110. Ifnllta. I »Mlati Ma* ■.■>». (DL Ml. ■^________________ _ ___._____ _ _ ________ toMraa t Prtvtor 1 m/m X 54 m/m m male ogtaae đo 17 «/«t vfHM 1 K. nad to viifaio v* o*UsJ 1 «/« V 64 «/* 1 lfsoV Urad«\n*SZ* ta poslana te Botice 1*1 pngmP&K, *m*m do«*** lapotokept*al»o ao K. — Prt MfoaBh aad 10 objav popust vpnšafljeni gkdt tasantav at) se priMi zamki n odgovor. »]^» ™^wiw*w™ i^v^vvi ^wa^BT^^pva^Va^^ sa^i (flvVvB^^^NHb^I ^b^Mb^biiUL^^bb^h^^ ^KIB^I^^I^v^V^k ___________«M— #t 1, prtili—, - T»lt— ft*. 304. ^^I^B^H^fal H#^bbbbbbbM ab^^AAa flp ^^A^M^blfl^b^kA A^b #jbmb». ■■■■■■■■M a> ^v ^^^Ba»^^P^BWa»^^BaH I ^^BVHalB^HI ^■■■Bl MSBiaa^^Bn a ■ ■ nu ^*"* ^a^a^^^a^»^a*^^^a^^ •••^■■p^p^p« m*mm^w 9 b^% v ^^^b* poUetno. ..,...„ 90*— 9 oMaacao • •••••«» 46**^ 1 * ........ 15— aksletao......K940w pofletao.......„!»•— Pri morebitMin povilaajv se ma dtljl« narofetna doptefetl. Novi naročniki nai poŠIJejo v prvi* aaročnino vedfio «V po nakainid. Mi tamo pismena naročita brez poslatve denarfe se ne soremo ozlratu Pomnmsim MmrNtai vetja 1 krotio« Pofttiliui platana v gotovini. Dr« Ivan Tavčar: IlaSe zahonodajstoo. Če bi na jugu živd kak Savignv, bi nam brez težave dokazaJ, da se-danja jugoslovanska doba potrebuje dobregra in modrega zakonodajstva, da pa sedanji jugroslovanski rod pi-ma najmanjšegra pokliča in tuđi najmanje sposobnosti k dobremu in pa-mctneirm zakonodajstvti. V tem tiči velik kos jugoslovanske žaioigre; tukaj smo slepci, ki tavamo iz ene teme v drugo! Tukaj smo nagri berači, smo anarhisti, ki hoćemo po vsi sili žfveti brez vsakega pametnega zakona! Poglefroo predvsem naše pokli-oane zakonodajalce, ki se zbirajo v Beogradu kot zastopniki naroda. V teku poJdrugpetfa leta so ti zastopniki naroda skupaj stolkK, če se ne mo-fim, en ćeli zakonček. Ker se ti mož-}e shajajo večinotna v namenu, da đajefo svojemu prertsedniku priliko, da flh radi nesklepcnosti takoj zopet odslovi, lahko na izplačanih dije-tah zracunamo, koliko nas stane edi-ni ta zakonček! Talco izgleda državna Iegislatura, Podobna je njivi, ki je bfla pred zfrno na praho zorana, na sponrfad se pa ni več obdelala. Na ti njivi torej še osata ne pridelas. Če je v Beogradu suša« je pri pokrajinskih vladah mogrocna povo-,đenj. Dežeine vlade nam polje zako-nodaje zasipajo z debelo točo. Neprestano tfČhno pod crno ploho na-redb, ©na manj premišljena od druge, vsaka zločbtsko površna. S temi naredbami je sastavljeno vse, povsod je nastavljena zobata past — in že tiš^š v ni!, če z mazincem Se niti ara-nH nisi, če si samo nj i s I i 1, graniti ž ttflm. In seđaj se vprafa: Kaj je bofl-Se, ali suša v Beogradu, ali pa naliv! pH pokrafbttkih vladah? Oboje ni nič prida« eno kot drugo dokazuje, da ni-mamo k zakonodajstvv nikakega po-khca fn da smo vsl skupai zakono-dajski čevUarčki, ki nW starega škr-peta za silo zakrpati ne umemo! In vse to te naša lastna krivda, V Beogradu ne teđajamo koristnih zajcancrVi' — ter ničesar ne mislimo; v Ljubljani pa izdajamo ćele jerbase nekoristnih naredb — ker zopet ni-Česar ne mislimo. Mole nmenje ie, da bi pri takih prilikah tuđi zadnji jugo-slovanski samouk — bi koliko tiči takih samoukov po naših poverje-niStvih! — lahko prerff se do dobre in pametne misli f So namreč načela, na katera bi moral* naSi poiltOd in poverjenfle! vsikdar misliti, in prodvsem tedaj, kadar kljujejo na kaki naredbi ali naredbici. Bogu pa bodi potoženo, da _ --------------■———. se znašajo dandanes take naredbi* ce nekako tako skupaj, kakor znosi miš skupaj svoje zimsko gnezdo. Slama pri slamu drugega pa nič! Načela, ki bi morala naše tako imenovane zakonodajalce voditi, so z a s e d a j ta-Ie. Predvsem bi na§i legislatorji ne smeli pozabiti, da smo monarhistič-na država, da imamo svojo dinastijo, za katero moramo Bogu hvalo dajati. Samo premislimo, kam bi bili zajahali, da smo žfvcli v republiki! Svoje življenje zastavim, da bi da-nes, po preteku poldrugega leta, republika se ne imela svojega pred-sednika. Vsaka frakcija v žalostnem narodnem predstavništvu silila bi kako svojo osebico na mesto pred-sednika. VeČine pa bi vzlic vsem konferencam ne bilo, kakor je danes ni v ti onemogli korporaciji, katero je Bog v svoji jezi ali pa v spanju ustvari!. Veseli smo svoje dinastije in veselili bi se je, najsi je ne obdaja blesk neizmeme slave, katero si je priborila v svetovni vojski in katera upravičnje tako dinastijo kakor iu-naški srbski narod, da sta postavljena na čelo Jugoslaviji. Ali v ljudstvu se veruje. dst izhajajo zakoni in naredbe od kralja, zatorej se bojte nič-vrednlh. zabitih zakonov in naredb. ker pada po mnenju ljudstva vsa ničvrednofst, vsa zanikrnost takih za-konodajskih izrodkov na kralja^ svit-lega reprezetitanta naše Jugoslavije! Dmgo, kar bi nali zakonodajat-ci — predsedniki, nali t>ovefjeniki — in naj se menjava ta družba hitreje, kakor so se menjavali nekdaj španskf ministri — ne smeli pri najrevnejši svoji naredbici nikdar s pogleda pu-Sčati, je država, enotna in mo-gočna. Ta se sele gradi, ali pri njeni gradbi je še obilo tankih in šibkih sten, ki se dajo brez posebnoga truda podreti. In naše pokrajinsko za-konodajstvo se kar trudi, da podlra te stene. Skoraj vse te naredbe so konglomerat največje krivičnosti, so sad surovega boljševiškega duha. In pri vsem tem obračajo se ti nestvori vselej proti tistemu đelu našega pre-bivalstva, ki je državi najbolj u dan, ke je glavni steber, glavno življenje ti državi. Ali naj se prične 5e ta steber majati, ali naj prične to prebivalstvo — katero tepete z naredbami kakor z grča vfmi palicami — tuđi obupavati? Ali naj se to zvesto, državi zvesto prebivalstvo, vpraša: Kako naj živimo v državi, v kateri n! pravicoljub-ja, v kateri niene najzvestejše slu-žabnike mečeio na gnojišče ter j^h ■N^v^i^Hvp^B^MHHMiVBM^^Hv^H^^H^^M^^^H^^^B^M^^BH^H^BaiBaaaaaaaBaBHBa^BaBaaai obdajajo z Jobovimi ranami in otek-linami? Tuka) so naše stanovanjske naredbe prava nesreča, pod katero zdihuje že leto Ljubljana. Najslabšo stran slabe te zakonodaje pa opažam v tem, da ji njeni nezakonski roditelji navadno prkisnejo pečat nezmotljivosti na čelo, smešne ne-zmotljivosti, izključivši vsako prrto-žbo. Če ti poverjenik za socijalno skrb malo s crnilom omaže obraz, ti je nekaka pritožbica morda dovolje-na, — a če ti potegne kožo s telesa. prepovedana ti je vsaka pritožba. In sv. Lovrencu si podoben. če so te položili na ražnje naših stanovanj skih naredb. Tako se pri nas utrjuje Ijubezen do skupne in mogočne Jugoslavije! Tretje. kar bi morali gospodje, in sicer pospodje vsf»h strank. kadar imajo krmila v rokah, prevdariti, Je kruta okolisčma, da naša doba ni Čas za puhte legislatorične poskuse; za-konodaja nam mora nnnašatidozore-lih sadov, ne pa sentiavega klasja. Naša glavna skrb ie gospodarska skrb. Naše gospodarstvo se mora dvigniti. naso prođukciio je tr^ba po-množitf, — z eno besedo: naši zakonodavci, če jih imamo kaj, morajo tukai pokazati svojo moč rn n'kier drugod! Deset let-bodo gospodarska vprašania še zanesljivo pretresa'a naše javno življenje, za druge politične igračarije pa ne bo prostora! V ta nam<*n zdrn^evati s^ bodo morali še celih deset let vsi đobromfeleči. 2e nai se vzdrž* država. Ves ta čas mo-ela bo JueoMaviio vladati zeol Ie ka-ka koalicijska ali koncentracijska ali snloh kaka druga pametna vlada: ^troeo strankarske vlade pa bodo !z-ključene. ker bi bite v vsakem slnča-tii neplodovite. kakor so dandanes. Tuđi si ne nanravtf^mo nikakih ilu-zif: kakor v češVoslovaški renubliki. tako ne bodo tuđi v Jugoslavifi nove volitve rodHe mogočne narlamentar-ne većine in tuđi po volitvah moralo se bo nadaljevati skupno in miro-lifibno delo vseh strank, če naj žfvi skupna in edfna država! Takrat pa se bo tuđi najvsakdanieJS? laHk, če jra bo slepota stranke zanesla v kako poverienfštvo. desetkrat premis-lil, Izdati naredbo .s katero se bo bolni in zapuščeni vdovl vzela zadnja omara, vdovo šatro pa vrgla na ulico, da naj živi, kakor živi črv v prahu! Za vse zakone in predvsem za vsako najneznatnejšo naredbico pa velja še končno načelo, da se nared-bodajalec, če ima kaj prosa v svoji glavi, ogibaj vsakega izrodka, ki ne bo drugega, nego prazen udarec po vodi, in ki bo ostal Ie smešen in za-smehovan posktis, s katerim se niče-sar doseglo ne bo Proti vsem dosedaj razvitim načelom grešijo vse — naj jih je izdal B, naj jih je izdal G — stanovanjske naredbe naše deželne vlade. Od prve do zadnje so prazni udarci po vodi. Govorimo o najnovejšem! Da se bodo v Ljubljani nove hiše zidale, od-povedal je stanovaniski urad stanovanja Hslužbencem denarnih zavo-dov. In sicer takoj, če zavodi v hipu ne prično zidati. Ce se pa prične zidati takoj — kje naj se dobi materijal, kje naj se dobe delavci, kje go-tovfna za take mnogoštevilne nove zgradbe, to je slavnemu stanovanj-skemu uradu ali pravzprav vladi deveta briga, — bodo pa uslužbenci denarn'h zavodov na zimo stanovali z ženami in otroci v snegu in blatu! Do zime namreč ne dozidaš hiše, in če vzameš Aladinovo lampo v svojo roko! Ali na zimo bodo uslužbenci na cesti, nai bodo hiše v surovi gradbi pod streho! Stavbinski zakon zapo-veduje, da se imajo take gradbe presušiti, ker drugače ni dobiti prebi-valnega dovoljenfa. Sedaj pa vpra-šam: kje je tukaj kaka ratio legis? Orešile bodo banke, kazno-vanf bodo pa uslužbenef. Kaj I takega mora skuhati samo kaka otročia jarlava! Ali živimo zopet v • časih, ko so ime41 princi svo|e đe-čake, da so jih s palico namajili, kadar so bili princi razposajeni? Ali pa smo boljševiki; Če je oče sovjetu ušel, pobili so 16letnega sina, ker je bil sin kapitalista! V tem slučaju je pa še hujše: ker ne morejo obesiti gospodarja, obesili bodo — uradništ-vo naj mi ne zarmeri te primere — hlapce! Kakšna legislatoričnai pamet tiči v tem? Nobena! Sedaj priđe drugo. Že banke ne bodo dobile materijala, ne delavcev; in morda tuđi denarja ne, Ziaarija se pa mora Še pomnožiti, da borno gledali v Ljubljani oder tik odra! Zato-re) išče stanovanjski urad *milijo-narjevc Ker jih ne dobi, ustvarja jih sam. Kar čez noč nasejal je ta slavni urad vse polno novih milijonarjev: Ljubljana je pravi zelnik, kjer stoji milijonarska glava tik glave! Če bom stečaj postreščka, bom iz previdno-sti na deset korakov potegnil klobu-ček z glave, ker je mož morda tuđi milijooar. Kogar pri stanovanjskem uradu ne ljfubijo, ustvarijo iz njega frišnega milijonaria. Tuđi v teh »mi^ lijonarjih« ni legislatorlčne razsodno--, Isti. Prav nobene. Ali o t^m otW hodnjič. . ^ Dr. Fran Uešić (Zagreb.) „Vpraianfa nLM G. dr. Goršiča ne poznam. Čitaj sem Je, da zanj jezikovnega vpra-šanja na ljubljanskem vseučilfšcu nL Za kogar ni vprašanj, ta je ali Bog, kl vse ve, ali ubožec, ki misli, da vse ve. Za nas običajne ljudi pa je vse pofno vprašanj. Za nas tuđi jezlkov-no vprašanje na ljubljanskem vseu-čili^ču ni odpravljeno s kratko starinsko pesmiio: >Mi pa ostaaemo, kakor smo b'ii.« Med te, ki povprašujejo in ra2-iskujejo vprašanja. spada tuđi beogradski vseučiliški profesor, slavist dr. A. B e 1 i ć, baš ne nafzadnji med našimi profesoriL Belić je svoj čas študfral na ruskih univerzah. bil za velike vojne v političnem poslanstvu v Petrogradu in potem s srbsko emigracijo v Parizu. Vsekakor ie torej pogleda! izpod svojega krova. Če tak mož zastavi vprašanja v stvareh, ki se tičejo široke javnosti, in odgo-varia na nje, zaslužijo njegov! odgovori pač več pozornosti nego ču-stveno rezke trditve drugih, ki težave odpravijo s kratka odpravnmo. češ, vprašanja ni. Dr. ĐeUć je 2e lani izdal brošuro: »Univerziteti ako nacionalne ustanove« (3. snoplč »Savremenih pitani«, ki jih izdaja prof. St. Stanom iević. Beograd, 1919. Str. 20).* Peto poglavje te studije se tiče posebe Ljubljane; zato ga tu poda-jem v cdoti: »Treba se je odločitf, ali bo ljuH-IJanska univerza univerza v Sloveniji ali samo slovenska univerza« O tem važnem momentu so morali misliti tuđi Slovenci, ko so začeli gibati vprasanje o njej, a ko se univerza otvori, bo to vprašanje stalno na dnevnem redu. đokler se povsem ne resi. Težava vprašanja je v sami prirodi stvari, ne v kakšnem Iokalnem patriotizmu. Nedvomno je, da mora univerza v Ljubljani ustrezati zahte-vam dveh vrst: davati mora končno • Vsebina je sleđeča: I. OKče opombe: 1. Duh jedinstva fn untver-ze. 2. Jedinstvo kot čut in kot znanstveno prepričanie. 3. Organiaovanje đela in naroda. 4. Ustvaijanje zna-nosti in naučne atmosfere. — 5. O vzajemnosti 6. Ujednačavanje in vzajemnost 7. Unjverze hi javno življenje. — 8. Akademski »gradja-ninc — II. O uredltvi: 9 .Avtonomiia inrfverze. 10. Nastavnik! . v kakor otroci svojega ofitta «o me bneU rad;-MoJI delavd, moji ljubi, pddol. dragi Bobtojoir to kadar aem prtfel međuje, Je bOo kakoit apr vnomšk: vri ao bod« v pranddnlh dUflkaS.... nlhfie ai smd dela«. -. Ie pm mo; pr«p«va1t plenlU pekli * kakaa ter iedH ... ** skapaj kafcor ograoM obttatj okoB svojega dobnvi » JeMa tmm<*, Kiap^IAaOA «k9aViMl »**• .- , .. / 2« stran« »SLOVENSKI NAROD«, dat ft o«Ja ina 110, ttcv. Bolest mu je dlvjala po kosteh, jlh struga, vrtala po njih ... a kakoii utrujena odne-jhavala in končno preminula skoro popol-tioma .. . In Zote je zađreraal upehan in spal uro, 'dve ... ko pa se Je prebudil, se je zopet za-Ikopal v knjige, prebiral je poročUa npravite-ijev in nadzornikov ter sprejemal posiovodjo, jprađnike iz trgovine, pisal in čital pisma in Časopise . . 5 Vodnik Je jpoznal Zoisovo navado, listi večer se je zato vrnil iznova, zakaj prepolna pm je bila njegova duša in skrbi za domovino neznosne. »KakSn* nesreća, gospod baron! Kaj\ bo * nami? Ka] bo z naMm narodom?« Je tama! |e gojence iz Slovenije In one, kl prihajajo na to univerao Iz dragih krajev naše domovine, da morejo vršiti le funkcije pšjerkoll dru^ie v našem narodu In £v naši zemliL Ta unlverza mora % pne strani biti Izraz Individualnih posebnosti sloveoskega naroda, da nikao izraed Slovencev ne čutL da nm |e nekaj od rnnaj vsiljena, da je to tuiet elo na njecovem zemljiščiu a s 'druge strani fn obenem se mora neposredno in globoko udeleževađ ob-Ž€«ra univerzitetnefira življenja naSe zemlie. da se nikomur in ob nobeni priliki ne zazdl. da te ta zveza samo i»ivldna (navtdezna). Že \z te^a Je videti. Kako Je pprasanje težko. Če bi postavili vprašanje k"a-korkoli drugače, bi od tega imeli Škodo sami Slovenci. Pomislimo sa-bio za en trenotek, da se ljubljanska itintverza z izključno rabo slovenske-ga jezika loči od ostalega dela naše Semlje; aH ne bi od tega imel nepri-|ik velik del slovenske inteligencije, 1đ bi želei da bi trporabfl svoje zna-kije Ide drugie v naši zemlji, ne na jSlovenskem? Moral bi odhajati na jđru^e univerze, da dopolni svojo iz-^obrazbo ali da jo tu dobi od temelja, ?Z drugre strani bi prevelika bremena badla na slovenski narod, ako bi ho-Jtel iz vseučilišča vLjubljani napraviti bekakSno izkLiučno svoio solo. Noben razumen Slovenec mi-*Hmf tegra ne bi hotel Enako pa nik-Qo z naše strani tuđi ne bi želei, da fol se, karkoll se v to smer pove, tol-mačilo kot napad na slovensko indi-^dualnost. i Rešitev teg^ vprašanja je na-TOvno odvisna od mnogih dejstev, ki feh še ne poznamo, n. pr. od naše no-rtranje uredltve. Ako bo del državne iiprave, oni, ki zani ne bodo kompetentni pokrajinski faktorji negro obči, Imei srbohrvatski administrativni 5ezik, bo neposredno treba drugrač-jrega univerzitetnega poučevanja nego če bo oni jezik slovenski. Ali po sebi se razume, da bi ta pauk moral biti, če hoče ustrezati slovenskim potrebam, slovenski. Da p\ pa ustrezalo splošnim potrebam ^n da bi moglo stopiti v našo kulturno celino kot njen organski deU se mora vseučilišče na Slovenskem po-jbrigati, da njegovi slušatelji dobe jjudi tak srbohrvatsld pouk, da more-50 za vse stroke biti porabtjivi tuđi •v neslovenskem delu naroda. Na kak način bo to univerza dosegla, ali z peposrednjimi predavann ali z neki-Sprl vajami ali s posebnimi specialno m to prtrefenimi predavani aU m kak drug način, to to stvar u vkkv-nosti domačih lhidL Istodobno pa monjo biti otnovane ksfttdr* w do-vmuke nadooalne pftdmet* m vež-bmđL kler nonUo biti pouOmmd vsi oni, kateri na osnovi troje dbtome šale dobiti pravico do k»k«c* držav-nejra položaja ludi na Slov«ukem. Brez te vnlennosti M bil m dri na* ieffa naroda m samo oo dottttostih nego tud! po pravu pod drutfcn de-loni.« Ni ml vselej vse Jasna kar pravi Belić, ali vsaj — vprašanje ie. Med jezikovno uredbo uprave In med jezikovno uredbo vseučilišča Vidi on to zvezo, da bi se uredba vseučilišča ravnala po uredbi uprave; uverjen sem pa, da bi mojrel obveljati tuđi obratni \uliv; da bi namreč vse-učiliSče s svojim glasom ali s svojim ustrojem moglo znatno vplivatl na celotno uredbo naSe bodoče uprave. Vem, da se bo ljubljanska univerza zavedala svoje važnosti in odgovornosti v tem oziru. Tuđi risti, ki do prevrata nišo imeli stikov z Jugoslavijo, zlasti ne s srbohrvat-skim delom, bodo videli, da je z ustvarttvijo Jugoslavije nastala potreba pregrupacije naših misli. Prof .Belić pravi v začetku svoje brošure: »Prava in najvišja inteligencija v različnih deHh našeg? naroda je bila vedno najgloblja in najbolj prepričana nositeljica ideje o edinstvu . . . Ideja o edtnstvu našega naroda }e sla od zgoraj navzdoi tn je bila tem čistejša in globlja, v čim boli prosvetljenih vrstah se je javila. Čim globlje je bilo znanstveno delo, tem globlja je bilo koncepcija našega edinstva pri onih. ki so to delo opravljali.« Težka bi bila sodba o nas, če b! spadali med ono vrsto ljudi, ki ilh Belić označuje ta-le »... Vsaka velika ideja ima takih, ki jej služilo, in takih, ki se z njo posiužujejo (= Jo izrabljajo), ima svoje svečenike in svoje eksploatatorje, takih, ki z njo žive, in takih, ki žive od nje,« Jaz sem si svoja predavanja na zagrebškem vseučilišču v tem semestru uredil tako-le: Dvoje pre-davanj imam v hrvatsko - srbskem jeziku, dvoje pa v slovenskem. Skrajni separatisti mi bodo zamerili eno in drugo; spričo mojih hrvatsko - srbskih predavani bodo rekli: -Glejte, svoj vrt je zapustil!«, glede slovenskih pa: »Če bode Srbi in Hrvati tuđi o nas kaj vedeli. kje pa ostane potem naša slovenska — posebnost?« Zakaj znak skrajnjega separatizma je: »V Ljubljani sem; Zagreba in Beograda ne poznam in mi tuđi ni do tega, da bi oni mene poznali.« Zanj sploh ni vprašanj. Pismo iz Prage. Praga, 6. maja 1920. V češlčem političnem Življenju §e nastopila sedaj povolitvena tišina, ki se kaže zlasti v manjŠem zanimanju Širokih slojev za politične dogodke. jTo fe poix>Inoma naraven pojav, po-bledica hudih predvolitvenih bojsv, katerih so se z gorečnostfo udeleže-švale vse stranke, kličoč vsakega pojedinca z vsemi razpoložljivimi sred-istvi na volilno borbo. Priznati si jnoramo, da je bila volilna borba pri bas strastna in da orožfe, katerega ko se posluževale stranke, kljub ob-fiubam in dogovorom ni bilo vselej in vedno najbolje izbrano. Kar se tiče izida volltev samih, Se bilo pričakovati zmage socijalnih strank, vendar pa češka javnost ni računala na tako veliko števflo man-idatov pri socijalnih demokratih, ki so ilobfli 74 sedežev. Nepričakovano rresenetenje pa }e bOo, da se Je zma-fei rdeče internacHonaie pridružila še zmaga crne internacijonale kierikal-cev, kar je za nas Čehe tem boli ža- lostno, ker ogroža naš sloves ko* na-prednega naroda. Ta veliki prirastek klerikalnih glasov je posledica dejst-va, da je nekaj naprednih reform vzbudilo silno reakcijo, ki je tu prišla do izraza. Veliko število teh klerikalnih glasov je gotovo tuđi pripi-sovati ženam, ki politično še nišo popolnoma samostojne, in končno tuđi dejstvu, da se je razširilo mnenje, povzroceno od notranjega nravnega čuta zamenjajoč vemost in klerikali-zem, da je mogoče z glasovi pri vo-litvah ustaviti tok vseobčega padanja javne morale, proti katerenui se navidezTio bojuje verstvo. Najtežje zadeta je izšla iz voli-tev stranka čeških socijali-stov (prej narodnih socijalistov). Vzrok temu Je iskati v neodločni po-litiki te stranke, ki se je našla popol-noma v spremstvu socijalnih demo-kratov. Mnogo je stranki škodovalo tuđi njeno stališče v vprašanju dr-žavnega jezika, s katerim je prišla v navskrižje s svojim mnogoletnim na- da Ja pri Utran manuitku anntid— demokrata tat iderikaHama unulo tuđi Umm> nbm* aarodat di* inokrtcijo, ilnute meKtoskOi prebivgktvf protf kattrl so st posebno bo|wmle vse ostali straake, )• treba lo dejstvo btMMI kot zelo pomirljivo dejstvo. Prtrattek njihovih glasov ft bil očUen tako pri volttvah v posl««sko zbornico, kakor pri vo-litvah v senat. Republikanska stranka čehoilovašklhkme-tov (prej agrarna stranka) ]e izgubila dokaf glasov, ki si Jlh hofe sedaj nadomestiti na Slovaškem na ta aa-čin, da bi pritegnfla na svojo stran tamo&nto narodno kmetsko stranko. Če priđe do tega koraka, bo to imelo im posledfco, da se bo slov&Ska narodna kmetska stranka razbila. Dočim Je tore] pri volitvah zanimanje za politiko doseglo vrhunec je nastopila po volitvah utrujenost in moramo konstatirati zJasti v širokih masah močno padanje zanimanja. Najboljši dokaz za to je bila proslava 1. maja, praznik dela, pri kateri Je bila udele?ha tokrat manjša, kakor v minulih letih. Kako se razvija situacija v bodo-čem parlamentu, kakšna bo vladna večina in kakšni bodo zlasti odnos iji napram Nemcem, kakšno ministrst/o borno dobili, to so vprašanja, okrog katerih se danes osredotočuje vsa pozornost. Poslanika zbornica bo sklicana najbrže za začetek junija, ker prej za parlament ni mogoče dokončati nove dvorane. (Za poslansko zbornico je bil adaptiran umetniŠki dom, takozvani Rudolfinum.) Senat se sestane koncem maia v prostorih, kjer je zasedala narodna skupščfna, vendar pa se bo bavit samo s for-malnostmi, ker še ne bo pripravljen maternn! za raspravljanje. Nemcl so poskusifi zbratf vse svoje stranke, toda socijalni demokrati, hoteč obdržati proste roke, nišo pristopHi, vsled česar \e prišlo samo do sklorfrve meŠČanskih strank. Že sedaj obetajo, da bodo podali »pravni pridržek« in da bodo zahte-vali preklic ustave in revizijo zako-nov, izdanih od narodne skitpščitie. Toda polaganje prisege morda s ka-kimi ptidržki bi imelo za posledteo izgubo mandatov in za to bi morala vlada, rjiredno se raz^ovarja z Nem-ci, jasno odločfti v tej z«devt. Kar se tfče sestave novela ministrstva Je bila ta misija po-verjena dosedanlemu mfntstrskemu predsednfku Tusarfu. Deželnd za-stopstvo socfjalnodemokratske stranke pa je prfporočalo, da naj bi stran-karskf zastoptiiki zasedli ministrske sedeže. v kolik** bi se }lm pofradiH, in irreklo se !e vrh tega tuđi za koalicijo z meSčansktirt! strankami. P r \ te! priliki se Je prvič priznalo, da obstoja v socijal-nođemokratski stranki ko-munistično krilo, ki se je s svoflmi gasovi postavilo proti pred-logu glede koafkfle z meščaraJsimi strankami; vendar pa Je bilo to ko-mtmistiČTio krilo preglasovano z 41 glasovi. Definitivne odločitve v tem vprašanju je prtčakovati na shodu socialnodemokratične stranke, ki je sklrcan na 10. t. m. in ki bo najbrže odobril dosedanje dispozicije. Sesta-va koattcife s tem 5e nikakor ni zajamčena, ker bo odvisna od pogofev, kf se bodo stavili ostalim strankam. Pričakovati je, da bodo na shodu stranke komunisti močnejli, kakor so bili v deželnem zastopu stranke. Raz-merfe komunistov bo vsekakor od-ločffno za postopanje stranke in njena doižnost bo, da napravi čkn prej v stranki red. Kako bo mfrrfstrstvo sestavlje-no? je danes težko reci. Toliko se zdi gotovo, da v njem ne bo nobe-nega Nemca, dasi se širilo vesti, da m tedl 4hn poouja fo portftfl KomUsadJa o posaaManfli os#bah sa msojavato asdai dan aa dan, gotov** » po se m da poffdUl itfmm. 04-OfiM^iM irtjfcslr« laste SOdM-ni ^PnofcfltL Vojno ninldiistvo |s bilo aa saktevo prtdseduika Masary-ka pnnodsoci miithtru Hamplu» ki po tega mtftft ne bo sprifsL Do defhrf-tivtto sostave minlstislva p« prfclo» kakor m kaže, Sele w drugi onofvlcl Ena hemed laprek ta praktično izvrfltev vxalemno5ti med Slovani nekdanje Avstro - Ogrske Je bilo slabo znanje slovanskih jezikov. V interesu starega dunajskega režima naravno ni bik>, da bi poskrbeli za pri-učitev slovafiskim Jezikom, za njih uvedbo v sole, in tako tuđi ni bilo do-sti priložnosti, da bi se priuČill drugim slovanskim jezikom. Kdor se je hotel vendar učiti, je bil navezan samo na privatni poduk ali na lastno pridnost. Zato se je takoj po prevratu pri nas resno zahtevalo poučevanje slovanskih jezikov v naSih šolah, zlasti poučevanje iugoslovenskih }ezi-kov, poljskega in ruskega jezika jezika. Kjer je bik) le mogoče. so se takoj ustanovH! kurzi na srednjih ter v glavnih in številnih podeželnih meetih čehoslovaške republike. Sedaj pa se vrši ravno v ministrstvu za šolstvo posebna enketa, posveče-na tem vprašanjem zlasti glede uvedbe jugoslovanskih jezikov y naše sole, kar se bo gotovo zgodilo že s prihodnfim šolskim letom. Obenem s tem se vrši popis oseb, ki bi znale poučevati jugoslovatiske jezike. Zelo važen korak v tej akciji ie ustanovitev stolice za ju-goslovenske jezike in jugo-slovensko literaturo na če- šKem rsotfdlltllVt sa katero Je pocvaa odUčss slavist prot dr. WL Murko» katereopi ie povorjena tadi otnorttev napisi u ipojsasci s to Stotica Za J«f osloven«, kl ŠtodlraJo na čeScsoi vscoCflliča, }e Ml prav vstanovtM postbeu Iskto-rstaa 6sMHno, za katero meeto Is bil iroenovan prof. SkrblnSek.ki ]e> na našem vseuČilllB« Ie nekoliko let deloval kot lektor stovenftOno. Sedaj gro za sasedenje hktorats ta hrva-ščino. Dokaz pravo ▼zajenmooti nod obama bratskima narodomo Je, ćm so J)0i nstanovljeni Mrtorati čoK3no tuđi na jufiposlovensJdh vseaŠUlčOi, tako v Beogradu, k)er ie lektor dr« Braitdefs, v Zagrebu, klor prodaja prol. dr. Masnim ia ▼ LfnbUanL Za. akcijo, ki &sj ve koncentracijske vlade. Demokratska zajednica Je Imela danes 00-poldne sejo, ki se je na njej razprav-ljalo o tem Vesnićevem pismu In sklenila, da se hoče pogajatf z vlado o bodoči ustavi. Za shičaj, da ne bi prišlo glede te toSce do sporazuma. naj vsaka fzmed strank fzdela pos*-ben nacrt, o kateretn nai potem raspravlja nova vlada aU pa konstitnaok ta. Demokratska zafednica je sporo* čita to Vesniću z žd&o. da naj se po-gajanja čimprej zakBučrio In da naf se sestavi koncentracijska vlada. ^^ Usoefal demiikntsko talso» tioe. Zagreb, 14 mala. »Rije* SMS« poroča \% Beogmđa, đa Ima demokratsku »ojednTcft zafMeKitl lep fispehv zlastfvinvaSdskcnj vpnJanJa. ker so se likvidirali vsi osi zneskl kl jm je predlagala blvfla demokratsko - socijalistlffifia; vlada. Istotako w$ ie likvfdlral zafesek 190 mffijooov đfr> narjev, kl jlh3 je <9emokratsko - socf* jaHstična vfeda nakasaia «1 popravo porušenih pokrajin. — pantere etemoajaumo mra* irfce. Beograd, 14. maja Demo* kratska zajednica le sklenita, da stopi v koncentracijsko vlado pod po-^ojoh, da ostanejo ▼ veljavt vjt uk^€pi in naredbe. kJ Jtti Je teđala OfeiŠnJa demokratsko - socffalbtična vlada, zlasti kar se ttĆe tnvalidskecra vprašanja, ukrepov vlade za ozenv Ue, kl ie bilo po rojni oSkodovano* agrarna reforma v cetem obsesu in da se spremene pokrajinske vlade v uradniške ali medstrankarske. Ker le sedanja vlada apremenOa člen 6. hi 7. agrarne reforme. Je sklenfla demokratska zajednica, da moralo ostati v polnl pravici vri oni, kl so potom teh dveh členov agrarne re- 110. Itev. .SLOVENSKI NARQD\ 4ne 16. maja im — — ■ ------------------------^—_—:------------------------ . ----------------, 3. SttUL forme priSfi pri razdelitvt zemlje Be- * gw cio zernljišč. to se pravi, da tno rajo oni, ki so potom te naredbe prl-šli do ppsestL to so invalidi dobrovoljci in zakupnik! teh posestev i ostati i v nadalje v posesti te zemlje. Končnoveliavno naj pa o teh vpraša-njih raspravlja in okrepa novi parlament —Stališče Stnodlakove grupe. Zagreb, 1. „maja. »Hrvat« poroča iz Beograda, da se je zglasU pri dn Vesniću član Smodlakove jmipe, Jo-vo Banjanin, ki je opozoril dr. Vesni-ća* da demokrati nišo nikakor po-oblaščeni od Smodlakove srupe, po-grajati se v imenu te stranke z dr. Vesnićem. Smodlakova stranka nima ničesar skupneara z demokrati in se I nikakor ne srne prišteti resor, ki bi I pripadaj tej stranki, k demokratskim portfeljem. Ta korak Smodlakove stranke se smatra za končno odce-pitev dr. Smodlake in njegovih pri-stašev od demokratov. = Protić fn nova ustava. Beograd, 14. maja. Kakor se čuje, je Stojan Protić že izdelal nov nacrt ustave. Glede vsebine tega nacrta varu je absolutno ta&iosi in ni ražen njegovih najožjih kolegov in somiŠ-lienikov nihče poučen o vsebini te^a nacrta. V političnih kroeih vlada radi tejja postopanja £. Protića nezadovoljstvo in og-orčenje. Protić na-merava baje zet svoj nacrt pridobiti vse večje stranke in predložiti nato parlamentu. Kakor se čuje. Narodni klub ne soglasa s tem Protićevem nacrtom, ker je baje prevec — neja-$en! =3 Pogajanja in kombinacije, Zagreb, 14. maja. »Rijeć SHS« poroča iz Beograda, da bi v slučaju, če priđe do sporazuma, dobila mesto finančnega ministra demokratska zajednica in bi prevzel to mesto baje bivši minister Voja Marinković. — Včeraj se je pogajal dr. Vesnić z Draškovićem o še spornih točkah. Danes dopoldne so se pokajanja med .Vesnićem in Draškovićem nadalje-vala in so se vse točke, v katerih Je došlo do sporazuma, pismeno ugoto-vile* — »Hrvat« poroča iz Beograda, da se pogajanja bližajo koncu. SedaJ obstojita Še dve zapreki, in sicer radi tega, ker vztrajajo demokrati baje na svojih zahtevah radi reforme in ureditve valutnesra vprašanja. Pri agrarni reformi gre za člena 6. hi 7., pri valutnem vprašanju pa za onih 20%, ki jih je bivša demokratsko-socijalistična vlada pri koikovanju odtegmila prometu naredbenim potom. Radi teh dveh vprašanj se pokajanja nadaljujeio in Vesnić nikakor ne misli vrniti svojega mandata za sestavo nove vlade regentu, marveč je upati, da priđe v par dnevih do sestave nove vlade. Demokrati za-htevajo v slučaju, da priđe do koncentracijske vlade, sledege resore: notranje zadeve, prosveto, trgovino* finance« pošto, šume in rude in agrarno reformo. — Parlamentarna zajednica stoji zopet na stališću, da nikakor ne da iz rok resorov: šume in rude in pošto, ki naj ostanejo Na-rodnemu klubu, ki nikakor ne more odnehati od teh svojih zahtev. = Manifestacija v Pliberku. V četrtek dne 13. maja se je na poziv narodnega sveta in Ženskega društva sešlo okrog 6000 okoličanov, večinoma kmetskega ljudstva, da manifestirajo v tej nekdaj nemški trdnjavi za Jugoslavijo. Oovorniki, med njim i dr. Muller, poslanec Ora-fenauer, dr. Arnejc in ravnateljica Stupica so ob navdušenem pritrjes-vanju tolmačili neomajno ljudsko voljo, kljub vsem nemškim pritiskom, obljubam in grožnfam vztrajati na slovenski strani hi delati z vsemi si-fami za sijajno zmago Jugoslavije pri plebiscitu. Idu. = Beiokranfslđ komunisti. Družba, vredna svojega naslova, se je ustanovila na velikonočni ponedeljek v Gradacu na neumorno delovanje žefezniškega podnačelnika Planner-ja, ki je zbobnal s plakati shod, kate-remu |e tuđi predsedovaL Glavna točka tega shoda ie bila hujskanje proti vsakemu, lri ni ž njimi. Vse mora podleći, 5e ne zlepa, pa z nožmi m orožjem. Bili so polnih nst lastne hvale, vsegamogročnosti, darežljivosti, vsak pristaš dobi za groS zlato uro (to ie: za 50 K močne čevlje, 2a 200 K kompletno obleko, za 3 krone 1 kg železa itd.), kar te posebno vlekio, na ta naffln so pridobili večje Stevilo pristaSev, ki itti ie požreSnost zmamfla v to družbo. Z zadevo se bavi, kakor smo tevedeB, državno pravđnlštvo. = Srfca ta Zy*zm narodov. V »Neue Zflricher Zdtung« ic napisal general Wille, bfvSI đan zvezne vo-jaSke uprave, članek proti pristopn Sviće k Zvezi narodov. Kakor aia-nof se bo vrSlo v Svlcl Ofldsko Rla-sovanje glede pristopa k Zveif na-rodov. Francoski dd se zaviema odločno za pristop, dočbn se vr9 v nemškem đelu močna propaganda proti pristoptL WIIIe atmelMe , svoja izvajanja s potttKnfrai rizlo-gl ZavenUd »ikml vAMte1 ' svoifli krMčmj, nUnmiih sklepov Zvezo narodov, kl naj bi garantirala veUavimst versaiOeSce m&ovne pogodbe In pređvsem držala Nemčilo politično In gospodarsko v šahu. Mali narodi, ozlroraa države v Zve-zi narodov bodo navadni sužnji, kl se bodo morafi pokoriti sklcpom močnejših. $vica bi postala igrača y rokah sedanjih zaveznikov in bi izgubila svojo zgodovinsko samostojnost in nevtralnost Za slučaj, da Svica ne pristopi k Zvczl narodov, ji grozijo z Izolacijo na gospodarskem polju. Wille pravi: Trgovina in promet med posameznimi narodi se ne dasta določiti v naši kulturni dobi I od nasilne volje političnih mogot-cev. Dokaz temu je sedanje stališče entente napram NemČiji, ki je gospodarsko potrebna ne samo enten-ti, ampak celemu svetu. In razmerje med zavezniki in sovjetsko Rusijo? Francija in Anglija sta proglašali, da ne stopita nikdar v stik s sovjetsko vlado, danes pa se vrše trgov-ska pogajanja med entento in Rusijo! Ce pristopi Švica k versailleški Zvezi narodov mora žrtvovati svojo nevtralnost in bo popolnoma odvi-sna ne od vrhovnega sveta Zveze narodov, ampak od one države I (Francije), za katere gospodstvo na evropskem kontingentu se je morala ustanoviti Zveza narodov. Pristop švfce k Zvezi narodov pomeni Finiš Helvetiae. Versailleški mirovni skle-pi izgubijajo na svoji moči: Amerika ne sodeluje veČ, Japonska hodi svojo pot, Anglija in Italija sta prišli do spoznanja, da ne more ostati vse tako, kakor je bilo sklenjeno v Parizu. = KočevarH in nflhova odanost naši državf. Pišejo nam: V »Slov. Narodu« se je nedavno tetfa poročalo o »Iojalitetni izjavi Kočevarjev«. Ugotoviti moramo žal, da dejstva In razvoj stvari ne sotrfašajo s takimi in sličnimi izjavami. Resnica je, da je bila zadnji teden m. m. pri glavar-stvu deputacija nemških kmetov iz okolice zahtevat da se izpuste njih »voditelji« — aretirani komunisti; zagroziJi so, da Jih priđe drudi dan 10.000 z deco žennami podkrepit svojo zahtevo, če se jim ne ugodi. Pa so se premislili; med tem je bilo že vojaštvo tu. I Ta pokret je W ofitvidno org*-niziran. Dejstvo ić nadalje, da elasflo nem. kmetov ali Đauerbtmd-lerjev. Der Genossenschafter, doslej H zanflcalo zveze s prevratnim po-skusom komunistov in sploh še ni preciziralo svojega staiišča napram takim tendencam, kar so sicer Morili vsi listi. Dovoljeno bo torej moCno dvomiti o raznih lojalitetnih tzjavab. in bo v prihodnje pač težko sana-šati se na morebitne dogovore spri-čo tolikega pomanjkanja iskrenosti ali Ie navadne lojalnosti Gradili smo našim sodeželanom zlate mostove, nele pri nas, ampak tuđi v Ljubljani — a danes je pač vsakdo, bodisi še tako lahkoveren in naiven, prepričan, da je bilo vse zaman. Skoro bf rekli, da nišo go-spodje nič pozabili in se ničesar naučili, in da Izdube tuđi sicer trezni elementi med njimi vsako razsođ-nost in dobro volio, brž ko se poja-vijo četudi brezupni razdirafni in razkrojni nacrti, znotraj ali pa ćelo napadalne nakane naših vnanjih ne-prijateljev. Skratka: brezdvomno je bil zasnovan dobro preudarjen, smotreno organiziran. skrbno pripravljen, spretno prikrivan zavraten preku-cijski napad, nanerjen proti temelja države same. češ: »Ich mocht' mich gleicb dem Teufel iibergeben, wenn ich nur selbst kein Teufel waV!...« Mi pa si zapomnimo dogodke pravkar minolega in polpreteklega časa in ne zabimo nauka iz prežitih dni: uzdaj se u se i svoje kljuse — ali pomasraj si sam in pomore ti bog! Treba bo naše stališče in na§ zistem v kočevskem vprašanju temeljito revidirati, da ne doživimo nikdar več takih razočarani, kakršna so nas prehitela pravkar zbog naše otročje zaupnosti in lahkomislenosti in brez-glavnosti. In h koncu še eno: Kakor so že opetovano poudarjali naši po-klicani najboljši crlasniki, — vKte kakor strankarski oziri, več kakor vse dingo nam Je in nam mora biti edinost našega troimeneea naroda, moč in enotnoet države, novzdlsa ljudske morale in kulture, pred vsem srčne. pa v dufan socialne pravičnosti blagostanje in sreCa — naj&rših slolev, mase naroda. Dr._Fran Novak: mednarođna parlamentarna honffcrcnca o Parizu. Svet se zvija v gospodarskih krčih; ćela Evropa trpi danes na strašnih posledic dolgotrajne vojne. Tuđi Amerika je prizađeta. Po-polno izčrpanje prejšnjih zalog v Evropi, zmanjšanje sedanje produkcije, pomanjkanje kvalificiranih de-lavcev, oziroma zmanjšana njihova delavska zmožnost, pomanjkanje transportnih sredstev, vse to po-vzroča splošno gospodarsko krizo. Ta kriza davi in duši ne samo pre-magance, marveč tuđi zmagovalce. Zmagovaici so se nadejali, da jim bodo premagane centralne sile takoj povrnile vso škodo in s tem pomagale na noge. Toda s čim naj jim pomagajo in plačajo premagane sile, ko so trenutno same ob robu gospodarskega propada. Kjer ni, se tuđi s silo ne da vzeti. Francija se je sprijaznila z mislijo, čeprav con-tre coeur, da stopi v gospodarski stik z Nemčijo. Od tod ideje konfe-rence v Spaa. Nemčija si mora opo-moči, da more zadostlti vsem obve-zam versailske pogodbe. Tuđi ne« vtralne države nišo izvzete Iz splo-šne gospodarske kalamltete. Švica trpi in zdihuje v svoji obilici denar-nih sredstev. Vsled obilice denarnih sredstev so se v Švici cene vsem življenjskim potrebščinam silno dvignile; eksportna trgovina je skrajno omejena, saj nihče ne more v švici kupovati vsled visokega kur-za švicarskih frankov. Pri tem priđe v poštev tuđi nestalnost kurzov, ki onemogoča trgovsko kalkulacijo. Tujski promet je v švici skoro Iz-ostal. Amerika Evropi noče več pomagati, Angleška pa ne more. Crisc de ta vie chere, question du ehange — sta bila problema, s katerima se je med drugim bavila mednarodna konferenca v Parizu. Iz vseh strani se je poudarjala žalostna pesem draginje življenja in denarne krize, Splošno se Je priznala potreba zni-žanja nenormalno visokega števlla papfmatefira danarfa. \z ttsf vseh sa-stopnikov 12. pariamentov je iezve-neto prepričanih da ie pređvsem ddo hi VffVktđtit fndHEcVs •aano sredstvo za izboUŠanle aedanlega gospodarskeea potafftfa Evrope. Zvfšanie produkcije In taj afefeBa medsebojna tnfmktt temanfav* Haga, bo pohgama odortvfla de-narno krizo bi đngfolo flHforfa. Medsebojno jt montlo #o»ytt» Ćt-fM9% Kotpodftrtto poflatcšML Mtod, đt U m Mtf »omtm njim v zavezniških državah kupovale življenjske in gospodarske po-trebščine pod nadzorstvom kake centralne komisije, je padla v vodo. Upirali so se tej misli strokovnjaki, češ, da se s tem vpelje zopet pose-ben papirnati denar in 5 tem zvjša že itak prevelika, množina papirna-tega denarja. Razni predlogt stavljeni v tem smislu od strani Belgij-cev in Angležev, so propadli. Konferenca se je zedinila Ie v tem« da se versailski ugovor glede obveze Nemčije za plačilo odškodnine ne srne spremeniti ter da je priporo-čati izdajo bonov, glasečib se na to odškodnino; ti boni naj se plasirajo med zavezniškimi državami, ki jih naj sprejmejo kot medsebojno pla-čilno sredstvo. Vojna odškodnina, ki jo ima Nemčija izplačati, naj bi tedaj deloma pomagala sanirati fl-nance zenagovalcev. Pri tem mislijo naše pređvsem Francozl in ĐelgU-cL Močna realna baza za saniranje financ v sedanjosti to gotovo ne more biti. Končno se je tuđi v tem pogledu prišlo do zaključka, da more Ie delo in zvišanje produkcije poživiti gospodarsko življenje narodov. Politika sovraštva bo morala prej ali slej tuđi jenjati, ker so države vezane ena na drugo. Najtežje se seveda Francija odloči za politiko sprave napram NemčUL Na dnevnem redu je bilo tuđi vprašanje trgovskih zvez med zapadom in Balkanom. Poročevalec o tem vpraianju je bil član naše delegacije gosp. Drago Joksimović. Konferenca je sklenOa, predlagati posameznlm državam ustanovitev posebnega biroja, ki naj temu vpra-Sanju posveča podrobno pozornost in stavi državam primeme predlože. Dosti se je govorilo o medseboj-ni pomod med zavezidSUmi drla« vami, toda to so lepe besede, pri katerih misli vsalta država v prvi vrsti sama naše. Zanasatl m pa ne moretno fn ne smemo na nikotfar. Iz OovekoliiibJa In ljubcral ne bomo dobOi od drngod zadostae gospodarske pomočL Tega prepričanja nd m odvzamelo lađi «UaJni sprojemi in fostotjuboost Fraaoonv pri* Hkt MrltJDootane konfeieucs, tf|9 toela mnfa »botovanic ob čas« od a do 7. HMja v Pariztmu kassrilt posvetila frandoski vlada g PTtd- I sivu na odličaem mestu, trefm nam [ je samo dete In firoćakdl^ da se ; vrne blagostanje. Urejeni budget, v i katerem so določeni Izdatkl In nor-I miranl dohodki za kritje teh izdat-I kov, nam bo ustanovi! kredit v zu-nanjem svetu. Politični štrajk! so na zadnje sredstvo za zvišanje gospodarskega položaja. ZnačOno Je, da politični štrajk! cilja* ki so si ga stavili voditelji, nikjer ne raorejo dose-či. Ponavljajo se sicer vsak trenu-tek ali pri železnicah ali pri rudoko-pih itd., toda izgleda, da je občin-stvo že prebolelo to fazo političnih štrajkov. Odločno odkianja vsepo-v.sodi široka plast preblvalstva na Francoskem, Arfgleškem kakor tuđi v Italiji vsako simpatijo s štrajkujo-čimi in tuđi delavstvo se kompaktno ne udeležuje Štrajkov, tako da je končno železniški promet navzlic vsemu terorizmu komunTstičnih vodi teljev vpostavljen in da se z vsa-kim dnevom bližamo normalnim razmeram. Na Francoskem je vlada z moč-no roko situacijo ob vladala; odklo- ilOa ie poga/anja s štrajkujočiml, dokler Isti ne nastopijo dela. Narod, ki želi delati, je francoski vladi za njen energičen nastop hvaležen. Splošni utls, kl ga dobi potnik v Parizu, oziroma na Francoskenj, je, da vladajo tara ravnotako razne neprilike — kot pri nas; tuđi na Francoskem je na pn zmanjkalo ko~ vinastega drobiža, plačuje se s pošt-nimi znamkami, posamezne trgov-sfte zbornice izdajajo za svoj okoliš novčanice po 1 krank itd. Prepričam pa sem, da bi se pri boljši in točnej-ši administraciji ter organizaciji v naši državi, ki je tako silna po svo^ jem prirodnem bogastvu, dalo iz* datno preje doseči normalno gospodarsko blagostanje, nego marsikje drugodi. Vedne in dolgotrajne naše notranje politične krize nas k temu cilju gotovo ne približujejo. Mimogrede omenim še to, Sa bi bila organizacija delegacije naše države pri mednarodnih parlament tarnih konferencah lahko točnejša — kar je pa sicer zadeva Narodnega predstavništva samega. Prasko društvo ,^mcfana4< o Lfnbljant Na svoji turneji po Jugoslaviji Maribor - Zagreb - Beograd-Novi Sad je danes ob polu 7. zjutraj dospelo plzenjsko pevsko društvo »Smetana« v Ljubljano. Svetovno-znani, na mednarodni tekmi v Brus-lju in Parizu 1. 1900 s prvim darilom odlikovani zbor šteje 30 pevcev. Zbor se je danes ob 3. zjutraj odpe-Ijal iz Zagreba v lastnem čehoslova-škem vagonu. Na poti iz Novega Sada v ljubljano so bili pevci na postaji Indija v Sretnu zadržani, čakati so morali na priklopitev vlaka skoro 24 ur, vsled česar je umljiva včeraj-šnja zamuda. Na kolodvoru so pri-Čakovali in pozdravili boritelje za slavo in zmago češke pesmi zastop-niki vseh ljubljanskih pevskih dru-štev: Olasbena Matica, Ljubljanski Zvon, Slavec, Pevsko društvo Kra-kovo - Trnovo, PevsH odsek ZJŽ., Ljubljana, Pevska odbora »Prosve-te« za Šentpeter in Sv. Jakob, Pevsko društvo rokodelskih pomočnikov in druga kulturna društva. V imenu »Glasbene Matice« je došlece po-zdravil v temperamentnem pozdrav-nem nagovoru g. dr. Vladimir Rav-nihar, povdarjajoč, da je pot čeških pevcev po Jugoslaviji podobna tri-umfalnemu sprevodu češke pesmi jn češke umetnosti sploh. ker je njih pevski zbor med najboljšimi na sveta, odličen reprezentant slovanskc kulture napram aeslovanskemu svetu. Ce kdo, nosijo oni opravičeno naslov in ime slavnega pevca. Čast in slavo češke pesmi prinašajo med nas, med svoje brate, katere nas je vedno družila v pretekloti žalost in nesreća in da bi nas v bodočnostf ista tako družilo bratstvo, prijateljstvo in zavezništva Češka pešem naj bo v čast čehoslovašketnu in ju-goslovanskemu narodu, v čast in slavo Čehosfovaški in jugoslovansK državi. — Med iskrenim nazdravlja-njem je odgovarjal pređsednik »Smetane«: g. Josip Nšmec, omenjajoč one vezi, ki nas vežefa k skupnemu kulturnemu življenju. V imenu me-stne občine ljubljanske |e došlece po-zdravil roag. ravnateTf g. dr. M. Z a r n i k, v imenu ljubtjanskega žen-stva g. dr. A. Debeljakova iny imenu »Češke obeci« g.'mg. Heller. Pevci so potem v družbi ijobJjanskth dmštev odšii na odkaaana stanovanja. Omenjamo še, da sta »Ljub^an-| ^i Zvon« in »Slavec« f>oairavtfa* češke goste na kolodvoru s svojiftial zastavama. Nekateri čfaiti pevskega1 zbora feo se že pređi 18-IetI uđeleži-li koncerta, ki ga fe bHo društvo »Smetana« priredite v Ljubljani. ^ Telefonsha In brzolaona poručila. POGAJANJA V PALANZZI OORO- 2ENA PQ ITALf FANSKIH IMPERI- JALISTffl? Zasrth. 14. maia. Daaašafa »Rl-jed SHS« prinasa pod naslovom: »Kriza v Italiji in jadransko vprašanje« daljši članek, v katerem pravi: Ce se sedaj posrečf italijanskun na-ciionaltetom in imperijalistom, da spravijo v kabinet svoje ijudL potem bodo vsi dogovori med našimi in ita-lijanskimi delegati v Palanzzi brez vsakega pomena. Smrt mriednega ttalijansirega politika Đissolatija nam je v veliko škodo. V trenutku, ko je bil trezen elas odličnega demokra-tfčneea politika italijanski javnosti tako potreben.ko je bila Đissolatijeva pomirljiva politika vsem treznfm ita-Iijanskim ljudem vrlo simpatična, je umri ta mož, ki je bil iskren prijatelj Juiroslovenov, k! je zastonal trezno politiko, koncedirajoč Jugoslaviji me-jo ob Soči in vedno nastopafoč proti nretiranim zahtevam unoerijalistov. Trezni demokratsko mislečt ItaHjant so izenbffi ž njim moža. kl Ie užival spoštovanle vseh in ki je bfl glavna opora sporazuma med nami hi Itali-jani. Italijanska vojašVa stranka bo sedaj skušala s pomočjo nacfionall-stičnfli in impeifialističnih elementov dobiti v kabinetu močan vpliv, kl M onemoročll ali pa sploh ovrsrel vs?T' poskus, da bi prišlo med Itaiflo fn Ja« eoslavfjo do pošteneifa sporazuma. To je srotovo. NaS narod opt, da 96 te nakane nasprotnfkov ne bodo aresničile, ker fc za prijateljstvo s svojfmi sosedi. Če bi sledfl Nfttfleve-mu kabineta kabinet ki bi bil proti našim zahtevam nepopustljiv, potem Je dolžnost naše države, da skrbi za to. da borno tuđi ml nepopo?tt#vi do skralnosti! SESTANEK V PALLANB. LDU. Đhm« *4 .maja. (CTU). »N. Pr. Ptesse« poroča, da fe CHoiiftl »r#đ oAođom v Rim naproeil fcgo-skyvanrire delegate v PallaMEl, na} ostmneio do reiltve HaKianske mN-Hnke kitee v f taBjt Dr. TmmMC In RriK tta akkoii* đ* počrnk*** nrALOANSKA KBmnmtL. ' ' - BRKA. LDV. 12. m*. Temps«: poroda, da Je, vrhovni svet ^denil, da se kof&sen-ca v Spai odgfodi na 20. junii- VATDCAN IN ZVEZA NARODOV. LDU Berlin, 14. maja. (Dun. kcM". ur.) »Berliner Tageblatt« javljar iz Haaga; »Daily Telegraph« poroča, da se vrše Že nekaj časa posve-tovanja o sprejemu Vatikana y zve-, zo narodov, čeprav Sv. Stolica v; pravem pomenu besede ni ne suverena država, ne narod. TURSKA MIROVNA POGODBA. LDU Pariz, 13. maja. (Dun. kor. ttf. — BrezžiČno.) Turska mirovna pogodba obvezuje Turčljo, da sprei-me v Evropi In Aziji že izvršene alf sele nameravane politične izpre-membe, izvirajoče iz mirovne pogodbe. Vseboje tuđi posebni dogen vor glede raorskflj ožin. Dalje je predviđena v njej avtonomija In njo^! rebitoa samostojnost Kurdistana; za mesto Smirno in okolico, ki ostane v turski oblasti, dasiravno priđe pod grško upravo, se ustvari po$e-ben režim. Tuđi je predviđena v &&-> rovni pogodbi oprava Palestine po mandatarju, kl bo odgovoran a* iz^ v«dbo izjave angleške vlade od letaf 1917 glede tetanovitve narodne do-; movfne fndovskega ljudstva v Pale-; stini Mirovna pogodba zahtero toA dl da se priznajo nove razmere, kf so nastale vsled vojne v Egiptu, vj Sodsnu, na Cipra io na otokih Egej^ skega rnorfa. kakor tuđi da se bre*-; poeofno prima francoski protekto^ rmt mi Marokom In Ttafeom. Sy'^ verenlMo TnrCOe nad Carigtadom bodo vetefle priznale pod pridrf-' kom, dg saveoriki lahko Upitmeue s*& ođhčbt, ako bi TurčUa ne bo^ Ubi pristati na pogodbo ili m pr^ U^uMiH ie ooeetei' Jca^ifeJidL^- 1. ■: ..v; .'^hhhh^^^^^^^^^^^^^^h 4« stran* »SLOVENSKI NAROD«, đm I«. m& X9Xk 110. Hwr« Be, kl se nanaSaJo na varstvo vof-skiU manjšin, na mednarodno kontrolo otomanskih financ vodnih po* tov in železnic, na morebiteu pristop Rusije k mirovni pogodbi in omeji-tev otomanske vojske. Končno so se načeloraa ugotovile obnovitve in po vračila * TURSKI UPORNIKL UDU Berlin* 14. maja. (Dim. Vor. ur.) »Lokalanzeiger« javlja iz Frankfurta: Iz Pariza poročajo, da so čete turskih nacionalistov dospe-!e do Marmarske obali. Ogrožajo vbod v Dardanele ter Samag, kjer l}enih (JI prfč. BOLJŠEVIK KANDIDAT ZA AME-RIŠKO PREDSEDNIŠKO MESTO. LDU. Berlin, 14. maja. (DKU). I^LokalanzeiseT«« javlja iz Washing-ftgma? Ameriška socijalls*ična stranka Je izbrala kot kandidata za pred-gednlško mesto znaneg'a socialista Evgetia Debsa, ki se nahaja radi boljševiške propagande v ječi. REVOLUCIJA V MErlHCL LDU. WashfnKtoa, 14. maja. j(DKU). Iz mesta Mehike se uradno javlja, da je Carranza s svojim kabinetom in drugim! pristaši dne 7. mala zjutraj zapustfl glavno mesta Pred ■vlakom, s katerim je odpotoval je rodšlo več drugih vlakov s četami, ^artiljerijsko pripravo in arhivi. Car-Pranza je vzel s seboj vladnega de-Jnarja v znesku 13 in pol mflijonov fcolarjev. Sedaj stoji na čelu velike-fga števtia čet, ki so mu ostale zve-jsfce in se pri San Marku branijo pro-M ustašem. V Mehiko priđe Huerta, !frt prevzame vodstvo poslov. Govo-:'ii se da bo skiican konvet, Iri bo luadziral volitve. AMERIKA IN NEMČUA. LDU Washmgton, 14. maja. (D. (Kor. ur., — Reuter.) Na predlog 'Lodgea je senat danes črtal mesto v zakonskem predlogu o miru, kjer se pozivlje Wilson, začeti pokajanja j& Netnčijo v svrho sklenitve posebne ndrovne pogodbe. CASOPISNA KRIZA V PEŠTL LDU. Budapešta, 14. maja. CTU. tzjđajatelji madžarskih Bstov so na-prosili vlado wi posolilo 100 milijo-jiov lonon v svrho nakupa rcrtacifeke-^a papirja na Svedskem. Vlada 16 ^ovofila SO mfliionov posoMla, kar pa so lastniki odklonfll hi Izbavili, da bo-tio s 1. junijem odpovedali delo v»e-%mt osobjn. TROCKU NA FRONTL LDU BetUn, 14. maja. (Duo. kor. ur.) »Lokalanzetger« javlja \% .Londona: PoUsko-ukralnska vojska nadaljuje svoj pohod. Trockij Je od-potoval na fronto in vodi operadje skupno z Brusflovom. BOJI NA RUSKEM. LDU. Variara, 12. maja. (DKU). Reoter. BoUševttke Ccte, oJaCcnc po četah s severa in Juga, so dne 10. maja prekoračile Đnjepr ta napadi* pdt-ske pottaj&nka, ki so ovlnda pohod ▼ £tah Etftok* fiati m «qatmk4i «bran0e in ajeio dva aovrataa bata-Ijona. Sorvražoa tetak ao otaatava* la Kilev z bombami. VILJEMOVA SEUTEV. LDU Bcrtn, 14. maja. (Dna. ------------------------------------------------- ■■ — ■ ■ - -■ kor. at.) »AchMJto AbandUattc lavila U Baila: »PrearinlonnatioiH donava te fiaaga, da ae Je bivša nemška oesaraka dvojica preselila v sredo U Ameroagna aa grad Door. Dr. Kroovogel: Izdala zakomio. Slovenci smo prinesli v naio novo državo lepo število zakonov v šlršem pomenu besede; v tem smo bogatejši od naših bratov Hrvatov in Srbov. Imeti mora dober spomin, kdor boce količkaj obvladatl naše različne naredbe, ukaze, državne in deželne zakone, gori do dvornih de-kretov in cesarskih patentov, ki jih je več starih že do 200 let V to že ob sebi številno družbo nadeževala je vojna še neštete ministrske in ce-sarske naredbe. Ves ta zakonodajski zaklad so nam brez zavisti pustili v novi državi. Ne samo pustili, še množijo ga nam. Je malo uradnih listov, v katerih bi ne čitali, da se ta ali oni (prejšnji) zakon ali naredba spre* minja ali razveljavlja. Treba je jako vestnega zabele-ževanja, da ne izgubiš pregleda. Preglednost bo pa seveda od leta do leta težja in nezanesljivejŠa — in sicer še posebno radi tega. ker se spremembe manj važnih starejših naredb ne razglašajo brezizjemno v »Uradnem listu«. Oa ne zabredemo v kaos, je treba nekaj ukreniti. Vemo, da ignorantia iuyis nocet izpitnemu kandidatu in prvoinstančnemu sod-niku; učili smo se pa, da tud! neju-ristu taka nevednost škoduje. Radi te svoie strogosti mora pa pisan za* kon hiti vsakomur lahko na razpo-lago. Vem, da zdaj še ni časa misliti na kako sistematično urejeno izdajo zbirke zakonov; v to še nišo podani predpogoji. Brez posebnih težkoč — duševnih in gmotnih — izvedljiva bi se mi pa zdela naredba: Vsak oddelek pokrajinske vlade, katcrcmu je dana naredbinska oblast, naj bi med letom zapisoval v svojem področju razveljavljene in spremenjene stare zakone in naredbe ter tekom let* izdane nove naredbe. Te-le beleŽ-ke bi se naj ob koncu teta tiskale hi predložile »Uradnemu listu«. Zakoni in naredbe naj bi se citirali z običajnim kratkim označeni em vsebi-ne; to bi zadoščalo, ker bi se zamo-gel vsakdor natančneje informirati o citiranem zakoniku ali naredbe* niktL Tak seznam bi ne le dobro slu-žil dijaku in juristu v praksi, marveč tuđi oddelku za izenačenje zakonov v centralni vladi. Če se pa ta uredba ne bi dala ali hotela izvesti, bilo bi priporočljivo, da bi društvo Pravnik v *Slovenskem Pravniku« vsaj za sodne stvari prinašalo take letne sezname, dokler ne dobimo kake redne zbirke zakonov. Pismo Iz Celooca. Z naravo oživelo je tuđi delo-vanje v obeh conah. Avtohtono slovensko preblvalstvo deluje z vsemi dovoljenimi in poštenimi sredstvi, da bi resilo tuđi prebivalsKro cone B, ki je po veliki večini slovenskega pokoljenja, a se nahaja sedaj pod strahovlado celovških mogotcev. Tem ni nobeno sredstvo preumazano, da terorizira to prebivalstvo, ki si v svoji notranjosti nič drugega bolj ne želi, kakor da bi se resilo sedanjega ne-zrosnega položaja. Želi si iz vsega srca priklopitev cone B k Jugoslaviji; že iz tega razloga, ker ve, da je obstoj avstrijske republike nemogoč, ve, da jih v slučajn prikloprtve k Av-striji tam caka trpljenje in pogin. Ce-lovški mogotci jim obljubujeio zlate gradove, s tisočaki jim maše sedaj usta, rotijc jih, naj glasujejo za Av-strijo, a na drugi strani sami v svojih novinah na najhttjši način bijejo po avstrijski republiki. ki da je, kakor pravijo: »Missgeburt«. Ubogo b'udstvo v coni B že samo ne vć, kal je pravzaprav. Interaliirana komisija se med tem zabava; le Italiiani izvažajo, da je veselje gledati. Ispraznili so Celovec, Beljak in okolico, da že v krat-kem ne bo niti gumba, povrh pa jih celov§ki mogotci za to še mastno plačajo. Celovški mogotci so nam-reč Italijane naieli pro*i plačilu, da jim delajo v Celovcu in coni B spioh red. No, kdor Italijane pozna, ta že vć, da so in bodo naredili tak red, da bo marsikaterega še po desetih letih glava bolela. Kako stoje akcije pri nas v Celovcu, nai bode v dokaz in preroišljevanje onim srečnežem, ki prebivajo v coni A m ki s svojo fca-bitostjo škilijo vedno sem k nam v cofio B, danaSnji dogodek. Danes, 5. maja 1920 leta, — treba povedatl na-tančno dan in leto, đrugače bodo Štimce In Landsmannschaft zopet zavijale resnico — se je po bliskovo razneslo po Celovcu: »Jugoslovan! zasedefo Celovec.« Oči so se iskrile od veselja vsem, ki so to dalje pripo-vedovaH, meli so si roke veselja in govorili: »Končano |e trpljenje, nič več ne borno lačni!« Mogotci so se prestrašili in sedaj letajo sem m tja in poizvedujejo, kdo fe prvi fzustil to vest Boje se. Ljudstvo pa se dalje veseli in željno pričakuje* divjakov«, ki so bolj civilizirani, kakor Le-mesch, Lackner, Angerer hi drugi tak? tlĆi, Id so na lfudstvn že toliko zakrivili, da jim tega pač nikdar oprostilo ne bo. Suč>jo se okdi po-edinih Članov nove komisije, da se kar kadi. Z vso vneruo bobnajo v svojih novmah o zmagi, a pri tem, ko slišijo samo besedo »Jugoslovanic, se jim začno tresti kolera, kar je znamenje, da im&jo nk> kosmato vest. Kakor že rečeno, s tisočaki mase usta tištim, ki simpatiziralo z Jugo-slovani, po svojih novinah pa vpijeio, da imajo tudl v coni A večfno. Da Je za Avstrijo cona A izgubljena, ve tuđi že zadnji kmet v coni A. V to-rek 4. maja so gledali prestrašeno čez demarkacijsko crto, kjer se je v Zakammi, tfk na vratih Ćelavca, vr-§il shod, pri katerem je bilo navzočih okoli tisoč ljudi, vsaj tako so reporti-ral! vohuni, ki so bili tam, m od koder se fe slišak) govornike do same crte. Sedaj Hm tiči pa strah že v kosteh. Da, da. VaS bratje stoje na vratih našega Ćelavca in trkafo, a tega tr-kanja se naši celovški hulskači boje bolj kakor hudič križa. Nič ne bode pomagalo; umetno postavljena vrata se bodo nekega dne res odpda in ptikorakaH bodo naši bratje v Celovec, ne z maščevamimi namerrf, am-jmk kat rešftelfi ljudstva, kl Je že zdavnaj sita terarja in lakote, ki sta do sedaj naša etfina ro*nika v Celovcu hi coni B sploh. Na svidenje! Cdofčsu« Dnevne vesti. V Ljubljani, 15. mala 1920. — Drage čeilce «oste, ki so pri-hiteli po naši osvoboditvi izpođ nem-§kega jarma kot prvi izmed slavan-skih bratov, da nam stisnejo desnico in nas s slovansko pesmijo ntrde v slovanski ideji, pozdravljamo z iskreno dobrodošlico na slovenskih tleh. Niih poset nai pogiobi in utr* kulturne in politične stike, kl od pamtl-veka vežejo Jugrosiovenskf narod « brati Cehoslovaki. Ziveii! N«J fivi češko - jugoslovavensko pobratimstvo! — O—wl Krite OmiMlf bo, EaEor čujemo, koncem teta mestea odpoklican v Beoerađ. Oeneral Sml-Uanić si je s svoflm taktnimpostopa-njem m % svflflm koncflintnim vpo-Stevaulem ntših nusiner prMoUl v Ljnbllmi vsestrantke simpatije, mio je nam v resnici žal« da nas zapuSSa, zlasti kar M vemo, ako borno na5H pri njegovem nadetelku toliko bla-gcAotnesa razmnevanla« kakor pri ddhrem našem prOateUn gnorafa ^i«aj««v»M Kotkor mo Mfcqrtrart» kić, bivft povetinile ▼ Dobruvnilru, ki je bil radi nekega konflikta z Italiiani premeščen v Mostar. — Kako deMo idmUčarg - ko-mrtstl propagando za JngoslaT^o na Korottem. Marca meseca tekoče-ga leta je votU vlak, namenjen za ko* panje vojakov, na KoroSkem ođ postale do postaje. Strojevodja je bil Jofef Đreskvar iz LlubDane, kurjač pa Anton 2užek % Pec pri Smariu na Ooleojskem, oba stamrjoča v Ljabija-nl9 prideflenih pa le bilo ▼ dužbova-nje Se nekaj vojakov. Ta »kopahu vlakc je stal 30. marca letos ▼ Svet-nivasl. To prinTro so porabflt hneno-rani, da so poptvali po bltiMih ro-stimah. To W ftm končno ne bilo sa-meriti, toda kar so prčeM v kolo-cnronKi resuiviaciii* *■*© pw»io, miK-§ne«a mnUfenla so n*» komanistl-bregdofnovlncL V i»ta¥raeBt sta imenovana Hi pa neki vtwk - pod-narednik, bajje đomm te Kranfska m-re, rasgralala, tpOoč: »Ml «5 ka- ftmmU M tada, 6» «o dobflr viled Udmui nattopa posum še drug vo*ft-kl »kopalneca vtaka«, neomikani trn-peljančki, kl so začeti takof na to trgati v restavradli razložcoc naSe propacandn« spiae z* »Juco^avtio«, »Korolca«, »Draspost« in brisati i njimi s pijaco polite miže — z izrazi sovraštva in zasmehovanja Jugoslaviji. Ni čuda. da so bili ostali gostje radi tega vedenja razburjeni in vzne-mirjeni. In tako ljudje imajo pri nas dobre službe, take narodne hnđodel-ce redi na svojih prsih dobra mati Jugoslavija in mi trpimo, da zajema-jo 2 nami iz ene sklede, mesto da jih zapodimo tUu kamor iih srce vleče. Nadejamo se, da ne uidejo zasluženi strogi kazni ne civilisti, ne vojaki, ki so se udeležili tega izđafekega po-četja. — Redna sela ob&rekega »veta« bo v torek« dne 18. malnika 1920 ob 17. v mestni dvorani. Dnevni red javne seje obsega med drugim te-le točke: Mestnega magistrata poroči-la o prošnjah za podelitev domovin-stva, Finančnega oseka poročila: o računskem sklepu mestnega zaklada, ubožnega zaklada, zaklada meščan-ske imovine, ustanovnega zaklada, loterijskega posojila, mestne pehat-ne vojaSnice za proračunsko dobo 1918/10, o dopisu deželne vlade po-verjetiištva za socijalna skrbstvo glede sklenjene opustitve mestne za-stavljalnice, o prošnji trpravnega odbora dnevnih zavetišč za fzplačilo subvencije, o prošnji gasttnega in re-ševalnega drusHva za izredno podpo-ro za popravo orodnega voza in za podpore svojcem ponesrečenih grasil-cev, o proSnjI nairtmnika kopali$ča v Koleziji za dovolitev kredita za razne mijne poprave, o poročilu mestnega gospodarskega urada glede dobave službene obleke mestnim slu-gam fti tržr^m stražnikom. Upravne-ga odbora mestnega vodovoda, elektrane in pliname poročila: o ra-čunsketn sklepu mestnega vodovoda, mestne elektrarne in mestne pli-narne za proračunsko dobo 1918/19. Upravnesra odbora rnestnesra rjogreb-nega zavoda, mestne zastavljalnice. mestnih voženj fn mestne klavnice poročila o računskem sklepu dotičnih pođjetij za proračunsko dobo 1918/19 in o poročilu ravnateljstva glede dovolitve kredita za popravo tehtnfc. Direktorija mestn. nžitnfn-skega zakupa za proračunsko dobo 1918/19. Tajna seja: Personalno-pravne^a odseVa poročfla: 1. o prošnji dveh licejskih nro!esorjeAr za ureditev p^ejemkov, 2. o raznih pro-§nfah v personalnih zadevah me«t-nih nslužbencev. Finančnega ođseka poročilo o prošnji vdove nekega ma-gfstratnega slnge za izredno podpo*-ro. Obrtnega o naših Tržač*-nov in bo tuđi po svojih nafboUBb močeh pođpiralo njih stremljenie. — Avstro - ogrska monarnija Je bila mačeha vsem v njei blvajočJm Štovanom, naravnost kri pa Je pil na^ silni režim Slovenstvu na Korofketn. Danes imamo slovenski Korotan, 2h bei slovenstva. v svojih rokah* ta Jcs torej naša đolžnost, da pomagamo obmejnim bratom vsak po svojih mo-Čeh in jim hitro vrnemo, kar Jtm p bilo po krivici vzeto. Izpolnltcr te, doižnostl je lahka. Kdor misli na le-tovKče, pojdi na KoroSko! Ob Vrb-skom iezeru boš pil moč prirodnih lepot, ptlstna slovenska imotia t%-moSnjih krajev (Ribnica, Otok, Sekira, Loga ves itd.), pa ti bodo vedm* klicala v spomin zavest, da bivaš na slovenski zemlji. Ljudstvo, doslej tlačeno, bo gledalo svo|e krvne brate ter bo pilo iz njihove samozavesti Mesto da trosiS denar po dragih, za>-n&rnih letoviSčih, ki jih je spravila: v sloves samo kričeča reklama, pridi ob Vrbsko jezero, kjer ie res lepota doma in so vrhu tega še cene zelo nizke. O krasotah ne bom govoriL Kdar hoče kal čuti o njih, nai priđe in jih pogleda. Prepričan senv da bo PTišel še mnogokrat. Kdor se je odio-čil za letovišče na Koroško, naj zar hteva podrobnih pojasnil pri Tovrisf office, Ljubljana, oziroma Tonrist of-fice, Borovlje, Koroško. — Stanovanjska naredba I* 166 — tratenje časa In denarja. H trgovskih krogov nam pišejo: Ta, famozna naredba jamči vladi, da Jo, obdržimo v blagem spominu, kadat pojde, kamor ji je sojeno; pojde pa gotovo preje, kot bo dozidana ena osminka »biš naredbe 166«. Zdaj je treba le še, da se proslavi cei okup-j na deželna vlada z >naredbo«, v ka« teri zapreti stavbenikom z izgubo koncesije, če ne bodo zidali hiS vsaj tako hitro, kot rasejo gobe po dei-», ju • . . Vprašal sem sočutno prijate-* Ua, ki ima šefa - milijonarja in mu je stanovanje odpovedano, kam poj-; de z družino. Rekel mi je: »Ah, bežl, beži! Đudalost! Kdo pa jemUa stvar resno in bi si se z njo delalj skrbi!« . . . Govoril sem z znancem-'] milijonarjem in mu čestital. ker je tako bogat, da bo moral zidati. »Kar dar mi bodo moje papirnate krpe, ki. jih imam notabene v obrti« naređ«] benim potom tzpremenili v razpo«; ložljiv milijon cekinov, bom pa t& dal. Ampak samo* če ml bo vlada preskrbela tuđi potrebni materijal ker kolikor jaz vem, ga pri nas mV] mamo dovolj,« mi je odvrnil $ hudo^i mušnim nasmehom in pridejalr5] »Predno bo izvršenih tistih tisoč par-; pirnatih naredb, ki so jih natiskali od prevrata sem, bo izteklo še dostl vode v morje.« Govoril sem Se s pafr prizadetimi, povsod smeh in zab^ ljene besede na račun vlade, resno pa ne vzame nihče stvari Ko senj se z nekdanjim sošolcem, ki je pil poverjeništvu za socijalno skrb, raz-govarial o zadevi, mi je tuđi reket da stvar ne bo tako huda, da pa morajo te odpovedi pošiljati, — ker je naredba. Tore] koliko dela brez potrebe! Spomnil sem se sv. Birokracija. Pri stanovanjskera uradu delajo skoro gotovo že sezname v bodoče praznili stanovanj in pred-zaznamujejo najbrfe srečne najem* nike in spe. Bog vć, koliko denunet-jacij so že prejeli na račun te naredbe in koliko ljudi že obletava svoje protektorje za stanovanja v — oblak ih! Tuđi pričkajo se že najbrže, čigavo bo katero! Stanovanjski urad pa je razposlal na stotine vpra-šalnih pol in sedaj odpovedL Koliko sto in sto pol papirja In kuvert so za to potrošili, koliko stokrat so vse te dopise vknjižlli, koliko dela so napravili pošti za kazensko franld-ranje in koliko stroškov adresatom za plaćanje poštnih kazensklh prV stojbln! Koliko zlatega časa potraH uradništvo za to delo! Prizadeti pa naj rekurirajo in si za to najemijo odvetnike. Tore] zopet stroški! Če bo stanovanjski urad hotel resiti vse te pritožbe, bo ponovno porabil pas sto pol papirja in kuvert, zaprav-Ual čas in tratil urađne moS; pred« stojnik bo pa kar 48 ur vkup lahko pritiskal svojo štampilio na vse tište popisane paplrje. In koočno znabiti še sodnija In tožbe . . . Tore! koliko plsarij in zakaj? Ali ni Skoda drfav-nega in zasebnega denarja. Mislim, da bi ga skoro bilo za vsaj malo hi-Sico. Pa kaj hočemol Vladnl šlmelj vestno vleče svoj voz po potl, U mu Jo Je zacrtala naredba St 166. — Potovank aa Koroiko prosto! Vse turiste, teletnike, letoviSC-nflee In druge potnlke opozarjamo, da so odpadle omejltve za potovanjc po naSI koroJkl coni A hi ni treba v to svrho nikakih posetmA pomni AiaiftUjMit vafL. Kag te m lm fldMdb UO. ftet. »SLOVENSKI HAtOP«, ćm 1«. w*j* 1930, 5. itfilL slavna ovira, kf Je s tem zadržavala turiste* da si ogledajo Se tako malo poznane naravne krasote po Koro-tanu, opozarjamo vse občinstva. da se čim mnogoštevilneje posluži turi« stovskega nedeljskega vlaka« ki vo-fcl iz Ljubljane ob 5. uri 17 minut proti Vetrinju pri Vrbskem jezeru (dohod ob 8 .uri 50 minut) in ki od-haja iz Vetrlnja ob 19. uri 19 minut bi se povrne v Ljubljano ob 23. uri 22 minut. Vozna cena III. razreda do Vetrinja 23 kron. lug. D. GustfnčJč — na svobodL Včeraj državnemu pravdništvu iz-ročeni, iz Trsta v Ljubljano došli vodja komunistov ing. D. Gustinčič, ie bil še tekom popoldneva zaslišan od preiskovalnega sodišča ter potem izpuščen na svobodo, proti obljubi, da se ne odstrani iz Ljubljane. — Stanovanfeki urad na Dosfu. Pripominjamo, da je stanovanjski u-rad odpovedai stanovanja raznim privatnim uradom in do malega vsem ushižbencem mestne elektrarne v Ljubljani. Med temi so dobili odpo-ved ćelo taki, ki stanujejo v lastnih hišah, in takt, ki so Še samci in stanujete pri roditeljih. Kakor znano, je stanovanjski urad nameSčen v liceja, ki je last mestne občine. Ker ta urad odpoveduje stanovanja mest-nim uslužbencem, katerim bo morala mestna občina skrbeti za stanovanja, bo se morala mestna občina poslužiti svojih pravfc kot hišni gospodar m odpavedati prostore v svojih hišah raznim uradom, ki so zasedli privatna stanovanja. Priporočati bi V tem slučaju ,da bi pred vsem odpo-vedafa lokal — stanovanjskemu oradu. — Povratek čehoslovaškfh fegi-Jofmrjev. Kakor nam poročajo, se te-kpm enegra meseca povrnejo preko Trsta rn Ljubljane štirje večji transport! čehoslovaških legrjonarjev ?z Vladivostoka. Prvi na parniku »Mont I Vtmon« g 3350 možml okoli 16. t. m. Drugi na parniku »Tltan« z 1330 mož okoli 25. t. m. Tretji na parniku »Amerika« s 6500 mož in četrtt na parniku »Praesident Grant« s 5400 mož okoli 1. do 5. junija. Na zadnjem parniku dospe v Trst tuđi general če-noslova§kih legijonarjev Syrovy. Poslednja dva transportna parnika sta taka velikana, da ne bosta mogla pristati direktno v tržaškem pristanu, ampak se usidrata na odprtem rnorju, od koder se bo potem izvršilo izkrcavanje potom remorkerjev. Oba parnika vozita seboi velike množine prtljage in sirovfn. — Podčastnfska šofia v Zagrebu. Komanda četrte pehotne podčastni-ške sole v Zagrebu bo dne 30. maja t. I. sprejela 500 mladeničev v svojo 5ok>. Pogoji za sprejem so: a) naše državljanstvo; b) rojstvo v teritorija 4. armifske oblasti; c) starost od I 17 do 20 let; č) dovršitev dveh raz-redov gimnazije ali realke, najmanj pa 4 razredov ljudske sole; d) ne-omadeževano vedenje; e) doveditev staršev; b) samski stan. Lastnoročno pisane, kolkovane prošnje Je do 30. maja 1920 predložiti komandi sole. Soha traja poldrugo leto. Absolventi se uvrste kot podnaredniki v pehotne petice. Frekventanti, ki dovršijo solo % odliko aJi vrlo dobro, imajo pravico do Častniškega izpita. — Državna razredna loterfja. Zahtevajte nacrt igre, ld se vsake-mu tako} po izkiu brezplačno in franko dostavi. Banka menjačnica A. Rein. Zagreb, Trenkova ul. 12. Telefon 20—26. Kupovanje in prodaja vseh vabtf in efektov ter opravljanje vseh bankovno - borznih poslov. I — V orfnistrstni za socijalno po-fitiko je imenovan za tajnika III. razreda Arnošt O o 1 ab. — Za načelnika frrvaKdskega od-seka pri poverjeniStvu za socijalno skrb v Ljubljani je Imenovan dr. Anton Đreceli, bivS primarij v Gorici Priznan ma je V. čin« razred. — V Špfljn Je Imenovan za po-močnika komisarja železnfške policije Kazimir MihaJIovič, pravnik in rezervni podporočnik - dobrovoljec. — Konec Solskega teta na sred-fljfli šolah. Po naredbi ministrstva prosvete se končajo predavanja na srednjih šolah dne 19. Jimija, 28. ju-nlja se razdele dfjakom spričevala Jn prično se velike počftnice. — Služba božia v slovetiskem Jeclktf se vrU v nedeljo ob 8. zjtitraj v tukajšnji evangelijski ceiievi na Oosposvetsld cesti. — Vri Dosesinttl IH Imajo V oB-Čhri VkS oddelteti* ceste, se po*iv-liajo. 6a tekom tesra meseca orotovo nasnieio te ceste, ker bi v nast>rot-nem slnčafti to storOa občina Vič na stroSke orizadetih. Nadalje morajo vs! oni oosestnikf. ki imajo svoj svet ob cesti ter drevle 8 te*a sveta visi na cesto, nerrmdoma oklestiti to drevje, sfeer storf to občina sama. fer si veievfe nrfdrff. — Povišane Doštae prfotoBrine, Počen^r s 16. malem t. L se povi-Sajo ooštne pristofblne takole: Pfsma do 20 k 1 K, vsaklh oadaOnlh 20 z I 60 v, entko n ulupluc mMk* I 60 v, t plifunrm ođfovorom 1 K 20 v; tiskovine za vsakih 50 g 20 v. vzoirci brez vrednosti za vsakih 50 Sr. po 20 v, najmanj pa 40 v; pri-stotbina u priporočenje ^naša 80 v; vrednostna pisma se račtmajo taka da se pribtje priporočnini za vsakih 30 dinarjev po 1 20 v, za dostavo na dam se 1 K 20. Paketi: brez označbe vrednosti do 3 k*, 6 K. do 5 ko 8 K. do 10 kj? 1/5 K, do 15 kjr 24 K, do 20 ksr 32 K. Paketi preko 20 kg se ne sprejemajo. Za paket z označeno vrednostjo se plača poleg tega za vsakih 300 dinarjev vrednosti po 1 K 20 v; pri dostavljanju na dom znaSa pristojbina 2 K 40 v, sicer za obve-stilo 40 v. Pristojbine za nakaznice: do 100 K se plača 1 K, do 200 K se Plača 2 K, do 400 K se plača 4 K 40 v ud., za vsakih 100 dinarjev oziroma del tega zneska po 40 v več; pristojbina za izplačanie znaša do 200 K 40 v, preko 200 K pa 80 v. Vse to je plaćati že pri predaji. Pri brzojavnih nakaznicah je doračunati Še brzojavno pristojbino in ekspresno pnstojbi-no 2 K 40 v. Ekspresna pristojbina pri pismih, vredno^tnih pisrrrh in nakaznicah 2 K 40 v, pri paketu 4 K. Za časopise se je zvišala pristojbina za vsak izvod od vsakih 100 g po S v ter so vse olajšave odnravljene. — Organizacija koroških prosto-voljcev ima odslej pisarno skupaj z »Društvom jugoslov. dobrovolicev«, Kolodvorska ulica 3, Ljubljana. Urad-ne ure vsak dan od pol 14. do pol 15. (k) — Umri je v petek zjutraj v Mo-stah pri Ljubljani bivši nadučitelj na Prošeku pri Trstu g. Josip K o r € n. Pokojnik, rojen v Steverjanu v Br-dih, je mlslil preživeti svoja zadnja leta v pokoju v Gorici, a kruta vojska je pogna!a tndi njega kot begun-crd la-Škim režimom, je osta! vendar hi vedno nevporfjiv značai, ki je svoje jugosJovensko prepričanje neustraŠe-no in tako krepko povđarjal, da smo se osofcito o pričetku vojne večkrat bali. da sra r>osrrabi zdaf pa zdaf kak avstriiski polip ter gra odvede iz soln-čne Gorice na zatohli ljubljanski gfrad, kjer ga. je že pričakovalo već primorskih in kranjskih tovarišev. — Blag mu spomin! —k. — Umrla ie danes dopoldne g:a. Marija S a f e c, koJarjeva vdova in mati dveh varnostnih nadstražnikov, v 60. letu svoje starosti. Pogreb bo v ponedeljek ob 4. iz Ulice na grad 7, Bodi fi zemljica lahka! — Sprememba posesti. Premo-gokope 5v. Jakob - Kalobje (St. Ju- I rij ob južni železnici) sta kupila gg. I I Franjo Kenda, trgovec na Bledu fn Julij Haška, tovarnar v Vintgarju pri Bledu. Premogokopi so bili do-sedaj v nemških rokah. — Šentjakobska napredna knjižnica« Vožarski pot 2, koncem Flori-jansice ulice, postajališče električne cestne železnice, izposojuje vsak ponedeljek, torek, četrtek in soboto od pol 6. do 8. zvečer najlepše slovenske, srbohrvatske, češke, nemške, italijanske in franeoske knjige. Kupuje vsakovrstne knjige po natvišji ceni. (k) Knlfnra. Oođalni orkester Olasbeoe Matice to opernega gledallšča ima skupno vajo z* ponovitev sinfoničnega koncerta v oedeljo, I 16. t ra. 6b 10. dopoldne v dvorani opernega gledaliSča. Nujna je točna in poino-Stevilna ndeležba. k Matični veliki «lnl. koncert se ponovi v ponedeljek 17. i m. Koncert ki ie dosege! pri prvem izvijanju izreden uspeh In ki pomeni za Ljobijano kulturnovažen do-godek prve vrste, Se ni razprođan. Pokažimo, da znamo ceniti prava kulturna stremljenja našega prvega clasbenega zavoda. PriCetek ob 8. zvečer. k Iz ctodalKke pisane. V nedeljo 16. 1 nt se vprizori opera »Jevgenij Onjegfn« v novi podelbi. Olgo poje gdč. V. Thierrv, Lenskega f. Kovač, kneza Gremija g. Rum-peL Režijo vodi g. Levar, dirigent g. Pe-rič. Baletne točke na novo naStmfiral baletni mojster g. V. Pohao. Olroriiev ametniSke razstave. Danes ob' 11. dopoldne je bila otvoriena v Jafco-plSevem paviljona pod Tivolijem nmetni-Ska razstava. NatančneiSe poročflo prtne-semo v kratkem. Razstava je odprta vstk dan od 10. do pol 1. in od pol 3. do 6. Hrvatsku penko draitro »Zrortalrt te Sputa, kl konecrtuje v tekoeem mescen po Jugoslaviji, priredi v Ljubljani v sre-đo, 19. t m. koncert t srofbn odHCnim $2 pcvcev broječim zborom* k immau v CdOm |e ▼ vs«i naQ iavnosil rfm-dfl tako veliko zanfananle i« m )e Idcasalo mesfno cle!-skaga leta. Spored Ie zaaimiv, ker se bodo prolzvaiale »amo na aovo sestavllene vaje, Ne zamudit* prilike, da ai ogledate delo prekorittae naie televadnice. k feaifcn ietovadao drultro v L|aM]a«i ie sklenflo v tvoji zadnji seli, da fconstt-tnlra vsled tploSne potrebe in vaestraaske-ta zanimanja za sport v svojem delokrogu sportne odseke. Na ta način boce podpiratl moderno telesno vzgojo« ki koraka paralelno s telovadbo v ožjem smistu. Za enkrat so se osnovali sledeči odseki: veslainl od-sek (načelnica g. dr. Svigelj), plavalni od-sek (načelnica g. škofova), tenis (načelnica g. dr. Žirovnik, hockey odsek (načelnica z. Đojrady), lahko a ti etični odsek (načelnica g. Novakovič). Odseki prično s svojim de-lovanjem tako]. Imeli bodo oddelke za de-klice in dame. Društvo si je zagotovilo sportne prostore in bo zamogio nuditi mladini ob ntzkib prispevkib vse vrste sportne zabave. Pismene prijave sprejema do koncem tega meseca in pojasnila daje tajnica društva, gospa Minka Kroftova, Oosposvet-ska cesta 5/IL Podrobnosti o posameznih odsekih se objavimo. Odbor. Občflf zbor Mezelskega društva za Slovealio se vrši z običajnim dnevnim redom v prostorih dež. muzeja (vhod z Bleiweisove ceste) dne 27. maja ob 5. popoldne. Clane vabimo k polnoštevihu ude-ležbi. — Društveni »Glasnike za I. 1919/20 je v tiska in iziđe v kratkem. Dopošlje se pa Ie onim članom, ki so plačali vsaj že članarino za 1. 1919. Zato prosimo, da vsi člani zaostalo članarino poravnajo. — Od« bor. k Dreltvo zasebneca trradirtštra Slovenije, strok. skupina uradništva zavaroval-nic naznanja: Z ozirom na vedno zavlače-vanje upravičenih zahtev celokupnega uradništva s strani vodstev zavarovalnic, kojim je bil 14dnevnl rok za rešltev spomenice glede zboljšania težkega« gmotnega položaja uradništvu, ter je bil vnovič po-daljšan za tri tedne, je uradništvo zavaro valnlc sprcvidelo, da se z zopetnim po-daljSanjem roka, katerega vodstva zava-rovalnic ponovno zahtevajo, hočejo re5i-tev tega perežega vprašanja Ie zavlače-vatf. Zategadc^J je na svojem sesianku dne \2. maja i 1. sklenHo, da vstopi z dnem 17. maja t I. v pasivno rezistenco. k nainoDeJSa } poroCtia. KOMEDIJA SE NADALJUJE. LDU Beograd, 14. maja. 80. redni sestanek Narodnega predstavništva ic otvoril podpredsednik dr. Ribar ob ^11. dopoldne. Ker ni bilo zadostnega števila navzočih poslan-cev, je sejo zaključil in določil pri-hodnjo sejo na sredo ob 6. popoldne. ALI NI ŠKODA DENARJA? LDU Beograd, 14. maja. Od 1, marca lanskega leta pa do danes se je porabilo za začasno Narodno predstavništvo 8,132.000 dinarjev, to je 32 in pol tnilijona kron! SLADKOR. LDU Beograd, 14. maja. Za ml« ntetrstvo Drehrane in obnovo zemlje j ie došlo 15 vagonov sladkoria. I OSJEŠKI MESTNI ZASTOR SISTIRAN. LDU Osjek, 14. maja. Včefaj popoldne je bila seja mestnega za-stopstva, ki so se je udeležili že na-mestniki 20 razveljavljenih komuni-stičnih mandatov. Komunist Hartel je začetkom seje izjavi], da more I kot komunist položiti prisego Ie $ pridržkom. Ker se mu to ni dovolilo, je zapustil zborovalnico. Ostali ko-munistični zastopniki so položili pri-sego brez pridržka. Volitev župana se ni mogla izvršiti, ker so oddali komunisti prazne glasovnice. Zaradi tega je sistirano delovanje mestnega zastopstva. LEKTOR ZA SRĐO - HRVATSKI JEZ« V PRAGL LDU Beograd, 14. maja. Cefio* slovaški poslanik Kalina je posredova! pri nasf vladi, da bi se na beo-grajskem vseučilišču določil profesor, ki bi prevzel na vseučttišču v Pragi mesto Iektorja za srbo - Hi* vatski jezik. AVSTRIJSKO VOJlfO GRADIVO. LDU. Dunai 14. maja. (DKU.) Nocoj je posetil avstrijskega država nega tajnika dr. Deutscha predsed-nik mednarodnegts odseka Ta. nadzo-rovanje zračne plovbe v Avstrfli, polkovnik Barres, v spremstvn na- 1 čelnika svojega generatnega Štaba fii vojaškirj zastopnikov Angli|e, Italije m Japonske ter inu Je izročll nastop-no noto: PoslanisTca konferenca je sklenfla: 1.) avstrijsKo vlado pova-biti, da odslef podredi vse v Avstriji $e nahajajoČe zaloge vofnega matcH-jala nadzorstvu nadzorovalnega odseka; 2.) da se zaloga vojnega materijala vCelovcu podredi pod isti-mi potfofl kontroli imenovanega odseka; 3.) da nanrosi predsednflea medrtarodnega odseka za nadzorova-nje zračne plovbe v Avstriji, naj nve-de preiskavo bi poroča glede prodale ali izvoza v AvstriH se nahajajoče-fa materiiala. — a Wallace bo ta Odep aooročfl v Waahtafton. — Dr- I r *mm mm *. v*m*«* » oćtanA1 ' da ne more dati talfcf 3efinHfvaega odgovora, temveč đa mora noto vsled njene važnosti predložiti celo-kupni vladi, da nanjo ogovori r% more pa si kaj, da ne bi izjavit da mirovna pogodba po njegovein oseb-nem mneitfu in po naziranju njegove-ga resorta puSča Avstriji pravico t vsem v njeni posesti se nahajočim vojakn gradivom prosto rascpolagajf dokler mir. pogodba ne stopi v veUil vo. Iz tega sledi, đa predno mir. po? godba ne stopi v veliavo, nadzorov% nje zalog vojnega gradiva ne od#Qte varia določbam mirovne pogodbe. --------------------------H Gospodarske oestL PocoiUnio« v Zasoda ob Savi regl-' sferovana zadruga z neomejeno zaveeo naznanja svojim radružnlkom, da se bo vršilo nadalje van] e občaega zbora z dne 8. maja 1920 z istim đnevnkn redom v istih prostorih kakor je bil objavljen, đne 22. maja 1920 ob 18. arL Zagorje \ob Savi, dne 13. maja 1920. Načelstro. * — Ljubljanska krtđitm boka t U&\ Ijasl. V bilančni seji, ki »e je vriUa đnt! 14. maja, je odobrll npravnl svet bilanco• za leto 1919. VštevSf prenos doblčka iz L 1918. v znesku 116.354 K 85 vln^ znaša Cfr» sti dobiček za leto 1919. 3,050.687 K 86 Y. 20. rednemu občnemn zboru banke, ki sef bo vršil dne 8. junija t L, so bo predlagalo1 poleg raznih dotacij za rezervne fonde itd-, izpiačati za 1919. leto 9odstotno dividendo, 36 kron na đelnico. Stanje vlog je zooe*' znatno naraslo In znaia približilo 150 mili-k>nov kron, o^talf mmlkl pa 188>000.000 K Z ozirom na dnevno večji promet ta zaraA primernega ojačenja lastnfli sredsteiv, se* bo predložilo občnetna zboru zvfSanje iđef-niške glavnice od 30 na 50 miijonov fcron te/ pomete na 100 mflljonov kron. .j-r g1 TL PcMfltr^^t: PoiTtočniSfta bifo$n}a za rokocMsfce obrte. Nayo-j dila za pripravo. Se$t pol vetffce( o^merke. Ccna 12 K. 2Žlozila fn fe-j dala l^Hteifsfca1 tišksrma v LJoblfafti^ 1920. — KnHgt> iJrtporddamo najtpp-j lei^e v nakup vsem uČReBetn obrtno-\ nadaljevalnih &>!, rHofetrom, pbmofi-1 nikom, pomagraBem fe vaiencent| vseh rokodelskih o^rti teuibolj, kori se v zadnjih letfli uf vffi! porik n* veflirri obrhroimdallev^feili šof. — N^kup In prodala 'đevtz. V 'datO*, nem IrvrŠUnem predpisn, ki sa je mlirfsir-j. stvo za finance svoj čas razglasilo v tih skovnem uradu, je v onem odstavka, ft govori o uvetfii, pod fcaterim! se smelo devize ražen nvomikom prodajatl tuđi ćfnfc gim osebara, pomotoma izostala točka, dl rnerajo te osebe doprtnesti potrđTJa prP stojnega davCnega oblastva, đa so viofi^Bt predpisane napovedi za odmero davkov ^| da so poravnale vse ttospele đavčne obveznosti V tofflto |e tore? otren}e*ri raih glas popolniti — g* Izvoz korake. Ministr^iĐ | svet je odotrtl fzvoz 2000 vagona« i koraze v 5ehos!ovašla> repcbUJro fdii- ^ -------------------■-------------------------------------------- i ... mK Prlstopalfe k t,JngD-j slonenshl matici"! Polzoedbe. OđŠel Ie od doma 141etni fant z raft-j vim klobukom, z črnlm povrfndcom ta sj dolgimi črnlm! hlačami Ako kdo zve zm\ njega naj sporočf na ta naslov: Avzraii Prektih, Velike CoJnarske ulice 19, LJnlfe Ijana. Kdor ga privede domo*. se ma stro/ Ški povrneja i Ofavfii uređnft: Raeio PnstostemšeC Odgovorni orednfle: Božfdar Vodeb. % -------------------—---------:----rd I ffnri M ***** množina glmberjevc m/2 ABPI R grenke soli. Posudbe z ni* \ vedbo cene in količine na Pr. SttierfflL^ 7 St Jtk#b t goii.________________34If Ma a tfaha ma ^SS&S »to!ov In konverzacUaki leksikon. P*|' live se lahko vsakf 4aa od 8. do KT popoldne P^jtska ceste It, m ifulifig iesat. 345GTr Pnlai rizteim lađe fsM 11 39 in belelo etamlnasto obleko zjg 12 letno deldico (prlmerao aa blrmora Naslov povc upitvaiMvo SovenskoSr Naroda. 3 ■ ^^| topljen Rakor sirov, mast, cMa£ ma^MM kupi vsako množino ia plaS^ po najvišjl dn*v«i eeilLM. MtrttirTt 3tf3 ^ M i f tnmU taft. Mm st pri aUrti— iMMi Drnft icadja LJUM«jjMm tttrtfjtl. Ltti SP. Kt za skUdiiScTnijnK v ŠiskL Ponudbe prosim na L Plaajrit. Wt-QH**7l ________________ 34ST IpAl tatt St11!!?1 *U<2& ca itab ISl w " " 10 6, stran. »guuvgNCTT NAROD*, dac 16. maja 1520. 110. ttev. Q|«AiP kupuj«: lsdelkl .ADftlA* Omm-dHHl skt Ilica 11 telet 405. 3439 fhUMJM prazne po 7/io litra kupuje iJCllclIlB v vsairi množini tvrd ka Br. Ne?aktfi£. LjibUaaa, (Kollzej). 3383 Alfi* kupnje m prosi ponudb A. UflJC Mut, Tmaured ok »ravt 3341 HatarHmli tVaftha tndi brez pnevma-PNIUIUI L'iPli tike znamke Wan-8er« ali Neckarsulm 1V2—3»/2 HP. Po-nodbe na: Stanko Arko, Cerkaica, No-trnjStft,___________________________3467 tala ol zadnja se ss? VdSK steldenima oknoma ter kupi istotako omara ne nad 1*58 m Širine. Ponudbe: Staaftllje. Sv. Petra cesta 13. 3464 Seno in slamo yšftko množino dobav: takoj veletrgovina Birgmayer, Maribor t Alekaan-4rorm oaata 77. 3468 Mija m in an at bode dne 16. maja 1920 oddala na jđrsjfbi za letošoje lete. Dražba se vrši 3b* licu mesta v Linhartovi ul. 30. ob ;|, uri popoldne, ob 4. uri pa v Trno-;«#» Cesta dveh cesarjev, poleg go-, sjMne g. Kosca. "______________3442 Zenit na pomidba! .Vdova z 2 otrokoma, vsem pohištvom tet okoli 10 tisoč K denarja, se želi epozaati s pridnim poštenim, dobro stt) ječim železničarjem v starosti 36 do 40 let v svrho ženitve. Ponudbe pod: ..Vđo?« št. 34/3448" na upravništvo Slovenskega Naroda. 3448 ./ *O iz kavčuka LJUBLJANA &/ Ma ft itQi m8h tnH za ttrope (Stukature); poiive se f In-kofUl Hici 27. ari g. Mefljafca. 3432 Imamo na raipotofo im* Cio množino ladMnaga otla ln *•€ vigonttt modra galico. Tvrdka M. Fon, Ljubljana, Stari trg 6* 200 vagonov ::: nmmeita:: na prodaj. — Ponudbe na veletrgovino Birgnaay6r, Maribor, Aleksandrova cesta Štev. 77. 3469 Vabilo na redni oii ir Okrajne posojilnice v Ormožu, kateri se bo vršil v soboto, dne 29. maja 1920 ob 11. uri dopoldne v prosto-rih Okr. posojilnice v Ormožu. DNEVNI RED : 1. Porobilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva o letnem računu. 3. Odobrenje Ietnega računa. 4. Sklepan]c o porabi čistega doblčka. 5. Nađomestna volite? v nadzorstvo. 6. Slučajnosti. PRIPOMBE: Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadestno Stavilo zadruž-nikov, da bi bil občnf zbor sklepčen, se vrši ob 15. uri isti dan, v istih prostorih in po istem dnevnem redu v smislu pravil § 32 drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem Stevilu navzočih zadruinikov. __________________Nacclstvo. I Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in I I znaacero, da je naša iskreno ljubljena soproga oz. mati, gospa I Marija Zalar | posestiiica in sodavtfarica v Ccrkliah, I I vČeraj, po kratki mučni bolezni mirno preminula. I [ PogTeb nepozabne pokojnice bo t nadaljo, dne 16. maja I i oii 2. uri pop. iz deželne bolnice na pokopali&e k Sv. Križu. I I Cerkljt, dne 15. maja 1920. I i Žalnjoil ottaU. I ^Mcstni pogr. zavod v Ljubljani. I Zapustil nas je za vedno naš predobri soprog in oče 1 Ivan Batageli i viiji nadzornik drž. 2»l. v. p. danes, v petek, dne X4. maja ob pol 6. uri zvečer. Pogreb bode v nedeljo, dne 1$. maj« ob 4. vri pop. iz biše žalosti Dalmatiaova ni. 3/m. \ na pokopališče k Sv. Križu. Ni Ti bilo dano, da bi videl se kdaj osvobojeno /odno zemljo Primorsko. LJUBLJANA, dne 14. maja 1920. M*tm pogrebni zavod. Zal»H>ČI OltalL lafe ff harni •* *•* •*••• v mđiii mm I Mal atttta Ote gospodična aa takoj. PoNMtbe pod .Stat mv na nprmvniitvo Slovenstefa Nnoda. Mpji braki bonaske in i$tnke P«l» parne, prvovrstaih »tarikv, napfoaai. Kle, povc upnivniitvo Slovea-tkeaa Naroda. 3422 raMMta« fifk s telovaikom, fino iz-UCPiia Um deUn, predvojao blago, in par bclih damskih popotaoma novih Čevljev it 40 je naprodai. Naslov pove upravaiStvo Stovenskegi Naroda. 3424 Vmj mm dvokolesen rabljen ročni vo-Mpl iC zifek in 3O-^0 kg svinca. Pouudbe na Aatatei lavai Drag* Bese IJak, Ljtbljta*, Giakarje?« ailrcžjc 5 tfajgft z »^0, drugo z 2e rab- nHCU ljeno pncvmatiko, se prodasta. Vpraša se eri P. Parlaa: Stasavujska skspiu oijekt 4, it 17, f Spol SlikL 3430 (mina ta ^0' stweJ5a gospodična, đtUCJIIC U z večletnimi izpričevali, sposobna nadzorovati trgovino z me-Sanim blagom v ljubljanski okolici, — Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod .Naaz«raica S433V 3433 Hataru bala * priklopnim vozom, 7 MIUIN IM konjskih moči, v dob-rem stanju, se proda. Poizve se v upr. Slovenskega Naroda. 3434 Pnla»aamifi z ■Mim n„%^- blizo kolodvora. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 3435 7ahtawiitii aaaaaa« ° m°J' Ia p*rfu-LdHICfiJie PHHR meriji ia kosme-tiki ter o mojih Ia adjustiranih dišavah. Izvoznica se preskrbi. Eogross-Versaajl-hans Adolf OttUieb Wien, XX. Wolfsaa-gtsse 4. 3416 lijITal Hinillll, v mešani in spe-cerijski stroki, vojaščine prost, išče službe, najraje v mestu; na deželi tuđi ni Uključeno. Nastop s 15. janijem. Ponudbe rta upravništvo Slovenskega Naroda pod „Z?est 3437«. 3437 4CltH fc—« mmmmdm 300 kg krompjf-13W IM IUflOaT, ja dam, kdor mi preskrbi stanovanje dveh sob in kuhinje do jnlija, avgusta, septembra ali takoj v mestu Ljubljana. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 3438 Rfeai tlnftl *r«- sotrudnika v tr&°' IftCI MUlI vino z želemino v Ju- ?oslavijif če mogoče s hrano in sobo. posoben sem treh jezikov v govoru in piša vi. Ponudbe na uprav. Slovenskega Naroda pod .Tmvski Mtraamik/ ■ S429*. iiormt ii mm, \^d°^x I kamenolomih, itd. z večletno prakso, I iSče dela. Ima na razpolago dubro par-I tijo delavcev in lastno orodje. Ponudbe pod .Akcrdaat 3417" na upravništvo Slovenskega Naroda. 3417 Protafa se die pohokrni loliOd [ obedve enakl, 3 leta stari, rjave barve, 150 cm visoki. Sposobni za vožnjo ka-kor tuđi za te2o. Eventualno se proda tuđi temu prim ere n voz z opremo. — Poizve se v upravništvu Slovenskega Naroda. 3443 Zemtna ponudba! Kmalu se želim poročiti z neodvisno blago damo, ki ima sama precejinje iraetje. Sam sem dobrosrčen, življenja zmolen bogat samski mož najlepSih let. Imam Tužine in tvornico strojev. Slika se lahko vidi v uprav. Sloten-skega Naroda. Dopisi s sliko na uprav. Slov. Naroda pod »Pleneait zaačaj 3383*. MaksB \m Vlasta tem ni lajlii LiBijau uttja 1S. m«|ai MU dobro obranjen aajejl idtv. m Kje, pove upravntftvo Slov. Naroda.________________________3349 Tnmfet Hi i a|ai n sr1; Sloveaiji oiir. se tudl proda. Ponudbe do 25. maja na upravništvo Slovenske-ga Naroda pod .Tigtfafca Mat UM\ Maa^aaaa; kfroilae aioke, krmilne Va^MH konue in olrobov proda po zelo niskih cenah NafcaMv«lM «*• iraga Ljakljaaa, Alckiaaartfa ceata 5 3404 ftft »Mila initti ^č^er:J ^- stop takoj, plača po dogovoru, Ponud-1 be s pogoji na naslov: Or. Vjek*slat RotfTić, Vafftr, Slattalja. 3402 ffaaaaaaia nieblirano, z 2 ali 1 sobo flQlilil|C in kuhinjo isče mlad zakonski par. Ponudbe pod J. J. E?M»tai ia iafonaativai vai za noniaric« Ljab-Ijaaa. 3445 Vtjji Hito ii jiUii aiintt se iičeta za 2000 oralov obsegajoCe gozdno posestvo na Sp. Stajerskem. Biti morata UkuUna in zanesljiva. Ponudbe pod .B. B. B. 9425" na epravni-Stvo Slovenskega Naroda. 3425 nijfgirHirllMnill nja se išćeta za neko grašerao. Ponudbe na upravništvo Slov. Nar. pod .A. B. C. 342t*. 3426 latili bBBM 1287° (Atznatron) raz Llill URI poiilja od 50 kg naprej tvrdka I. Sok, Mat Hi at. 3454 Piai^alSi^*^« Eftftar, MaMlaauL Walfova «1. 3. Balila aaaiifa se i5ie ^ enomesečne-Duljil DnillB mu otfoku, razumeti mora ž njim ravnati. Deklica, katera zna Šivati, ima prednost. Plača po dogovoru. Zglasiti se: Kaafljt?a Blica St 10,/IL nadstr. levo 3380 v aUaa^a^aa^ftAaaa^ aMtaaa^B AMJfeHaaaa^aaSaiaaaaiBaaa aaa\Xa% unVnjii nin Eoouinrefoo nn v najlepiem vrtnem delu Celovca. s sadnim in zelen jadnim vrtom, elektr. razsvetljavo in vodovodom, proti enako-vređni hiši v ali pri Ljubljani aH pa v Kranju. lag. Deđek, KraoJ. 3483 Inki svaka količinu dasaka, lati, I nlflHl gradjevnog lesa okrugla i tesa-l na, dajem na zahtev životnih namizni-ca u zamenu: kukuruz, zob (oves)4 grah, pšenicu. Vladimir trk«?, Sztaiar, (Vojvodina). 3182 Bndsii IB *** izlo2bcna okna in vrata I riNqQ K z ieleznimi roletami, belal oprava za trgovino (pulti in stelaže) I pet novrh orehovih dvojnih omar. pli-šaste hotelske zofe itd. BMoir, W«d, fUa WmM. 3358 laaal M kaaV Z2i ^salnice žganja in IflC II U« pivovarne od 600—400( litrov prostomine, skupaj za okoli bOO.000 litrov proda ceno Jeraascli * Oer-lold Maiikor ob Dravi Stolni trg 2. 3310 ftafti id žite, dna ii Zagaaje. :elo pripravno ttsdl za kurjavo v to-^arnah s parnimi obrati, seoddaja stai-to po zelo nizkih cenah. Pri večjih nnojinah skupaj znaten popast Ivao tfikat to?, »artefov in vama 2aga Lftib-jana, Metelkova atica 4. 3331 Iraafa ffl aalia Ml9 enonadstropna v 'loli K IČIJI IIM kateii ie gostilna rgovina tn pekarija, stoji poleg velike iidostrijalne tovarne na Kranjskem. 'istneno je interesentom podati naslove a upravo Slov. Naroda pod .Proda se cčja biša 9030- 3030 Zenitna ponudba j \ remožen, izobražen, ugleden, dobro-rčen, mlad, samostojen veletrgovec in osestnik simpatične zunanjosti, mirne drave narave, se želi seznaniti z gorico ali mlado veselo vdovo enakih tstnosti, neomade2cvane minulosti, iz gledne rodbine, z veseljem voditi go->odinjstvo, trgovino, zdrave razvite dstave. Na premoženje se toliko ne sira kakor na pošten lep značaj in i v prometni kraj tuđi priženi. Le isne ponudbe z natanČnimi podatki idi s sorodniske ali prijateljske strani roslm varovaje diskretnost v dvojni tiverti pod znakom: ,Modra, ktrajžai l4i — srečoa, zadovoljna bos* na Anon-\i zavod Drago Bese i jak, Ljubljana, inkarjefo oabrežje 5. 3223 faaVbhl lami » lawmo ma U« ■avpanli ■apilfi detovaaje atron-lade proda Deteitta itf#fana v Lalkcai. ________3392______________ UaVta Dnttn v0^™* nov*> mmtmm iallllala, se vsled pomani-kaaia prostota proda. Vpraia se: Cesta ■a tetaft 5, n lalttr.___________3491 ■jit^A 'epa. sveza, prodaja v #O#%Of komisiji, dokler traja za-loga« Balfeaa, a>«vas|aka oasta 33. _______________3386_____________ RaJlil mlada, zdrava, čvrsta se za U* 11111111» koj išče za v Maribor. Natan-čne poizvedbe v posredovalnid ltmtay. Duajska cesta 14. 3423 IfMiM zmožen štirih jezikov, išče llfflNs« slažbe ikladisčnika vratarja ali kaj podobnoga; gre tuđi na defelo. Dopisi pod .Trezea 3396« na uprav. Slov. Naroda. 3398 ZaaKliffll StiHinjC nio0pmW^nUahmi jako po ceni 2a večje stanovanje. Po-nndbe rod .Jake agodoo 3379* na upr. Slovenskega Naroda. 3379 IiMm ttaktnra Jt;:^r^- najska cesta, krepča želodec, pospešuje prebavo ter odpnjc ttlesa. — NaroCila proti povzctju. 10661 Mm večja množina pristnega, do-K brega đolenjskega vina po primerni ceni, v sodih od ^ litrov nadali e. (pojasnila daje A. Vadk, ijiMJaaa. Zaloška cesta 15. 3359 Potrebujem za ) faitfls ^ sta P°" takottnjt nastop * £l|ii|t polnoma izvežbana v rezanju na polnem jarmu ter 1 aroaača. Plača po dogovoru. Fraac Doleac, lesaa iadastrlja škof ja loka. to K fcffL U Je dovttt L realko želi mesta aHCI kot ttčenec v trgovino v mestu ali na deželi. Ponudbe na upravniltvo Slov. Naroda pod .Takoj J40t*. 3406 ■fajaffa m dve temno rjavi triletni nlMIf B u vpeljani, v vsakemozi-ru zanesljivi kobili. Ogledata K v Si-leairoTi iHd H 4._________ 3346 Vlfifl flnmdi iahi kdor ml v^s\ab\ IttJI milili Ml sunovanje 2 do 4 sob in k u hinio. Ponudbe na upravni-Stvo Slov. Nar. pod .Tetjo tagrUo S3«V Pređa im ilraijn M~ (Proksch). Pojasnila daje upravniitvo Slovenskega Naroda. 3355 5001 litm tannilema tika 10000 Utrt? laliaorcga uli neoslajenega, prodasta ceno 1%rwW99h St 0«rnoU, Maribor ob Dravi. Stolni trg Stev. 2. 83OT Vliicatajlta obeneoi tuđi korespon-nlflllflljl, đent, popolnoma veSC slovenskega in nemSkega jezika, 5c sprejme takoj. Prednost i majo oni, kateri so veSči tudi italijanskega event franeoskega jezika. Plača po dogovoru. Ponudbe sprejema tvrdka Jaako Potovic, Ljabljana. 3218 Korii gori ali ftft godio M»fn blizo železnice in prosim popis Dote« stva, navedbo vrednosti ter najnižjo ponad bo. Istotako kupim traaa*. ia« ganlea. dUaka, paamalteat drva« oqlja IM. Ponudbe z zadnjo ceno na vagon VaSe postaje pod .Iztoz lesa — baaka* na AdoučsI tarođ Drago Eeseljak Ljibljaaa, Cakarjefo oaftreZJe 5. 3238 Gliceiinefo tisKanko valjioo maso dobavlja najkulantneje kemična tvornica firme I. llaiar. Wlaai I.9 Stars-gaaaa lSa Talaajrataai-aVdr.i »»Slilasar Wi«ait. 3460 • Elektrotehnik - išče mesta ali udeležbe pri trgovini. Perfekten v projektiranju in montaži za vi« soki in nizki tok, izkuien pri gradnji dinamov, ovijanju ter vodstvu delavnice. I Ponudbe pod MW. V. 6748" na Badolf Moaae, Wien, I., Seilerstatte 2. 3458 Parada ajartnaaja TaUpoaaatva Kommatgeblrga t« fiaagdorl w Ir6a» nlBi« aa Bor. ita|eraktai m gozdna dela sekanje lesa 1: 1920 15.000 kbm akardalan paaaam. Zivila po uradni ceo] ter 12o/o za administracijsko režijo, pogubo in upadek preskrbi za delavce oprava, gozdne žage in sekire je prinesti seboj, obrabnina se povrne, tako tudi vožnja sem in nazaj. Za stan v gozdu je najbolje preskrbljeno. Ponudbe na gor. upravo. 13. Orodie \ I vaakoj vrate Kmetiisko orodie ittlezo in jeklo vsak« oMka dobavliajo I GebriJder Schwenk Linz a/ Dona«, Podružnica: Wlan IH. Araabargrlag 11. I Modni salon Sticblv - Haške LJUBLJANA, Židovska uf. 3, OvorsfcJ trg t. Priporočam veliko izbiro najnovejših nodeltv, svUsalh I klobukoT, Ufic ln sloamlkov sa aVuaa ia ieUlt)«. PoararOa trt** Ia Sala* UtMtf w4m w cwo. talogt. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanceip pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče itd., gosgod llflM KHIBH ■loaataaMr tn oM» talarik« danes, dne 14. maja 1920 ob 'A9. uri dopoldne, po mučni bolezni v 78. letu starosti, mimo v Gospodu zaspal. ^^ Pogreb dragega pokojnika bo va#«M|#, šmm M. aMla MM •* •■ Uli ptpaMae iz niše žalosti na mestno pokopališče v Skorji LokL tkalja L#ka, dne U. maja 1920. SaiB^BBaiBH B^BIB^B^B^Bl I Kaiba — Or. Janarjeva. ■i Vsemogočni je pokliča! k sebi našega nadvse Ijubljenega sina, brata sele v razmahu njegovih moči, Franci Cirmaiia cHJaka IV. glmm rureda danes, dne 14. maja 1920 ob 7%U ori zvečer, po kratki, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti, v 17. letu njegove starosti. Pogreb nepozatraega, nenadomesHjivega se vrti v neafelf*, ias !§. I. m. ob S« ari papaliaa iz niše žalosti na šcntviško farno pokopališče. Ni 11 bilo usojeno, dosoreti v tem življenju s svojimi nadami, uso-jeno Ti je pa boljše žhijenje iznad vsakdanjosti — koder se nas spominjaj. It. f#Mt dne U. maja 1990. rraala Biam_ natL — SBa%% ftfitaMii brata« — JsUsa, aeatm. ,—-~—mm, farta^allS afcah, lita. 110. što. »HOVBCKl nakod*. cmiimš* ltm 7«, afeaii* ■55BHS^EBMSB^v^^a^?^^^^^8n» I lim tim fratar Uubliana.hmltril Za zeleno krmo priporo-famo sledeča semena: grahoro čisto ali pomešano z ovsom po K 4*20 za kg Mo za krmo K 4*60 2a kg. grah za krmo K 3*20 za kg. •sve* * štosa*.. Upalama, Val-_______lava mllm šL ti. 3302 Kniipmđia ali imifis- lUOmilJd se sprejme v stalno službo na DOVJEM. V lesni stro-ki izvežbani in domačini imajo prednost. Ponudbe s spričevali je poslati do 20. t. m. na družbo „Sava", Ljubljana. 3444 Vsakovrstne slamnike, rartlftie torbice, predpražnike, slamnate šolne In druge ple- tarske Izdelke priporoča po primerni teni g. trgovcem Franjo CERA8, tovarna slam-nikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. 1772 liiHIiF 150 kbm na posetcu lahko spravilo I vsak Čas pol ore od postaje GrabStajn I na mestu kakor leži in 300 kbm đesk I franko vagon postaja PođroSČica se proda. Za vsako posebej je vložiti ponudbe do ind. 25. raa|a t. !. prf a pravi posestva Lleehtensteis v Rožekn Koroiko. 3393 ^iiBfliol vielo'^pofaiiia! Pfienltao braiM (noko), raženo brašno, knkvroioa Ura« sno, kaknmso« kropim (dnb) f ečmeao brašno, f etaatrau ka* taf posije (otrobl), knkoms ■ zra« atarl 1 novi dobavlja odmah Paromlin, Zagreb Rnjigovadja in bilancist. Popolnoma samostojen uradnik, perfek-ten knjigo vod ja in bilancist samostalen korespondent v ilovenskem, hrvatskem in nemikem jeziku, dolgoletni organizator, revizor in vodja večjega denar-nega zavoda, z veliko prakso tuđi v blagovni kup čiji, želi primerne vodilne službe Cenjene ponudbe na upravni-stvo Slov. Naroda pod; , Perfektan 3399* 3399 V Zenitna ponudba! Gospodična iz ugledne rodbine, va-Jena voditi večje posestvo in trgovino, z Iepo vzgojo, neomadeževane minu-losti, prijazne zunanjosti, okrog 30. let sstotisoč kron premoženja želi spoznati treznega, zdravega, pridnega in modre-ga moža mirne narave, kl naj vse svoje razmere zaupno pojasni pod nastop-no šffro, da zamore dobiti „Nedtižea srce io pildne roke" na Anončni zavod Drago Bese]jak, Ljubljana Cankarjevo nabrežje 5. 3246 iDiengr I Miroslav Kasu oblastreno po?erjeai stav bat isžeaer Lfubllana, HUšar]eva ni. 7. Spectalno stavi*- ^ no podjet|e la betonska, fteleube-betonskala vodna ( — zgraifeo. — S5 Izrabai mm vodnih sli. I Vri! tesvjn n upijai takoj v trajno dal*. Aaaa« .Uaftaam. najbolji* pMvmaftlfco, poa«k»«j plaKe, iraina Irava In vsaleo* vrstiH ct«fl za clvokotefa lit rasni strojl. Vzamejo se tuđi stara dvoko-lesa tn stroj! v račun. F. B. Mna i ni Mi, Ljubljana, Stari trg it. 28. , Slamnike in klobuke ▼sela vrst aprofonaa ▼ poprsvUo ; Franjo CHRflH, tovama stonmfkov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. V Ljubljani se sprejeraa pri tvrdki HovaoorlC In Teriaa, v Prešernovi j ulici ši 5, kjer so na razpolago tudt najnovejši vzoret. 1771 I Izdelovanje vsakovrstnih mro7 Jwkor visoco mreže Hange-■nrCfcf matie) za etroke in odrasle rer lorska torbice. Traoamliliska ¥rwl se krajšajo ali popravljajo in tuđi vsa v to stroko spadajoča defa se točno in ceno izvršujeto. Pismena alt ustmena , naroćila sprejema t>. aTrčnik, notna ' aollna 147 pri LJublfanl. Zameniarn : S¥Ofe stmnle:, v Ljubljani, na Resljevi cesti, ob« to ječe iz treh sob, kabineta, kuhinje in pri ti-klin ter del vrta s stanovanjem v Maribora, obstoječe iz 3—4 tob, kopalnice, kuhinje in prltiklinami takoj aii pa v najkrajšem času. Cenjetie ponudbe pod .Zaamijava* aa Aioočao eksaedidj«. Al aatelfC, Ljaftljaaa 3250 [ KOLOmJaVUrO, 8FBCB- 1 BUSKOtaPBBEOMOR- I KO B1AG0 UA VKUKO I I pri veletrgorisi I .FRUCTUS* kolMOalicg« it tfnf«f« Haga, I pHje «1« I ISU! SCIILLCII sil. Zli I£l. I Vafti ilka SI. 1 nam-, nrumu*. §mi*?i: ■ tot. it«s. ^rmvcTvs" I aiš] oa aw^^^BA^k v v8£h I BJ BI B^BBBBHBBBBj ^^BB^H ^B^^^^^P ^W ___ I Va l^aasaallBTBn ••■■■■■■■■■■■■■■••■■■■•i mOifalBrisaB ja>9*'- UMOsm Edvard Pohar ■ ^L^KBjBLa^BBftB^B^BsaT b^bbm a«maa^asBaasaMBVsiavaBanaBl « tesah St 4*. 6we«fsko. se priporoča za tozadevna popravila tn nove naprave po zelo zmernih cenah vsak čas. Danila Gennru i », Soitor, ptnttliiasiedBlka Ilekiai-m ilica m. tu i i ■».»■■ — Drailaiania- ^ito- koruzo- ov*5- moko, rlVadjdlfll. slanino, mast, suho meso i.t. d. tfaaaiasM* ^S^ie> drva in stavbnJ HiPIJEli. les, železnlno Ltd. ORODJE (ALAT) priporoča Ođon Koutny Lfnbljans, Eolodvorska 97. Telefon štev. 460. _____ . ________._____ . ______«_ Miš! • pod ga ne stenice • šturki in Tsa zaleta mori pogioltl ako n potre bite noja aajbolj iskaieia in poftođl aratjeoa sredstva kakor : proti poljskim altia 10 K, za podfane In misi staoe K 10*—; za ičorke 10 K; a pos-bno moioa vrsta 20 K ; posebno moćna tinktvra za stenfee 10 K; anlčevalec n«Uev K 10-—; praiek srati mrčesom 6 in 12 K; mazile prati a#e«i pH Modeli 5 in 10 K; maziM za osi pri fftini 6 in 10 K; prašek za asl f o»lekJ ia pt-ril« $ io 10 K; |iaktwa proti mrčesn sa sadjn In ielen)ađi (tiničevalec rastlin) 10 K; praiet orati nravljaai 10 K: auzilo proti farjem 10 K. Pošti ta po povzetju Zav«4 sa eksport Bff. Jaakor, Safjrob 15.f P««rte|ska nUoa S. „NADA tvornica dvopeka Neumann i. dr. Zagreb. ProUvatSj«! Kekse, biskvit, dvopek i razno pecivo za čaj. Zastopnik za Kranjsko TL*. JT •© ^ •© b: Ljubljana, Stritarjeva ul. 7. 90? Klavirje ^*MmTSimki aajfttja ilSp m, KoafrttaJ «f li. M7 ktiza? SSal uh Gjaraif Gnijfc? I Bctgni, )01cHn iL 15. I ifiii i Kli RletriifiN i nnttfm Ljubljana, Mm ta I Pivovrstna ploiie in cevl priporoča Knoc Uob, Ijijaii I Sofa« iUn itov. 7. Zima fODjtke In goTol« po- pof grivof koslao in ičetlM kapi vsako množino po najvtšjih cenah M. Masterl lsalal#vaajnlca Ssaaa) sa) 0aaa)icau Strafiiie pri Kranju (Gorenjsko). V Batogl v«ia* vsak*vr- Jesibova kislina 80%, kem. čista, za živi I ne svrhe v vagonih po 5000 kg, izvoz dovoljen, točno dobavna, dafje bakraaa vttriol 98/99%, Mak, ftual araa4—ta in vse kemikalije se oddajajo. VpraSanja na Coatmarola, Warenverkehrt^eseUsdiaft m. b. Hr Wien, L, Werderthorgasse 17, TeJegranrimadr. Alcoma, Wien. 3459 Nudimo neprestano dobauno Ia sveilošpanskosnola (kolofniio) na ćele vagone iz tranzitnega skladišča na Dunajti. Cenjena vprašanja na M« Usaamar a> Ola)^ Wlaa^ Lf Walhawfniass« #. Irsajavli OZTD. Kromov galun la aogleSki, v večjih in maniiib količjnah dobailjajo f tran-zitnega skladišča na Dunajti aasm B^aaananaBaBr aa> saas)>a raTnaaaw a^_ ^awasas9aaas)aBajanaana bk_ ^^^^m ^^^^^^v^^^^^^^ ^^» ^^«^pvy ^v^^^^^BJ ^^^ ^^F ^^■■BHBFBSBf^BBBBBBBIBB^B' ^^V BnoJavit „Oltll11. ^^V ^Mnl E^^ ^Bjaj so najoenefte in najfeo* ■ ■ MM W ■ at« ^ Lastu izdeick, ve- ■ m^tknL wv^l ^ zaloga v tr8°vhđ i___ ^ htamudm ! TsiMAniiaM mami "• veKko i malo AMMUJA aOLUBlt, 1 11 Uli I lllfl llllfl lrt« «-|e- Po^oai: MoHAini at II a> lllfUIIUU UHU letM 1O-7C - franlaja Ttea, kao | hrvatska dalmatinska razne vrste i banatska na ba&PC od 30 1 đaUa | te stan mosJavtčka 1 vUslelinskn vina a bona— ■MIIIIIIIIIMIIMMIIIMIIIIIIIIMIIMIIIIIillll.....lIMllimnn......■.. ■------------------------------------------ - - ---- - j Radiotermalno kopališce Toplice pri Novem mestu. Otvorite« tetom 1. majnika. Crno dalmatinsko vino ima v zatoni Gospodarsku zvezo u Sp. SiJkl. Bez konkurenefje! V^^/Bez konkui»neij« •* JUGOSIAVEHSKA INDUSTRIJA PAPIRA telcf. br evas CUSTAV S1HJGMANM racsF.aR.e-M 6rzojavi:^ip-Njko4ič«VB 3. ZAGREB * Nikdličeva ul. 3. H8;ctJttjata eobata tn bagato tktaaHtn: raznih wst aantrfi tafcor: tbitptntga, pliatnaaa. fstrtain) ajonaa nj kaac, tvratot. asa, kns«t to ojtihji i to stroko saaat- - Transmisije • gonila, vretena, okrogia ležišta, kovine, kroglasta ležiiča, les, pločevina, liti koluti, ittdlln* pmR Nllcoio. vse točno dobavno. a) tvornice strojev, b) lužine MANI WOTTU, Wlan X. MralcomgasM M T S2288 b ni. Artjnbergrlng 11 T 11801. -----ŽENSKO ZDRAVILISCE----- TOPLICE DOBRNA PRI CEUU | •tprej ntnUUS BĐ CB1L Nadomestnje v polaem obsecu Prantiikove lasaa (Piaaaanabad)> I Izredni uspehl pri ženskih Tn Sivčnlh boleznlh. bolesnih am, I ledle, slabotaTBostJ, reraatlznia, protiaa in vseh po javih Mlaattnsfl. Termalne naravne ogljikove kopell, termalna pitna voda. Zeleaiatf «re-lec, masaža, električne, solnčne ia zračne kopeli, ter kopeli v vroCam zraku. Krasen park. — Smrekovi gozđovf. — Divni UlatL Nikđar meglenot — Vojaska zdravinsica gođba. — Sesija: aaj eatatar« Prospekti zastonj pri upravi kopaliSča. 1 Pohištvo Spalne, Jcdilne, in eos^oske sobe, kuhinjska oprava, pođlofld, rao-drod, otomane, spalnl in dekor adjski divani, postelje, omare, miže in stoli iz mehke^a in trdega lesa, iekzne postelje in nmlvalntld ter vse vrste lesenega, žaJeznega ia tapecimnega pohiitva ▼ vsa-kem sloga od proste do najflnejše izvrsitve po jako nizkih ceoah aritiriki ta pajriitft KAREL PREIS« Maribor, Stefarf tg 6. Svobodan ofjlaal 1118 Cenlkl saatoajl Mestnl stavbenik Jaroslav Breuer tehnKna pitama in rtavbeno podjetie UoMjann, umnika ulica 16a (na FrlJkovni) Bvaa|avt a^afM^aaaafja« Valafaai kilo 44) iivršuje vse ni in pgitilM stfnia« kakor MH vteh visi l»aiMtri|afca rta***, iajasBlaa« onlt, taliiaUtlanirtni now stavtf alaMrana ter izdelnje vse v to stroko spadajoče nmbrt* QA7AD| Specijalne stavbe po njegovem patentu far voflegi rUavUlll ridovja 66% prihranka danes najdraijega stavbcneS materijala, to je opeke. Oradba je v đveh mesecS 1425 po pričetku popolnoma suha in torej ttporabntJ CRIKVENICA morsko kupalište i zimsko kltaittte Wo»B^ Morsko kupalište, pjeSćano i mnfaoo kupalište, otvoreno već od L auja- I Raspolaže sa dosta moderno oradjenih svtatiita, penziona I privatna* I stanova, Boravak bez ra prijeke. Putovanj« aa propis satna avercnfeai I nadležne oblasti, leljeznlccm do Plaše, a odavle kolima o Crikvenicu. I Sve potanje upnte jiede stanova, otnkrbe i. t d date svakome I besplatoo msab^IIUfiSHLIlW fOTJBWSTVf i CUTOtaL I „BALKAN« | I ^LanBlnaaaafinaaaaaaaaaaVftaa^ aBBBBnaaa\aaaaaaBB^LaB^naaaataaa^ aaaan ^L&_fan.aaaa^BftBanBattaBannBfaaa\ aaala^B^B^Baaannnaa^nBVaBi aaaaaaanataaTnaaa^nai naaaaV^BnaaaalaBBBalaBnBft aan^aa»aa>al^aaiABV} a« Afa%aaiB)aWaB)aaa^aBBn1a^afanaiACaBi I I ^aa^^a*'^nF^as^ni^anaan1 aaBBBPVBB^vBBBBnBBBBBBBanBaPBnp nsHaFaF aFafaja/aBBBaBBBBBBBBBBBBaaaT ^^■»"•a^aaBaBBBBBBBBaBB ValBplaTvaTVBiPvJnv^VnVV aaaww aa*Baa^^aajaj«B/aaaaa< aaaaaa^^Baa/vaj^na^ BJ ajdfeaBaaa^a^BnajnnB/nnvnaBaBBP^nnnr^nnnj pa TUST. IJnUnaa^aaalinaV MMHMNaV nfJHIinfifMffnl ^afaaianl I I - ■ »^^» w y _ . ■BWBBPBBfBBB^^^W^MB) B^B^^»^^W^»^^W^B| nP'BBPBB'^^^^B^^** ^* ^^M ■ CeL int 30-30 faL tat 38S teL lat ^T Opamria« XL I jpMiCsp vsch vnl> SpnfMOiio fcbft v sUoMb. iMiHriHint ItedMraM prevtzi. SoMn s potenlhMimi tt* I I annww n^a nr^nnj anjsnaajb isnnnnnanaaaj a^paaaBjB/r -aj anjanaj BananB) a^aaaaaafcnn^ na aaanpBanB^*"^B^B«» a^bpv^bmbj nPBHB^npaaapaaa a ! 5naialina»lBfmort»tlttport»KoinlsJla, 1 8» stranv ————-— - - - - - .ILOVBNMO NAROD', d- I«, mafr 1M0. 110. itev. ■lamioai llflllliMlf9 ■Flfllillfls Mniifa 19 friiAiii.. h iferf d linhlfani ^!**Z™?7k?oZ~ 2oo,ooo.ooo i.-.. puUiUiBIU UBullK|l UiIHi u uyiiUl II im I Uflll|llDI, —>-«■■ »^ FVatat■■■— MH— itev. 10, « laataaat poalaaja. Pr*4a|* ta natap vrMteortdh papfr|«*l *■■■■ ■iMil *■*«■ <■ •**• tajafcv i «*«■• nHđ|i MUt afekter: ■■■■■^■m»1 (Safe-D*«Ks) *4 lutala okl«wa ttraak; kn«« hpf^i vsake retc; ImM— Ib —fc—t mflc; ufcuUi hi tepteMU at m trta ta- a lmwhi; p>lwlM af I— plaa.| sprej— «—rala rt— m taflUce te tefcaa ntii I. t d wu Slatina iaiHita Urnama wla fMHi f Hl«, ĐlBlIH ufa Strria frelet, međi-timu wfc DoBatiKI ro- I«. BBffldBlBa Tođa BaiMdtBBlie ime. Zastati« i v«t mBStih ia krajh. Min a i T3«fc jrotojalaab ia reminciirt. :: Ptjanila jiji Ravnatelistvo zdravIliJča Rogaška Slatina. NaiveCia saloga ] raznovrstnib ili iiii tik, ponikn, modnib ii ipirtoih blal iz pristao aosleikega blaga Eleganten kroj Solidno delo Izdelkl prve domaie oblačline industrije na debelo i Kune In Maćek Gosposka ulica št. 7. Prodaja • I LJUBLJANA. I na drobnoi J. Maćek Aleksandrova cesta S. „CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu. IteUoovliena teta 1M4. PodružBica za Mio v Liiiani. stari tu M It. ■»auaMl|j| # Življenakc rente, doto otrokora, glavnice na tiv- a»9Vflril|8 p ljenje, zgradbe in premičnlne proti Škodi požara in strele, steklene Sipe proti razbitju, proti vlomu in vloraski tatvini kakor tuđi proti telesnim ne- zgodam pod najugodnejšimi pogojt. PoMbno iavarovaa|e proti aezgodam aa *•-louric! Ia parobroda za ćelo iMJeasko dobo! Ceniki in pojasnila brezplačno I Dobri posredovalci se vedno sprejemajo ! ^ODI I za vino, rakijo, olje, med mast in petrolej, a osobi-I to izdelujem sode za transportiranje piva kakor I I tuđi za hrambo, vse solidna izdelava iz prvo vrst ne I slavonske hrastovine, nadalje sodarski materijal za I sode vedno na zalogi, na malo in veliko. Tvornica I sodov I Antun Novosel I Osijek I., Vinkovatka c. 1, Tel. 5-66. Tovarna Barva "^o: JOSt RBlCh temično čisti oMe. SKSS^i SveBollka a»g 1' ■ Podruižnice =«—««»—=, Maribor No¥omesto Kočevle toipotlr« «L M. Mavml trg H*w $•. Proti: slalkoni boltni, Wtczti jeter ia ItMc, ohkIW žtloJ- % ca ta tom, kroai&maa katitj« žrioki te frms, ( žeM&Km kiavai, taaertlloai ia btUtai mkorja, patiki ia lekiosK, je aajbofie sredstvo mrena ztanrRaa miaerataa vola wrofa5ka slatina". Rogaika slatina naJveCje in najmodemejSe 2draviliSče v Jugoslaviji, hidrote-rapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika za zdravijenje, kopdi m OfUlke>vo klsttao, tolne, srnteCne, parne, zračne, solnčne kopell in kopeli z vročlm zrakom. Vojaika godba (42 ntož med njlmi abcolvirani konservatoristi). Za vsakovrstat zabave je pretkrbljeno kakor v največjih , svetovnib zđraviliSčih. (UmetntSki koncerti, tombole, plesni * venčki, gledaliSke predstave, kino, izleti ttd. — ttrtl« od a 1. aMja te II. oktobra tttO. • ■^ aUlVNATVUSTVO. M Skaboform se zoaet diva! Proti srbenju, svrabti, liltjem, nečistofttim kože ithtevijte v naj-bližnji lekami preizkušeno in zdravniško pnporoćeno 5r. flescka originalao Skabajormovo mazilo. Ne maže, ne pttšča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabo-tonn. Dobiva se po vseh lekamah. Generalna zaloga za Ljubljano in okolico ima: „jrl Zlato« Jol«ml( IV. Mariji* tr* t— f Hočete obdržati svojo lepoto? Hotele imeti kakor baržun mehko kožo? Notete solnfnih pegv mozoHev in ogrcev? Cf#rahH^}te Fala^v« ini* Elu oamsM, k«t» •Havvjote ■■■■lol OM«- đmtal Vkttel Zavitinf! 1 Umi* i JC it. HL a*tecji« mtc tS K. K ton FUlcriCft offlMjk iflQn«ltf— »JU t« I. Hoeete Hirt lepe, zdrave lase? l^i^JSZ p«Bata ta rttt la> 4«acfe Mae iatet Xa-prefl prbaJ, prenM oa>rt«je. zkbnud dal«! l I«iedTI t, it m It i. K teas a^ta. te-ro?o nfl. a ndnaii gtoft 8 K. Saaaoa 8 I. laifl« a kt«TK K ris. ta t'— K. Mutilo Vas kurja očeša? I totefia, Utr« ta a*oO)vo! IfftbertfafJtr! *«tCM trte k«ie! lala Sk«tlfk* SIHv, Tdfta Ostfjt I X f* ?ta- Zelfte Se kaj? ffilg ___ 4 I M vta. VaHar|«v EJa fl«M 6 «v*ta*tfi «H 2 vdlkl «te- tf*^-----•- ^. * klak! Ipedatal M R. 1I«JMP aftffm z MjRaei«« daatai ^—^^ oltl •***}- »ijftMjtl left-aNcr Dr. Itecr, W, t«xi li rnca. t velika fkaftija u I. ftVu Fraaeorta r tteUe«ict1i p. s ta » I. Oatt ta pftttataa poteke) t stjecieje. EUGEN V. PELUER StuMca Oofija, Elzrtrg it. 238. I Nrvataka. &a4tf dobavnot AMBI«-—«. ■r^-^^apo' l UMI lt*tR«cf!ti aV A klNat-liraki faJattMca^ •mi-ujtmt »n i 'naV tttalrain Razred zase Zalito)va|to) flaitooiw AMBI- Werke. AM. 1I1./X 43. BflUl JOBiimittMllli. I 1 aB BaB^ s^^^jB^ V ^SLSHj^^ JUGOSLAVENSKA TVORNICA ELEKTRICNIHISTROJEUA aa ■oumimuBOK KARLOVAC. *■»•• ■»..».• PRIMA HA POPRAVAK "*• «• **> ORADI____________;.^.-;-:-.a.:_ ^ PROJOdUJC IO9ADJA OaakUlaa CaVaTalO 18 OJld09G» €Ola I 4obiaV I Uublianska kreditna banka v Ljubljani I ^Jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa) •■■Jla.JaiMa] —ai»^ iftaMf 4 MBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaaai OataUlia —wnlc« 30.00CU000— Itroa. •aniaa)«aj«ai «.■«■ *>«*• •• w Rtunnil toadt 20.000.000»— laoa. Podružnice v Splitu, Ceknrcu, Trstu, Sarajevu, GorkL Celju« Mariboru, BorovOah ter ekspozitura v Ptuiu. BbIbb* Camafamlamoaaaai ^BaHI laf*lF 9|Vf«|ajiiiai ^B^al vloge na knjižice in tokoii ralun aa^aa^^aM aaam^lk^aaai^kaaaiaa 4taaMaiaBlalAB*aftalaBMBmlflO KiajHiJ« in prodaj« vm vrtt«vr«