306
Posavska: Nekdaj in sedaj. — Gospodov dan . . .
in župnika  pregovorim.   Natančneje   se   še pomenimo, ako ostaneš pri tem."
„Kajpada, samo prosim te, molči, da sosedje ne zvedo  najinih nakan,  da  se kako
ne  pokvari   stvar.   Saj  veš,   da je nevošč-ljivcev veliko. Ustavi! Tu je roka!"
Stempihar se je vrnil zadovoljen, ker so se njegovi načrti jeli uresničevati.     (Dalje.)
Nekdaj in sedaj.
Nekdaj — v nedavnih časih je bilo
Ko so živeli Pevci veseli, kateri premilo
Pesmi so peli.
Radi poslušali stari in mladi
Pevske so brate, Ko so veseli v zorni pomladi
Došli jim v svate.
Radi odpirali vrata jim grajska
So velikaši — Da zvenela pesem je rajska
Tudi pri časi.
Viteške zbore in veselice
Pesem je mila--------
Svate in goste — brhke družice —
Vselej spremila.
Pač se dandanes skrivaj oglaša
Pevec med svetom; Pa prepogosto se oponaša
Našim poetom:
„Molčite rajši — danes navada
Ta je prestara, — — Svet se spreminja, mnogo propada;
Pevca —kdo mara?" —
Posavska.
Gospodov dan .
Gospodov dan Oznanja s stolpa zvon glasan. Ko mlade zore žarno lice Smehlja brez lahne se meglice, In ko danica nad gorami Ugaša v bledosvetlem plami, Narava vzbuja se in vstaja — In dražesten jo dih napaja. Cuj — ptičev zbor se oglasi In log zeleni — oživi. O, ptičji spev, ta spev glasan Proslavlja pač Gospodov dan!
In po drevesih — po grmičju, In po peresih, — po cvetličju Metulji drobni letajo,
In v cvetje se zapletajo; Bučelic roj vmes poletava, Da cvet vrši, zelena trava. In to vršenje jutra dih, Narave to pozdrav je tih -Vse stvarstvo Bogu se poklanja, Ko dan Gospodov zvon oznanja.
In preko polja in vasi Kako ljubo se zvon glasi! V daljavo čez doline, griče Gospodov dan oznanja, kliče: „Lej, vsa narava ga praznuje, In slednja stvar se ga raduje; Praznuj slovesno, o zemljan, Praznuj i ti Gospodov dan!
Posavska.