67, številka.
Maribor, doe 23 av gusta 1915.
Letnik YIL
S^sro-Sniasa Mut —
ŠMo isto
15'-
Ptosmsaesmt Mevflk« - *© vlaaricv, —
STRAŽA
Ins «rati aftoznaoBi
M raéttnaj© po T2
örednf
P
večkratnik oznamöl»
2
deijefe fes petek
ne vr:
»feroätea	T«tsf®H St 113. i Neodvisen političan list za slovansko ljudstvo.
Z aNdnWmin s« mor« vsak dati od 11.—12. are dopo
IM)
Italija napovedala Turčiji vojsko.
Naši metali v Videm bombe. — Italijani odšli s Pelagmža. — Vsi ^talijanski napadi na Primorskem, Koroškem in Tirolskem do danes odbiti — Pomorska, bitka pred Rigo. — V Novem Georgie v skem nad 85 000 mož ujetih in nad 700 topov vgrabljenih. — Nemci
zasedli Bjelsk.
Italija napove Turčiji vojsko.
Uradno se razglaša z dne 20. avgusta:
Italija je Turčiji napovedala vojsko. Italijanski poslanik je odpotoval iz Carigrada, turški iz Rima.
■Ta [vest ni nikogar presenetila. Posebno mi nimamo nič proti temu, ako hoče Italija krvaveti Še tudi na drugem mestu. Zaradi slovesa, ki ga uživajo Italijani kot vojaki po svetu, se gotovo tudi Turčija ni ustrašila novega sovražnika.
Najnovejše avstrijsko uradno porodilo.
’ .Uradno se razglaša:;
1 ■ Duiny, 22. avgusta.
Rusko bojišče.
Cete generala Kövessa so zapodile sovražnika vnovič iz več postojank in so ga tirale čez železnico, ki pelje iz Brest-Litovska proti Bjelsku.
Armada nadvojvode Jožeta Ferdinanda je v novih bojih pri Visko-Litovskui pridobila ozemlja. Tukaj, kakor tudi zahodno od Brest-Litovska in izhodno od Vlodave se je sovražnik močno upiral prodiranju zavezniških čet.
Na črti Vladimir-Volinskij in Cernovice je položaj nespremenjen.
Italijansko bojišče.
Doberdobsko gorsko planoto je sovražnik včeraj, dne 21. avgusta, zopet živtahneje obstreljeval. Napad berzaljerov na Monte dei sei Busi je bil tik pred našo postojanko odbit* Severno-zajhodni del gorske planote so napadli Italijani v široki Čelni ) črti, ia* bili deloma v metežu, deloma vsled našega artilerijskega ognja odbiti.
Popoldne je sovražnik preko naših postojank obstreljeval iz poljskih in težkih topov posamezne dele gorišikega mjesta. Ponovni sovražni sunek na naše postojanke severno od Sela in ponočni napad na most ob Soči zahodno od Tolmina je bil odbit, pri čemur je imel sovražnik težke (izgube.
Na ozemlju Krna, na ozemlju Bdvca in ob koroški meji so se vršili mestoma topovsjki boji.
Na tirolski bojni črti sta napadla dva italijanska bataljona po artilerijskem obstreljevanju, ki je trajalo 20 ur, dvakrat gorske prehode izhodno od Tre Sassi. Napada sta bila odbita, sovražnik je imel B00 mrtvih in zelo veliko število ranjenih vojakov. Sovf ražni ogenj na naše utrdbe pri Bolgariji, Lavaroni, in pri gorski skupini Tonale se nadaljuje s spreminjajočo se srditostjo.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Holer,
podmaräal.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Berolan, 22. avgusta.
Armadna skupina marŠ-ala Hindenburga. Armada generala pl. Eichhorn a si je Izhodno in južno od Kovnega priborila novih uspehov. Pri naskoku postojanke severno od jezera Zu-
vinty je bilo ujetih 750 Rusov, Število ruskih ujetnikov iz bojev zahodno od Tykocina se je pomnožilo na 1100. 'Armada generala pl, öajlwitza sili južno od Nadeva dalje če'z železnico Bfi al istok—'BresLLi to všk. Ujetih je bito zadnja dva dni 18 ruskih častnikov in čez 3550 mož.
Armadna skupina bavarskega princa Leopold a. V zmagovitih bojih je ta armadna skupina prekoračila včeraj (21. avgusta) železnico Kleszczeli—Vysoko—Litovsk. Sovražnika, ki se je ponovno postavil v bran, so nemške čete vrgle danes zjutraj iz njegovih1 postojank. Ujetih je bilo čez 3000 Rusov in uplenjenih večje število strojnih pušk,
Armadna skupina m alr š a 1 a pl. Mack e n s e n a. Napadi avstro-ogrskih ih nemških čet v ozemlju rek Kotorka, Puliva in Bug na gornji strani kraja Ogrodniki, kakor tudi ob spodnjem toku Krsne napredujejo. Na južno-zahodm čelni črti Brest-Litovska nič novega:. Pri in severozahodno kraja PL szeza (severoizhodno od Vlodave) se boji nadaljujejo,
Italijani zapustili Pelagruži
Dunaj, 22. avgiusta.
Uradno se poroča:
j Po poizvedovanju se je dne 21, avgusta, zjutraj ! dognalo, da so Italijani otok Pelagruž popolnoma, iz-I praznili in razrušili vse tamošnje stavbe in obramb-] ne naprave, Utok, na katerem so stanovale samo dru-I žine svetiluikovih stražnikov, so Italijani v noči na 11. julija zasedbi in ga potem opremili z brezžično j brzojavno postajo in obrambnimi napravami. Tudi L talijanski podmorski čoln je tjil pri otoku na straži. Poleti naših zrakoplov cev i;n trikratno temeljito ob-: streljevanje po našem brodovju je prizadjalo sovraž-j niku vedno zelo težke izgube na ljudeh in vojnem gra. j divu. Naši so uničili tudi italijanski podmorski čoln j „Nereide“, Vse to je privedlo 'Italijane do uverjenjja, da vrednost tega otočka ni. tako velike vojaške važnosti. kakor so mislili tedaj, Ito so otok zasedli.
Pomorska bitka pred Rigo.
Oddelek nemškega vojnega brodovja v Izhodnem morju je udrl v zialiv Riga. Že več dni pop rej. je odstranjeval položene morske mine in si s težavnim delom pripravljal prosto pot za uhod v zaliv skozi spretno položene mine, V pomorski bitld, ki se je pri tem vnela, je bil uničen eden ruski torpedni čoln razreda „Emir Bucharski“, Drugi torpedni čolnii, med njimi „Novik“ in neka večja ladja so pa bili težko poškodovani. Ko so se umi koli Rusi zvečer dne 19. t., m. v Moonsund, sta bili ruski topnlčarki „iSjiVuö“ in „Korejec“ v hudem boju potopljeni. 40 mož posadke, med temi 2 častnika, je bilo rešenih. Mine so poškodovale tri nemške čolne, od ten se je eden potopil, enega so, J spravili na suho, enega pa v pristanišče.
1	Uđe jeva II. izjava. -	!
j	„BonifaHus-Korrespondenz“ z dne 15. avgusta j
; t. 1. prinaša pod zaglavjem „Katholisches Priester-tum. Nationalismus. Hochverrat.“ (Katoliško duhovništvo, Narodnost. Izdajstvo.) sledečo Udejevo izjavo: Pod tem naslovom sem jaz, profesor Ude, objavil v
številki 17-18 letnika 1914 tega časopisa spis, kateri se je pečal z aretacijami več slovenskih duhovnikov raznih škofij, ki so bili, kakor so dnevniki poročali, baje zaradi veleizdaje odpeljani v zapor. Že v štev. 1 ; letnika 1915 tega časopisa str. 22 sem objavil izjavo. Dodatno k dotični izjavi morem le z veseljem konstatirati, da je bil tudi tisti edini duhovnik — bil je koroški duhovnik — od tistega- časa izpuščen popolnoma na prosto in je tudi bila proti njemu ustavljena preiskava. Istotako še posebej, povdarjam, da ni prišlo pri prav nobenem tistih, vsled mojega članka prizadetih, zaprtih duhovnikov lavantinske škofije do glavne obravnave. Moj zgoraj navedeni članek, ki je bil spisan popolnoma bona fide, i nima torej za iz zaporov izpuščene duhovnike nobene dejanske podlage.; Zmotil sem se v domnevanju, |da v mnogih slučajih ni prišlo brez vzroka do aretacij ; dejstvo, da so bili dotični duhovniki izpuščeni, je to dokhzalo. Žal mi je, da je bila ta zmota na tako neljubi način povoid, da se je čutila vsa slovenska duhovščina, na katero se v celoti ni mislilo niti moglo misliti, razžaljeno. • Prosim zlasti iz- zaporpv izpuščene duhovnike-sobrate, naj to mojo izjavo blagohotno vzamejo na znanje in naj ne dvomijo, 'da sem ravnal bona fide, marveč da naj smatrajo, celo zadevo kot iz napačnih domnevanj izivirajočo za rešeno in naj mi moje faktične zmote ne očitajo.
Dr. Janez Ude, c. kr, vseuČ. prof,, Gradec.“
V 7. številki „„Straže“ dne 22. januarja 1915 smo prinesli I. Udejevo izjavo, ki jo je priobčil list „Bonifatius-Korrespondenz“ dne 15. januarja t. 1. Ce bralci ono izjavo primerjajo s predstoječo, bodo opazili na prvi hip, da med izjavo I in izjavo II ni bistvene razlike, temveč da, sta si podobni, kakor jajce jajcu, samo da je drugo jajce za eno vrsto večje. Izjava I obsega 21 vrst, izjava II pai 22 vrst. Nov je namreč le dostavek — Nachhang —, ki z' veseljem u-gotavlja, d|a je bil tudi tisti edini koroški duhovnik, ki je v izjavi I še bil izjema, med tem izpuščen, in da pri nobenem lavantinskem duhovniku ni prišlo do glavne razprave. V ostalem isti stavki in iste besede, isto povdarjiapje, da je bilo domnevanje krivo, lides (vera, namen) pa dobra. Vsled tega je izjava II isto-vredna kot izjava I in zato nočemo ponavljati svoje sodbe, ki smo jo izrekli o priliki prve Udejeve izjave. Samo toliko si dovoljujemo, da priporočamo Ude-ju in tistim, Id mu imajo zapovedovati, njegovi izjavi kot predmet resnega duhovnega premišljevanja. In kot dodatek — Nachhang — mu priporočamo v resno premišljevanje odgovor na 467. vprašanje velikega katekizma: „Kdor je bližnjemu škodoval na njegovi časti in na njegovem dobrem imenu, je dolžan:	L
preklicati obrekovanje in zasramovanega prositi od-puščenja (torej ne samo prositi, naj blagovoljno vzame na znanje, da je domnevanje bilo krijvo, fides pa bona); 2. v vseh slučajih po svoji moči popraviti škodo, ki mu jo je storil na njegom časti, na njegovem dobrem imenu in s tem morda tudi na drugem imetju.“
ilvstFijsbo-nisin) bojišče.
10 km pred Brest-Litovskom.
Iz Berolina se poroča, da se že nahajajo zavezniške čete na severo-zahodni strani komaj 10 kilometrov pred trdnjavo Brest-Litovsk. Rusko umikanje čez reko Bug je združeno z velikanskimi težkočami.
Padec Kovna nsodepoln za Brest-Litovsk.
Norveški listi označujejo padec Kovna kot ve-levažen dogodek za odločilno bitko na izhodu, ker,se vsled padca Kovna trdnjava Brest-Litmisk ne bo mo-
gla držati. Rusko umikanje postaja resno ogroženo. Je torej maloverjetno, da bi se Rusi v. Svojih novih! postojankah zadaj za Bugom odločili za odločilno bitko. Toda čeprav bi se potrdile vesti, da je Nikolai Nikolajevič že začel umilqati svoje glavne sile dalje proti: izhodu v notranjost Rusije, bo prišlo vendar do velikanskih bojev, ker morajo Rusi pustiti tukaj o-gromno množino svojih čet, če hočejo kriti svoje težavno umikanje. Vprašanje je, če bodo mogli celo, sto-tisoči Rusov izvršiti to nalogo. Na vsak način pa bi se te čete, ki bodo krile rusko umikanje, težko nadalje udeleževale vojske.
Odločilna bitka bo severno od Brest-Litovska.
List „Pariser Journal“ piše, da se odločilna bitka med Rusi in zavezniško armado ne bo vršila na zahodni strani trdnjave Brest-Litovsk, ker je ista od te strani že obkoljena, ampak severno) od trdnjave. Rusom je sedaj radi pomanjkanja cest in železnic nemogoče se tako umakniti pritisku zavezniških armad, da bi se izognili veliki bitki. Radi tega bo moralo priti na severni ali severoizhodni strani Brest-Litov-ska do hude, menda odločilne bitke.
Kako rje padel Novo-Georgievsk.
Očividec poroča dne 20. avgusta o padcu trdnjave Novo-Georgievsk sledeče:
Predvčerajšnjim (dne 18. avgusta); so padle zu-najnje utrdbe 15 in 16a, včeraj pa utrdbe 16 in 16a. Tiežka artilerija je z veliko odločnostjo obstreljevala ruske utrdbe in postojanke. iTiudi topovi obleganih Rusov so krepko delovali, Glavni napad na trdnjavo se je izvršil od severoizhodno stpani. Opoldne, dne
19.	avgusta, je še došlo poročilo, da je utrdba št. 3, še popolnoma trdna in še ni dozorela za naskok. Nato so to utrdbo obstreljevali še do tretje ure, ko se je raznesla vest, da je utrdba štev. 3 razobesila belo zastavo. À ne dolgo za tem so s te utrdbe mimogre-dočo častniško patruljo močno obstreljevali. Ob 3. u-ri se je pričel nov artilerijski napad. Saksonci so naskakovali utrdbe, Rusi niso več streljali. In ko so Saksonci udrli v utrdbe, se je več sto Rusov udaio. Istočasno je z utrdbe štev, 2 došlo poročilo.; da se še boj na severni strani nadaljuje. Boj je trajal čez 3. uro. V trdnjavi so na vseh prostorih stali posamezni topovi. Pri pokopališču so stale nekatere zappščene baterije. >V trdnjavi so se nahajale velike zaloge municije.
Ob 4. uri popoldne se je od utrdbe „štev. 1“ slišalo glasno hura-vpitje, ob 5. uri pa že od severo-' izhodne strani citadele. 'Med tem časom so nastali ve^ liki požari. Skladišča, shrambe za seno in častniška stanovanja so že bila vsa v ognju. Istotako so tudi nastale eksplozije streliva. V tem so naskočili utrdbo in pri tem ujeli na tisoče Rusov. Kmalu na to se je raznesel glas, ida je poveljnik trdnjave, general pl. Bobr ujet in ranjen. Poveljnik nemških čet, general Beseler, je dal ujetemu generalu takoj na razpolago svoj avtomobil in ga je idal zapeljati v bolnišnico.
Avstrijski možnarji so odločili padec trdnjave Novo- Georgievsk.
Kakor zatrjuje avstrijsko uradino poročilo dne
20.	avgusta, so padec trdnjave Novo-Georgievsk so-odločili tudi avstrijski težki možnarji,. kateri so prav uspešno bruhali na trdnjavo svoj uničujoči ogenj. — Kakor so Avstrijci pomagali Nemcem rušiti in zavzemati trdnjave na francoskem bojišču, tako venčajo naši težki možnarji sedaj tudi zmage proti Rusom,
Velik vojni plen v Novem-Georgievsku.
S trdnjavo Novo-Georgievsk je padla zadnja ruska postojanka na Poljskem. Vojni plen, ki je prešel v roke zmagovalcev, je izredno velik. Gela posadka, 6 generalov, nad 20.000 mož, v vseh bojih za Novo-Georgievsk skupno 85.000 mož, je prišlo v nemško ujetništvo. Število uplenjenih topov se je pomnožilo na 700. Obseg drugegai vojnega gradiva je sedaj še nepregleden.
Zmagalec Novega- Georgievska.
General pl. Beseler, ki je bil ; poveljnik čet, ki so zavzele Novo-Georgievsk, je star 66 let. Ta general je tudi zavzel slavno belgijsko trdnjavo Antwerpen.	' ;	: 1 i '	; ! ,
Buški car na bojni črti.
Ruski car se je podal "na bojno črto, vojni minister in minister zunanjih zadev sta pa odpotovala v ruski glavni stan.
Nikolajevičev zlati meč.
Dunajski list „Abend“ poroča: Ruski generali-simus Nikolaj Nikolajevič je za zavojevanje Galicije dobil zlat častni meč. Sedaj je dal položiti ta meč na altar čudodelne Matere božje v Kazanu ter je storil obljubo, da si ga vzame šele takrat, kadar bo prijahal kot zmagovalec v — Krakov. Kazanska Mati božja se torej meča ne bo iznebila.
* Vojni izdatki Nemčije.
O tej zadevi je državni tajnik dr. pl. Heliferieh v nemškem državnem zbioru to-le izjavil: Izdatki e-nega samega mesca znašfajo dve milijardi marie in
so za celo i tretjino večji, kakor vsi vojni izdatki vojske leta 1870-71. Nočemo varati sami sebe v velikosti žrtev, katere še bomo morali nositi. Casi, katere mora prestati nemško ljudstvo in vsa Evropa, so grozo-vitđ težki. - Ne bi bili vredni teh časov, če bi hoteli — more Gallico (na francoski, način) — o njih resnosti goljufati sami sebe. f Vstr aj ati v drugem vojnem letu bo mnogo težavneje, kakor v prvem. Zlasti nam mora biti, jasno, da bo treba novih velikih naporov, da se olajša vs trajan j e domačemu prebivalstvu, in da bo treba izdati mnogo več in večjih sredstev; kakor do seda.j, da se olajša sedanja stiskih in da se zabrani preteča beda in obvaruje v prihodnosti nemško ljudstvo pred: škodo. Kar se tiče splošnih stroškov te vojske, znašajo vojni stroški vseh držav skoraj 300 milijonov mark na dan, na leto. pa okroglo 10Ò milijard. Od teli pripadeta na sovražne zavezniške države skoro dve tretjini, na Nemčijo in njeni zaveznici pa nekaj več kakor ena. tretjina vseh stroškov. Državni tajnik povdarja, da. se je v Avstro-O-grski podpisalo skoro osem milijard kron vojnega posojila, nekaj, kar zasluži največje priznanje.
flvstrijsko-itaiipslio bojišča.
Boji na Krnu.
Srditost sedanjih bojev v Krnskem ozemlju ni mnogo manjša, kot onih, ki so se nedavno odigravali na Doberdobiski gorski planoti. Sovražni napadi so se razvijali bolj polagoma, ker so Italijani stali v rezervi. Sprva so se vršili ejdino le manjši boji posameznih patrulj, še le pred kakimi tremi tedni sp.se razvile zelo srdite borbe. Krn je dolgoraztegnjena visoka gorska planota, od katere je .en rob v naši, drugi pa v. sovražni posesti. Vendar se geografičen položaj ne sme vzeti tako natančno. Kajti ponekod so avstrijske in italijanske; postojanke oddaljene druga od druge 20 do 200 metrov. Naše čete imajo svoje prvotne postojanke še trdno v posesti. Pri težavah, ki so v kamenitom in skakmtettn ozemlju, ki se da le težko prekoračiti, je seveda lahko mogoče, da posamezni strelski jarki mnogokrat menjajo svoje gospodarje. Nek kos krnskega ozemlja, ki moli dalje v sovražno bojno črto, je n. pr. bil v noči na 19. julij cello, uro v italijanski posesti. Ko so Italijani naše tamošnje postojanke do 4. ure neprestano s težko in potem z lahko artilerijo obstreljevali ter nato poslali v boj še infanterijo, so. se morali našit, ki so držali rob gorske planote, umakniti. Kmalu nato so alpi nei udrli v naše jarke. Naša artilerija je imela težavno nalogo, da obstreljuje strelsko jarke, a da ne zadene našiti, ki so bili na obeh straneh teh jarkov, v kritjih. Artiljerija je svojo nalpgo sijajno rešila. Že po preteku ene ure so Italijani radi uspešnega ognja na. ših težkih topov in dobro zadevajočih granat morali bežeč zapustiti strelske jarke. Med četami, ki so se borile na tem prostoru, so bili večinoma avstrijski Srbi in Bošnjiaki, „Vsi so se borili brez izjeme izredno hrabro“, je rekel njih poveljnik. Srditost bojev na Krnu svedoči najbolj izrek, ki kroži med četami, ki so se udeležile boja: „Krn j© sedaj precej nižji, odstrelili smo mu njegov vrh,“
S kako požrtvovalnostjo ito smrtno hrabrostjo se je boril na tem ozemlju vsak vojak, dokazujejo manjši dogodki, 150 korakov od italijanskih postojank stoji mala, hišica, ki je služila sovražnim patruljam kot skrivališče. Nekega dne je rekel poveljnik avstrijske čete: „Dobro bi bilo, to hišo zažigati,“ Neki korporal se je izrazil, da je pripravljen to izvršiti. Korporal se plazi trdno sklonjen na zemljo proti hišici. V roki ima steklenico petroleja, Gez nekaj minut že je iz hišice švignil plamen. Se le tedaj je sovražnik zapazil naš namen, -a bilo je že prepozno.
Bombe v Videm.
V soboto, dne 21. t. m., se (je prikazala skupina naših letalcev nad Vidmom ter metala v j Videm u-žigalne pušice in bombe. Vsa letala so se srečno vrnila.
Kalvarija pri Gorici.
Višina pri Podgori, ki je bula poprej pokrita z gozdom, je sedaj gola in samo tuintam stoji na bram-bni črti kako razbito drevo. 10,000 italijanskih granat je prekopalo podgorsko višino in treba je delati po cele noči, da se količkaj popravi utrdbe in zvezne jarke.
Na južno stran stoji Ločnik s svojimi hišami in polji. Vrh zvonika je odbit. Okoli vasi se v širokem polkrogu na desnem bregu Soče razprostira plodonosna zemlja za trto in sadje, ki je tako dobro znano na goričkem trgu. Na teh poljih so jarki laških polkov, zadaj za mostom na obeh straneh železnice in ceste^
Kako je v Gorici.
Poroča se: Da se je prebivalstvo v Gorici zelo skrčilo, to je znano. 'Najmanj pet šestin ga je odšlo iz mesta. To se pozna tudi pri statistiki. V tednu od 1. do 7. t. m. je bil v mestu rojen en sa^m; teden poprej so bili rojeni štirje; zopet teden poprej trije; in
teden še poprej pa nihče. V štirih tednih je bilo torej le osem rojenih v Gorici.. ,
Slučaji kužnih bolezni so se pričeli kazati na Goriškem, a to ni prav nič nenavadnega. Občudovati moramo skrb zdravfstvenih organov, da je v tem o-ziru v Gorici sami tako dobro. V tednu od 1. do 7. t. m. ni v Gorici prav nobelden umrl ne na koleri in ne na kaki drugi kužni bolezni,. Teden poprej sta umrla le dva na azijski koleri. Torej so razmere v Gorici v tem oziru prav dobre.
Malo hujše je na prvi pogled stanje glede nasilnih slučajev smrti ali bolezni, ki izvirajo skoraj brezizjem.no vsi od strelov sovražnih granat;in šrap-nelov. Takih slučajev imamo v tednu od 1. do 7, t. m. 12 : trije smrtni, devet s smrtno nevarnimi poškodbami;, teden poprej jih je bilo 30, skoraj vsi s smrtnim izidom; zopet telden poprej 64, toda tedaj smo se nahajali v času drujge velike bitke. — Zdi se vse to i mnogo; toda kakor se vzame! Ce pomislimo, dd, se Gorica nahaja naravnost v obsegu bojne črte, potem res ni mnogo. Seveda pa vsi ti slučaji oznanjajo ljudem, naj se vendar resno varujejo in naj brez razlo-g!a ne hodijo po mestu.
Proti koleri je bilo prebivalstvu priporočeno od zdravstvene oblasti zadevno cepljenje. Ljudje so se odzvali v nepričakovano velikem številu in to mladina in odrasli, moški in ženske. Cepljenih je bilo od
9.	do 14. t, m. nad 2600 oseb, kar je zelo mnogo. Vidi se v tem inteligentnost goriškega prebivalstva, ki se je novosti cepljenja proti koleri takoj odzvalo, ko mu je oblast to priporočila in s tem pokazalo veliko zaupanje, ki je ima v zdravstvene odredbe.
Poškodbe v Gorici.
Poroča se: Človek mora nehote misliti, če Čita poročila nekaterih tujih dopisnikov, da je Gorica vsaj na pol razsuta. In vendar bi tujec, ki bi, ne zaveda-je se, da je vojska, hodil po ulicah goriškega mesta, prav težko kaj opazil, 'kar bi ga spominjalo na obstreljevanje, kateremu je Gorica tolikokrat izpostavljena. Pa talco je, kdor je bil v Gorici, hoče tudi povedati, v kako strašno nevarnem kraju se je nahajal, zato pretirava, da drugi potem na tihem sklepajo na njegovo junaštvo in neustraišenost l Sicer je res, da v Gorici, ni varno nikjer in da zasikajo in počijo granate ali šrapmeli v tvoji bližini, ko se tega na,p manj zaneseš, toda tako strašno pa tudi ni, kakor to hoče marsikdo napraviti. \ Vsak, ki je v Gorici, ali prebiva nekaj dni v njej, tudi že ve, kje so navadno cilji sovražnikovih baterij in bo temu primerno uravnal svoja pota po mestu, in, če le ni preveč lahkomiseln, bo tudi brez posebne škode izhajal. Vsak Goričan bo pritrdil, da je res tako, dasi skoraj ni ure, kjer bi ne prileteli na eno ali drugo stran mesta, kake granate ali šrapneli. Tujec seveda, ki pride v to mesto in zaide slučajno v bližino granat ali šrapne-lov, bo stvar takoj presojal po strahu in vtislih, ki jih je tedaj dobil in bo radi tega hote ali nehote pretiraval.
Poškodbe, ki so jih sovražni streli po mestu že napravili, se z ulic, izvzemši nekaj slučajev, le malo vidijo. Streli padajo na strehe, na dvorišča in na poslopja ob njih; zatorej se z ulic ne zapazijo. Uršu-linsld samostan je imel do sedaj gotovo največ škode od granat — škoda se ceni na 80.000 K — toda z ulice ne vidiš niti najmanjše poškodbe. In tako je še v prav mnogih drugih slučajih. Kar se sempatja z ulic opazi, pa še nato bi moral tujca spremljevalec-doma-čin z večine izrecno opozoriti, so 2 do 3 dem v premeru široke luknje v zidovih, ki so jih granate predrle, potem zbiti strešni robovi, konečno še od šrap-nelskih kroglic oštrbane stene. Prave podrtije bi videl samo na (dveh treh mestih, ki bi jih pa tujec težko dobil.
Slovenska Brda.
Italijani so prej vedno triobili čez mejo,, da ne bodo nič storili, Če pridejo čez mejo. Tudi goriški možje so menili, da se bodo vedli Italijani kot kulturen narod. Sedaj pa prebivalci povečane Italije okušajo, kaj ja italijanska kultura. Posebno veliko morajo trpeti Slovenci y Brdih, ki so bili vedno vrli narodnjaki. Več duhovnov in učiteljev' in sploh izobražencev je interniranih blizu Gremome. Nedavno so pa pripeljali 600 civilnih prebivalcev iz goriške okolice v Turin.
0
m	m
Kako se je potopil „U 12.“
Italijanski mornar, ki se je udeležil boja z avstrijskim podmorskim čolnom „štev. 12“, poroča italijanskim listom:
Italijanski torpedni čoln, ki 4,e v severni Adri-ji križaril v neposredni bližini nekega italijanskega podmorskega čolna, je od daleč opazil, da se bliža čoln „štev. 12.“ Torpedni čoln je vozil mirno dalje, in sicer tako, kakor da bi ne bil zapazil avstrijskega podmorskega čolna. Ko sta se oba podmorska čolna nagajala drug proti drugemu, je torpedni čoln sprožil na avstrijski čoln torpedni naboj,, kateri pa je švignil mimo italijanskega, ne da bi ga zadel. Zatem pa sta oba podmorska čolna poldrugo uro manevrirala, in se trudila*, da bi drug na drugega streljala, ozir. se drug drugemu izognila. Pri tem manevriranju sta se večkrat drug drugemu tako približala, da sta se skoro zadela. Vrhtega pa }e še italijanski torpedni
čoln mirno čakal, đa napade čoln „Štev. 12“, če se ta pokaže na površju. Končno se ß© italijanskemu podmorskemu Čolnu z naglim manevriranjem vendar posrečilo, da se je nekoliko umaknil ter se pojavil navpično pred sovražnim. Čoln „Štev. 12“ je po blis-kovo oddal dva torpedna naboja, ki pa sta švignila tesno mimo boka italijanskega čolna*. iTa čoln pa je v tem hipu oddal iz sprednje cevi torpedni strel, s katerim je bil podmorski čoln „št. 12“ dobro zadet. Zadeti podmorski čoln se je nagnil in je naglo izginil v ! globočini, ne da bi bilo mogoče rešiti njegove posadke.
Italijanski imperializem.
Pred par leti se je mnogo pisalo in čitalo o i-talijanskih stremljenjih in težnjah, katere je podpirala italijanska vlada, češ, Italija bi naj zasedla v Mali Aziji ozemlje Adalije in zratyen spadajoče zaledje. (Adalija je mesto ob istoimenskem morskem zalivu na južno-zahodni strani 'Male Azije severno-zaho-dno od otoka Cipern.) Italija je že delj časa imela v mislih, dia ji ne sme uiti plen, ko se bo razdelila mar ldafzijska Turčija., V Franciji in Angliji so namreč bili trdno prepričani, da bo kmalu prišlo do delitve Turčije. Težnje Francije, spraviti Smyrno pod svojo oblast, so segale že več let nazaj in niso ibile nobena skrivnost. Koncesijoniranje bagdadske železnice, vsled katere so dobili nemški interesi trdno podlago, je nudilo Angliji zaželjeni povod, da si tudi ona s pogodbo zagotovi in utrdi svoj upliv.
Italijanska vlada, ki si je kot prednjo stražo svoje orijentske politike obdržala Dodekanez in ni niti mislila, da bi ga vrnila lastnici Turčiji, kakor je bilo sklenjeno v pogodbi, je vspodbujala italijanske kapitaliste, da bi se potegovali za koncesije v ozemlju Adalije, da bi napravila z gospodarskim zavzetjem prvi korak in prepripravo za pridobitev tega o-zemlja. O teh težnjah se je mnogo pisalo. Težnjam italijanske diplomacije, da bi Italija na račun maloazijske Turčije pridobila ozemlja, pa Anglija ni bila naklonjena. Že to, da so Italijani zasedli Dodekanez in utrdili otok Kod, ni bilo Angležem všeč, ker bi I-talija vsled tega utegnila s časom ogroževati angleški promet v Sueškem prekopu. Tem manj bi ji pa bilo všeč, Če bi si pridobila Italija kaj maloazijskega ozemlja. Danes pa so razmere drugačne in Anglija se italijanskim težnjam ne bo več naravnost protivila.
Italija pri Dardanelah.
Ce ne varajo vsa znamenja, bo posegla Italija v najkrajšem času v borbo za Dardanele, Računali smo s tem že ko j s početka. Italija je dosedaj v tej vojski malo koristila frosporazumu in tudi ni nobenega utemeljenega upanja, da bi mogla s svojim slavnim „Sunkom proti srcu“ (smer proti Dtunaju!) kaj koristiti. Pač pa bi se utegnilo sodelovanje njene armade pred Dardanelami dejansko občutiti. Vrhutega se ne sme pozabiti, da ima Italija stremljenja na bližnjem izhodu. Obdržala bi si rada Dodekanez, rada hi si pridobila upliva v 'Mali Aziji, zlasti v Ciliciji. Vse to bi seveda mogla le tedaj, če bi sodelovala». na licu mesta in tako bo pač tamkaj sodelovala, Vzrok za napoved vojske se bo že našel. Friderik Veliki je pisal v „,'jMatinees de Potsdam“ sledeče : „Ce hoče kak kralj imeti vojsko, jo pač začne in si nato poišče kakega časnikarja, ki mu napravi vzroke zato!“ Nata recept se bodo v Rimu že spomnili in časnikar se bo tudi našel.
Zopet razburjajoče vesti iz Romunije.
Ogrski list „Az Ejst“ javlja iz Bukarešte: Rumunski kralj Ferdinand je sprejel v torek voditelja pristašev vojne, znanega protiavstrijskega hujskača Nikolaja Filipesca, v posebni avdijenci.
Na to se je vršil pod kraljevim predsedstvom kronski svet, katerega so se udeležili, vsi ministri in voditelji parlamentarnih strank ter drugi posebno še pozvani rumunski odličnjaki»
Naloga Rumumje.
Rumunski politik Store p.iše v listu ,,Vyassa Romanesca“ .*
tOd nas se ne zahteva samo, da se odpovjfemo Besarabiji, ampak da odstopimo od naših žalitev po združitvJRjumiunov.r ki ž i v i j o v Avstr o - O g r s k I, z R u m u n i j o ter da se odpovemo svobodi rumunske'ga kraljestva in naši narodni nalogi ob izlivu Donave. Mi te tuje zi&hteve energično odklanjamo) in glasno zakličemo svetu: Bumunija mora igrati ob izlivu Donave važno ulogo. Ta uloga ima glavni cilj: zadrževati rusko vaijovje proti izlivu Donave in Dardanelam.
Rumimi j a Izganja ljudi, ki so Avstriji prijazni.
„Berliner Tageblatt“ poroča, da je rumunska vladaj iz obmejnih krajev s silo izgnala vse Žide, češ, da so preveč Avstriji prijazni.
Romunija prepovedala prodajo avtomobilov.
Rumunski vojni minister je prepovedal prodajo avtomobilov in drugih mehaničnih prevoznih sredstev. Kdor_ hoče take predmete prodat'*, si mora poprej izprositi dovoljenje vojnega ministra.
Velike množine žita v Rut mini ji.
V Romuniji letos upajo, da bodo mogli odpeljati vsak^ dan 1000 vagonov žita v naše kraj©. Ali bo, sedaj žito cenejše? Je vprašanje)! Rumunška vlada zahteva od vsacega vagona 600 levov (bi'zu 600 kron) colnine, in sicer v z j ato. Tudi rumunski kmet in trgovec dobro vesta, po čem je pri nas žito. Vsi hočejo in bodo tudi naredili dober ,„kšeft“ : rumunska vlada ni rumunski kmet in trgovec. — Pa sedaj ne bo vojske z Rumunijo ! — bo rekel marsikdo. Mòrda? Nekaj to kaže, da za prvi kip res ne — morda pa hočejo Rumimi posnemati Amerikance: izvabiti nam denar, da bodo mogli s čim nameriti v nas svoje topove, Za Avstrijo bi bilo najboljše, da bi opravila brez rumun-skega žita.
Bolgarski vojni minister odstopil.
Bolgarski vojni minister general Fičev je podal bolgarskemu kralju svojo ostavko. Kralj je njegov odstop sprejel. Poroča se, da bo polkovnik Cerkov naslednik generala Fičeva, Cerkov je bil zastopnik Bolgarije pri pogajanjih s iTturčijo.
Delo nemških podmorskih
čolnov.
Nemški torpedni čoln je dne 20, avgusta v Severnem morju potopil angleški torpedni čoln „E 13.“ 15 mož posadke „E 13“ se je rešilo, 14 pa so jih potegnili iz vode kot mrliče.
Isti dan je torpedni strel ugonobil velik parnik „Arabic“, last družbe White-Star-Line. Rešilo se je 3 /5. oseb, usoda 48 pa je neznana. Na ladji so se vozili tudi Amerikanci.
Savinjčani !
Savinjsko prebivalstvo si želi prilike, da na viden in slovesen način da izraza svojim vevškim, narodnim in domoljubnim čustvom ob sedanjik vdlikih dogodkih, katere doživljamo. Ker pa se vsleđ prometnih težav ni moglo udeležiti vseslovenskega romanja na Brezje, zato se priredi za Savinjsko dolino in sosede
v nedeljo, dne 29. svgusfe 1915 veliko domoljubno romanje
k Sv. krilu mm Oljiti«
Prosili bomo, na tem priljubljenem romarskem kraju Maker Božjo, da priporoča naše molitve za pre-svitlega cesarja, za zmago hrabre naše armade, za ljubo Avstrijo in našo milo slovensko domovino Vsemogočnemu v uslišanje.
Ob 8. uri bo prva sV. maša, nakar bo izpostavljeno presv. ReŠnje Telo do glavnega sv. opravila v molitev.
Glavno sv. opravilo s slovesno pridigo (prof. dr, J. Hohnjec) bo ob Hll. uri predpoldne. Priporoča se, da pridejo čč. gg. dušni pastirji s procesijami.
Savinjski romarski odbor.
Raznoterosti.
f Kardinal Vantiteli!. Vi Rimu je umrl dne 19.
t. m. po noči kardinal Serafino Vanutelli. Bil je svoj čas eden najvplivnejših kardinalov in je veljal tudi za kandidata za papeški prestol. Kardinal Vianutelli je bil pred leti tudi papeški nuncij na Dunaju.
Duhovniške spremembe. Nastavljeni so nadalje čč. gg. novomašniki kot kaplani: Karol Guček v Muto, Matija Krevh na Remšnik, Karol Arlič v St. Ju-
rij ob južni železnici, Janez KrušiB v Solčavo. — Prestavljen je č. g. kaplan Adolf Gril iz Mute v Trbovlje.
Nadkurat Hubert Rant je imenovan voditeljem vojnega superiorata pri neki armadi na Rusko-Polj-skem.
Romanje na Oljko. Zadnjič je v 'korekturi o-
stala pomota „romanje k Materi božji na Oljki“, namesto k Sv. Križu na Oljki, kar je danes popravljeno.
Mariborske šole. V Mariboru bodo vojaki, kakor se nam zazdaj poroča, zapustili poslopja mestnih ljudskih in meščanskih šol ter kn.-šk. bogoslovnice.
Mariborske srednje šole so še vedno oddane v vojaške namene, zato se pouk skoro ,gotovo ne bo začel ob normalnem času. Za osmošolce c. kr. gimnazije pa lxi na vsak način preskrbljeno, da kmalu začnejo šolsko leto.
Dijaško semenišče. V kn.-Šk. dijaško semenišče so na novo sprejeti sledeči gimnazijci:	petošolci
Kolbl Alojz od Sv. Jurija ga Ščavnici, Kramberger Franc od Sv. Urbana pri Ptuju in Raušl Anton iz Središča; četrtošolec Radšel Fraud iz Pameč; tretje-šoleo 'Jug Vinko iz Slivnice, Pribožič Peter iz Raj-henburga in Janžekovič Janez od Sv. 'Marjete niže Ptuja; drugošolci Košar Rudolf iz Bruka na Muri, Pivec Vinko iz Špitaliča, Stergaršek Anton iz Sirja in Grobelšek Janez iz Majšperga. Skoro vsi dosedanji semen i šč an i-vi gjj,e gimna.zi j c i so v vojski, večina jih je na bojišču. V poslopju kn.-škf dijaškega semenišča bo še naprej vojaška bolnišnica menda do konca vojske.
Odločitev je v božjih rokah. Poveljnik naše mornarice, admiral Haus, je na čestitko kranjskega deželnega odbora, povodom uspehov naše mornarice proti Italijanom, odgovoril: JVojska se je za mornarico še le začela. Mi smo Italijanom uničili že 11 ladij. Končna odločitev je še daleč. Kaka bo ta odločitev za mojo vojno mornarico, je popolnoma v božjih rokah.“
Slava slovenski hrabrosti. Pondseljek, dne 9. avgusta, je bil, kakor poroča vojak z bojišča, najslavnejši dan 87. pešpolka. Poročilo pravi: „Naši oddelki so sami udrli v postojanke, katere je sovražnik cele tri mesce utrjeval. Sovražne utrdbe smo vzeli z naskokom, kateremu se sovražnik* ni mogel upirati. Ujeli smo mnogo nasprotnikov ter napravili prav o-bilo plena. Moštvo se glede junaštva ne da primerjati z drugim. Naše izgube so bile malenkostne. Sovražnik se je v divjem begu umaknil čez reko. Postojanke, ki smo jih zavzeli, se smatrajo kot nezavzet-ne.“ Drugo poročilo pa prg/vi: „Dan 9. avgusta je bil dan slave za naš domači polk. Okoli 600 ujetnikov,, več strojnih pušk in več drugega vojnega gradiva je padlo ,kot plen v roke naših slovenskih junakov. U-činek naše artilerije je bil tako silen, da se je zemlja več kilometrov daleč na okoli tresla. Grom topov pa se je razlegal daleč, daleč tje, kjer ne divja krvavi vojni ples. Bil sem srečen, da sem doživel ta dan na tamošnjem bojišču,“ Taka poročila prihajajo o naših slovenskih spodnještajerskih junakih. Slava slovenski hrabrosti!
Odlikovanja. Red železna krone III. vrste z vojnim okraskom je dobil polkovnik trdnjavskega to-pničarskega bataljona Ljudovik Pengov. — Vojaški zaslužni križec III, vrste z vojnim okraskom je dobil nadporočnik 47. pešpolka Rihard Kopriva. — Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 7. lovsk. bataljoga Oton Stenger, nadporočnika 97. pešpolka Franc Šega in dr. iur Maks Obersnel in stotnik 97. pešpolka Štefan pl. Patay. — Cesarsko pohvalno priznanje se je izrazilo korvetnemu kapitanu Adolfu Potočnik in fregatnemu poročniku Draganu Babič. ,
Sin kranjskega deželnega glavarja ranjen. — Starejši sin kranjskega deželnega glavarja, rezervni poročnik Ivo Šušteršič, je bil ranjen na italijanskem bojišču, pri Tolminu. Ranjen je bil v strahovitih bojih, sredi svojih junaških Bosancev, ki so se bili kot levi in sijajno rešili svojo težko nalogo. Rana po zatrjevanju vseh očividcev hvala Bogu ni nevarna — tako poroča državni poslanec dr. Ivan Benkovič, ki službuje v neposredni bližini bojišča.
Na jug! Uradnik Zadružne Zveze četovodja R. Bende, ki je bil radi hrabrosti odlikovan že s tremi hrabrostnimi kolajnami, nam piše dne 16. avgusta z Budimpešte: „Potujemo na jug radi „^spremembe zraka.“ V Galiciji je namreč že precej hladno.“
Tržaški namestnik o Slovencih. Na cesarjev rojstni dan so se predstavili tudi tržaški Slovenci po posebni deputaciji tržaškemu cesarskemu namestniku, ter ga naprosili, da sporoči na Najvišje mesto zvestobo in udanost tržaških Slovenčev. Namestnik je izpregovoril v slovenskem jeziku in zaključil: „jln tako naj bo torej 18. avgusta, častni dan Avstrije v tem preresnem letu, za Trst in njegovo prebivalstvo dan zaupljive nade v lepo bodočnost plodonosnoga dela in nekaljenega blagostanja, kakor jo/ je naš cos'ai; pokrovitelj miru, vedno hotel pripravljati svojim narodom. Potem bo tudi slovensko prebivalstvo Trsta, ki se je bivala njegovi vstmjni delavnosti in neutrudljivi organizaciji, povspelo do važne-
i n h
mmmmmmmmeaammmm
ga Činitelja v javnem in gospodarskem razvoju mesta, ljudstvo,, k a t e r e g a s i n o v i s e s e d a j z junaško hrabrostjo bore za čast in bodočnost; Avstrije, v olcvi.ru trdno zvezane države, pod modro, očetovsko skrbjo našega premil, gospoda in cesarja, deležno onih dobrot, ki jih bo liži vala naša preljuba domovina po zmagoslavno dovršeni vojni. V tem smislu Vas pozdravljam še enkrat, gospoda moja, ter se Vam zahval.uiem za izražene dokaze Vašega patrijotizma Ì “
Sveta Gora zopet obstreljevana. Pretečeni teden so bombardirali Italijani zopet naše narodno svetišče na Sv. Gori, Ni še dosti sovraštva in sdda na Italijane, ne, oni hočejo nas prisiliti, da bomo liki razdražena levinja udarili na klevetneže. Kakor smo pa zvedeli, tokrat ni povzročilo obstreljevanje nobenih škod.
Iz bombardirane Gorice priobčuje „KSrejtner Tagblatt“ pismo, iz katerega posnemamo: _ „Ceste v mestu postajajo nemirnejše. Čeprav je Gorica odprto mesto, je Italijani obstreljujejo vsak dan in granate in šrapneli ne padajo samo na periferijo, marveč notri na trge in glavne ceste. Zakristija v stolni cerkvi je -razdejana, poškodovanih obilo hiš. Mnogo civilistov ranjenih in ubitih, materijalna škoda ni majhna. Videl sem mater, ki je z otrokom v naročju hitela čez cesto. Kri je tekla čez obraz otroku, šrajpnel je bil razpočil nad njim. In videl sem žensko, ki je pela po ulici, kričala in si ruvala lase,; smejala se,, da mi je šlo skozi mozeg. Granata je bila padla v njeno bližino in revna ženska je1 zblaznela , .
Slovenska trgovska šola v Trstu s pravico javnosti se otvori redno tudi letos. Šolsko leto prične dne 16. septembra z vpisovanjem učencev, ki traja dne 16. in dne 17. septembra, od 9.—12. dopoldne in od 3.-6. popoldne.
Za upravitelja „Reginega“ premoženja v Zadru je imenovan dvorni svetnik Stefan Polli. Posebni poverjeniki bodo imenovani tudi za Split, Stari-gdad,, Kerčulo itd., kjer je imela „Lega Nazionale“ svoja šolska poslopja.
Idila iz beljaške okolice. Stojim ob oknu. Dan je lep in miren, kakor v paradižu pred prvim grehom. V dolini pod župniščem žanjejo. Radodarno je odprl letos Gospod Bog sivojo očetovsko roko in je raztresel blagoslova po poljih in travnikih za 3 leta. Na drugi njivi orje kmet, že prileten. Majhen fant mu goni konje, Nekje na njivi petpedika prepelica. Vznemirjajo jo morda žanjice; boji se za dom. Na travniku vriščejo otroci. Iz gozdiča spodaj ob Zilji plavajo zategle, težoče melodije:	cigan sanjari tam
in gode svoje sanje. Iz mestnih zvonikov se od časa do časa razlijejo čez okolico počasni, brneči glasovi, ure bijejo. Vmes pa se privali dol po dolini zdaj zdaj kratek, mrmrajoč glas — glas topov gori ob laški meji, iz Julijskih alp . . . Najhuje je bilo v ponedeljek, 11. avguste, zjutraj — vobče pred prazniki, ob praznikih in ob dnevih po praznikih najbolj poka. Ko zvoni ob štirih Cerkvenik jutrnco in se zbudim, slišim, kako poka v kratkih presledkih. Ob pol petih pa zagrmi, da nehote porečem polglasno: „Ulm, nikar tako brezobzirno! Vse slike mi popadajo: s sten !“ Župnišče je trepetalo, kakor ob potresu. Moral se je razjeziti in skregati kateri naših velikanov. — Vsar ko jutro, ko stopim na hoidinik, pogledam najprej skozi, okno gor na Sv. Višarje. Se stoje! Kakor bi sedela na temnih valovih med Julijskimi alpami belooble-čena deklica, se beli cerkvica v jutranjem solncu. A seveda, čudodelne podobe ni gori. Je v notranjosti dežele in jo bodo menda kmalu izpostavili javnemu češčenju. Kraljica višarska, varuj nas in našo domovino !
* Mladeniči v 17. letu in zakon o vojnih dajatvah. Vprašanje: Se li sme mladeniče, ki so nastopili šele 17. leto,, siliti k delom pri vp jaški h utrdbah iri ali so sploh podvrženi zakonu, o vojnih dajatvah? Odgovor: § 4. zakona z dne 26. decembra 1912, ki se tiče viojnih dajatev, slove: Ce ni dovolj prost/ovoljmh delavcev ali če se delo ne more izvršiti s črnovojni-ki, oziroma z onimi, ki so po § 7. vojnega zakona vojaškim dolžnostim podvrženil se morejo k delu za vojne namene pritegniti vse za delo sposobne moške civilne osebe, ki še niso dopolnile' 50. leto, a to le izven bojne črte. Mlajše osebe; je porabiti pred starej1-šimi in je k delu pritegniti, če le gre, take osebe, ki so vsled njih navadnega poklica za dotično delo sposobne. — Iz tega sledi, da zakon na. mladost ne stavi nobenih mej, ampak da odločujeta/ le potreba in zmožnost za delo.
Kusi in naši generali. „Pester Lloy'du“ poroča njegov iz vestiteli iz Lublina, da je pregledal vse rusko časopisje vojnega časa) in razvidel, da poznajo Rusi pravzaprav samo enega avstrijskih generalov, namreč armadnega poveljnika BoroeviČa. O njem pišejo z občudovanjem.
Pošiljanje denarja v Švico. Avstrijska potštna hranilnica je določila, da se za plačila v Svico nase občinstvo lahko poslužuje tudi poštne hranilnice. Za 100 frankov se sedaj računa 124 kron.
Nizozemska prepovedala izvoz svinjskega mesa. Nizozemska vlada je izdala odredbo, po kateri se za čas od dne 19. avgusta do dne 18. septembra prepoveduje izvoz svinjskega mesa» Izvažati se je smelo zadnje dni samo tisto meso, ki je bilo dne 16. Avgusta že pripravljego za izvoz.
Nova iznajdba, pri Iz^elovanlu papirja. 'Pb dolgoletnih poskusih v neki papirnati tovarni v D razdanih na Nemškem se Je posrečilo iznajti nov način izdelovanja papirja za tisk in sicer brez primeska celuloze, vsled česar utegnejo v doglednem času _ par sti sedanje izredno visoke cene; papirju za tisk. Tudi je tisk na novem papirju volku bolj razločen, kakor na doseuaujmi.
* Najvišje cene , pri trgovanju s klavno živino in s glavnimi prašiči na Kranjskem. Da se zabrani privijanje oen in varuje prebivalstvo škodljivih posledic, je zaukazala kranjska deželna vlada z veljavnostjo za celo kranjsko deželo, da se pri trgovanju s klavno živino in s klavnimi prašiči ne smejo prekoračiti naslednje' cene, in sicer: 1. pri v.òlih za 1 kg žive teže 2 K, 2. pri kravah in bikih za 1 kg žive t©~ Že 1 K 80 v, 3. pri teletih za 1 kg žive teže 2 K, 4. pri prajš'čih pršutuikih za 1 kg žive, teže 1 K 80 v,
5. pri pitanih prašičih 2 K. -Prekoračenje teh cen se kaznuje v kolikor ni portabiti strožja določila § 7 do 9 cesarskega ukaza z dne 1. avgusta 1914. L, drž. zak. 194, po ministrskem Ukazu z dne 30. septembra 1857. L, drž. št, 198, z denarno kaznijo od 2 do 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. Ta odredba je stopita dne 26. julija v veliamocene za moko v podrobni prodaji. Vlada je za profdajo moke na drobno določila sledeče cene, ki veljajo za 100 kg (pri mlinu): Fina pšenična moka za peko, pšenični zdrob, moka iz pšeničnega zdroba 68 K, pšenična moka za kuho 58 K, pšenična, moka za kruh 42 K, pšenična jednaka moka 52 K 13 v, ržena jednaka moka 42 K. Cene, ki so veljale dosedaj za te moke v veletrgovini, so se sedaj preklicale. Dosedanje najvišje cene za i čmenovo mokjo in moko iz čin-kvantina še ostanejo v veljavi. Te cene veljajo za 100 kg (pri mlinu): ječmenova jednaka moka 49 K 26 v, zdrob iz činkvantina 70 K 80 v, moka za polento iz činkvantina 64 K 86 v, navadna koruzna moka 48 K 85 v, zdrob iz bele koruze 70 K 80 v, moka iz bele koruze 63 K 60 v. Ako pa mlinar sam dostavi moko v oddaljene občine, je vlada za to določila poseben tarif, ki obsega prevozne-in vse druge stroške. Tarif je razviden pri občinah. Vsi prodajalci, ki moko na drobno prodajajo, morajo imeti v svojih prodajalnah cenik moke vseh vrst javno nabit.
Monopol za električno silo. 'Na; Nemškem se čimdalje bolj zavzemajo, da se proizvajanje električne sile monopolizira. Na Saksonskem je zveza občinskih elektraren sklenila že pred začetkom vojske, da se s sodelovanjem vlade napravita dve centrali s stroški 50 do 60 milijonar? mark na javnopravni podlagi in da se v ta namen nakupijo obširna premogova polja. Vojska ni ustavila precide! za ustanovitev tega ob-činsko-idržaviiega monopola. Razvoj časa z&hteva velikih central, ki morejo cele dežele ali province oskrbovati z elektriko. Samo v takih velikih centralah se more električna sila proizvajati poceni, kar je pogoj za nadaljni razvoj električne uporabe. Le za take o-gromne naprave se izplača, da se napravijo dolinske zapore, da se regulirajo reke, ali da se nakupijo veliki premogovniki; le velike centrale morejo oskrbovati z elektriko vsa mesta in vasi obsežnejšega okoliša. Od central, kar jih obstoji sedaj, so naj večje že v javni lasti, večina drugih so mešani obrati, pri katerih so večinoma najbolj1 udeležene razne mestne občine:
Kužne bolezni na Štajerskem. Od 1. do ,7. avgusta so se javili zdravstvenemu oddelku pri graški cesarski namestniji (sledeči slučaji kužnih bolezni: V Gradcu: Škrlatica 2 osebi oboleli, davica 6 oseb o-bolelo, 2 umrli, tifus 27 oseb obolelo, griža 13 oseb obolelo, 1 oseba umrla. V drugih krajih dežele: Škrlatica 19 oseb obolelo, 3 umrle, đavica 29 obolelo, 5 umrlo, tifus 69 obolelo, 2 umrli, griža 11 obolelo. 1 umrla, nalezljivo otrpnjenje tilnika 1 oseba umrla-pegasti legar 2 osebi oboleli, aszijatska kolera 26 o-seb obolelo, 2 umrli. V šolskem okolišu Hitzendorf na Srednjem Štajerskem so se pojavile ošpice, v šolskem okolišu Remšnik pa oslovski kašelj.
10.000	mrtvih vsled viharja. V okolici Šanghaja in Kantona na Kitajskem je divjal dne 14. avg. strasen vihar. Nastale so velike povodnji in požari. Guverner azijskega ladjevja Združenih držav Severne Amerike brzojavlja iz Kitajske svoji vladi, da je samo v okrožju Kanton izgubilo najmanj 10.000 oseb svoje življenje. Na veliki reki AVusung se je potopilo 50 kitajskih ladij, tako da. je sedaj plovba po ti reki popolnoma nemogoča. Vsa trgovina in promet sta u-stavljena.
Sedem otrok utonilo. Reka Bialka pri Krakovu je vsled velikanskih nalivov narasla tako hudo, da je oredrla jezove in udrla v hišo Walicke, v kateri so" stanovale tri družine. Delavci neke > bližnje tovarne so rešili vse tri družine z otroci vred v čoln in so nameravali vesljati na varen kraj. lV sredini deroče reke se je pa čoln prekucnil in vse osebe, katere so se nlahajale v čolnu, so padle v reko. Pred očmi matere, ki je stala ob obrežju reke. je utonilo 7 otrok, ki so se nahajali v Čolnu.
Dopisi.
Maribor. Krušne karte, s katerimi se bo odslej kupovalo moko in kruh pri trgovcih, se ne bodo oddajale več posameznim strankam, ampak samo hišnim gospodarjem. Dosedanje izkaznice za moko niso več veljavne. Krušne karte se bodo odslej izdajale vsakih 14 dni, L j. 29. avgusta, 11-, 25. septembra i. !• d.
Odgovorni urednik: Franjo žebot.
Vsak hišni gospodar dobi dva hišna seznama., enega belega in enega zelenega ter potrebno število seznamov za stranke. Te seznamne tiskovine se morajo izpolniti po stanju dne 25. avgusta. Dne 25, avgusta bodo policijski stražniki te sezname pobirali od hiše do hiše. Hišni gospodarji, ki seznamriih tiskovin niso -, dobili, naj jih takoj zahtevajo na magistratu. Na podlagi izpolnjenih seznamov se bodo potem pripravile karte za kruh in moko. V soboto dne 28. avgusta med
4.	in 7. uro se dobijo, te karte po hišnem gospodarju ali njegovem namestniku v pisarni meštuo-oskrboval-nega' urada Stolni trg (mestna hranilnica). Hišni gospodar dobi hišni seznam št, I. in; potem število krušnih kart. Drugokrat pa mora prinesti gospodar seznam I. seboj in dobi drugega (zelenega,). Stranke morajo prejem krušnih kart v sezraamu potra t..,
Maribor. Padel je na severnem boj.ŠČu bivši stavec Ivan Kline. Bil je dejfj časa usAužben, v Girilo vi tiskarni.
Maribor. Vojaška bolnišnica, v tukajšnjem samostanu; čč. oo, frančiškanov se je opustila.
Maribor. Samostan oo. frančiškanov je dosedaj dal avstrijski armadi 8 vojakov in 'sicer 6 bratov in 2 služabnika.
Št. Peter niže Maribora. Lepo tiho domače veselje smo obhajali Sentpetrani preteklo nedeljo, dne 22. avgusta, Naš priljubljeni č. g. župnik 'M. Štrakl je obhajal srebrno sv. mašo. Občinski odbor je ob tej priliki imenoval g. župnika radi Zaslug za ljudski blagor, občino in šolo častnim občanom, Župlfani pa kličemo svojemu duhovnemu voditelju: Se na mnoga leta!
*	Hoče pri Mariboru. Dne 12. 'avgusta je ustavil orožniški postajevUdj j a Frane Plenk dva potnika, ki sta potovala po državni cesti. Takoj mu je bilo jasno, da sta potnika tuji osebi. Pril zaslišanju se je dognalo, da sta prijeta patnjikia ruska begunca Aiolo. Sander Okcančenko in Jakob Malakof, doma daleč notri v Rusiji, ki sta pobegnila Iz ujutniškoga tabora pri Feldbachu. Nameravala sta pobegnpii v Itali’ jo. Izpovedala sta, da sta zanajdi tega pobegnila, ker se jima toži po domovini, (Spravili so ju v 'Maribor,
St. lij v Slov. gor. V petek, dne 20. avgusta, po noči je pogorelo veliko gospodarsko poslopje g< Evaljda Hempel v Cirknici, Škode nad 30,000 K.
*	Sv. Jakob v Slov, goricah. Umrla je po krat-
ki bolezni mladenka Marija Bračko, ki je bila vagled-na članica Marijine Družbe in povsod priljubljena. N. v m. p. !	s
*	Mursko polje. Na Murskem polju se je pričela košnja otave, katera bo povoljna. Parne mlatilnice mlatijo po vaseh. Kakovost zrnja je lepa. Ajda po polju cvete in je velika, krompir je lep in zdrav, koruza lepa. Ljudje opravila vse sproti opravljajo. Ja-bljane in hruške so, jako mnogo obrodile in 'še jak» lep sad. Tako bomo imeli, ako nas nadalje ljubi Bog obvaruje pred točo, srednje dobre letino. Naši mili in dragi bojevniki takrat, ko se vrnete, nei boste našli pomanjkanja. Mi doma ostali pa prosimo Boga, da naj le naši junaki klefega sovražnika naklestijo na vseh straneh.
Poljčane. V občinah Sv. Ana, Dežno, Pekel, Hrastovec, Jelovci-Makole, Modraže, Pečke, Brezje, Poljčane, Statenbreg, Stopno in Studenice se je odre, eni pasji zapor razveljavil.
*	Ivanjkovci. V pondeljek, dne 2. avgusta, je pričela tukajšnja vodovodna zadruga z deli, kojih namen je, osušiti 40 ha močvirnih travnikov ter urediti dva in pol kilometra idolg potok. Delajo ruski vojni ujetniki.
Savinjska dolina. Obiranje hmelja je v polnem teku. Letina bo bolj slaba, ni čuda, saj je marsikje manjkalo skušenih, delavnih sil. Glede cene se ne čuje doslej ničesar dobrega; nekateri ponujajo 70 kren za meterski stot, s čemur pa niso niti kriti gotovi izdatki. Govorica, da bo država hmelj nakupila, je pa prazna.
€eije. Zadnje dni sta obolela samo vojaka, ka sta došla z južnega bojišča, na koleri. Pri peterih vojakih pa se je doznalo, da so prenašalci kollera-Dach lov, Med domačim prebivalstvom v Celju in okolici se še dosedaj ni potavil noben slučaj kolere.
*	Celje. Umrl je v Celofvcu višji rudarski sretnik Friderik Salomon, 52 let star Pokojni je služboval pred letu pri rudarskem revirskem uradu, v Celju.
*	Galicija. Vedno bolj primanjkuje delavskih moči. Možje in fantje so odšli k vojakom, druga mladina pa dere večinoma v Žalec in v Savinjsko dolino obirat hmelj. „Zakaj pa ne pomagate rajši doma delati, ko je vendar taka sila“, jie vprašal nek popoL nik. Dekleta pa so odgorvorila: „(Veste, v Žalcu za--služimo dnevno 2 do 3 krone, pa smo zraven še lahko lene; doma nam nihče toliko ne plača, tudi lenob© nam ne privoščijo!“ O blaženi hmelj!
*	Laški trg. Četam na južnem bojišču dovažajo-sedaj tudi znano toplo zdravilno vodo iz tukajšnjih vrelcev.
Trbovlje. Svoj 301etni službeni jubilej pri trboveljski premogokopni družbi je obhajal te dni uradnik Juro Gorjup.
P. a. žapnjlske urade vljudno opozarjamo, da nam pošljejo takoj »daj v tisak spovedne listeke, ako jib bodo rabili sa prihondje Velikonoč. Tiskarna še sdaj ima nekaj delavskih meči, ob novem letu pa jih najbrž ne bode več, kajti izmed sedanjih p» močnikov so 8 že potrjeni s» vojake, i še gredo k naboru in potem nam ostanejo še trije, nadomestila pa ni dobiti nikjer. Kdor hoče torej za gotovo še sploh dobiti spovedne listeke, naj takoj naroči.
Tiskarna sv. Obila.
Izdajatelj la založnik: Konaordj „Straža.*
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora,