primorski dnevnik J* začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril °ad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. •eptembra 1944 se je tl-•kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. n^aja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini «•kani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M. dnevni! o *• 53 o - " rn ...ah ir;;;* v-.;! ~n rn X1 Ul Ul J» 'X* O J> Cena 500 lir - Leto XL. št. 113 (11.836) Trst, nedelja, 13. maja 191 Zakaj množična manifestacija v Gorici BORIS RACE Množična slovenska manifestacija v ^Mici bo izraz odločnosti celotne slovenske skupnosti v Italiji, da ne bo Popustila v naporih, da pridemo do sakonskega priznanja naših narodnostnih pravic. Hkrati bo jasno opozori-da se Slovenci nismo utrudili in da ^*snio demoralizirani zaradi ponavljajočih se zavlačevanj. Nasprotno, manifestacija predstavlja višjo stopnjo Pritiskov na politične stranke, na vla-. o in na parlament, da končno izpolnilo obveze do naše skupnosti. Manifestacija nam bo dala prilož-n°st, da ponovno protestiramo proti plačevanju in proti pomanjkanju po-•tične volje, da se slovensko vprašanje reši. Minilo je skoraj že šest me-®Ccov, odkar je pristojni minister iz-iVii. da je prvi osnutek vlade izde-aJ in da pričakuje pripombe drugih pustrov. Ni nam znano, da bi se v tem času kaj v zvezi s tem zgodilo. Protestirali bomo proti izjavam deželnega tajnika Krščanske demokracije, ki je februarja letos opozoril vla-no, naj ne izdela tak zakonski osnutek, r1 bi Priznal Slovencem preveč pravic M bi na ta način bil za Krščansko ornokracijo nesprejemljiv. Izrazili bo-n*o solidarnost z Benečani, ki so tako sPretno ugnali deželnega odbornika *a kulturo, člana republikanske stran-o. ki je v Špetru Slovenov organiziral kroglo mizo z naslovom »Nobene glo-a ne zaščite za Nadiške doline«. Na manifestaciji bomo protestirali bv°ti neizpolnjevanju zakonskih dolo-C! ’ ki so nam v prid, kot je tiskanje Ravenskih šolskih knjig in televizijske daje v slovenščini, obsodili bomo sabljo in načrtno ofenzivo proti do-. et veUavnim pravicam slovenskega iczika. Nadaljevanje na 2. strani IV.i O O Včeraj v kulturnem domu »A. Sirk« v Križu Številni delegati na obenem zboru poudarili zavezanost slovenstvu in kulturi Z včerajšnjega občnega zbora poziv na enotno manifestacijo za globalni zaščitni zakon, ki bo v Gorici ACE MERMOLJA TRST — Pod geslom »Povezani med seboj, odprti v svet« se je včeraj odvijal v Domu »A. Sirk« v Križu 25. občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Zbor se je pričel slovesno, s podeljevanjem nagrad zaslužnim društvom in posameznim kulturnim delavcem, ki so vidno doprinesli svoj delovni in srčni delež razvoju naše slovenske kulture. Na odru kriškega kulturnega doma je najprej nastopil domači dekliški pevski zbor, nakar je predsednik ZSKD Marko Kravos prinesel pozdrav vsem delegatom in gostom. Med njimi naj omenimo vsaj delegacijo SKGZ, ki so jo sestavljali predsednik Boris Race, tajnik Dušan U-dovič, predsednik odbora za kulturo Klavdij Palčič in Edmund Košuta, predsednika Sveta za kulturo pri SZDL in predsednika ZKO Slovenije Jožeta Ostermana, konzula SFRJ v Trstu Nevenko Kovačič, deželnega svetovalca Borisa Iskro, odbornika za kulturo na tržaški pokrajini Zor- ka Hareja, dolinskega župana Edvina Švaba, tajnika SPZ iz Celovca Janka Maleta in številne druge predstavnike iz Slovenije in zamejstva. Pozdravom predsednika je sledilo podeljevati je nagrad, obrazložitve je podala napovedovalka Savina Remec. Zlati krog za dosežke v obdobju med dvema občnima zboroma ZSKD so prejela naslednja društva, oziroma skupine: Mešani pevski zbor Pod lipo iz Bar-nasa, Mladinska gledališka skupina KD »Vesna« iz Križa, Kulturno društvo »Skala« iz Gabri j ob 75 letnici delovanja in Slovensko kulturno društvo »Slavec« iz Ricmanj ob 90-letnici delovanja. Krog z zvezdo za življenjsko delo so prejeli: Vilko Batič iz Lonjerja, Rafael Grgič s Padrič, Stanko Kuštrin iz Podgore in Frančko Žerjav iz Trsta. Zlati krog za požrtvovalnost so prejeli : Ivan Klanjšček, Aldo CIodig, Zvonko Lcgiša, Roman Petejan, Viktor Sosič (Torči) in Marta Werk-Volk. Nagrajevanju je sledil izrecno delovni del zbora. Po izvolitvi delovnega predsedstva je prebral predsedniš- ko poročilo Marko Kravos. V njem je načel bistvene probleme Zveze in njenega dela v naši stvarnosti. Po- vzetke poročila objavljamo na 9. strani. NADALJEVANJE NA 5. STRANI Poziv z občnega zbora ZSKD Z enotnim in množičnim zborovanjem 20. maja v Gorici bomo Slovenci v Italiji potrdili svojo zahtevo po globalnem zaščitnem zakonu, ki naj vsem pripadnikom naše skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini prizna narodnostne pravice brez kakršnihkoli umetnih in diskriminacijskih delitev. 40 let po koncu vojne Slovenci zahtevamo, . naj nam demokratična Italija, nastala iz odporništva, vendarle prizna tiste pravice, ki so zapisane v njenem temeljnem zakonu, republiški. ustavi, in naj izpolni obveznosti, ki jih je sprejela z mednarodnimi pogodbami. Da bi ta naša zahteva odjeknila prek meja dežele, vse do rimske vlade in parlamenta, je bistvenega pomena, da bo goriška manifestacija čimbolj množična. Zato kulturni delavci, zbrani na občnem zboru Zveze slovenskih kulturnih društev pozivajo vse člane zveze in na splošno vse Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, da s svojo prisotnostjo v Gorici jasno in odločno spet potrdijo, kaj želi slovenska narodnostna skupnost in kaj pričakujejo od države in njenih inštitucij. Naše geslo naj bo zato: 20. maja vsi na Travnik v Gorico. Nobenega dvoma ni o njegovi potrditvi Kongres PSI poteka v znamenju premoči tajnika Bettina Craxija SANDOR TENCE VERONA — Socialistični kongres, ki se bo zaključil danes ponoči, bo gotovo ostal zapisan v skoraj stoletni zgodovini te stranke. In to iz dveh razlogov. Prvič, ker je to kongres brez prave notranje razprave in kjer je vsa pozornost name- njena izključno Craxiju in njegovi politiki in drugič, ker je tudi formalno in ne samo vsebinsko potrdil dokončno razporoko med socialisti in komunisti. žvižgi in vmes tudi zafrkljivi klici, ki jih je bil v petek deležen Berlinguer ob vstopu v kongresno dvorano, niso bili sad naključja, ampak označujejo polemično vzdušje do KPI, ki vlada v tem trenutku med socialistično množico. Komunistični tajnik, ki je edini.med vsedržavnimi voditelji včeraj zjutraj sledil poteku kongresa, ni hotel javno komentirati petkovega grenkega sprejema. Craxiju pa je, kot poročamo na drugem mestu, posredno Berlinguer odgovoril na popoldanskem partijskem shodu v bližini Verone. Včerajšnja razprava, ki se je sukala izključno okrog vprašanj mednarodne politike in gospodarstva, je bila skoraj v celoti pod vtisom Craxi-jevega petkovega nastopa, in razen redkih izjem, ni vzdramila kongresi- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Berlinguerjev odgovor VERONA — »Žvižganje in tudi psovke, ki sem jih bil deležen na socialističnem kongresu ne smatram za osebno žalitev, ampak samo za odraz tega, kar dejansko mislijo danes o komunistih mnogi v tistem taboru:« Tako je Berlinguer komentiral na nekem partijskem shodu blizu Verone »pozdrav«, ki mu ga je v petek namenil velik del socialistične tribune. Tajnik KPI je negativno ocenil Craxi-jevo politično poročilo in se o-bregnil zlasti ob dejstvo, da je predsednik vlade skoraj popolnoma spregledal zadnji razburljiv razplet afere o framason-ski loži P2. »P!ay-off« za napredovanje Jadran v Pistoii računa na zmago Drevi ob 18.30 se bo naša združena košarkarska ekipa Jadran že drugič v razmahu osmih dni v Pistoii pomerila z Mal tinti jem. Medtem ko prejšnja tekma ni bila več pomembna za končno lestvico prvenstva Gl lige, je današnja izredne važnosti, saj bi zmaga našim fantom na stežaj odprla vrata za napredovanje v B ligo, ki jo »plavi« naskakujejo že tretje leto zapored. Za drevišnji nastop jadranovcev vlada seveda med našimi ljubitelji športa izredno zanimanje, ki presega meje športnega dogodka. Poleg tistih, ki bodo ekipi neposredno sledili v Pistoio (teh tudi tokrat, kot že na številnih gostovanjih, ne bo malo), bodo za u-sodo Jadrana številni navijači »trepetali« tudi doma ob radijskih sprejemnikih aU pred telefonom. MOŠKA ODBOJKA Bor JIK Banka napredoval v C-2 ligo PRAVICE GORICA -Travnik, 20.maja 1984 ob 11. ur » *wf MWNWtw om*m**£i. Vsa pozornost usmerjena v Gorico NA 5. STRANI POHITITE Z REZERVACIJAMI ZA POSEBNE PREVOZE Dobrodošli v Trst Dober del napovedanih tristo tisoč alpincev je včeraj ie bilo v Trstu. Mesto jih je sprejelo s simpatijo in v upanju, da bo tudi njihova prisotnost prispevala k sožitju in razumevanju med tu živečima narodoma • Zakaj v Gorico NADALJEVANJE S 1. STRANI Ponovno bomo potrdili, da nočemo biti deljeni na kategorije, na take Slovence, ki bodo dobili na dom dokument v dveh jezikih, na tiste, ki bodo morali vsakokrat posebej zahtevati slovensko besedilo in končno na take, ki ne bodo imeli nikoli možnosti dobiti v slovenščini napisan dokument. Izrazili bomo odločno nasprotovanje, da bi z avtoritativno samovoljo odcepili od slovenske manjšine v Italiji tisti njen del, ki živi v videmski pokrajini in mu dali ime »krajevno prebivalstvo slovanskega ali slovenskega izvora«. Na manifestaciji bomo zahtevali slovensko šolo za Slovence v videmski pokrajini, avtonomijo slovenske šole in spoštovanje gospodarskih interesov Slovencev. Od vlade bomo zahtevali, naj v najkrajšem času izpolni obljube in naj se razprava v senatu, ki je napovedana za sredo nadaljuje brez prestanka, tako da bi bil globalni zakon kmalu sprejet. V Gorici bomo vidno, otipljivo dokazali enotnost vseh Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini v vseh vprašanjih, ki nas zadevajo. Pri tem bomo krepili v sebi prepričanje, kako je ta enotnost nujna in kako jo je treba varovati v tem, za nas tako važnem času. Dokazali homo našo moč v spopadu z vsemi tistimi silami, ki z jemanjem pravic nas hočejo utruditi in demoralizirati, češ, vaši napori so zaman, če vam bo zakon dal pravice, bomo storili vse, da jih ne boste uživali. Dali bomo odločen odgovor tudi vsem tistim, ki z navajanjem ponarejenih številk o naši prisotnosti nas hočejo odvrniti od nekaterih naših temeljnih zahtev. Manifestacija na Travniku v Gorici bo torej morala predstavljati važno e-tapo v boju za naše narodnostne pravice. čim več Slovencev z vseh krajev se je bo udeležilo, tem močnejšo sled bo zapustila. Mi sami imamo možnost, da to dosežemo, zato je prav, da priložnosti ne zamudimo. BORIS RACE • Kongres PSI NADALJEVANJE S 1. STRANI stov iz dolgočasja in nepazljivosti. Mnogi govorniki so samo citirali besede in misli predsednika vlade, spet drugi pa so povzeli in le površno poglobili tematike, ki jih je že obravnaval Craxi. V debati se je včeraj oglasila tudi notranja levica, ki pa je, če izvzamemo De Martina, razočarala in dokazala, da je že skoraj v celoti postala sestavni del Craxi jevega reformističnega bloka. Najboljši vtis je včeraj po našem mnenju odnesel stari neapeljski politik in nekdanji tajnik stranke De Martino, ki velja skupno z Mancinijem, za ostrega kritika Craxijeve linije. Priletni politik, ki je bil pred dvajsetimi leti pobudnik prvega levega centra, je umirjeno, a odločno očital sedanjemu vodstvu PSI kratkovidnost pri prizadevanjih za popuščanje napetosti v svetu in površinsko ocenil mirovna gibanja v Italiji. De Martino, ki ga je polovica kongresistov pozdravila z burnim ploskanjem, druga polovica pa z molkom, se ni dotaknil notranjih razmer v stranki, glede tako imenovanega moralnega vprašanja, pa je podčrtal, da je skrajni čas, da se tudi socialisti dokončno izrečejo o rovarjenju lože P 2. V popoldanskih urah sta spregovorila tudi sekretar UIL Benvenuto in Agostino Marianetti, bivša desna roka Luciana Lame, ki je sedaj socialistični poslanec. Benvenuto je potrdil že znana stališča svoje organizacije glede sindikalne enotnosti in ostro obtožil komuniste, da si hočejo prisvojiti sindikalno zvezo. Kongres PSI se bo nadaljeval danes in zaključil pozno ponoči z izvolitvijo novih vodilnih organov stranke. Na govorniškem odru se bodo danes zvrstili vsi najožji in najzvestejši tajnikovi sodelavci. Računajo, da bo Craxi potrjen za tajnika s 'plebiscitarno večino, saj ima' v tem trenutku za seboj 90 odstotkov članov stranke. SANDOR TENCE Niti ČSSR in Laos v Los Angelesu MOSKVA — Včeraj sta tudi olimpijska odbora Češkoslovaške in Laosa sporočila, da njuni atleti ne bodo sodelovali na olimpijskih igrah v Los Angelesu. Število držav vzhodnega bloka, ki so nastop odpovedale, narašča tako na sedem. Ogorčen napad K D na Craxi je v govor KD v Čedadu o zaščiti manjšin Bressani: Poseže naj zdaj ministrski svet RIM — Dejstvo, da je Bettino Craxi vključil v svoje poročilo na vsedržavnem kongresu socialistične stranke tudi pismo, ki mu ga je pisal Aldo Moro, ko je bil ujetnik rdečih brigadistov, je vzbudilo val o-gorčenja v krščanski demokraciji. Glasilo KD »D Popolo« danes ugotavlja, da so zadnje sodne obravnave proti tolpi, ki je ubila Alda Mora dokazale, da so teroristi nameravali vsekakor ubiti predsednika KD in da bi ga torej nikakršna pogajanja ne vrnila družini, kajti teroristi so si zastavili kot glavni cilj destabilizacijo italijanskega političnega sistema. Upravičeno je torej vprašanje, ugotavlja »II Popolo«, čemu je koristno, po šestih letih, pogrevanje vsebine pisma, ki je bilo vsem dobro poznano. In tu »H Popolo« najostreje napada Craxi ja: medtem ko so v drugih strankah nekatere osebnosti kon spirirale s teroristi, jih finansirale in jih vključevale v svoje vrste, so pod svinčenkami rdečih brigadistov padli Aldo Moro, Vittorio Bachelet, Pino Amato, Piersanti Mattarella ter so sodniki, časnikarji in varnostne sile izgubili nekatere najzvestejše može. Tega Italijani niso pozabili, tega ne morejo pozabiti, poudarja »D Popolo«. Skratka, to je prvič, da demokristjani neposredno očitajo nekaterim politikom — in med temi je nedvomno tudi Bettino Craxi, saj je prav njegov citat sprožil reakcijo »Popola« — da so na tiho podpirali rdeče brigadiste. Očitek je izrazito političen, zato pa je trebzf tudi pričakovati, da bodo posledice politične. Skratka, Craxi jeva v.ečina je iz dneva v dan bolj labilna, čeprav nikomur ni jasno, kakšno vlado bi lahko sploh sestavili, če bi demokristjani izzvali Craxijev odstop. BOJAN BREZIGAR ČEDAD — Zaščita jezikovnih manjšin in zakonske pobude KD za ovrednotenje jezikovnih značilnosti obmejnih krajev so bile predmet sestanka, ki ga je priredila v Čedadu videmska KD in sta se ga udeležila tudi senator Mario Toros in poslanec Piergiorgio Bressani. Prvi je opravil zgodovinski pregled politike krščanske demokracije v zvezi s temi vprašanji od konca druge svetovne vojne, pri čemer je zanikal, da bi KD izvajala raznarodovalno politiko in poudaril zgodovinske razlike med demokristjani in nacionalističnim ter fašističnim vodilnim razredom. Toros je tudi naglasil vlogo KD za gospodarsko oživljanje goratih predelov ob meji. Poslanec Bressani pa je zavrnil o-čitke o zavlačevanju KD glede zaščite jezikovnih manjšin in pri tem za- trdil, da so demokristjani aktivno sodelovali v vladnih študijskih komisijah, nato pa predložili svoj zakonski predlog »ko je bila vlada prisiljena opustiti svojega spričo togosti, ki so se prikazale zlasti s slovenske strani«. Glede vsebine predloga KD pa je Bressani poudaril, da »zaščita, ki jo predlagamo kot možno in pravilno ni globalna«, ampak, da KD ločuje različne stvarnosti, ki terjajo različno obravnavo, kar po njegovem ne pomeni diskriminacije. Bressani je na koncu zatrdil, da »KD zagovarja pravico ljudi, da izberejo sami ali prek krajevnih uprav, šol ali strank, kakšno vrsto zaščite sprejeti« in je pri tem dejal, da »je sedaj potreben poseg ministrskega sveta, ki bi lahko preprečil oportunistične manevre in izmišljene polemike«. Ob 9. protestu proti Pinochetovi strahovladi Spet krvava represija v Čilu SANTIAGO DE CHILE — Spet krvava represija Pinochetove policije in vojske ob devetem dnevu protesta, ki ga je tudi tokrat priredilo po vsem Čilu Državno delavsko poveljstvo ob podpori vseh demokratičnih sil. Prvi obračun govori o eni smrtni žrtvi, vsaj 10 ranjenih s strelnim orožjem, več desetinah obtolčenih in vsaj 100 aretirancih. Med ranjenimi je tudi francoski duhovnik, ki so ga podivjani karabinjerji potolkli s pendreki, francosko veleposlaništvo je pa moralo tudi nastopiti za izpustitev aretirane novinarke radia »France internacionale«. V začetku so manifestacije potekale mirno, divjaški napad fašističnih biričev se je pa začel, ko so se množice demonstrantov podale iz predmestij v center ob oglušujočem ropotanju z lonci, s čimer Čilenci tradicionalno izražajo protest. mi ■ 5H Papež spet doma RIM — Včeraj zjutraj se je Janez Pavel H. vrnil v Vatikan s svojega 21. mednarodnega potovanja, ki ga je popeljalo na Aljasko, v Južno Korejo, Pa-puo - Novo Gvinejo, na Salomonove otoke ter Tajsko. V 40 govorih, ki jih je imel v teh 11 dneh, se je dotaknil ne samo vprašanj, s katerimi se spopadajo krajevne katoliške skupnosti, ampak tudi vprašanj, ki se postavljajo na mednarodni ravni, tako na črti Vzhod - Zahod kot na črti Sever - Jug: zavzel se je npr. za združitev obeh Ko-rej; pred korejskimi delavci, predstavniki gospodarsko vzpenjajočega se Daljnega vzhoda, je poudaril dostojanstvo človeškega dela: zavzel se je za rešitev tragedije beguncev v Indo-kini in sploh za mir ob spoštovanju človekovih pravic. Sodnik za talca v središču Cunea CUNEO — Pustolovščina Iva Francie in njegovega dekleta Agnese Catini se je končala sinoči, ko sta sklenila, da se predata policiji. Vsa zadeva je trajala šest ur, v teku katerih je ves Cuneo dokaj zbegano sledil dogodkom. Začelo se je, ko so karabinjerji nekje v predmestju odkrili truplo Gian Luce Faranda, ki so ga neznanci ubili s streli iz pištole. Potem ko so ugotovili njegovo istovetnost, so se odpravili na dom Agnese Catini, za katero so vedeli, da je bila njegova prijateljica. Dekle je živelo z materjo in pri njej je večkrat prespal tudi Ivo Francia, ki so ga karabinjerji tudi tokrat našli pri njej. Ko so potrkali na vrata, sta Francia in Catini jeva začela streljati in vzela za talca dva karabinjer- ja, ki sta vdrla v stanovanje. Stvan so se takrat začele zapletati: v streljanju je bil resneje ranjen mlad karabinjer, lažje pa dva podčastnika. Takrat se je začelo romanje dekletove matere, ki je. hodila iz stanovanja do karabinjerjev in prenašala sporočila v obe strani, dokler nista Francia in Catinijeva zahtevala, naj se pride pogajat sodnik Giraudo. Slednji je sam šel v stanovanje, kjer sta ga vzela za talca in zahtevala večjo vsoto denarja, avto in prosto pot. Ta položaj je trajal nekaj ur, dokler ni dr. Giraudo prepričal Zaletnega Frando in 20-letno Catinijevo, naj se predata policiji, kar sta tudi storila. V času, ko zapiramo redakdjo še ni znano, če so ju karabinjerji obtožili umora mladega Faranda. Eksplozija v Palači Pitti Eksplozija, do katere je prišlo iz za sedaj še neznanih vzrokov je včeraj popoldne razdejala urade muzeja in povzročila sedem ranjenih. Preiskovale* so prepričani, da ne gre za atentat (Telefoto A?) Tragične posledice napačne investicijske politike LJUBLJANA — Odločitev, kateri sklep bo manj boleč, ni bila lahka. Nadaljevanje poskusne pfo izvodnje niklja na dveh trakovih ali pa zapreti kombinat? Delegati makedonske skupščine so se pred dnevi odločili za slednjega. Kombinat za proizvodnjo feronikla Feni pri Kavadarcih, to veliko investicijsko napako, vredno 62 milijard dinarjev, so zaprli in bo moral čakati na boljše dni. Za sprejeti sklep se je zavzemal predvsem makedonski izvršni svet, ki trdi, da Feni v prihodnjih dvajsetih letih ni sposoben vrniti ogromnih domačih in tujih kreditov (slednji znašajo kar 80 odstotkov investicije), pa tudi ne vloženih sredstev, če bi nadaljevali s poskusno proizvodnjo bi samo letos zabeležili skoraj 10 milijard dinar-jec izgub, te pa bi v dveh desetletjih narasle kar na 45 milijard. Gospodarstvo Makedonije bi moralo letno za pokrivanje izgub, zagotavljanje obratovalnih sredstev in za nujno tekoče vzdrže vanje prispevati okrog 18 milijard dinarjev, • ki pa jih seveda nima. O »tovarni deviz«, kot so imenovali kombinat, ki naj bi prinesel Makedoniji kar polovico skup nega deviznega priliva, so začeli razmišljati pred četrt stoletja, ko so v Rzanovu blizu Kavadarcev odkrili prve večje količine niklove rude. Kar dve desetletji sta minili v dilemah in razpravah. Trije razlogi pa so odločili, da zgradijo kombinat: v tem obdobju (1972 do 1976) je bila prava dirka za tujimi krediti, saj je vrednost dolarja padala, devalvacija ameriške valute pa je bila skoraj večja od obresti za kredite: tako kot številne druge objekte so Feni nameravali oskrbovati s takrat poceni (in zadosti) elektrike, mazuta, plina: zadnje, očitno najpomembnejše, pa je bilo vrtoglavo dviganje cen nikla (1977. leta 8 tisoč dolarjev za tono). A so vsi trije aduti — bolj ali manj pričakovano — kaj hitro padli v vodo. Strahotno so narasle obresti, dolar se je v primerjavi z dinarjem povečal za desetkrat, močno se je podražila energija, ki je še primanjkuje, pa tudi nikel se je do lani pocenil na 5 tisoč dolarjev za tono. A je že bilo prepozno. Leta 1977 so začeli graditi tri ključne objekte: rudnik Rzanovo, topilnico in transportni sistem za rudo. Že takrat so nekateri menili, da bodo dolgove za kombinat plačevali tudi ljudje, ki še niso bili rojeni. Podobno kot pri drugih jugoslovanskih tovrstnih objektih so kombinat gradili enkrat dlje, kot so planirali. Zato se je tudi strahotno podražil — menda kar za 22 krat (tudi na račun obresti, paritete dolarja) in čeprav še ni povsem končan je stal 62 milijard dinarjev. Leta 1982 so začeli s poskusno proizvodnjo, že lani aprila pa je skupščina Makedonije zahtevala pri treh znanstvenih inštitucijah (nevtralnih — v Beogradu in Boru) analizo o resničnih možnostih Fenija. 0" koncu lanskega leta so jo dobili in račun zan)° — milijarda dinarjev. Bistvo obsežnih analiz je, da bi kombinat lah' ko obratoval samo, če bi ga razbremenili dolQ°v in če bi izvedli nekatere tehnološke izboljšat konca leta verjetno za 30 odstotkov višja, ni P°' sebe j spodbudno, saj bi Feni lahko plačeval sv°' je obveznosti le, če bi se nikel podražil za V0' lovico. Pravzaprav je edino svetlo dejstvo v let° trajajočih razpravah o usodi Fenija, da so naloge rude (ki je sicer manj kvalitetna, kot s° sprva mislili, a še vedno zadovoljiva) večje, M1 so pdfcazale prve raziskave in bi omogočalo eksploatacijo več kot 20 let. Napak bi bilo misliti, da je gospodarska temd leta ali celo desetletja končana. Veliko bo stom tudi konserviranje že postavljenih naprav kombinata, ki jih bo zob časa kljub temu močno načel-Zgodba gotovo ni končana tudi za 2.300 delavee■" Fenija, ki so jim obljubili delo oziroma social" varnost. In ne nazadnje, makedonska skupščin je ob svojem sklepu jasno zahtevala Post><^ornale di Udine« 22. novembra 1866 takole označil: »Treba je iztrebili te Slovane«. Znano je, da je prebivalstvo ob niejnem pasu očitno slovensko in to 120 letni nasilni asimilaciji. Najbolj zahrbtna in učinkovita strategija 20„ zanikanje kakršnekoli zakonske zaščite pa je v tem, da ga prepri-Cas< naj ne zahteva svojih pravic, naj nikoli ne protestira in, še boljše, se sam nima za to, kar dejansko 3e" F tem smislu so ostale v žalostnem spominu nekdanje odprave naših županov v Rim. Med časovno manj oddaljenimi po-°bnimi primeri velja omeniti zaup- 0 okrožnico, ki jo je pokrajinski od-,°.r Krščanske demokracije poslal i-'im županom. V njej so bili sugerirani odgovori na vprašalnik, ki ga j Poslala posebna študijska komisi-" za vprašanja slovenske jezikovne Tunisine v deželi Furlaniji - Julijski Talini, ki jo je ustanovil tedanji Predsednik ministrskega sveta Giulio tpTte°tt}- Nanovo, od zunaj in iz ral h jnteresov je okrožnica diktira lažno razlago naše resničnosti: Pjeni krajevni, prestrašeni razlagal- 1 so izdali svojo nebogljenost in ne-Pripravo s tem, da so natvezli kopico eumnosti, nesmiselnih in neresnič-in trditev. V takšnih primerih bi orafi iskati avtentično razlago poj-a »prisilna moč institucij«, ki ga je je U^°*a Krščanska demokracija, ko ob predstavitvi svojega zakonskega ve Za zaščH° in ovrednotenje sloji ,e jezikovne skupnosti v Furlani-l ' Julijski krajini formalno prizna-' r° ie asimilacijski pritisk dosegel ‘®oj učinek. Dokument je izrazil zahtevo po glo balni zaščiti Slovencev v Italiji. V svojem »pismu - izjavi« pa je župan Mamini zapisal, da je dokument podpisal »nehote in v trenutku zmedenosti«. Bralcem moramo pojasniti, da je bil dokument sestavljen 28. februarja na skupnem sestanku z enotno delegacijo Slovencev v Italiji. Na njem je župan Mamini večkrat posegel in nedvoumno izrazil svoj popolni pristanek na bistvo razprave ter na črko in duh dokumenta. Dokument je priobčil »Novi Matajur« 15. marca in ni vzbudil nobene reakcije prt županu Manziniju, ki je sicer naročnik štirinajstdnevnika. Naslednjega 15. aprila se je isti list vrnil k zadevi ter objavil tudi imena podpisnikov. Dva tedna pozneje pa je župan preklical svoj podpis v »Messaggera Venetu«! Tu moramo še nekaj omeniti. Župan Mamim je v bližnji preteklosti že podpisal dva podobna dokumenta, in sicer 8. januarja ter 28. marca 1984. Ob tem se lahko upravičeno vprašamo, ali je verodostojno, da nekdo podpiše kar tri dokumente z zahtevo po globalnem zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji , da se udeleži politično pomembnega sestanka, na katerem poseže in vpričo kakih sto ljudi pristane na zahteve —in da naposled izjavi, da je vse to storil »nehote in v trenutku zmedenosti?« Nikakor! Na tem mestu želim navesti dva stavka iz spisa Luigija Sturza »Politica e morale« (Edizioni Politica Popolare, Napoli, 1960): »Nobena stranka si ne sme lastiti pravice nad vestjo svojih članov«, (II. knjiga, str. 247), »Sodba osebne vesti mora prevladati pred strankarsko disciplino. Ta moralni kriterij je absoluten in ne dopušča odstopanj« (II. knjiga, str. 114). Vemo, da Sturzo ni več v modi v nekaterih političnih krogih, in za to nam je žal. Veliko hujša pa je v taistih krogih uveljavljena politična praksa, ki ne dopušča, da bi bile objektivno seznanjene z našo resničnostjo italijanska javnost ter politične sile na deželni in državni ravni: nekaterim vzamejo izkaznice, druge pa prisilijo na neverjetne preklice. . so ta dolga premisa je potreb rm,,P%.^no pravilno uokvirimo r lin 6,81 Podobni dogodek, ki predst aL!esnični škandal. V nedeljo, Pri hx-ie »Messaggero Vene °bčil »pismo - izjavo« podboneš j. zupana o pristanku na dokumt si ®° ga. Podpisali tudi drugi župi lurenski duhovniki in številni l 1 delavci iz Beneške Sloven Če tem skritim silam, ki preživijo politične režime, uspe vsiliti nekemu županu takšno dejanje, kako je mogoče zahtevati, da navadni ljudje svobodno izrazijo svojo misel v ozračju nenehnega psihološkega pritiska? To so žalostne resnice, ki jih je treba obsoditi ter z njimi seznaniti tiste, ki morajo odločati o naši bodočnosti. URARNA IN ZLATARNA KARLO MIKOLJ TRST . Campo S. Giacomo 3 Telef. 795-881 Pred dnevi na videmskem vseučilišču Paternu predaval o sodobni liriki v Sloveniji od leta 1945 do danes V okviru plodnega sodelovanja med Univerzo »Edvarda Kardelja« v Ljubljani in Univerzo v Vidmu, sta bili 9. in 10. maja dve predavanji o sodobni slovenski liriki, prvo teoretičnega, drugo pa praktičnega značaja z branjem tekstov najznačilnejših predstavnikov glavnih smeri sodobne slovenske lirike. Predavatelj je bil Boris Paternu, redni profesor za literatumo zgodovino na ljubljanski univerzi, ki ga je občinstvu predstavila predstojnica katedre za slovenski jezik na videmski univerzi profesorica Neva Godini, sicer redna profesorica za slovansko filologijo prav tako na univerzi v Vidmu. Predavanje, ki mu je sledilo lepo število slušateljev tečaja slovenskega jezika, pa tudi nekateri profesorji in slušatelji tečaja srbohrvaškega in poljskega jezika, je bilo posvečeno analizi slovenske poezije od leta 45 pa do danes. Slovenska poezija se razvija od prve povojne faze, od faze graditve porušene domovine, ko aktivistično in deskriptivno poje o preobrazbi sveta in človeka, do popolne skepse v sredini fiO. let posebno pri Tomažu Šalamanu, ki razdere vse tradicionalne sisteme, do nove vere, nove svobode v najno vejši slovenski liriki, ki jo odlikujejo subjektivistična transcendenca v širšem smislu besede in družbenokritična usmeritev. Zelo zanimiva je bila analiza zamejske, tako koroške kot primorske poezije, ki jo odlikujejo posebne značilnosti v okviru slovenske lirike sploh in sicer: bitka za nacionalni obstoj, krajinski kolorit — ko bereš Košuto ve poezije vidiš Trst pred seboj, je rekel med drugim Boris Paternu, pri Zajcu pa ne čutiš Ljubljane, uporaba dialekta v poeziji na Tržaškem in še posebej v Beneški Sloveniji ter na- vezava na italijansko oziroma nemško literaturo. Na koncu se je razvila zelo široka debata kjer je bil med drugim govor o prevajalski politiki in o plodnih stikih z drugimi jugoslovanskimi literaturami, ki so vnesle v slovensko poezijo bogate izkušnje, denimo posebno srbskega nadrealizma in tako nad vse oplajale našo sodobno slovensko liriko. MARINO VERTOVEC V Izoli predstavili novo knjigo »Boj pod Olimpom« Ob prisotnosti številnih uglednih družbenopolitičnih delavcev, zgodovinarjev in nekdanjih partizanskih borcev so v petek dopoldne v Izoli predstavili knjigo »Boj pod Olimpom«. Gre za zbornik pričevanj o udeležbi Slovencev v narodnoosvobodilnem boju Makedonije, Grčije in Albanije v letih 1941-1945. Knjiga je delo skupine avtorjev, uredila pa sta jo Albert Klun in Tone Gošnik. V uvodni besedi je strokovni recenzent dr. Rado Bordon povedal, da je pobudo za izid knjige dal osrednji odbor prekomorskih brigad že leta 1961 in da je bilo potrebno vložiti ogromno naporov, preden so zbrali spomine borcev in dokumentarno gradivo. Tako je nastal zbornik ene izmed najbolj nenavadnih poti slovenskega človeka med drugo svetovno vojno, ko ga je usoda zatekla v Makedoniji, Grčiji in Albaniji in ko se je spontano vključil v tamkajšnja osvobodilna gibanja. Bili so to večidel nekdanji italijanski vojaki iz Slovenskega Primorja, nekaj pa jih je bilo tudi iz Hrvatske I-stre, potem begunci iz Primorske in posamezni borci drugih narodnosti. Mnogi med njimi so bili ustanovitelji in voditelji osvobodilnih enot. Rado Bordon je nadalje poudaril, da knjiga osvetljuje tudi osvobodilni boj v Grčiji in Albaniji in tamkajšnje medvojne politične razmere. Tako navaja začetna stališča Enverja Hodže o NOB in opisuje usodo posameznih albanskih partizanskih voditeljev, ki sn se mu zamerili. Opisuje pa tudi težave naših borcev v albanskih in grških enotah, ko je bilo potrebno veliko naporov in tudi žrtev, da so se lahko pozneje neposredno vključili v NOV. V razpravi je več udeležencev poudarilo, kako pomembno dopolnilo je knjiga »Boj pod Olimpom« v zgodovinopisju našega osvobodilnega boja, zanimiva pa bo vsekakor tudi za tu jino. Nekaj izvodov bodo poslali predstavnikom grškega osvobodilnega gibanja E LAS. V imenu republiškega odbora Združenj Zveze borcev se je zahvalil vsem avtorjem član sveta fede racije Branko Babič. Več udeležencev je poudarilo tudi zasluge glavne ga zbiratelja gradiva in urednika knji ge Alberta Kluna. Na koncu naj še dodamo, da je knjiga izšla v 4 tisoč izvodih v sozaložbi Borca in Lipe, do obsega nad 500 strani in da je bogato opremljena s fotografijami, barvnimi zemljevidi in z drugim dokumentarnim gradivom. Odbor za kulturo pri SKGZ o goriškem Kulturnem domu Pred dnevi se je v Gorici sestal odbor za kulturo pri SKGZ. Osrednja tema seje je bila posvečena Kulturnemu domu v Gorici, kulturni politiki v njem in problemom, ki se tičejo u-pravljanja doma. Na seji so bili prisotni tudi člani upravnega odbora doma. Prisotni so razčlenili vrsto pozitivnih pa tudi negativnih dejstev. Po eni strani se tako v domu odvija živahno kulturno življenje, dom je skratka potrdil, da je bil za goriške Slovence potreben. Omogočil je delovanje, ki ga prej ni bilo. Zastavljajo pa se tudi razni problemi, kot so finančni, upravni in nenazadnje je tu dilema, do kolike mere naj odbor doma sprejema »prosilce«, koordinira nastope skupin, gledališča itd. in do kolike mere naj pripravlja programe v lastni režiji. Prisotni so tudi potrdili, da je dom odprt, vendar, da je treba stremeti po vedno L. O. večji kvaliteti prireditev. AGROMARKET GORICA Ul. Favettl 5 — Telefon: (0481) 8474 ThrarifirnJi VSE VRSTE TRAKTORJEV — BALIRKE ZA SENO — KOSILNICE — FREZE — ŽAGE — ATOMIZERJI — MOTOKULTIVATORJI — ENOLOŠKI STROJI itd. Naši kmetijski stroji so posebej primerni za dela na k raških poljih. Pri nas lahko v celoti ugodimo vsem tvojim željam za poročna darila, ker imamo izredno bogato izbiro daril, kristala, porcelana, kuhinjskih pripomočkov, štedilnikov, hladilnikov, črnobelih in barvnih televizorjev, opreme za kopalnice, umivalnikov itd. itd. aa dom ‘fuUčUt ULICA CARDUCCI 20 ULICA VIDALI 9 ULICA MADONNINA 5 cfa> fnfackpz cMefa. Hàida, li fMocìfo. ùv bi morali biti na tem zborovanju vsi, ki so tu zaposleni, kot tudi uslužbenci drugih ustanov in podjetij. Važno Je namreč, das nas bo veliko, da bo predvsem navzoča naša šolska mladina, da bodo navzoči tudi šolniki-Tu ne gre za zborovanje le predstavnikov naših organizacij in ustanov, tu gre zo množično udeležbo vsem ki hočemo in zahtevamo pravice, ki nam pripadajo.« • Tržaška občina obvešča, da bo P^ kopališče pri Sv. Ani v juniju, juliju in avgustu odprto do 29. ure. Poziv predsednikov Zavodskih svetov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu Predsedniki Zavodskih svetov slovenskih višjih srednjih šol v Trstu se pridružujemo pobudam enotnega predstavništva Slovencev v Italiji in pozivamo ravnatelje, učno in neučno osebje, dijake in njihove starše, da se strnjeno udeležijo enotnega shoda, ki bo v Gorici v nedeljo, 20. maja ob 11. un. Ogorčeni ugotavljamo, da se prav v času, ko bi se morala začeti razprava o globalnem zaščitnem zakonu skuša omejevati že ustaljeno dvojezično poslovanje na slovenskih šolah in krčiti izdaja slovenskih učbenikov; nadalje ugotavljamo, da naši rojaki v videmski pokrajini še vedno nimajo niti možnosti najosnovnejšega izobraževanja v materinščini. Samo z našo množično prisotnostjo bomo izrazih odgovornim oblastem, da nikakor ne odstopamo od svojih zahtev za takojšnjo zaščito pravic vseh Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini. VIDA JAGODIC — Pred- Zav. sveta Znan. liceja F. Prešeren NADJA DOLHAR - Pred. Zav. sveta Učiteljišča A. M. Slomšek JOLANDA GERMANI - Pred. Zav. sveta Strokovnega zavoda J. Stefan ADRIJAN SEMEN — Pred. sveta Trg. teh. zavoda žiga Zois Puff-hoja kot odgovor nestrpnežem Škedenjski šolarji obeh narodnosti bodo danes dopoldne prepešačili domačo četrt. Slovenski in italijanski malčki se bodo ob 10. uri zbrati pred šolskim poslopjem v Ul. De Marchi, potem pa drug ob drugem v strnjenem sprevodu kot iskreni prijateljčki stopili na pot, ki jih bo vodila mimo drugih ške-denjskih šol vse do one v Ul. M. Praga, ki jo še vedno gradijo in ki je povzročila toliko slabe krvi med prebivalstvom. Kakor smo že včeraj sporočiti, je pobudo sprožil škedenjski odbor star šev s sodelovanjem društva Pro loco ter jo nazval »puff hoja«. Po prazničnem in obenem poučnem sprehodu, ki naj še bolj poveže otroke italijanskih in slovenskih staršev v duhu načel o sožitju in vzajemni solidarnosti, bo vsaka šola prejela poseben pokal, otroci pa kolajno in za priboljšek še sladoled iz slaščičarne Marta. Pobuda je seveda pomembna in posnemanja vredna. Toliko bolj, ker se bo odvila v času sistematičnega zaostrovanja protislovenske gonje in protidemokratičnega rovarjenja nasploh in bo izzvenela v odločen odgovor žolčnim nasprotnikom strpnosti in kulture. Zanimiv filmski večer v KD »Ivan Grbec« v Skednju Kulturno društvo »Ivan Grbec« iz Skednja je imelo v petek zvečer v gosteh našega znanega filmskega ustvarjalca, Škedenjca po rodu, Aljošo Žerjala, ki je članom društva prikazal dva svoja najnovejša filma, ki jih je napravil na potovanju po Kitajski in v Tibetu. Gradivo, ki ga je prikazal, je izredno zanimivo, saj prikazuje življenje ljudi na Kitajskem, toda ne z očmi navadnega turista, ki se spozna le na nekatere kulturne zanimivosti, temveč z očmi pravega filmskega opazovalca, ki ga zanima na sploh življe nje prebivalstva te ogromne dežele. Drugi film prikazuje naravne lepote Tibeta, razne stavbe in svetišča v večjih krajih te dežele, predvsem pa smisel, ki ga ima tamkajšnje prebivalstvo za sestavljanje barv, ki krasijo razne objekte. Oba filma nista še dokončno montirana, manjka še zvočna spremljava, vendar pa ni manjkala duhovita, včasih tudi segava govorna, »spremljava« Žerjala samega, ki je lepo dopolnila ta zanimiv filmski večer. Predsednik društva Deziderij Švara, ki je gosta tudi pozdravil in se mu v imenu vseh zahvalil, je ob koncu pozval člane, da se v čim večjem številu udeležijo manifestacije v Gorici ter da pohitijo z vpisom. Resolucija dolinskega občinskega sveta o globalni zaščiti »Deklaracije so prazne besede kadar jim ne sledijo dejanja« Dolinski občinski svet je na svoji predsinočnji seji s soglasjem vseh svetovalskih skupin (KPI, PSI, SSk, KD, in PSDI) sprejel resolucijo z zahtevo po globalni zaščiti Slovencev v Italiji. V njej je'tudi poziv vsem občanom, naj se množično udeležijo protestne manifestacije, ki bo v Gorici 20. maja. Resolucijo bo dolinski občinski svet poslal predsedniku vlade, predsednikoma obeh parlamentarnih zbornic in tajnikom vsedržavnih strank. Besedilo resolucije je sledeče: »Občinski svet občine Dolina, zbran na redni seji 11. maja 1984, je ponovno obravnaval vprašanje globalne zakonske zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji, kar je predmet razprav in obljub raznih vlad v zadnjih desetletjih. Od podpisa Osimskega sporazuma leta 1975 smo soglasno že velikokrat obsodili zavlačevanje ustrezne rešitve tega vprašanja in redno pozivati enkrat z mehkim, drugič z ostrejšim tonom predstavnike naših strank v parlamentu in tiste na vladi, naj v duhu republiške ustave in v interesu dostojanstva italijanskega ljudstva izglasuje tak zakon, ki bo za sloven- sko narodno skupnost sprejemljiv. Ugotavljamo, da mnoge deklaracije o miru, o svobodi, o enakopravnosti in o demokraciji ostajajo prazne besede, kadar jim ne sledijo dejanja. V naši zgodovini smo znali, Italijani in Slovenci, vsi zavedni demokrati in antifašisti, z dejanji, z borbo uveljaviti vrednote naših deklaracij. Zato se danes v letu 1984, ko se že pripravljamo na proslavljanje 40-letni-ce osvoboditve, pridružujemo enotnemu nastopu Slovencev na manifestaciji prihodnjega 20. maja v Gorici. V duhu vseh naših dosedanjih sta- lišč občinski svet poziva vse občane, la se množično udeležijo protestneg shoda v Gorici. Priporočamo vladi in parlamentu ter lemokratičnim političnim silam, ki 86 prepoznavajo v republiški ustavi, na stali iz odporništva proti totalitarnemu fašizmu, ki je odgovoren za cidno politiko do Slovencev v Jo^j s ki krajini, naj konkretno dokažejo politično voljo po ustrezni rešitvi, tu zato, da vprašanje globalne za”cl-e Slovencev ne prekipi pod pritiskom nestrpne naveličanosti in upravičen Resolucija sekcije SSk za repentabrsko občino Sekcija Slovenske skupnosti na Rcpentabru je na svoji seji osvojila sJa_ lišča in pobude enotne delegacije Slovencev v Italiji v zvezi z zakonsko-ščito slovenske manjšine in je pozvala vse Slovence iz občine, da se m. žično udeležijo protestne manifestacije, ki bo prihodnjo nedeljo v . ?i) Skupni nastop — je rečeno v resoluciji — nas bo potrdil v našem b°ju na. pravično stvar. Navzoči so obenem ostro obsodili novo mazaško akcijo ^ cionalističnih skrajnežev, ki so v noči od četrtka na petek ponovno pom ^ in zbrisati vse slovenske javne napise v občini z očitnim namenom, da,crn — ob vsedržavnem shodu alpincev — zakrili slovensko prisotnost na_ na-lin področju. To je podlo dejanje, ki se je že večkrat ponovilo na naš r in je prišlo do izraza tudi v drugih občinah tržaške pokrajine. Povezani med seboj, NADALJEVANJE S 1. STRANI Ob zaključku je Kravos predlagal, se kot nove člane zveze sprejme- Slovenski klub Kanalska dolina, folklorna skupina Živanit - Čedad, Studio za dramsko umetnost iz Gorite, Godba Kras iz Doberdoba, Kultur-no društvo Vigred iz Šempolaja, Mladinski krožek Bani, Godba Viktor Par-tta iz Trebč, Lutkovna skupina Rod modrega vala in Filatelistični klub Lovrenc Košir. Delegati so z aplavzom sprejeli nova društva v Zvezo. Predsedniškemu sporočilu so sledili poročilo Alda Klodiča, ki je orisal delovanje društev v Benečiji, ekscerp-ta tajniških poročil, ki sta ga podala tajnika Rudi Pavšič in Vojko Slavec. Naj tu zapišemo, da so bila poročila natisnjena in odposlana delegatom pred občnim zborom zato, da bi omogočili boljšo razpravo in dali več besede delegatom. Poročili tajni- kov za Goriško in Tržaško objavljamo v ekscerptih na 9. strani. O poročilih Alda Klodiča, Brede Pahor o folklorni dejavnosti, Ignacija Ote o pevski in zborovski dejavnosti in Sergeja Verča o dramski dejavnosti pa bomo še pisali, kot tudi o posegih v razpravo. Uspeh včerajšnjega občnega zbora pa je potrdila verifikacijska komisija, saj so od 60 včlanjenih društev manjkali delegati le petih društev. Govorom članov predsedstva so sledili pozdravi gostov. Najprej je člane Zveze pozdravil in jim čestital ob upravljanem delu predsednik Odbora za kulturo pri SKGZ Klavdij Palčič, ki je poudaril vztrajno navezanost naših ljudi na kulturno delo, kar potrjuje našo nacionalno in človeško živost in zavzetost. Omenil je potrebo po vedno večji iznajdljivosti in po trajni kvalitetni rasti. Spregovoril je o vključevanju v vseslovenski kulturni prostor in o sodelovanju z Italijanskimi kulturnimi društvi. Nazadnje je pozval vse prisotne, naj se udeležijo enotne manifestacije za globalni zaščitni zakon, ki bo prihodnjo nedeljo v Gorici. Predsednik sveta za kulturo pri SZDL Slovenije Jože Osterman je v svojem posegu naglasil pomen, ki ga ima kulturno delo za razsoj slovenstva v naših krajih. Dejal odprti je tudi, da je danes nujno, da mali narodi obstanejo in se zavedajo svojega bistva, saj pomenijo pritiski na majhne narode in skupnosti željo po zasužnjevanju človeka. Osterman je ugotovil, da se kljub nekaterim napakam, pospešujejo vezi med našo narodnostno skupnostjo in matico. Povezovanje se mora krepiti in k temu pripomoreta tudi živost in prodornost našega kulturnega dela. V imenu tržaške pokrajine je zbor pozdravil odbornik Zorko Harej, ki je poudaril pomen človečnosti v kulturi. Tajnik SPZ iz Celovca Janko Male je dejal v svojem pozdravu, da druži kulturno delo Slovencev v Italiji in delo Slovencev na avstrijskem Koroškem skupni napor po kulturi, ki naj v novih časih poglablja narodno identiteto in daje sok delu za slovenstvo. Še posebej je poudaril potrebo po slovenski enotnosti. V imenu Zveze slovenske katoliške prosvete je zbor pozdravila Marilka Koršič. V imenu NŠK je spregovoril predsednik Franc Škerl. Zbor je pozdravil tudi odbornik za kulturo miljske občine Tre-mul. Važnost kulturnega dela med Slovenci je poudaril deželni svetovalec KPI Boris Iskra. Dejal je, da je delo naših društev pomemben dejav- Alpinci od včeraj med nami: radovednost folklora in ugibanja, koliko bo zaslužka Danes bomo prisostvovali vrhuncu vsedržavnega zbora alpincev. Dopoldne bodo uprizorili slavnosten mi-Ptohod, ki bo paraliziral ves mestni Predel med Montebellom in železniško postajo z bližnjimi ulicami in “■Si vred. Vožnja z osebnimi vozili o° tod naokoli prepovedana že od sestih zjutraj. Kakšno bo vreme, kak-sn° vzdušje in kakšen odziv krajanov? Tega ne bomo ugibali, lahko pa Posredujemo nekaj podatkov in vtisov ? lom, kako je v mestu bilo včeraj, Se zlasti v dopoldanskih urah, ko so nn Trgu Unità zaprisegli pripadniki nekaterih oddelkov bataljona Vicenza !z sklopa znane alpinske brigade Juha. Trg je bil poln in strogo zastražen od karabinjerjev, nameščenci Tržaške oočme so bili na oknih, otročad je v naročju matere vihtele trobojnico, p In nekaj korakov stran, v Ul. San arlo med poslopjem gledališča Verdi 'n Prefekturo, je osivel moški prek vodnika reklamiziral nogavičke in nogavice, ki da so izredno poceni in iz-J°naie kakovosti. n 7;edtem so se stari alpinci vozili po abrežju in središčnih ulicah v priklicali za raznovrstni kmečki tovor, 1 so jih vlekli mali traktorji. Na orzu so se proti Goldonijevemu trgu laJr.e? ‘'■jutraj so se z mejnega prehoda na Pesku odpeljali v Celovec n; 1 tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki se udeležujejo današnji?? srečanja treh partizanskih pevskih zborov, koroškega, tržaškega m Zan zanskega pevskega zbora iz matične domovine. To bo srečanje, pove-Zan , s Pevskim nastopom, kjer bo zadonela slovenska in italijanska parti-ložn * Pesem ter borbene pesmi drugih narodov, istočasno pa bo to pri-tiz-i n i ■23 P°hratenje med koroškim partizanskim pevskim zborom in parmskim zborom iz Ljubljane. Na srečanju bo govor tudi o pripravah v R?rihodnje srečanje partizanskih zborov treh dežel, ki bo prvega julija roški °V1Ci pri Trstu. Tu bo prišlo tudi do pobratenja med tržaškim in ko-*Irh Partizanskim pevskim zborom. Našim tržaškim pevcem želimo sreč-Vožnio in uspel nastop. Mazaška akcija v Barkovljah: protest VZPI-ANPI in KPI iz doma ostarelih v Miljah in na njihovi osnovi določa nove dietetske tabele za njihovo prehrano. Podobno pobudo je pred nedavnim pripravila tudi devinsko-nabrežinska občinska uprava. V četrtek, 17. maja, pa bo vsedržavni institut za prehrano predstavil na tiskovni konferenci v Trstu študijo deželnega značaja, v kateri so analizirane različne stvarnosti iz F-JK in podani predlogi, za boljšo prehrano prebivalstva. Okrogla miza KPI o vprašanju zaporov Tržaška avtonomna federacija KPI prireja jutri ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Madonnina 19 okroglo mizo na temo: »Vprašanje zaporov : med reformo zakonodaje in preventivnim zaprtjem«. Na okrogli mizi bodo sodelovali dr. Giovanni Mattina, sen. Sergio Flamigni in dr. Franco Roteili, vodil pa bo Fausto Monfalcon. • Upravni svet Tržaške hranilnice -Cassa di risparmio di Trieste je sklenil znižati za pol točke obresti. Tako so se obresti »prime rate«, ki se zaračunavajo najboljšim klientom, znižale od 17,50 do 17 od sto, obresti »top rate« pa z 22,50 na 22 od sto. Sekcija VZPI - ANPI in pa tržaška avtonomna federacija KPI sta izdala tiskovno poročilo, v katerem ostro protestirata proti zadnji fašistični provokaciji v našem mestu, ko so v Barkovljah premazali spominsko ■ o beležje junaka narodnoosvobodilne borbe Maria Marjašiča. Senatorka Jelka Grbec pa je poslala posl. Scal-faru telegram, v katerem ga obvešča o teh dogodkih, ki burijo tržaško demokratično javnost. Mlad vespist hudo ranjen Sinoči so sprejeli v oddelek za nujne kirurške posege v tržaški bolnišnici s pridržano prognozo 17-letnega Federica Liendla iz Ul. dei Carmelitani 14. Liendl je na Trgu Oberdan padel s svoje vespe 50, potem ko je oplazil nekega mimoidočega, ter u-daril z glavo ob tlak. Milje: za boljšo prehrano ostarelih Miljska občinska uprava je predstavila študijo, ki jo je pripravil vsedržavni institut za prehrano; študija jemlje v poštev raznovrstne podatke v svet nik v vsej deželi. Del svojega posega je namenil boju za dosego globalnega zaščitnega zakona, ki je politični in kulturni boj hkrati. Naglasil je važnost nedeljske manifestacije v Gorici. Ko je govoril o pomenu enotnosti, je dejal, da v današnji stvarnosti ni mogoče enostavno ločevati Slovencev na dva tabora, kajti dejstvo je, da se v naši skupnosti ustvarja pluralizem misli in interesov, kar nas vsekakor bogati. Brzojavke so občnemu zboru poslali predsednik deželnega odbora Co-melli, deželni odbornik za kulturo Barnaba, Večnamenski kulturni center iz Tržiča in tržaški prefekt Mar-rosu. Pozdravom je sledila obširna debata. Delegati so izvolili tudi nov glavni odbor. O tem pa bomo še poročali. A. M. T 10. 5. 1984 nas je zapustil naš predragi Marcelo Sosič Pogreb bo jutri, 14. maja 1984, ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: sestra Rikarda z družino, in drugo sorodstvo Opčine, 13. maja 1984 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage Pepine Mahnič roj. Križmančič se iz srca zahvaljujemo vsem» ki so jo spremili na zadnji poti ali kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala župniku g. Živcu, gospe Danki, gospe Angeli ter vsem vaščanom. SVOJCI Bazovica, 13. maja 1984 Tri leta so minula, odkar zapustil si nas že, a v naših srcih, z ljubeznijo in [žalostjo, mi vsi spominjamo se te. Edi Gojča Vsi njegovi Gropada, 14. maja 1984 12. 5. 1983 12. 5. 1984 Kakor tat je prišla smrt in te pred enim letom v cvetu mladosti iztrgala iz naše srede, ljubi sin Edi Vecchiet Tvoja nenadomestljiva izguba je zasekala v mojem srcu strašno, bolečo rano. Le kdaj se ta rana bo zacelila? Tvoja mama Dijaki IV, a razreda Trgovskega tehničnega zavoda izrekajo iskreno sožalje prof. Jelki Terčon - Šah ob izgubi drage mame. Ob izgubi drage mame Juste izreka svojemu odborniku Ivanu Terčonu ter vsem prizadetim sorodnikom globoko občuteno sožalje Devinsko - nabrežinska sekcija Slovenske skupnosti .s8£ÌtolnoSK° 'GLEDALIŠČE V TRSTU I. PREGELJ VSEM GALJOTOM VILE V VAMP DANES, 13. maja, ob 17. uri v kinodvorani v BAZOVICI JUTPT 14. maja. ob 20.30 v občinski dvorani v MAČICO-LuAn v torek, 15. maja, ob 17. uri v Kuturnem domu v sredo, 16. maja, ob 20.30 v srenjski hiši v BORŠTU v četrtek, 17. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri DOMJU gledališča ROSSETTI Od 15. t.m. bo gledališka skupina »Teatro Elisecx gostovala z delom »Don Carlos«. Nastopali bodo: Gabriele La-via, Ivo Garrani in Monica Guerritore. Režiser: Gabriele La via. V abonmaju odrezek štev. 10. Od danes dalje prodaja vstopnic pri glavni blagajni. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 13. t.m., ob 20. uri: S. O'Casey »Pravljica za lahko noč«. Predstava PDG v Humu v Goriških Brdih. VERDI Spomladanska simfonična sezona 1984 V torek, 15. t.m., ob 20.30 recital pianista Andrea Lucchesinija. Red A. V sredo ponovitev za red B. CANKARJEV DOM - Ljubljana Mala dvorana Jutri, 14. t.m., ob 18. in 20. uri: Ciklus »Evropske filmske šole« ZSSR. Velika dvorana V četrtek, 17. t.m., ob 19.30: Orgelski koncert študentov akademije za glasbo. Okrogla dvorana Danes, 13. t.m., ob 20.30, v petek, 18, in v soboto, 19 t.m.: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«. Srednja dvorana V torek, 15. t.m., ob 20. uri: Francoska skupina »Montanaro«, skupina mladih glasbenikov pokrajine Provance. Ob 45. obletnici poroke ŠTEFANIJE in ANGELA PIERI iz Praprota, jima čestitajo in želijo vse najboljše in kličejo še na mnoga zdrava in vesela leta Sin Ruggero z Bredo, Tamaro in Gabrijelo. V NEDELJO, 20. maja, se bomo vsi Slovenci udeležili v Gorici enotne manifestacije za celovito zaščito. Slovenska skupnost vabi na javno razpravo o enotnem nastopu v Gorici in o sedanjem političnem položaju, ki bo na sedežu v Ul. Machiavelli 22/n v torek, 15. maja, ob 20. uri. Sekcija PCI - KPI občina Dolina vabi v četrtek, 17. t.m., ob 20.30 v gledališče »F. Prešeren« v Boljuncu na javno zborovanje na temo: Sedanji trenutek boja za globalno zaščito slovenske manjšine. Podrobno poročilo bo podal tov. STOJAN SPETIČ kino La Cappella Underground 18.00, 20.00, «Il valzer dell’imperatore«. Režija Billy Wilder. Igra Bing Crosby. Maxivideo: 18.30 — »The Compleat tles«. Ariston 17.00 — 22.00 »Prigionieri del passato«. Glenda Jackson, dulie Christie, Ann Margaret, Alan Bates. Eden 16.00 — 22.15 »Un caldo incontro«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 — 22.15 »Cento giorni a Palermo«. Lino Ventura, Giuliana De Sio, Arnoldo Foà, Lino Roisi. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »California estasi girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30 — 22.15 »I guerrieri della pallude silenziosa«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Messalina orgasmo' imperiale«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Hot Dog«. D. Naughton, P. Houser, S. Tweed. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.00 — 22.15 »Footloose«. Capitol 16.00 — 22.00 »Coraggio, fatti ammazzare«. Glint Eastwood. Aurora 15.30 — 22.00 »Cenerentola 80« —-za vsakogar Moderno 17.40 — 22.00 »Voglia di tenerezza». Vittorio Veneto 16.30, 18.20. 20.10, 22.00 »Segni particolari, bellissimo«. A Ce-lentano, F. Moro. Lumiere 15.30 — 22.00 »Octopussy« operazione piovra Radio 15.30 — 21.30 »Giochi di notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Kruli«. Ken Marshall. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU sporoča, da je predavanje Pravni aspekti položaja Slovencev v Italiji po podpisu osimskih sporazumov prenešeno na sredo, 23. maja 1984. OBVESTILO PRIJAVNIKOM ZA LETOVANJE V ŠKOFJI LOKI Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Slovenski dijaški dom S. Kosovel v Trstu obveščata vse prijavljene za letovanje v Škofji Loki, da je datum odhoda na letovanje 28. junij in datum prihoda 12. julij; torej 3 dni kasneje od napovedanih datumov. Glavni vzroki za to spremembo so datumi izpitov na nižji srednji in osnovni šoli, ki bodo letos pozneje zaradi volitev. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij 3. vaški praznik v Šempolaju je zaradi slabega vremena prenešen na 18., 19. in 20. t.m. KD F. Venturini vabi vse organizacije in vaščane pri Domju, da se udeležijo javnega sestanka jutri, 14. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju glede enotne manifestacije 20. maja v Gorici. PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vse vinogradnike, ki nameravajo sodelovati na 14. PRAZNIKU VINA, da prinesejo svoje vzorce vina v srenjsko hišo v Borštu v sredo, 16. t.m., od 18. do 20. ure. razna obvestila Mladi SKD Tabor iščemo stara obuvala, dežnike, torbice, pokrivala, obleke in spodnje perilo za TABOR MLADIH. Ves zbrani material bomo vrnili nepoškodovan. Zbiramo tudi fotografske posnetke in poezije, novele ter črtice, ki jih je kdo ustvaril v trenutkih pesniške ali pisateljske krize ali navdušenja. Vse prinesite v Bar SKD Tabor — za eventualne informacije telefonirajte na štev. 213945 v večernih urah. V nedeljo, 20. maja, vsak Slovenec v Gorico na enotno manifestacijo za globalno zaščito. Koordinacijski odbor za Opčine, Bane in Ferluge organizira odhod avtobusov ob 9. uri izpred Prosvetnega doma. Vpisovanje v baru Prosvetnega doma, v ponedeljek in torek. Pohitite zaradi rezervacije avtobusov. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi svoje člane, da se udeleže enotne slovenske manifestacije, ki bo 20. t.m., ob 11. uri na Travniku v Gorici. Rezerviran je poseben vlak (umik odhoda bo javljen v časopisju). Vpisovanje za vožnjo z vlakom bo v torek in sredo, 15. in 16. maja od 10. do 11. ure na sedežu v Ul. Cicerone 8. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj mest za koncert v Ljubljani. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu, Donizettijeva ulica 3, bo jutri, 14. maja, ob 20.30 govoril publicist Viktor Blažič iz' Ljubljane o Sloveniji v osemdesetih letih. čestitke Jutri, 14. t.m., bo praznoval svoj 10. rojstni dan ERIK SARDOČ iz Prečnika. Da bi bil še naprej tako priden v šoli, pri učenju saksofona in doma, mu želijo mama, tata, brat Alcn ter vsi, ki ga imajo radi. Ansambel TPPZ »P. Tomažič« čestita članu MARJU GLAVINI ob srečanju z Abrahamom in mu želi še na mnoga zdrava in srečna leta. Danes praznuje v Bazovici pri Smol-čevih 60. rojstni dan ZOFIJA, še na mnoga srečna in zdrava leta ji kliče družina Grgič. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 13. maja SERVACIJ Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.27 — Dolžina dneva 14.51 — Luna vzide ob 18.27 in zatone ob 4.51. Jutri, PONEDELJEK, 14. maja BONIFACIJ Vreme včeraj: temperatura zraka 14,5 stopinje, zračni tlak 1012,4 mb raste, brezveterje, vlaga 60-odstotna, nebo o-blačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 11,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODIL SE JE: Alessandro Poiani. UMRLI SO: 56-letni Luigi D’Andrea, 70-letna Eufemia Bravar, 83-letni Giuseppe Reiner, 50-letni Bruno Gian, 48-letni Giacomo Valle, 81-letna Elisabetta Boz, 76-tetni Elidio Mora, 86-letna Anna Cerkvenik vd. Bologna, 83-letni Arrigo Cattai, dl-letni Renato Arco, 73-letna Margherita Buranello. OKLICI: čuvaj Claudio Nucito in Solnica Agostina Rizzico, prodajalec Graziano Bonin in frizerka Agnes Katalin Vil-lanyi, gasilec Mario Derossi in solnica Laura Giachin, zobotehnik Angelo Paolo Andreoni in prodajalka Paola Giustina, strugar Giorgio Ruzzier in prodajalka Annamaria Bortolai, uradnik Igor Vincenzo Arturo Visentini in študentka Gabriella Grebel, upokojenec Mario Bottan in delavka Anja Marsetic, uradnik Mauro Giurgevich in univerzitetna študentka Clara Lozer, strojnik Fulvio Prodam in bolničarka Claudia Zuccheri, točaj Gianni Tammaro in gospodinja Fioretta Semenič, prodajalec Luciano Stocovaz in frizerka Maura Scrigner, uradnik Luigi Simeone in prodajalka Daniela Moro, kovinar Bruno Tedisco in cvetličarka Annamaria Giannetti, policijski funkcionar Alberto Vario in uradnica Cinzia Benve-gnù, uradnik Giancarlo Tosolini in študentka Gabriella Del Piccolo, pravnik Filiberto Robolotti in uradnica Patrizia Quarantotto, čuvaj Efisio Frau in hišna pomočnica Rossella Spiga, univerzitetni raziskovalec Hèctor Eduardo Roman in Solnica Fulvia Billi, državni uradnik Vito Bochicchio in delavka Giuseppina Donna-ianna, univerzitetni raziskovalec Agostino Accardo in študentka Francesca Saltala-macchia, uradnik Nedo Pizzutti in uradnica Serena Dallan, podčastnik Angelo Raffaele Tommasi in računovodja Maria Lucia Montinaro, uradnik Giuseppe Barone in uradnica Lina Santaniello, karabinjer Sandro Zilli in prodajalka Alda Revelant, v pričakovanju zaposlitve Bruno Stumiolo in gospodinja Iolanda Lo Gioco, programator za kompjuterje Flaminio Zupin in programatorka za kompjuterje Gabriella Taddeo, uradnik Peter Ptischel in Solnica Lucia Vecchiet, pomorščak Argeo Giovanni Rodolfo Deltin in pomočnica v otroškem vrtcu Mirella Vilma Depase, novinar Silvio Maranzana in Solnica Alida Misso, trgovec Edward Casalanguida in knjigoveznica Patrizia Catalanotti, uradnik Bruno Provedel in uradnica Giuliana Ladavac, uradnik Gianni Friebl in Solnica Fiorenza Fabbro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Iskrska ulica 35, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 19, Se-sljan, Bazovica, žavlje. (oa 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica in Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197. LOTERIJA BARI 90 33 17 15 47 CAGLIARI 12 9 6 70 25 FIRENCE 33 15 47 65 78 GENOVA 81 60 65 31 45 MILAN 43 15 19 22 12 NEAPELJ 79 74 66 42 88 PALERMO 71 13 68 67 12 RIM 60 61 77 71 8 TURIN 71 84 5 46 59 BENETKE 15 33 56 61 19 ENALOTTO 2 1 X 2 X 2 2 X 2 1 2 2 KVOTE: 12 — 12.064.000 lir 11 — 590.900 lir 10 — 62.400 lir SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv. Frančiška 20 vabi v torek, 15. maja, ob 20.30 ZAKAJ PESNIKI UMIRAJO MLADI? Posvečeno spominu Vladimira Memoria (1953 - 80). Z izborom Memonovih pesmi nastopa Branko Grubar, igralec Drame SNG Ljubljana, spremni esej Denis Poniž. Četrta ponovitev izvirnega primera združitve gledališča in poezije, ki sta ga v okviru Drame SNG oskrbela Nada šumi in Boris A. Novak. Vabljeni! 17) jr ■ wl SKEDENJ priredi v petek, 18. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih ČLANSKI VEČER Nastopil bo mešani pevski zbor KD Primorsko iz Mačkolj. Vljudno vabljeni ! razstave V TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava skulptur in risb Fran- pni n RntariB V priredbi Foto krožka Trst 80 je v Gregorčičevi dvorani — Ul. sv. Frančiška 20 na ogled razstave čmobelih ' fotografij JANKA KOVAČIČA. V galeriji »Cartesius« razstavlja slikarka Megi Pepeu. Razstava bo trajala do 17. maja. V galeriji Rettori - Tribbio 2 razstavlja do 18. t.m. svoja dela slikar Guido Tavagnacco. šolske vesti Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda z oddelkom za geometre »Žiga Zois« sporoča, da so profesorji na razpolago za govorilne ure s starši še jutri, 14. t.m. Po tem datumu so vse govorilne ure ukinjene. izleti Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja dva enodnevna izleta : dne 3. junija v Trebnje - Mima (Dolenjska) z ogledom stalne razstave naivcev; dne 23. junija v Ljubljano ob priliki Kmečke ohceti. Informacije vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11 -telefon 732-858. SPDT javlja, da se vpisovanje na enotedenski tabor Aosta 84 nadaljuje do torka, 15. maja, na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr.). Vabljeni vsi! ZAHVALA Mladim in vsem osta’im vaščanom in vaščankam, ki so sodelovali pri pripravah in pomagali pri izpeljavi letošnje MAJENCE ter kakorkoli pripomogli k njenemu uspehu, se iskreno zahvaljujemo. Odbor Majence 84 Dolina ZAHVALA Najlepša zahvala vsem, ki so se pridružili in prispevali k prazniku PRVE MAJNE v Gabrovcu. Odbor Dolinska fantovska in dekliška se zahvaljujeta vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je MAJENCA 84 dobro uspela. Agenl za Tržaško in Goriško pokrajino Fotokopirni stroji z uporabo navadnega papirja Prodaja: TRST — Ul. M. della Libertà 13/A Tel.: (040) 64212 FOTOKOPIRNI SERVIS LIR Ul. F. Severo 149 (Univerza) Tel.: 568688 Ul. F. Severo 4 (Sodišče) Tel.: 60354 TRST mali oglasi telefon 040 - 775275 — vsak dan od 8. do 13. ure V ROJANU prodam prosto stanovanje z vsemi udobnostmi, 53 kv. m, balkon, klet ter parking za 1 avto. Tel. 415667 po 20. uri. SOS — iščem kakršnokoli zaposlitev, tudi začasno. Telefonirati na štev. 228-813 od 12. do 13. ure. V OSPU št. 80 točimo dober refošk in malvazijo. ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE pribl. 2.300 kv. metrov v Zgoniku prodamo. Telefonirati na št. 003861/315678. PRODAM 300 kg žebljev in nekaj prvovrstne hrastovine. Ivan Bossi - UL Timignano 3 (Sv. Ivan). RIVIERA išče novo ali skoraj novo stanovanje 120 kv. m v okolici hipodroma — Trga Foraggi. Tel. na štev. 040/224-426. RIVIERA prodaja v bližini Saleža 3.000 kv. m ograjenega zemljišča in montažno hišo z zidano kletjo in garažo. Tel. na štev. 040/224-426. RIVIERA prodaja v bližini hipodroma 162 kv. m veliko panoramično stanovanje v zadnjem nadstropju z vsemi udobnostmi. Za informacije telefonirati 040/224-426. RIVIERA prodaja v Devinu stanovanje 90 kv. m z garažo s pogledom na morje: v Skednju majhno stanovanje v prvem nadstr. z garažo; pri Sv. Jakobu ekonomično dvosobno stanovanje v zadnjem nadstr. Tel. 040/224-426. RIVIERA odstopa licenco za restavracijo, bar in za točenje alkoholnih pijač veljavno v občini Devin - Nabrežina. Tel. 040/224426. RIVIERA prodaja skladišče v bližini velesejma 55 kv. metrov za 50.000.000 lir. Tel. 040/224426. RIVIERA prodaja v Skednju stanovanje 60 kv. metrov: dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, veranda, garaža, avtonomno gretje. Tel. 040/224426. RIVIERA išče za svojega klienta v Devinu stanovanje 60 kv. metrov s pogledom na morje. Plačilo v gotovini. Tel. 040/224426. DOBRE cene pri »čistilnici - pralnici Vilma« v Dolini štev. 190 — tel. 040/228530 ter v Bazovici - Ul. Gruden 27. Obišče-tc nas! FRANDOLIČ iz Slivnega toči belo in črno vino. PRODAM Fiat 1.300, po zmerni ceni. Telefon 040/567248 od 13.30 do 14.30. PRODAJALKA z večletno prakso, z znanjem srbohrvaščine, nujno išče kakršnokoli zaposlitev. Telefonirati v večernih urah na št. 232-240. OSMICO je odprl Sancin Karlo - Dolina št. 360. Toči belo in črno vino. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uL 44. Ončine. Trst. V NABREŽINI je odprta osmica bratov Gruden. Točita belo in črno vino. IŠČEMO prodajalca/ko, izučenega poklica, sposobnega, delavnega, s prakso vodenja supermarketa. Ne sprejemamo odgovorov oseb, ki nimajo zahtevanih pogojev. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Mon-tecchi 6 pod šifro »Prodajalec«. PRODAM Ritmo super 1.300, 5 mesecev star, 3.600 km zaradi potovanja. Telefon 040/229224. EMIL PURIČ je v Velikem Repnu 15 odprl osmico. PRODAM hišo na Kontovelu štev. 25 V vasi, 108 kv. m. Telefonirati ob delavnikih na štev. 61-034 od 17. do 18. ure (Košuta). RAM železnina IVI STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI za Industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Industrijski coni) D O M J O, 1# - Tel. 124-171 Za vaše zlate zelje draguljarna cJKalalan Narodna ul. 28 Opčine ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA optika tiki, foto-kino kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 radio - tv - radio tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv - radio - tv Nedelja, 13. maja 1984 ITALIJANSKA TEUE VIZIJA Ponedeljek, 14. maja 1984 ITALIJANSKA TELEVIZIJA RADIO Nedelja, 13. maja 1984 Prvi kanal jO.OO Zelena linija 11.00 Sveta maša Jl-55 Sledovi časa 12.15 Zelena linija 13.00 Dnevnik 1 - Ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 - 19.50 Domenica in... 14-35 športne vesti 16.00 Discoring Najnovejše plošče lahke glasbe 16.45 športne vesti 18.00 Italijansko nogometno prvenstvo 18 30 90. minuta “jj-OO Dnevnik ^0.30 Dove osano le aquile - film ^1.35 Dnevnik 21.45 športna nedelja ^2.50 Mister Fantasy glasba in spektakel «•40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenska razmere Drugi kanal 10.00 Veliki izvajalci 10.45 Tednik o zdravju in estetiki 11-25 V nedeljo v kinu 11-45 La valigia dei venti milioni ,, film 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13-30 - 19.45 Blitz Oddaja v živo 16.15 Šport 17.50 Finalni rezultati in klasifike 18.50 Dnevnik 2 - Kratke športne vesti 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 19.50 Dnevnik 2 20.00 Dnevnik 2 - domenica sprint 20.30 Noi con le ali program Gina Landija in Maria Angela Ponchia 21.35 Hill Street giorno e notte TV film 22.25 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.35 Dnevnik 2 - tednik o medicini 23.05 Šola in vzgoja 23.35 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 10.00 Trst: shod alpincev 12.30 Tenco ’83: srečanja z avtorji 13.10 Dancemania - moderni plesi 14.10 Dnevnik 3 Neposredna športna oddaja 17.15 Si può fare... amigo - film 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Maledetto rock - glasbena odd. 20.30 Domenica gol: kronike, komentarji, vprašanja, razgovor 21.30 Perchè si - perchè no 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo serije A 23.15 Jazz klub Prvi kanal 10.00 - 11.45 Televideo 12.00 Dnevnik - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? -opoldanski spektakel 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 1 14.00 Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv 14.05 Droga: che fare 15.00 Trije nečaki in majordom -TV film 16.00 Secret Valley - 14. epizoda 16.30 športni ponedeljek 17.00 Dnevnik 1 17.05 Problemi gospoda Rossija - e-konomski tednik 18.30 H gran teatro del West - TV film 19.00 Italia sera - dogodki in osebnosti 19.40 Almanah in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Dove osano le aquile - film 22.05 Dnevnik 22.15 Srečanje s kinematografijo 23.15 Ugo Betti trent'anni dopo 23.50 Dnevnik - zadnje vesti in vremenske razmere Drugi kanal 10.00 - 11.45 Televideo 12.00 Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 La dinastia del potere 1. del 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 - 16.30 Tandem 16.30 Šola in vzgoja 17.00 - 18.15 Vediamoci sul due -kronike in glasba 18.15 Odprti prostor 18.30 Športna poročila 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 20.30 Dogodki in ljudje tedna 21.25 H bacio della violenza - po romanu Dashiella Hammetta 22.10 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.15 II bacio della violenza -3. in zadnji del 23.00 Protestantizem 23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 16.00 Nogometno prvenstvo serije A in B 18.25 L’orecchiocchio - glasbena oddaja 19.00 Dnevnik 3 19.30 Deželni šport 20.05 Šola in vzgoja 21.30 Dnevnik 3 21.40 Specialistična medicina - pediatrija 22.10 Ponedeljkov športni proces 23.15 Dnevnik 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana jj-20 Poročila in?5 broška matineja 615 Modro poletje - ponovitev 11X45 Življenje Berlioza nadaljevanje in konec J1.40 625 - Oddaja za stik z gledi * 0° Kmetijska oddaja 13-00 Poročila J5.45 Cirkus Jc‘45 Poročila 16.50 Mostovi 7.20 Športna poročila <■35 X 25 javlja - slovenski film 9-10 Risanka •J-26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 8 00 Strici so mi povedali TV nadaljevanka ?}10 Portret: Tone Partljič ■45 Reportaža z avtomobilski • rally j a Saturnus ■00 Reportaža nogometne tek Rijeka - CZ S lSlpre6led Koper 15.25 Boks: Banja Luka - Slavija: Budučnost 16.25 Lucy in njeni - TV film 17.00 Videomix 19.30 Stičišče - tednik 19.45 Visok pritisk - glasbena oddaja 20.30 Črni narednik - film 22.00 Vaterpolo: Beograd - Partizan: Pošk Nogomet: posnetek tekem 23.00 Emarginacija - dok. oddaja 23.30 Don Kihot op. 35 - berlinski filharmonični orkester Zagreb 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Jugoslavija, dober dan 14.00 Domači ansambli: Kvintet Bratov Zupan 14.30 Planet opic - nadaljevanka 15.20 Nedeljsko popoldne 17.05 Zmaga nad temo - film 19.30 Dnevnik 20.00 Strici so mi povedali - nadalj. 21.15 Neprestano v akciji - reportaža 22.30 Športni pregled JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.50, 10.35 TV v šoli 17.20 Poročila 17.25 Jole, Jole - otroška serija 17.55 Varčevanje - izobraževalna serija 18.15 Spekter 18.25 Podravski obzornik 18.40 Pet minut za rekreacijo 18.45 Podium - glasba za mlade 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1 20.00 Kratko srečanje - drama 21.00 Spoznano, neznano - oddaja o znanosti 22.00 Dnevnik n. Zagreb 17.40 Poročila 17.45 Slovenske ljudske pravljice 18.00 Zgodbe iz davnine 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Gospič 18.45 Podium 19.30 Dnevnik 21.05 Izbrani trenutek 21.10 Svet danes - zunanjepolitična oddaja 21.40 En avtor en film Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: VERONA - Kongres PSI TRST — Alpine! TRST — Priprave na enotno manifestacijo v Gorici KRIŽ — Občni zbor ZSKD ŠPORT: Košarka: komentar o Jadranovi tekmi REPEN — Namizni tenis: KRAS -Olimpija Ljubljana KRIŽ — Nogomet: Vesna - Ponziana 17.00 TVD poročila 17.05 TV šola 17.30 Črni narednik - film 19.00 Športni pregled 19.30 TVD - staičišče 19.50 Deset minut glasbe 20.00 Kakšna je tvoja usoda - dokumentarec 20.30 Divji bik - TV film 21.20 TVD - vse danes 21.30 Plesni korak 22.00 Nočni film ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8-30 L'albero delle mele - TV film in'rV Ralphsupermaxieroe - TV film ,, •80 Šport 13 nò Ameriski nogomet U uš Superclassifica show }c'®9 Rojak - TV film 88 Fango sulle stelle - film Montgomery CUft, Lee Remick '°9 I corsari del grande fiume - film Ir T°ny Furtis in Colleen Miller lijon ì^u Grant - TV film 2o,r £aUas - TV film " 1 gran gala della televisione 1. del Z?'25 Flamingo Road - TV film •25 II fantasma ci stà filmska komedija ^id Caesar in Vera Miles RETEQUATTRO 10 3n Aisanke 11 3n n'Tcam TV film 13 [in |Port. " kronike r ascination speciale ponovitev ■90 C è posto per tutti 16.45 w fa3 komcdija 17.15 t- lm l9-in Sponsor city - ponovitev 20.25 Pynasty - TV film M ama non m’ama nagradna igra 23'jr Mal dire si - TV film Languidi baci... perfide carezze 1 nn fUm '8° Strike force - TV film •TALI A 1 10 Jj R'sanke nferno bianco - film 1215 r£?Wart Granger, Cyd Charisse 13 00 Šport St°rÌe ^ comPuter 16 30 t?66 Jay Television ' 11 naio amico Arnold - TV film 17.00 La luna nel pozzo - spektakel 19.30 II circo di Sbirulino Sandra Mondaini 20.25 Bene bravi bis - spektakel 22.30 Frenzy - film 00.40 II terrore di Frankenstein - film TELEPADOVA 9.00 Gran bazar 12.00 Risanke 13.00 Šport - catch 14.00 Falcon Crest - TV film 15.00 Cara cara - TV film 17.00 Risanke 18.30 Anche i ricchi piangono TV film 20.20 Stanza 17-17 palazzo delle tasse, ufficio imposte 22.00 Agente Popper - TV film 23.00 L’amore - film 00.30 Gli invincibili - TV film TRIVENETA 8.30 TV film 9.30 TV film 10.00 OP Coupons 13.00 Film 14.30 Dražba 20.00 TV film 20.30 Film 22.00 Sport - vse o motorjih 23.00 Film 1.00 Horoskop 1.10 Film TELEFRIULI 10.00 O obrtništvu 10.30 Regione verde 13.30 Risanke 14.00 Fogolar 19.30 Friuli šport 20.25 Pierino la peste alla riscossa film 22.15 Ciao Èva 23.30 La strana maledizione di Mon-tezuma - komedija ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 10.00 Aktualnosti 10.30 Alice - TV film 11.00 Rubrike 11.40 Help - glasbena igra 12.15 Bis - nagradna igra 12.45 H pranzo è servito - vodi Corrado J 13.25 Sentieri - nadaljevanka 14.25 General hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - nadaljevanka 16.50 Hazzard - TV film 18.00 L’albero delle mele - TV film 18.30 Popcom glasbeni spektakel 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig-zag - vodi Raimondo Via-nello 20.25 n gran gala della televisione -2. del 22.25 Flamingo Road - TV film 23.25 Sport 0.25 I cinque segreti del deserto -film RETEQUATTRO 9.30 Chico - TV film 10.00 I giorni di Bryan - TV film 11.00 Abisso, storia di una madre e di una famiglia - film drama 12.30 Risanke 13.30 Fioreselvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Colpo su colpo film 16.50 Risanke 17.50 La famiglia Bradford - TV film 18.50 Marron Glacé - TV novela 19.30 M’ama non m’ama - nagra dna igra 20.25 I fichissimi - filmska komedija 22.20 Maurizio Costanzo show 00.15 Taking off - filmska komedija ITALIA 1 9.30 Baciami, Kate! - filmska komedija 11.30 Maude - TV film 12.00 Gli eroi di Hogan - TV film J2.30 Lucy show TV film 13.00 Bim bum barn 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Agenzia Rockford - TV film 16.00 Bim bum barn Risanke Vita da strega - TV film 17.30 Una famiglia americana - TV film 18.30 II principe delle stelle - TV film 19.50 I Puffi - risanke 20.25 La luna nel pozzo - spektakel 22.30 Bit, storie di compiuter 23.10 Dibattito sul congresso del PSI 23.40 Samurai - TV film- 0.40 II ritratto di Durian Cray -film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - TV film 15.00 Gli emigranti - nadaljevanka 16.30 Peyton place - TV film 17.30 Risanke 19.00 L’incredibile Hulk - TV film 20.00 Anche i ricchi piangono - TV film 20.20 Attenti a quei P2 - film 23.00 Hawaii squadra cinque zero -TV film 24.00 Venere e il professore -film TRIVENETA 8.30 TV film 9.30 Film 10.00 Monitor 12.30 Moroskop 12.40 Sloane - TV film 13.30 Risanke 14.30 Film 16.00 Filmski program 16.30 TV film 18.30 Harry ’O - TV film 20.15 Glasbeni moment 20.30 Film 22.00 TV film 22.30 Asta TELEFRIULI 13.30 Risanke 14.00 Cara cara - TV film 15.30 Mariana, il diritto di nasrere - TV film 19.00 Cara cara - TV film 20.30 Šport 21.30 I diavoli della guerra - film 23.30 Resistenza eroica - film RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Glasbeni potpuri; 10.30 Mladinski oder: »Strahek«; 10.00 Glasbeni potpuri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 15.00 - 16.00 »Stopimo na dan« - posnetek s kulturne prireditve, ki je bila prejšnjo nedeljo v špetru Slovenov; 18.30 - 19.45 Neposreden prenos iz Pistoie košarkarske tekme Maltinti - Jadran. Poroča Saša Rudolf. RADIO OPČINE Do 10.00 Glasba; 10.00 Intervjuji; 10.30 Jutranji val Radia Opčine - v studiu Marino in Mira; 13.00 Oddaja SKD Tabor; 14.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo; 18.30 Direkten prenos košarkarske tekme iz Pistoie Maltinti Pistoia - Jadran; Dalje večerni in nočni val Radia Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Za zdravje, Prometni servis; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po željah, Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Nedelja na športnih igriščih; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Cucianovi dopisniki; 10.00 Popetka tedna; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Programi prihodnjega tedna; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.30 Kaj ne novega; 15.30 Popevka tedna; 16.00 RK count down - glasbena oddaja; 17.45 Klasifika 33 obratov; 19.30 Športna nedelja ; 20.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 14. maja 1984 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 - 13.00 Dopoldanski zbornik: Glasbene raznolikosti; 8.45 Glasbeni potpuri; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja ; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Skrivnost verstev. Pripravlja Helena Jovanovič; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Roman v nadaljevanjih: Ivan Tavčar: »Cvetje v jeseni«; 14.30 Tja in nazaj; 16.00 Slovensko učiteljstvo pod fašizmom. Pripravila Minka Pahor; 16.30 Tja in nazaj ; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pod Matajurjan, posebnosti in o-mika Nediških dolin; 18.30 Glasbene raznolikosti. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro -Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP, Objave; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper, Objave, EP; 13.45 Glasbene šole; 14.00 Novosti naše diskoteke. Objave, EP; 14.40 Iz filmskega sveta; 15.15 EP 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 V podaljšku - pregled športnih dogodkov; 17.33 Naša pesem - Maribor ’84: Akademski pevski zbor. Boris Kreiger iz Maribora; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Dober dan; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Liicianovi dopisniki ; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Plesna glasba ; 12.00 Glasba po željah ; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.35 Popevka tedna; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 16.15 Edig Galletti: 16.55 Pismo od. . .; 17.00 Popolari e dintorni; 18.00 New dance; 18.45 Operni pevci; 20.00 Zaključek sporeda. Travnik * MARKO WALTRITSCH Travnik je edini goriški trg, ki je, kljub številnih spremembam imen ulic in trgov v Gorici po prvi svetovni vojni ohranil tako pri goričkih Slovencih in tudi pri številnih italijanskih someščanih svoje prvotno slovensko ime — Travnik. Do leta 1879 se je tudi uradno imenoval Travnik Piazza Travnik. Takrat pa je nacionalistično vodstvo gori ške občine ime spremenilo v Piazza Grande. Za nas Slovence pa je vednc ostal Travnik. To ime se uporablja tudi danes, pa čeprav je minilo že več kot sto let odkar ni več takega urad nega naslova tega osrednjega goričkega trga. Tudi goriški Italijan ti bo znal povedati kje je Travnik in trgovci, ki imajo tu svoje trgovine, bodo na slovensko reklamo vedno napisali : »Travnik«. Na lem nekoč zares travniku so se v prejšnjih stoletjih ustavljali slovenski kmetje s podeželja in tam pustili živino in vozove, ko so šli skozi mestna vrata v Raštel in v nekdanje mestne trgovine. Tu so v začetku sedemnajstega stoletja zgradili veličastno cerkev, ki je še danes nekak simbol mesta. Tu so v prvi polovici osemnajstega stoletja goriški graščaki pred množico ljudi razčetverili voditelje tolminskih pun tar jev, ki so se uprli nečloveškemu davčnemu izžemanju. V eni od stavb na tem Travniku se je sredi prejšnjega stoletja, leta 1862, osnovala Slovenska čitalnica, ki je dolgo vrsto let bila najpomembnejše slovensko društvo v Gorici. Na tem Trgu je več tisoč ljudi v letu 1906 prisostvovalo pogrebu goričkega slavčka Simona Gregorčiča. Tu je leta 1918 z balkona vladne palače plapolala slovenska zastava Narod nega sveta. Tu smo bili priča po osvoboditvi veličastnemu pogrebu padlih goričkih partizanskih borcev. Na tem trgu so bile v tistih letih številne manifestacije. Tu se zbirajo danes delavci in dijaki na svojih manifestacijah ter tisoči udeležencev vsakoletnega pohoda miru po ulicah Gorice in Nove Gorice. Na lem Travniku se bomo v nedeljo zbrali Slovenci iz vse naše dežele, da izpričamo našo trdno in odločno voljo in zahtevo po globalnem zaščitnem zakonu. Živeti ho čemo mirno in prijateljsko s tukajš njimi Italijani, ne da bi komu kaj kratili. Hočemo, do tega imamo pravico, ki nam jo zagotavlja republiška ustava, ki nam jo zagotavljajo naravni zakoni, da lahko na vsakem koraku in v vsakem okolju u-porabljamo naš jezik. Na tem Travniku, ki ima toliko skupnega z zgodovino Slovencev v Gorici, se bomo zbrali vsi, ki čutimo slovensko. Zbrali se bomo z drugačnimi občutki od tistih naših prednikov, ki so morali na ta trg tistega usodnega dne ko je rabelj u-bijal voditelje tolminskih puntarjev. O V jeklarni Acciaierie Alto Adriatico v Tržiču bodo do konca meseca pred vidoma oklicali osemurno stavko. Stavkali bodo tudi v vseh drugih podjetjih Maraldijeve skupine. Mladina se aktivno pripravlja za javni nastop na Travniku Med prvimi organizacijami, ki so se na Goriškem začele aktivno pripravljati za enotno manifestacijo čez teden dni so gotovo mladinske. Mladina je, kot kaže, dolgo pričakovala tak množičen in enoten nastop, na katerem bi lahko javno in glasno izpričala voljo mladih generacij po pravičnem zakonu za našo narodnostno skupnost. Končno je ta priložnost pred nami in mia 'i jo želijo izkoristiti na najbolj i način. V petek zvečer je bil na sedežu Mladinskega krožka skupni sestanek mladinskih organizacij SKGZ, na katerem so soglasno sprejeli resolucijo - poziv, ki ga objavljamo posebej. Na seji je član izvršnega odbora SK GZ Igor Komel govoril o pomenu, ki ga ima zlasti prisotnost mladine na tej manifestaciji in o poteku manifestacije. Pri tem bo pomoč mladih dragocena za redarsko in varnostno službo, saj bodo Slovenci iz tržaške in videmske pokr ijine kar iz treh smeri prihajali na Travnik. V prihodnjih dneh se bodo mladi aktivno udeležili tudi pripravi ilnih sestankov, ki bodo po vsej Goriški. Mladinska sekcija Slovenske skupnosti je kot prva od sekcij SSk sklicala sestanek (v torek zvečer na sedežu), na katerem se bodo domenili o nastopu na manifestaciji. Tudi taborniki in skavti so že aktivni. Na uredništvu sta nas obiskala načelnika goriških tabornikov Marko Vogrič - Orion in Marko Lutman Montaž. Povedala sta, da so na red- nih sestankih družin RMV že razpravljali o manifestaciji, v prihod njih dneh pa bodo člani družin sodelovali na sestankih, ki jih pri rej a jo vaška društva. »Zadovoljni smo, da je končno prišlo do te manifestacije«, sta nam povedala. »Vedno je bil govor o konkretnih in e-notnih nastopih in morda je tokrat to prva uresničitev teh namenov in dokaz volje, da uveljavimo naše pravične zahteve«. Dodala sta, da se bodo vsi taborniki, iz Gorice in Trsta, zbrali v krojih že pred manifestacijo, tako da bodo skupno nastopili na Travniku. »Velika večina nas bo na Travniku v krojih,« nam je v petek zvečer zagotovil Mauro Leban, vodja Slovenskih goriških skavtov. K telefonu so ga pravza prav poklicali s sestanka, saj so se prav v petek v vodstvu pogovarjali o udeležbi na manifestaciji, ki mora biti najbolj množična. »Škoda, ker ne moremo priti prav vsi,« je še dejal sogovornik. Že pred meseci so se namreč zmenili za nekakšno srečanje s skavti v videmski pokraji ni. Poslali bodo tja delegacijo, ve lika večina bo prisotna na Travni ku. Takšne so bile okvirne odločit ve na petkovem sestanku vodstva V prihodnjem tednu se bodo sestali po posameznih skupinah. Še besedo o dijakih, ki aktivno sodelujejo v pripravah kot člani raznih mladinskih organizacij, ki pa bodo v pri hodnjem tednu priredili zborovanja po šolah, za organizirano udeležbo na manifestaciji. Resolucija mladinskih organizacij Člani Mladinskega odbora SKGZ, Mladinskega krožka Gorica, Mia dinskih odsekov iz Sovodenj in Do berdoba, taborniki RMV in gojene domske skupnosti dd. »Simon Gregor čič«, zbrani na skupni seji H■ ma ja, pozivamo vse mladinske or ga nizacije in vse mladince in mladen ke, naj se masovno udeležijo enotne manifestacije za globalno zakonsko zaščito. Potrebno je, da vsi mladi, delavci, dijaki, študenti v teh dneh aktivno sodelujemo na pripravah zc čimbolj učinkovit uspeh manifestacije. Zavedamo se, da si bomo pravično zakonsko zaščito priborili salilo z masivnim in odločnim nasto pom! Zato se polnoštevilno zberimo na Travniku v nedeljo, 20. maja, ob 11. uri. Pozivi društev in organizacij Pokrajinski odbor VZPI - ANPI je na zadnji seji sprejel Izjavo, s katero v celoti podpira prizadevanja slovenske skupnosti. Žal manifestacija v Gorici sovpada s pomembno slovesnostjo v Ronkah in z nekaterimi drugimi prireditvami. Odbor VZPI - ANPI poziva člane slovenskih sekcij naj se polnoštevilno udeležijo manifestacije na Travniku v Gorici. Kmečka zveza v Gorici poziva člane in kmete nasploh, naj se udeležijo pripravljalnih sestankov za nedeljsko ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri v goriški Kulturni dom na 2. revijo otroških pevskih zborov Pesem po m tinti manifestacijo, 20. maja pa naj bodo množično prisotni na Travniku. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi vse upokojence naj se polnoštevilno udeležijo manifestacije za globalno zakonsko zaščito na gori-škem Travniku. Slovensko planinsko društvo Gorica poziva vse goričke planince naj izpričajo svojo pripadnost slovenskemu narodu z udeležbo na enotni manifestaciji za globalno zakonsko zaščito. Organizacijski sestanki PONEDELJEK, 14. maja: 18.00 GORICA, Kulturni dom: razširjeni glavni odbor SKGZ za Goriško; 20.30 PEVMA - OSLAVJE - ŠTMA-VER, društvena dvorana v Pev-mi (Igor Komel) ; 20.30 DOBERDOB, dvorana KD Jezero (Mirko Primožič) ; 20.30 PEČ - GABRJE, društvena dvorana v Gabrjah (Edmund Košuta) ; 20.30 VRH, gostilna Devetak (Karel Devetak) ; 20.30 DOL - POLJANE, šola v Dolu (Aldo Rupel). TOREK, 15. maja: 20.30 ŠTANDREŽ, Dom Andreja Budala (Vilko Nanut); 20.30 ŠTEVERJAN, gostilna Na dvoru (Edmund Košuta); 20.30 SOVODNJE, Kulturni dom (Jože Cej); 20.30 PODGORA, v dvorani, kjer vadi pevski zbor (Rudi Pavšič). V RONKAH in JAMLJAH bosta sestanka v sredo ob 20.30. 20.30 pokrajinski aktiv slovenskih komunistov na sedežu KPI v Gorici, Ul. Locchi 2. 20.30 seja mladinske sekcije SSk v Gorici, Ul. S. Chiara 2. Ob koncu ledna na Espomegu Sejem lovskega orožja, opreme in divjačine »Allevacaccia« »Allevacaccia« je naslov tridnevne sejemske manifestacije, ki bo ob koncu tedna na razstavišču ob loč-niškem mostu. Odprli jo bodo 17. maja, trajala bo do nedelje, 20. maja. Namenjena je predvsem lovcem, oziroma ljubiteljem divjadi, vendar bodo na razstavi našli k|aj zanimivega tudi drugi obiskovalci. V hab A razstavišča — manifestacija je namreč omejena samo na ta prostor — bodo poleg orožja in opreme za lov na ogled tudi različne vrste divjadi, ki jih redijo v gojiščih in jih šele pred začetkom lovske sezone spuščajo v lovišče. Vprašanje je kapjak povezano z brezobzirnim kršenjem naravnega ravnovesja, ki ga povzroča sodobna civilizacija v njeni celoti. Manifestacijo prirejata ustanova GEGO in goriška trgovinska zbornica. ■ v • Poleg razstave velja opozoriti še na dve vzporedni manifestaciji, k* bosta v soboto, 19. maja. V konferenčni dvorani bo s pričetkom ob 10.30 okrogla miza o možnostih razvoja lovskega turizma v Furlaniji ■ Julijski krajini, ob 17. uri pa o-krogla miza na temo obnavljanja staleža divjadi v loviščih. Operativni center INPS v Tržiču V Tržiču je bila včeraj dopoldne slovesnost ob odprtju novega področnega centra zavoda za socialno skrb stvo (INPS). Gre za pomemben in obenem prvi korak na poti decentralizacije storitev na področju socialnega skrbstva v naši deželi, kakor je bilo slišati na včerajšnji slovesnosti v dvorani Pai’aveneto, kjer sta govorila predsednik pokrajinskega odbora Zavoda za socialno skrbstvo Vittorio Brancati in ravnatelj Gianfranco Rossi, Salvatore Coltella v imenu zveze patronatov IN AS -INČA - ITAL in Ado Furlan, predsednik deželne zveze odborov zavoda INPS. Operativni center so uredili na dosedanjem sedežu področnega tirada INPS v Matteottijevi ulici, z glavnim sedežem v Gorici pa je povezan z elektronskim terminalom. Nudi usluge in informacije prebivalcem na območju devetih občin. Center že obratuje. JAVNA DRAŽBA PRI BLAGAJNI GORIŠKE HRANILNICE Na sedežu urada za zastave pri Goriški hranilnici v Ulici Carducci, bo v torek, 15. maja 1984, s pričetkom ob 10. uri javna dražba. Predmeti na dražbi bodo na o-gled občinstvu v prostorih agencije št. 1, v Ul. Carducci pred pričetkom dražbe. Tudi letos Poletno središče Še dober mesec in šote bo konec. Počitnice prinašajo veselje pa tudi skrbi. Skrbi predvsem staršem učencev in malčkov, ki obiskujejo o-troški vrtec. Postavlja se vprašanje varstva in nadzorstva otrok, medtem ko so starši zaposleni. Primerno rešitev predstavlja Slovensko poletno središče v dijaškem domu. Tudi letos bo odprto. Prijave in pojasnila nudijo v pisarni dijaškega doma v Gorici - tudi po telefonu 83495. razna obvestila Kulturni krožek Rinascita priredi jutri, ob 20.30 v konferenčni dvorani Palače Hotela javno razpravo o rovarjenju framazonske lože P-2 v italijanskem političnem in gospodarskem življenju. Govoril bo senator Nereo Battello, član preiskovalne komisije v senatni zbornici o delovanju lože P-2. prispevki Namesto cvetja na grob Romana Devette so za gospodarsko zadrugo Dom - Poljane darovali : KD Danica in sekcija VZPI - ANPI Vrh 50.000 lir, 27-letniki Žarko, Avguštin in Karlo z Vrha 60.000 lir, Angel Pahor 50 tisoč lir. Ob 5. obletnici smrti očeta Franca, daruje Romana Nanut 20.000 lir za partizanski spomenik v Štandrežu. Iz bolnišnice V prometni nesreči, včeraj okrog 5. ure zjutraj se je hudo ranil 24-letni Silvio Marenda iz Zagraja, Ul. Bozzi 2. Z avtom je zavozil s cestišča na državni cesti, v neposredni bližini Marrana. Ob tem se je vozilo nekajkrat prevrnilo. V bolnišnici so ga spe jeli s pridržano prognozo. gledališča J. W. Grimm: Rdeča kapica, jutri, 14 . 5. 1984, ob 9. uri v otroškem vrtcu v Ronkah, ob 11. uri v osnovni šoli v Doberdobu, v torek, 15. 5. ob 9. uri v osn. šo'i v Sovodnjah; ob 10.45 v osnovni šoli v Rupi. kino Gorica VITTORIA 15.30 — 22.00 »Apocalisse sexual«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 15.30 — 21.30 »Pinocchio«. VERDI 15.15 — 22.00 »Voglia di tenerezza«. Tržič EXCELSIOR 14.00 — 22.00 »Acqua e sapone.« . PRINCIPE 16.00 — 22.00 »Rusty, il selvaggio«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.30 »Popajeve norčije.« 16.30 —18.30—20.30 »Ljudožrci Amazonke. SVOBODA 16.30 »Popajeve norčije«. 18.30—20.30 »Srečen moj rojstni dan« DESKLE 17.00 »Rjovenje«. 19.30 »Ma-zoh». POGREBI Jutri ob 9.30 Teodora Čevked vd-Bonan iz bolnišnice Sv. Justa n glavno pokopališče. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, kj so z nami sočustvovali in počasti spomin našega dragega Alojza Benete Posebna zahvala zdravniku dr. Mi lanu Bevetti, sorodnikom in prijateljem g. župniku, cerkvenemu zboru in zb ru »Kras«, darovalcem cvetja, sose' dom za izkazano pomoč v _ žalostni trenutkih in vsem ki so našega dr gega spremili na zadnji poti. Žena, sin in sestre z družinami Boneti, 13. maja 1984 13.5.1982 13.5.1984 Ob drugi obletnici smrti Pierine Briško vd. Hoban se je z nezmanjšano žalostjo in z beznijo spominjajo mož Lojze ui novi Aleš, Uroš in Milivoj z «r nami. Štandrež, 13. maja 1984 20. maja ob 11. uri na Travniku v Gorici Iz poročila predsednika ZSKD Marka Kravosa Osrednjo poročilo je imel predsed-n,k ZSKD Marko Kravos. Izvlečke iz njegovega daljšega poročila objav-Uamo: »Na tem zahodnem krajcu naše zemlje nam Slovencem niso nikoli pa-aale zvezde z neba: zvečine dež, mr-21 vetrovi, toča. In tudi danes so vremenske razmere nestalne, bolj o-stTe hot ugodne. V takih pogojih postane kultura osnovno vezno tkivo narodnega telesa, preko nje se zaveda- 7,10 lastnih značilnosti, z njo se uve- lavljamo nasproti drugi narodi čeprav bi bilo vse bolje, če b izreko kulture le srečevali, sodelo' riarda celo tekmovali s sosedov svetom ter tako bogatili sebe in l° človeško okolico. P zgodovini in velikokrat še danes se moramo spopadati z bolj ali manj razločno izraženim pritiskom ali nasiljem samo zato, ker smo drugačni — in to v državi, ki je imela v Mazzinijevih idejah drugačne projekcije evropskih in univerzalnih razsežnosti, še pogosteje moramo trošiti svoje eksistenčne energije, da bi se uprli »dobromisleči« večini, ki v svoji sveti preproščini misli, da je za manjšino enakost tudi že enakopravnost, da bi morali lisice in štorklja obe iz istega krožnika jesti in biti pri tem siti, če naj parafraziram staro basen. Mi bi pa radi le ohranjali zgodovinske nastave svoje narodnostne i-dentitete in tako soustvarjali čim bolj mnogovrstno in zato duhovno bogatejše in prijetnejše okolje v naši deželi. Radi bi torej, da bi nas italijanski sodržavljani dojeli kot zrašče-no in nepogrešljivo sestavino deželnega okolja in nas kot tako tudi obravnavali, ko nam režejo zakonska oblačila in kruh prispevkov.« Ob tem je Kravos pozval vse prisotne in njihove organizacije naj se udeležijo shoda, ki bo v nedeljo, 20. t.m. v Gorici. Nato je spregovoril o nekaterih uspehih in usmeritvah društvene dejavnosti: »Sicer pa kažejo dejavnosti v naših društvih, da smo v zadnjem času rabili zastarele prosvetno - čitalniške okvire ne samo z družbenopolitično angažiranostjo. V Kanalski dolini in Špetru se velikokrat vežejo s pedagoškimi pobudami, z raziskavami etnografskega in zgodovinskega značaja, publicistično dejavnostjo. V Reziji je poleg etnografske občutljivosti zanimiva tudi povezava z zadružnimi pobudami. Benečija spet izvir- no pristopa k problemu emigrantov, k nadomestilni slovenski šolski dejavnosti, k uporabi domačega narečja. Na Goriškem opažamo večje kulturno sožitje med Italijani in Slovenci, marsikatera kulturna manifestacija se tudi že veže na gospodarsko strukturo naših ljudi, bančne ustanove na Tržaškem in na Goriškem so se zadnji čas že izkazale ne samo kot meceni kulturnega dela ampak tudi kot potrošniki naših dosežkov; z izdajateljskimi pobudami, z razstavno dejavnostjo. Take integracije kulturnih in gospodarskih interesov bi si želeli še več.« Nato je predsednik poudaril uspešno sodelovanje med društvi in poklicnimi kulturnimi ustanovami ter s posameznimi ustvarjalci. Poudaril je tudi nastajanje vse več interesnih specializiranih skupin, dejal pa je, da je še premalo medsebojne obveščenosti, usklajevanja in izmenjav med posameznimi pokrajinskimi enotami. Nato je svoj poseg nadaljeval: »Tudi zaradi takih tendenc je naša zveza zavzeto iskala- možnosti sodelovanja in enotnega nastopanja z vsemi političnimi sestavinami naše kar precej razčlenjene skupnosti. Skupni nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani lanskega maja in zdajšnja angažiranost na pobudo Enotne slovenske delegacije dovolj pričata o tem; če je to sploh treba, saj so v naših društvih dejavni ljudje vseh prepričanj in svetovnih nazorov, ki zavzeto in brez problemov ustvarjajo pluralistični in enotni kulturni ambient. Ta naša odprta politična nastava se še najbolj izrazi na naših osrednjih in društvenih Prešernovih proslavah in na Primorski poje. In tudi drugače pri odnosih z ostalimi ljudsko - kulturnimi zvezami v zamejstvu bomo vedno izpostavljali skupne interese in perspektive, čeprav se ne mislimo zaradi tega odpovedati svojemu prepričanju ali svojim pogledom na svet, niti koga drugega v kaj takega siliti. Zdiferenciranost je namreč tudi v kulturi element bogastva in moči in le ob taki zavesti lahko zrase prav enotnost in sodelovanje med nami.« Nato je Kravos spregovoril o sodelovanju z matično domovino, omenil družbeno - gospodarsko stisko Jugoslavije in s tem v zvezi utesnjevanje pretokov preko meje, kar je zamajalo že utečene stike. Pri tem pa je dodal: »... do se morda prav zato v matični repmbliki Sloveniji zavest o celovitosti slovenskega narodnostnega prostora razvija in utrjuje in da se to odraža v večji obveščenosti matičnega javnega mnenja o nas; tako spet čutimo, da soustvarjamo sodobno duhovno fizionomijo Sl-venije.« Nato je Kravos omenil vrsto storjenih, utečenih ali pa možnih stikov in izmenjav. Kravos je nato omenil uspešnost zveze pri ohranjanju stikov s Slovenci na avstrijskem Koroškem in poudaril: »... da se kulturno življenje in organizacijske oblike na našem severu posodabljajo in kakovostno razvijajo, kar bi nas moralo vzpodbujati k še intenzivnejšim odnosom in izmenjavam.« Glede stikov je Kravos dejal, da so del širšega sveta ki si ga morajo udomačiti tudi ostale jugoslovan- ske republike. »Za začetke kvalitetnej ših stikov, ki bi bili vsekakor nujni pa ne vidimo drugačnih načinov kot u-stanovitev nekakšnih namenskih kontaktnih štipendij, ki naj take tokove v obe smeri sprožijo.« Kravos je nadalje razčlenil samo delovanje ZSKD. Tu bi navedli vsaj tri številke. Samostojnih društev je sedaj 60, z raznimi odseki je delujočih skupin 87, članov organizacij, ki so aktn^ii pa je 7.651. Kravos je med drugim poudaril: »..da so tudi naši mestni okoliši že zapolnjeni: ob starih predmestnih društvih nastajajo številne interesne aktivnosti ustvarjalnega, rekreativnega ali socialnega pomena ter razne klubske oblike, ki zapolnujejo t.i. "siva” področja.« Izrazil je nato potrebo po večji povezavi z beneškimi kulturnimi društvi. Glede ljubiteljstva samega pa je Kravos naglasil: »... da dejavnosti v naših društvih in skupnnah velikokrat prre-segajo ljubiteljsko - prosvetni značaj in da vsebinsko segajo povsod tja, kamor naše kulturne institucije po sili razmer ne morejo: od umetniških in eksperimentalnih oblik, do pobud, ki imajo raziskovalni ali podagoški značaj.« Kravos je še omenil vrsto težav, s katerimi se srečujejo Zveza in društva in sicer naštejemo naj največkrat neustrezne prostore in premajhno kadrovsko - strokovno službo v uradih, ki bi morala biti okrepljena itd. Ob zaključku svojega poročila je Kravos predložil občnemu zboru sprejetje v organizacijo osem novih društev. Poročilo tajnika ZSKD za Goriško Poročilo tajnika ZSKD za Tržaško " Tajnik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič je v svojcm poročilu podal vrsto specifičnih proble-?|ov in uspehov delovanja Zveze na Goriškem. Povzemamo bistvene odstavke tajnikovega Poročila: Ob razčlenjenosti delovanja je Pavšič dejal: »“rez dvoma je slovenski kulturni prostor, odkar sjHo odprli Kulturni dom, zaživel v drugačnem f°?u- Kulturni dom je za našo Zvezo pomenil 'ehko. Pomenil je toliko, da smo velik del na-j"ga vsakdanjega truda posvetili prav njemu in Skupaj z drugimi dejavniki iskali zanj pravilno sebino, tako, ki jo v teoriji že imamo, ki pa ^ v praksi včasih težko uresničljiva. In prav r\ da spregovorimo tudi o težavah, ki so se Pojavile. Gre predvsem za težave neiskušenih ki so za model svojega dela imeli pred g0! le dvorano »Zlatega pajka«, oz. soočali o se s tako pomembno in zahtevno problema-ko prvič. Toda že danes mirne duše lahko re-,etn°' da je čutiti, da se pot spušča navzdol in l^a nam postaja iz koraka v korak lahkotnejša in ar je bilo včeraj izredno naporno, nam je da- nes lažje.« Pavšič je nato poudaril dve izhodišči, ki naj za h. del° v samem mestu in ne samo tu. Gre utrjevanje enotnega kulturnega prostora in nik Za ^Prtost do italijanskih kulturnih dejav-. °v. kajti: »Zapirati se vase ne bo pomagalo, vseh0 ?*3držimo, potrebna je konfrontacija na „ d dvojih. »Da dosežemo tako zahtevne, a “lembne cilje,« je dejal Pavšič »pa je nujno, pm° znotraj nas enotni in trdni.« Sui* se v nadaljnjem delu poročila spralo t,- j® Zveza kos nalogam, ki se ji ponuja-ob" zasledil tri bistvene težave in sicer: P^astu dejavnosti, rastejo tudi potrebe in organizacija vsake prireditve postaja vedno bolj zahtevna. Ob tem se pojavlja drugi problem in sicer pomanjkanje kadrov, to je organizatorjev, ki bi znali »na sodoben način obogatiti in prezračiti našo kultumo-prosvetno dejavnost.« Kot tretje je Pavšič zasledil v delovanju društev na Goriškem določeno »utrujenost« in tu ponovno poudaril potrebo po novih ljudeh, ki bi »osvežili« delo v društvih. 1 Del svojega poročila je tajnik namenil povezavi med Zvezo in njenimi članicami, ob tem je dejal: »Stiki ne smejo biti le priložnostnega značaja: v primeru občnega zbora ali večje prireditve. Treba je te stike pomnožiti, potrebno je, da postanemo med nami prijatelji. Samo tako bo sodelovanje med Zvezo in društvi uspevalo in rodilo sadove, za katere smo v bistvu orali zemljo.« Pavšič je nato poudaril potrebo po povezovanju različnih komponent, kot so šola, članice SKGZ, kot na primer Glasbena matica. Dijaški dom, mladinski krožki itd. Poudaril je stike s Slovenijo, še posebno pa z ZKO iz Nove Gorice. Naglasil pa je tudi iskanje novih poti k sodelovanju z Zvezo katoliške prosvete. Ponovno je poudaril stike z italijanskimi skupinami, kljub določenim težavam. Ob tem pa je dejal, da morajo imeti Zveza in članice stike z javnimi upravami. Tu je dejal, da kar se tiče italijanskih uprav ne gre vse v redu. Izrecno je omenil goriško pokrajino in občino; po sodelovanju pri nekaterih pobudah, so stiki nekoliko »zamrznili«, posebne težave so, ko gre za finančne podpore s strani javnih ustanov. Pavšič je svoje poročilo zaključil s pregledom delovanja posameznih društev. Vrste problemov se je dotaknil tudi tajnik ZSKD za Tržaško Vojko Slavec. Iz poročila povzemamo bistvene točke: V uvodu je Vojko Slavec poudaril pomen, ki ga ima ZSKD pri razvoju naše kulturne rasti in zavesti. Poudaril je potrebo po čimvečji povezavi z matičnim narodom in se kritično izrazil do večinskih javnih uprav, kajti: »V tej naši rasti smo pogojeni od inštitucij večinskega naroda, ki nam s težavo odpirajo vrata, še težje torbo, ko nam mačehovsko delijo drobtinice iz javnih, tudi slovenskih sredstev.« Pozitivno pa je Slavec ocenil raznovrstno pomoč, ki jo daje Zvezi in društvom Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Glede stikov je Slavec poudaril tiste z italijansko manjšino v Istri in dejal: »...da se stiki z italijansko manjšino v Istri in na Reki niso razvili tako, kot smo pred leti načrtovali.« Glede odnosov do italijanske kulturne stvarnosti je Slavec dejal: »Ko primerjamo odnose med dvema kulturama na tej strani meje, se še v večji meri zavedamo pomanjkljivega sodelovanja z organizacijami in krožki večinskega naroda, predvsem v naši bližnji okolici. Tudi po naši krivdi. Premalo smo napadalni, prehitro odnehamo.« Nato pa je tajnik omenil pobude, ki so bile narejene in nekatere tudi uspešno. Govornik je nato naglasil še sodelovanje s Koroško in pa s Slovenci v videmski pokrajini. Slavec je nato podal obsežnejšo analizo o povezavi med Zvezo in posameznimi društvi in pa pobudami same Zveze. Glede povezave je ugotovil več pomanjkljivosti in se vprašal, kaj društva pričakujejo od ZSKD. Pri tem je podal na- slednje ugotovitve: društva pričakujejo finančno pomoč, problem ni vedno lahek, vendar Zveza krije nekatere stroške, kot so vaditelji, prevozi na gostovanja ipd. Servisi in usluge; uradi Zveze so na razpolago društvom, vendar ni mogoče pričakovati »čudežev«. Društva si želijo strokovne pomoči, tu pa se odpira široko vprašanje kadrov na različnih področjih. Slavec pa je ob tem dejal, da se društva in posamezniki premalo odzivajo na razne seminarje, tečaje, srečanja, ki' so v zamejstvu in v Sloveniji. Pri povezavi Zveze s članicami se je govornik dotaknil tudi vprašanja prisotnosti voditeljev ZSKD na terenu. Ob tem je ugotovil veliko število prireditev, pa tudi to, da so člani predsedstva prav tako »amaterji«. Stike je treba torej organizirati tako, da bodo delovni, a tudi uresničljivi. Slavec je nato omenil vrsto tradicionalnih dejavnosti, ki so v režiji same Zveze. Ugotovil je, da zanje večkrat zanimanje upada in si želel mnenja prisotnih. Skratka, odprl je diskusijo, ki bo trajala tudi po občnem zboru. Slavec je nato odprl še vrsto dilem, kot so tradicionalne dejavnosti in novi pristopi, oziroma pobude, kakovost in množičnost, pa še vprašanje povezave med društvi in širšo kulturno, socialno in družbeno stvarnostjo, v kateri delujejo. Tu so potem še stiki z javnimi upravami, izvoljenimi telesi, kot na primer pokrajinskimi sveti, povezava s šolo itd. Mreža problemov torej, ki se množijo ob novih potrebah ljudi in časov, v katerem živimo. V poročilu sledi analiza širokega kultumo-prosvetnega delovanja društev in same Zveze. TONE SVETINA Med nebom in peMom 140. .Naslednji dan se je italijanska vojska v spremstvu 2anabinjeriev *n črnosrajčnikov vrnila v vas, ki je bila sk. J® simbolična trdnjava slovenstva in upora in so jo enih vsem v opomin očistiti z ognjem. IW Vaščani se še niso oddahnili od groze požiga pri tak^°vih, ko so Lahi znova obkolili vas. Sklenili so ° tesen obroč, da se ne bi mogla izmuzniti niti miš. ljudi *n karabinjerji so vdirali v hiše, izganjali hase\ln i**1 Potepali s palicami. Gonili so jih h koncu bija *a,- kjer se je prostor za cerkvijo razširil. Tu je otr vaška lipa. Okrog nje so se nagnetle ženske z sp* Pa bolniki, starci in starke, skratka vsi, ki so m®gli premikati. koVn ,Vas ie prišel inšpektor Losanna v spremstvu pol- jev^c^a Torellija, majorja Vanellija in skupine oficir-šla t jUPai so se odpravili proti župniku. Z njimi je Rosari .učitel>ica Evelina, vsa bleda in preplašena. ima ji je rekel: dijo u 1 boste ostali pri nas, ker ste naši. Naj vsi vi-gorèlo^171 spac*ate! Drugi bodo na tisti strani, kjer bo stra^e^ateri vaščani bi bili šli radi v cerkev, pa jih jaki 7 niso Pustile. Pred cerkvenimi vrati so stali vo-čist0 l^asajenimi bajoneti in med njimi župnik Sirk —-in rož -°ben in,sključen, z osivelimi lasmi nad ušesi v niIn vencem v r-nknh — kot. nbimanec. S tesnobo . srcu ska vn,Sii 'e sPraševal, s kakšnimi nameni je italijan-Po1S-* P°novn° vdrla v vas. riižno, z globoko sklonjeno glavo je pozdravil prihajajoče oficirje, da bi tako pomiril njihovo maščevalno slo. Losanna mu je velel, naj se z njimi vred umakne v cerkev, stran od tuleče množice, ki so ji vojaki že povedali, da so prišli vas požgat in jo zravnat z zemljo. V cerkvi je bilo mračno in hladno. S sten so jih gledale podobe križevega pota. Večna luč je komaj opazno trepetala, trpeči Kristus na križu pa jih je kot povsod opozarjal, da je trpljenje osnovna lastnost človeškega življenja, krutost pa pogoj za obstanek močnejših. »Gospod župnik, prišli smo, da uresničimo grožnjo! To vas bomo požgali, prebivalce pa odgnali v taborišče!« je dejal Losanna. Major in polkovnik pa sta molčala in gledala, kako se župnik z rožnim vencem v rokah pogreza vase in kopni, ne vedoč, kaj bi storil. Pretreseni župnik je padel na kolena pred policijskega komisarja, mu objel prašne škornje in ga ves zlomljen z jokajočim glasom prosil: »Gospodje, rotim vas, bodite milostljivi z nedolžnimi! V imenu boga in svete cerkve vas prosim, prizanesite!« Obraz inšpektorja Losanne je bil trd, kot izklesan, brezčuten. »Davno je tega, kar sem vas opozarjal in vabil k sodelovanju. Odklonili ste! Krivi ste! Pehali ste svoje ovce, ki vam jih je zaupal bog, k prepadu in ognju! Zdaj pa jih hočete reševati!« »Samo milosti prosim v imenu otrok, bolnikov in starcev...« »Dobro!« je odsekal Losanna. »Odgovorite mi na eno samo vprašanje: so krivi ali niso krivi?« »Krivi so, gospod inšpektor in gospodje oficirji! Toda dovolite mi majhno pripombo: ne vsi!« »Mi pa se maščujemo nad vsemi! Drugim za strah in v poduk. Vam je znano, kako so se v vseh časih zmagovalci maščevali nad uporniki? Če ne bomo zatrli upora v kali, bomo mi tisti, ki bomo izgnani od tod ali pa nas bodo obesili po tem drevju!« »Vseeno vas prosim, bodite milostljivi!« »Dobro, župnik, vstanite! Danes bom izjemoma uslišal vašo prošnjo. Toda, zàpomnite si! Samo danes in nikoli več! In zavedajte se, da imamo proste roke! Zdaj bomo šli pred zbrane ljudi in jim sporočili, kaj bo z njimi! Vi jim boste tolmačili moje besede!« »O bog mi pomagaj ! Mi ne morete prizanesti?« »Ne! Nikakor ne! Vi jih vodite, zato izpolnjujte svoje dolžnosti, kot ste zaprisegli Vatikanu!« Šli so ven pred jokajočo množico. Losanna je spregovoril, župnik pa je tolmačil: »Uprli ste se zakonom vélike Italije! Začeli ste vojno z nami! Sedaj jo imate! Vojska bo zatrla z ognjem in mečem vsakršen upor! Nasilje peščice, ki se upira armadi, je norost, ki prinaša nesrečo! V povračilo za naše -padle bi naši vojaki požgali to gnezdo, ki že desetletja izigrava naše zakone! Zahvalite se župniku, ki je za vas izprosil milost, da ne bomo kaznovali vseh! Danes bomo razstrelili Maslovo domačijo, da ne. bo ostal kamen na kamnu! Požgali bomo domačije tistih, katerih sinovi so v hosti ali pa so že pred vojno pobegnili čez mejo. Vsi prebivalci, katerih imetje je zaplenjeno in jim bodo hiše požgane, so ta hip aretirani! Mimo naj se vdajo v usodo, ker bodo sicer na mestu ustreljeni! Država bo s sodnimi organi ugotovila stopnjo njihove krivde. Za zdaj pa bodo odšli v taborišča!« Ljudje, ki jih je povelje prizadelo, so jokali in vili roke k nebu. Polkovnik pa je izdal povelje enotam, naj začno požigati hiše, ki so jih že vnaprej označili karabinjerji. Medtem je inženirska enota zaminirala ožgane zidove Bečanove domačije. Z verigo eksplozij so se ostanki zidov sesuli v prah. Nad ruševine se je dvignil oblak dušljivega prahu. Kmalu potem so bile v plamenih obsojene hiše. Vas je gorela... Losanna je ukazal župniku, naj dà biti plat zvonà. Zagrebu poverili univerziado 1987 Po delnem spodrsljaju z Osijekom Z a. Olimpijo vse težje Po bledem domačem nastopu z Empolijem Triestina gostuje v Arezzu BENETKE — Svet svetovne zveze vseučiliščnega športa je sklenil poveriti Zagrebu organizacijo univer-ziade za leto 1987. Za organizacijo univerzitetnih iger sta se potegovali tudi Brisbane in New, Delhi, vendar je na koncu prevladalo mnenje, da velja leta 1987 igre prirediti v Evropi, ker so bile minule v.Kanadi, prihodnje (leta 1985) pa be^o na Japonskem. ' Za sredozemskimi igrami v Splitu in zimsko ■ olimpiade v Sarajevu je zagrebška univerziada največja športna prireditev, ki je bila doslej v Jugoslaviji. Danes povratni »play-off« Danes ob 18.15 se bosta pričeli povratni polfinalni tekmi »play-off« za naslov italijanskega košarkarskega prvaka. V Turinu se bosta pomerila Bertoni in Granando, v Cantuju pa Jollycolombani in Simac. V prvih tekmah sta slavila Granando in Simac. Olimpija — Osijek 0:0 OLIMPIJA: Dalanovic, Vujnovič, Radevič, Katanec, Hudrin, Terčič (Lalovič), Voljč (Rožič), V. Amer-šek, Borovnica, Petrovič, P. Amer-šek. V anticipirani tekmi 30. kola jugoslovanskega nogometnega prvenstva je ljubljanska Olimpija doma remizirala z Osijekom in tako izgubila izredno važno točko v boju za obstanek v družbi najboljših. V prvem polčasu smo gledali dolgočasen nogomet, brez pravih akcij in priložnosti. Osiječani, ki so prišli v Ljubljano z očitnim ciljem, da ne dobijo gola, so se v drugem polčasu še bc’t rii, tako da se je tekma odv., * skoraj ves čas na polovici gostov. Ljubljančani so si v tem delu ustvarili nekaj lepih priložnosti za dosego gola, DANAŠNJI SPORED: Ri jeka - Cr-vena zvezda, Dinamo (Z) - Vardar, Budučnost - Hajduk, Partizan - Ve-lež, Željezničar - Sloboda, Dinamo (V) - Sarajevo, Vojvodina - Čelik, Priština - Radnički. V ITALIJANSKI A LIGI Danes zadnje kolo Ob splošni brezbrižnosti športnega tiska bo danes na sporedu zadnje kolo italijanskega prvoligaškega nogometnega prvenstva. Je sicer še nekaj dilem v zvezi z uvrstitvijo v pokal UEFA in obstankom, vendar pa variant ni toliko, da bi lahko vzbudile zanimanje javnosti, SPORED ZADNJEGA KOLA Ascoli - Sampdoria; Avellino - Fiorentina; Genoa - Juventus; Inter -Catania; Pisa - Lazio; Roma - Verona; Torino - Napoli; Udinese -Milan. Drugoligaško prvenstvo se počasi nagiba h koncu, saj manjka do konca prvenstva še pet kol. Za večino moštev pa se je prvenstvo že zaključilo, saj je na primer že znano, kdo si je zagotovil napredovanje v višjo ligo, in sicer Como, Atalanta in Cremonese. Drugih devet ekip, med katerimi je tudi Triestina, pa si je že zagotovilo dobro uvrstitev oziroma obstanek v ligi, kar je v tako težkem in napornem prvenstvu že dober rezultat. Zanimiv in zelo izenačen boj pa se odvija na repu lestvice, kjer se sedem ekip bori za obstanek in preobrati so na dnevnem redu. Tako je posebno zanimiv vzpon Catanzara, ki je pred meseci že bil obsojen na izpad in se je predvsem po zaslugi svojega golgeterja Bivi ja ponovno vključil v boj za obstanek. Pa poglejmo od bliže današnje gostovanje Triestine, ki se bo v Arezzu spoprijela z ekipo, ki je odlično star- tala, a med potjo nekoliko izgubila na elanu in ima sedaj točko zaostanka za Tržačani. Kot je razvidno je za obe ekipi tekma v bistvu brez pravega pomena, prav zato pa je priča; kovati lepo in privlačno igro. Upati je torej, da vsaj Triestina ne bo ponovila bledega domačega nastopa z Empolijem, saj bi sicer lahko deloma skvarila pozitiven vtis, ki ga je zapustila v teku celega prvenstva. DANAŠNJE KOLO (OB 16.30) Pescara - Cagliari, Monza - Carn-pobasso, Lecce - Catanzaro, Empoli -Cavese, Pistoiese - Cesena, Como -Cremonese, Atalanta - Perugia, Padova - Sambenedettese, Arezzo - Triestina, Palermo - Varese. • ŠVED SUNDSTRÒM IN ŠPANEC AGUILERA sta presenetljiva finalista teniškega turnirja v Hamburgerju-Izločila sta namreč Wilanderja oziroma Vilasa. ' Na kolesarski dirki po Toskani Sprint osvojil Baronchelli Z zmago na odločilnem gostovanju v Pordenonu Boru JIK Banka uspel povratek v C-2 POGGIO (Firence) — Giovan Battista Baronchelli je osvojil 58. kolesarsko dirko po Toskani. V sprintu je premagal 14 tekmecev, vendar je njegova zmaga predvsem sad izredno dobre organizacije ekipe Murella, za katero tekmuje. Medtem ko se Mo-ser dirke ni udeležil, je Saronni po dolgem času znova tekmoval, čeprav je na cilj prispel s 3 min. zaostanka, je pokazal napredek v formi. Po dirki je zmagovalec Baronchelli dejal, da so pred njim favoriti za osvojitev letošnjega »gira«, ki se bo začel čez štiri dni, Moser, Francoz Fignon in Visentini, Saronnija pa v * ta seznam ni vključil. VRSTNI RED 1. Baronchelli, ki je 232 km dolgo progo prevozil v 6.08’ s poprečno hitrostjo 37 km na uro. 2. Leali. 3. Ravanello, 15. Biatta po 1’48" Liverpool prvak Liverpool je tretje leto zapored osvojil naslov angleškega nogometnega državnega prvaka. V zadnji tek- mi je igral 0:0 z Notts County, na skupni lestvici pa je za štiri točke prehitel Manchestra Uniteda. Znani polfinalisti FOREST HILLS — V četrtfinalnih dvobojih teniškega turnirja šampjo-nov ni priš’.o do presenečenj. Izidi: Connors (ZDA) - Krickstein (ZDA) 3:6, 6:2, 6:1, Lendl (ČSSR) - Meister ZDA) 5:7, 6:3, 6:1, McEnroe (ZDA) - Kriek (ZDA) 4:6, 6:3, 6:2, Arias (ZDA) - Drewett (Avstral.) 6:2, 6:3. Polfinalna para bosta Arias - Mc Enroe in Lendl - Connors. Jugoslavija — Kuba 56:54 HAVANA — V prvem dnevu ženskega košarkarskega kvalifikacijskega turnirja za nastop na o’impijskih i-grah je Jugoslavija s 56:54 premagala domačo Kubo. • DANEC KIM ANDERSEN je osvojil četrto etapo štiridnevne dirke v Dunkerqueju. Francoz Hinault je o-hranil prvo mesto na skupni lestvici. Gasilci PN — Bor JIK Banka 1:3 (1:15, 15:13, 8:15, 13:15) BOR JIK BANKA: Veljak, Batič, Bitežnik, Budin, Kor bo, Gombač, Pečenko, Stančič in Škabar. Borovci so tudi v povratni tekmi dokazali, da so boljši od ekipe por-denonskih gasilcev in da si po enoletni odsotnosti zaslužijo povratek v odbojkarsko C-2 ligo. Končna odločitev je padla že v prvem setu (pred tednom so »plavi« doma slavili zmago s 3:0), ki so ga naši igralci osvojili z res odlično igro. V nadaljevanju so popustili, kar je povsem razumljivo, a so še vedno igrali dovolj dobro, da jim zmaga ni mogla uiti. Kot že v prvi tekmi je bil predvsem dober blok, med posamezniki pa se je že zlasti izkazal Gombač, (m.š.) 1. MOŠKA DIVIZIJA Soča — Val 2:3 (15:7, 7:15, 15:13, 10:15, 12:15) VAL: Zav&dlal, Bastiani, Vogrič, Mučič, Brajnik, Grinover, Cej. SOČA: čemic, Malič, Gergolet, Fajt, Kovic, Sirk. V prvem derbiju v skupini za napredovanje v D ligo je OK Val sinoči v Štandrežu zmagal proti ekipi Soče s 3:2. Naša mladinska ekipa je tokrat igrala z okrnjeno postavo, ki pa nas je s svojo igro presenetila. Naši igralci so z zanesljivimi servisi onemogočili nasprotnikov napad. Ob koncu tekme nam je Corva A-leksander, odbornik goriške odbojkarske federacije dejal, da je zmaga prišla tudi zaradi boljše telesne priprave naših igralcev, škoda pa je, da trener Jelavič ni imel na razpolago zadostnega števila menjav. (Zip) Sloga Bar Alex — DLF Opicina 3:1 (13:15, 15:9, 15:8, 15:6) SLOGA BAR ALEX: Drasič, Bras, Milič, Bitežnik, Kralj, Hrovatin, Ker-pan. Komar, A. Komar, Peterlin. Slogaši so pred domačo publiko prepričljivo osvojili prvo srečanje, ki Kljub neugodnemu vremenu DOSP v Postojni odlično uspelo V prelepem So'skem centru Srednje naravoslovne - matematične in kovinarsko strojne šole v Postojni je bilo letošnje 12. tradicionalno dijaško obmejno srečanje Primorske. V literarnem, likovnem in športnem tekmovanju so pokazali svoje sposobnosti, znanje in moč dijaki 16 zavodov. Kljub neugodnemu vremenu je srečanje mladih odlično uspelo. Na skupni lestvici pa so slavili zastopniki Naravoslovnega srednješolskega centra iz Nove Gorice, ki so zbrali 101 točko. Sledi organizator letošnjega DOSP, s samo točko manj, tretja pa je bila SDŠ Srečko Kosovel iz Sežane s 84 točkami. Odličen četrti je bil licej France Prešeren iz Trsta s 76 točkami. O letošnjem 12. DOSP bomo obširneje še poročali. Prijateljski namiznoteniški dvoboj Kras - Olimpija Ljubljančanke so bile premočne Kras — Olimpija 1:5 Doljak - Krsnik 0:2 (13, 18); Cergol - Zalokar 2:1 (—21, 16, 23); Sedmak -Ojstršek 0:2 (14, 9); Cergol - Krsnik 0:2 (10, 7); Doljak - Ojstršek 0:2 (9, 11); Sedmak - Zalokar 0:2 (16, 19). Namiznoteniški delavci športnega krožka Kras so v petek v Repnu organizirali kakovostno športno predsta vo v ženskem namiznem tenisu med domačim Krasom in ljubljansko O-limpijo. Srečanje je sodilo v okvir praznovanja osvojitve državnega e-kipnega naslova. Nasprotnik novopečenih državnih prvakinj je zelo izkušena ekipa, ki je lani celo segla po jugoslovanskem državnem naslovu, letos pa je zasedla odlično 3. mesto. Čeprav sta bili tokrat odsotni standardni igralki Reflakova in Čadeže- va. Krasova dekleta niso bila dorasel tekmec. Precej težav jim je delal nasprotnikov servis, če pa globalno o-cenimo njihov nastop lahko mirne duše trdimo, da je pozitiven in zelo koristen pred državnim finalom, ki bo konec meseca v Enni. Tega turnirja se bodo seveda udeležile tudi vse tri Miličeve varovanke, katere startajo na čim višja mesta in morda se u-tegne kdo izmed njih vrniti domov s kolajno. Prva je stopila za zeleno mizo Poljakova proti Krsnikovi, eni najboljših Olimpijinih pingpongašič. Seveda je bil poraz neizbežen, čeprav bi lahko Sonja z nekoliko več športne sreče nasprotnici odtrgala niz. častno točko za Kras je dosegla Cergolo-va, ki je v drugem nastopu po ize- načenem boju premagala mlado Zalokarjevo. Sedmakova je imela nasproti v tretji tekmi številko ena gostov, Ojstršek, kateri ni mogla priti do živega. Velika razlika med tekmeci-ma se je nato pokazala v dvoboju Cergol - Krsnik, v katerem pa je kra-sovka zaigrala dokaj živčno in nezbrano. Naslednja dva spopada sta potekala po istem tiru kot prejšnji. Po srečanju so se igralke in njihovi spremljevalci zaustavili na večerji v restavraciji Furlan, kjer so se domenili za bodoče medsebojne stike in prvi izmed teh naj bi bile skupne poletne priprave za prihodnje prvenstvo, v katerem bodo krasovke pred izredno težko nalogo: braniti bodo morale naslov državnih prvakinj. (Z. S.) vodi v D ligo. Medlo so zaigrali 1® v prvem nizu, ko razigranemu nasprotniku na mreži in v sprejemu nikakor niso nudili pravega odpora-Povsem drugače pa je bilo v preosta; lih nizih, ko so naši fantje zaigral1 odločno v polju, zelo učinkovito na mreži, dobro pa je deloval tudi blok-O tekmi sami in o možnostih ekipe, da se uvrsti v višjo ligo, nam j® trener Peter De Walderstein dejal sledeče: »Z današnjim izidom sem zadovoljen in prepričan sem, da imamo 70 odstotkov možnosti za prestop v višjo ligo. Vsi so zaigrali P°: žrtvovalno in uspešno, rad pa b* izrecno pohvalil Brasa in Bitežnika.« (Inka) Naš Prapor Sošol — Italcantieri 3:2 (15:2, 12:15, 13:15, 15:6, 15:7) 17. TROFEJA »MARŽI« Sabljači v Trstu Italija, Poljska, Madžarska in Sovjetska zveza se bodo v torek udeležile mednarodnega sabljaškega ekipnega četveroboja za trofejo »Marži« v Trstu. Italijo bodo zastopali državni reprezentantje Arcidiacono, Mat' fei, Della Barba in Meglio. Lani J® prehodno trofejo, ki šteje že 17 J2' vedb, dokončno osvojila Sovjetska zveza, odslej pa bodo lovoriko P°" deljevali vsako leto. Spored dvobojev, ki bodo v telovadnici SGT v Ul. pih' nastica 47, je naslednji: 9. Italija ' Poljska in SZ - Madžarska, ob ly Italija - Madžarska in SZ -ska, ob 17. Madžarska - Poljska, °D 19. Italija - SZ. ROKOMET - DEČKI S. Kosovel — Cividin B 39:" 06:0) M KOSOVEL: čač 9, čebulec 9. Kalc 1, Čeme 4, Paulina 2, Kocman 5, Škrk 6, Tavčar 3, Sardoč, D. Kal®-V tekmi pokrajinskega prvenstva dečkov je Kosovel brez težav premagal drugo postavo Cividina. Med stre1' ce so se vpisali vsi igralci, razen beh vratarjev. Ocenjevalni pohod v okviru osnovnošolske olimpiade Na startu kar sto otrok iz devetih šol V petek popoldne je bil v okviru tradicionalne vsakoletne osnovnošolske olimpiade ocenjevalni pohod za osnovnošolske otroke, ki ga je priredilo SPDT. Pohoda se je udeležilo preko sto otrok, predstavljali pa so devet slovenskih osnovnih šol na Tržaškem. Pohod se je začel v kislem vremenu na stadionu »1. maj« pri Sv. Ivanu, trajal je preko tri ure in je potekal po stezah Bošketa tja do Lovca. Otroke so spremljali požrtvovalni učitelji in učiteljice, na startu pa so dobili tekmovalno polo z vprašanji, na katera so morali seveda čim-boljše odgovarjati. Pohod se je zaključil pri Lovcu, tam pa so še odigrali nekaj iger, med katerimi tudi met v tarčo, ki je veljal za točke pohoda. Žal je nato dež preprečil nadaljnje igre, vendar pa je bil popoldan vseeno nadvse zabaven in vzgojen. Najbolj številne šole so bile »Milčinski«, »širok« in Milje, popolna končna lestvica pohoda po šolah pa je sledeča: 1. »Bazoviški junaki« (Rojan) 26 točk; 2. Milje 24; 3. »K. Širok« (Ul. Donadoni) 24; 4. »F. Milčinski« (Katinara) 24; 5. »Ribičič« (Sv. Jakob) 21; 6. »I. Grbec« (Ske- denj) 17; 7. »D. Kette« (Ul. sv. Frančiška) 15; 8. »O. Župančič« (Sv. I-van) 14 in 9. »F. S. Finžgar« (Bar-kovlje) 13 točk. (dj) Na sliki: osnovnošolci na startu na »1. maju«. Pokrajinski finale »under 15« ženske Brežankam prva tekma Breg — Sloga 2:0 (17:5, 15:4) BREG: L. in E. Žerjal, M. in K. Velikonja, Pertot, Malmenvall, Tavčar, Maranzina, Komar, Zobec. SLOGA: Vidali, A. in B. Sosič, Filipovič, Cergol, Križmančič, Lupine, Milkovič, Drnovšček, S. in K. Guštin, Kokorovec. V prvi finalni tekmi za pokrajinski naslov Under 15 pri dekletih je Breg v Dolini premagal Slogo že po dveh setih igre. V prvem setu smo prisostvovali izenačeni igri. Sloga je pokazala mnogo boljšo igro v obrambi, Brežanke pa so zgrešile cel kup servisov. Sloga je imela tudi dve zaključni žogi, ki pa jih ni izkoristila. Drugi set je bil pravi monolog Bre-žank, ki so brez težav zmagale. Učo Jurkič (Breg) : »V začetku smo zgrešili preveč servisov, kar je vneslo nervozo v mojo ekipo in zato je bil prvi set tudi tako izenačen. V drugem pa so igralke Sloge popustile in naša zmaga ni bila več dvomljiva.« Ivan Peterlin (Sloga) : »Tekma J® presegla naša pričakovanja in Pry set je bil na visoki tehnični ravm-škoda, da smo v nadaljevanju P®P stili in igra za gledalce tako ni več zanimiva.« 1. ŽENSKA DIVIZIJA Cortina sport A — Kontov®^ Electronic shop 3:1 (15;1 ' 16:14, 13:15, 15:3) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Antoni, Katja in Romilda Dan ’ Garbini, Kemperle, Marguzzi, P®n Rupel in Ukmar. y Kontovelkam podvig ni usPeI’,rU. tekmi, ki je namreč odločala o “vj. gem mestu končne lestvice, so ki le solidni šesterki Cortine. Tokrat s prikazano igro razočarale,^ yge Ob koncu prvenstva zaslužijo e. igralke pohvalo, saj so dobro naP1^ dovale in glede na slabe pog®-1®^ treniranje res ne bi mogle doecv' boljših rezultatov. (T.C.) ZSŠDI poziva športnike naj se množično udeležijo manifestacije v Gorici Izvršni odbor ZSSDI je na svoji redni seji, ki je bila v sredo, 9. maja, v Gorici med drugim izčrpno razpravljal o enotni vseslovenski deželni manifestaciji, ki bo 20. maja v Gorici. Izvršni odbor ZSSDI poziva vsa slovenska športna društva in organizacije, atlete, odborniške moči, sodelavce ter vse prijatelje naše telesne kulture, da se deželne manifestacije polnoštevilno udeležijo. Poziva pa tudi vse športne delavce, naj aktivno pristopijo h kapilarni organizaciji in s tem pripomorejo k čimširši manifesta-tivnosti deželnega shoda. mnenje Aldo Rupel Sest razlogov za prisotnost v Gorici Vsaj šest razlogov je, zaradi katerih bom naslednjo nedeljo med množico na goriškem Travniku. Ker smo priča novemu, nam nasprotnemu obdobju, ko nas razne oblike in izrazi oblasti ne ločujejo več po pokrajinah, temveč nas izenačujejo v odrekanju tudi tistih navad, ki jih je otoplitev odnosov prinesla v prejšnjih desetletjih. Ker se odgovorni in zlasti sredstva javnega obveščanja zavestno sprenevedajo in prepričujejo večinsko prebivalstvo, da so naše zahteve nesprejemljive predpravice in nas pri tem paternalistično trepljajo po rami, češ kako srečni smo ob obvladanju dveh kulturnih svetov, pri čemer pa so uverjeni samo v svojega. Ker bo množica na trgu pomenila kakovostno spremembo od brezštevilnih resolucij, odprtih pisem, prošenj, opozoril in spomenic v zvezi s pravicami, Memorandumi, Osimi, oskru njenimi spomeniki, pomazanimi šolami k javno izpričanemu ponosu, da se neka narodnostna skupnost ne vda plazečemu raznarodovanju, dokler tega sama noče. Ker sem prepričan, da ni dovolj izpričati javno svojih misli na zborovanjih v naših številnih kamènicah, Šte verjanih med bori ali med kostanji in na številnih dolinskih majencah, temveč tudi v mestnih središčih. Zaradi Gradnika pred stoletji in zaradi Prešernove brigade pred desetletji sploh ni res, da je Travnik naš. Ne more pa biti res, ker bi to bila groba zgodovinska krivica, da nas v mestnih središčih ni. Za sožitje in pozitivno vlogo manjšin, o čemer beremo desetletja ob raznih skupnih poročilih, je treba biti v dveh. Zato bom šel na Travnik brez vsakega ob- čutka osvajanja, k& nima danes in tu nihče kaj osvajati, toda s prepričanjem, da sn&m na javnem trgu kot državljan v slovenščini povedati svbje stališče. Ker bo z znanci, prijatelji, tovariši in JBli zbranimi iz vseh vetrov zanimivo, srčno. Številne gN&acije niso takega srečanja še doživele: .preveč je dražljivo, da ne bi bil prisoten ob taki simboliki. Pred manj kot dvajsetimi leti je ena štafetna palica povezala sko- " raj vse kraje, kjer prebivamo; pred desetimi leti je bilo podobno in še bolj raznoliko s štirimi štafetnimi palicami. Tokrat bo en kraj povezal številne ljudi, vsakega z njegovo štafetno palico, ha kateri je vedno enak napis: tt^smo ob ali brez globalnega zakona. Ker bi bil v zadregi, če bi moral šele v torek brati zapis kakega novinarja na časopisu, iz katerega bi si skušal ustvariti vtis, kako je bilo. V počastitev 25-obletnice ustanovitve ŠZ Bor Zanimiv košarkarski turnir na »1. maju« V Počastitev 25-obletnice ustanovit-6 Bor bo košarkarski odsek Bo-na °d 5. do 9. junija v Borovem šport-k m c°ntru priredil zanimiv košar-aarski turnir na katerem bodo nasto-e praktično vse najboljše tržaške ekipe, razen Bica. l *8 zanimivih košarkarskih tekem g *)a sporedu tudi okrogla miza na Pecififiii) košarkarsko temo o izku-in oblikah' dela na področju nunske košarke s posebnim poudar-a,rn na izboljšanju in ovrednotenju . marnskega sektorja. Okrogla miza r.namenjena vsem trenerjem in bo Potekala v sodelovanju z odborom zve-j~“n trenerjev pri italijanski košar-va[' zvezi> na nJej pa bodo sodelo-h nekateri priznani vrhunski trenerji. turniriu bodo v skupini A na-Pile naslednje ekipe: Bor Raden-sl(f’ ^ ì° bodo sestavljali najboljši venski košarkarji v promocijskem Prvenstvu in eventuelno v 1. diviziji, ki jih bodo izbrali slovenski trenerji, U.S. Servolana, ki nastopa v prvenstvu C-l lige in Soc. Ginnastica Triestina, ki nastopa v D ligi. V skupini B pa bodo tekmovali : Š.Z. Jadran z ekipo, ki je nastopala v prvenstvu C-l lige, Inter 1904, ki se bori za napredovanje v C-2 ligo in Ali Starš Cortina Sport, ki jo bodo sestavljali najboljši posamezniki v promocijskem prvenstvu, ki jih bodo izbrali trenerji nastopajočih ekip v sodelovanju z revijo Trieste Sport. Po skupinah bodo ekipe igrale vsaka z vsako, na koncu pa se bosta prvouvrščeni ekipi v vsaki skupini pomerili za prvo mesto, pred tem pa bosta še tekmi za tretje in peto mesto. Sloga v Maranu Ob koncu vsake sezone v višjih ligah se pričnejo premiki naših naj- mlajših predstavnikov minivolleya. Tako je v naši deželi pred raznimi pokrajinskimi izvedbami, iz katerih bodo izšli žmagovalci, ki bodo nastopili na vsedržavnem finalu v Sieni, na sporedu že cela serija raznih turnirjev. Tako bo danes popoldne s pričetkom ob 15. uri v kraju Marano Lagunare drugi ženski deželni turnir v minivolleyu, na katerem bo nastopilo 8 ekip in sicer: Vivil, Centro Olimpija, Rivignano, Mossa, Cesaro-lo, S. Giorgina, Marano Lagunare in Sloga. Predstavnice Sloge bodo tako na tem turnirju preizkusile svoje moči, kar bo nedvomno dober test o letošnjih izgledih na pokrajinski ravni, kjer so v zadnjih treh letih vedno segle po naslovu. Sloga bo nastopila v postavi : Lara Lupine, Tjaša Kocman, Katja Fabrizzi in Erika Škrk. (Inka) BALINANJE P°let in Kras A v vodstvu P° drugem kolu sk^pU®° k°l° 4. zamejskega balinar-rij9 Prvenstva je potekalo v zna-je mraza in močne burje, kar kaTPrecei vplivalo na kvaliteto pri-Kazane igre. Osrednja tekma se je odvijala na brn-;n,. kjer je Polet, odpravil nago 'inski Sokol in tako opravičil vlo-tud- avVOrita- Dobro formo je potrdil tnaLi ^ A,’. ki je v Doberdobu predli st Gradlno' Preostali dve tek-Čih se končali z zmagama doma- m moštev. KOLA: Gradina - Kras A 2:0 tu1}’ 0:1D: .Kras B - Zarja 2 n n, ’ 1P3). Gaja - Kraški dom (Ìl:6 1V7) 11:2)’ Polet " Sokoi 2:0 Kra^-D^'A: Polet in Kras A 4, Žari i Sokol in Gaja 2, Gradina in ^Ja Kraški dom 0. t m^1 PRIHODNJEGA KOLA (16 kol v as A - Kraški dom. So-- Zarja 8s ^adma - Gaja, Polet B.S. Ob ponovnem razvitju prapora Razstava »Sokola« v Gorici V petek, 25. t.m., bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici telovadna akademija ob ponovnem razvitju prapora Goriškega Sokola. V zvezi z jubilejno 80-letnico razvitja je ZSŠDI pripravilo v sodelovanju z Narodno študijsko knjižnico — odsek za zgodovino iz Trsta razstavo slik, listin in spisov telovadne organizacije, ki je bila pred poldrugim letom na vpogled že v Trstu, vendar je tokrat obogatena z listinami, slikami in vabili z Goriškega. , Na približno desetih velikih okvirjih si bodo lahko obiskovalci ogledali o-menjena pričevanja naše prisotnosti in življenjskosti od nedelje, 20. t.m., do naslednje nedelje, ko se bodo na Goriškem odvijale še druge športne prireditve neprvenstvenega značaja. Priporočamo udeležencem goriš kega shoda na Travniku, da si po manifestaciji razstavo ogledajo. Podrobnejši urnik za naslednje dni bomo še objavili. ZSŠDI - Savognese V soboto, 19. maja, bo ob 18. uri v Sovodnjah na nogometnem igrišču tek- ma. Pobuda spada v program majskih prireditev, ki jih je letos načrtoval TO ZSŠDI za Goriško in jih samostojno izvaja oziroma s svojimi članicami ter z drugimi organizacijami. V skladu z večkrat poudarjenim namenom in željo po stikih in povezavi med različnimi ozemeljskimi področji, zlasti pa z Benečijo, se bosta na tekmi pomerili moštvi Savognese iz Sovodenj ob Nadiži, ki nastopa v drugi amaterski ligi in združen omoštvo z Goriškega, ki ga sestavljajo igralci naših nogometnih društev. Prireditelj pričakuje, da bodo nogometni navijači — zlasti mladi — prišli polnoštevilno na igrišče bodrit tako eno kot drugo moštvo, saj gre za prijateljsko tekmo, ki utegne zadovoljiti tudi zahtevnejše stalne goste nogometnih igrišč. Prav gotovo spada sobotna tekma po vsebini v okvir nedeljskega shoda. Spada v okvir poenotenja in spoznavanja. R. A. domači šport Danes Nedelja, 13. maja 1984 M košarka 18 3(?Šk^,.C ■ 1 liga - play off v Pistoii: Maltinti - Jadran. lOta m°3ka divizija U.3Ó „ m Dolini: Breg - Quattrop Bor Irstu na stadionu »1. maj- ' 1' erroviario. ll ig. 1- ženska divizija v Bepnu : Polet - Pali. Muggi *'« v Doto*"*-" U.Ó0 Breg - Libertas A; i,^a Opčinah: Polet - Barcolai b- 130 v Trstu, Istrska ul. 53: Di hica In lP(?1r: 1100 v Trstu, telov tas . ^bom«, Ul. della Valle: Lib NOGOMET 1. amaterska liga 16.00 v Križu: Vesna - Ponziana. 2. amaterska liga 16.00 v Bazovici: Zarja - Kras; 16.00 na Proseku: Primorje - Opicina. 3. amaterska liga 16.00 v Dolini: Breg - San Luigi FY. Začetniki - poprvenstvo 13.15 v Trstu, igrišče Campanelle: Campanelle - Breg. Najmlajši - poprvenstvo 12.15 v Trstu, S. Sergio: San Ser- gio - Vesna: 10.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Kras; 9.15 v Trstu, igrišče Campanelle: Campanelle - Breg: 9.15 pri Domju: Domio A - Primorec. ODBOJKA Interliga 9.30 na Proseku: nastopajo Konto-vel, Sežana in Brda; 9.30 v Kopru, telovadnica Kovinarske šole: nastopajo Sovodnje, Semedela in OŠ »A.U.« Jutri Ponedeljek, 14. maja 1984 ODBOJKA 1. ženska divizija 20.15 v Gorici, telovadnica Kulturnega doma: Sovodnje - Intrepida Mariano. Interliga 17.30 pri Banih: Sloga - Kontovel. Vprašanje enemu od velikanov slovenskega športa »Ivo Daneu, zakaj je ekipni šport v Sloveniji v krizi ?« Ivo Daneu sodi gotovo med najboljše slovenske športnike vseh časov. Bil je košarkar svetovnega kova. Nastopil je kar 209-krat z državnim dresom. Bil je tudi igralec in trener ljubljanske Olimpije. Sedaj pa je sekretar Telesno kulturnih organizacij mesta Ljubljane. Takih asov, kot so bili Daneu, Cerar itd., pa je sedaj v Sloveniji vse manj. Predvsem pa so v hudi krizi ekipni športi. KK Olimpija je izpadel iz prve lige, NK Olimpija se na vse kriplje bori za obstanek, tudi slovenskim rokometašem se ne piše najbolje. O tem in drugim smo se pogovorili v Ivom Daneuom. e »Še pred kratkim je bila Slovenija eno glavnih središč ekipnih športov v Jugoslaviji. Sedaj pa so prav moštveni športi v veliki krizi. Kako to?« »Odraz splošnega stanja v družbi, ko so bile ostale republike športno nerazvite, smo lahko z entuziazmom in več dela kot drugje, bili v Jugoslaviji vodilni. Ko so se razmere v družbi spremenile, smo pa začeli v šoprtu manj delati. Košarka? V drugih republikah so delali bolj strokovno, vlagali več sredstev. V Sloveniji pa je trenutno situacija taka, da je prvenstveno naloga staršev, da otroke izšolajo in jim omogočijo eksistenco. S tem v zvezi pa je šport takoj postal drugotnega pomena. Ker so pa življenjske razmere v primerjavi z drugimi republikami boljše in tudi večja je zaposlenost ženske populacije in s tem v zvezi višja raven življenjskega standarda (na primer: smučanje, oddihi na morju, vikendi in podobno), je večji pomen rekreativnega športa kot pa vrhunskega, torej je zmanjšan motiv in s tem v zvezi nagrajevanje.« • »Bi lahko podrobno analiziral krizo, ki je zajela ljubljansko košarko in .izhod iz nje’?« »Povezana je s krizo celotne slovenske košarke, kar je delno odgovorjeno že na prvo vprašanje. Poleg tega pa je tu prisoten antagonizem Maribor, Celje in ostali kontra republiškemu centru. Znano pa je, da mestni otroci ne morejo biti nosilci vrhunskega športa (razvejanost, TV, disco itd.). In kot drugo, premajhna baza, iz katere bi lahko črpali kvalitetne igralce. Premajhna strokovnost, premajhno via ganje.« • »Zanimivo je, da uspevajo Slovenci v smučanju, ki je šport ostre mednarodne konkurence pa tudi ne za vsak žep.« »Smučanje je odraz dela posameznikov ter sposobnosti Vogrinca, da je znal združiti interese, ter srečne o-kolnosti, da se je rodil smučar talenta Križaja v smučarski družini, kot je to na primer tudi primer bratov Petrič, v plavanju.« • »Slovenija ni nikoli slovela po velikih nogometnih uspehih, pa vendarle občasno ima kakega reprezentanta, kot sta sedaj Marko Elsner in Katanec.« »Nedvomno, da so v Sloveniji talentirani, vendar je bila dosedanja politika, da se je kupovalo igralce v drugih republikah, ker se je edino tako lahko vzdrževalo kolikor toliko ravnovesje z ostalimi jugoslovanskimi nogometnimi centri. Sedanja kriza pa je sigurno povezana z odnosi izven zelenih površin, na primer afera Maribor, preiskava SDK in podobno.« • »Bili ste večkrat v Italiji, igrali proti italijanskim moštvom in reprezentanci, kaj bi lahko pozitivnega 'vzeli’ pri italijanskem športu.« »Vedno sem rad prihajal in igral proti moštvom in reprezentanci Italije, ker so bile tam že pred mnogimi leti košarkarsko urejene razmere (dvorane, žoge). Publika je poznala pravila in nenazadnje tudi dobra italijanska hrana, ter sploh vzdušje na gostovanjih. Gledano košarkarsko pa cenim italijansko košarko po izrazito dobri tehniki igralcev, velike pozornosti trenerjev, ki so in še gojijo prvenstveno dobro obrambo ter vztraja jo na disciplinirani igri v napadu.« • »Slovenska narodnostna skupnost v Italiji je vedno imela in še ima plodne stike na športnem področju s Slovenijo. Kaj menite, da lahko nudi Slovenija našemu športu za njegovo kakovostno in množično rast.« »Dobro smo sodelovali s tržaškimi Slovenci, kar dokazuje prisotnost trenerjev Brumne, Žagarja, sodelovanje Slovana in končno Olimpije. Kot veterani Olimpije pa smo se tudi vedno radi odzvali povabilu. Ugotavljamo, da so depoziti zadnjih dveh let močno okrnili to sodelovanje. Lahko nudimo pomoč v strokovnih kadrih, v občasnih srečanjih in ne nazadnje, kolikor bo košarkarska zveza Jugoslavije organizirala košarkarske tabore, da se lahko najbolj talentirani vključijo v delo slovenskih in jugoslovanskih košarkarskih taborov. Bralcem Primorskega dnevnika pa lep pozdrav.« B. LAKOVIČ obvestila F.C. Primorje sklicuje v ponedeljek, 21. t.m., v prostorih »Soščeve hiše,« Prosek 306, 19. redni občni zbor, v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21.00. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora, 2. Poročilo predsednika, 3. Poročilo tajnika, 4. Poročilo blagajnika, 5. Poročilo nadzornega odbora, 6. Razprava, 7. Volitve novega odbora, 8. Razno. Košarkarski odsek Š.Z. Bor obvešča, da bo jutri, 14. t.m., ob 20.30 seja odseka na sedežu društva. Prisotnost obvezna. ZSŠDI v obvešča, da sta urada združenja (Trst in Gorica) na razpolago za kakršnokoli informacijo v zvezi z vseslovenskim deželnim shodom, ki bo 20. t.m. v Gorici. SK Devin obvešča, da se nadaljuje telovadba za odrasle vsak ponedeljek ob 20. uri v telovadnici v Sesljanu, ob sredah pa aerobika v dvorani I. Gruden prav tako ob 20. uri. Odbojkarski odsek ŠZ Bor sporoča, da bo seja odseka jutri, 14. t.m., ob 19.30 na stadionu »1. maj«. Teniški odsek Gaje sporoča, da se bodo tečaji za začetnike - odrasle pričeli dne 16. maja ob 20. uri in bodo obsegali 10 lekcij. Informacije in vpisovanje na igriščih na Padričah ob začetku tečaja. Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletno 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180,00, letno 1 800.00 din. za organizacij in podietja mesečno 250,00, letno 2.500.00 dm ^ Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir besedo. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski dnevnik 13. maja 1981 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa izn Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Obl&sli težko dohajajo razvoj /naravne katastrofe Zaradi novih potresnih sunkov vedfm več ljudi brez strehe JTfc.BlM j- Potresnemu, &mku 8. stopanje po TVlercallijéVi lestvici, ki je v petek ob 12.42 stresel Abruce, Lacij, Kampanijo in Molise, je predvčerajšnjim in včeraj sledila vrsta tresljajev, ki so dosegli jakost tudi do 6. stopnje po isti lestvici. Noyi sunki so indirektno povzročili smrt'treh oseb, ki so umrle za srčno kapjo,wanjenih ■ pa je bilo 63, od katerih so Bili nekateri huje poškodovani. Gmotna škoda, ki je nastala ob novih sunkih, je ogrimna, to pa predvsem zato,. ker so novi stresljaji popolnoma zrušili stavbe, prizadete že od potresa 7. maja. Število brezdomcev je ob tem izredno naraslo. Po 7. maju je bilo v Abrucih, Laciju, Kam- paniji in Moliseju (brez Umbrije) nekaj več kot 8.000 ljudi brez strehe, zdaj pa se njih število približuje že 20.000. Ministrstvo za civilno zaščito težko dohaja razvoj naravne katastrofe. Šotori in stanovanjske prikolice, ki so dosegljivi, ne zadostujejo potrebi. Po drugi strani pa prebivalstvo iz strahu pred novimi potresnimi sunki noče stanovati v hotelih in sploh v zidanih zgradbah, zato so začeli na potresno področje dovažati avtobuse in vagone, ki bodo nudili vsaj zasilno in začasno zavetje. Ob vsem tem velja še omeniti, da deževno in za ta letni čas nenavadno mrzlo vreme zelo otežkoča položaj potresencev. Organizacija ministrstva za civilno zaščito se je po splošnem mnenju dokaj dobro izkazala pri nudenju prve pomoči. Pri tem odigravajo pomembno vlogo tudi vojaki, ki marsikje poskrbijo za toplo hrano. Včeraj ob 9.04 pa se je zemlja spet močneje stresla v Umbriji, ki jo je prizadel potres 29. aprila. Sunek je dosegel 5. stopnjo Mercallijeve lestvice, hipocenter pa se je nahajal pod hribom Monte Urbino med Assisi jem, Perugio in Gubbiom. Seizmologi so kljub temu izrazili mnenje, da se potresna dejavnost v Umbriji bliža h koncu, medtem ko je po njihovem nevarnost novih potresov veliko večja v Abrucih in okolici. Srhljive razsodbe islamskega prava KAIRO — Islamski fundamentalizem je na pohodu v vseh muslimanskih državah. Posamezni režimi ga skušajo na najrazličnejše načine zajeziti, nekateri, kot na primer Sirija s krvavo represijo, drugi pa mu skušajo izničiti napadalnost z udinjanjem istim idealom. Med temi je tudi Sudan, ki je septembra lani sprejel »šari o« (islamsko koransko pravo) za temelj svojega kazenskega zakonika. Kaj to pomeni zgovorno dokazuje nedavna razsodba nekega kartumskega sodišča, ki je obsodila navadnega tatu na amputacijo desne roke in leve noge. Egiptovska agencija MENA ne poroča, ali je nesrečnik musliman, navsezadnje to v Sudanu ni niti važno, saj se morajo »šarii« pokoriti tudi nc-muslimani. Povsem razumljivo vzbujajo take preživele kazni odpor na sudanskem jugu, kjer so muslimani v manjšini, prav tako med izobraženci in v tujini izšolanimi kadri. Javno bičanje, kamenjanje zaradi prešuštva, sekanje rok in nog zaradi tatvin, obglavljanje zaradi umorov po načelu »zob za zob in oko za oko« je postala tragična realnost v Sudanu in v vseh tistih državah, ki se proti fundamentalizmu borijo z istim orožjem, z muslimansko pravovernostjo. Ameriška vlada obsojena zaradi jedrskih poskusov NEW YORK — Sodniki v Salt Lake Cityju so obsodili ameriško vlado, da izplača devetim osebam 2,6, milijonov dolarjev (približno štiri milijarde lir), kot odškodnino zaradi radioaktivnega dežja, ki so ga povzročili jedrski poskusi v puščavi Nevada pred 30 leti. Vseh devet oseb je v poldrugo leto trajajočem procesu dokazalo, da so zboleli za rakastimi tvorbami prav zaradi ameriških jedrskih poskusov. Za washing-tonsko administracijo se sedaj obetajo hudi časi, saj je kot kaže radioaktivni dež v preteklosti prizadel kakih 1.400 oseb. Resnica je lahko žalitev BARI — Ker je na nekem zborovanju poudaril, da bi bilo treba zakon o muzejih vrniti tistim bedakom, ki so ga sestavili, so podpredsednika študentskega turističnega centra Lucia Alberga prijavili sodišču pod obtožbo žaljenja ustavnih inštitucij. Albergo je spotakljivi stavek i7ro6oi. i-o ;e analiziral zakon iz leta 1980, ki izključuje brezplačnega obiska muzejev vse tuje turiste in tiste italijanske državljane, ki so mlajši od 20 let in starejši od ' u0 let. Albergo pa je imel smolo, da se je zborovanja o šolskem turizmu blizu Lecceja udeležil neki pretor, ki ga je takoj prijavil. Sedaj bi ga lahko na podlagi kazenskega zakonika obsodili do treh let zapora. Vsa zadeva pa ne bo tako lahka, saj je Albergo o vsem obvestil mednarodne turistične organizacije. Navsezadnje pa je povedal le svoje mišljenje in ni hotel nobenega žaliti, morda pa njegova resnica moti marsikoga. Snažne, a hladne Nemke BONN — Po pisanju zahodnonemškega bulvarskega dnevnika Bild so Zahodne Nemke med najbolj snažnimi ženskami na svetu, saj porabijo letno dvakrat več detergentov kot Japonke in osem kilogramov pralnih praškov več kot druge Evropejke. Povprečna zahodnonem ška štiričlanska družina opere tedensko kar 16 kilogrà mov perila, posteljnine in srajc. Podatke so posredovali ob nedavnem mednarodnem kongresu proizvajalcev pralnih praškov v Miinchenu. Bild pa obenem navaja, da je kar 88 odstotkov Zahodnih Nemcev nezadovoljnih s svojim spolnim življenjem. Nemke so že res marljive in čiste, a so po trditvah svojih partnerjev pravi poraz v postelji, saj so dolgočasne, hladne, pasivne in ne pokažejo svojih čustev. Ob tem pa bildova anketa ugotavlja, da se spolno poželenje Nemk nenadno prebudi, ko imajo v postelji zanimivega partnerja. MIKI MUSTERL CudeŽlli otok (7.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika najnovejši vzorci oblek za neveste. Obiščite nas! TRST — Korzo Italia 17 — Tel.: 631-620 A. GERLI L. Concstabo cvetje in rastline TRST Drevored XX Settembre 4 Tel.: 796362 S.A.C.A.T. nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794308 - 772002 oj dentalex s.a.s. Novi prodajni center aparatov in materiala za zobozdravnike in zobotehnlke TRST UL. DEL LAVATOIO 2/b TEL. 040/60-729 OPEL SERVIS - Serri Tullio & C. S. n. c. Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km. Originalni nadomestni deli Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah. BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL OPEL -e- - Ob sobotah popoldne zaprto. Izložba: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 Servis: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211 Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN. PHILIPS. REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL panto ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 20°]o goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982.