mmm rt ■ V*m i % ' ■ ■ 41 mjmmmSSmSSlSŠSeSšsm mmmm. 11 § v m 0 ? f r ? ) > ? j ; '/>\ > Mii ..., 1 .,,. v ... . Srebrni Jubilej 1MP 2~^trinjoti se moramo, da 'ktnica našega podjetja ni '!tila neopazno. Poleg ntošnejših izraznih oblik Snovanja te obletnice, ki ° jih bUi deležni več ali rftj vsi člani delovnega ko-htiva (čestitka, poslovno vročilo, značka in manjši enarni znesek), pa so bile v spredju proslave te 25-let-p*c.e tri prireditve, o katerih \r sPreS°vo riti nekaj več. 0Jča. tem mestu se bomo /Pejili na krajši opis dogod-0?v na obeh, bolj uradnih hkah proslave, in sicer na prejemu poslovnih prijate-?, , v prostorih hotela p nion“ v Ljubljani 8. no-c^thra in na slavnostni seji ^pralnega delavskega sveta, -Je bila 10. novembra v Fe-ltvalni dvorani. te] Prejema poslovnih prijajo v prostorih Ijubljan-iJ^a hotela „Union“ se je Drn ežH° nekaj več kot 140 7rlfbljenih’ katerim se je 4q rpžilo tudi nekaj več kot in c}Ur,aŽQh in diagrami s šte-prikazi Skrajšan dir I te?a govora glavnega Igorja objavljamo na ^ gern mestu. a 610.963 tisoč ° obliki na drugem mestu. Po din. Pregled dosežene reali- na za 20,32%, kar je prav iz uvoza, kar predstavlja naj- Vrednost izvršenega deli končanem govoru je v ime- zacije pokaže, da so posa- gotovo izjemen uspeh. večkrat samo 5 do 10 % pro- preteklih 10 mesecih ( y nu neposrednih proizvajal- mezni obrati dosegli letni Doseženi rezultati oce. dajne cene izdelka. Zaradi del v“STS r^ 'jepozivu vsemTpo- Planvodstotkihtakole: njeni po navedenem krite- taksmh razmer bo skušala 2^”;^ slenim v IMP k nadaljnjim _ CKV Ljubljana naporom, predlagal tudi _ CKV Maribor tekstualno vsebino pozdrav- _ CKV Koper nih brzojavk predsedniku re- _ Elektromontaža publike tov. Titu in CK _ TEN ZKS. Tekst obeh pozdravnih _ Tovarna Trata brzojavk objavljamo v nar - Livarna Iv. Gorica daljevanju. — Projektivni biro Sledila je podelitev čast- _ Avtopark nih diplom 8 članom kolek- - PRS tiva, ki delajo v podjetju že — Zastopstvo več kot 25 let. Alfa-Laval Po podelitvi diplom sta njem po navedenem Krite- — - T~šiti dobavo 203.056 tisoč din pa je to*1 ,.. , nju, so ugodm za večino tovarna pospesiu uoDavu « obveznost p°d 111,1 nb’tnv 7 iziemo TEN manjkajočega materiala m s pogoaoena ooveznosi y 114 3 0Drat0v> z tem doseči čim večio reali- JetJa v naslednjem obdoDJ avtoparka, PRS in Zastop- tem doseči cim večjo eau . Dodatek pove, ® 90,6 otva Alfa T aval vendar ie zacijo v zadnjih dveh mese- iNaveaeni poaaieK p >„ 105,5 udeiežba r^aciie teh cih. Enote skupnih služb, to ff podjetje zagotovg^ 66,8 fmni rŽahzaciii je avtopark, PRS in za- del° za Pnbllzno 4 meSC 9q5’l le 10,5-odstotna, zato nedo- stopstvo pa bodo izkazani vnaprej, m sicer. .VA sežena planska naloga teh primanjkljaj realizacije žago- _ montažni obrati za 6 "4>4 obratov nima bistvenega ovo nadoknadile do konca 8j’7 vpliva na dosežek celotnega leta- _ proizvodni obrati paž podjetja. Iz objavljenega gra- Vrednost dosežene letoš- 3 mesece 76,0 flčnega pregleda se vrdi, nje jo.mesečne realizacije, . pIe- kako je bila v odstotkih iz- pJrimeijane z istim obdobjem D^ezena prodaja v P> vse navzoče člane in preko Za izvršitev planirane let- Pokljena 10-mesečna plani- preteklega leta, pa je za ce- teklih 10 mesecih , izkaz^ njih ves naš kolektiv pozdra- ne vrednosti bruto realizaci- rana realizacija po posamez- jotno podjetje večja za P° vrednosti, pa še . ^ vila Miha Košak in Janez je je bila po planu predvide- ndl obratih. 24,8 % pri istočasnem pove- dostno jamstvo za lOV/^ Tršan, ki sta izrekla prizna- na zaposlitev 2737 delavcev, Razlogov, da planska na- Čanju števila zaposlenih 80 enost lzicn ?rebn° nje ^doseženim uspehom na- ki naj bi opravili 5,478.370 loga v TEN ni bila dosežena, samo za 9,3 odstotka. Ra- obratov zato je po ^ šega podjetja in navrgla ne- efektivnih delovnih ur. Za je več, vendar se kot najpo- zumljivo je, da ne gre letoš- tudi v bodoče strem , kaj misli o oblikah prihod- doseženo 10-mesečno reali- membnejši pokaže pomanj- njega uspeha pripisati iz- intenzivnim pndo w > .. kaj misli njega dela. IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP -Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, inž. Adolf. Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (urednik), inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. montažnih del in pro<$ naših proizvodov takim /j ročnikom, ki so sposo0 sproti poravnavati izstavti ne situacije oz. račune, L čeprav z vkalkulirano n® stopnjo dobička. r ALEKSANDER REM^ Govor predsednika CDS Ha slovesni seji dne 10. novembra 1972 ■ današnji slovesnosti, ? proslavljamo 25-letnico Pstoja in delovanja Indu-r^jjskega montažnega pod-•®9a> je prav, da spregovori-0 nekaj besed o najpo-etnbnejših mejnikih v “letnem obdobju ter o javnih zakonitostih, po karih se je razvijalo in raslo "^podjetje. ^ mejnike in zakonitosti Omo glede na številne spre-(j ei^be v našem preteklem riižbenem in gospodarskem 'vljenju najlaže spoznali jjreko zgodovinsko oblikov-p® opisanih teženj našega r^jetja kot ene izmed go-^Podarskih cehe samoupravna socialističnega gospostva. ^°d pojmom gospodarski J/1°ter poslovanja razume-. a Prizadevanje podjetja v lteh smereh: n v obnavljanju sredstev, nebnih pri poslovanju; j " v proizvodnji proizvo-žav in opravljanju storitev P°treb<'V0^eVan^e ^raž^>en^1 ga ^ v doseganju primerne- slovnem svetu na kratko Gostje na svečani seji centralnega delavskega sveta u7°r prvih članov naše ta- “ P? obcutek dolžnosti do Irfl maloštevilne delovne družbe pa sta dala tem nabosti je bil v okolju po- s™ nekdanjim m sedanjim n7ne domovine zato logič- delavcem - oba kolektiva, £ namenjen predvsem toreJ, Toplovod m Elektrodami obnovi in zbiranju signal sta na primer konec jeh izmed štirih prvin po- leta 1950 štela 380 zaposlenega procesa, in sicer: nih - tisto moč, ki je omo-s>nju strokovne delovne g0,čfla ^d. ustrezno zado-Vl ’ nabavi in še zlasti obno- voljevanje družbenih potreb s' maloštevilnih delovnih Pp takrat predvsem montaž-tav.stev ter vključevanju v nih storitvah. 2*** nikdar potešeno mre- Zato ml Je v pnjetno dolžan, končnih porabnikov nost> da na današnji slavinskega porazdeljevanja no.sti Ppzdravim in izrečem Janez Vovk, vodilni m on- lavskim razredom, opredelje-imenujemo preživetje pod- ter nem v nekdanjem ožjem Alojz Zadnikar, vodilni smislu, ter ingeligenco. Oba monter kolektiva sta namreč prav na Tinca Zevnik, vodja glav- pobudo organov upravljanja in ravnanja začela s stistema- ___tičnim pridobivanjem vi- delala oba delovna kolekti- soko, višje in srednjestrokov-va, in rezultati dela, ki sta n*h kadrov. 'mančnega izida. h upamo si trditi da se v jetJa- Disciplina teh pionirjev ^teklem poslovanju posa- ustvaijanja današnjega Indu-5*nih, tedaj še neintegrira- montažnega pod- 2 delov našega podjetja, * tlsta disciplina pn iz- ne knjige S*ijo tri trije smotri prav v Pplnjevanju delovnih nalog, p oji de, y katerih sta fi1* za socialistično dmžbo kl f3?1 Je ahko 86 danes za - - - - - zaželenem zaporedju. delavsko tovarištvo __n v. v , in nn nhpufpk nnbnnst« fin jih dosegla, sta temna in svetla plat naših spominov na spopade s planskimi zadolžitvami, iz katerih pa smo vedno izšli kot zmagovalci. Napake, ki smo jih de- la skib obeh delovnih kolektivov za strokovni kader na eni, ter odrekanje osebnim dohodkom v korist investicijskih vlaganj na dragi strani, sta tisti nikdar po- lali tako zaradi neznanja, pa zabni lastnosti odločujočih tudi zaradi velikih hotenj, so posameznikov v delavskih seveda vplivale, da se vsaj ne- svetih in ravnateljstvu potikaj prvih let tretji izmed go- jetja, ki se jima moramo danes zahvaliti za to, kar imamo. Nadaljevanje tradicije podobnih pozitivnih lastnosti lahko po letu 1955 del, spodarskih smotrov podjetja ni uresničeval z zaželeno hitrostjo. Novo vzpodbudo prizade- SCc Poslovnega procesa v nieno 25 let> so torej naši bjjtju je kljub skromnim petindvajsetletniki: poK^jani in znanju, a zato delovnega poleta in zalo^ tako tipičnega za de- , r--------j---.j- . vanjem v tej smeri sta pome- najdemo v tesnem sodelova- b vuih predmetov. priznanje sodelavcem, ki so iZVolitev in delo prvih nju strokovnjakov s samo- rrav strokovni kader kot v našem kolektivu nepreki- Maijan Košir, šef montaže Anton Primc, šef montaže ,«Vj, - -r-----o------- Branislav Remic, šef mon- p0y e 'Judi naše povojne ob- taže btlle^UsPel uresničiti prvega Stanislav Smerajc, vodilni st^T1 treh gospodarskih monter r°v, ki ga včasih v po- Alojz Štraus, šef montaže delavskih svetov, torej dej- upravljavci, ki je rodilo dvo-stvo, ki je pomenilo uresni- je sadov. V tem času namreč čenje stoletnih prizadevanj beležimo odločitev delavcev svetovnega proletariata. Prav montažnih podjetij o večjih za začetek delovanja prvih vlaganjih v delovna sredstva delavskih svetov lahko tako današnjih proizvodnih obra-v Toplovodu kot Elektro- tov, torej odločitev, s katero signalu opazimo pojav, ki je je bila ponovno potijena sa-pomenil zanikanje teorij o moupravna zrelost obeh de-nujnosti nasprotij med de- lovnih skupnosti. Razvita sa- moupravna zavest je ob tem usmerjala delo ustreznih strokovnjakov tudi v iskanju novih oblik delitve po delu, ki naj bi delitev dohodka čim bolj približale njegovim ustvarjalcem. Ti začetki, izraženi v časovnih in količinskih normah ter v sistematičnem obračunu po delovnih nalogah kot stroškovnih nosilcih, so nudili tisto nujno osnovo za kasnejše večje korake v tej smeri. Taka prizadevanja obeh delovnih kolektivov so morala nujno voditi spet v novo kakovost pojmovanja gospodarjenja, še zlasti ker so na potrebo po tem opozarjale tudi težave ob nihanju v konjunkturnem ciklu narodnega gospodarstva, na primer leta 1962. Od pravdnega dojemanja gospodarske stvarnosti do odločitve obeh delavskih svetov o združitvi bivših podjetij Toplovod in Elektrosignal v eno podjetje pod imenom Industrijsko montažno podjetje pa seveda ni bilo daleč. Če danes ocenjujemo to združitev, izvedeno 1. aprila (Nadaljevanje na 4. str.) Govor predsednika CD S (Nadaljevanje s 3. str.) 1963, se nam ob nedvomni pozitivni ekonomski oceni te združitve vendarle zdi pomembno poudariti njen pomen za nadaljnji pospešen razvoj samoupravnih odnosov v podjetju, in sicer tistih samoupravnih odnosov, ki niso izzveneli v geslih, ampak so našli svojo potrdi tev v resnični decentralizaciji upravljanja in ravnanja. V sodelovanju večjega števila delavcev v organih delavskega samoupravljanja ter seveda v obračunu in delitvi dohodka po teh decentraliziranih samoupravnih delovnih skupnostih, ki jim v podjetju popularno, kljub določeni opredelitveni nelogičnosti pravimo — obrati. Prav pravilna ureditev samoupravnih odnosov, ki je bila seveda vzrok za njihovo uveljavitev, je omogočila podjetju, da je brez večjih pretresov, celo še močnejše, izšlo iz prvih let gospodarske reforme. Predsednik CDS Anton Pančur govori na seji CDS 10. novembra Ob urejenih samoupravnih odnosih se je delovni kolektiv v letih po 1965. letu lahko temeljiteje posvetil naporom za povečanje proizvodnosti, gospodarnosti, donosnosti in likvidnosti. Sredstva za dosego teh ciljev so zajela širok razpon: od novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, s katerim se je razen časovne in količinske motivacije uvedla tudi motivacija posameznikov za druge gospodarske učinke, prek organizacijskega poslovnika, s katerim so se natančneje opredelili delokrogi delovnih mest, pa do statuta podjetja, ki je ob organizacijskih spremembah uveljavljeni decentralizaciji funkcijskih procesov dal tudi potrebni pravni okvir. Ti trije akti so seveda pospešili prizadevanje za uvajanje konkretnejših izboljšav in usmeritev v organizacijskem in izvedbenem procesu, o katerih je vredno spregovoriti nekaj več besed. Pri naštevanju teh izboljšav oz. usmeritev bomo ubrali zaporedje, ki temelji na dolžini trajanja vlaganj v posamezne naložbe s tem, da bomo najprej navedli naložbe najdolgoročnejšega pomena, od teh pa bomo postopoma prehajali na naložbe kratko-ročnejšega pomena. Ne brez razloga in s ponosom navajamo ob tej priliki najprej naše dosežke pri naložbah v znanje zaposlenih, ki ga dobri poznavalci proizvajalnih sil dosledno postavljajo na prvo mesto. Kadrovanje kot dejanska oblika naložb v znanje zaposlenih in kot eno orodij ustvarjanja organizacije, je postalo v zadnjih nekaj letih tako običajen spremljevalec vseh drugih vlaganj v naložbe, da se ga včasih niti ne za- vedamo. Težnje za izboljšanjem rektorja podjetja ista oseba že kadrovske strukture se uresniču- 24 let. jejo tako s pomočjo pridobiva- Na drugem mestu moramo v nja novih kadrov kot z izobraže- skladu z zaporedjem omeniti še vanjem že zaposlenih. Pri prido- druga že uresničena prizadevanja bivanju novih kadrov je pouda- za večjo kakovost organizacij-rek predvsem na štipendiranju skega procesa, med katere lahko dijakov srednjih šol in študen- štejemo: tov, saj trenutno v podjetju šti- - uvedba Georga-sistema pendiramo 26 dijakov (18 na krmiljenja proizvodnje v proiz-TSŠ in 8 na ESŠ) ter 26 študen- vodnih organizacijskih enotah tov (1 na pravni, 8 na ekonom- podjetja s prilagoditvijo nekate-ski in VEKŠ ter 17 na tehničnih rih njenih elementov (šifracija, fakultetah), torej skupno 52 šti- vsebina obrazcev) perspektivnim pendistov. zahtevam na elektronskem siste- Podjetje nudi tudi vsestransko >" temelječega proizvodnega dobro (plačilo šolnine, študij- informacijskega podsistema; podporo (plačilo šolnine, študij ske. dopuste) prizadevanjem že izgrajevanje enotne meto- zaposlenih delavcev, med kate- dologije, fizičnega in vrednostmi in. —im~,»„i„ nega planilanja j,, analiza kot orodja prve in tretje faze organizacijskega procesa, upoštevajoč metodo obračuna poslovanja po neposrednih stroških ter uvaja- rimi se jih trenutno izobražuje že preko 30. Posledica takih gledanj na kadrovanje je solidna kadrovska struktura zaposlenih, med kate- rimi najdemo tudi dva magistra joč take kazalnike uspešnosti go-znanosti, preko 90 visokostro- spodaijenja, ki napotujejo samo- kovnih delavcev, ter okrog 1300 visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, ki so si skoraj izključno pridobili kvalifikacije v okviru izobraževalnega procesa v našem podjetju. Pomembna posledica dobre stojne organizacije združenega dela, torej obrate, k doslednim prizadevanjem za dvig rentabilnosti; - izgrajevanje zametkov podatkovne osnove oz. uveljavljanja faze hranjenja podatkov kot kadrovske politike in urejenega bistvenega elementa informacij-delovnega okolja je tudi velika skega sistema podjetja; ob tem stalnost zaposlenih, saj je doslej proslavilo 20-letnico dela v podjetju že 113 delavcev, desetletnico pa 905. Še posebej je opazna majhna fluktuacija strokovnih in vodilnih delavcev, kar pomeni potreb- naj omenimo že več uspešnih aplikacij posameznih področij poslovanja elektronske obdelave podatkov na elektronskih sistemih druge (Siemag-Data) in tretje (IBM 3) generacije; postavitev osnov za skupno no jamstvo za odgovornost pri nastopanje več organizacijskih sprejemanju odločitev, ki je v enot samih ali v sodelovanju z pogojih delavskega samouprav- drugimi podjetji pri inženiring ljanja tako zaželena. Ob tem lah- poslih v smislu planiranja, izved-ko z zadovoljstvom omenimo, be in kontrole dejavnosti, poda opravlja dolžnost glavnega di- trebnih za dosego nekega zažele- nega rezultata v izgradnji zgradb, naprav itd. Tem posegom v dolgoročne zasnove organizacijskega procesa moramo postaviti ob bok vlaganja v naložbe, povezane z izvedbenim, torej proizvodnim in storitvenim procesom. Pri teh vlaganjih se je dosledno upoštevala sprejeta politika enakomernega razvoja posameznih panog, saj je za to obdobje poleg naglega povečanja števila delavcev v montažnih obratih značilno naglo povečanje delavcev v proizvodnih obratih, kljub temu da so za opremljenost delovnih mest v proizvodnji potrebna neprimerno večja vlaganja sredstev. Tu je spet prišla do izraza trdna povezanost interesov delovnih ljudi v vseh obratih našega podjetja, saj je bila za realizacijo zastavljenih ciljev proizvodnih obratov — poleg naporov delovnih skupnosti obratov samih - odločilna nesebična pomoč montažnih obratov v obliki kreditov za osnovna in obratna sredstva. Tako beležimo v tem obdobju izboljšanje opremljenosti delovnih mest monterjev z novimi standardnimi in specialnimi orodji, povečanje števila lažjih transportnih sredstev za prevoz materiala in orodja ter pridobitve novih skladiščnih prostorov v montažnih obratih. Zaznavnejše korake smo seveda storili v proizvodnih obratih, kjer velja posebej omeniti uspešno izvedeno sanacijo livarne v Ivančni Gorici, bistveno povečanje proizvodnje in proizvodnosti v kovinski proizvodnji obrata Trata in izgradnjo novih proizvodnih prostorov za proizvodnjo klima naprav, v katerih danes be- ležimo že lepe proizvodne reza*' tate. Za primer naj povemo, ® je letošnja septembrska pW vodnja klima naprav večja od <*■. vetmesečne proizvodnje v is®* prostorih leta 1971. V ozadju uspehov in neuspf hov, s katerimi se srečuje proizvodnja, so tudi rezul°! dela programsko razvojne slu* be, katere zadolžitev pa botre6 v prihodnje nekoliko razširiti. S prvimi poskusi modernih' cije se srečujemo tudi v izvedb" no-projektivnem biroju podjetji katereea na skunai s še neka*6 katerega pa skupaj s še ne rimi drugimi strokovnimi slu*- ■ mi čakajo obsežne naloge v Pn rgtj hodnjem razdobju. Spremljevalni dejavnik vlag' v organizacijski in poslovni pl~v ces so seveda tudi vlaganja osebni in skupni življenjski sta*! dard članov delovne skupnost; Tako so v letih od 1965 daf centralna in obratne komiisje *. družbeni standard in stanovanj ske zadeve rezdelile med zapjT slene skupaj 36 milijonov kred tov za pridobitev novih stan* vanjskih prostorov, v letu 1°'. pa je podjetje poskrbelo tudi j* rešitev stanovanjskega p rob len' 20 zaposlenih, ki so jim bila K socialno šibkim članom kolek va dana na razpolago solidna n jemniška stanovanja. V l6!) 1973 se bo akcija za reševanj takih stanovanjskih problen\° še nadaljevala, za kar so že zbr na nekajmilijonska sredstva. Pri vlaganjih v skupni življenj, ski standard smo prav v Pr„ teklih dveh letih zabeležili "l uspeh, saj smo v Fiesi in Vele6 Lošinju zgradili dva nova p°čL niška domova, v katerih je v * tošnjem letu letovalo že pr6* 550 članov kolektiva. i na slovesni seji 10. XI. 1972 t , Razumljivo, da so ta vlaganja kuPaj z vlaganji v četrto prvino Poslovnega procesa, in sicer v li-ence, morala dati ustrezne go-Podarske rezultate, o katerih e|Ja spregovoriti kaj več. . Dosežene gospodarske uspehe ' lahko v dobršni meri osvetlijo z ustvarjenimi finančnimi re-y jtati, ki jih je podjetje doseglo dosedanjem poslovanju. Za pri-j42 uspešnosti pa ni nujno, da Rajamo podatke po posamezno letih, saj se pozitivni rezuL zrcalijo v višini poslovnega klada, ki znaša konec leta 1971 jj4- 190,000.000 din in predstav-65,5 % vseh virov poslovnih edstev. Če pa upoštevamo ®° srednjeročne in dolgo-?e ylre poslovnih sredstev, tek • P°sl°vni sklad ca. 98 % j'1 virov. Iz podatkov torej lah-° spoznamo, da je bil razvoj vjjetja financiran predvsem iz stnih sredstev oziroma iz aku-Ulacije, ki je bila ustvarjena v m j razdobju. Z doseženo akfl-alacijo je podjetje financiralo °v® naložbe v osnovna sredstva : .obliki gradbenih objektov kot n. , delovnih priprav v odvisni 0(1 značaia poslovnega pro- , Dovolj zgodaj smo spoznali, ,j Za normalno rast podjetja ni 1 yolj, da skrbi za povečanje na-fm v osnovna sredstva, ki so , ancirana s srednjeročnimi in am oročmmi viri sredstev, njo Je za usodo podjetja, za jegov obstoj in razvoj potreb-v ’. 'la so tudi obratna sredstva „ 41 Usti del, ki predstavlja traj-angažiranost denarnih sred-v;,y> financirana z dolgoročnimi Vltl sredstev. d f° smo razporejali ostvarjeni °b°dek p0 zaključnih računih, nj 0 vsako leto namenili precejš-^^tv3 doseženega dohodka Povečanje stalnih virov obrat-sredstev v obliki povečanja l97i Vne®a sRla’iempejevcev“, ki sta kljub pričanje pa je po mojem leta 1965. Takoj po diplomi Obilni angažiranosti na svo- mnenju rezultat odločitve in se je zaposlil v IMF, kjer je — v! delovnih mestih in s širši- s tem dejanje, kije utemelje- izvzemši vmesno prekinitev P1 Problemi IMF, uspešno no v neposrednem življenj- zaradi vojaškega roka - se-ončala študij na 3. stopnji skem občutku. Proučeval daj zaposlen v enoti skupnih tonomske faklutete in si sem ga v različnih okolišči- strokovnih služb kot vodja *«> pridobila pravico do nah in sem prišel do spozna- biroja za organizacijo in mehova t magiSter ekonom- nja, da to ni narejeno obna- hanografijo. znanosti". Toda preden Sanje, temveč dejanje nepo- Po od služenju vojaškega |u pobliže predstavim, še sredne življenjske odločitve roka se je vpisal na 3. stop-_?e: v času, ki ga živimo v in zavzetosti. njo Ekonomske fakultete v jtiislu spredaj opisane situa- Še nekaj besed o strokov- Ljubljani iz smeri organiza-dobiva njun dosežek ne- ni plati: Kosi je diplomiral cije in vodenja podjetja. Bil adomestljiv pomen in nv>- na 3. stopnji Fakulteta eko- je najboljši izredni študent ,no moč kot dejavnik zna- nomških nauka Sveučilišta v in tudi med prvimi z uspeva in dejavnik organizacije. Zagrebu 24. aprila 1972 iz hom zagovarjal magistrsko e Marxom bi rekel, „da teme „Izkaz . gibanja sred- diplomsko delo z naslovom i en izmed elementov uspe- štev". Zaradi strokovnih in ,.Organizacijski pomen in-a - številnost — odloča človeških kvalitet je bil formacijskega sistema". Po-tia ,0 te^’ je organizira- predlagan in izvoljen za pre- znamo ga kot izredno delov-ui če je na njenem čelu davatelja na Višji upravni nega človeka, kot borca za u ^je". Organizacija in šoli v Ljubljani. Predava pravično ureditev aktualnih ^Poraba znanja zahtevata za predmet »Ekonomika pod- problemov, ki vedno z argu-resničevanje sociahstičnih jetja" in v drugem semestru menti in zavzetostjo podpira ■ Jev prisotnost volje in de- predmet »Računovodstvo z in brani svoja stališča. Stro- lMn°Sti cel°tnega kolektiva bilančno analizo". kovna usposobljenost in do- *n sta torei smisel mo- Za opis delovnega pod- slednost sta mu odprla pot **nosti in odgovornosti v ročja pa manjka njegova tudi na pedagoško področje: Pravljanju z družbenim pre- problemska opredelitev: fi- je honorarni predavatelj na °ženjem. nančno funkcijo moramo ra- FNT Univerze v Ljubljani, zumeti kot triado finančne- odsek kemijska tehnologija, KOSI ALOJZ, ■ mr. oec. JJl1 rojen 20. maja 1926 v m 1 Ključarovci pri Ljuto-5Qj.ru- Po končani srednji tao-Se vPisal v drugo genezi1! o študentov Ekonomske v Ljubljani in leta (jjj 2 uspešno zaključil štu-sv ua 2. stopnji. Ves čas stvžbovanja opravlja vod-> ene posle na področju ra-j|vjp0v°dske, oziroma pri (j^ ~ kjer zaključuje že - 80 desetletje pripadnosti Miran Mihelčič pt , fiiiančno-računovodske Miran Mihelčič tor b ematike. Sedaj je direk- ga planiranja, organiziranja za predmet »Ekonomika in ^finančno-računovodske finančnega poslovanja in ko- organizacija industrijske pro-čl02be IMP. Poznamo ga kot ordiniranja finančnih odno- izvodnje". de|Veka z izredno bogatimi sov. Zato je napačno obrav- Tudi o njegovem delov-. ovr,;—.- •_ ----! -------x! a—x-- funkcijo nem področju je treba spre- Alojz Kosi uspeh organizacije je v precejšnji meri odvisen od ustvarjalnih naporov organizacijskega kadra, prizadevanj, ki se kažejo v spodbujanju in usmerjanju človeških sposobnosti in znanja. Organizacijsko delo, ki naj bi bilo v prihodnje bolj kreativno, ne prenese delovnih mest, na katerih bi sedeli improvizatorji ali reprezentanti bodisi s formalno ali neformalno kvalifikacijo. Tisti, ki so uspešni v organizacijskem delu, so predvsem vidni po rezultatih. Za zaključek se vprašajmo: kakšen je namen magistrskega (to je podiplomskega) študija? Odgovor na to vprašanje je hkrati odgovor na drugo vprašanje: kaj je IMP s tem pridobilo? Splošno govoreč, magistrski študij uvaja kandidata v poglobljeno proučevanje problemov. Povezuje metode raziskovalnega (ustvarjalnega) dela s prenosom njegovih izsledkov v gospodarsko prakso. Kandidate usposablja za vpeljavo znanstvenega načina mišljenja v prakso poslovnih odločitev. Zaradi svoje širine pa je primeren zlasti (vodilnemu) osebju s popolno fakultetno izobrazbo, ki mora v podjetju delovati celovito. Gre torej za sistematično poznavanje disciplin sodobnih podjetniških problemov in poslovne politike podjetja. Temeljno znanje je nujno treba dopolnjevati in poglabljati. JURIJ ZAVEC ^vnimi in strokovnimi navati finančno Qseh Jarni ifl zlasti kot skupaj z računovodstvom, govoriti nekaj stavkov: orga-Ha b°, ki je vedno pripravlje- Finančna politika ima po- nizacijske kadre pojmujemo v sogovorniku ena- sebno mesto v poslovni poli- kot osebe na vodilnih in kj. Iednega partnerja, škrat- tiki podjetja, saj sta tako strokovno odgovornih delov-rg. t°v. Kosi je eden tistih rast kot obstoj podjetja tes- nih mestih v podjetju. Za te drSt ki jim brez za- no povezana z njegovimi fi- kadre menimo, da so ključ- Osgf3 lahko rečemo, da so nancami in skoraj vedno od- nega pomena za uspešno de-- “Host. Osebnost, ki je ločilno vplivata na ekonom- lovanje in razvoj organiza-na prepoznati skupno ske cilje podjetja. cije. Drugače povedano: OBVESTILO STARŠEM Starše, ki so prijavili svoje otroke za obdaritev, obveščamo, da bodo ob novembrskem izplačilu osebnih dohodkov prejeli v kuverti tudi kupon za nakup darila za svoje malčke po lastni izbiri, in sicer v otroškem oddelku trgovine Centromerkur na Trubarjevi cesti v Ljubljani. Starši naj opravijo nakup med 15. in 30. decembrom 1972, kar je tudi sicer še posebej naznačeno na kuponu. Za obrate zunaj Ljubljane bomo pravočasno organizirali nakup v ustreznih trgovinah v kraju sedeža obrata oz. delovne enote. Starše, ki so bili bolj navdušeni za dosedanjo obliko obdaritve, prosimo za razumevanje, malčkom pa želimo v imenu dedka Mraza obilo zadovoljstva in sreče. Sindikalna organizacija IMP - LJUBLJANA Za nami je zadnji izmed letošnjih specializiranih mednarodnih sejmov na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani: ELEKTRONIKA‘72, kije bil od 10. do 14. oktobra. Osnovna in najbolj razveseljiva značilnost letošnjega sejma je bila rekordna udeležba domačih razstavljavcev, saj je bilo izmed približno 260 prijavljenih iz 18 držav kar 46 domačih. Letošnja ELEKTRONIKA je že 19. po vrsti. Skromni začetki pred 19 leti na Taboru ob organizaciji Iskre in še nekaterih manjših domačih, na pol obrtniških obratov, niso dali slutiti široke, mednarodno pomembne manifestacije, ki se je z leti razvila. Žal pa postajajo prostori GR premajhni, saj je bilo marsikateremu svetovnemu razstavljalcu odmerjeno samo po nekaj kvadratnih metrov razstavne površine. Na velik pomen in ugled razstave kaže tudi večdnevni simpozij o telekomunikacijah in sestavnih elementih, ki se ga je udeležilo okrog tisoč specializiranih strokovnjakov — elektronikov z vseh koncev sveta. Letos je IMF pokazalo na razstavi marsikatero novost s področja elektronike. Iz rednega proizvodnega programa tovarne TEN smo lahko videli družino najmodernejših, popolnoma tranzistorizira-nih VHP močnostnih stopenj s 3—10 W moči na III. TV pasu. Poleg celovitega prikaza sodobnega asorti-mana TV in UKV pretvornikov je bil podan preko skupinskih atenskih naprav in hišnih govorilnih naprav še ostali asortiman s področja opreme in šibkotočnih instalacij za hotele, bolnišnice, stanovanjske bloke in podobno. Dejavnost TEN je precej razvejana in bo v prihodnje najbrž kazalo postopoma preiti na širše sodelovanje s tujimi partnerji na čim več področjih. Dosedanje sodelovanje s firmo Siemens že kaže lepe rezultate. V perspektivi se utegne sodelovanje še poglobiti in razširiti, kar bo glede na velikost tovarne brez dvoma mnogo bolj ekonomično. Dosedanje sodelovanje pa je gotovo znak popolnega zaupanja v naše strokovne in organizacijske sposobnosti. Na razstavi smo srečah velika imena svetovnih gigantov, ki igrajo v svetu elektronike vodilno vlogo. Nobenega pomena nima naštevanje njihovih imen, saj so poznana tudi laikom. Spisek bi bil tudi predolg. Zadržimo se raje ob misli, ki se nam utrne ob ogledu vrhunske razstave, namreč, kaj nam bo prinesla elektronika v prihodnosti. Kljub malemu tveganju, da zaidemo na mejo znanstvene fantastike, lahko, oziraje se na prehojeno pot, napovemo marsikatero novost, predvsem pa smer, v katero mora pripeljati vedno hitrejši in intenzivnejši razvoj v tej znanstveni disciplini. Že davno je potrjeno pravilo, da lahko človeštvo doseže prav vse, kar želi, le dovolj trdno si mora zastaviti cilj. Mnogo premlada je namreč človeška civilizacija, da bi lahko verjeli, da se v evoluciji - tako tehniški kot družbeni - nahajamo že blizu kulminacije. Z naglim razvojem znanosti si samo še bolj sistematično odkrivamo obzorja neraziskanih področij, ki je vsako za sebe človeku vržena rokavica — izziv, ki se mu človeški um ne more in noče upreti. TV zaslon -stenska slika brez globine Poglejmo torej, kaj nam obeta znanost v bližnji ali daljnji prihodnosti na nekaterih področjih, ki so nam vsem vsaj kolikor toliko blizu. .Neverjetno malo ljudi se zaveda, da na primer najbolj običajen TV sprejemnik prav od leta 1926, ko je Vladimir Zvorykin prijavil svoje temeljne patente za prenos gibljive slike, ni v vsem tem času doživel res revolucionarne spremembe. Vedeti namreč moramo, da je televizija v dobri četrtini stoletja postala najbolj množično občilo na svetu. Po podatkih iz leta 1968 je bilo tedaj na svetu okrog 200 milijonov TV sprejemnikov in to stanje je bilo doseženo v dvakrat krajšem času kot razširitev radia in vsaj desetkrat hitreje kot množični dnevni tisk. TV sprejemnik je v današnji obliki prav- razst^i >Elek tr omika 72< zaprav brezupno zastarela naprava. Razen barve, minimalnega povečanja slikovnega zaslona ter uvedbe polvodnikov televizor ni doživel praktično ničesar. Glavno oviro predstavlja dosedanji elektronsko-optični pretvornik, stara, dobra Braunova katodna cev - kineskop. Na tem polju pa nas verjetno že v bližnji prihodnosti čaka presenečenje, ki nosi ime: TEKOČI KRISTALI. Že dolgo znani pojav v nekaterih tekočinah iz družine ogljikovodikov, ki imajo nekatere lastnosti trdnih kristalov, bo omogočil pretvorbo šibkih električnih signalov v niz svetlejših in temnejših točk na ustreznem modernem, lahkem, ploščatem slikovnem zaslonu debeline nekaj milimetrov. TV zaslon bi postal poljubno velika stenska slika brez globine, deloval pa bi v odbiti svetlgbi. Omenjeni tekoči kristali imajo namreč nekaj zanimivih lastnosti. Pod vplivom neverjetno šibkega električnega polja postane sicer bistra tekočina popolnoma neprosojna, torej odbija svetlobo. Po vsej verjetnosti bo to najprimernejši princip električno-svetlobne pretvorbe, ki bo izpodrinil klasično, okorno in „požrešno“ Braunovo katodno cev. V fizikalno sliko tekočih kristalov in njihovih več kot zanimivih lastnosti se tu ne moremo poglabljati, lahko pa omenim, da so trenutne raziskave (RCA, Siemens ter še nekatere ameriške firme) pravzaprav šele v začetni fazi, da pa je princip elektro-optične pretvorbe na podlagi tekočih kristalov že izkoriščen v nekaterih najnovejših digitalnih instrumentih za numerično indikacijo. Tudi ploščati televizijski ekran že deluje, v laboratoriju seveda (RCA - laboratorij za raziskavo principov) -žal pa slika še ni živa. Barvni odziv v osnovi ni več skrivnost, torej je ploščati barvni televizijski zaslon le še vprašanje časa. Trenutno je največja ovira na poti do serijske proizvodnje nekoliko prepočasen odziv tako imenovane dinamične razpršitve v kristalni mreži na električno polje, omejena življenjska doba in prevelika temperaturna občutljivost. Sicer pa so raziskave na področju tekočih kristalov danes šele v približno takšni fazi, kot so bile raziskave polvodnikov pred dvajsetimi leti. Sistematske raziskave so nam že ponudile več zanimivih lastnosti. V medicini že uporabljajo princip, ki sledi iz zelo velike temperaturne občutljivosti tekočih kristalov, za merjenje izredno majhnih temperaturnih razlik -pot k zgodnjemu odkrivanju raka. Ameriška firma Xerox poizkuša zelo poenostaviti in poceniti naprave za kopiranje dokumentov, načrtov, fotografij in podobno. V razvoju integriranih vezij že uporabljajo fotografijo na filme s tekočimi kristali za merjenje termičnih obremenitev na mikroelementih, katerih dimenzije znašajo po nekaj kvadra tnh mikronov. Tekoči kristali nam bodo najbrž v prihodnjih letih prinesli še marsikatero presenečenje. Zgradba plošča- tega čmo-belega TV zaslon3.Jl^” generacijo predstavljajo naj bi bila približno naslen% j,V.računalniki z elektronka- ....„.......sakssssu. med dvema steklenima plo^ijj J® j® 1940. Pri drugi genera-željenih dimenzij se nahaja 'e elektronske cevi za- plast iz tako imenovane drn-JL.™1! z manjšimi in nepri-nematičnih tekočih kris^iifi , “olj zanesljivimi polvod-ršinskoL^katerih " Tekočina s svojo površinsHv,)iig ‘ulenn petostjo že sama skrbi za ČP^njša: nost in kompaktnost sistc% mstveno osnovna odlika je na potrošnja ener- kompaktnost sistola '^"tveno zmanjšanje volum- prosojna, srednja pa proz0 Obe pa imata na notranji življenjsko dobo. V tretji vgrajene posebne električnem »Hji so bjIj zamenjanj eie_ Vir'eeri P°lvodniški elementi z °Z«Fat jir^dhi in hibridnimi vezji, Zadnja plošča naj bo črna. Povečana zanesljivost ter Z«Mr%nV°sJ. sistema skupaj s po-' o dobo. V t so om zamenjani vodne trakove, ki so za vl>te'.111 svetlobo popolnoma ProZ«ktj 11 na primer iz tanke plasti ko9% * Potenciralo vse prednosti vega oksida. Sprednja plošč ‘»mikov druge generacije, ima na primer 833 vertikalna b0 najboljša ilustracija zadnja pa 625 horizontalni JI =Qka podatek> da K vsakih kov. Skupaj pa obe plošči n h ‘ let pribUžno desetkrat ta rastersko mrežo, kakršne A ijsa volumen računalnika ob ze navajeni iz klasične TV "Ubogljivosti (oziroma deset-Ob pravem času je potrebno^, vecja zmogljivost ob istem peljati na knzisce ustrezni ^nu), petkrat zveča hitrost pravilen električen potenc anja in desetkrat zveča za- ponavljati 25-krat na sekund ^w0st ozkoma desetkrat vsa križišča na površini ekr J a statistična možnost na-v odbiti svetlobi bo na ek ^mejena četrta generacija vidna živa slika. Za pravilen L nalnikov, ki se pojavlja v da- iS, sžrs nn z velikostjo i bomo gledali Pt0^elr^ity yr°8 mka. Za intenziteto osvetljenJ^Oo.ooo računskih operacij, točk pa skrbi video-signal, kj/agj 5>rav 200,000.000 sešte- pri navadnem TV sprejem" ; Ve< .najstmestnih števil. Slika bo tem bolj kontra* > Ja| hitrost najbrž sploh ne čim bolj jo bomo osvetlili l.\h °» potrebna, razen morda nanjim virom svetlobe, t0.reeA>rav ’?Jemnih področjih. Prav-zelo dobro vidna tudi pri d"« . jako velika hitrost obde-svetlobi. Gledanje takšne iHnal ni toliko značilnost ra-pa je za oči mnogo manj mmstvn ?v četrte generacije kot ljivo. Za krmiljenje takšnegLA > da pr; njjb odpade klasi-zaslona bo zadostovala pn^orlli 80 ® programiranja. Pri 1/1000 energije, ki je PotI\ff bj]^ d°todanjimi računalniki za krmiljenje Braunove ,Avno najbolj zamudno in za-Prednosti so torej očitne. aelo programiranje, ki je kost ekrana bo pravzapravja *ateinalo temeljito poznavanje tike in računalniške teh-°gramer je namreč sam hčr,/'Sc Postopke računanja in i temJe ktl človek tisti, ki je p&ejj] zahtcvnem delu lahko tai/k^pako. Programiranju ko kos le specializiran Superhitri računalniki j^MnikV" ,zg?D° casa> s,a| Je , (1'L.tabii ,za zastavljeno nalogo Kot naslednjo zanimiv06 ud' je .večinoma le delček časa, omenim raziskave na polju j potreben za izdelavo I lave podatkov. Med ekspon^At ma Ta velika pomanjklji-ELEKTRONIKI‘72 smo b0 v vedno večji meri videli nekaj pritlikavcev sP*1 gledati bolj od daleč, raster ne moti. RMKKtVcSŠ kil0 °k°Vnjakov, kar pa je po-h-uialnZiv0. dra8° obratovanje ■ !*a m izgubo časa, saj je .- . ‘ itevtev stat|.minala, pritisniti tipko kosti vsebuje neveijetnoJ Jtij „ 1-m re;........ vnih elementov - oK,,r:-A j al< trak I, kar kohčinsko »ptN, bral najustreznejši TV sprejemnikom. K^ie^ ^Puščal nepotrebne vmes-ameriškp firme » t^tlPt"erezultate, sam pre- osnovnih elementov 8000, kar količinsko 4-5 tor ameriške firme Packard v velikosti žei trenutku 9-mestne 1" trenutku 9-mestne osnovnih operacij, kotnih f garitemskih funkcij, vseb“J / le 10 integriranih elemel,oV|ij' fascinantno -gostoto °snzp^ elementov. To število A okrog 2500 na eno inte® vezje! j L°ser tudi shranjevonje Podatkov količin podatkov. Danes so namreč še vedno najbolj okorni vsi uporabljeni spominski sistemi. Naj bo kakor koli, podatek znamo zapisati le na ploskev, nikakor pa ne v prostor. Prav tu pa je možnost, ki nam utegne skoraj neomejeno povečati kapaciteto spominskega sistema pri nespremenjeni ločljivosti. To pa naj bo tretja in zadnja zanimivost, ki jo omenjam. Razmeroma preprosto odkritje izpred desetih let nam je dalo presenetljive možnosti popolnega zapisovanja prostorskih podatkov na ploskev. Na videz nesmiselna trditev pa je danes že davno dokazana. Omenjeno odkritje se imenuje LASER, vsakomur sedaj že več ali manj poznan izvor izredno koncentrirane energije. Prav tako se tu ne morem spuščati v globljo fizikalno sliko fenomena, omenim naj le, da pri laserju izkoriščajo resonanco valenčnih elektronov pri določenih vrstah kristalov tekočin ali plinov, pri čemer vzbujeni atomi izsevajo sofazno, enobarvno svetlobo, ki jo z optičnim sistemom lahko usmerjamo v skoraj poljubno drobnem žarku praktično brez razsipanja. Energijske gostote pri takšnem žarku lahko dosegajo gigantske številke. Že sedaj predstavlja laser eno najvažnejših orodij v tehnologiji obdelave najtrših materialov, v merilni tehniki in še marsikje. Na tem polju je že danes laser neneadomestlji-vo orodje; menda so z laserskim žarkom že tudi uspeli sprožiti termonuklearno reakcijo, kar bo prej ali slej pripeljalo do možnosti izkoriščanja neomejenih količin cenene termonuklearne energije v miroljubne namene. Ne bom omenjaltmožnosti prenosa energije in informacij, ki so zares skoraj neomejene. Bolj nas zanima ena izmed drugih možnosti uporabe laserja, rezultat odčitati z u. Računalnik bo pro- in sicer z-apis prostorskega podatka na ploskev. Ta znanstvena veja se imenuje HOLOGRA-FIJA, ploskovni zapis prostorske informacije na klasičen filmski trak pa HOLOGRAM. Po tej metodi na primer fotografiran list knjige lahko reproduciramo in ga čitamo z ene in druge strani. Laserski žarek razcepimo s sistemom polprepustnih zrcal v dva sofazna žarka. Z enim od njih osvetlimo prostorski objekt in interferenčne črte med direktnim ter od objekta odbitim žarkom posnamemo na film. Takšen hologram je sicer na videz še najbolj podoben fotografiji površine razburkane vode, vendar ob ponovni osvetlitvi holograma z laserskim žarkom istih lastnosti kot ob snemanju nastane v prostoru za hologramom enobarvni prostorski posnetek holografiranega objekta, ki si ga lahko dobesedno ogledamo z vseh strani. Z laserji v treh osnovnih barvah (rdeča, rumena in modra) je možno reproducirati objekt v barvah preko celega vidnega svetlobnega spektra. Najbolj zanimivo je to, daje možno reproducirati celoten objekt iz poškodovanega holograma, ali celo samo iz neznatnega delčka holograma. Kot je bilo omenjeno ob koncu odstavka o računalnikih četrte generacije, je torej lahko holografsko zapisovanje podatkov osnova za revolucionarno razširitev kapacitete računalniškega spominskega sistema. V informacijo naj povem, da jena ta način možno zapisati 10° — 10“ bitov (informacij) na 1 cnU filmskega traku. Kot rečeno, tudi znatne poškodbe takšnega zapisa kvalitativno me škodujejo zapisanim informacijam, kar je seveda izredno važno. Magnetni zapisi, zapisi na traku ali v ferit- nih spominskih enotah bodo torej kmalu izginili iz uporabe, zahvaljujoč odkritju laserja, ki je bil dolgo časa le objekt „čiste znanosti11. Omenjen princip že danes uporabljajo na primer v gledališčih, v filmski industriji za snemanje „trikov“ in podobno. V daljnji prihodnosti bo morda holografija tudi preko televizije posredovala najpopolnejšo iluzijo prostorskega dogajanja, vendar so napovedi v tej smeri trenutno še področje znanstvene fantastike. »čista znanos za napredek civilizacije Kvantna mehanika, atomika, kibernetika, molekularna elektronika, vse to so mladi izrazi, ki laiku povedo nič ali pa zelo malo. Vendar iz vse te „čiste znanosti11 počasi nastajajo nova fundamentalna praktična spoznanja, ki počasi vendar temeljito spreminjajo svet okoli nas. Pred 100 leti na primer je bila trditev, da je mogoč prenos žive slike na daljavo, lahko le plod fantazije, danes lahko s pomočjo televizije milijarda gledalcev istočasno dobesedno sledi vsakemu koraku človeka na Luni. Vse to nam je omogočila le vrhunska znanost, ki ji je elektronika prav na vseh področjih najmočnejše in popolnoma nezamenljivo orodje. Globoko filozofsko po- j znavanje živega in neživega sveta pa nam bo gotovo pomagalo spoznati tudi ČLOVEKA, ter mu pomagalo rešiti neskončno število povsem človeških problemov in zagotovilo osnovne pogoje za celokupen nemoten napredek človeške civilizacije. VALENTIN ZOR SB!!!E!!11III Se mnogo važnejši Pa jeJ5,i cjii. ^Pollkv13 *?odo v tci genefa" tako imenovane četrte 111 $ht lJeni tudi novi prin-cije elektronskih računa" njevanje vedno večjih Tretje srečanje mladih gradbincev Jugoslavije Šestega okrobra se je pričelo v Sarajevu III. srečanje mladih gradbincev Jugoslavije in trajalo do 8. 10. 1972. Tudi na tem srečanju smo sodelovali mladinci iz Slovenije, iz Ljubljane nas je bilo 34. Naše podjetje je zastopalo pet mladincev: po dva predstavnika obrata Trata in TEN ter predstavnik iz uprave podjetja. Skupno je na tem srečanju sodelovalo 150 mladincev iz vse Jugoslavije. Iz Ljubljane smo se v četrtek, 5. oktobra, ob 7. uri odpeljali proti Sarajevu. Vožnja je bila naporna, kajti v Sarajevo smo prispeli šele ob 20. uri. Sprejeli so nas v infomiativnem biroju, od koder smo se odpeljali do hotela Terme na Ilidži V tem hotelu smo potem stanovali do konca srečanja. Naslednji dan smo v dopoldanskih urah pričeli s sejo, kije trajala vse do 14. ure. Ob otvoritvi seje sta nas pozdravila predsednik ZM Sarajeva in predsednik sindikatov mesta Sarajeva. Po otvoritvenih govorih smo pričeli z delom mladinci. Iz vseh republik so govorili o svojem delu v mladinskih organizacijah. Zanimiva je ugotovitev, da smo mladinci v obdobju tega leta uspešno odpravili marsikatere probleme, ki smo jih zasledili na lanskem Srečanju v Ljubljani. Seveda pa so problemi še vedno, in sicer jih je precej. Zato sc moramo potruditi, da bomo težave, ki jih ima mladina v današnjem času, čim uspešneje reševali. Delo na srečanju je bilo zelo obširno in zanimivo ter nam je dalo vedeti, da moramo mladinci v naši delovni organizaciji še mnogo narediti, da bo organizacija čim popolnejša. Med delom predsedstva smo sc dogovorili o naslednjem- srečanju mladih gradbincev, ki bo prihodnje* leto v SR Makedoniji, in sicer v Skopju. V popoldanskem času tega dne smo si ogledali znamenitosti" mesta Sarajeva. V soboto, 7. oktobra, smo si vsi udeleženci srečanja ogledali nekatere sarajevske delovne organizacije. Seznanili smo sc z njihovim delom v proizvodnji in z delom mladinskih aktivov. Povsod smo bili lepo sprejeti. Zvečer je bil svečan zaključek srečanja z govorom predsednika ZM Sarajevo. Ob tem smo prejeli diplomo za uspešno delo mladih v SR Sloveniji. S tem je bilo tretje srečanje mladih gradbincev iz Jugoslavije uspešno zaključeno. JANEZ MESARIC IZ GOVORA GLAVNEGA DIREKTORJA STANKA KRUMPAKA * . Si k. S He K Ni Počaščen sem, da lahko v signal. Prizadevanja obeh de- izvolitev prvih delavskih sve- v katerih je bilo leta 1962 cev v organih delavskega sa- V imenu delovnega kolektiva lovnih kolektivov so bila v tov, ki so že s svojimi prvimi zaposlenih skupno 1.470 de- moupravljanja ter seveda v Ni danes ob 25. obletnici ob- prvih letih njunega obstoja sklepi potrdili pravilnost lavcev in 192 vajencev. obračunu in delitvi dohodka stoja IMP — Industrijskega usmeijena predvsem v čim usmeritve tudi v proizvodno Za kakovostni skok v no- po teh decentraliziranih sa' N montažnega podjetja po- hitrejšo obnovo porušene dejavnost. Zavedajoč se nuj- ve samoupravne ter poslovne moupravnih delovnih skup' 'lin zdravim poslovne prijatelje domovine. Napor prvih čla- nosti strokovnega ravnanja oblike pa sta bili obe pod- nostih, ki jim kljub temu, d3 Mj in druge goste, ki dajete s nov obeh takrat še malošte- organizacijskega in izvedbe- jetji vsako zase premajhni, so precej več kot le tehnolo- V svojo prisotnostjo — na tem vilnih delovnih skupnosti — nega procesa smo v obeh zato je bil ob podobnem ra- ško zaokrožene celote, v v današnjem nekoliko manj leta 1950 sta imeli obe pod- podjetjih že od leta 1955 zumevanju razvojne politike podjetju popularno pravim1? % strogo poslovnem sestanku jetji skupaj zaposlenih vsega dalje začeli s sistematičnim v samoupravnih organih in obrati. Novi samoupravi3 & — jubileju našega podjetja še 380 delavcev in 64 vajencev delom na pridobivanju vseh ravnateljstvu obeh podjetij odnosi so morali čimpreJ Ns poseben pomen. — je bil zato namenjen zlasti vrst strokovnih kadrov. Re- po nekaj razgovorih kaj najti svoj odraz v novih org3' P% Dovoliuiemo si da vas ob zbiranju strokovne delovne zultati take kadrovske politi- kmalu sprejet sklep o združi- nizacijskih in pravnih obv'% tei nriliki nekoliko seznani- si*e> nabavi bolj maloštevil- ke so se kmalu pokazali, saj tvi Toplovoda in Elektrosig- kah, ki so s statutom p°d' P ] mo z razvojem hotenji in nfl1 delovnih sredstev ter je bila navpična izvedbena nala v_ novo podjetje z ime- jetja iz leta 1970 samo *6 51 itnse»ki nuLcm’ Helnvneon čimboljšemu izkoristku ta- veriga v montažni dejavnosti nom Toplovod — Elektrosig- potrdile že od leta 1965 uv3- uusczRi iidsegd ueiuvncgd a____i::_____ ----------o__________:__u: nr. ,,r™94+„0 40 „,-4o1^ 1 14o„14or,r. cmm.^rovrioSl kolektiva ‘v^fciterem je d^ krat težko dosegljivega re- razširjena s projektivnima bi- nal. Do zdmžitve je prišlo I, ljavljeno samoupravne^1 ^ n<>s zimnslpnih sknnnn »p produkcijskega materiala. rojema, v proizvodni dejav- aprila 1963, 1. januarja ožjih delovnih skupnosti. .L ji nosti na s nrvimi zametki 1964 na ie nodietie nadalie. Te ožie delovne skupno*« bi ■■Sil nsslovania enesa izmed vodil v °d!očitve, s katerimi prav gotovo spominjate, da moupravnih odnosih kot v Zaradi tistih prisotnih g°' 1 j nennunii! nrpHhnHniknv a* sm0 sPrejeli obveznost za nismo mogli vedno ustreči Črti poslovnih uspehov, stov, ki imajo poslovne stik6 Rc našnieon IMP - Tonlovod Pos°dobljenje delovnih ope- vašim zahtevam tako po Geslo, da je treba upravlja- le z enim ali morda nekaj n3' »i P ' racij v izvedbenem procesu montažnih storitvah kot po nje podjetij približati de- Šimi obrati, bom v dopob«' rki našnjega IMP Prav te dni pred 25 leti je montažne dejavnosti ter za proizvodih iz našega proiz- lavcu, je v novem poveča- tev njihovega poznavanja O3' ^ Prezidij ljudske skupščine postopno razširitev navpične vodnega programa. Ugodne nem podjetju lahko naletelo šega podjetja nanizal osno1'; .* LRS izdal odločbo o ustano- izvedbene verige v smeri pro- tržne razmere, v katerih sta na še večje razumevanje in ne podatke o organizacijsk1 vi tvi podjetja Toplovod, dve izvodnje izdelkov, potrebnih se razvijali obe podjetji, so dobilo svojo potrditev v res- sestavi našega podjetja. n U3 leti kasneje pa je "Ministrstvo montažni dejavnosti. ob ustreznih delovnih delov- nični decentralizaciji uprav- V okvira podjetja imar^ ^ za industrijo in rudarstvo Izvrševanje teh obveznosti nih skupnostih omogočile ljanja in ravnanja, v sodelo- trenutno sedem samostojni« [J ustanovilo podjetje Elektro- je v obeh podjetjih pospešila hitro širjenje obeh podjetij, vanju večjega števila delav- organizacij, katerih pregl® je lahko svojstvena priča, d3 L«1 nas ustavne spremembe F o preteklem letu, pri čem61 mislimo na 21. in 22. ustav W le n6' % sko; J* rajšnjo uveljavitev zagc ne le dosedanja statuta^ | ^ ureditev, ampak predvse«1 . a razvita samoupravljalska Z3 vest in število članov del°v / nega kolektiva v delu org3 nov upravijanja in kolek*; ^ nih izvršilnih organov. V d« ^ sedanjem delu organov je “ ^ C j lovalo že več kot 1/3 vse j R zaposlenih. £ tako ugod razmerjem, doseženim v j)tj' moupravni praksi, pa je br ^ dvoma nrisnevala svoi d®1 dvoma prispevala svoj v*"' ta' tudi aktivnost dmžbeno-p^ ta litičnih organizacij v P°° N % je^u' ne- ustrezen razvoj san' upravnih odnosov se je n? -lt ral uveljaviti ob dobri k drovski politiki ter uvelj3 ^ lieni miselnosti. ka* t »bij osnovne značilnosti sta iv %(] Koroški akademski oktet je nastopil na sprejemu, ki ga je IMP priredilo za poslovne partnerje vdiiuviiv •j*-1' t., ^ časno odrekanje višjim ose^( nim dohodkom za žago10 lastnih investicijskih v ter pripravljenost in oSmost v razporeditvi ob-“lo prostih viškov denar-k sredstev posameznih sa-<°stojnih organizacij zdru-^ega dela za investicijske ,tebe dmgih organizacij v Ni ‘letin. r,‘sled pravilne notranje ^tike kreditiranja in paziti pri - izbiri poslovnih 5^eijev doma in v tujini je bilo omogočeno do-,Cl cilj, da poleg naložb v °vna sredstva tudi nalož- »■ v ka >3' f da iO-V ; obratna sredstva — vsaj ^ (g-1 del, ki predstavljajo trajal angažiranost denarnih L?stev - .finansiramo z flO te \ l delovne skupnosti, tj je iU. naj omenimo le to, da L^o do danes prek skle-' L.centralne in obratnih ' KJJjsij delavskih svetov za c- in stano- ' i^ke zadeve pomagano Reševanju stanovanjskih 1 L“*mov že več kot 1000 '' |( .ni kolektiva. V okviru L Lpvilke smo v skladu z ‘ > pomoči najpotreb-ni- ffiir- nekaj deset socialno n članom kolektiva jli^°6ili vsehtev v najem-li k'3 stanovanja, podobno katero imamo tudi določena > Pa pripravljamo »d kar1 Prihodnje leto. Ta p vseh. notranjih de- v k0 .v razvoja je prav go-ej k tisto dejstvo, ki nam je v- Pou razviti več oblik 0' »vuviv.ui.JW 0- % - ' gospodarskimi orga- Nagovor glavnega direktorja Stanka Krumpaka na sprejemu za naše poslovne partnerje 8. novembra 1972 vnega sodelovanja z ,^a !jri gospodarskimi organi in predvsem podje-i3 M ^^ko. «i Kai!^ temi oblikami sode-g. hoj1!3 naj omenim prodaj-v. tje a proizvodno sodelova-a. nekaterimi gradbenimi V' Nt P h inženiring-poslih o- uiji ^pnčno sodelovanje s e- j* v obliki oboj estranil1 Sa ■ ratkoročnega krediti-b1 Nini*1.2 banko, od katere v a- nje pričakujemo 4 hi jnZn° pomoč predvsem tb^t^idjah v proizvodne y Nd0l® na področjih s še ne-j. hrj, tno razvitim proizvod-^it^ntencialom. Upamo si % j je bila korist od 0blik dmgih neomenjenih , ^delovanja oboje-Hn? 3 ter pričakujemo po-bje. e stike tudi v prihod- %dQ^.etje pa v preteklem % v*u ni razvijalo samo Kratkoročnejših obhk sodelovanja, ampak je težilo To dejstvo enotnosti jugo-tudi k dolgotrajnejšim obli- slovanskega tržišča nam je kam, med katerimi naj ome- ob naših hotenjih, da se iz nimo predvsem skupno delo podjetja jugoslovanskega po-v posameznih poslovnih mena razvijemo v podjetje združenjih, okvirne dogovo- evropskega pomena, v veliko re o delitvi proizvodnega moralno oporo. programa, i.t.d. §e zdajed pa ne zapiramo Prednosti, ki jih ponujajo QČi d dejstvoni) da je uspešne integracije s podjetji ^/p^ernemu poudarku v isti vodoravni ah navpični integr£cijskim gibanjem tre-izvedbem verigi, so nam kot ba 6osnoJvno bhko biti na podjetju, ki je zraslo danes v dročju pravilne krepltve največje m najuspešnejše notranjih samoupravnih raz-montazno podjetje v SFRJ merij in n v zaizboljša-prav na osnovi uspesno izve- fije ^vedbenega ter organiza-dene integracije, dobro po- cijskega pr0cesa. znane. Zato nameravamo v JTu^ Fv prihodnje bomo skladu z našo razvojno poh- na(daljevali z vlaganjem v tiko nastopati kot nosilec m- 0premijen0st posameznih tegraaj s sorodnmu podjetji. d£lovr4 mest tako v mon. Ob tem lahko odločno zam- tažnj kot proizvodni dejav-kamo morebitna namigova- - nja — temelječa na gledanju y pnd vrstj moramo vlo-skozi izključno slovenske vse napore v izboljšanje naočnike — o monopohzira- nju panoge, saj že danes z proizvodnosti in konkurenč-okoh 70 % svojih proizvo- nosti tudi pri delih na objek-dov in 20 % svojih storitev tih manjše vrednosti, saj se nastopamo na trgu dmgih ne moremo vnaprej strinjati republik, kjer se srečujemo v z mišljenji o nedosegljivi konkurenci s podjetji po- prodornosti zasebne iniciati-dobne velikosti. ve pri takih delih. V proiz- vodni dejavnosti se bomo še zlasti skrbno posvetili večji specializaciji proizvodnje, ki se mora nujno odraziti v večjih proizvodnih serijah in zniževanju povprečnih stroškov na enoto proizvoda. Pričakovana večja samoaku-mulativnost proizvodne dejavnosti naj bi pomenila začetek kroga: specializacija — večje serije — donosnejša proizvodnja — nakup specialnih strojev — povečan izvoz — nadaljnja specializacija, i.t.d. Podobne možnosti se nam ponujajo tudi na strani zmanjševanja stroškov, kjer mislimo predvsem na boljši izkoristek delovnih sredstev in delovnih predmetov, medtem ko moramo pri osebnih dohodkih kot stroških dati poudarek boljšemu izkoristku delovnega časa in večji učinkovitosti dela zaposlenih. S tako proizvodno politiko, ki ob nekaterih dmgih izvedenih ciljih poslovne politike, kot so skrb za socialno šibke člane kolektiva, do- bre medsebojne odnose, ustrezno raven osebnih dohodkov i.t.d., bomo lahko zagotovili vse močnejšo materialno osnovo samoupravnih odnosov. Ker mislimo, da podobni cilji prevevajo tudi delavce vaših in dmgih kolektivov, moramo skupaj delati na čim aktivnejšem poseganju delavcev v oblikovanje odločitev, saj nam bo le lik pravega delavca - samoupravljala lahko zagotovil pot v prave socialistčne odnose in boljši standard delovnih ljudi. Naj se vam, spoštovani poslovni prijatelji, ob tej priložnosti zahvalim za razumevanje težav našega podjetja v preteklosti, saj je to vaše razumevanje prav gotovo tudi eden izmed vzrokov naše hitre rasti in prosim, da prek mene izraženo zahvalo in pozdrave delavcev Industrijskega montažnega podjetja sporočite delavcem vaših delovnih Kolektivov, s katerimi se bomo tudi v nrihodnje borili za skupne cilje. 12 1. DECEMBER 1972 IMP glas*, »Mn GLASNIK 1. DECEMBER 1972 STRAN 13 Tudi letos je bila v lf ganske svečane seje in se-ljanski festivalni dvoj. jubilanti 25-letniki. uspela tradicionalna PJ .^ečanost se je pričela s ditev v počastitev jubilao jj jaravnim nagovorom ge-z 20-letno in 10-letno m. t ramega direktorja podjetja kinjeno zaposlitvijo v P je ■ Stanka Krumpaka, nato nev v puvasuicv juuu- -.avnim nagovorom ge-20-letno in 10-letno ner t.^nega direktorja podjetja _ injeno zaposlitvijo v P j. • Stanka Krumpaka, nato jetju. J0*- Anton Pančur, pred- Festivala dvorana v 45* čestital jubilan-ljani je bila v petek, 10.1% £ P**™1 lmena let°š' vembra, zvečer že drug^Jph obratih impIiLT?!.' ga dne naš gostitelj, to^Poslei°ratlh IMP’ kJer 80 za" prizorišče tradicionalne l In že $e ^ ^ reditve, s katero del prireditve. Vese- jet,e vsako leto da neprisiljena sproščenost svojim delavcem-članorn.j(]%a]ela y$J y d^oranL Qb - p™ - svojrm lektiva za bilej za njihovo 20-letn- "U PoznVv nočT 10-letno neprekinjeno zaF Veijetno £ ■sfisftssj “ tlž f vabljeni tudi »d.leien* flUn^ d°" Pozdr^i govor glavne^irektorja jubijUom Spoštovani gostje, šice in tovariši! ton 2>sii ,ev pri našem pod- %k Pe$ ta das ste delali n . v. laftr Kiet*. ^ svojem delovnem Počaščen sem daj, ,> Večkm „ težm de_ iinfs’ ■ , fr • 'S/, j? Pogojih in na oddalje- 25-letmco obstoja t«feloviš’ih kakor jg ^ podjetja, v imenu vo^Jz^aio ddo; sr’č£ah Ptoplo pozdravim vse J A ^pTfe^mfdmžih prekinjene25, 20 oz J^ N, ,a$f •’ ^ d. ne zaposlitve pn našem V Ja d današ/ega 'ka^Tb-kt dnodZ?le ^ da mi nepotrebno '2 Z«: Tolklo je mdia23lel 4 \Th T* ^ obZnZToVasZ 2SnsLMs< §5 r iVav /e, da ob tem J p(^ efcffv v našem čašo-nem jubileju, ko se j k ‘ a kratko naj omenim nazaj na prve začet* y n0 « $e /e v 25 letih prvot-gledamo prehojeno j ^ajhno podjetje Toplo-uspehov in se tudi spo^J ^ gpfl0 v modno podme težav, kismojjn,J J % ‘MP s 3 20o zapošleni-premagovati, poudari" J 3$ ‘ovci m vajenci in prek ste k vsem tem uspe• a \JJhjardami din bruto veliki meri priporno?" ^ ^ “cVe v tekočem postov- ki danes proslavljate * J 1%*^. Naj poudarim tudi oz. 10-letno nepre■V" Qallevanje na 14, strani) Pozdrav glavnega direktorja Stanka Krumpaka jubilantom Čestitke jubilantom našega podjetja Miha Košak, predsednik mestne skupščine Ljubljane, govori na svečani seji C DS Gostje na svečani seji centralnega delavskega sveta Prireditev v počastitev naših 10,20 in 25-letnikov Čestitke jubilantom našega podjetja Nadaljevanje s 13. strani ugled, ki ga naše podjetje da- raslo in napredovalo, mora-nes uživa ne samo v sloven- mo naglasiti, da tudi v boškem in širšem jugoslovan- doče pot nadaljnjega razvoja skem, marveč tudi v medna- in napredka ne bo lahka. Porodnem prostoru. trebno bo požrtvovalno delo Glede razvoja samouprav- in prizadevanje vsega kolek-Ijanja v podjetju naj orne- tiva, da bomo tudi v bodoče nim, da smo ga razvili do z združenimi močmi prema-take mere, da nas tudi ustav- gali vse težave, ne spremembe v preteklem pri tem imamo vse zaupa-letu, pri čemer imam v mi- nje v vas, dragi tovariši, saj je slih 21. in 22. ustavno do- garancija za uspešnost dopolnilo, niso našle nepriprav- fr er, zvest, vsestransko raz-Ijene. Njihovo skorajšnjo gledan kader podjetju preda-uveljavitev zagotavlja ne le nih in strokovno izobra-že dosedanja statutarna ure- Ženih ljudi z dolgoletno za-ditev, marveč predvsem tudi poslitvijo in tako pridoblje-razvita samoupravljalska za- nimi izkušnjami, vest ter število članov delov- Vam, današnji slavljenci, nega kolektiva v delu orga- iskreno čestitam k jubileju nov upravljanja in kolektiv- dela in se vam toplo zahva-nih izvršilnih organov. Mi- lim za vse vaše dosedanje na-slim, da je potrebno pou- pore ter požrtvovalno in dariti tudi to dejstvo, saj vas vztrajno delo s pozivom, naj je med vami mnogo, ki ste v vsak na svojem delovnem teh letih zaposlitve sodelo- mestu še nadalje doprinaša vali v organih upravljanja in za čimvečjo produktivnost tako tudi na ta način prispe- in ekonomičnost poslovanja vali svoj delež k rasti in na- ter nadaljnji razvoj samo-predku podjetja do sedanje upravljanja, kar bo pomenilo višine. Kakor pa se je pod- nadaljnjo še večjo afirmacijo jetje v tem času tudi po vaši našega podjetja doma in v zaslugi nenehno razvijalo, inozemstvu. 20-letniki 1972 CKV Ljubljana 1. Jože BEGELJ 5. Vinko NOVAK 2. Alojz BRAJER 6. Ivan ROZMAN 3. Martin BREZOVAR 7. Maijan ZUPAN 4. Avgust ČRNAK CKV Maribor 1. Vili HAT 2. Avgust JANČAR 3. Ivan LOVRENČIČ 10-letniki 1972 Elektromonlazo 1. Alojz FABJAN 5. Vital NABERGOJ 2. Janez KALAN 6. Vid ŠTRUCELJ 3. Peter KUCLAR 7. Jože VALANT 4. Franc MARTINC Tovarna elektronaprav 1. Anton BEZJAK 2. Lado PETKOVŠEK 3. Adolf TEKAUC Trata Drago LUKEK Skupne službe 1. Franc HOČEVAR 2. Ada POGAČAR 3. Ladi TOME CKV Koper 1. Liljan ČERNAČ 2. Guerino FRANCA 3. Sebastijan KUMAR 4. Mirko PALISKA 5. Stane REISNER CKV Ljubljana 1. Rudolf BELCIJAN 2. Stane BENČINA 3. Jože BERNIK 4. Srečko BUKOVEC 5. Franc CERAR 6. Anton ČIMŽAR 7. Miloš ČRNE 8. Žarko DJOKIČ 9. Janez IGLIČAR S 10. Franc JUGOVIČ 11. Vincenc KAČAR 12. Alojz KOŠNIK 13. Ivan LAPUH 14. Vinko LAPUH 15. Viktor MIHELČIČ 16. Stanko MRAK 17. Ivan OGOREVC 18. Velizar PRVULOVIČ 19. Maijan RESNIK 20. Tadej ROBIDA 21. Vili SEMIČ 22. Jože SLUGA 23. Milan STRNAD 24. Deso ŠABOTIČ 25. Janez ŠEPEC 26. Sašo ŠILER 27. Pavel ŠKORJANC 28. Jože ŠKUFCA 29. Anton ŠTURM 30. Maijan TAVČAR 31. Roman TORI 32. Jožef ŽAGAR 33. Slavko ŽAGAR CKV Maribor 1. Ivan BELA nt 2. Rudolf ČLEK0VJ 3. Helmut FERENC 4. Anton MASTEN /. 5. Friderik PAVAE*1 6. Janez PIŠEK 7. Jože POTISK 8. Maijeta STANlMj* 9. Alojzija VODOy£ 10. Vlado ŽIROVN* 11. Stanko ZUMAN • 10-lelnikl 1972 Elektromontaža ^Martin BOH i- Franci BURKELJC 4'Pavel BUTALA Manez DOLINŠEK / Prane ERJAVEC y Anton GLIHA '•Milan GLIHA q Marjan HABIČ Z' Ludvik HORVAT ,,• Anton JAKLIČ h- Albin JANKOVIČ ^Avgust JURGEC • pavla KELHER 14. Vladimir KIKELJ 15. Metod KLAVS 16. Alojz KOLENIK 17. Karel KOROŠEC 18. Janez KOZJEK 19. Adolf KRČAR 20. Ana LIŠČINSKI 21. Milan LOVŠE 22. Jože MANČEK 23. Ivan MEDVEŠEK 24. Ivan MILHARIČ 25. Jožef PAJNIČ 26. Veselka SETNIKAR 27. Ivan SEVŠEK 28. Henrik ŠERBINEK 29. Avgust ŠIMNOVEC 30. Anton TIHELJ 31. Stanislav WASZULEV-SKY Tovarna elektronaprav 1. Adolf BARONIK 2. Franc BAVEC 3. Ferdinand DOMA 4. Valentin DRAGAR 5. Jože DREMELJ 6. Silva KRAJNČIČ Šport za praznik V sobbto, dne 11. novembra, so se v počastitev 25-letnice našega podjetja pomerili naši kegljači v medobratnem srečanju na kegljišču Tehnike. Kot vedno, niso nastopili vsi, ki so se prijavili. To pot jih je prav gotovo zmotil dež. Doseženi rezultati (glede na število podrtih kegljev): 1. Trata 448 2. CKV Ljubljana 447 3. TEN 422 4. Elektromontaža 350 5. CKV Maribor 219 Vsi nastopajoči so izrazili svoje zadovoljstvo in željo za podobnimi srečanji. Istega dne so naši nogometaši gostili nogometaše montažnega podjetja „MONTER“ iz Zagreba, s katerim že vrsto let sodelujemo na poslovnem in športnem področju. Na sila slabem in razmočenem igrišču ..Ljubljane" v Šiški — skoraj vso tekmo je deževalo — sta moštvi odigrali zelo dobro nogometno predstavo. Dosežen neodločen rezultat 1:1 je povsem realen. Naši so nadoknadili pomanjkljivo tehnično znanje z izjemno požrtvovalnostjo, zato vsem iskrene čestitke. Vodstvo ekipe „MONTER“ je izrazilo željo za povratno srečanje v Zagrebu prihodnje leto. 7. Tomaž MIKLIČ 8. Francka NAGODE 9. Anton OREHEK 10. Francka OSREDKAR 11. Franc OZMEC 12. Vlasta REPAR 13. Franc SELKO 14. Stane SEŠEK 15. Stane SETNIČAR 16. Anton ŠEME 17. Ivan ŠTAMPFELJ 18. Judita ŠVIGELJ 19. Janko ŠUEN 20. Slavko ZEVNIK 21. Maijan ZIBELNIK 22. Ivan ZORETIČ 23. Fedor ZUPANČIČ Trata 1. Miro ALEŠ (Iv. Gorica) 2. Jože GRETIC 3. Zdenka JAMŠEK 4. Janez KOGOVŠEK 5. Vladimir LIPOVEC 6. Janez PANGERC 7. Franc PODGORŠEK 8. Katarina RUNKO 9. Vinko SEVER 10. Jože ŠKRLEP 11. Anton VOLK Skupne službe Projektivni biro 1. Ing. Peter GSPAN 2. Bojan KOZINC 3. Boris STERMENSZKV Programsko-razvojna služba 1. Ing. Aleksander SLANO-VEC 2. Jože ŠTEMPELJ 3. Ing. Stane ZAVRŠNIK Uprava 1. Franc CIUHA 2. Ljudmila ČEČ 3. Dana GARTNER 4. Jožica KARNER 5. Jožica KRAJGER 6. Kristina LAZAREVSKI 7. Franc LOPATIČ 8. Marija OŠTIR 9. Aleksander REMEC 10. Anica ŠPORAR 11. Fani VALANT 12. Marjeta ZUPANČIČ Andrej Vrenjak Dne 13. novembra 1972 nas je za vedno, a mnogo prezgodaj, zapustil naš sodelavec Andrej Vrenjak - modelni mizar. Rodil se je 13. maja 1950 na Vrhovcih pri Ljubljani. V Ljubljani se je izučil poklica ter se po končani šob kot kvalificiran modelni mizar dne 28. januarja 1969 zaposlil pri našem podjetju v Livarni Ivančna gorica. . Svoje delo je opravljal z veliko ljubeznijo in veseljem in bil na svojem delovnem mestu izredno cenjen kot vesten delavec in dober prijatelj. Kruta in zahrbtna bolezen ga je priklenila na posteljo že konec leta 1971. Imel je izredno voljo ter prepričanje, da bo nekega dne ozdravel ter se vrnil med svoje sodelavce, saj nas je o tem tudi sam vedno prepričeval. Žal je bila bolezen močnejša od njegove železne volje ter nam ga je iztrgala iz naše sredine. Prizadeti smo-še toliko bolj, ker gre za izredno mladega človeka, kije bil šele na začetku svojega življenja. Njegov lik dobrega tovariša in sodelavca bo ostal v trajnem spominu vsem članom našega kolektiva. Naši jubilanti 25-letniki 1. Maijan KOŠIR — šef montaže 2. Anton PRIMC — šef montaže 3. Bronislav REMIC — šef montaže 4. Stanislav SMERAJC — vodilni monter 5. Alojz ŠTRUS — šef montaže 6. Janez VOVK - vodilni monter 7. Alojz ZADNIKAR — vodilni monter, vsi iz obrata CKV Ljubljana 8. Tinca ZEVNIK — vodja glavne knjige, iz skupnih služb podjetja Tovarna elektronaprav •v C:iL,Aly; ,A’• ”7“ E' 11111 m