Stev. 114 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V trstu, v ponedeljek 1». aprila mi Letnih Xllll. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah hi praznikih. — Uredništvo ■ Ulica sv. Frančiška As«*ega it 20, L nad str. —- Dopisi naj sa pošiljajo VredniStvu. — Nefranklrana pisma se ne »prejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorcU lista .Edinosti". — T!3lt tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge s omejenim poroštvom, V Trstu, ulica sv. Frančiška AtiSkega 3t. 20. — Telefon uredništva in uprava «t. 11-57. — Naročnina znate: Za tek) leto K 3J-20, pol leta K 15*60, trt meseca K 7 80, za nedeljsko izdajo za calo leto K 6 20, pol teta K 3*60. EDINOST Posamezne številke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi k računajo na mllhnatfli v širokostl ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 via| osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vini oglasi v tekstu lista do p« vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 2.— Ms« oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl oddriet -Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. PUčuJe sa Izključno le upravi .Edinosti'. Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek ae nahajata v ul.sv. Frančiška As. Št. 20. PoSrnohranilničnf račun št S41 «52. Zim ARMADilA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ. 28. (Kor.) Uradno se razgiaša: Na italijanski irontl nobenih večiih bojnih delanj. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BCROLIN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Na ilandrskem bojišču se jc umaknil sovražnik v zadaj pripravljene postojanke. Južno Langemarcka je šel preko potoka Stecna, vzhodno Yperna, v svoje postojanke od jeseni 1914, pri Ziilehecke pa preko teh. Tekom močnega drvenja smo prisilili sovražnika poaov-oo k boju; pri tej priliki smo ujeli več Belgijcev in par stotin Angležev. Dosegli smo Črto jugozapadno Laiigemarcka — zapadni breg potoka Steena— Verlorsnhoeck—Iloge— Ziliebecke— Vormezeclc. Višina 60, za katero so se vršili v preteklem letu tsko težki Doji, je v naših rokah. Močno topovsko delovanje v odseku KemtncJa. Po odbitju francoskih napadov 26. t. m. zvečer proil zapadnemu pobočju gore, je izvršila naša pehota iz lastnega nagiba protinapad in je zavzela vas Loker. g Na seveiflem bregu reke Lys so £e sovražni sunki izjalovili. Pri tej priliki, kakor tud! pri Festu-bertu smo ujeli več Angležev. Pri Gircnchyu so bili odbiti močni angleški napadi. Na bojišču na obeli straneh Sonune je bilo omejeno bojno delovanje na poizvedovanje in oja-čeno topovsko delovanje. Ob gozdu rte:igardu se je sunek sovražnika izjalovil. V z Ii o d. — General von der Goltz je zavzel ua Finskem po boju Tavastehus. Pri vhodu v mesto so bile naše čete navdušeno pozdravljene od prebivalstva. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludeiiiorif. BOLGARSKO. SOFIJA, 27. (Kor.) Na Crveni steni so biii odbiti močni napadi francoske pehote. Severno Bi-toija in na nekaterih točkah v kolenu Černe topovski boji. Neki srbski pehotni oddelek je bil odbit z ročnimi granatami. Južno Hume :n vzhodno Vardarja obojiatrausko povečano topovsko delovanje. TURSKO. CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: V Palestini mestoma patruljni boji. — V Kavkaziji smo zasedli trdnjavo Kars ia vpleniii okoli 860 topov raznih kalibrov. CARIGRAD, 27. (Kor.) Na cesti Jeruzalem— Nablus so prodrle nase čete globoko v sovražne postojanke In prizadejale sovražniku težke izgube. V okoiišu Arnana so bili novi uapadi sovražniki! cdbu*. — V trdnjavi Kars na Kavkaski ironti smo izven 860 topov uplenili mnogo municije, vojnega materijala in drugih zalog. — V .Mezopotamiji so tipale angleške sile proti našim postojankam ob Šat-e!-Aden;i in Djall. Pollaki pri dr. Seidlerju. i - DUNAJ, 27. (Kor.) Popoldne je sprejel ministrski predsednik dr. Seidler v navzočnosti ministra Tvardovskega predsedstvo poljskega kluba, ki ie obstojalo iz državnozborskih poslancev dvor. svet. Kendziorja, dvor. svet. Germana, grofa Ba-vorovskega in Stapinskega. Razpravljalo se je predvsem o parlamentarnem političnem položaj« in nato o raznih gospodarskih vprašanjih. Medzavezniški mornariški svet PARIZ, 27. (Kor.) Medzavezniški mornariški svet je končal svoje delo. Izvršeni so bili važni sklepi, ki naj ojačijo skupno delovanje zaveznikov na morju. Neresnične vesti o nemirih v Srbiju SOFIJA, 28. (Kor.) Vesti pariškega lista »L' Oeuvre«, da je prišlo v ozemlju Niša in Le-skovca do upora, so popolnoma izmišljene. talno silo, ognjišče žive' revolucionarne sile, torišče najbolj fanatičnih propagatorjev socijalističnih idej. Glasovanje za vlado, ki |e z brutalno silo izsilila mir iz oslabljenega nasprotnika, je pa naravnost očitno izdajstvo vseh socifalističnih ge- njih mišljenje in čustvovanje; videl sem, kako eti- m:>č sem našel v njem! V te) preprosti ljudski duševnosti je resnica. Videl sem, kako duševnost veže ali pa razprtuje ljudi, videl kako vplivajo velike ideje na ljudi, SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 27. aprila. — Na vsej fronti zmerno delovanje obeh topništev. Naše baterije so z uspehom kon centrieno obstreljevale sovražne postojanke v dolini Lagarine in Rio Fredda. Francosko poročilo. 27. aprila pop. — Tekom noči se je nadaljeval na obeh straneh topovski boj na fronti Villers Bre-tonneux—Hangard. Poiožaj se ni izpreinenil. Nem ški napad na francoske naprave ob progi zapadno Theunesa ni mogel prispeti do francoskih črt Francozi so izvršili uspešne sunke ob prekopu Oise. ob Loivre in severovzhodno hriba Corni leta. Precej živahen topovski boj na desnem bre gu Moze. Angleško poročilo. 27. aprUa zjutraj. — Sovražni napadi na francoske postojanke ob Locre do La Ciytte so bili izvršeni s skrajno srditostjo. Potem ko so se ponesrečili trije napadi, se je svražniku posrečilo, da je tekom četrtega napada zavzel vas Locre Zvečer so izvršile naše čete protinapad in zopet zavzele vas. Srdit boj se je vršil tudi severno va si Kemrnel in v bližini Voormezeela, ki je po dolgi borbi ostal v naših rokah. Južno Somme smo pomaknili lastno bojno črto na nekaterih točkah ne koliko naprej. — Solunska fronta: 18. aprila ponoči smo nemoteno umaknili svoje čete iz vasi v dolini Strume, ki smo jih zavzeli dne 16. t. m. Sovražni topovi so pozneje uničili te kraje. Mirovna pogajanja z Romunijo. BUKAREšT, 28. (Kor.) Zunanji minister baron Burian je prispel v spremstvu poslanika barona Mittaga in legacijskega svetnika grofa Colloredi semkaj. Z istitn vlakom je prispel semkaj državni tajnik dr. Kuhlmann. PODLISTEK. Pustolovcev! zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — Potolažite se, gospod inarki, — je odgovoril z globoko ginjenim glasom. — Morda gospa sestra kolikor toliko pretirava, morda je še upati. — Ne, dragi prijatelj, je odgovoril marki in podal roko svojemu tajniku, — ne nobenega upanja ni več. - - - • — Kdo ve? 1 4 * _ * ' I ^ \ 4 T- — Čutim, vidim____ ^ » V — Ali____ Ali niste čul, kaj mi piše, Marcijal? V ostalem pa šteje moja uboga sestra skoraj osemdeset let, in v tej starosti, Marcijal, človek ne vstane več z bolniške postelje. — Bog je dobrotljiv, — je dejal Marcijal hinavsko. — Da, Bog je dobrotljiv in zato odpira svoje nebo moji sestri, ki je pravi angel, ki zapusti ta svet, da najde v onem večno srečo. Zato me tako boli srce, da ne morem svoje sestre poljubiti v zadnje slovo. — In kaj mislite storiti, gospod marki? Preoiimt v jugoslovanski socijalni demoMjL V socijalistični -Demokraciji« jugoslovanski socialno demokratični prosvitljenci nadaljujejo ostro kritiko o oficiozni soc. demokratični stranki. A. S. (urcdnica Alojzija Štebi) ostro obsoja avstrijsko nemško socialno demokracijo in njeno postopanje v državnem zboru. Članek izvaja: 7. marca 1913. ko je bilo v avstrijski poslanski zbornici glasovanje o proračunskem provizoriju in vojnih kreditih, je bila izrečena smrtna obsodba med sedanjim narodno političnim ustrojem Avstrije. Glasovanje opozicijonalnih slovanskih strank proti proračunu in. vojnim kreditom Je bila učinkovitejša manifestacija za osamosvojitev doslej zapostavljenih narodov v Avstriji, nego maj-niške deklaracije lanskega leta. Odrekati državi sredstva za njeno gospodarstvo, to pomenja vojno napoved prctiglasujocih strank in množic, ki stoje za njimi. Enako kritični trenotki, kakršni so bili ob času, ko je begala vlada za večino, so bili še malokdaj v ustavnem življenju te države. V tem najugodnejšem času, ko bi se lahko prisililo vlado, da uredi notranjepolitični kaos v smislu demokratičnih načel, je stopila na stran vlade nemška socijalna đcmokracija, doslej njena najbesnej-ša protivnica. S tem glasovanjem je dokazala stranka, da je njen radikalizem le navidezen, da igra vlogo dobro dresiranega riovečega leva. Radikalizem na shodih in časopisju, v praksi pa plehki oportunizem. In zaupanje je izrekla vladi nemška socijalna demokracija po komaj končani politični stavki, v kateri se je dala odpraviti — proti volji delavstva — s praznimi obljubami, od kate rih ni izpolnila vlada doslej niti ene. Tisoči so bili ta dan bridko razočarani." ker so dolgo časa avstrijske nemške stranke v svojem boju proti pristranski nemški vladi smatrale socijalne de mokrate za svoje tihe zaveznike; saj so ti poudarjali ob vsaki priliki, da hrepene po pravični narodnostni spravi, da jim je na tem, da se vendar že enkrat izločijo iz notranje avstrijske poli-like rezki narodnostni spori. Tudi z načrti za rešitev narodnostnega vprašanja niso bili v zadregi toda, nikdar niso pokazali resne volje za uresničenje svojih načrtov. Sedaj verno, da so bili ti načrti le vaba za drugorodne proletarce, kajti zadnjim glasovanjem so se očitno izrekli za nadvlado Nemcev v državL Podpirati vlado, ki vedno povdarja, da so kronovinske meje nedotakljive — med tem, ko naglasa nemška socijalna demokracija, da spadajo kronovinske meje mej starino — izrekati zaupanje vladi, ki priznava na čelo samoodločevanja le Izven črnožoltih mej. to pomenja toliko, kakor da stranka odobruje obstoječi zistem, od katerega noče odjenjati vlada niti za las, med tem, ko polni glavno glasilo stranke dan za dnem svoje strani z ostrimi napadi proti sedanjemu zistemu. Nasprotstvo med besedami in dejanji je iznova zakričalo v svet; morda predrami tudi tiste, ki so vedno smatrali vsako besedo avstrijske nemške socijalne demokracije za naj svetejšo resnico, vsako njeno dejanje za nedotakljivo pravičnost. Nezaupanje proti stranki, ki je izdala eno najbolj upravičenih taktičnih strankinih načel, je zbujeno; to nezaupanje privede morda njene zaslepljene oboževalce tudi do kri tične presoje vsega njenega ostalega delovanja med vojno; iz kritične presoje pa se morda porodi spoznanje, da razredna zavest ne sme podjarmiti narodne zavestL Glasovanje avstrijske nemške socijalne demokracije jc pa še iz nekega drugega razloga neod-pustljivo zanikavanje socijalističnih načel. Mesec dni pred glasovanjem je bil podpisan mir v Litovskem Brestu, mir, ki se niti od daleč ne prebliža va socijalistični mirovni formuli. Vsa zgoščena prepotenca vsenemcev, proti katerim nastopata avstrijska in rajhovska socijalna demokracija enako ostro, je izražena v tem miru, v miru, ki je raztrgal, ponižal in upropastil največjo kontinen- — Ugoditi njeni želji in ji poslati svojo hčer, ker sam ne morem k njej. — Torej gospodična Luiza... — Odpotuje. — Danes? — Ne, jutri. — Sama? — S Suzano, svojo dojiljo, in vami, Marcijal, ki vam jo poverjam. _ Gospod marki, to je čast, ki se ie bom skušal Izkazati vreden, — je odgovoril Marcijal s po-vešenimi očmi in v stran obrnjenim obrazom, da bi ne pokazal rdečice, ki mu je oblila obraz, ko je videl tako popolnoma dosežen svoj namen. — Zame ste vendar kakor bi bil moj sin, — je odgovoril gospod de Basseterre, —-in Luizo smatram za vašo sestro; zato je moje zaupanje pravično in naravno. In iznova je podal roko Marcijalu, ki mu jo je poljubil. — Ali imate kake ukaze zame glede tega tako hitrega odpotovanja? — je vprašal Marcijal. — Ne, nič posebnega; poskrbite vi za vse, zlasti da bodo konji jutri zjutraj pripravljeni, in izberite si med mojimi vozovi naj udobnejšega, će bi želel poleg Suzane vzeti s seboj kakega slu- sel: proletarska solidarnost je postala fraza — to so že pred glasovanjem jasno dokazali dogodki, ki so se odigravali ob času mirovnih pogajanj v Avstro-0grški in Nemčiji; Internadjonala Je od slej le še zgodovinski pojem; pojem brezdomovin-stva je za vedno izbrisan Iz vrste strankinih agi-tačnih sredstev; umetno gojeno internacionalno čustvovanje je kapituliralo; razredna zavest Je podlegla živi in močni zavesti narodnega pripad-ništva. Doslej dve najugodnejši članici v proletar-ski svetovni internacijonali sta z dejanji zadnjih dni — tudi rajhovska socijalistična večina je glasovala zopet za vojne kredite — ovrgli ortodoksni marksistični nauk, da gro v političnem in gospodarskem boju proletarijata le za to^ da se znebi proletarijat svojih suženj kih verig. Da avstrijsko nemški in rajhovski proletarijat odobrava po svojih voditeljih aneksljonistično politiko svojih vlad, s tem je podan dokaz, da ima tudi delavec velik interes na razširjanju svoje države. Članek nam govori res z jasnimi besedami, kako je vojna oficijozno socijalno demokracijo prelevila; govori pa tudi, da je narodnost sila, kateri se ne more nihče zoperstavljatl. Mudo je obsodil znani Abditus v »Demokraciji« v članku »Pismo socijalni demokraciji« voditelje jugoslovanske socijalne demokracije. Najznačilnejša so sledeča njegova izvajanja: Socijalna demokracija je doslej zanesla med slovensko ljudstvo veliko političnega agitatorstva, srčne kutture pa le malo. Oroba goltna idejna podlaga je bila tuja duševnemu razpoloženju slovenskega ljudstva, ki je hrepenelo po svoji in at'oje zeinije osvoboditvi Izpod tujega jarma, ki ga je občutilo nele gmotno, temveč tudi duševno. Socijalizem, ako ga pojmujemo kot nravni boj ljudstva proti kapitalistični sužnosti, mora dati slovenskemu narodu enotno vo!io, da se osvobodi vseh spon in okrepi na znotraj in nazven. Napačno uporabljani nauk o razrednem boju med ljudstvom, kl socijalno še ni znatno razprteno, pa ta zasužnjeni narod le slabi v njegovi odporni moči proti zatiranju po kapitalistični nemoralnosti. Razredni boj podjarmljene ga, družbeno in politično še slabotnega slovenskega ljudstva, se izraža v priroanem pravu, — v njegovi božji pravici do vsega, kar je njegovega. Tu imamo pred seboj dva moralna zistema. Socijalna demokracija, temelječa na svojem snov-stvenem nazoru o svetu, uči. da je cilj delavskega ljudstva, nadvladati kapitalistični svet s socijalno gmotnim in političnim pritiskom, na kar se gmotne dobrine razdele pravično ir. po potrebi. Slovenska ljudstvo pa zida svoje udeistvovanje tudi na nrav-ne In kulturne nazore; ono pojmuje socijalizem tako, da se mora osvoboditi njegova zemlja, da bo gmotno in duševno moglo živeti samostojno. — po svoji veri, po svojih postavah. Svoje socijalno zlo pojmuje predvsem moralno: — Vse izvira iz krivice, ki jo dela naravno pokvarjeni človek svojemu bližnjemu, teptajoč prirodno pravo, božje postave, zapovedi demokracije, ki Je v čustvu tega vklenjenega človeka. ^ Dvajset let sem stal v vrstah socijalne demokracije. Duševno sem preživel vse njene nauke, vse n'Ciio hotenje in vplivanje na preproste in izobražene ljudi. Mislim, da sem upravičen, o nji govoriti kritično. Videl sein Ijudu kako so postali socijalisti. Eni so imeli pred očmi gmotne korsti, k! jih je obetala organizacija, drugi so sociializem pojmovali kot nravni odpor proti socijalni bedi ia družbenemu ponižanju. Spočetka sem tudi jaz veroval, da onstran gmotne bede čaka vesoljna sreča, duševno zadovoljstvo. iskreno bratstvo za ponižano človeštvo Ker je bila povod, vsled katerega sem se začel bav-iti s socijalizmom, socijalna beda, sem slutil, da je tudi njegov cilj popolnoma golten. Ljudi nisem sodil po njih duševnosti in morali, temveč po tein. ali so bedni ali so bet^ati Ta nazor mi je znanstveno potrdila filozofska podlaga marksističnega socijalizma: — Človek je zgolj produkt razmer, presnavljajoča snov nm pHEe potni list. Njegova duševnost ni soodločiina v družbenem živ-lierju. v katerem se zrcali zgolj bol razredov za emotne dobrine. Vedno sem imel občutek, da veje Iz tega nazi-rania mrzla zimska burja. Ali je res vse tako mrzlo, zgolj snovno, ves svet. vse človeštvo? Hotel sem najti resnico; čltal sem učene knjige, misleč, v njih jo najdem. Iz knjig sem se naučil marsrkaj, toda tega, česar sem iskal, nisem našel. Vrnil sem se zopet med žive ljudi, v vsakdanje življenje. — Pa2?i>ejše sem motril mišljenje, religijoznost, čustvovanje, notenje in hrepenenje preprostega ljudstva; — kakšno duševno toploto, kakšno srčno čui in moralni nazori oblikujejo in kujejo značaje. Opazil sem marsikaj, kar mi je dokazovalo, da je duševnost soodločiina v vseh dejanjih posameznikov in celote. Tako sem tudi opazil, da so vneti pristaši so-cija're demokracije zavrgli njene nauke, pa ne sama zavrgli, temveč jim tudi. nasprotovali, kakor hitro S", s« na kak slučajen način gmotno opomogli. Rokodelski pomočnik, ki se je v vrstah socijalne dometiacije boril proti svojemu mojstru, kateri ;e omagoval pod pritiskom velekapitalisti-čno produkcije, je zavrgel načelo razrednega boja, ko se je sam osamosvojil. Sedaj je stranka njegove vcjence nahujskala proti njemu. Majhni ubožni ljudje, razlaščeni od tujcev, so se zasovražili med seboj. Zgodilo se je, da so blagajniki zadružnih organizacij poneverili denar ubožnih zadružnikov, da so voditelji organizacij zapravili denar svojih delavskih tovarišev na lahkomiselne načine. Foznal sem človeka, ki je predsedoval zaupnim pomenkom svojih tovarišev, pa je bil prodan policiji in kapitalistom za smešno malenkost. Videl sem navdušene agitatorje, katerih »prepričane« se je naposled razgalilo kot želja po ko-rr,očnih službah. Dostikrat sem videl človeka, ki s* je javno zgražal nad nenravnimi dejanji podjetnikov in oblastnikov; v tihem zatišju pa se jc zasmcialn plehko in gnusno demagoštvo. Vićel sem pa tudi poštene, srčne ljudi, ki so napoji« J omagali sredi koristolovcev, plehkih dema-gego in trezbrižnikov. Velikokrat sem premišljeval o vzrokih takih pojavov. Kako se pri nas razlaga socijalizem, njegov cilj, njegovo poslanstvo? O njem se govori kot o svetem Miklavžu, ki nekoč prinese trpečemu delavskemu ljudstvu same gmotne blagre. — Zato takšni površni in goltni oznanjevalci in verniki nravno propadejo in odpadejo, kakor hitro se jim kje drugje pokaže večji gmotni dobiček. Socijalna demokracija te goltnosti ni bičala; vedela jc, da ji deterministični gospodarski razvoj privaja vedno nove, sveže ljudi. Vzgajala je goltno misleče socijaliste, ne pa tudi čustvene demokrate. Velika večina teh preprostih socijalistov ni za-popadla, da je socijalizem nemogoč, utopističen. ako nima opore v srčni in nravni kulturi človeštva. Neizbežni predpogoj sccijalističnega mišljenja jc demokratično čustvo. Demokracija ni samo snovni zakon, temveč ip pred vsem kulturno čustvo, je nravna zapoved duševnega življenja sodobnega človeka. Zato je danes v vrstah socijalne demokracije prav tako malo strpnosti in nravne jakosti, kot v vseh drugih političnih strankah, ki žive od demagoštva in neodkritosrčnosti proti ljud Stvu. Kulturnega dela je bilo veliko premalo. Ponovi mo: socijalizem je organiziran boj proti gmotni bedi ljudstva v obče. Demokracija pa ima svoj studenec v človekovi duševnosti, ki zoblikuje in vzgoji značaj v strpnosti in nravnosti. Zato demokratično čustvo važnejše kot zgolj snovno zamišljeni socijalistični nauk. Dejal sem uvodoma, da moramo svojo osvoboditev iz socijalnega zla, vsled katerega trpimo najprej duševno preživeti. Dvigniti moramo svojo srčno kulturo. Nekaj manjka vsem tem, po samih gmotnih dobrinah goltnim, zato k nasilstvom nagnjenim re iormatorjem in revolucionarjem. Kje je tisti stu denec. iz katerega bi zajemali vedno nove moči za svoje nravno, etično jakost in silo? Mislim, da jim manjka religije, — verstva v obče. Osvobodite zemljo in rod! Tega agitatorji, tajniki, nastavljenci stranke nI so zapopadli, ker niso poznali Ideje slovenskega naroda, ker so prezirali njegov kulturni boj. Po stavljali so mu za vzor velike, svobodne narode med katere je velekapitalizem raztresel svojo nravno propalost in jih družbeno presekal na dvoje. Kličejo narod, naj sledi tem vzorom na njih ka tastrofalni poti. Ne vidijo, da je ta narod vsestransko zasužnjen in podjarmljen, in da ie prvo da se ga mora osvoboditi in osamosvojiti! Izvajanjem res velezanimivega Abditovega pisma ničesar ne pristavljamo, saj si zavedni naši delavci lahko sami ustvarijo svojo sodbo in jo praktično organizacijsko uporabijo. pomnite vedno, da sem vam zaupal svojega otroka, svojega edinega otroka. Marcijal se je spoštljivo poklonil in odšel, a marki ga je zopet poklical. — Dragi prijatelj, — ie dejal, — javite vendar moji soprogi in hčeri, da ju pričakujem tu; sporočiti jima moram žalostno vest Ko je tajnik odšel, je markiju zopet zdrsnila solza za solzo po licu, in ponovil je zopet večkrat potihoma: — Uboga sestra! Potemtakem te ne bora videl več! • » • Zvečer je Marcijal dal javiti marldjn, da ga ne bo k večerji in ie odšel iz palače. Bil je, kakor običajno, oblečen čisto črno, a na glavi je imel klobuk s širokimi krajci. Zavil se je v širok plašč in si vrgel desni olerajek čez levo ramo, morda prav toliko zato, da bi si tako zakril spodnji del obraza, kakor tudi da bi bil zavarovan proti mrazu. Prekoračil je veliko ulic, dokler ni prišel v eno najmračnejših in najubožnejših v predmestju St. Hovemo (oso nasproti! V času s-no, ko sestavljajo in priobčujejo naše banke, naše hranilnice in posojilnice ter gospodarske zadruge svoje računske zaključke za minulo leto. Kljub večletni vojni dobi stoji danes naša gospodarska organizacija trdno in neomajno, moč združbe in zadružništva je prestala vse viharje in trdno smo prepričani, da tudi bodočnost more le še spopolniti in okrepiti to moč, ne je pa oslabiti. Marcijal si je potisnil klobuk še bolj na oči, plašč pa potegnil skoraj čez nos. Ogledal se je neza-upno in poslušal, ali se ne Čuje morda kak sumljiv šum. Zapuščenost ulice in tišina pa ste ga očivid-no pomirili popolnoma, kajti po kratkem obotavljanju je nadaljeval svojo pot. Po kakih petdesetih stopinjah pa je zopet obstal, toda tokrat tik ob steni, pred majhnimi nizkimi vrati. Pozvonil je in vrata so se odprla. Marcijal jc po dolgi temni veži prišel do hišnl-kove sobice. Hišnik je odprl okence, pomolil glavo vun in vprašal: — Kaj hočete? — Ključ in luč. Andrč, — je odgovoril Marcijal. — O, vi ste, gospod fabuleux? — je odgovoril hišnik; — nisem vas spoznal, ker vas nisem v« del že toliko časa. Ali ste res vi? — Seveda, — je odgovoril Marcijal, ne da bi se niti najmanje začudil zaradi imena, s katerim ga jc nazival hišnik. — Tem bolje, — ie nadaljeval hišnik; — glejte, ni še po! ure, kar sem dejal svoji ženi: gospod Fabuleux mora biti bolan, da ga ni videti več. Splošno opažamo pri bankah in drugih demr-nih zavodih, da so se hranilnice fn tekočo vlog« neprimerno zvišale, ker morejo denarni zavodi nalagati svoje denarje le v vrednostnih papirjih, gledajo predvsem na to, da se konsolidirajo na znotraj, da zvišujejo svoje premoženje, svojo delniško imovino in svoje rezervne zaklade. Tudi obe naši banki, ki najbolj intenzivno posegata v gospodarsko življenje avstrijskih Jugoslovanov, Ljubljanska kreditna in Jadranska banka, zvišujeta za več milijonov svojo glavniško imovino. Procvitanje naše industrije in naše trgovine v bližnji bodočnosti bo ozko spojeno s tema dvema denarnima zavodoma, ki imr.ta svoje podružnice razpredene že sedaj po vseh avstrijskih jugoslovanskih pokrajinah, ki se pa tudi s fuzijalni, s snovanjem podružnic itd. gotovo po vsej habsburški Jugoslaviji razširite tako, da v "zvezi z dri mi domačimi zavodi lahko izpodrinete razna tuja več ali manj raznarodovalmm namenom sin" - "a podjetja. Tudi naše zadružništvo se mora koncentrirati in če nas znamenja ne varajo, delajo se za to že priprave. Zadružne centrale, ki obstoje v avstrijsl.ih jugoslovanskih deželah, se bodo morale primerno zvezati v eno zadružno centralo, pri čemer bodo seveda posamezne dosedanje Zveze obdržale s\ i delokrog. Toda ravno milijoni fn milijoni deri^ ja, ki ga upravljajo zadruge, ti milijoni, ki kakor blagodejen dež izsušeno zemljo po vojni zopet oživijo naše gospodarsko življenje, ti milijoni, da. sto-miliioni upravljanega denarja zahtevajo še večje koncentracije, če hočejo uspešno tekmovati z n«i-lijonskimi tujimi podjetji in biti največja gospodarska opora naše demokratične jugosIovar.sk«. države. Saj v tej državi ne bo tistega ogromnega razločka med stanovi, kakor ga opazujemo v >tzarili fevdalnih državah, v naši državi bo zad; 1 -ništvu poleg delniških drnib poverjena ^e pos.i :. t naloga, da osvobodi jugoslovanskega malega m ža, jugoslovanskega delavca, kmeta, rokodtk t tlačanstva tujih podjetij. V zvezi z našimi bankami in zadrugami pa bi v naši Jugoslaviji pričel tudi na5 trgovec in in !u-strijec novo življenje. PriČetek je storjen: ve! ! a večina raših trgovcev je usrešno prebila v O. -debo in si ustvarila podlago, da svoja podjetja -bolj razvije in jih razširja preko sedanjih mej. Za to se bo nudila najboliša prilika. Padejo tiste umetne meje med avstrijskimi jugoslovanskimi dc..'C-lami, ki so doslej toliko .škodovale našemu nar d-nemu trgovetj. 5aj so zlasti na Koroškem in t;a Štajerskem gnale našega kmeta v naročje ponetrčenega trgovca, na Primorskem v roke Italr Padejo meje dualizma, pravna varnost prometa s Hrvatsko in Ercegbosno poleg drugih uilobi. znatno približa odjcmalce dosedanje to-i i t ostranske državne polovice. Hoj proti Židov ivi;ii pedjetiert v Bosni bo morc.1 biti splošen. jv eno ljudstvo, eno pravo, enotni tarlil, slovar.vto srce bo vladalo v bodočih gospodarskih razm i i državljanov naše Jugoslavije. Da mora vojna v kratkem končati, tega t;menja je ves svet, da se more končali le na ta način, da vsak narod dobi svoje pravice, o teia je tu i prepričano, ali bo moralo kmalu biti preprič..iio do malega vse. Da je naša Jugoslavija neobhodno potrebna, Če hočemo priti do miru, ker se le na ta način ustvarijo zdrave razmere na avstrijskem jugu, o tetn kmalu ne bo dvomi! nihče. Ravno pa kličemo našim trgovcem, tem zbiralcem narodnih zakladov in pionirjem narodne prosvete, ic posebej: Neutrudno naprej! Ni končan del. .:r dan; ne, pričenja se šele doba dela, dela posameznikov, zbiranje zakladov za rodbino, zbiranje 1 o-gastva za narod. Obzor'e trgovčevo je in mora biti vse dru. ." , nego je obzorje kmeta, ki je navezan na s.oio zemljo. Trgovec mora poznati svet. on mora '•<< -ti najtanji sluh za vse gospodarske dogodke i. seveda za vse politične pojave, ki slec'e v i,h i gospodarski dogodki. Slovenski, jugoslovans« i trgovec, na ra*potju si! pTcd tehoj se odpira :a!i-nje, daljnje polje; tvoje, čeprav dalekovidno . ga ne more pregledati. Nov čar, vstaja za Te Tvojo podjetnost. Carizma prosta je Rusija, od tam boš dobival surovine; prosia ti je P'>t me i jugoslovanske brale. Slovence, Hrvate in Si V. Krepko nastavi! Z junaki je sreča! »SI. Trg V.- Aerou^dfske s Svar?. GOVEDINA ZA NE I MO VITE SLOJE. Jutri, v torek, 30. t. m., se bo prodajala RoveJina za neimovite sloie proti preščipnjeniu št. 20 i Paznice za nakup mesa in maščob (z rdečo čri •) rti izročitvi izkaznice št. 35 (tudi z rdečo črto) s a, b, c, d. Na vsako izkaznico se dobi Vs kg i Prodaja se prične ob 1 zjutraj v naslednjih m cah: Sinigaglia, Barkovlje 41. Puntar, Oornia (i Bin, Rojan 9, Dapretto, ul. Boccacclo 6, Pelli ne va. ni- ta. žabnika, ga določite vi sam. Ne pozabite ničesa inje še povečevala gosta mefi'a Germain. Ulica Je bila popolnoma zapuščena. Dve j Marcijal je prekinil brbljavega starca in vprašai: ali tri svetiljke so gorele v ulici, daleč druga od i — Ali je kaj pisem zame? druge, in so le borno razsvetljevale temo. 1 'ero j — Da, gospod, dve. j*-' — Tu, prosim, in tudi ključ in luč. — Ali ni uihče "vpraSeval po meri? — Prosim, oprostite, nekdo je vpraša! po vas. — Kdo? _ Vao prijatelj, saj veste, sisu* veliki ? rdečimi lasmi in rdečo brado, ki vedno ke»nc in kaoi in ima tako smeš;:o ime. — Trabucos? — Da. Prišel je predvčerajšnjim In tudi včeraj. Kakor jc bilo videti, je bi! zelo nejevoljen, da vas ni našel, in klel jc. da se je vs- kadilo, to se pravi, da je človeka moralo kar strah biti; moja žena ga ni mogla poslušati. — Ali razun Trabucosa niste videl nikogar? — Ne, gospod Fabuleu* niti Žive duše. — Tu, oče Andre, za pismi. Marcijal je stisnil starcu zlatnik v roko. — Takoj vam dam, kolikor vam gre nazaj — Ni treba; naj je za vas. — O, gospod F^buleux, — je odgovoril Andri ves vesel; ->- zelo prijazen ste, res zelo prijazen, izredno. Marcijal sc je umeknil temu gostobesedne.nu zahval je vanju, stopil hitro po slabih lesenih sro:> h navzgor, odprl v tretjem nadstropju vrata. r.jtcar vst ukluiil /a jj vrata in zapcnnil z z; — Daitc mi j:j. Stran li. EDINOST- Stev. 114 V Trstu doc 2H aprili Iti* Cecilia de RIttmeyer 9, Crisiach, ul. Poste 16. Ca-valicri, ul. Poste 3, Cadorini. u!, nadv. Josipa II, Stanislav. sky, ul. Campanile 17, Visintini, uL Ca-;vana 22, Vattovntz, u!. Giustlnelli 5, Rodella. ttl. Madonna del Mare 10, Stabile, ul. S. Michele 5, Ben.dettich, ul. S. Sabastiano 7, Bruna, ul. Bec-cherie 1, Polaeeo. ul. Beccherie 47 (samo za Žide), Pasquaiini, ul. A^arije Terezije 41. Zadnik, P. S. Qi ovan ni 6, MartineUi. P. Lejjna 8, Nichetto, uL Torrente 38. Veronese, ul. Largo Santcrio 3, Mar-sč, ul. Farneto 5, Lenarauzzi. ul. Amalia 23, Sau-lich. Kjadin-Sv. Alojzij 668, Malusa, ul. Parini 15, Tellini. ul. Rosselti 33, Mornig, ul. Acquedotto 17, Marar.^oni. Sv Ivan-Tlminjan 1408. Castellitz, ul Giulia 67, Vattovatz, ul. Giulia 17. Rodella, ul. Giu-Iia 1, Burba, ul. A. Volta 2, Periatti, ul. Barriera 4, Illfcher, ul. Barriera 8, Depace, uL Barriera 26, Cossich, ul. Foscolo 2, Rizzian, ul. deli' Istria 1, Carniel. ul. Istituto 22. Ferluga, ul. Donadoni 6, Marussich. uL Settefontane 248 (Rocol), Tapazzin, ul. Settefontane 24, Del. zadruge, ul. Settefontane, Jcnco, ul. Rigutti 5, Pouschč, ul. del Rivo 34, Cau, ul. S. Marco 34, Del. zadruge, ul. S. Marco, Co-misso, ul. deli'Istria 51, Rizzian, ul. del!'Istria 76, Gatznig, Skedenj 50, Godina, Skedenj 138. CF.NE: Prednji deli z doklado ... po K 10*— kg. Zadnji deli z doklado ... po K 1GS0 kg. vestf. In vendar se ni podrlo, namreč poslopje nemškega telovadnega društva »Eintracht«, ko je sno-či na dobrodelni prireditvi, rirejeni po podčastni-štvu tukajšnjega etapnega oskrbovališča in črno-vojniškega okrajnega poveljništva Jt. 5, oktet na-5e Glasbene Matice, naprošen za sodelovanje, zapel. in to v — telovadnici, kjer se ]e vršila prireditev, eno slovensko in eno hrvatsko umetno In eno slovenso pesem (»Ljubezen in pomlad«, »Svračauje« in potem vsled zahteve občinstva večinoma vojaštva vseh mogočih narodnosti, »Na vas«-). NemŠkonacijcnalni šovenizem je odpravil s poslopja slovenski napis »Vojaški dom«, boječ se menda, da ta slovenski napis onečašča, ali morda celo ogroža nemško hišo; a sedaj smo videli, da se hiša ni porušila, dasiravno so se jugoslovanske pesmi pele v turnferajnski telovadni! i na odru, nad katerim se blesti turnerski znak — četvernl »Fr. Pripomnimo naj le še, da so predsnočnjim, torej 24 ur preje, v isti dvorani tržaški nemški zagrizena strahovito protestirali proti — Jugoslaviji! Prepričani smo, da je Imela in bo imela naša pesem lepši učinek kot pa njihov protest! Kako je to, da pri tukajšnjem finančnem ekono-matu nimajo tiskovin v slovenskem jeziku? — Preteklo leto so se opravičevali na razne načine, a ker je letos ravno tako, je znamenje, da se to namenoma tako dela! Kako se smejo slov.mske stranke na tak način siliti, da morajo izpolnjevati nemško-laške tiskovine in zraven tega plačevati ogromne davke?! Jeli to postopanje pravilno? Ker pa vse pritožbe ne izdajo nič, bi bilo morda priporočati slovenskim strankam, naj se uprejo in naj ne izpolnijo tiskovin, ako niso tudi slovenske. Davkoplačevalec. Slov. gledališče. V soboto, dne 4. maja vprizori »Dram. društvo« pod vodstvom g. Milana Skrbin-ška, bivšega režiserja ljubljanskega gledališča tri-deiansko Niccodemijevo dramo ^Perjanico«. Ta predstava se vrši v prid slovenskim oslepelim vojakom v »Odilienheimu« v Gradcu. To pot stopi g. Skrbinšek prvič v vojnem času pred tržaško občinstvo. Dosedaj Je bilo pod vodstvom g. M. S. Šest predstav, ki so imele vse lep uspeh. Dokaz temu je že to, da sta izpolniti teh šest predstav samo dve burki, katerih vsaka se je vprizerila trikrat, prvič vedno pred razprodano hišo. Včerajšnja tretja predstava »Ugrabljenih Sabink« je bila tako dobro obiskana, da bi se mogla burka vpri-zoriti še četrtik. čudimo se, da imajo naši dile-taiuie vt eh težkih časih, ko se peha vsakdo s skrbjo za vsakdanjim kruhom, še toliko prožnosti in dobre volje, da je mogoče Žnjimi naštudirati takšne predstave, kakoršne so bile vse dosedanje. Občinstvo se seveda rado reši ob takšnih prilikah Iz morečih skrbi v gledališče, da pozabi za par uric vsakdanje težave. Sobotna predstava pa naj dokaže, da zna naše občinstvo ceniti gledališče ne le kot zabavišče, temveč tudi kot kulturni zavOd, ki ie omenjen — umetnosti, oni umetnosti, ki nas dviga, plemeniti, čisti. Pokažimo tudi mi tržaški Slovenci, da smo enakovredni drugim narodom, da smo na isti kulturni stopinji, ki se ceni po duše vn i h potrebah, katerih ona je tudi potreba po resnem gledališču. V Ljubliarj se snuje slov. gledališče. ki prične delovati s prihodnjo seziio. G. Milan Skrbinšek Ima prevzeti tam vodstvo drame. Ali poroča se nam, da ni izključeno, da g. S. ne poide v Ljubljano, temveč ostane v Trstu, kar se odloči te dni. V tem slučaju bi bil dan tudi n.nm eden glavnih pogojev za ustanovitev stalnega gledališča, kajti imeli bi strokovnjaka, ki bi ga mogli postaviti na čelo našemu Talijinemu hramu. V ttm slučaju bi se povzela tudi med nami tržaškimi Slovenci ve'ika akcija, da se zbere potreben kapital kot trdna financijelna podlaga za bodoče stalno gledališče. 2e za prihodnjo sezljo bi spopol- VII. GostHna. Stanovanje, kamor je vstopil Marcijal, je knelo dve sobi: popolnoma prazno predsobo, kjer*e ni zaustavi čisto nič, in spalnico, v kateri se je nahajala samo postelja, st;;ra mi/a, omara, pisalna miza In nekoliko stolov. Na levi. poleg stare ure Je stalo polno steklenic, polnih in praznih, z narisi: star konjak ali rum. Na mizi so ležale pipe, tobak. posoda za sladkor, posoda za rimč In igralne karte. Preko posteljne končnice Jfc bil obešen star šal. Po stenah so visele opolzle slike. Poleg leve V> v dolbini v zidu ležala drva in oglje. Marcijal le zakuril v levi in kmalu je veselo plapolajoči ogenj razsvetljeval sobo. Nafo je odprl pismi, ju prečita! in potem sežgal. Potem pa je primeknil stol k levi, sedel nanj in tako sedel tamkaj kake pol ure globoko zamišljen. Nato je vstal, odprl omaro, vzel iz nje razna oblačila, jih vrgel na posteljo, šlekcl črno obleko In se začel preoblačiti. Oblekel je mareličasto rumene hlače, okoli vratu si je ovil dolgo zeleno volneno ovratnico, potem pa še belkasto-siv, zamazan, prekratek telovnik in siv frak z dolgimi škrici in zarjavelimi železnimi gumbi. Končno si je pritegnil močne črne brke in košato brado. Nazadnje je ogrnil še rjav plašč in si nateknil star, oguljen klobuk. Zadovoljno se Je ogledal v zrcalu, vzel potem luč in odšel. Preden je prišel do hišnikove sobice, je ugasnil luč, da ne bi opazil Andre, kako se ie t preoblekel. nili na.š dober diletantski ensaaibl z igralci po poklicu. Za bodočnost bo pa treba misliti tudi na lastni Talijin hram, na vzgojo naraščaja itd. itd Naše občinstvo na; tore) ob priliki sobotne predstave z obilnim obiskom dokaže, da smo za tak: velike načrte za dozoreli, da potrebujemo svoje lastno stalno slovensko gledališče in da svo gs vredn?. Iz Dekan. V »Slovencu* z dne 20. t. m. piše najožji, intimni prijatelj g. upravitelja, da ga skuša nekdo napadati. Upravičuje ga s tem, da je odpravil dnine nekdanjim občinskim odbornikom, katerih kakor je samo ob sebi razumljivo, ni več Ona ogromna večina ljudstva, ki je koma? čaka!; zboljšanja občinskih razmer, katera se pa sedaj neprenehoma pritožuje proti občinskemu upravitelju, pa prosi, da se ga reši. Dobro Je znano, da je gospod občinski upravitelj izgubil ljudsko zaupanje in postal kot tak nemogoč. Ce se oglaša v Javnosti njegov prijatelj, mu ne bo zboljšal njegovega omajanega stolca. Sicer bi pa bilo bolic, da nam ne dajete povoda, da sc no ;:mo zopet odlašati. Kako izkorišča naš občinski upravitelj poverjeno mu službo, naj omenimo sledeče: Na pritisk neke ljudstvu priljubljene osebe razdeljuje proti njegovi volji vojno podporo občina. Ljudstvu nI treba vsled tega hoditi v Koper, temveč dvigne dsnar za vso občino občinski upravitelj, kateri pa si obdržuje l°/oo za svojo potnino, t. j 150 kron mesečno. Lep ljudstvu odtrgani mesečni prispevek. Ni čuda potem, da se s silo hoče vzdržati na občinskem stolcu. Aprovizacijski odbor katerega hvali dopisnik, ker je tudi sam aprovizacijski odbornik, obstoji le od mesečno plačanih udov! Da se zelo malo briga za naše razmere nam ni Še posebej treba omenjati. Toliko bodi pa povedano, da oni gospodje, ki delujejo pri aprovi-zaciii, izkoriščalo njim poverjena mesta. Vsled obšimosti naše občine imamo 4 razpeČevalnice. Pri razpečevalnici pri Auerju vodi račune neki kmet, ki je pa vojaške službe oproščen kot kovač — a tega dela ne izvršuje, ki povrh vsega tega ne zna niti računati. Razpečevalnica pri Auerju Je Iz osebnih maščevalnih ozirov postavljena v tak kot. da si slabšega ne moremo niti predstavljati. Za približno 3000 oseb Ima ta soba kvečjemu 18 m2 prostora. Kakor se Je gospod občinski upravitelj sam javno pohvalil, mora iz osebnih vzrokov ostati ta prostor za razpečevalnico, vkljub temu da imamo krasne prostore na razpolago. Na pritisk ljudstva, je bila razpečevalnica pri Sv. Antonu odvzeta nekemu Jakominu in izročena osebi, ki se ni nikoli poprej pečala s trgovino, čeravno imamo pri Sv. Antonu dobro poznanega, poštenega in na dobrem glasu stoječa trgovca Jos. Della-savijo. Iz tega se vidi, da je gospod občinski upravitelj vsesTrozi prlstauskl. Ljudske želje in potrebe so mu deveta briga. Da še bolj utemejjlmo naše očitke, pripominjamo, da Je pri takiii osebah rekvirira! po maksimalni ccni seno, katere so gz za svojo potrebo plačale po 80 kron metrski stot. in potem pri takih osebah, ki so bile vsled rekvizicije sena primorane krave prodati, da jim v hlevu ne poginejo od glada. Nekemu kmetu v Tinja-nu je prisilnim potom izpregel na polju delaječega vola In ga odpeljal v aproVizacijske svrhe v Dekani, kjer sc boljše meso hrani za — — za — boljše — ljudi. Občinskega vola pa Jo hotel prodati nekemu mesarju v Koper!!! Kako so z živežem preskrbljeni mesečno plačani udje aprovizacljske-ga odbora, imamo dosti dokazov na razpolago. V kakem tonu so bile stranke odgnane, ki so v veliki potrebi prišle prosit kg moke po 2 uri daleč, pa povedo same. Neko Ivano Skrlj iz Tinjana so napadli s tako brutalno silo, da se Je revlca n?. tla zgrudila in obležala v nezavesti. Vsled tega udarca Je revfca morala 8 dni ležati doma. Svoje-časno je orožniškl straž mojster Anton Madon rekvirira! v Trst namenjenih 9 pur. Te pure pa so bfle na razpolago Izključno le za upraviteljeve privržence. Ti kmet, pa se pritožuj, kolikor hočeš, a uslišan ne boš! Svoječasno je bila že n^ potu v Dekani namenjena potovalna aproviza-ciiska komisija. Ko je ljudstvo dognalo, da bo ta komisija sprejemala pritožbe, se je napotilo dosti občinstva v Dekani. Ker je pa prejšnji dan izvedel ta upravitelj, kaj namerava ljudstvo, ie to potovalno komisijo ustavil. S kakšnimi razlogi, nain ni znano. Kakšen vpliv ima ta možakar, ki se hvali, v kakih prijateljskih stikah Je s visokimi gospodi, o tem drugič. Našega deželnega poslanca Jos. Valentiča, ki bi se mora! kot tak zanimati za naše razmere pa vprašujemo, kedaj se zgane. Vojno - pomožn! urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega pc^pornesa in bralnega društva« v ulici Carfntia št. 39, I. nad., na levo, in sicer, Izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 In pol pop. Ob tem času Je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila ln sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih In raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mescih Žensko vojno prispevanje. Glavne nabiralke so vabljene uljudno na sestanek, ki se bo vršil danes, v ponedeljek, dne 29. aprila od 4—6 pop. v Slov. čitalnici (Narodni dom). Zlasti so še naprošene vse one nabiralke, ki so bile zadnjič -adržane, da se gotovo udeleže sestanka. V- nedeljo, 5. majnlka t. 1. priredi naša podružnica Glasbene Matice s svojim mešanim zborom, vi šteje sedaj nad 80 članov v veliki dvorani Narodnega doma koncert, pri katerem sodeluje tudi najboljša slovenska solistinja gospa Pavla Lovše-Boietova. Lepi in zanimivi spored — o katerega posameznih točkah bomo govorili tekom tedna — sestoji s sledečih točk: 1. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj«, šestcroglasen mešan zbor. 2. a) A. Thomas: Arija iz opere »Mignon«, b) J. Strauss: rPomladni glasi«, koloraturnl koncertni valček; poje g. Lovšetova s spremljevanjem klavirja. 3. a) E. Adamič: »Fantu«, b) Dr. A. Schv/ab: »Zdrava Marija«, c) S. Premrl: »Prešernova zdravica«, meš. zbori. 4. J. Pavčič: »Iz Župančičevega Cicibana«: a) »Mehurčki«, b) »Uspavanka« II., c) »CI-ciban-Cicifuj«, poje gospa Lovšetova s spremljevanjem klavirja. (10 minut odmora). 5. »Slovenske narodne pesmi«: a) O. Dev: »Gozdič Je že zelen____« b) M. Hubad: »Je pa davi slanca pala____« c) M. Hubad: »Skrjanček poje žvrgoli...« mešani zbori. 6. a) E. Adamič: »Pri studencu«, b) I. pl. Zaje: »Domovini I ljubavi«, poje gospa Lovšetova s spremljevanjem klavirja. 7. Dr. A. Sch\vab: »Dobro Jutro*, koncertni valček za mešan zbor s spremljevanjem klavirja. Sedeži, lože !n vstopnico za nedeljski koncert naše Glasbene Matice so od danes naprej v pred-prodaji pri vratarici Narodnega doma gospe Biček-Razbornikovi. Kakor navadno, prosimo tudi seda), da si cenjeno občinstvo že v predprodaji preskrbi sedeže pa tudi stojišča. Cene: lože & 25 K, sedeži v pritličju od I.—V. vrste i 4*50 K, od VI. -X. vrste i 3*50 K od XI. vrste dalje A 2*5© K; na galeriji a 2 K: stojišče v pritličju 1*20 K na galerni 70 vin. . Deejji.ia trgovina po vi.jut Zdi se nam, da se ogrska vlada bolj briju za prebodiio gospodarstvo. kakor naša. ker je za to nastavila posebnega ministra. Ta ie po: .aJ detajliste, naj rnn spo-roče ' ■ oje želje za čas po vojni. Društvo detajli-stov je priredilo o tem predavanje, v katerem Je poročc.alec predvsem poudarjal, da mora po vojn: principicTr.o vladati popolna trgovinska svoboda. ako sc noče ogrožati gospodarskega razvoja dežele. Ker pa iz valutnopolitičnih vzrokov država, zlasti v prvi period? po vojni, ne bo mogla caii iz rok importne direktive, bo treba nekaj časa potrpeti in si od države prideliti valuto. Najprimernejše bi bilo, ustanoviti popolndma avtonomne, le po interesentih zastopane altruistične uvozne in razdelilne sindikate, dočim bi država le nak.~~'.' valuto In s! rbela za red. Razdelitev blagovnih zalog, ki ostanejo vojni upravi, naj bi tudi ta institucija preskrbela, dočim naj bi tuzemsko b1a:;o in domači industrijski predmeti ostali v svobodnem prometu in trgovini In bi ne spadali v koinpctcnco sindikatov. Poročevalec je dalje želel vjrotovitev preferencija Ine liste, uravnavo kredita slede vrnlvših se trgovcev, državno kompenziranje zastalih najemščin z:: trgovske lokale vpoklicanih. dalje poplačilo po mirovnem sklepu zapadlih blagovnih dolgov iz časa pred vojno, katerih valuta naj bi se regulirala po tedanjih kur-zih. dalje tudi odpravo central m vojnih naredb. Semena. Tržaška kmetijska družba naznanja, da ima še sledeča semena: kolerabce, peteršilj, raznovrstne solate, čebulno seme. čebulčke, česen, korenje, korenček za juho. buče, zelje, krmilno peso, deteljo Iucerno. travno mešanico z deteljo, mesečne redkvice, majsko repo, paradižnike, motovileč, salatno peso (erbete), črni koren, broklje itd. Semena se delijo vsak dan od 8 In pol predp. do poldneva v njenem , uradu ul. Vienna št. 10, I. Kmetovalci, požurite se po semena, da ne c anete brez njih! Mestna zastavljalnica. V torek, 30. t m., se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca majnika 1. 1917. na zastavna l'''!lJ!IIC malih otrok Naslov pove Ins. odd Pri oslabelosti od starost) ta želodčnih težkcćah je Iz vina destiliran st2r konj-!: že stoletja znano preizkušeno okrepčilo 12 let starega v 4 pol-Utrskili steklenicah pošljem franko za K S8 mlajšega 3 letnega čudovito bolsčinc tolažeče v dr« ~' ""■"■ ^vSoV/T?"^- "" " 1 ■; >T- 1 \ gavalno sredstvo zopet trganje v udih, 4 r« !- PRTZlLAHaV^^itTAIEOUSI^ j j Iitrske 5teklCBi;e K _ yiL0 od 5C !iirov ^ - ' — """ ^ g beli burgundec K 5.60 rdeči burKundec I K f B£;j£Đli:i-vei* Sandor - (ijalski. Prevel E. (Ji\ J. Cena K 2. 9. »UDOVICA*. Povest iz IS. stolttj?. Napisal 1. E. Toinić. Poslovenil Štetan Klavš. Cena K 1.60. ^^ 10. »JUG«. Historičen romnn. Soisal Pro-21 k0^ Cliocliolnušek. Poslovenil I i. V. Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstni S^Ji'3* hičk n a n,. „ .. ,. _ .. . .. 11. »viiEZ 1L Kl'rCL niSE«. (Le Clie- naznamla reklamne vseinne. nai se pos^ valier dc Maison rou?c ) Ron ar, j* Maj« na »Inseratni oddelek Edinosti* - j časov francoske revolucije. Spisal Ulica Sv. Frančiška Asiškega 20, pritličje. 1 Aleks. Dumas star. Plevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. MU Kreditni zsuoa za trgovino in obrt ^ Podružnica Trst Trs Marije Terazlja 2. Za shrambo vrednostnih papirjev in dokumentov se priporoča vzeti v najem varnostno jekleno celico (Safes) pod ključem najemnika, katera je zavarovana proti ognju in Tatvini v Oklopnem zakladu podružn'ce c. kr. priv. Avst. zavod za trgovino in obrt. — Podružnica Trst, Trg Marije Terez je št. 2. -istograf „CENTRALE" Trst, ulica Sk 4 Do 30. t m. se predstavlja ., j^^lno nll Zaročenka rezeruntsa peročnlKs. Krasen patrijoi čen in ljabimski film v A dejanjih. Slike iz sotkt fronte.--Veuit 1 t ■o e b t r Mm mlin za zdroii in moho Ziamkn : [£sa: I. vrsta IL vrsta Prlblilna ftla 15 kg. kron 153.— m 115.- Mlln se razpošilja (proti rlačilu v naprej ali pa po poštnem povzetju)

se 7—9, Dubrovnik, Ko;or Ljubljana, Metkov Ć Opatija, Split, SJjenih, Zadar. Vloge na kn|22ice 3 °o V!oge na knjsi'ce od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek pla^ije banka od svojega. Obrestovale vlog na tekočem in žiro-ra:unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice n vsa tu- in inozemska g-edujme tržišča. — Kupuje in pro.aja: vrednostne papirje, re'te, obligacije, zastavna pisma, prijoritete,* delnice, srečke, valute, devize, promese itd. Daje ~"tdujme na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladiščih. Safe posits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirj.v Eroti kurzni iz^u ii, revizija žrebanja srečk itd. brezp ačno Stavbni kre.lit, rem ours rediti. — Borzna n t« čl!a.--Inkaso.---Menjalnica.---Eskomp* mcnic Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi JADRANSKA . Uradne ure: od 9 do 1 popoldne -