JA 191 ie p (mia nida osco izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna Številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečna lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN ABBON. POSTALE DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S. T. O. Nad polovico kavcije smo že nabrali. Če še nisi prispeval, stori to čimprej ! Podpri pravično pravdo KP STO! DNEVltiiNOVLJENA IZDAJA LETO IV. ŠTEV. 164 odpisal--------------------------- — ii dela nBe> STVARNI našel : T It S T SOBOTA, 2. F K II It E! A H .1 A 1HS2. CENA 20 LIR IMHSAZ1 TJ IRSKE SRTI RA il N OSTI v dustrij ala 19. itad poldrugi milijon lir branih v obrambo imovine Plebiscitarni odziv delovnih množic je naj hujša obsodba titofašističnih roparjev PD «Matjašič» iz Barkovelj prispeval 20.000 lir - Prispevki z Opčin in s Konkonela kvinl ------------- 11.30 1 fi - Imalu bo en mesec od tega, iška o! ie Komunistična partija lajmlai' pozvala demokratične 16. hžice Tržaškega ozemlja, naj e'nskel°jim' PfisPevki podpro bor. in uiza dosego vrnitve imovine, ... ,So jo ukradli titofašisti. ipa p/hpanja za nabiranje pri-svet -vkov se še vedno nadalju-1 3. d Dolgi seznami darovalcev 0 želi'isi iz mesta kakor tudi s 1 . 'jj/leželja nam jasno dokazuje-iti - da so demokratične množi- 22 ■ ®tesno strnjene okrog Komu-:rna s^čne partije in da ji po lež - Jjih močeh pomagajo v težki ?S228eraViéni Pravc|i. To je do-•• da številne množice razumski ni o ogabno sleparijo, s katero ikard ' *-'*-ovska banda prila-», d h* to> kar ni njeno in do cejene nima najmanjše pravice! 0 želj’0le“ prispevkov prejema - 9. ' 'STO številna pisma, s ka- dasba'01* demokrati izražajo svo-solidarnost z njo in s kate-» protestirajo proti nesram-tatinski nakani titovske ke. ■udi iz nekaterih krajev iz-1 našega Ozemlja je Komu-tična partija STO prejela tukafize solidarnosti. Tovariši iz 1 titolata Novare v Severni Itali-• em Z0 Pisali tov. Vidaliju pismo, ijo o^sterem pravijo, da so izve-o je, ' za našo pravično pravdo ii lip01» časopisja. Izrazom so-itičniSrnosti so priložili 5.000 lir. čno di nimamo milijonov ne od žiipi'a in ne od De Gasperija, •st imamo mnogo več. Imamo to z6mreč to, s čimer se ne more iendt°sna politična skupina kosa-'r. At imamo množice delovnega d njo ustva, kmete, poštene Intela s«dualce, male trgovce in obrt-, do, Ferluga Leonora 100, Lu§a Pjerina 100, Ferluga ... a 290, Oblak Renato 50, ce-,. KP na Konkonelu 2.500, ) 20, 'u Ivan 250, Fučka Danilo finii’ Hrovatin Ivan 100, Mala-t°T)0n Van Kalin Zvonko i o\ Poljšak Anton 300, Klju-)ril‘‘j...Stanislav 500, Močnik Lu- čef:?n 120, Hrovatin 100, Vaclik uri ' an 50, Sosič Silvio 100, Hro-Icjeijn n Julij 500, Sosič Karel dftvV Malalan 100, Kuret Oskar i ’ Kalin Anamarija 500, Ka-v Avrelij 200, Purič Alojz 200, BNe Ta. teden je prinesel v borbi egipčanskega ljudstva proti angleškim osvajalcem bistven prevrat, za katerega so poskrbeli preko svojih zvestih hlapcev v deželi, v prvi vrsti kralja Fuada in ostalih reakcionarjev, angleški in ameriški politični spletkarji. Na njihov pritisk je kralj imenoval novo vlado pod predsedstvom Ali Maherja, kf je znan po svoji fašistični miselnosti in dobrih zvezah, ki jih je imel za časa vojne s Hitlerjem in 'Mussolinijem, katerima je izdajal tudi vojaške tajnosti zaveznikov. Sprva je kralj nameraval celo razpustiti parlament ter uvesti odkrito diktaturo, vendar je to preprečila parlamentarna večina z izjavo, da bo podpirala novo vlado. Vsekakor pa bo večinski stranki Wafd zelo težko pritrditi vsem ukrepom nove vlade, ki je že potom svojega predsednika izjavila, da je pripravljena razpravljati o tako-zvanem paktu za Srednji Vzhod, ki naj bi bil atlantski pakt, razžirjen na arabske države. Vendar ljudstvo ne misli tako kot vlada, ki je izdala odločno borbo za neodvisnost. V vsem predelu Sueškega prekopa so v teku hudi boji med partizani in angleškimi četami. V ponedeljek je v bližini El Kantara zletel v zrak angleški vojaški vlak, ko je zavozil na mino, podloženo od partizanov. Po eksploziji so partizani napadli vojaško spremstvo ter ranili več angleških vojakov. Velika napetost pa vlada tudi v Kairu, Aleksandriji in drugih mestih spričo izdajstva nove vlade. Kljub policijski uri, ki traja od 7. ure zvečer do 7. bam, da'bo policija streljala na zjutraj in kljub ostrim odred-vsakogar, ki bi bil v teh urah na cesti, je vendar na stotine ljudi na kairskih ulicah. Se več. Izvajajo bodisi podnevi kot tudi ponoči sabotaže na tralo in elektrarno. Se pred nastopom nove vlade pa so v znak protesta proti novim angleškim nasiljem v predelu Prekopa zažgali demonstranti 25 angleških lokalov v Kairu Tudi v Tunisu se položaj vse bolj zaostruje. Odpor ljudstva narašča povsod, tako da francoski okupatorji marsikje nimajo več kontrole nad položajem. Pač pa pošiljajo vedno nova ojačenja iz Francije. Z veliko «čistilno ofenzivo» so pričeli kolonialisti na polotoku Bonskega rtiča, kjer divjajo z najhujšim terorjem proti civilnemu prebivalstvu. Ljudstvo s svoje strani odgovarja s sabotažami in partizanskimi napadi. Resen pa postaja položaj tudi v Maroku, kamor so Francozi tudi že poslali ojačenja. | Edi 100. Irivetz Franc 200, Iri-vetz Linda 100, Pečar Franc 50, Zveza demokratičnih žena pri Sv. Ivanu lOzO, drugi prispevek celice KP STO «Hlača» (Sv. Ivan) R200, skupina go stilničarjev potom tov. Varda-basso 3.650 Sekcija «Curiel» 12.450, Cel. Znidaršič-Curiel 1.100, občinski nameščenci 4.050 (drugi prispevek) delavci Tržaškega arzenala 6.470, Koz-mann L. 7.100, celica Fontanot Stelio v Miljah 5.600, vodstvo kulturnega krožka Frausin 5 tisoč. ' Med prebivalci pri Sv. Jakobu je bilo nabranih 21.498, vodje in uradniki pristaniških družb 7.150; celica Blažina (Sv. Jakob) 6.500, N. N. 10.000, celica Misigoj 5.000, celica Zan-količ-Vericchi v Pončani 1.200, celica Capajev (Sv. Vid) 500, družina Antonio Robba iz Milj 1.000, nabrano po ZKM na Greti in v Rojanu 5.500, nabrano na prireditvi razdeljevanja izkaznic članom KP pri Sv. Ivanu 1.786; Radovič K amil iz Nabrežine je nabral 1.000, na prazniku razdeljevanja izkaznic v Rocolu so nabrali 1.404, celica Bersa pa je darovala 840 lir. Cunja Benjamin 100 .Paren-zan Omero 100, Norbedo Stelio 300, Lucca Anton 200, De Gravissi 500, Pacco 500, Vallon Gaetan 200, Deiuri 300, Pan-gher Alfred 200, Tamburini 150. Fostogna Pavel 200, Apostoli Spartaco 200, Apostoli Nereo 100, Fontanot Pavel 500. Bertok Rainiero 100. Civilia Narciso 200. Zonta 300, Marcello 1.000, N. N. 1.000, Amarzai 200, Schump 100, Vatla 100, Ana 100, Orlandi Romeo 100, N. N. 500, Štern 500, Luin Letìzia 200, Fleso Karel ,200, Orel Peter 500, tovariš Guido 400, Canziani Atilio 1.000, N. N. 200, člani III. celice pristaniščnikov 4.400, skupina tovarišev 360, Enrico Zen-naro 100, Žerjal P. 100, Gior- (Nadaljevanje na IV. strani) Ljudski dom pri Sv. Ivanu ne sme postati ameriški dancing Protestno zborovanje proti izgonu bo 7. t. m. Gonja proti prosvetnemu društvu «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu se stopnjuje z zelo naglimi koraki. Sodišče je odredilo, da bi moralo zapustiti ljudski dom, ki je bil zgrajen z žrtvami delovnih ljudi in pozneje nasilno prilaščen po fašistih, do 15. februarja l.l. VU pa je hotela izgon še pospešiti, vendar ji ni uspelo. Vse kaže, da se zato zelo mudi; ker baje nameravajo ljudski dom spremeniti v nočno zabavišče, dancing, kakršnih je na žalost še vse preveč v Trstu. Take govorice namreč krožijo med občinstvom. Odredba tržaških sodnih in finančnih oblasti,, ki izvajajo ukaze Vojaške uprave, je ponoven dokaz krute resnice, da v Trstu niso zaščitene pravice ljudstva do njegovih s trdimi žulji postavljenih domov in da zato te pravice vsakdo po mili volji lahko krši. Demokristjani in drugi italijanski šovinisti ter belčki in titovci v svoji protiljudski zavisti odobravajo ta postopek oblasti. Strinjajo se z grobo žalitvijo svetoivanskega demokratičnega prebivalstva. To delajo zato, ker upajo, da bodo z izgonom prosvetnega društva in drugih organizacij iz ljudskega doma oslabili politično in kulturno razgibanost Sveto-ivancev. Toda motijo se, ako tako mislijo! Svetoivansko demokratično slovensko in italijansko ljudstvo ne bo obupalo zaradi krivičnih ukrepov oblasti. Se nadalje se bo borilo za ohranitev tega, kar njemu pripada, za ohranitev svoje imovine, svojega ljudskega doma! Da je ukrep oblasti o izgonu prosvetnega društva iz ljudskega doma nezakonit, nam po. novno potrjuje dejstvo, da je predsedstvo cone, drugi privesek VU, prepovedalo, da bi prizadeto društvo izdalo proglas na svetoivanske demokrate, naj se strnjeno udeleže protestnega zborovanja, ki bo v četrtek, 7. t.m. v dvorani Škamperle. Kljub temu pa se bo vršilo protestno zborovanje omenje- nega dne in 'Svetoivanci se ga bodo udeležili v polnem številu kljub prepovedi lepaka! Prav tako se bodo udeležili velike prireditve, ki bo v nedeljo, 10. februarja. To bodo storili zato, ker vedo, da je pravica na njihovi strani in da je izgon iz lastnega doma protipraven in nasilen! V svoji pravični borbi so Svetoivanci deležni solidarnosti vseh slovenskih in italijanskih demokratov Trsta in <3-zemlja! Jutri ob 9.45 bo v ELERALIM I «ROSSETTI» javna debata VI1ÌALI: LONZA o temi : «Tržaško vprašanj«» v današnji «lolii» VSTOP Z VABILOM OB 31. OBLETNICI USTANOVITVE Z.K.M. Komunistična mladina bo nadaljevala svojo slavno pot Ilegalna borba proti fašizmu, Španija, osvobodilna vojna so slavne etape poti Zveze KM 29. januarja t. I. je naia Zveza komunistične mladine skoraj tiho in neopazno slavila 31. obletnico svoje ustanovitve. Dolga je pot, ki jo je prenoaua mladina v tej dobi, toda polna je blestečih zgodovinskih dogodkov, borb in zmag za stvar socializma. Zato smemo po vsej pravici trditi, da je vredna slavnih tradicij socialistične mladine, ki je pod vodstvom proletarskega internaciona-lizma skovala slovansko-italijan-sko bratstvo med tu živečima narodoma. Mladi komunisti so bili v vseh borbah v prvih vrstah. Ljubezem in prijateljstvo do Sovjetske zveze sta bila vedno tista sila, ki je hranila visoko moralo mladih komunistov. Ze leta 1924 je tržaška komunistična mia. dina prejela od mladih komunistov iz Odese zastavo, na kateri se blesti napis: «Mladim komunistom iz Trsta, hrabrim borcem za komunizem!» Ta zastava je danes ohranjena in jo skrbno čuvajo naš t mladinci. Leta 1926 je Zveza KM prešla v ilegalo. Tako se je pričela trda AMERIŠKI VOLILNI STROJ JE ODPOVEDAL Pomembna zmaga SZ glede sprejema 14 držav Birmanski delegat razkrinkuje napadalne načrte ZDA proti ER Kitajski - Zahodna Nemčija hoče v atlantski pakt Sovjetska zveza je doživela na zasedanju Združenih narodov pomembno zmago svojih miroljubnih predlogov. Z 21 glasovi proti 12 in 25 vzdržanimi je bil sprejet v politični komisiji predlog, da mora biti vseh 14 držav, ki so zaprosile za vstop, sprejetih v Organizacijo združenih narodov. Ta sklep pa mora potrditi še glavna skupščina. Ce se bo to zgodilo, bodo LR Albanija, LR Bolgarska, LR Madžarska, LR Mongolija, LR Romunija, dalje Finska, Irska, Italija, Avstrija, Portugalska, Jordanija, Libija, Ceylon in Nepal posta- RANKOVIČ VABI USTAŠE IN ČETNIKE, DA SE VRNEJO V DOMOVINO Sprememba jugoslovanske ustave bo potrdila Titovo izdajstvo nad NOB Fašistična vlada v Beogradu zahteva madžarski otok na Muri - Bolgarsko manjšino hočejo titovci iztrebiti: opustošene vasi ob meji, šole zaprte, napisi v bolgarščini prepovedani geli Anton 1.500, Sosič Vin-razne naprave, telefonsko Po izdanju cele vrste zakonov upravnega, gospodarskega in drugega značaja, s katerimi se je Jugoslavija že dejansko vrnila v kapitalistični sistem, nameravajo Titovi fašisti sedaj prilagoditi novim razmeram tudi ustavo, katera je bila sprejeta pred šestimi leti. Kampanjo za spremembo u-stave je sprožilo glavno tito-fašistično glasilo Borba. Potrebo spremembe ustave utemeljuje z nadaljnjim razvojem družbenih odnosov in izpreme-njenim političnim sistemom». Spričo te utemeljitve je jasno, da bo nova ustava pomenila dokončno sankcioniranje Titovega izdajstva nad pridobitvami narodno osvobodilne borbe ^Volitve-preizkusni kamen tue v občinske svete cone s° najboljši preizkusni kalilo °b ka,erem se je pokazala ^,1 phja demokratičnosti ne le Za-ezniške vojaške uprave, temveč ,eh obstoječih političnih sku-s\"ta- Italijanske iredentistične dol(1uje so odklanjale volitve ie n-o Usega početka, zavedajoč se, h '0.*H z volitvami izgubile svoj 0 -, e*Idnji monopol v tržaški ob-poL 1 ,l! s tem nepopravljivo Skoči ., Ua*e svojim težnjam po pri-,ojfyeien^ent*st°u>>i liparjev in ti-p3,„0 's,0u v tem pogledu, pose-je L b e' ker sami poudarjajo, da n, :gia 1 Vfif-udet predvsem njihov tezem. Toda vsakdo ve, da d Vi bres°jo važna le dejanja /ohìmoe °esede. in po dejanjih vi-X>l-j r ’ da italijanski iredentizem UR10'. ni sovražnik, ali vsaj De:aVni’ protiitalijanskih struj. (i|ifiie "f,°. so danes vse navetta o 1 lČne skuPiRe na isti ll-iC''DrašanVSLh bistvenih političnih 3e v°Uten’ ?ed niimi tUdi 8le' • so po 7. oktobru, ko je Z VU odgodila volitve na nedoločen čas, posamezne skupine različno reagirale na ta protidemokratični ukrep okupacijske oblasti, je šlo pri tem le za različno taktiko, ki pa je v vseh primerih zasledovala en in isti končni cilj: odložiti volitve za čim daljšo dobo, ter zamenjati dosedanje občinske svete s postavljenimi komisarji. Njihova igra je prišla še posebno očitno do izraza pri burki s tržaško zastavo, ki so jo dogovorno uprizorile vse protiljud-ske stranke in si spretno razdelile vloge. Ta burka je bila potrebna, da odvrnejo pozornost od mučne zarote molka, ki vlada že skoro štiri mesece o vprašanju volitev in v kateri so povezane poleg vojaških in civilnih oblasti tudi vse imenovane politične skupine. Prav ta zarota molka je najboljši dokaz, da so vse te protiljudske struje složne v želji, da ne pride do volitev, ki bi bile v današnjem času še posebno neprijetne imperialističnim vojaškim krogom; ti se namreč trudijo, da bi s čim manjšim hrupom in odporom uredili vojaško bazo na našem ozemlju, ki predstavlja najvažnejši strateški vozel v alpsko-jadranski jrontt. Zmaga naše Partije na volitvah in s tem povečane možnosti u-stanovitve Svobodnega ozemlja bi lahko za vedno pokopale histerične vojne sanje anglo-ameri-Skih generalov in politikov v tem delu Evrope. Prav zaradi tega pa je danes dolžnost nas demokratov tem večja, da okrepimo svojo borbo za volitve, za demokratizacijo javnega življenja, proti zmanjševanju kreditov našim, občinam in industriji, ki gredo nato za oborožitev, za uveljavitev mirovne pogodbe z imenovanjem guvernerja in odhodom vseh okupacijskih šet, za zagotovitev nevtralnosti in demilitarizacije našega Ozemlja ter za proglasitev «odprtega mesta». Naša neposredna borba gre v tem trenutku v prvi vrsti za zahtevo, naj se takoj razpišejo volitve, ki edine morejo zagotovili, da ne bomo oropani še poslednje javne tribune, s katere moremo mi demokrati brartni koristi delovnega ljudstva in bodočnost našega Ozemlja. Na vprašanju volitev bomo razkrinkali vse sovražnike ljudstva in s tem ojačili enotno demokratično fronto Slovencev in Italijanov v o-brambo naših političnih, narodnih in gospodarskih pravic. bis. ter odprla vsa vrata kapitalističnemu izkoriščanju. Rankovičev razglas, s katerim vabi ustaše, četnike, kolaboracioniste vseh vrst in ostale protiljudske elemente, naj se vrnejo v Jugoslavijo, je napravil po vsej državi zelo neugoden vtis. To si je prav lahko-predstavljati; saj je minulo komaj nekaj nad sedem let, ko so ti ljudje iše strahovali jugoslovanske rodoljube, jih ovajali gestapu, zapirali, mučili in morili. Sedaj pa hoče rabelj Rankovič ojačiti Titov režim s temi izdajalci in pro-palicami. Računajo, da gre v celoti za preko 50.000 oseb, ki so se po zmagah Rdeče armade in partizanskih oddelkov Jugoslavije morali umakniti pred ljudsko sodbo ter se zateči v varstvo ameriških in angleških čet. Po taboriščih in drugod so se mnogi izvežbali za agente tujih obveščevalnih služb, zaradi česar je razumljivo, zait aj so Anglo-američani vedno pritiskali na to, da bi se te «razseljene» osebe vrnile v Jugoslavijo. Končno je Titova klika pristala ter je pripravljena sprejeti nazaj ves izmeček, ki se je ob osvoboditvi sam izločil iz narodnega občestva. V svoji izjavi Rankovič izrecno našteva, da se smejo vrniti vsi bivši kolaboracionisti, bodisi da so sodelovali z okupatorjem kot civilisti kakor tudi aktivni in rezervni oficirji in vojaki, ki so se za časa druge svetovne vojne borili v nemški ali drugih fašističnih armadah proti lastnemu narodu in njegovim zaveznikom. Kot da to še ne bi bil dovolj nizkoten posmeh narodno osvobodilni borbi in poldrugemu milijonu padlih Jugoslovanov, je fašistični krvnik izjavil, da je «informbirojcem», to je komunistom in demokratom, ki so se dosledno borili proti vsem narodnim sovražnikom, prepovedan povratek v domovino. Tako je Titova vlada še enkrat izrecno priznala svoje fašistično bistvo in svojo popolno podrejenost ameriškim načrtom na Balkanu. Vedno bolj se množe titovske provokacije proti sosednjim ljudskim demokracijam. Tako beograjska vlada že dva meseca izziva s svojo neupravičeno zahtevo glede malega otočka na reki Muri, to je na meji med Jugoslavijo in Madžarsko. Otok je bil že pred zadnjo vojno sestavni del madžarskega ozemlja, sedaj pa ga Titova vlada kar naenkrat zahteva zase. Na jugoslovansko noto je odgovorila madžarska vlada 18. t.m., v kateri zavrača vse neutemeljene zahteve, sloneče na lažnih podatkih. Ker jim ta provokacija ni u-spela, so titovci poostrili obmejne incidente. fi je, skušajo Titovsi tolovaji iztrebiti vse Bolgare v Jugoslaviji. Cele vasi so opustošene, v naseljih Peterlaš, Vrabč a in Dolnji Krivodol ni žive duše. Bolgarom v Makedoniji ob bolgarski meji je prepovedano govoriti v materinščini. Bolgarske šole so zaprte, vsi napisi in table v bolgarščini pa so prepovedani. Bolgarska manjšina je oropana tudi najosnovnejših človeških pravic; tako prebivalci v teh krajih ne smejo zapustiti svoje vasi niti za potrebe zdravljenja. Mnogi bi se radi izselili v Bolgarijo, toda titovske oblasti jim ne dovolijo zapustiti državo ter jim vsiljujejo jugoslovan- Kot poroča Telepress iz So-1 sko državljanstvo. le enakopravne članice najvišje mednarodne institucije. Drugo težko klofuto so dobili anglo-ameriški imperialisti v teku razprave v politični komisiji o pritožbi Cang-kajšekove lutkovne vlade Z obrestmi pa so dobili povrnjeno to nizkotno provokacijo tudi ameriški imperialisti. Tako so nekatere azijske delegacije povedale, da so vse te obtožbe navadne izmišljotine, ker samo zakonita pekinška vlada lahko pove, da li ZSSR ograža Kitajsko. Res pa je prav nasprotno, da živita obe državi v najboljših prijateljskih odnošajih. Cangkajšekov delegat lahko govori le v svojem- imenu, ne pa v imenu LR Kitajske. Veliko pozornost je vzbudil s svojimi izvajanji delegat Birmanije, ki je postavil na laž vse očitke Cangkajšeko ki je v to svrho dosiej poslal;- v Birmanijo na tisoče svojih vojakov, kateri so pod poveljstvom generala Li Mija razvrščeni na meji LR Kitajske, v katero tudi večkrat vde-rejo. Te čete dobivajo svojo opremo od vlade na Formozi, kar podpirajo v Birmaniji tuji državljani. (Birmanija je pod angleškim nadzorstvom. Ze zadnjič pa smo pisali, da ZDA pripravljajo od tod napad na LR Kitajsko - op.ur.). Naj si vlade, ki podpirajo te čete ■— je nadaljeval birmanski delegat — nikar ne delajo iluzij, da je mogoče uničiti LR Kitajsko. Birmanci ne bodo dopustili, da bi njih dežela služila kot baza za napad na Kitajsko ter se bodo vsakemu poskusu uprli. Zoperstavili se bodo tudi napadu Cangkajšeko-vih tolp, ki more birmanske državljane, ropajo njihovo premoženje in posiljujejo žene. Istočasno je v Parizu zasedalo tudi 6 zunanjih ministrov, Francije. Italije, Zahodne Nemčije in Beneluxa, ter razprav- 3 porazi De Gasperija Državnim uslužbencem odobrenih 2000 lir RIM — V vprašanju poviškov državnim nameščencem je doživela Degasperijeva vlada težek poraz. Pri treh glasovanjih o dodatkih zadevnemu zakonu je namreč ostala v manjšini. S temi glasovanji je državnim uslužbencem zagotovljen povišek najmanj 2.000 lir. Partizani miru pri predsedniku OZN PARIZ — Predsednik Glavne skupščine OZN Padilla Nervo je sprejel delegacijo Svetovnega sveta miru pod vodstvom Joliot-Curiea, katera je obrazložila vsebino resolucij sprejetih na zborovanju Partizanov miru na Dunaju, pose- Za fiicvce /e STC> “hasicnrdn: pZ©«Z„ Kljub temu, da so že do kraja razkrinkani kot zakleti sovražniki STO in podrepniški zagovorniki sti neposrednega sporazuma o STO med Jugoslavijo in Italijo» ter pristavlja, da «se to vpraša- statusa quo, se titovci u Trstu I nje tiče izključno teh dveh dr- skrbno pazijo, da ne nastopajo preveč očitno proti tej osnovni politični zahtevi vseh pravih Tržačanov. Zavedajo se, da bi se le še bolj izolirali in da bi izgubili že onih par ducatov Tržačanov, ki jim slede, čeprav le iz gospodarskih nagibov. Toda, kar velja v coni A, ne velja tudi za cono B, kjer Titov ras Beltram skuša iztrgati tamkajšnjim prebivalcem še poslednje upanje na uveljavitev mirovne pogodbe in na odhod fašističnih zatiralcev. Zato je propaganda v tej nesrečni pokrajini mnogo bolj iskrena in brutalna, ki ne pozna pomislekov kot v Trstu. O tem se lahko prepričamo iz bno še kar se tiče razorožitve . pisanja fašističnega glasila «La in prepovedi atomske bombe. Demonstracije proti vojaški službi BERLIN — Vso Zahodno Nemčijo je zajel val delavskih stavk v protest proti odrejeni obvezni vojaški službi. Navajamo te citate v premislek in ravnanje takozvanim «ne-odvisnežem» in vsem, ki so si še delali kakšno iluzijo, da so titovci morda manjši sovražniki STO, kot so demokristjani, mi-sini & Comp. Zamenjava denarja in znižanje cen v Romuniji BOKAREiST Vlada je odredila revalvacijo valute in sicer v razmerju 100 starih lejev za enega novega. Obenem je odredila tudi splošno znižanje cen od 5 do 20 odstotkov. BiERiLJN — Po vsej Zahodni Nemčiji je policija izvedla preiskave sedežev Komunistične partije ter zasebnih stanovanj nostra lotta» iz Kopra. V zadnji številki se še prav s posebnim besom zaganja v STO, ki ga ime-1 njenih voditeljev. Pri preiska-nuje «umetno tvorbo 'Svobodnega j vi je protipravno zaplenila ozemlja', bastarda! plod ruskih velike količine materiala, arlii-mešetarjenj z ostalimi velesila- ! vov, brošur itd. Ta preiskava mi». je v zvezi z zahtevo notranje- Posebno še zameri Sovjetski ga ministra bonnske vlade, naj z vezi, da v njenih zahtevah «ni se razpusti Komunistična panniti enega namiga glede možno- tija. Ijalo o ustanovitvi «evropske armade». Za senzacijo je poskrbel nemški delegat, ki je izjavil, da vlada v Bonnu želi biti sprejeta v atlantski pakt. Poleg tega je vladni funkcionar v Bonnu izjavil, da nemška vojska najbrž ne bo vstopila v «evropsko armado», dokler ne bo rešeno vprašanje Posaarj.a, S tem so dobili francoski krogi, ki so že videli «evropsko vojsko» pod poveljstvom francoskega generala,-zelo trdo lekcijo, za katero so poskrbeli anglo-ameriški gospodarji, ki hočejo imeti vso komando v svojih rokah. aooa rezKih boro, preganjanja, procesov na zloglasnih posebnih sodiščih. Toda borba se je nadaljevala neodjenljivo in neizprosno pod vodstven tov. Pra-tolonga in Gaddija. Tudi v španski državljanski borbi so tržaški mladi komunisti napisali slavne strani zgodovine. V slavni osvobodilni borbi so bili komunistični mladinci no čelu junaških partizanskih odredov na Krasu, v Istri in v Jugoslaviji. Junaške akcije brigad Garibaldi, Trieste, Fontanot, Srečka Kosovela, Gradnika. Ba zoviške in GAP ter bataljona Alma Vivoda so s krvjo zapečatile stotine najboljših mladincev, ki so padli za svobodo svoje domovine in za boljšo bodočnost svoje ga ljudstva. Preganjanja po OVRL po ge stapovcih, deportacije v Dachau in v Buchenivald, obešenja v ulicah D’Azeglio, Ghega in na Opčinah, množični sežigi v Rižarni niso mogli zadušiti revolucionarnega duha, s katerim so bili in so še navdani mladi komunisti. Kakor vsemu demokratičnemu gibanju tako tudi Zvezi komunistične mladine niso prizanesli Titovi fašisti, ki so se vrinili na njena vodilna mesta z namenom, da jo popolnoma likvidirajo in da tako razbijejo bratstvo med Slovenci in Italijani. Višek svojega rovarjenja so ti Spioni in izdajalci dosegli s tem da so le ta 1947 Zvezo komunistične mladine uradno zatrli. Toda že ob resoluciji IU je ta spet oživela Pod vodstvom KP in tov. Vi-dalija je naša Zveza KM tudi v zadnjih letih vodila vrsto oorb na političnem, socialnem in kul-,turnem polju. Svojo 31. obletnico ustanovitve je slavila v (asu, ko anglo-ameriški imperialisti vedno bolj poostrujejo svoje priprave za novo vojno. Toda vse te priprave ne bodo prav nič pomagale: naiodi vsega sveta so s podpisovanjem Berlinskega poziva obsodili to vojnohujskaško politiko ter obenem izrazili svojo odločno željo po miru. Zaradi tega mi z zaupanjem gledamo v bodočnost, zavedajoč se naše ogromne sile in enotnosti v velikem svetovnem demokratičnem gibanju, ki ga vodi Sovjetska zveza. DAVIDE PESCATORI POTEMKINOVE VASI Iz razbitin svoje «fronte» so začeli titovci zopet krpati «mogočno množično organizacijo». Toda, joj. kamor koli so prišli, so naleteli na hladen molk in prezir domačega prebivalstva, ki se sploh ni hotelo odzvati njihovim vabilom na «množične» sestanke, kjer naj bi izvolili občinske odbore fonte. Prišli so le plačani krajevni aktivisti ter okrajni delegati (kajpak tudi primerno plačani), ponekod pa so počastili «zborovanje» celo odposlanci iz Babičevega štaba. Skoro na vseh takšnih «zborovanjih fronte» so se navzoči lahko prešteli na prste. Ves ostali program sestankov ni delal težav krajevnim priganjačem: ko pa je prišla na vrš o «volitev» odborov, so se znašli v lepem močniku. Kajti ska-o nikjer ni bilo toliko prisotnih, da bi mogli sestaviti «odbor fronte za občino X». Tedaj so posegli po starih preizkušenih metodah ter predlagali vanj Mudi. od katerih so si obetali. da bodo dali njihovi propadli «fronti» videz resnosti in trdnosti. Nič ne de, če niso to njihovi pristaši in če niso na to pristali! Pričakovali so. da vsaj protestirali ne bodo iz kakršnih koli razlogov, najprej seveda zaradi tega, ker jih večina niti ne bo nikdar vedela, kakšno «cast» so jim izkazali tržaški agenti jugoslovanskega fašizma. Na ta način so postavili po vseh občinah cone A in po mestnih okrajih «krepke» odbore, v katerih se bleste imena ljudi, ki že od resolucije I. U. nimajo s titofašisti nobenega opravka več. Za stvar se ne bi zmenili, ker tako mi kot vse slovensko ljudstvo pozna njihove sleparske metode, če se ne bi «izvoljeni» sami začeli oglašati tef protestirati proti tej grobi žalitvi poštenega imena prizadetih. Kajti noben pošten Slovenec ne more dopuščati, da bi ga titovci sleparsko prikazovali kot «svojega» ter ga s tem istovetili s fašisti, ki ,v Jugoslaviji more najdoslednejše komuniste in demokrate in ki jim je dodeljena vloga provokatorjev imperialističnega napada proti socialističnemu Vzhodu. Zaman je, titofašistični bedniki. tudi s prevaro in s postavljanjem Potemkinovih vasi vam ne bo uspelo prelepiti tržaških Slovencev. SVOJI K SVOJIM pred mesecem dni je fašistični rabelj jugoslovanskih na-' rodov Rankovič javno povabil . vse begunce, ustaše, četnike, domobrance in druge kolaboracioniste, naj se vrnejo v Jugoslavijo. ker da jim je fašistična oblast odpustila vse njihove grehe in da se jim zaradi tega ni treba bati zaslužene kazni za storjene zločine. V svojem poročilu je fašistični krvnik izrecno navedel vse skupine, od katerih pričakuje, da se bodo odzvali njegovemu vabilu. Med njimi navaja: ... 2, civilne osebe, ki so bile organizirane po sovražniku za časa okupacije Jugoslavije in so se v sestavu sovražnih edinic umaknile iz države: 3. aktivni oficirji in pedofiliji, ki so v sestavu so vratnih edinic zapustili domovino: 4.'osebe, ki so v inozemstvu sodelovale s lem, da so bile mobilizirane v sovražnikovih oboroženih oddelkih ali pa so prostovoljno ali prisilno pomagale sovražniku na gospodarskem polju, to je pri jačenju njegovega vojaškega stroja. Skratka, razen ducata oseb, kot so Pavelič, Maček. Jovanovič, Cvetkovič. Krek, škof Rožman i. dr., bodo vsi bratsko sprejeti, za kar daje «Borba» od 24. t. m. še posebna navodila. Tako se bo na pr. lahko vrnil v Jugoslavijo Hitlerjev in Mussolinijev podrepnik Stoja-dinovič, ki je sedaj gost fašista Perona, prav tako pa tudi tisoči preizkušenih ustaških ko-ijašev, četniških in domobranskih razbojnikov ter Petrovih generalov in oficirjev, ki so se izkazali leta 1941. kot patentirana peta kolona nacistov. S tem prirastkom si hoče Tito ojačiti svoj zločinčki režim, zavedajoč sp dobro, da bo imel v teh vojnih zločincih najboljšo in zanesljivo oporo v svoji borbi proti jugoslovanskim narodom. Toda, kot kaže primer osvoboditve ustaškega nadškofa Ste-pinca. je več kot verjetno, da bi dali svobodo tudi onemu ducatu zločincev, ki jih Rnncovič zaenkrat izvzema iz «zaželenih». To kajpak ni nič novega spričo dejstva, da že več let deluje v vojski in v državnem aparatu Jugoslavije na tisoče ustašev, četnikov in drugih zločincev. Očividno pa je teh še premalo ter potrebujejo ojačenj. TITOVCI MED SEBOJ 1. Titovci znajo poleg vsega biti tudi posrečeni šaljivci, seveda le. če so med seboj. Tako je dal Babič intervju beograjskemu listu «Nedeljne informativne novine», v katerem med drugim razdere tole burko, ko razlaga «silovito moč in vpliv fronte» v Trstu: «Od resolucije I. U. do danes smo se precej okrepili». Kar se «fronte» in njene «krepitve» tiče. ni da bi izgubljali besed. Pač pa, če Babič misli osebno nase in na svoje pribočnike, mu radi verjamemo, da so se «okrepili»; vsaj tako kaže njihova vedno krepkejša in zajetnejša zunanjost. O drugih «okrepitvah» titovcev pa v Trstu prav nič ne vemo. 2. V istem intero juvu (itamo tele poučne besede Titovega federala v Trstu: «Ko govorimo o tržaškem vprašanju, mislimo predvsem na mesto Trst. Za nas je najvažnejše vprašanje mesta». Tako je torej le priznal, da ga slovensko podeželje naše cone prav malo ali nit ne briga, kar smo že mi ponovno poudarili in kar čutijo prea-vsem dvolastniki. Vemo da tudi mesto Trst ne briga titovcev zaradi ì'udstva, niti slovenskega, temveč predvsem zaradi mastnih kupčij z raznimi špekulanti. katerim dobavljajo vtihotapljene cigarete in drugo blago, da lahko mastno plačujejo svoje priganjače. OUGOVOIi VOJNOIIUJSKAŠKI REVIJI «CRLE1ERS» ilo je v letu 1955 Zagotovitev miru v svetu bi pomenilo: padec cen, znižanje davkov, uporaba atomske energije v mirne namene V prejšnji številki smo priobčili prvo polovico člonkov iz novo- področju mirnodobske uporabe a- j S tem zaključujemo naše branje letne številke moskovske revije «Novoje vremja». ki v odgovor na , tomske energije. Posebno pozor-1 številke «Novoje vremja» od 1. .1.z. Af, i n F- /rf'r\Uioren\\ nriL-nru Irnlfinn hi hil n filli ÌP- I . ____ _ . vojaohujskaške članke «Colliersa» prikazuje, kakšno bi bilo življe-l «lnhnknumna nje Leta 1955 v posameznih državah, če bi bil v letu 1952 sklenjen ! nost Je vzbudila globokoumna onk' mitu med petimi velesilami kakor tudi dogovor o razorožitvi ‘in prepovedi atomskega orožja. Tu podajamo drugo polovico teh zanimivih izvajanj. Howard FAST KAJ SE JE DOGODILO V AMERIKI? Takoj po končani «hladni vojni» in pa sklenitvi pakta miru je spočetka, še pred povratkom ameriških čet iz Evrope in drugih oporišč, nastala v vladajičih krogih ZDA panika. Nekateri elementi so hoteli napihniti to paniko, da bi zadobila takšen obseg kot leta 1929. Verjetno tudi padec tečajev na borzi ni bil slučajen. Dva najbolj brezvestna newyorška časopisa sta ščuvala k fašističnemu prevratu: za bodočega «vodjo» sta predlagala nekega znanega generala. Eden največjih listov je izšel v posebni izdaji in s celostranskim naslovom: «Amerika je umrla zaradi miru!» 18 ljudi, med njimi 4 veleindustrije!, so napravili samomor. Cene so naglo padle. V mnogih primerih je stalo blago komaj četrtino one cene, ki je veljala še mesec prej. Mala a vplivna skupina industrijcev «Bostonsko združenje» je v 20 največjih časnikih objavila celostranske ogla se o sklenitvi trgovskih dogovorov z LR Kitajsko, Indijo, ZSSR in ljudskimi demokracijami v skupni vrednosti 2 milijard dolarjev. Partizani miru iz Fordovih tvornic so priredili v Detroitu veliko parado miru, katere se je udeležilo 100.000 ljudi. Podobne mirovne manifestacije so bile tudi v Clevelandu, Pittsburgu, Chi-kagu in drugod. Ko so dospeli prvi transporti ameriških vojakov iz Nemčije v New York, je ljudstvo proslavilo ta dogodek z doslej največjimi manifestacijami v zgodovini tega mesta. Trije veliki oboroževalni frusti so odpustili 200.000 delavcev, čeprav vlada še ni odpovedala svojih naročil orožja. Skupina republikancev in diksikratov je sprožila kampanjo za sodno preganjanje predsednika zaradi podpisa pakta miru. V južnih državah je bilo zaradi nizkotnih provokacij ubitih 22 črncev. V zvezi s temi dogodki je vec časopisov, med njimi tudi preje reakcionarnih, pozvalo ljudstvo na mirovno manifestacijo v O srednjem parku; pridružile so se tej pobudi tudi delavske organizacije. Zborovanja se je udeležilo 3 milijone ljudi, med njimi mnogo vrnivših se vojakov, ki so se objemali od ginjenja. Lansko poletje je mnogo Američanov obiskalo Sovjetsko zvezo in Kitajsko, 10.000 mladincev pa je šlo na prostovoljna obnovitvena dela v Korejo. Te dni (koncem 1955) je senator predložil osnutek zakona «Moč potom miru», ki ga je večina v senatu in reakcionarni tisk skušala preprečiti. Toda spričo naraščajoče brezposelnosti je ljudstvo izsililo njegovo sprejetje. Ta zakon predvideva gradnjo šol, cest, bolnišnic, stanovanjskih hiš, znanstvenih laboratorijev, nasipov proti poplavam, uvedbo zdravstevene zaščite ljudstva, pogozdovanje itd, česar je ameriško ljudstvo že dolga leta čakalo. 2e sedaj čutimo učinke mirov-ro na polovico, v velikem obse-nega pakta. Davki so znižani sko-gu se gradi po vsej državi, gospodarsko stanje se vidno in hitro boljša. Do popolnega blagostanja je sicer še daleč, predvsem delavce čaka še trda borba, da dosežejo svoje pravice. Reakcija še ni odstopila od borbe, toda ne bo ji več uspelo ponovno prevarati ljudstvo. Po vsej deželi rastejo spomeniki miru. med njimi je najveličastnejši 400 čevljev visoki spomenik v new-yorški luki, ki so ga postavili ameriški otroci iz svojih prihrankov in ki je posvečen padlim korejskim otrokom. New York, decembra 1955. Mario BRANDANI ITALIJA JE ZADIHALA December 1952. Bili so nepozabni dnevi. Ljudje so se trgali za časopise, da bi izvedeli podrobnosti o sklenjenem paktu ml-, ru. Veliki časopisi so na tablah vsako uro izdajali posebna poročila. Ta vest je bil predmet vseh pogovorov. Ljudje so se po cestah objemali, peli, plesali. Vojaki so metali v zrak svoje kape. Ameriške čete so zapustile naše luke in mesta. Zbogom, evrop- ska armada, zbogam, oborožitveni načrti, ki ste izsesali našemu gospodarstvu toliko krvi! Nobenih vojaških letališč več na naših poljih! vlada je doslej izdajala nad JM milijard Lir za vojno. Odslej pa bo ta denar služil ljudstvu. 100 ailijard je bilo že določenih za pomoč Siciliji, Kalabriji, Sardiniji in Kampaniji, 200 milijard lir je vlada določila za gradnjo nasipov in jezov na Padu. V drugi svetovni vojni je bilo 1,840.000 stanovanjskih prosiorov uničenih, 870.000 pa poškodovanih. Sedaj je bilo odobrenih 100 milijard lir za gradnjo 100.000 stanovanj za delavce Južne Italije; nadaljnjih 50 milijard pa je bilo izdanih za podpore onim, ki jim je bilo stanovanje med vojno porušeno. Tudi za gradnjo šol, sanatorijev, bolnišnič, otroških vrtcev in jasli je bilo nakazanih 100 milijard Ur. Po vsej državi se gradi. Italija potrebuje milijone delovnih rok. Brezposelnost je silovito nazadovala. Lepaki po vsej deželi pozivajo ljudi, naj se javijo na delo in ne več, kot nekdaj, naj vstopijo v armado ali k policiji. Pakt miru je omogočil, da je ljudstvo prebolelo vojno mrzlico, s katero ga je okužila atlantskemu paktu slepo vdana vlada. Italija je končno olajšana zopet zadihala. Rini, decembra 1955. V. BEREŽKOV MEDNARODNA KONTROLA V AKCIJI Mednarodna nadzorstvena oblast za prepoved atomskega orožja uspešno nadaljuje s svojim delom. Izpolnjuje se obljuba, da bodo «narodi sveta osvobojeni naraščajočih bremen za oboroževanje in strahu pred vojno ter da jim bodo dane na razpolago nove energije in bogastva za obnovo in razvoj». Vlade ZSSR, ZDA. Velike Britanije in Francije so sprejele konvencijo o prepovedi atomskega orožja in uvedbi mednarodnega nadzorstva. Delu mednarodne kontrolne komisije prisostvujejo tudi številni časnikarji. Potem ko je bil u-pravljen pregled atomskih naprav v Ameriki, se sedaj nadaljuje v Sovjetski zvezi. Danes je na vrsti Glavni atomskih laboratorij v Moskvi, kjer so člani komisije dobili od tamkajšnjih znanstvenikov podrobna poročila o njihovih raziskovanjih. Ameriški in angleški predstavniki so bili vidno presenečeni nad velikim napredkom sovjetske znanosti na uporaba atomskih bomb v miroljubne namene, ki jo je iznašel mladi sovjetski znanstvenik. Z velikim uspehom je bila že preizkušena atomska energija kot gonilna sila za velike parnike. Kot je povedal vodja atomskega instituta, bodo vdelani atomski motorji v tri sovjetske velepar-nike. ki bodo začeli voziti na liniji Leningrad-New York že' pomladi 1956. Angleški delegati so priznali, da podobni poskusi angleških znanstvenikov še niso zaključeni. Pač pa da že s pridom uporabljajo atomsko energijo za ogrevanje, kar je spričo pomanjkanja premoga velike važnosti za Veliko Britanijo. Prijetno je presenetil komisijo prijazen sprejem in uslužnost sovjetskih znanstvenikov, ki so dali na razpolago vse podatke o svojem delu in izsledkih. To tem bolj, ker so malo prej v glavnem ameriškem središču v Oak Rid-geu po golem naključju odkrili več tajnih delavnic, v katerih je bila velika zaloga atomskih bomb malega kalibra in katere je lastnik Du Pont de Nemour hotel prikriti mednarodni komisiji. Nekateri ameriški listi so spravili ta dogodek v zvezo z načrti nekega znanega generala, k. je hotel izvesti državni udar, odstaviti predsednika ter kot «Fuehrer» proglasiti fašistično diktaturo. V enem tednu bo pregled v Moskvi končan, nakar bo odšla komisija v druge pokrajine ZSSR, česar pričakujemo novinarji z veliko nestrpnostjo. januarja 1956. Pakt miru danes, 1. januarja 1952., še ni zaključen, prav tako ne prepoved atomskega orožja in znižanje oborožitve. Toda zato se bore milijoni ljudi vseh dežel. Očistiti mednarodno ozračje kuge vojnohujskaške propagande. preprečiti blazno oboroževanje. posebno pa še odvrnili nevarnost nove vojne — to so neposredne naloge, ki so jih zadali prijatelji miru v vseh deželah. Ta cilj je dosegljiv. 600 milijonov ljudi, ki so podpisali Berlinski poziv, si obeta stvarnih rezultatov. Pi av zato je naš list prinesel članke sovjetskih in inozemskih dopisnikov, ki prikazujejo, kak šile neposredne koristi bi prinesla j sklenitev pakta miru med petimi i velesilami. ffpìeìwd po podeželju «Hčerke Nila» se pripravljajo za borbo S PRAZNIKOV RAZDELJEVANJA IZKAZNIC ČLANOM K.P. S.T.O. POZITIVNA kampanje za BILANCA rekrutacijo Pretekli teden je bilo več praznikov razdeljevanja izka-nic članom KP STO. V počastitev teh so nasi tovariši, bodisi v mestu, po sekcijah, raznih celicah kakor tudi na podeželju, organizirali kulturne prireditve s pevskimi in godbenimi nastopi in prisrčne družabne večere, katere je poleg članov P. in njih svojcev poselilo mnogo- prijateljev in simpatizerjev naše Partije. V Trebčah ; m® wg ■metm m smi NOVOLETNA GESLA T1TOVCEV Pretekli četrtek je bil tak praznik v Trebčah. (O tem smo omenili že v prejšnji številki, toda ker je bila ta že urejena, nismo mogli o njem obširneje poročati. Upamo, da nam tega naši vrli Trebenci niso zamerili. Op. uredn.) Da-siravno je bilo prav ta večer zeio slabo vreme in je pravkar pričelo snežiti, se je vendar praznika udeležilo mnogo vaščanov in več tovarišev iz sosednih vasi. Praznika so se udeležili tudi člani Izvršnega komiteja KP STO, tov. Vidali, Marina in Blažina. Obenem z razdeljevanjem izkaznic članom KP so razdelili izkaznice tudi mladincem včlanjenim v ZKM. Priložnostne nagovore so imeli tov. Blažina, Vilhelm (za mladino) in pa tov. Vidali. Pri kulturnem sporedu, ki je sledil 'političnemu, so sodelovali vaški pevci pod vodstvom tov. MLrota, ki je zapel tudi nekaj solospevov ter vaška godba. Bil je to res pri- Isti večer je bila podobna je bila za to priliko prav oku-prireditev tudi v PD Kraljič. \ sno urejena. Poleg slik naših kjer so dobili članske izkazni- j velikih voditeljev je bil tudi ce tovariši pristaniščniki. Na j velik napis «ZASE IN ZA tej prireditvi sta govorila po- BRATE V JUGOSLAVIJI leg tov. Vidalija tudi tov. Ger. lane- in"" Valdisteno. Na prireditvi je sodelovala tudi godba Rinaldi. Pristaniščniki so s pravim ponosom razdelili izkaznice 2 tovarišem, ki so bili nanovo sprejeti v Partijo. pri Sv. Jakobu Tudi pri Sv. Jakobu je bil pretekli teden praznik razdeljevanja izkaznic. Ob tej priliki so bili pohvaljeni tov. Marija Pintar, ki je rekrutirala 14 tovarišev, Nereo Pintar, ki je rekrutiral 10 tovarišev in tov. Livio Mocenigo, ki je rekrutiral 5 novih tovarišev. Tudi praznik v PD Škamperle je omembe vreden. Tu je govoril tov. Destradi. Med prireditvijo, pri kateri je sodelovala tudi godba Rinaldi, je bilo nabranih več tisoč lir za nadaljevanje pravične pravde, ki jo KP vodi za to, da bi ji ti-tofašisti vrnili ukradeno imo vino. v Križu srčen družben večer. Domačini so bili zelo veseli obiska cla- Za praznik razdeljevanja iz-nov centralnega komiteja. Po- kaznic, ki je bil v Križu v so- leg trebenskih tovarišev so dobili članske izkaznice tudi tov. iz Padrič, Gropade in iz Bazovice. boto večer je vladalo veliko zanimanje, ne le med člani Partije, temveč tudi med simpatizerji in prijatelji. Dvorana ìéL. d el o llpTIflil1 1MOI UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666 V Lucci sodijo 52 bivšim garibaldincem Demokristjjtinski tisk skuša vplivati na sodišče Proti koncu prejšnjega tedna se je spet pričel v Lucci proces proti 52 garibaldincem. Vse demokristjansko časopisje, ki se tiska v Toscani in bližjih pokrajinah, kakor tudi tisto, ki prihaja v Lucco iz Rima, si je prizadevalo, da bi ob procesu ustvarilo tako ozračje v katerem bi se lahko poskusil še zadnji manever. Že v začetku procesa je bil naval nesramnih obtožb, ki so ob koncu kot take tudi morale izpodleteti. Zaradi tega si je demokristjanski tisk tem bolj prizadeval, da bi pripravil sodišče, da bi vsaj diskusija dobila propagandni in fašistični značaj. V ta namen so se vsi vladni časopisi sporazumeli, da zahtevajo izjavo časnikarja Karla Silvestrija, ki je pisal o medsebojnih odnosih z Mussolinijem in, kadar koli je mogel, je na najnesramnejši način pisal proti garibaldincem in komunistom. Da bi se še bolj ojačilo vplivno ozračje na sodišče so bili vsi zidovi mesta oblepljeni z lepaki proti K Pl ter proti garibaldincem. Odvetnik Ferrandi, ki bran1 garibaldince je stavil sodišču vprašanje, če je mogoče v ta kem položaju nadaljevati Predsednik sodišča je preči-tai 'brzojav Karla Silvestrija Poleg tega je predsednik prečita! tudi pismo, ki ga je poslal Silvestri. Pismo pojasnjuje, kako sta si po padcu fašizma Mussolini in Oraziani prizadevala za nedotakljivost vzhodnih in zahodnih meja. Ves ta njihov trud — pravi pismo — pa so uničili garibaldine!, ki so «prodani Moskvi». Civilna stranka in Javni tožilec sta zahtevala, da se Silvestri pokliče pred sodišče. Odvetnika Bozzelli in Filasti) nista hotela sprejeti obrambe ter izjavila, da se s pozivom Silvestrija pred sodišče «hoče osmešiti vsa razprava». Zahtevo civilne stranke in javnega tožilca je sodišče odbilo. V soboto 26. t.m. se je proces nadaljeval z govori odvet gi je nastopil odv. Silvano Silvani iz Vidma, ki je skušal obtožiti garibaldince z argumenti, ki so se že pokazali za neutemeljene. Nadalje je Silvani skušal dokazati (dokazati pa ni mogoče) neposredno udeležbo Natisene pri dogodkih v Porčinju. Svoje trditve je skušal dokazati s tem, da je imenoval oddelke in ljudi, ki sploh niso nikdar pripadali brigadi Natisene. Sekcija KPI v Gradiški stavljena za vzgled Da bi Posoška federacija KP’I še bolj ojačila svoje delovanje, so se vse sekcije KPI obvezale, da ji bodo nudile čim večjo" pomoč. Kot prva se je izkazala sekcija KPI v Gradiški, ki je darovala Federaciji čisti izkupiček od prireditve v znesku 30.000 lir. Tajništvo Federacije se sekciji iz Gradiške najtopleje zahvaljuje ter jo stavlja kot vzgled vsem ostalim sekcijam v naši pokrajini. KMETJE POSTANITE elani kmetijskih konzoreijev! V kratkem bodo volitve v upravne svete Na iniciativo Confederterre se razpravlja vprašanje kmetov v pokrajini in vprašanje kmetijskega konzorcija. Spomladi bi se morale vršiti volitve za upravni svet in je zaradi tega potrebno razpravljati, ali je delovanje konzorcija v resnici bilo manj ali več v pomoč kmetom. Res je, da konzorcij ni popolnoma izvedel svoje funkcije v smislu zadružništva in ni preprečil, da ne bi bili kmetje prijeti za grlo v času, ko se je šlo za nakup gnojil, semen in kmetijskega orodja ter v času, ko se je šlo za prodajo kmetijskih pridelkov. Ce do tega ni prišlo, je prav zaradi tega, ker so sedanji upravitelji konzorcija veleposestniki, ki v prvi vrsti gledajo lastne interese, vse ostalo pa jim je zadnja briga. Zaradi tega je danes nujno potrebno, da vsak kmet, nai si bo revni ali srednji, vrtnar, najemnik, kolon ali polovinar, vloži prošnjo za sprejem v članstvo v tisto kmetijsko zadrugo. kjer je vse doslej kupoval potrebne predmete. Prošnja za članstvo mora biti brez vsakega izgovora sprejeta. Le na ta način bo lahko imel vsak kmet možnost udeležbe pri nikov civilne stranke, K it dru- volitvah in izbrati si take upra- vitelje, ki bodo y resnici gledali za interese obdelovalcev in ne, kot je bilo dosedaj, za interese veleposestnikov. 19. januarja t.l. sta se v Gorici poročila tov. Italo Chi.arion in Evelina Gaggio. Tov. Chiavimi je član sekcijskega komiteja KPI v Gorici. Novoporočencema čestitata goriška Federacija KPI in uredništvo «Dela». Delegacija Slovencev pri krmitiskem županu Za slovenske otroke mora biti šolski pouk vslovenščini BREZKOMPROMISNA E ORBA PROTI TITOVCEM!» Žal je bila dvorana mnogo premajhna za številne udeležence. Sekcijski komite ni mogel ustreči želji številnih vaščanov, ki so želeli prisostvovati prazniku in so zaprosili za vstopnico. V dvorani je bilo premalo prostora za vse. U-pamo, da prizadeti zaradi tega ne bodo užaljeni. Praznika so se poleg domačinov ter sekretarjev sekcijskih komitejev s Proseka-Kontovela in iz Zgonika udeležili tudi člani Izvršnega komiteja tov. Vidali, tov. Marina in tov. Zvonko, ki so ob tej priliki imeli tudi krajše priložnostne nagovore. Sekretar domače sekcije je izročil članske izkaznice članom celic, najstarejšemu članu iz vasi, tovarišu Francu Tence pa jo je izročil sam tov. Vidali. Ob tej priliki je sekcijski komite nagradil vaščana tov. Ivana Tretjaka za njegovo požrtvovalnost, bodisi pri raznašanju in širjenju našega tiska kakor tudi pri drugih opravilih, ki jih s tako marljivostjo in doslednostjo opravlja. Tov. Laharnar mu je po primernem nagovoru izročil nalivno pero. Sledil je pester kulturni spored, pri katerem so sodelovali vaška godba, pevski zbor, ženski kvartet, harmonikast in recitatorji, najmlajše plesalke pa so izvedle vrsto posrečenih ruskih plesov. Ned vomno je prireditev v Križu nadkriljevala vse ostale prireditve posebno pa, če vzamemo v poštev še dejstvo, la so številni tovariši prvič dobili člansko izkaznico. Ob takih prilikah se nehote spomnimo na veliko zaposta- Pred nekako enim mesecem je avtobusno podjetje «SAT», ki oskrbuje avtobusne zveze po avtocesti podražilo vožnjo za 5 lir, torej jo povišalo na 75 lir. V zvezi d tem so se podražile tudi tedenske vozovnice. Prizadeti potniki so zaradi tega reklamirali. Pozneie pa se je izvedelo, da je omenjeno podjetje moralo p vdali voznino zato, ker ga je k temu prisililo neko drago avtobumo podjetje. Zdaj pa se je kt r naenkrat začelo šušljati, da bo ponovno povišana voznma ob nedeljah in praznikih. Je-li morda tudi v tem primeru zap’eteno eno drugo podjetje? Vsekakor je to zelo zanimiva uganka, ki pa bo prej ali slej postala javna in razkrinkana. Kot kaže, so tudi teni titovci. Tudi o tem bomo spregovorili ob priliki. Ne moremo si predstavljati, kaj neki delata tržaška urada za nadzorstvo nad Motiv s Krasa 29. t. m. se je slovenska delegacija iz Krmma na čelu s svetovalcem Torošem podala do tamkajšnjega župana Guerre ter odločno zahtevala, naj se dodeli za slovenske otroke iz tega mesta učilnica, kjer bodo ti otroci deležni šolskega pouka v svojem materinskem jeziku. Nič manj odločen ni bil protest glede šole v Plešivem, za katero je delegacija vztrajala, naj bi šolski napis bil dvojezičen. Zupan Guerra je delegaciji slovanske mornarice tov. Stur-nu Cvetku. V kolikor se je lahko izvedelo, se je tovariš Sturn zadnje čase nahajal v Splitu, kjer so ga titofašistični agenti pred nekaj meseci aretirali. Gotovo je, da je tovariš Cvetko, če se soloh še nahaja med živimi, še danes v titovskih zaporih. Vest, da se Sturn že nekaj mesecev ne oglaša svojim staršem, je presenetila vse štandreško prebivalstvo, ki je ____ . ... , , izrazilo svoje ogorčenje proti zagotovil, da bo njihovo zahte- .,ovemu zi0čmu, ki so ga ti- vo iznesel na prihodnji občin- ski seji, kjer se bo o stvari tovski krvniki izvršili proti podrobneje razpravljalo. Upravičene zahteve so podprli tudi demokratični Italijani v Krminu. Delegacijo je tvoril tudi tov. Spessot, član sekcijskega komiteja KPI za Krmin. njihovemu vaščanu. vijanje, ki so ga svoj čas tx *uvajali prav v Križu ' tovci Kriški tovariši že tedaj niso / bili po volji raznim kaporio-nom. Pogostoma so se dogajale izključitve iz Partije in to brez vsake tehtne utemeljitve. Danes je seveda jasno, da so to delali s točnim namenom, da v čim večji meri oslabe komunistično gibanje prav tam, kjer je najbolj razširjeno. Toda njih načrt se je popolnoma izjalovil. Kriški tovariši so pometli z njim in se še tesneje strnili v vrste prave in resnične ljudske Partije. Drevi bodo priredili tovariši iz Nabrežine svoj praznik razdeljevanja izkaznic. Poleg tega praznika bodo prihodnji teden še drugi manjši prazniki po tistih sekcijah in celicah, ki niso še razdelile izkaznic svojim članom. Kaj je s tovarišem Starmanom? STANDREZ — Ze več mesecev se nčesar ne ve o hrabrem partizanu, oficirju jugo- Ponovna intervencija brez vsakršnega uspeha V krajih, kjer je slinavka prenehala, naj se kmetom dovoli obdelovanje polj ! Že večkrat smo pisali o žalostnem položaju, v katerem se nahajajo naši kmetje, ki imajo svoja posestva onstran meje ali pa prav na meji med našo pokrajino in Jugoslavijo. Zaradi slinavke, ki je pred kratkim vladala v obmejnih krajih Jugoslavije, našim kmetom ni bilo dovoljeno, da bi v tem času obdelovali svoja polja. Ker je odtlej, kar je bolezen prenehala, že več časa, so se tukajšnje zdravstvene oblasti skupaj z sindikalnimi organi- zacijami pozanimale pri jugoslovanskih oblasteh, da bi se ; dovolil kmetom prehod oz. ob^ : delovanje polj v tistih krajih,1 kjer je že ugotovljeno, da ne obstoja več nobena nevarnost za bolezen. Tudi ta poskus, kot vsi dosedanji ni imel nobene-j ga uspeha, ker so jugoslovan-1 ske zdravstvene oblasti odgn- ] vorile, da bodo dovolile kme- j tom prehod le takrat, ko ne bo obstojala nevarnost bolezni v oddaljenosti najmanj 10 kilometrov od meje. Motorna ladja «Helvetia», ki so jo pred nedavnim izgotovili v tržiških ladjedelnicah. prometom in za nadzorstvo nad cenami? Ali je to mogoče, da si neko podjetje po mili volji lasti pravico do navijanja voznine? Zakaj ni tudi na tem polju dovoljena prosta konkurenca? Omenjeni uradi bi se namreč mogu zavedati žalostnega dejstva, da plače delavcev nikakor ne rastejo. Prav zato ne bi smeli dovoliti, da podjetja višajo cene. Dovoliti bi morali prosto konkurenco, ki bi bila v korist delovnim ljudem, ki se prav iz naše vasi v tolikem številu vsa.k dan vozijo v mesto. . Pa še nekaj bi hoteli ni tem mestu ožigosati. Ce nas spomin ne vara, je nad 100 potnikov, ki se vsak dan vozijo na delo v mesto, podpisalo prošnjo, naj bi avtobusi podjetja «SEAT» vozili skozi vas. Kljub temu da je oila prošnja že pred več meseci naslovljena merodajnim organom, ni še danes nobenega odgovora. Mar ni zaželenega odgovora zato, ker bi ne bil po volji gospodom od drugega avtobusnega podjetja? Cas je, da se tem dejanjem napravi konec. Avtobusna podjetja so dolžna, da nudijo potnikom čim udobnejšo in čim cenejšo zvezo z mestom. In to predvsem zato, ker se jih v pretežni večini poslužujejo delavci! občinska uprava zgane . tet | da seveda upošteva želje in zahteve kriških občanov! želje in zahteve kriških ob-| čanov! Pred nekaj meseci so bil el številne poti po vasi preko-1 pane zaradi napeljave vodo-l voda. Danes so te sicer ponovno deloma urejene, toda le zasilno. Tudi na to bi mo-l Tu rala občinska uprava malor31 resneje pomisliti. Poti ne mo-f‘° rejo ostati nedogled. I «I Tu i^da l>sk red ežel Van v takem stanju VH' Bzd, Zakaj bi tudi Križ ne imel K vsaj nekaj asfaltiranih ulic ,|jz Mislimo, da ni razen Križaju , več nobene vasi v tržaški ob-Uis čini brez asfaltiranih cest.fetjj) Tudi podeželske občine sili! zlasti v zadnjem času ureja-lern, jo svoje poti in trge ter jihkeg asfaltirajo. Zato ne sme ni-F1 ti Križ še nadalje zaostajatiNgi za drugimi vasmi. Vsaj glav-!1-1» ne ulice in Križado bi morali?"15 asfaltirati. To bi v znatni meri pripomoglo k higieni vr v‘ vasi! PVe Vaško športno igrišče, k%ru so zgradili vaščani sami, veči-0(j noma s prostovoljnim delom,kve nujno potrebuje popravila L(j0 Vaščani so se za to tudi po-|ej zanimali. Prosili so občinskcB upravo, naj bi poskrbela zahnk popravljalna dela, toda kome. kaže so tudi v tem pogledulhat zadeli na gluha ušesa mače-p 1 bovške občine. Kot smo iz-p ! vedeli je ta baje obljubila^3 da je pripravljena kvečjemupn dati na razpolago prevozna; sredstva za dovoz zemlje nai igrišče, za vse ostalo pa bi| morali vaščani sami poskrbeti. To je seveda mnogo pre-j malo, kajti vaščani izpolnjuj" jejo vse dolžnosti do svojOejš občine, zato pričakujejo odhodi, nje pravice, ki jim po vsejnč ] pravici pripadajo! jn t ti f j _______fjsk — fklj V četrtek je Zveza demo-f°ni kratičnih žena pričela s svo-|aib jim krojnim tečajem v Do-6! i lini, za katerega se je prijaš Fr vilo večje število žena in de-fio klet. Cim je za to pobud«! Tu izvedel tukajšnji župnik, jfflia kot papiga prišel na dan 2pva; načrtom za neki podoben te-pln« čaj, ki naj bi se vršil pod /et< njegovim patronatom. Nismfor sicer proti temu, da se vrli še »je kje drugje tak tečaj, toda do- U(is bro vemo, da se organizira ,\r omenjeni tečaj samo zato, dfci bi ohromel ali če bi bilo m' goče celo preprečil že obstoj ječi tečaj ZDZ. Koncem koofctitj cev pa je le smešno, da Mani dušni pastir ukvarja s takimjtih posli. pan f‘Vo Fziji _________p, I r sti Vest, da je zgoniška sekcij?llž6 KP STO prva izvršila lQ0"/f2ik obnovitev članskih izkaznici K je kot strela z jasnega udajati rila v butice našim zakletit®vn sovražnikom. Na razne n-ačif vt ne so najprej — potem," k1* bi so se prebudili iz neskončni"1 si dolgega spanja — poskušala preslepiti peščico, ki jim šfan< sledi; nekateri so se nato por?či služili še svojega trobila «Df| ' »OLIKA NABREŽINA V zadnjem času smo doživeli pravo poplavo brošut «Kaj nam prinaša komunizem» in ki jih širijo belčki. Kot vidimo, so se belčki «zganili». Očividno so jim nemalo motile njihovo spanje številne konference, ki so jih priredili naši delegati, ki so se vrnili iz Moskve, ter dejstvo, da so bile prav te konference povsod dobro obiskane. Toda zaman je, dragci, ves vaš trud ter vsa vaša požrtvovalnost pri širjenju vaših brošur! Delovno ljudstvo namreč zna dobro presoditi, kdo je na pravi in kdo na nepravi poti. Prav tako zna razločiti plevel, ki ga vi s tako vnemo sejete med žito... Da je tako, nam je v dokaz že dejstvo, da ljudje zavračajo brošure ali pa jih žgo; nekateri pa so jih prinesli na sedež KP STO v Nabrežini. Opozarjamo Nabrežince, da bo odslej naš list v prodaji tudi v kiosku cvetličarke na trgu pred cerkvijo. d»ti x n°jma -tot siti ZGONIK Ir mokracije», ki je pretekli te£eš >di den objavila člančič pod naj" slovom: «KP v Zgoniku prej 2e razkrojem». V tem članku j^^i nadebudni in iznajdljivi prifed< spevkar že ugotovil, da jf 1 an pravzaprav KP v Zgonik£!st‘ «že» resnično poražena. VCl ® seli se že, da dobimo na obči'-podestata Brovedanijeveg^ll3r /a. ki bn skrbel sevedf d 1 no kova, ki predvsem za svoj žep... Tod^ ^ zelo se moti ta nadebudflje «gospodič»! Sedanja občil) , ska uprava je s konkretnih1!,Se Delavci, ki so zaposleni v kzmnolomu, ki ga vodi tvrdka SMiAT iz Trsta še vedno niso dobili božične doklade. Povsem upravičeno se sprašuje :o, do kdaj misli tvrdka zavlačevati izplačilo. Ali moria zato ni gospodarja več na spregled v kamnolom? Skrajni čas je, da se delavcem izplača to, kar jim pripada! Ze svoj čas smo pisali o vprašanju javne ribarnice v Križu. Pisali smo tudi, da Križani zahtevajo ribarnico, toda ne ria trgu, kamor jo misli občinska uprava vtisni, ti in tako pokvariti edini primeren vaški trg. Toda še vedno ni nič slišati o kakšni rešitvi. Skrajni čas je, da se dejstvi dokazala, da skrb/iU5J bolj kot katera koli njeti-V,^5 predhodnica za splošno d°)rotj brovit vseh občanov. Kda z munistična Partija pa S® n; kljub prerokovanju «Demo- re kracije» širi in jači. To nai?0^11 s|it potrjujejo novi člani, ki iža ližem duška svojemu pohle-1 Po surovinah in izvoznih ob- 'ziščih. Leta 1946, po deset-cest>ljih trde borbe, ki jo je vo-5lll! tuniški narod ob podpori seja- ernokratičnega dela franco-jihkega ljudstva, je pariška vla-nifa končno sprevidela, da ni ajatin,goče še nadalje obdržati ilav-;"Jre oblike kolonialnega go-jralif ’3tVa in zaradi tega je bila talni ana Tuniziji neke vrste «ne-rii vFvisnost». Tuniški beg je imel, pveda formalno, večjo oblast ki» T^izija je postala «država zeči-kŽena 5 Francijo» in prešla °d ministrstvo za zunanje za-°, fVe- Tuniški beg je bil s tem % 1 a Novoljen. Na ta način je i-p rel namreč od francoske stra-Tskc.i zagotovljene mastne pre-1 zaprnke, časti in mirno življe-kotpe. Tuniiški narod pa je vedno leduhiatral pogodbo iz leta 1946 ače- r't pravcato zanko okrog vra-i jz-1' ker v korist svobode na-biia 'da ni bil povzet niti naj- emueznatnejši sklep-izn8i Tunizija je bila smatrana še . nadalje kot kolonija in «fran-, bi 'ski generalni rezident», ki je. skr-Ustavijal vrhovno oblast v prefželi’ je diktiral zakon. Tako-nju|an‘ «svet», oziroma tuniški Voje^arlament’ je Prava burka. od»e»ftVo ie’ da je imelo na iagi volilnega zakona 140 ti-v ,l(; Francozov isto veljavo kot Lln Pol milijonov Tunizijcev, lernu je treba še pristaviti ■r, je ves birokratski in poli-.1 aparat sestavljen skoro r Bučno iz francoskih funk-mo-fenarjev, ki so izbrani med svo-plbolj zagrizenimi fašistični- France Prešeren - naš vodnik D°fjn reakcionarnimi elementi rija< 1'ranciji ter poslani v Tuni- de-ljo za zatiranje domačinov. iud" Tuniški «svet» ali parlament ’ 1 ,la seveda' edino le vlogo «sve-n Aa>^», to je, da daje «gene-dfimu rezidentu» samo na- p< L le- 'Slednji pa odloča, ka-£!n , r se mu pač zljubi, ne ozi-ii šWJe se na pre(jloge in voljo dojUdstva. Arabski jezik, to je edini, ki ' dT vsi poznajo, pa še danes inedia niti iste pravice kot fran-)stoiiski. Za mesto funkcionarja je zn .e'>b,T('dno potrebno znanje 1 . *[dncoščine (jezika 140 franco-c kl“ kolonov), ni pa potrebno Rnje arabskega jezika (ki ga ‘>Vori tri in pol milijonov Tu-HJ2‘jcev). Dogaja se pogosto-'■ da se mora ubogo Ijujistvo p * stikih z vladnimi uradi po-:cij»U2evati tolmača, ker ne pozna 00Sfz‘ka svojih... upraviteljev. jo svoja vojaška oporišča v Manvskesu, Oranu, Boni, Bi-zerti. Mellahi pri Tripolisu itd. 1 Tunizija je ena izmed pred- I njih točk «četrte atlantske I fronte» v smeri Evrope, to je ! oporišče za ameriške bombnike namenjene za razdejanje Evrope. Tuniški narod se tega dobro zaveda. Zaveda se tembolj, ker so. tudi nacisti v drugi svetovni vojni polagali na Tunizijo veliko strateško važnost. Narod tudi ni pozabil, kako e je general Ju in boril 1943. leta ob strani nacistov proti francoskim in anglo-ameriškim četam. Isti general Juin, ki je postal pozneje «generalni rezident» Francije v Tunisu in ki je danes nič manj kot «vrhovni poveljnik suhozem-skih čet atlantskega pakta». Dejstvo, da je prišel na vodstvo atlantskega pakta človek, kot je Juin, ki je bil nacist in krvnik tuniškega naroda, odpira oči slehernemu državljanu Tunizije o pravih namenih tega pakta. V tem tičijo tudi razlogi močnega odpora proti vojnim načrtom. Ta odpor se spaja in povezuje z borbo za narodno neodvisnost. Neodvisnost Tunizije je povezana z ustvaritvijo miroljubne Tunizije. Francoska vlada je do seUaj zatrla v krvi ljudski upor. Na stotine Tunizijcev je padlo, na ulicah Bizerte, Sfaxa, Suse in Tebulbe. Mrtvi, ki so junaki neodvisnosti in miru. Na tisoče voditeljev «Novega Destou-ra» in Komunistične partije se nahaja v ječah. Okrog teh borcev pa je strnjen ves narod, ki hrepeni po svobodi. V ječo so vrgli tudi pisatelja Slimana ben Slimana, člana Svetovnega sveta miru, toda okrog njega je strnjena vsa Tunizija, ki hrepeni po miru. Gotovi smo, da si je tuniško ljudstvo pridobilo v zadnjih bitkah novih izkušenj, na podlagi katerih bo nadaljevalo s še večjo odločnostjo svojo bitko, izgnalo, iz dežele imperialiste ter si priborilo svobodo in mir. France Prešeren, njegove poe- nove stihe in vedo, da bo tudi Dr. France Prešeren zije, njegove žive besede so vedno med nami; v najtežjih urah preizkušnje so nam svetel kažipot. Njegove besede so nas vo-'ile v težki narodno osvobodilni bo bi. za njimi stopamo tudi danes, ‘po isti poti, z istimi gesli: « l'ja bomo našli pot, kjer nje sinovi, si prosii voljo vero in postave.» rn še: «Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan!» Kako iskrene, kako globoke in kako enostavne so te besede! Naše ljudstvo jih živo občuti, zato ni zgolj slučaj, da ob obletnicah njegovega rojstva ali njegove smrti tako spontano občuti poti ebo, da vsemu svetu še in še ponavlja te večno žive besede in jih bo, dokler ne bo rešen težkih okov suženjstva sleherni človek na tej zemeljski obli, dokler si ne bomo bratsko segli v roke vsi ljudje, preko vseh morij, preko vseh meja. Se prav posebno pa se v teh dneh spominjamo naših jugoslovanskih bratov, ki so si svobodo že izvojevali, a so bili zanjo kruto prevarani. Oni s tiho bolečino v srcih ponavljajo Prešer- zanje nekoč napočil dan prave svobode. Zanjo se borijo, zanjo trpijo po ječah, zanjo je marsikdo v teh strahotnih letih tudi žrtvoval svoje življenje. Lelo 1348-1948. Sto let trde borbe in težkih preizkušenj za naš narod. Slovensko ljudstvo je o-stalo, ostala je njegova lepa slovenska beseda, živi tudi veliki Prešernov duh, ki je te takrat vodil slovenske tlačane in jim dal prvi politični program «Zedinjeno Slovenijo». Zavedajoč se pomembnosti dogodkov, ki so se odigravali na svetovni pozornici, se je naš nedosežni vzornik tudi osebno udeležil 1848. leta v Kranju splošne ljudske manifestacije in dal na njej duška svojemu razpoloženju. Prešernova pesem je segla srca in duše Slovencev, ponavljali so jo vsi, ljudstvo, njegovi politični voditelji, umetniki, študentje in celo otroci. Danes občutimo Prešerna še bolj živo med nami. Po resoluciji IV leta 1948 smo se ga še bolj oklenili, njegova pesem nam še glasneje poje. V njej je zatrdilo. da smo na pravi poti, na poti bratstva z vsemi Slovani, k bratstvu z vsemi narodi svita. Naše ljudstvo ni v zmoti, ker KAJ SE VSE LAHKO DOGAJA NA SVOBODNEM TRŽAŠKEM OZEMLJU Skrivnostni «delodajalci» nečloveško izkoriščajo V Trstu obstaja ameriška tovarna, ki izdeluje čevlje iz rafije - Žene, dekleta in celo otroci jim pridejo prav - Za eno uro pletenja zaslužijo komaj 30 lir - Krajevni “posredniki,, so večinoma domači duhovniki V zadnjih časih se je po naših vaseh pojavilo vprašanje delavk, ki delajo doma, t. j. tistih delavk, ki pletejo dolge kite rafije. Po naših vaseh v Dolini, Borštu, Bazovici, Trebčah, Proseku, Sv. Križu, Hre-vatinih, Božičih in ostalih vaseh miljskih hribov, je od časa do časa videti osebe, ki se ne predstavijo prav rade, še manj pa da bi povedale, kdo jih pošilja. Po vaseh zbirajo naše žene, dekleta in celo otroke, katerim izročajo barvane niti rafije, ki jih nato spletajo v kite razne širokosti in dol- Tobačrte delavke so protestirale pred sedežem VU v Trstu r.. iif- K temu stanju je treba še do. 3 balljl Ud!iB / . slstematično ropanje na-?nwvnit; bogastev Tunizije (žito l-ac^ volna) tuniške trgovske ma-k1- “Uržoazije. Kot posledica te-ičn('‘ slanja je vzklilo v ljudstvu i.sal -reijdesetletja kroži med tu-j jf ' *m l judstvom anekdota PrlL e Francije in sicer, da ima Jt, "«i« v Tuniziji le dve mož-1 'kjl 1 izhoda: «ali potni kovček bTreih* mrtvaško krsto». To po- egi e di , da bi morali Francozi £ ‘at‘ šila in kopita ter pri--p 1 deželi neodvisnost ali pa °d‘e ,Spi'ijazniti z dejstvom, da idnL° tuniški narod uprl z oro. čif m v roki. linij, ‘ e Pred par leti je zgleda-(rt,4u-stvar neizvedljiva. Celo enCSolini je skušal še pred le-dW 1942 ustvariti v Tuniziji Krta ‘franC0Sk0 gibanie. seve-z edinim namenom, da bi I °ato polastil te kolonije. In m°i resnici je tudi iztaknil v u-iaIj‘ ni vili v Rimu nekega Ha-5j Ta Burghibo, ki ga je poslal cii-j urnzijo z nalogo, da ustva-likL-Proitalijansko in pronaci-1=, Po Sibanje v škodo Franci-.!aL, °da Burghiba ni imel u-ije a: ker osvobodilno giba-ni bilo še razvito. liikiy1?63 ‘‘Sli Burghiba vodja ^i.()uz^3ne «Nove Destour», o-arrtUm,- atere Se zbirajo milijoni . Jjcev V obsežni fronti, ki «^s komunTstifr"er'' ÌÒ r =o,lfnr) z njimi b°ri proti fran-V 5pmu imperializmu. Burghi-bi . Prišel medtem nedvomno a!ian?°Znania' da borba proti V,L foškemu imperializmu, ki Ttalis naslaniala na drug, to je d#ie Janski imperializem, pač bčfa. pre obroditi kaj koristne-nrtoč , Urgbiba je danes tako re-keibenkJ-azkrinkal Pred svojimi it p dSl-.. Osvobodilno gibanje laf amreč že tako močno. V J^ija predstavlja skupno ' Barn U®imi francoskimi koloni->el- Gih 6Verne Afrike in skupno Vr^i teat Po Bredozemlju. Zara-3d 1940so za^eli Američani že Zerni ... da}je graditi ob se-y J riški obali vojaška o- «Kdo bo poskrbel dovolj hrane za naše otroke sedaj ko ne delamo, ko pa jim te ne moremo preskrbeti dovolj niti takrat ko delamo?» žine ali pa se naravnost pletejo v mreže. Po enem tednu dela se ponovno pojavijo tako. imenovani «delodajalci», ki spleteno rafijo vzamejo, plačajo, če lahko tako rečemo, ženam njihovo delo in jim izročijo drugo. Spletene kite plačujejo na osnovi dolžine in širine. Najbolj ozke 7 lir in pol za meter, najbolj široke pa 13 lir za meter itd. 30 lir na uro Začetnica utegne narediti 3 do 4 metre na uro. bolj vpeljane, toda te so zelo redke, pa naredijo 7 do 8 metrov na uro. Iz tega torej lahko ugotovimo, da je najnižji zaslužek za eno uro dela 30 lir, največji pa katerega se redko kdaj doseže, je 80 lir. Do te vsote smo prišli, ko smo vzeli, da se za meter spletene kite dobi 10 lir. Srednji zaslužek se torej vrti okrog 50 lir na uro. Dodati moramo, da to delo vršijo žene zaradi skrajne potrebe oz., da s tem zaslužkom doprinesejo svojim revnim družinskim dohodkom. Prav zaradi tega delajo v večernih urah, doma. Torej tu je treba še pripisati, da stroški za luč ne pridejo povrnjeni, medtem ko bi se po zakonu moralo tudi to upoštevati/ Na ta način je za-ilužek še nižji. Delavke niso nikjer zavarovane, ne v bolniški blagajni, niti ne vpisane v socialnem skrbstvu. Najhujše pa je, da delavke ne vedo niti. kdo je v resnici njihov delodajalec, ali pa vsaj njegov posredovalec. Da pa sploh ne govorimo o obstoju kakšnih seznamov plač ali kaj podobnega. Le v redkih primerih delavke podpišejo po- trdilo na popirju, kjer je napis skrbno skrit. Značilno je dejstvo, da je krajevni «podjetnik» duhovnik, ki večkrat dà v najem prostor kot skladišče za rafijo kakor tudi za delovišče tistim delavkam, ki ne morejo delati doma. Ravno tako je značilno, da hodijo iskat žene za delo tudi razne «cerkvene miši». V številnih krajih, kot n. pr. v Borštu, je znano, da služi za skladišče- in delavnico tamkajšnji samostan. V neki drugi vasi pa je krajevni «predstavnik» podjetja neka znana svetohlinka. Poleg vsega tega pa so osebe, ki nosijo rafijo po vaseh, pričele s posebno akcijo, s katero strahujejo naše žene, da ne bi povedale o načinu njihovega izkoriščanja. V bližnjih vaseh kot n. pr. v Trebčah, kjer je večje število teh delavk, jim «delodajalci» govore, da so lahko zadovoljne s plačo, ki jo dobijo, medtem ko v Italiji delavke delajo isto delo za dosti nižjo ceno. V Trstu obstaja ameriška tovarna čevljev Obenem pa takoimenovani delodajalci poslavljajo vedno več zahtev. Tako se je pred kratkim dogodilo, da je neka starka z Opčin, ki je prisiljena živeti v obupnih življenjskih pogoj.h in je tudi ona morala zaradi revščine in bede sprejeti te pogoje dela, da bi si zaslužila vsaj kakšno liro, prišla peš z Opčin s 100 metri spletene rafije. Ko je prišla k svojemu «delodajalcu», ki bi moral dokončano delo sprejeti, ji je kratkomalo odgovoril, da delo ni bilo pravilno izvršeno ter ji naročil naj vseh 100 metrov ponovno in bolje splete. Tako se je uboga starka mo- rala peš, po vsem mrazu, vrniti domov. Se težji primer pa se je dogodil neki ženski v Trebčah, ki je znana kot najboljša in najpridnejša delavka. Toda njena «slabost» za «delodajalce» je bila ta, da ni hotela prenašati skrajnega izkoriščanja in ker je hotela, da bi se vsem delavkam nudile vsaj najosnovnejše pravice, so jo mislili ti gospodje prisiliti, da bi razdrla vseh 60 metrov spie tene rafije in da se jim ne bi več prikazala. Ker se je delavka temu uprla, so ji vseeno priznali izvršeno delo, toda drugega dela ji niso dali. V Trstu je znano, da obstaja ameriška tovarna, ki je bila pred kraktim otvorjena in ki izdeluje čevlje iz rafije. Nekateri upravniki tovarne so prepovedali našemu sindikalistu, ki se je namenoma podal do njih, da bi poizvedel o delovnih pogojih delavcev v tovarni. Ali ni morda avto, ki hodi po naših vaseh ter daja in sprejema izvnšeno delo, isti avto, ki vozi spletene kite rafije v isto tovarno? To dejstvo nam je v dokaz, kdo je pravi «delodajalec». Tudi to nam da razumeli, da voditelji a.i eriške tovarne ne dovolijo našim sindikalistom vstop v tovarno. Številne ženske so že zapustile to delo, ker trud in delo še zdaieka m bil poplačan. Ti gospodje se igrajo z bedo in pomanjkanjem našega ljudstva, ki se mora -veliko trudi | ti in biti pripravljeno na težke žrtve, da bi doseglo še tako boren zaslužek. Naša sindikalna organizacije se je za to vprašanje že velikokrat pozanimala in ne bo odnehala vse dotlej, dokler ne bo tudi to delo pravilno plačano. Prešeren nam je govoril resnico. V zmoti so tisti, ki ne poznajo svojega naroda, ki ne prisluhnejo Prešernovi besedi, ki si pred njo maše ušesa. Ko danes spet slauimo Prešerna v naših prosvetnih društvih, nam je, kakor da sedi med nami ter nam govori s svojo toplo besedo o ljubezni in bratstvu. Skoraj ni našega društva na Tržaškem ozemlju, ki ne bi vsako leto prirejalo večjo ali manjšo Prešernovo proslavo. Od mesta do zadnje vasice roma Prešeren z nami s svojo toplo besedo. Zdaj si ob njej otrnemo solzo, zdaj se ji od srca nasmejemo. Kdo ne pozna njegove «Zdravljice», «Orglarčka», «Nezakonske matere» ali «Krsta pri Savici»? Znova in znova recitiramo njegove pesmi in vedno rajši jih poslušamo. Letošnje Prešernove proslave nam bodo ponovna vzpodbuda v borbi za dosego našega končnega cilja, ko: «Rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!» Mario Zafred o sovjetski glasbi Znani skladatelj in glasbeni kritik Mario Zafred, ki je po rodu Tržačan, a živi v Italiji, je imel v ponedeljek večer v Kinu ob morju, v sredo večer pa v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje o sovjetski glasbi ter o znani kritiKi, ki jo je tovariš Zdanov izrekel na nekem zborovanju sovjetskih glasbenikov v Moskvi. Kot je znano je omenje- ir FRANTE prešeren ZDRAVLJICA ^ Prijatiji! obrodile . so trte vince nam sladko, ) ki nam oživlja žile j srce raz lasni in oko, J ki vtopi ( vse skrbi, J v potrtih prsih up budi! t * * * \ Komu naipred veselo Bog živi vas Slovenke, oreiepe, žlahtne rožice; ni take je miatienke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zared nov iz vas bo strah sovražnikov! Miadenč'! zdaj se pi;e Zdravljico, bratje! črno zapet ? Zdravljica vaša, vi naš up; Bog našo nam deželo, ljubezni domačije Bog živi ves slovenski svet, noben naj vam nevsmrtistrup! bratje vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovrazn'ke ’z oblakov rodu naj našga trešči grom; prost, ko je bi! očakov, ker zdaj vas kakor nas jo srčno branil’ khče čas! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, naprej naj bo Slovencev dom, prepir iz sveta ho pregnan, naj zdrobč njih roké si spone, ki jih še tezè! ko rojak prost bo vsak, ne vrag, ie sosed bo mejak ! Na zadn e še, prijatiji. Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; kozarce z:se vzdignimo" otrok, kar ima Slava, ko smo zato se zbratTi, vsi naj si v roke sežejo, ki dobro v srcu mislimo; da oblast dokaj dni in z njo čast, naj živi ko pred, spet naša bosta last! vsak, kar nas dobrih ie ljudi! PRIREDITVE: 1 štvene prosvetne moči in to: mla- Danes, v soboto, 2. februarja ob 1 dinke z igrico «Dve teti», pio-20. uri je v PD «Marušič» v r0- j nirčki-recitatorji ter nadebudni colu (gostilna pri Zajcu) kultur-1 harmonikar- Adrijan Uršič. Kot ni večer. Gostuje mladinska lepega petja bo razveselil domači pevski zbor s skrbno naštudiranim sporedom. Tov. A-leksej Gerlanc bo ob tej priliki predaval o zanimivi snovi, tikajoči se prvenstveno naše mladine. Pridite v čim večjem številu! dramska skupina PD Cebulec na kritika tov. Zdanova silno ! veseloigro «Svakinja». Ljubitelje razburila buržoazne glasbene ln neglasbene kroge na zapaduj~ ki so koj za tem s podvojeno vnemo trobili v svet, češ da sovjetskim skladateljem diktira celo sam Stalin, kako naj komponirajo in podobne izmišljotine. Resnica pa je le ta, da je tov. Zdu-nov takrat opozoril skladatelje, naj delajo v duhu časa, naj bodo njihove stvaritve resnični Izraz socialistične družbe. Opozoril jih je tudi, naj se povrnejo k tradicijam slavnih ruskih skladateljev Glinke, Musorgskega, Rimski-Korsakova in dr. Po zaslugi te kritike je bilo na polju sovjetskega glasbenega ustvarjanja marsikaj izboljšano. Zlasti v zadnjem času smo priča novim velikim delom, med katerimi prav gotovo prednjačijo dela Šostakoviča. Naši javnosti je gotovo že znano, da skladatelj Zafred, k; je uglasbil med drugim tudi glasbo za italijanski film «Achtung, Banditen!» danes komponira Cankarjevega Hlapca Jerneja. Danes, ob 20.uri je v PD «Vesna» v Križu važna odborova seja, obvezna za vse člane odbora. * * * Občni zbor v PD «B. Kolarič» v Sv. Barbari V soboto, 9. februarja ob 20. uri bo imelo prosvetno društvo «Bžidar Kolarič» v Sv. Barbari svoj redni letni občni zbor. Ker le-ta sovpada z obletnico smrti našega pesniškega prvaka Franceta Prešerna, bo društvo obenem ta dan tudi dostojno proslavilo največjega slovenskega pesnika. * * * Danes teden, 9. februarja ob 20. uri priredi slovenska sekcija PD «Tomažič» kulturni večer, na katerem nastopijo najmlajše dru- Prizor iz «Hlapca Jerneja», ki so ga v Avditoriju igrali člani dramske družine PD iz Doline s sodelovanjem Ljudskega odra iz Trsta. gost se predstavi igralska skupina PD «Cebulec» z veselo enodejanko. Da bi bila udeležba čim lepša, bo spored tako v slovenščini kot v italijanščini, za ves društveni prosvetni aktiv. Občni zbor v PD «Haas» na Vrdelci V torek, 29. t.m. se je vršil v PD «Haas» občni zbor ob številni udeležbi društvenega članstva. Otvoril ga je predsednik tov. Požar, nakar je sledilo blagajniško in tajniško poročilo. Iz njega je razvidno, da je bil stari odbor, kljub težkočam, s katerimi je imel opraviti, v splošnem precej aktiven, zlasti z-organizacijo društvenega sedeža in športnega igrišča. Kulturna stran njegovega prizadevanja je sicer nekoliko trpela, zato pa jo bo novi odbor, ob podpori vsega članstva, v tej poslovni dobi bolj poživel. Novo ustanovljena mladinska igralska skupina se pod vodstvom marljivega tov. Rajka Godine že pripravlja za svoj prvi nastop. Tudi mladi harmonikarji se krepko vadijo. Iz smernic, ki jih je podal ob zaključku občnega zbora novo izvoljeni predsednik tov. Franc Gombač, je očitno, da bo kulturno delo na Vrdelci Skoljetu spet zaživelo! * * * «Prevara» v Trebčah Dramska skupina «Zarja v svobodi» iz Prečnika-Sempolaja je zadnjo nedeljo ponovno izpričala svojo lepo zmogljivost z uprizoritvijo Standekcrjcve «Prevare» v Trebčah. Lepa igra je navdušila številno občinstvo, ki je kljub slabemu vremenu do kraja napolnilo na novo opremljeno dvorano Prosvetnega doma. Treben-ct si želijo še več takih iger ter so goste povabili na čim prejšnje svidenje. Dramska družina pa, ki pod tako težkimi pogoji in v najslabših vremenskih prilikah opravlja svojo velevažno kulturno misijo med našim ljudstvom, zasluži priznanje in pohvalo! 5. NADALJEVANJE VIII. Čedalje bolj glasno so se razlegale za ulicah pesmi, vzkri-ki in .krohot. Gručam prerivajoče se vesele mladež! so se pridruževali, prišleci iz sosednih vasi. Fantje so se šalili in noreli do site volje. Med kolednicami se je tu in tam glasila tudi kakšna vesela pesem, ki jo je sproti zložil kakšen mlad kozak. ,‘ar si zmisli nekdo iz tolpe fantov in namesti) kolednice zapoje pesem, ki se, navadno poje r\a Silvestrovo: Sčedrik, (1) vedrih Dajte varenik,(2) Kopico kašice, „ . Košček klobasice! »i so zaploskali. Mala okna so se odpirala in starke, ki so Ostale s st rački same doma, sc pomolile iz oken suhe roke in spustile med tolpo' klobaso ali kos potice. Fantje in dekleta BOŽIČNA NOC NIKOLAJ VASILJEVIČ GOGOLJ zamahnil z roko in odhitel. «Kam, Vakula?» so kričali fantje za njim. «Zbogom, bratci!» jim je zaklical kovač. «Daj, Bog, 'da se da se je komu zataknila v grlu ribja kost, ga je znal Pacjuk kako pridem do vraga?» pomagati! Kar bo, pa bo. Prisiljen sem prosili za pomoč samega vraga. Kaj praviš, Pacjuk, kaj mi je storiti?» racjUK, ki je bil doslej trdovratno molčal, je odgovoril kovaču, ne da bi se nanj ozrl; «Ce potrebuješ vraga, pojdi k njemu!» In je žvečil naprej svoje cmoke. «Prav zaradi tega sem prišel k tebi,» je dejal kovač in se debeiuharju vnovič priklonil: «kdo drugi kakor ti mi more pokazati pot k njemu?» Pacjuk ni odgovoril besedice in zmetal vse zadnje cmoke. «Dragec usmili se me, ne zavrzi moje prošnje!» je silil vanj kovač. «Ce potrebuješ svinjine ali klobas ali ajdove kaše ali, recimo, platna, pšena ali česa drugega... kakor je to navada pri dobrih ljudeh... ničesar mi ne bo žal. Povej mi, tako spretno udariti s pestjo ,v hrbet, da je bilo precej vse «Kdor nosi vraga na plečih, temu ni treba daleč hoditi,» so podstavljali vreče in lovili podarke*'Tukai To “fant'1 UCK'\el',d bomo videli na onem svetu, na tem ne bomo nikdar več ja bila morebiti njegova lenoba, morebiti pa tudi to, da se je strani obkolili dekleta; krik in vik; eden ie zalučal*>«»«> \nea- * skupaj vasovali. Zbogom! Imejte me v dobrem spominu! Re- od leta do leta tako debelil, da že ni mogel zlesti skozi nobena zapisana debeiuharju na čelu. «Kaj pravi?» je nemo spraševal J___rloVIktil bifuni 'i!, ...... : J lceP° SbCga, ‘ ’ '■ ’ ' " ’ " " " " dobro. Zadnje čase so Pacjuka le redko videli. ' Vzrok temu je ravnodušno odgovoril Pacjuk, ne da bi se premaknil. Vakula je zijal vanj, kakor da bi bila razlaga teh besed drugi je dekletu iztrgal iz rok vrečo cite očetu Kondratju, naj bere sveto mašo za mojo grešno vrata. Zato so bili vaščani prisiljeni sami iti k njemu. tami Tam so dekleta oprezovala fanbi ^mudobn'- dušo. Tako sem se poganjal za posvetne zadeve, da sveč pri da je z vrečo vred zletel po tleh Videt Z Z pMàh dvorca i« Božje Matere nisem poslikal. Vso Po teh besedah je, kovač z majhno vrečo na hrbtu stekel ie kakor nalašč stala tako visoko, da se je njen rob točno do dalje.. so potrebovali pomoči ali nasveta. Videlo se iim le d-FiVhVivf’ ‘J'A,oua“ “uul,lvurta m DO*Je “aiere nisem posuitai. vso Kovač je nekoliko s strahom odprl vrata in videl, kako volja veseliti se in noreti celo noč. Noč je bila kakor nalašč ■ ™|?vino’| ki je shranjena v moji skrinji, zapuščam Pacjuk po turško s podvilimi nogami sedi na tleh pred jasna in topla, mesec pa se je zdel še svetlejši od bleščave 'J1' snega! Kovač se je ustavil in poslušal petje. Razločil je glas in ' s drobni smeh Oksane. Kovaču so se zatresle vse šile; vrgel je’ «Zmešalo se mu je,» so rekli fantje. s sebe velike vreče, tako da je dijak, ki se je nahajal na dnu «Izgubljena duša!» je pobožno zamrmrala starka, ki je ene, bolno zastokal, starosta pa je glasno zavzdihnil. Obdržal je 3‘a mimo' «‘Moram hitro povedati vsem ljudem, da se je samo malo, v kateri je bil vrag, in se pridružil gruči fantov kovač obesil.» ki so sledili za dekleti. ’ IX. «Tam je» je vzkliknil. Stoji kakor carica, črne oči se ji Vakula je nekaj časa tekel, nato pa je obstal, da se neko-bieščijo ko zvezde. Čeden fant ji nekaj pripoveduje. Mora '‘ko oddahne. «Cernu neki tako bežim,» je pomislil, «saj še ni P°klonil. biti nekaj zabavnega, ker se smeji. No, pa ona se vedno smeji.» vse izgubljeno. Se nekaj poskusim: k Zaporožcu Pacjuku tre-«Ti si tu, Vakula? Zdravstvuj!» je rekla krasotica s tistim bušniku pojdem. Pravijo, da pozna vse hudiče In da more znanim smehljajem, s katerimi je Vakulo pripravila ob vso V5e> kar hoče. Kar pojdem, saj dušo sem pogubil tako ali pamet. «Ali si kaj nakoledoval? Vreča ti je majhna. Čevelj- drugače!» čkov, katere nosi carica, mi seveda nisi prinesel. Prinesi mi Ko ie vrag v vreči slišal te besede, je od samega veselja njegov obraz in njegova na pol odprta usta so bila pripravljena požreti prvo Pacjukovo besedo kakor cmok. Toda Pacjuk je molčal. Zdajci zapazi Vakula, da pred Pacjukom niso bili več ne majhnim sodom, na katerem je bila skleda s cmoki. Skleda cmoki ne sod, pač pa sta stali pred njim na tleh dve leseni skledi: v eni so bili štruklji, v drugi smetana. Nehote so se tikal njegovih ust. Ne da bi ganil en sam prst, je Pacjuk sedaj njegove misli osredotočile okoli te jedi. «Radoveden sklanjal nad skledo glavo, srebal iz nje čorbo in od časa do sem,» si je dejal, «kako bo Pacjuk zdaj jedel. Prikloniti se ne časa z zobmi popadel cmok. «Ta je pa še bolj len ko Cub,» je mislil Vakula pri sebi. «Cub jé vsaj z žlico, temu se pa niti roke ne ljubi vzdigniti.» bo hotel, da bi jih lovil, kakor je cmoke, pa tudi lahko ni: štrukelj je treba najprej pomočiti v smetano.» Komaj si je Vakula to mislil, je že Pacjuk odprl usta, po- Pacjuk je bil tako zamišljen v svoje cmoke, da niti za- gledal štruklje in še bolj široko odprl usta. V tem hipu je pazil ni, kako je vstopil kovač in se mu že na pragu globoko štrukelj skočil iz sklede, se zvrnil tleskaje v skledo s sme- tano, še prevrnil na drugo stran in nato skočil Pacjuku na-«Prišel sem k tvoji milosti, Pacjuk,» je dejal Vakula in se ravnost v usta- Paciuk ga je pogoltnil in zopet odprl usta in štruklji so drug za drugim na enak način poromali v nje-pa zopet začel otepati gova usta' °n se P°trudil samo toliko, da je vsakega prežvečil in pogoltnil. «Glej čudo!» si je mislil kovač, ki je od začudenja kar zijal. Kar vidi, da se štrukelj pripravlja, kako bi tudi njemu priklonil v drugo. Pacjuk je dvignil glavo, nato cmoke. «Ti si, prosim te, ne zameri...» je začel kovač, ki je čeveljčke pa bom. tvoja...» Zasmejala se je in odhitela z de- Poskočil. Kovač, ki je mislil, da je to stvar sam povzročil, je iskal pravih besed, da ne bi Zaporožca spravil v slabo voljo, kleti. Kovač je obstal na mestu kakor vkopan v zemljo. «Ne 5 Pesti° udaril po vreči ,si jo popravil na plečih in jo mahnil «ne govorim tega, da bi te žalil — ti si pravijo, nekoliko v skočil^ v usta. res je skočil in mu že usta pomazal s smetano, morem», je dejal naposled. «Moj Bog, zakaj je tako vražje k Pacjuku trebušniku. sorodu s hudičem.» Kovač je sunil štrukelj vstran in si obrisal usta: ni maral sorodu s hudičem.» lepa? Njen pogled, njene besede, vse,"vse mi žge dušo... Ne, Pacjuk trebušnik je bil svoje čase Zaporožec. Ali so ga Komaj je Vakula spregovoril te besede, se je že ustrašil, vražje jedi. Razmišljal je, kakisna čudesa se dogajajo na tem ne morem več tega prenašati. Treba je napraviti konec tem z Zaporožja izgnali ali je sam zbežal od tam, tega nihče ni da se m lzrazil Preveč naravnost in povedal preveč robato, svetu in kaxsm zvijač lahko nauči človeka nečista sila. Se mukam. Naj propade moja duša. Pojdem in se utopim!» vedel. Na Dikanjki je živel že deset, če ne celo petnajst let. Ker se bal. da ne bi Pacjuk zagrabil za sod skupaj s skledo ,, J 'e bil prepričan, da mu samo Pacjuk more pomagati Odločno je odkorakal naprej in dognal tropo deklet ter Ispočetka je živel kakor pravi Zaporožec: delal ni nič, spal in m.u '° zalučil v glavo, se je nekoliko odmaknil in si obraz pristopil k Oksani. «Z Bogom, Okšana!» ji je zaklical. «Išči si ves dan, jedel za šest koscev in izpil skoraj v dušku celo zakri* z r°k°» da mu ne bo gorka čorba obrizgala obraz, ženina, katerega hočeš, mene ne boš več za nos vodila. Na vedro; to ni bilo zanj nič, zakaj bil je čez mero širok. Nosil tem svetu se ne vidiva več.» je tako široke, hlamudrave hlače, da nog sploh ni bilo videti, spravil na cmoke. Pacjuk pa je kovača samo za hip pogledal in se zopet Oksana se je začudila in hotela nekaj reči. Kovač je samo naj je še tako široko stopal; bil je popolnoma podoben sodu, Kovača je to obnašanje debeluharja ohrabrilo, zato je ki se vali po cesti. Zato so mu dali priimek trebušnik. Komaj nadaljeval: «Prišel sem k tebi, Pacjuk, da mi pomagaš. Bog (1) Kolednice so se pele na Božič, na Silvestrov večer pa tako imenovane ščedrovke (od tod beseda ščedrik). Na večer pred ,lllr. Novim leto Ukrajinci «ščedrujejo». Običaji so podobni koledovanju. p ,. , , (2) Varenik je cmok, nadevan s skuto, kislo smetano ali racJUKa, ta češpljani in drugim sadjem. čarovnika. pa je izgovoril samo nekaj skrivnostnih besed «Se enkrat se mu bom poklonil in ga prosil, naj mi dobro razloži...» Zdajci se kovač zdrzne. Spomnil se je, da je danes božični večer. «Danes je post, hudič pa jé štruklje s smetano. Ali nisem norec? Stojim tu ko lipov bog in si nabiram grehov! Proč!...» In pobožni kovač je naglo zbežal iz Pacjukove koče. Toda vrag, ki je sedel v vreči in se že vnaprej veselil, ka--x • "x -t. 111 , , . 7 . , -v- ao kovača dobil v svoje kremplje, je trdno sklenil, da mu POk''Cal‘ VaČ včasih vple al v pogovor tudi kakšno tujo besedo; te- tak dra?ocen plen ne sme uiti. Komaj je kovač spustil vrečo ga se je bil nauči v Pollavi, kjer je slikal stotniku leseni na tla, že je hudič sk„čil ven in ga zajahal. je preteklo mesec dni, odkar se je pojavil na vasi, pa so ga ti daj vsega dobrega v izobilju pa kruha v proporciji!» (Ko- kc, bil kova5a’dob , v svoie kremo!ie ie trdno sklenil že vsi imeli za čarovnika. Ce je kdo zbolel, so nokiieeii „ ---------...J: i..=, k0 °° K°vaca d(,0“ v svoje kremplje, je trdno sklenil, da in bolezen je zginila, kakor bi odrezal. Ce se je primerilo, plot.) «Meni grešniku je umreti! .Nihče na svetu mi ne more (Se nadaljuje) m TAM. TUDI LIPARJI SE RAZBURJAJO — Da je uspeh nabiralne akcije za kavcijo v pravdi proti titofašistilni kliki, za tr-taSko titovsko zalego kot mrzel curek, ni v bistvu nič čudnega, ker ni to ne prva in ne zadnja politična klofuta titovski kamarili. Zaradi tega se titofašisti na vse pretege repenčijo, kot petelin na gnoju. Značilno pa je, da uspeh te akcije nedvomno peče tudi liparje, ki so dali duška v zadnji «Demokraciji:» svojemu Petelinjemu sračenju. Prevajalci ameriških «sencazij» izza «železne zavese so docela ponesrečeni s svojimi «ugotovitvami», da «gre vidali-jevcem ta akcija slabo izpod rok«. Na vsak način jim toplo priporočamo, da si nabavijo čimprej dobra očala, seveda ne bi smela biti «made USA». Revčki so postali namreč zelo kratkovidni. S svojim čvekanjem o «anonimnih» in «prikritih pomembnejših zneskih»; pa kažejo, da jim je začel pešati tudi um.. Siver je razumljivo, da pečejo liparske petolizce atomske svobode še prav posebno tisoči imen slovenskih komunistov in simpatizerjev, ki jih objavljata tedensko naš list kakor tudi «Lavoratore». Saj to je tudi pravi razlog njihove «kratkovidnosti». Prispevki slovenskih vasi jih jezijo in jim ne dopuščajo mirnega spanca. To pa posebno, ker je mobilizacija našega ljudstva za obrambo partijske imovine v kričečem protislovju z njihovimi «prerokbami» o «razkroju komunističnih vrst». Niti ene niso zadeli. To je res vražja smola za liparje, ki že danes blebetajo o «izgubljeni pravdi». Res je, da so sami dohtarji in «študirani» ljudje, kljub temu pa si vseeno dosti upajo, ko že v naprej «modrujejo» o «izgubljeni» pravdi. Pa jim vendar ni kdo «od zgoraj» kaj pošepetal? Tudi titovci so namreč «gotovi», da bodo pravdo dobili. Ali so morda eni in drugi bolje poučeni od sodnikov samih? ŠKANDALOZNO DEJSTVO — Cona B uživa že sedmo leto «blagodati» «socialistične» oblasti. Kljub temu pa gledališče v Kopru nima še danes niti ogrevalnih naprav, Ne, to niso ni-kake «ko minf or mistične klevete». Do te ugotovitve je prišel «Primorski dnevnik» sam, ko je 20. januarja pisal o «škandaloznem dejstvu», da se uprava gledišča ni pobrigala za kurjavo ob priliki neke premiere. Pisunu pa se je očividno zaletelo, ker revček morda ni niti vedel, kaj je dejansko na stvari. Drugače bi brez dvoma molčal. Tako pa je uprava Ljudskega gledališča v Kopru poslala «Primorskemu» pojasnilo, ki v resnici marsikaj pojasnjuje, kar pa ne dela nič kuj dobre reklame «socialistični» oblasti. Stvar je namreč v tem, da «gledališka dvorana niti njeni stranski prostori nimajo nikakih ogrevalnih naprav». In to je menda edino gledališče v Kopru. Tokrat se popolnoma strinjamo, da je to «škandalozno dejstvo», ki je pa le posledica prevelike «skrbi» «socialističnega» režima za razvoj kulture. Seja v Miljah Brezbrižnost ostalih skupin V sredo zvečer je zasedal občinski svet v Miljah. Čeprav je bila seja nedvomno izredne važnosti, posebno ker je bil na dnevnem redu občinski proračun za leto 1952, sta bila prisotna, razen naše skupine samo dva svetovalca opozicije, 1 demokristjan ter 1 socialdemokrat. Skoro popolna odstot-nost svetovalcev političnih strank je pač najboljši dokaz, da so jim občinske koristi deveta briga. Po odobritvi sklepov upravnega značaja je odbornik tov. Prodan prečital poedine postavke proračuna ter dal nekatera pojasnila, za katera je vprašal svetovalec dr. Creva-tin. Proračun je bil nato odobren. Na predlog župana se jesensko zasedanje ni zaključilo in. je s tem dana možnost občinskemu svetu, da se zopet sestane, v kolikor bi se pojavila nujna potreba. ES za proslavo žrtev iz leta 1902 Enotni sindikati so vložili v tem tednu prošnjo za dovoljenje zborovanja in povorke, ki bo 10. t.m. v proslavo 50. obletnice februarske stavke in prvih delavskih žrtev iz leta 1902. Povorka bo krenila iz Garibaldijevega trga do pokopališča, kjer bosta imela preslavna govora tov. Ernesto Ra-dich in Markovič Alojz -Zvonko. Dne 12. t.m. pa bo v Kinu ob morju svečana skupna proslava. ki jo organizirata Komunistična partija STO in tržaška federacija Italijanske socialistične stranke. Govorili bodo za KP STO tov. Rogassi in Vrabec, za PSI tov. Polil. Predsedoval bo tov. Juraga. Protestno zborovanje v «Škamperle» V četrtek. 7. t.m. ob 20. uri bo v dvorani P/D. «S. Škamperle» pri Sv. Ivanu protestno zborovanje proti nameravanemu izgonu društva iz Ljudskega doma. '////////////////////////////////////'////////////////////////////////, DELO Z UKAZOM 18 V.U. SO BILE s 1. februarjem povišane najemnine Novo breme na rame delavstva - Povprečni povišek znaša 25 odst. Včeraj je stopil v veljavo ukaz št. 18 VU, ki nalaga tržaškemu prebivalstvu, posebno pa revnejšim slojem novo težko breme. Z navedenim ukazom je VU namreč določila ponovni povišek najemnin za stanovanja in prostore za drugo uporabo. Povprečni povišek znaša 25 odstotkov, za luksuzna stanovanja 50 odstotkov, dočim se za stanovanja, ki so bila dana prvič v najem med 1 januarjem 1946 in 28. februarjem 1947, poviša najemnina za 10 odstotkov. Ne prihajajo pa v poštev stanovanja najnižje kategorije, to je v kleteh, ali z enim prostorom in brez pritiklin, barake in slična. Tudi tokrat je VU postopala povsem na svojo roko, ne da bi upoštevala težnje in mnenja javnosti ter pristala vsaj na razgovor z vodstvom Združenja za pravico do stanovanja. Cim Citajte in širite list «ZA LJUDSKO ZMAGO», glasilo jugoslovanskih političnih emigrantov, ki živi. jo v L. R. Madžarski. je tržaška javnost zvedela, da je bil v Italiji odobren zakon za povišanje najemnin, se je takoj dvignil iz ljudstva odločen glas proti razširitvi tega zakona na naše ozemlje. VU pa je raje poslušala nasvete privilegiranih krogov in docela prezrla realna dejstva, ki odkrito govorijo proti vsakemu povišku. Vrhovna oblast se ni niti najmanj vprašala, kako bodo zmogli to novo breme deset tisoči delavskih družin, brezposelni, upokojenci, vdove in v splošnem vsi, ki se v današnjih bednih pogojih le s težavo preživljajo. Jasno je, da je. vest o novem povišku izzvala med prebivalstvom veliko ogorčenje, ki so ga delavci iz večjih tovarn in delovišč že izrazili s številnimi protesti na VU in zahtevo, da se ukaz o povišku takoj prekliče. Civilne oblasti, od župana, občinskega odbora pa do conskega predsednika, so pokazale tudi tokrat svojo popolno brezbrižnost. Bartoli ni smatral potrebno sklicati občinski, svet, ki je poklican, da razpravlja o vprašanjih, katera so za prebivalstvo življenske važnosti. Nič boljše ni zadržanje conske, ga predsednika, ki ni v tem pogledu niti mignil z mezincem. Nasprotno, demokristjan-Sko časopisje celo odkrito odobrava poviške. Za pravdo proti titovecm (Nadaljevanje s I. strani) dano 85, Zannini Armando 50, Grabar Marino 50, Metlika M;-ro 50, Bratoš Alojz 100, Vogler Stanko 50, Zennaro Loredana 50, Novak Peter 200, Bossi Eli. gio 100, Micheli Vid 50, Puntar Karlo 50, Kogoj Mario 50, Lon-go Niko 200, Koren Franc 200, Josip Rengo 100, G. Crevatin 100, Zobec 500, Malussi 1.000, I. Starace 100, Marsič 50, Sancin 100, Galiano 100, Scoria Luciano 500, Corsi Andrea 500, Toffano F. 100, Pelos 100, Per-tot 100, Malusa D. 100, Furlan M. 240, Sancin Lucijan 50, Pal-mirano S. 100, Ražen 100, Sto-kelj 50, Cej 100, Božič 1.000, Godina M. 100, Stanič 50, Pavel Cok 200,M. Tadino 100, M. Godina 500, Stule Ivan 50, Mi-chelus Romano 50, Kozina Anton 100, Jerina Herman 50, Zlobec Just 50, N. N. 100, Bon Emilij 100, Beltrame Marij 100, Zernovitz Edvard 100, Cebron Anton 100, Cotič Jakob 500, Bruna Franc 50. (Punta Sottile) ‘740. Fontanot Gino 500, lire. Zu-pin Giordano 200, Pizzamus Edi 300, Novel Mario 200, Apostoli Ivan 300, Braini Guido 300. Balbi J. 250, Pečar J. 250, Pizzamus V. 200, Della Rosa Mario 150, Viola Karel 300, Javornik Karolina 100, Balbi Avg. 300, Donadel Gaetan 200, Viola Josip 50, Javornik Ivana 100, Škerjanc Anton 150, Cereali Jos. 150, Tul Ivan 200, Apostoli Marino 250, Tul Lovrenc pok. Jos. 500, Bertok Silvan 200, Bertok Mario 500, Bertok Lucian 500, Zanghi-rella Ondina 100, Zidarič Urša 100, Tomasini S. 300, Apostoli Ivana 100, Pizzamus Bruno 150, Balbi Nino 100, Cijak Lovrenc 200, -Cijak Ivan 200, Korošec Antonija 150, Miloch Celeste 150, Bonača Modra 200, B-aico Giordano 100, Milich Anton 150, Balbi Albin 250, Samec Alojz 300, Novel Rudolf 30C, Tedesco Liberato 300, Rapo-tec Viktor -50, Irovec Guerrino 200, nabrano med prebivalci v Božičih 3.850, Depanger Umberto 100, Monsalvi Ernest 200 in krožek Alma Vivoda v Cam-porah 5.000 lir. V Podlonjerju so prispevali: Kranjec Franc 100 lire, Poggi Emilija 100, Burolo 50, Gresin Marija 100, A polonio 100, Bianche! 100, N. -N. 50, Sudic 140, Ferluga Alojz 150, Cok Avguštin 100, Svetina AntonMa 40, Prelc Angela 100, Prelc Pepi 100, Mahorčič 50, Kuret 20, Cnk Anton 130, Cok Valerla 100, izkupiček srečolova 1.480, Balde 30, Jurčič 50, Zulijan 30, Bruzina 57, Slavko 100, Mitko 50, Nino 50, Grgič 50, Ernesto 20, Grilanc 25, Guštin 25, Piero 257"Lino 70, Narda 20, Dario 25, Giorgio 50, Cesco 30, Trio 50, Mersič 20, Germa 50, Čermelj 50, Cok 25, Mohorčič 15, Gorjan 80, Prelc 100, Valič 10. Afrič 60, Valič 100, Valič 50, Tonini 20, Gregoretti 30, L: mierci 80 lir. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale prispevke, ki so dospeli v tem tednu, objavili v prihodnji številki. TISOČE DAVKOPLAČEVALCEV NI ŠE VLOŽILO PRIJAVE ZAMUDNIKOM JE TREBA DATI možnost da uredijo svoj položaj Prekratek rok je kriv zamud - Edino Zveza malih posestnikov se je zavzela - Kaj nameravajo ukreniti oblasti V četrtek 31. t. m. je zapadel rok za vložitev davčnih prijav za leto 1950 na podlagi Vanonijevega davčnega zakona, ki je bil razširjen tudi na naše ozemlje. Tudi v tem primeru je postopala VU povsem svojevoljno, ne da bi sploh upoštevala utemeljene pritožbe in predlogov za podaljšanje tega roka. Dejstvo je, da je bilo do srede zvečer vloženih le kakih 8000 prijav .dočim je v coni A prilično 20.000 davkoplačevalcev, ki bi morali vložiti prijavo. Prekratek rok, kompliciranost zakona kot takega kakor tudi izpolnitev formularja, prepozno razdeljevanje med davkoplačevalce, to so le nekateri izmed vidnejših in docela tehtnih razlogov, da imamo danes na tisoče davko- Ravnateljstvu CRDA se ni posrečila nakana Nadaljuje se borba tobačnih delavk msmsmmm V nedeljo zjutraj je bila v spominskem parku pri Sv. Justu svečana proslava tov. Zeffirina Pisonija. Kljub slabemu vremenu se je zbralo ob spomeniku večje število njegovih prijateljev in znancev ter članov IK naše Partije. V svojem govoru je podal tov. Jaksetich kratek življenjepis vztrajnega norca za pravice delovnega ljudstva, ki je v prvih letih sodeloval tudi pri «Lavoratore». Stalno so ga preganjali fašisti in pozneje nacisti, ki so ga tudi internirali v Dachau, kjer je umrl 28. januarja 1945. * * * iESTITKE — Tovariši iz ce-; v Ricmanjih iskreno česti-a tovarišici Viktoriji Dussi in :nemu možu, ob rojstvu sinčka. Prejšnji teden se je morala zagovarjati pred tržaškim sodiščem skupina fantov iz Trebč, ki so bili obdolženi, da so postavljali ovire čez cesto, poškodovali več lesenih vrat. in ograj pašnikov ter razbili vrata nekega ameriškega igrišča. Ta dejanja, ki k sreči niso imela posledic za promet, pa so — kar so tudi sami izpovedali na sodišču — izvršili v pijanosti. Sodišče je oprostilo Elia Cuka zaradi mladoletnosti, Viktor Kalc in Marino Cuk sta bila obsojena na 8 mesecev zapora pogojno, Just Žerjal na 9 mesecev zapora, ki jih bo moral odsedeti ker je pil že enkrat kaznovan; Malalan Livio, Aldo Cuk in Giulio Calzi so bili oproščeni, ker niso zagrešili dejanja, Attilio Ferluga je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. *** Z motivacijo, da dejanje ni kaznjivo, je bil prejšnji teden oproščen na sodišču tov. Bruno Berlocchi, ki ga je ustavil aprila 1950 neki, očividno zelo vnet policist, čim je tov. Bertocchi nesel nekaj izvodov «Unità» svojim prijateljem in znancem. Oprostilna razsodba nam še enkrat potrjuje, da raznašanje tiska ni nikako kaznjivo dejanje. *** Preteklo soboto zvečer je izvršil samomor 43-letni Libero Todone, stanujoč v ul. Pallini 4. Skočil je skozi okno stanovanja, ki se nahaja v III nadstropju ter izdihnil med prevozom v bolnico. *** Civilno in kazensko sodišče je v ponedeljek odbilo priziv tov. Luciana Morgana (Pinguino), ki ga je slednji vložil proti krivični razsodbi prve inštance. Tov. Morgan je prišel pred sodišče na ovadbo titofašističnega prvaka Eugenija Laurenti, ki je trdil, da je bil napaden od skupine neznancev, med katerimi je spoznal Morgana, čeprav ni niti vedel za njegovo ime. Značilno je tudi, da je vložil ovadbo šele 85 dni po dozdevnem napadu. Kljub neovrgljivim dokazom, ki jih je prinesel tov. Morgan v svojo obrambo ga je sodišče prvič obsodilo na 3 mesece zapora pogojno. V prizivu pa je bila ta krivična razsodba potrjena. *** Med delom v kamnolomu v Ricmanjih se je v ponedeljek opoldne ponesrečil 52-letni Lo- vrenc Hrvatič iz Ricmanj 46. Na nogo mu je padel velik cementni blok in ga močno poškodoval na gležnju desne noge. Ce ne nastanejo komplikacije bo okreval v 15 do 50 dneh. *** Na tragičen način je v torek končal življenje 61-letni Carlo Turrolo. Iz obupa zaradi neozdravljive bolezni žene, je skočil skozi okno stanovanja v ul. Enrico Toti 19. Samomor je izvršil še pred polnočjo, truplo so namreč našli sostanovalci v prvih jutranjih urah. Zdravnik RK je ugotovil smrt zaradi zloma tilnika. Občina opozarja vse trgovce in veletrgovce, da morajo predložiti v svrho pregleda za leto 1952 svoja dovoljenja (licence) do 31. marca t. 1. Predložijo jih lahko osebno ali potom svojih organizacij, na oddelku za trgovska dovoljenja, ul. Rettori 2, II. (soba št. 247). *** V dneh od 24. do 30. januarja se je rodilo 55 otrok in 2 mrtvorojena, umrl je 71 oseb, porok je bilo 23. Nedvomno se lahko ugotavlja, da se je ravnateljstvo GRDA prepričalo o zgrešenih računih, ki jih je delalo na račun delavstva v ladjedelnici Sv. Marka. Da bi se izognilo izvedbi sporazuma o odpustih in razpravljanju tega vprašanja s sindikalnimi zastopniki, se je, za zaposlitev delovne sile posluževalo zunanjih tvrdk. Vsi delavci, bodisi tisti, ki so bili zaposleni potom teh tvrdk, kakor tudi tisti, ki so bili sprejeti neposredno, pa so dali ponoven dokaz zrelosti, sindikalne zavesti in solidarnosti. Pravilno so ocenili veliko važnost tega problema kakor tudi potrebo dosledne in enotne borbe ter izvedli plodno bitko. Ravnateljstvo GRDA kakor tudi Udruženje industrijcev, sta morala, kljub ugodnemu mnenju, ki ga je dal Urad za delo, odstopiti od svojega nepopustljivega stališča ter pristati na sporazum o odpustih, o katerem sta morala končno razpravljati s sindikati ter priti do sporazuma, ki naj zadovoljuje prizadete delavce Delavci ladjedelnice Sv. Marka pa znajo tudi pravilno oceniti izid te težke borbe. V njihovih komentarjih je vidno zadoščenje in odločna volja za nadaljno borbo, v kolikor bi jih hotelo ravnatelistvo ladjedelnic zopet ukaniti. Nič čudnega, da je hotela ti-tofašistična agentura izrabiti tudi to priliko, da pokaže ljubljanskemu štabu vso doslednost svoje provokatorske vloge. Vse njihovo umazano časopisje se je razpisalo o tej borbi na dolgo in široko. Ze v začetku so čvekali, da je borba brezuspešna in absurdna. Ko se je pa borba končala je titovsko slovenski trobilo zopet privleklo na dan svoje običajne in oguljenje šlagerje o izdajstvu Enotnih sindikatov in o njihovi podrejenosti Delavski zbornici. Vsaj, da bi bili nekoliko bolj originalni! Tobačne delavke nadaljujejo še vedno odločno borbo za dosego svojih pravic. Tovarna je namreč še zaprta in novo imenovana komisija ni še zaključila preiskave. Ravnateljstvo pa se skuša izmikati izplačilu vseh dnevnic, ki so jih zgubile zaradi zapore. Tobačne delavke povsem upravičeno vztrajajo na zahtevi glede izplačila dnevnic, kakor tudi za izboljšanje delovnih in mezdnih pogojev. V tej vztrajni borbi jim nudijo ES vso svojo oporo. Razdeljevanje izkaznic KP Danes, 2. t.m. od 20. uri bo praznik razdeljevanja izkaznic KP v NABREŽINI, kjer bosta prisotna člana IK naše Partije tov. Marija Bernetič-Mari-na in tov, Alessandro Destradi. Danes bodo slovesno razdelili partijske izkaznice tudi pri SV. ALOJZU, kjer bo za IK prisoten tov. Giorgio Jaksetich. «Kaj smo videli v ZSSR» Tov. Riko Malalan, član prve tržaške delegacije, ki je obiskala Sovjetsko zvezo, bo imel v tem tednu naslednje konference: V četrtek 7. t.m. ob 19 uri v PRAPROTU. V petek 8. t.m. ob 20 uri v PIŠČANCIH. plačevalcev, ki niso še vložili predpisane prijave. Omeniti je treba še, da mnogi izmed zamudnikov niso niti prejeli formularja. Razumljivo je, da vlada med prizadetimi sloji, posebno obrtniki, malimi trgovci, profesio-nisti itd., veliko ogorčenje, ker ni VU smatrala za potrebno, da podaljša rok za pripravo. Sicer je neki popoldanski list pisal v četrtek, da bo financa sprejemala prijave še do 20. februarja. VU pa ni dala nobenega uradnega poročila in vsa zadeva je zgledala precej nejsna. Sedaj se postavlja vprašanje, kakšen postopek bo uvedla financa napram tisočem zamudnikov, ki niso, in to ne po lastni krivdi, zadostili zahtevam davčnega zakona. Nezaslišano bi bilo, ako bi morali plačati kako globo. Tudi iz tega razloga so oblasti dolžne, da dajo zamudnikom možnost ureditve svojega položaja in to brez vsakih zakonskih posledic. VU naj torej ugodi vsaj zadnji zahtevi Zveze zadrug in posojilnic tei podališa rok za najmanj dva meseca. Pri tej zadevi pa nosijo svoj del odgovornosti tudi vse civilne oblasti kakor tudi razna udruženja trgovcev in obrtnikov, ki se niso niti najmanj pobrigala, da bi dosegla pri VU potrebno podaljšanje. Edino Zveza malih posetnikov se je resno zavzela za potrebe davko. plačevalcev in je stavila VU tudi zahteva za podaljšanje roka. In v tej upravičeni zahtevi bo vztrajala še nadalje, ker bi bilo nedopustno, da bi morali zaradi samovoljnosti in nerazumevanja vrhove oblasti, nositi posledice na tisoče davkoplačevalcev. in čebulic gladiol v najvišjem iznosu 40"b. Rok za naročitev poteče 20. februarja t.l. Naročila pa se morajo nanašati na najmanj 30 vrtnic in 100 čebulic gladio lov. Ob naročitvi mora prosilec plačati na račun L. 40 za vsako vrtnico in L. 5 za vsako čebulico. 4. Prispevek za nakup sladkorja (melitozija) za spomladansko pitanje čebel, v najvišjem iznosu 400'o. Prošnje je treba vložiti do 15. febraurja t.l. Vse navedene prošnje in naročila morajo biti naslovljene_na Področno kmetijsko nadzorništvo — ulica Ghega štev. 6, I — telefon 86-73. SOŽALJE — V četrtek popoldne je umrl Ferdinand Samarin iz Rocola, oče tov. Rafaela Samarina, člana Ljudskega odra. Ob tej bridki izgubi mu izražajo tem potom svoje iskreno sožalje tovariši Ljudskega odra, SHPZ in našega uredništva. Izjava Jože Guštin, gostilničar iz Zgonika št. 3 nam je poslal naslednji dopis s prošnjo, da ga objavimo: V zvezi s člankom, ki ga je objavil «Primorski dnevnik» z dne 26. januarja t.l., prosim, da objavile naslednje: Podpisani Jože Guštin iz Zgonika sem zvedel iz omenjenega članka, prvič, da sem bil «izvoljen» na sestanku neke OF v odbor za" zgoniško občino; drugič, da me je ta odbor «izvolil» na svoji prvi seji za blagajnika. Ne na prvi, ne na drugi seji nisem bil prisoten in zato smatram za žaljivo, da se postavlja mojo osebo v odbore, s katerimi nočem imeti opravka kot po Ten občan. Poleg tega, ker je moje ime v omenjenem članku, smatram za pravilno in pošteno izjaviti, da se z n egovo vsebino ne strinjam, ker ne odgovarja resnici. Z odličnim spoštovanjem Trst, 29. januarja 1952. Jože Guštin, gostilničar Zgonik št. 3 ODGOVOR URARSKIM OBREKOVALCEM V Križu se res «jasni» loda ne kol bi želeli liparji Dne 18. p. m. se je «Demokra-kracijo», kaj je njen krog pri- Za teden dni Sobota 2 - Ljudmila (prvi ki jec) Nedelja 3 Blaž Ponedeljek 4 - Gilbert Torek 5 - Agata Sreda 6 - Doroteja Četrtek 7 - Teodor Petek 8 - Janez. ZGODOVINSKI DNEVI: 3. 2. 1758. se je rodil Valeni Vodnik, slovenski pesnik. 8. 2. 1849. je umrl dr. Francé Pr šeren v Kranju. OBI TRST II. Val. dol. 306,1 SOBOTA: 13. Šramel kvinteti pevski duet - 19. Pogovor z ženi 21. Pester spored - 22.30 Ples r konec tedna. NEDELJA: 9. Kmetijska odd« - 11.30 Odidaja za najmlajše - 1 Glasba po željah - 16. Koncert i škega zbora iz Peči - 19. Iz fili skega sveta - 20. Slovenski motk - 21 Književnost in umetnost -Bizet: Carmen, prvo dejanje. PONEDELJEK: 13. Slavni pe’ - 19. Mamica pripoveduje - ’ Bizet: Carmen, drugo dejanje 21.40 Orkester Melachrino. TOREK: 13. Glasba po želja! 18.15 Čajkovski: Serenada v C-c ru - 19. Angleščina po radiu - v , lekcija - 20.30 Aktualnosti - 1 Heyerdahl: Kon Tiki - 2. nadaP'V - 22 .Bizet: Carmen, 2. in 3. (Lon janje. L -L ::0 SREDA: 13. Pestra operet*, glasba - 18.15 Koncert za* klat'0 in orkester - 19. Zdravniški Orna dež - 20.30 Sola in vzgoja - 21. V.,, kalni kvartet - 22. Koncert v d linista Stefana Nedelčeva - 'azil Lisztove skladbe. zliči ČETRTEK: 13. Pevski duet im . harmonika - 19. Slovenščina , ‘ Slovence - 21. Radijski oder - c °o to Priljubljene melodije - 23 \h ol černi ples. i . PETEK: 13. Glasba po željatD n 19. Angleščina po radiu - 11. ir 0 1 Prispevki za kmetovalce Obveščajo se kmetovalci, da bo Kmetijsko nadzorništvo z vsoto, ki jo je stavila na razpolago Z. V. U., dovolilo za tekoči semester naslednje pobude v korist tukajšnjega kmetijstva: 1. Prispevek za nabavo kmetijskih strojev v najvišjem iznosu 30%. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t.l. Dana bo prednost onim strojem, katere bo posebna komisija smatrala bolj primerne za naše področje. 2. Prispevek za nabavo lucerne (večne detelje) v najvišjem iznosu 50%. Prošnje je treba vložiti do 20. februarja t.l. 3. Prispevek za nakup vrtnic cija» ponovno obregnila obme in mojo rojstno vas Križ pri Trstu, zato moram pribiti sledeča dejstva : Ugotovitev, «da se je u Križu začelo jasniti», je vsekakor na mestu. Pristaviti hočem le to, da smo te jasnitve vsi resnični demokrat je od srca veseli. Veseli smo, da je prav te dni število članov KP-STU v Križu naraslo na preko 1300/0, kar dokazuje zrelost kriškega ljudstva, ki se bori za socializem in napredek proti odmirajočemu, nad-zadnjaškemu kapitalizmu, s katerim se gospoda pri «Demokraciji» veže na življenje in smrt Na jadikovanje, «kam je zašla kriška mladina, zlasti na kulturnem polju, saj se ne sliši, da bi pela naših slovenskih pesmi», odgovarjam, da ima prosv. društvo «Vesna» v Križu sledeče društvene odseke: 1. moški pevski zbor, 2. pionirski pevski zbor, 3. dekliški kvartet, 4. dramsko skupino odraslih, 5. dramsko skupino pionirjev, 6. baletno skupino pionirjev, 7. godbo na pihala, 8. or-kester, 9. harmonikarsko skupino in 10. Športni odsek. Vsi ti odseki so vzorno delavni ter dose-zajo nadpovprečno kvalitetno višino. Zdaj pa vprašamo mi «Demo- ZAKLJUČNA SEJA JESENSKEGA ZASEDANJA Občinski svet v Nabrežini zahteva takojšen razpis volitev «Torre» se vzdržuje glasovanj - Za uvedbo dvojezičnosti po vaseh V ponedeljek popoldne je i-mel občinski svet občine De-vin-Nabrežina svoje zadnje je sensko zasedanje. Pred pričetkom razpravljanja točk dnevnega reda je tov. Slavec stavil svetu v odobritev tri resolucije in sicer: 1. za takojšen razpis upravnih volitev; 2. za podaljšanje roka, t.j. do 30. junija, za vlaganje davčnih prijav po Vanonijevem zakonu; 3. protest na ZVU proti vsakršnemu nadaljnjemu zvišanju najemnin Vse tri resolucije so bile sprejete z večino, le skupina Torre se je vzdržala pri resoluciji, s katere so naši svetovalci zahtevali takojšen razpis ob. činskih volitev. Nato je župan podal poročilo o poteku božičnice v občini. Iz poročila je razvidno, da je bilo porabljenih za pakete za V ZGONIKU SO SE TITOVCI POPOLNOMA RAZKRINKALI Izjava gostilničarja Jožeta Guština iz Zgonika nam z vso jasnostjo dokazuje, kakšnih sredstev se titofašisti poslužujejo, da bi vsaj na papirju «pridobili» nekaj ljudi, ki z njimi nočejo imeti opravka. Titofašisti so mojstri v takih zadevščinah, ker želijo prepričati naše prebivalstvo, da niso osamljeni, prezirani in osovraženi od množic, marveč da so njihovi številni «odbori» in «komiteji» fantomskih organizacij poznani in... široki. Pošteni ljudje nočejo imeti o-pravka s titofašisti, nočejo imeti opravka z njihovim temnimi manevri, z njihovim prevarantstvom, z njihovim hlapčevanjem s sovražniki slovenskega naroda in delovnega ljudstva. Izjava Jožeta Guština predstavlja krepko klofuto za titofašiste, istočasno pa je tudi najboljši dokaz, da so takozvani odbori titovske UF sestavljeni iz enih in istih ljudi, ki tvorijo armado «generalov brez vojske» iz Babičeve vile in iz ul. Ruggero Manna. Primer Jožeta Guština nam dokazuje tudi,, kako so titofašisti postavili vse druge odbore «OF» po coni A našega ozemlja in kako revni, brezplodni in goljufivi so njiho- j preskrbljeno, čeprav skušajo vi poskusi, da bi pritegnili v te svoje odbore poštene Toda Jože Guštin ne zahteva samo preklica svoje «izvolitve», marveč pravi, da ne odgovarja resnici to, kar so «razpravljali» na svoji seji odbora «OF», na kateri je bil brez svoje vednosti izvoljen za blagajnika. Oglejmo si, kaj pravijo titofašisti o upravi zgoniške občine v istem članku, v katerem so «izvolili» Jožeta Guština za svojega blagajnika, ne da bi o tem kaj vedel. tofašisti nesramno špekulirati, če se je zadeva zavlekla po krivdi višjih oblasti, ne pa občinske uprave. Zaradi dvojezičnih napisov pred vasmi in na poštnem uradu smo se izrecno zglasili pri županu Pircu, da nam vso zadevo pojasni. Tov. Pirc se je zasmejal, ko smo mu pokazali pisanje «Primorskega». Dejal nam je, da so dvojezične table že pripravljene, da na eni manjka le ena strešica in da sedaj čakajo drogove, na katere bodo table po Govorili so, da občinska uprava j stavljene. In to se bo, na jezo izvaja politiko diskriminacije pri \ titovcev, zgodilo prav v kratkem. zimskih delih. To ne odgovarja Glede napisa na poštnem uradu resnici, za kar se lahko človek', pa bi bilo bolje, da sl titofaši-na lastne oči prepriča. Pri zim- ‘ sti ogledajo na licu mesto tablo. skih delih so zaposleni občani Vsekakor se je članek titov-vseh političnih struj in titofaši- J skega glasila z dne 26. januarja sti se lažejo, ko trdijo nasprotno.[začel, s prevaro o «izvolitvi» Jo- Kar se pa tiče športnega igrišča, žeta Guština za njihovega blagaj- skušajo natolcevati, da ga je občina zgradila za društvo «Primorje» s Proseka-Kontovela. Tudi v tem primeru je titovska zlonamernost očividna, ker je športno igrišče občinsko, ne pa privatno. Tudi glede elektrike za nekaj hiš v Briščkih je bilo že nika in že zaradi doslednosti je moralo nadaljevati z vrsto laži in izmišljenih natolcevanj, ki ti-tofašistom prav gotovo ne delajo prevelike reklame in jih raz-krinkujejo pred vesmi občani zgoniške občine kot navadne patentirane prevarante in lažnivce. otroke otroškega vrtca 114.128 lir, za šolske otroke 813.801 lira. Nadalje je bilo razdeljenih med najrevnejšimi občani 150 večjih paketov. Povzel je besedo tov. Slavec, ki je v kratkem; podal poročilo o načrtu zimskih del v občini. Videti je, da je pri tem bilo veliko ovir in težav prav radi tega ta načrt ni bil v celoti izveden. Ze samo dejstvo, da je ZVU odobrila nabrežin-ski občini za zimska dela le 4 milijone lir, katerih še do danes ni izplačala, nam dovolj jasno dokazuje, da ta vsota še zdaleka ne odgovarja potrebam ki jih ima občina. Zaradi tega bodo morala vsa večja dela zaostati in čakati na milost Vojaške uprave. Razni svetovalci so na poziv župana spregovorili o raznih manjših potrebah, ki obstajajo pò vaseh nabrežinske občine. 'Največ predlogov za popravila ali ureditev manjših stvari sta stavila naša svetovalca tov. Marizza in tov. Ru-kin, kot n.pr. za postavitev ali popravilo številnih vodnih pip po naših vaseh, za popravilo cest, za čistočo in ureditev smetišč itd.itd. Iznesen je bil tudi predlog, da bi bile vse table po naših vaseh dvojezične. Temu predlogu je dodal tov. Marizza še to, da bi tudi uprava italijanskih železnic upoštevala, da je v nabrežinski občini velika večina slovenskega prebivalstva in bi bilo zato primerno, da bi bile na vseh postajah table z imenom vasi dvojezične. Tudi pri tem sklepu se je takoimenovana italijanska «demokratična» skupina vzdržala. Ob zaključku seje je svet odobril še nekaj prošenj za nakup občinskega zemljišča. S tem je bila seja zaključena ter obenem tudi jesensko zaseda-1 nje občinskega sveta za obči- ! no Devin-Nabrežina. namerava občina v teku leta izvesti. Kot je znano je v načrtu regulacija in asfaltiranje trga v Velikem Repnu, kjer bodo mogli zaradi nenačrtnosti občinskega tehničnega urada pred dobrim letom zgrajeno vodno pipo in napajališče prenesti drugam; nadalje je v načrtu razširitev in asfaltiranje ceste, ki vodi od Poklona do novega občinskega sedeža na Colu, ter ureditev prostora o-krog novega otroškega vrtca na Colu, kjer bodo nasadili tudi nekaj drevesc, kar je nujno potrebno in kar bo v znatni meri pripomoglo k olepšanju kraja. Ob tej priliki svetujemo občinski upravi, zlasti pa njenemu tehničnemu uradu, da dobro preučita načrte za nova dela, tako, da se ne bo zgodilo, da bi treba komaj zgrajena dela ovreči in prenavljati ter s tem že po par letih ponovno trositi denarja po nepotrebnem. Gre predvsem za vodne pipe in napajališča v Velikem Repnu, katera je treba postaviti na tak kraj, ki je primeren za večino vaščanov in ki ne bo škodil higieni na vasi. Tudi glede ceste, ki vodi od repenske občinske meje proti Opčinam bi treba odločneje nastopati. Četudi dobro vemo, kako skrbi mačehovska tržaška občina za svojo gornjo o-kolico, vendar smo gotovi, da bi odločnejše zahteve repen-tabrske občinske uprave nekaj dosegle; vsaj toliko, da bi tržaška občina popravila tisti del ceste, o katerem govorimo, ki je res nujno potreben popravila. Problem kmetijskih delavcev še nerešen Zaključna seja v Repentabru Odobrili so proračun V soboto večer je bila druga in obenem zadnja seja jesenskega zasedanja našega občinskega sveta. Na njej so razpravljali predvsem o- občinskem proračunu za tekoče leto in o javnih delih, ki jih V torek so se nadaljevala na Uradu za delo pogajanja za povišanje plač kmetijskim delavcem. Tudi na tem sestanku ni prišlo še do sporazuma. Zastopniki malih posestnikov so pripravljeni da bi sprejeli predloge sindikalnih predstavnikov. Toda veleposestniki so v tem pogledu nepopustljivi. Ta nepo-nega sporazuma. Zaradi tega se bodo stranke zopet sestale prihod-pustijivost ovira sklenitev konč-nji torek. Tokrat bo verjetno vendar le dosežen sporazum, ki bi moral pač biti obojestransko zadovoljiv. speval, da bi mladina v Križu pela slovensko? Mar jih ni sram ob primerjavi njihove absolutne kulturne nedelavnosti v Križu z našim bogatim kulturnim ustvarjanjem? So pač suha veja na našem narodnem telesu in, da jim ne bi krušni očetje z onstran oceana vbrizgavali umetne-ga življenjskega soka, bilo z nastavljanjem na radiu, na šolah in pri drugih vladnih ustanovah, bi jih slovensko primorsko ljudstvo kljub visoko donečim frazam, s katerimi «delajo», niti ne poznalo, Na trditev, da pošiljamo slovenske otroke v italijansko šolo, želimo pojasniti, da se prav v Križu lahko ponašamo s tem, da hodijo otroci popolnoma slovenskih staršev iz naših vrst vsi v slovenski vrtec in slovensko šolo, medtem ko o otrocih kriške gospode od «Demokracije» kakor tudi titovske, žal, ne moremo I-stega trditi. Na ponovno naglaševanje mojega «orjunaštva», pa res ne vem, kam pisec meri. Po razpustu Ljudskega odra v Križu, katerega član sem bil, smo v letu 1925 u-sianovili protifašistično «Mladinsko organizacijo». Ce smatra a-nonimni mazač navedeno protija-šistično «Mladinsko organizacijo» za .«Orjuno», naj povem, da vsaj dokler sem jaz bil član, ni bila. Sicer je moje članstvo imenovane Mladinske organizacije trajalo vsega le nekaj mesecev, ker sem se še isto leto odselil v Gorico, kjer sem prevzel vodstvo Ljudskega gledališča. Da bo moja biografija enkrat za vselej znana tudi «Demokraciji», pa naj ji zaupam, da sem utrpel od strani fašistov razna preganjanja ter končno moral pobegniti v Jugoslavijo. Od leta 1934 dalje se aktivno udejstvujem v naprednih organizacijah. Zaradi tega so me preganjali že v bivši Jugoslaviji, nato še huje med njeno okupacijo po fašistih in nacistih po ječah in — končno so me pred tremi leti tudi tu u Trstu titofašisti po 29-letnem gledališkem delovanju brez naimanj-še odškodnine vrgli na cesto. To je v kratkem moja poulična pot. Ponosen sem, da sem jo hodil častno in pošteno, kar hočem tudi nadalje. Tistega pa. ki bi me hotel še nadalje brezimno blatiti, smatram za za-piotniškega obrekovalca, kar mu bom v tem primeru tudi pravnim potom dokazal. JUSTO KOŠUTA cija - 20.30 Tržaški kulturni r» d u Sledi - 21. Chopin: Koncert klavir št. 2. - 22. Slovanski, ril veski in ogrski plesi. ' m< _______ >biia 'ko NOGOMET = I. kategorija: Rozandra - Ko ,ust nja, v Boljuncu ob 14.30; Fraufcije - Sv. Jakob, v Boljuncu ob 10. y Arzenal - Primorje P.K., v f u brežini ob 10.30: Kolonja - Vesf°f. v Trebčah ob 10.30. iego, II. kategorija: Corale - CebullA v Trebčah ob 14.30; Opčine - P* tu tizani, v Boljuncu ob 12.30' Tr^bje ice - Proleter, v Boljuncu ob irei Virtus - Union, v Trebčah ob 8* ' KOŠARKA ’ Pr I. kategorija - Moška skupiones Skoljet - Vrdela, na Skoljetu tiko 15.15; Skedenj - Sv. Alojz, v Skfsfi ’ nju ob 14; Magdalena - Fraus' ' v Skednju ob 15.15; Arzenal - P Pr ter na Skoljetu ob 10.30. ebnt II. kategorija - Moška skupi1 v rna stroiev - ^pHani Tovarna strojev - Skedenj, K°j Skednju ob 11.15; Pristaniščnikento Juter, na Skoljetu ob 14; Sv. Mb- Kn - A nn il #1 i o xr „ ;,. _ 1(1 ko - Aquileia," v "skednju*ob ljU6.8 Zenska skupina: Sv Alojz - PUnis stamščniki, na Skoljetu ob 91 da Skedenj - Inter " _ A mii min ir mm :.u Pvje1 fejaj . Inter, v Skednju oD'eia; Frausin - Aquileia, v Miljah r„ . J 11. Počiva Skoljet. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ —f 'VSkt , l'Un Založništvo «DELA»"8 * ni v Tiska tip. Adriatica, Rismondfleč, < Dovoljenje AIS im, Ilo Ob nenadomestljivi naše drage matere lz"*Vom Hjati Frančiške Pirc ^re; iskreno zahvaljujemo vs^bo"' sočustvovali Trs * večnemu nnčitl kakor za ki so z nami _ _____ jo spremili k večnemu počiti^ , kakor tudi vsem darovalci^ cvetja. Posebno se še zahV I j u jem o domačemu pevske^ zboru pod vodstvom tov. H 1 rem eri O T mana Miliča za njegove stinke na pogrebu. , ' Salež. 31. jan. 1952. ° re Žalujoči sinoVJo^ in družine *hne: ^Pad Srčna hvala vsem. ki so sPtJ®11 mili našo nad vse ljubljf^ u$ mater alo s Marijo Petaros lartlil vd. Zigante Nili, ‘ito l na njeni zadnji poti. Se Prern sebno se zahvaljujemo čJuko župniku, pevkam, darovale1 V , cvetja in vsem, ki so na j6 prc Ieri koli način z nami so*om,a stvovali ob težki preizkuš(oitiU] Ricmanje, 25. jan. 1952. loven Žalujoča hči Marijtlavnj in zet Karel ’ Trs /t Še KI VAM JO NUDI TRADICIONALNA _____ ____________________ Jseka 'fidai 'ala» IZKORISTITE IZREDNO PRILIKO/® Svo jaki ji pl na :itev etn j -enin 'ične lodbe pl )aj° j fede jripai nj Ustva, 8°dba . Sòv lesa PRODAJI t>r S PRIHRANKOM TRGOVINE S ČEVLJI Trst-£argo SarrieraTeccIiI^ » battìi ..... ........................>