureditve in parkiranja v sklopu 1. etape gradnje, zaradi sprememb in potreb vrtca ter optimizacije prometne ureditve, 3. ukinitev dovoza na Kamnitnik na SV delu območja. Predvidena sprememba bo pravna podlaga za načrtovanje projektov graditve na tem območju in parcelacijo. Pobudnik sprememb in dopolnitev za OPPN vojašnica -vzhod je Občina Škofja Loka. 3. člen (Območje sprememb in dopolnitev OPPN) Območje OPPN vojašnica - vzhod v skladu z grafičnimi prikazi OPN obsega del območja EUP ŠK-13/04 in EUP ŠK-13/03 v velikosti cca. 4,5 ha. Spremembe in dopolnitve OPPN vojašnica - vzhod se nanašajo na severno-vzhodni del območja OPPN vojašnica - vzhod in zajemajo zemljišči s parcelno številko 82/40 in 82/41-del, obe k.o. Škofja Loka (2029). Predvideno območje sprememb in dopolnitev bo zaradi ureditve brežine delno posegalo tudi izven območja OPPN na del zemljišč s parcelno številko 1088/2 in 82/42, obe k.o. Škofja Loka. 4. člen (Način pridobitve strokovnih rešitev in strokovne podlage) Načrtovalec izdela strokovne rešitve na podlagi prikaza stanja prostora, veljavnega prostorskega plana občine in urbanistične zasnove mesta Škofja Loka, strokovnih podlag ter smernic nosilcev urejanja prostora. V postopku priprave OPPN vojašnica - vzhod se upoštevajo strokovne podlage, ki so bile pripravljene za izdelavo strateških in izvedbenih prostorskih aktov občine Škofja Loka. Po potrebi se izdela nov geodetski posnetek območja. Za obravnavano območje je potrebno izdelati hidrogeološko-geomehansko poročilo. Če se ugotovi, da je potrebno izdelati dodatne strokovne podlage, se pripravijo med postopkom in jih pridobi investitor. 5. člen (Roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN) Priprava sprememb in dopolnitev OPPN vojašnica -vzhod se bo vodila po skrajšanem postopku, saj se spremembe in dopolnitve OPPN vojašnica - vzhod nanašajo samo na posamične posege v prostor, ki ne vplivajo na celovitost načrtovanih prostorskih ureditev ter na rabo sosednjih zemljišč in objektov. Predvideni roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPPN vojašnica - vzhod: Faza postopka roki Objava sklepa župana o začetku priprave OPPN Izdelava osnutka OPPN 30 dni Pridobitev smernic nosilcev urejanja prostora 15 dni Priprava dopolnjenega osnutka OPPN 10 dni Javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN 15 dni Priprava in sprejem stališč do pripomb z javne razgrnitve in javne obravnave 10 dni Priprava predloga OPPN za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora 15 dni Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora 15 dni Priprava usklajenega predloga OPPN 10 dni I. Obravnava na seji OS Občine Škofja Loka Objava v Uradnem glasilu slovenskih občin Navedeni roki se zaradi usklajevanja in nepredvidljivih zahtev in pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora lahko tudi spremenijo. Navedeni roki ne upoštevajo postopka celovite presoje vplivov na okolje. V primeru, da je postopek potrebno izvesti, se roki ustrezno podaljšajo. Navedeni roki ne upoštevajo izdelave strokovnih podlag. Roki se ustrezno podaljšajo zaradi njihove izdelave. Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1406 6. člen (Nosilci urejanja prostora, ki podajajo smernice za načrtovane prostorske ureditve, in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi sprememb in dopolnitev OPPN) Nosilci urejanja prostora: 1. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, Ljubljana; 2. Direkcija RS za vode, Sektor območja zgornje Save, Ulica Mirka Vadnova 5, Kranj; 3. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova ulica 10, Ljubljana 4. Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana, Tržaška cesta 4, Ljubljana 5. Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj; 6. Telekom Slovenije, PE Kranj, Mirka Vadnova 13, Kranj; 7. Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka; 8. Loška komunala (vodovod, kanalizacija, odpadki), Kidričeva 43a, Škofja Loka; 9. Petrol d.d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana; 10. Krajevna skupnost Kamnitnik, Mestni trg 39, Škofja Loka; 11. drugi nosilci urejanja prostora, v kolikor bi se v postopku priprave podrobnega načrta izkazalo, da so njihove smernice potrebne. Če nosilci urejanja prostora v roku 15 dni od prejema poziva ne dajo smernic, se šteje, da jih nimajo, pri čemer pa mora pripravljavec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi. Če nosilci mnenja ne preložijo v roku, Občina lahko nadaljuje s pripravo podrobnega načrta. 7. člen (Obveznosti v zvezi s financiranjem priprave sprememb in dopolnitev OPPN) Finančna sredstva za pripravo strokovnih podlag, geodetskega načrta in sprememb in dopolnitev OPPN vojašnica - vzhod zagotavlja Občina Škofja Loka na postavki 6016001 »Urbanistični dokumenti in LN«. 8. člen (Končne določbe) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Škofja Loka. Številka: 3505-0004/2016 Datum: 30.6.2016 Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan 515. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka (sprememba 02 - Filc) Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO; v nadaljnjem besedilu ZPNačrt) ter v povezavi z 28. členom Statuta občine Škofja Loka (Ur.l. RS, št. 33/10, 2/13, 98/15 ter Uradno glasilo slovenskih občin 3/16 - UPB) je župan Občine Škofja Loka dne 30.06.2016 sprejel naslednji SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA OBČINE ŠKOFJA LOKA (SPREMEMBA 02 - FILC) 1. člen Uvodne določbe 1) S tem sklepom se začne postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka (sprememba 02-Filc) (v nadaljevanju SD OPN 2), ki je bil sprejet z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 2/14, 3/14-pop. in 46/15-avt.razl., v nadaljevanju: OPN). 2. člen Oceno stanja in razloge za pripravo prostorskega načrta 1) OPN je stopil v veljavo 06.01.2014. 2) Podjetje Filc d.d. ima svoj proizvodno skladiščni poslovni kompleks na območju industrijske cone na Trati v Škofji Loki. Trenutno objekti podjetja ležijo v prostorskih enotah, ki so po OPN opredeljena kot industrijska območja z oznakama ŠK-48/08 in ŠK-48/09. Obstoječe površine so že pozidane, zato širjenje in razvoj podjetja v teh prostorskih okvirih ni več možen. Za nadaljnji razvoj so potrebne širitve proti vzhodu oz. jugovzhodu od obstoječega območja Filc. 3) Predlagana širitev je skladna s strateškim delom OPN. 3. člen Območje, predmet načrtovanja in vrsta postopka, po katerem se spremembe in dopolnitve izvedejo 1) Območje SD OPN 2 se nahaja vzhodno oziroma jugovzhodno od obstoječega območja Filc d.d. Območje meri okvirno 8,9 ha. 2) Predvidene spremembe in dopolnitve se nanašajo na spremembe namenske rabe prostora in pripravo prostorsko izvedbenih pogojev za predvidene spremembe. Predvidena namenska raba prostora je IG. 3) Postopek sprememb in dopolnitev OPN se izvaja v skladu s 46. - 52a. členi Zakona o prostorskem načrtovanju. 4. člen Način pridobitve strokovnih rešitev 1) Za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta se strokovne rešitve pridobijo skladno z določili ZPNačrt in spremljajočimi predpisi. 2) Za SD OPN 2 se izdelajo naslednje strokovne podlage: • Dopolnitev analize stanja prostora, • Analiza razvojnih možnosti za razvoj gospodarstva v občini Škofja Loka skladno s projektno nalogo, ki jo pripravi Občina skupaj z izbranim načrtovalcem, • Elaborat posegov na kmetijska zemljišča. 3) Za pripravo SD OPN 2 se uporabijo tudi obstoječe strokovne podlage, izdelane za potrebe trenutno veljavnega OPN, ki se ustrezno dopolnijo za potrebe umestitve novega območja za industrijo. 4) Če se v postopku priprave SD OPN 2 izkaže potreba po izdelavi dodatnih strokovnih podlag, se le - te izdelajo tekom postopka. 5. člen Rok za pripravo občinskega prostorskega načrta in njegovih posameznih faz 1) Postopek priprave sprememb in dopolnitev OPN bo potekal skladno z določbami in roki, ki jih predpisuje Zakon o prostorskem načrtovanju. 2) Okvirni roki za pripravo OPN so: Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1407 FAZA Rok Izdelava osnutka OPN 30 dni po prejemu strokovnih podlag Pridobitev prvih mnenj in odločbe Ministrstva pristojnega za okolje za varstvo okolja o izvedbi celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) v skladu z zakonsko predpisanimi roki Usklajevanje prvih mnenj nosilcev urejanja prostora (NUP) 30 dni po prejemu mnenj NUP v primeru postopka CPVO pridobitev mnenja o ustreznosti OP v skladu z zakonsko predpisanimi roki Izdelava dopolnjenega osnutka OPN in priprava gradiva za prvo obravnavo na Občinskem svetu in javno razgrnitev 30 dni po uskladitvi z prvimi mnenji nosilcev urejanja prostora in mnenjem o ustreznosti OP Prva obravnava odloka OPN na občinskem svetu v skladu s postopkom, ki ga vodi Občina Javna razgrnitev in javna obravnava dopolnjenega osnutka OPN najmanj 30 dni Priprava stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave 20 dni po prejemu vseh pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave Izdelava predloga na podlagi stališč do pripomb ter predlogov javnosti ter priprava gradiva za pridobitev drugega mnenja 20 dni po sprejemu stališč do pripomb Pridobitev drugih mnenj nosilcev urejanja prostora v skladu z zakonsko predpisanimi roki Usklajevanje predloga OPN z NUP 30 dni po prejemu drugih mnenj nUp Priprava usklajenega predloga OPN ter odločba o sprejemljivosti vpliva načrta na okolje (če je potrebna) 15 dni po uskladitvi z drugim mnenjem nosilcev urejanja prostora Druga obravnava in sprejem odloka OPN na Občinskem svetu v skladu s postopkom, ki ga vodi Občina Kompletiranje končnega dokumenta 7 dni po prejemu sklepa Občinskega sveta o sprejetem OPN 3) Terminski plan je informativne narave in se lahko, glede na vodenje postopka izdelave prostorskega akta (zahtevnosti obsega in vsebine smernic, mnenj in okoljske presoje ter pripomb in predlogov z javne razgrnitve), spremeni. 4) V primeru zahteve za izdelavo sprememb in dopolnitev celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja smiselno vključijo v faze izdelave sprememb in dopolnitev OPN ter se izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju, posledično pa se spremenijo tudi roki izdelave in sprejema sprememb in dopolnitev OPN. 6. člen Državni in lokalni nosilci urejanja prostora, ki predložijo smernice za načrtovanje in mnenja glede načrtovanih prostorskih ureditev 1) Nosilci urejanja prostora, ki v tem postopku podajajo smernice in mnenja: • Za področje razvoja poselitve: 1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska 48, 1000 Ljubljana • Za področje kmetijstva: 2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana • Za področje gozdarstva, lovstva in ribištva: 3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Dunajska 22, 1000 Ljubljana 4. Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj, C. Staneta Žagarja 27b, 4000 Kranj • Za področje voda: 5. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Hajdrihova ulica 28c, 1000 Ljubljana • Za področje zaščite in reševanja: 6. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana • Za področje obrambe: 7. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana • Za področje cestnega prometa z železniškim in zračnim prometom: 8. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana (državne ceste, železnice, letalstvo) • Za področje trajnostne mobilnosti in prometa: 9. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za promet, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana • Za področje varstva narave: 10. Zavod RS za varstvo narave, Tobačna ulica 5, 1000 Ljubljana • Za področje varstva kulturne dediščine: 11. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Maistrova 10, 1000 Ljubljana • Za področje rudarstva in energetike: 12. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo, Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana • Za prenosno elektro omrežja: 13. ELES D.O.O., Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana • Za elektro distribucijsko omrežje: 14. Elektro Gorenjska, Ulica Mirka Vadnova 3a, 4000 Kranj • Za področje razvoja gospodarstva: 15. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana • Za lokalno cestno omrežje: 16. Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka • Za področja oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda, odpadki: 17. Loška komunala, d.d. Škofja Loka, Kidričeva cesta 43a, 4220 Škofja Loka • Za področje oskrbe s plinom: 18. Petrol, d.d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana 2) Če se v postopku priprave SD OPN 2 ugotovi, da je potrebno pridobiti mnenja organov, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se njihova mnenja pridobijo tekom postopka. 3) V skladu z zakonom, se osnutek prostorskega akta pošlje ministrstvu pristojnem za varstvo okolja, ki odloči ali je za načrtovano prostorsko ureditev potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. 7. člen Obveznosti v zvezi s financiranjem 1) Stroške priprave SD OPN 2 nosi Občina Škofja Loka. Vse ostale stroške ( izdelave strokovnih podlag, Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1408 okoljskega poročila in ostale dokumentacije) nosi investitor. 8. člen Objava in začetek veljavnosti sklepa 1) Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in v svetovnem spletu ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3505-0002/2016 Datum: 30.6.2016 Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan 2. člen Na nepremičninah iz prejšnjega člena pridobi lastninsko pravico Občina Škofja Loka, matična št. 5883318000, v deležu 1/1. 3. člen Po uveljavitvi tega sklepa občinska uprava Občine Škofja Loka izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra na nepremičninah iz 1. člena tega sklepa. 4. člen Po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega člena občinska uprava pošlje odločbo pristojnemu sodišču, ki po uradni dolžnosti, pri nepremičninah iz 1. točke tega sklepa, iz zemljiške knjige izbriše zaznambo o javnem dobru. 516. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 -popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15) in 16. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 11/13 - uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Škofja Loka na svoji 15. redni seji, dne 30. junija 2016, sprejel: SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. člen Občinski svet Občine Škofja Loka je odločil, da se ukine status javnega dobra na naslednjih nepremičninah: • parc. št. 1373/2 k.o. 2029- STARI DVOR, v izmeri 57 m2, • parc. št. 1373/4 k.o. 2- STARI DVOR, v izmeri 374 m2, • parc. št. 1172/1 k.o. 2044 - OŽBOLT, v izmeri 334 m2, • parc. št. 949/2 k.o. 2034- PUŠTAL - del ki se nahaja med parcelo 181 na V in parcelami 187, 186 in 184 na Z, v približni izmeri 400 m2, ki bo po zaključenem postopku parcelacije imel samostojno parcelno številko. 5. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-061/2016 Datum: 30.6.2016 Občina Škofja Loka mag. Miha Ješe, župan OBČINA VIDEM 517. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Videm Na podlagi določil Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12 in 36/14 - odl. US) in 19. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/07, 24/09, 12/10, 16/10, 38/12, 57/14) je Občinski svet Občine Videm na 14. seji dne 31. 5. 2016 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST V OBČINI VIDEM 1. člen V Odloku o kategorizaciji občinskih cest v občini Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/10, 18/10, 2/12, 27/12) se 4. člen v tabeli »Javne poti (JP) so:« spremeni tako, da se: • dodajo naslednji zapisi 20.1 956060 956061 328240 OC Lancova vas - 1 parc. 317/2 131 v 20.2 956060 956062 956060 OC Lancova vas - 2 956060 313 v 20.3 956060 956063 956060 OC Lancova vas - 3 parc. 316/4 52 v 20.4 956060 956064 956060 OC Lancova vas - 4 parc. 311/28 90 v 20.5 956060 956065 956060 OC Lancova vas - 5 parc. 311/27 88 v 20.6 956060 956066 956060 OC Lancova vas - 6 parc. 311/12 51 v 20.1 956060 956061 328240 OC Lancova vas - 1 parc. 317/2 131 v 163.1 956490 956492 956490 Ljubstava - Vek HS 24 292 v 163.2 956500 956501 690 Polanec - Sečki HS 14 125 v 163.3 956510 956511 956070 Koti - Dravinja Dravinja 109 v 195.1 956600 956601 690 Popovci - Rus HS 12 464 v 195.2 956610 956611 456430 Ljubstava - Junger HS 43 372 v • spremeni naslednji zapis SKUPAJ JP: 157.801 m 10.852 2. člen H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 18. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97, 113/09 in 109/10 - ZCes-1) pridobljeno soglasje Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 37162-3/2016-453(507) z dne 31. 3. 2016. Št. 24/20.5.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1409 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-061/2016 Datum: 30.6.2016 Občina Videm Friderik Bračič, župan Št. 24/20.5.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1410 OBČINA DIVAČA 495. Odlok o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta Pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Divača 496. Sklep o ukinitvi javnega dobra 497. Sklep o ukinitvi javnega dobra OBČINA GORIŠNICA 498. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Gorišnica za leto 2016 499. Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gorišnica 500. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Gorišnica OBČINA GORNJI GRAD 501. Odlok o ustanovitvi, organiziranosti in načinu dela krajevnih odborov (Uradno prečiščeno besedilo) OBČINA KIDRIČEVO 502. Odlok o rebalansu 1 proračuna Občine Kidričevo za leto 2016 503. Sklep o povišanju cen programov vrtca v Javnem vzgojno -izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo 504. Sklep o razveljavitvi sklepa o določitvi upravljavca stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo OBČINA MAJŠPERK 505. Odlok o načinu opravljanja javne službe pomoč družini na domu v Občini Majšperk 506. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje javne službe pomoči družini na domu v Občini Majšperk 507. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Majšperk za programsko obdobje 2016 - 2020 OBČINA MARKOVCI 508. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Bukovci OBČINA NAZARJE 509. Odlok o tretji spremembi proračuna Občine Nazarje za leto 2016 OBČINA POLJČANE 510. Sklep o cenah programov vrtcev na območju občine Poljčane Stran 1374 1377 1377 Stran 1377 1378 1381 OBČINA ŠKOFJA LOKA 511. Spremembe Statuta Občine Škofja Loka 512. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Škofja Loka 513. Pravilnik o spremembah Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Škofja Loka 514. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za vzhodni del nekdanje vojašnice 515. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Občine Škofja Loka (sprememba 02 - Filc) 516. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Stran 1403 1403 1404 1405 1406 1408 Stran 1385 OBČINA VIDEM 517. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Videm Stran 1408 Stran 1387 1388 1389 Stran 1389 1391 1394 Stran 1400 Stran 1401 Stran 1402