200. številka. Ljubljana, v petek 31. avgusta 1900 XXXIII. leto. izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po p o iti prejeman za avatro-ograke dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h. za jeden meeoc 2 K 30 h. Za LJubljano ^2 pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za poi leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko vaC, kolikor znafia poStnin*« — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 10 h Ce dvakrat, in po 8 h, če 8e trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz "Vegove ulice St. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga 6t. 12. „Slovenski Narod" telefon st. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanja ne preneha in da dobe vse številke. SLOVENSKI NAROD velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta .... „ II"— I En mesec . . . „ 1-90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2*—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta . . . K.6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratuse mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. List se ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času. Upravništvo ..Slovenskega Naroda1'. Klerikalni argumenti. li, Pcleg nasilstva imajo klerikalci 5e dve sredstvi, s katerima se bojujejo proti svojim nasprotnikom. Ti sredstvi sta Jaž - obrekovanje, in v porabi teb sredstev so klerikalci prvi mojstri na svetu. Lagati, obrekovati in čast krasti, to so opravila, s katerimi se blagoslovljeni in neblagoslov-Ijeni klerikalci najrajše bavijo, ki jih izvršujejo s posebno ljubeznijo in pa s tisto zlobo, ki jo je pobožni naš kmet krstil .farSko hudobnost". Klerikalci špekulirajo vedno na najnižje instinkte ljudstva, dobro vedoč, da v poštenem političnem boju ne morejo ohraniti svoje pozicije, da so izgubljen«, kakor hitro bi ljudstvo dobilo vpogled v dejanske razmere in jih mogle trezno presoditi. Iz poročil, kar smo jih priobčili o zadnjih klerikalnih shodih, je bilo razvideti, na kako nečuven način se hujska ljudstvo proti politični stranki, ki zastopa narodna m svobodomiselna načela, kako pavšalno se grde in sumničijo vsi pripadniki te stranke, oziroma celi titanovi, ki ne pripadajo klerikalni stranki. Na shodu v Logatcu se je oznanjalo, da liberalci „so ad-vokatje, uradniki, trgovci, učitelji in bogatini", ti pa da so .pijanci in ničvredni ljudje, ki se jih mora vsak pošten človek ogibati in varovati". V Št. Gothardu se je reklo, da liberalci so „ oderuhi, kruti nenasitni brezverci", v Ribnici pa je dr. Šu-steršič trdil, da liberalna stranka nima druzega namena, kakor samopašnost, kakor da si žepe polni, in je proglasil vse liberalce za goljufe. To je že vrhunec podlosti. In največja nesramnost je, če tako pavšalno sumničijo ljudje tiste stranke, v kateri se poleg mnogo jako poštenih in spoštovanja vrednih mož nahajajo največje pijavke. Ljudje, ki ljudstvo na naj brez vestnejši način mol-zejo in izsesavajo, ki to revno in pošteno ljudstvo sistematično korumpirajo ter mu z vsakovrstnimi zvijačami vzemo tudi zadnji krajcar. Koliko tisoč hranilničnih knjižic so ti ljudje že vzeli siromašnim ljudem in brez števila testamentov kliče na ves glas, da ta druhal smrtno uro svojega bližnjika na naj brez ve3tnejši način izkorišča, da polni nikdar sito in nad vse razvpito bisago. Advokatje, uradniki, trgovci, učitelji in bogatini, vsi so pijanci, ničvredni ljudje, oderuhi in goljufi. Znani Vencajz, čigar osebna dostojnost je seveda vzvišena nad vsak dvom, je tem dodal še notarje. Po steni so na Kranjskem samo še duhovniki in taki klerikalci, kakor sta dr. Šusteršič in Vencajz! S tem pavšalnim grdenjem in zasra-movanjem hočejo klerikalci naščuvati maso ljudstva, tiste najrevnejše sloje, ki so dajo voditi klerikalcem, proti inteligentnim stanovom vseh vrst, ne izvzemši uradnikov, katerim se je v Logatcu očitalo, da ničesar ne delajo, da so lenuhi, ki zastonj svoje plače vlečejo in povrh na staros' dasi si nobeden pri delu ni hrbta zlomil, dobivajo še lepe penzije. Če tako ščuvanje zoper u radništvo, ni naravnost infamija, potem res ne vemo, kaj naj se še tako imenuje. Uradništvu mora vsak pošten, resnicoljuben človek priznati, da v obče svoje težavne naloge izvršuje vestno in z veliko požrtvovalnostjo, da pri vsem svojem delovanju kaže razumevanje za ljudske potrebe in koristi. Naše uradništvo ima z malimi izjemami več srca za ljudstvo, kakor cela klerikalna stranka! In kako slabo pristoja duhovniku, govoriti na tak način o uradništvu, duhovniku, ki ima vsak dan 24 ur prostih, pa tako krasne dohodke, da po smrti navadno zapušča lepe tisočake, če ni svojih dohodkov v dobre namene porabil, kar se tudi včasih zgodi, čeravno le redkokdaj! Nasilstvo in natolcevanje najnižje vrste so torej argumenti, s katerimi si skuša klerikalna stranka omajano svoje stališče ohraniti. Šusteršič pa pri tem podlem hujskanju tudi ni pozabil sam nase. Delal je v Ribnici tako umazano reklamo za svojo pisarno, da bi se je sramoval najzaniker-nejši židovski advokat tam kje v Galiciji. Znano je, da spada Šusteršičeva pisarna mej tiste, ki največ neso. Duhovščina mu zganja klijente in mož zasluži toliko, da se čisto nič ne pretirava, ako se reče, da se mu godi prav sijajno. In ta mož, čigar ekspenzari so zasloveli po celi deželi, ki še nikdar ni dal krajcarja v kak naroden, ali sploh dober namen, ki še pojma nima o tem, kaj je narodni davek, ki še nikdar ni prsta ganil, če ni bil plačan, gre na tako prostaški način ščuvati kmetsko ljudstvo proti svojim stanovskim kolegom in njim očitati njihove dohodke. To ni prvi slučaj, da je dr. Šusteršič, ki bi lahko samo od tega, kar zasluži pri klerikalnih zadrugah, nabral lepo premoženje, na tak umazan način lovil klijente, ter s tem celemu advokatskemu stanu delal sramoto. Ali bo to odvetniška zbornica še dolgo molče gledala ? Ali mar misli odvetniška zbornica, da Šu-steršičev nastop ne spada pod § 10. odvetniškega reda, ki pravi: „Der Advocat ist iiberhaupt verpflichtet, durch Redlichkeit, und Ehrenhaftigkeit in seinem B e-nehmen die Ehre und Wurde des Standes zu wahren'? Dovolj ! Čitatelji razvidijo iz tega re sumeja pojavov na zadnjih klerikalnih shodih, da klerikalna stranka že ne moie svoje pozicije drugače bra; niti, kakor z naj podi ejšim ščuvanje m, s pavšalnim grdenjem in za-sramovanjem. Stranka, ki skuša svojim nasprotnikom priti z lažjo, z obrekovanjem in s častikrajo do živega, ker njenemu gospodarskemu, narodnemu in političnemu delovanju ničesar očitati ne more, taka stranka stoji pred propadom. V Ijjufoljunl. 31. avgusta. K položaju. „Grazer Tagblatt" je dobil z Dunaja poročilo, da se vrne jutri cesar z Dunaja ter začne s poslanci avdijence glede političnega položaja. Neki češki list je prinesel isto vest ter dostavlja, da pokliče cesar zlasti „renitentneže". Koerber misli sedaj baje na odpravo sedanje ustave, katero nadomesti z oktroiranjem druge. Danes ima mladočeškega kluba izvrševalni odbor v Pragi svojo sejo o položaju, o katerem je baje natačno informiran. Na tej seji se menda odloČi usoda parlamenta, kajti če sklenejo Mladočehi, da bodo obstrukcijo nadaljevali, je baje gotovo, da se razpusti parlament Kakor poroča „Poli tik", mla-dočeški poslanci Se niao ledini, ali zaCuo odločno opozicijo ali obstrukcijo. Afera Rledl. Dunajski krščanski socialisti so znani kot najhujši demagogi, ki brutalno terorizirajo vse stanove, in ki z najnižjimi sredstvi strahujejo zlasti uradništvo in uči-teljstvo. Kdor neče trobiti v klerikalni rog dr. Luegerja, je izgubljen. Zato pa je bila tekom antisemitskega regima odstavljena že cela vrsta uradnikov in učiteljev Svojega prepričanja ne sme imeti nihče, sicer ga postavijo nižjeavstrijski klerikalci na suho. V tem pa jib, žal, podpira še vlada! Učiteljstvo je na Nižjeavstrijskem, zlasti pa na Dunaju jako prosvetljeno. To je naravno, saj ponuja Dunaj največ prilike, da se človek izlahka omika. Naravno pa je tudi, da to prosvetljeno učiteljstvo ni klerikalno, nego ali nacionalno ali socialdemokratično. Mnogo je seveda tudi takih, ki se iz strahu za svoj obstanek za politiko sploh ne upajo brigati, ali ki se delajo celo klerikalce, a v LISTEK. Marsikaj iz Rusije. Spisala Mar ic a II. (Dalje.) Prej sem pisala, da je duša ruskega življenja. . . samovar. D&, da, a še bolj omilnje domaČi krog ruska žena, visoko Uobražena, a nežna in sramežljiva ženska, katera umeva svojega soproga in ga priklepa nase. Veste, kaj si upam trditi? Da na **;eta ni tako surovega in upornega moža, ki bi kat ne uklonil glave pred plemenito žensko, efa ga proučava in spoznava in na pod agi teh rezultatov ravna z njim. A prosim, SV0Jega mnenja ne vsiljujem nikomur, ker jje morem govorici iz lastne skušnjer a tovek po svetu mnogo vidi in sliši . . . Poznavalec ruskih razmer mi bo ne-jaara dejal: „A tam cvete klubno živ-Jfcnje!« Da, a ti klubi skoz in skoz niso druzega, ne^° nekako rodbinsko živ-Jenje v povečanem merilu. Izjeme so tudi, t 't^' a. °8romna večina se drži starega družb8** bita 16 ta zdrava in Prelestna Gledališče je jako priljubljena zabava, ki se pa ne uživ? in uvažuje zgolj kakor zabava, ampak se goji iz višjih namenov. In kako se igra na ruskih odrih! Prelest, vam pravim, prelest! Kritika je jako ostra, občinstvo razvajeno in težko zadovoljivo, kajti tam je malo takih, ki si mislijo, da si z boljšim sedežem kupijo tudi že urne-vanje umetnosti.' . . . Podrobneje o tem hočem govoriti o drugi priliki, recimo v prihodnji gledališki sezoni, ko se sama bolje seznanim v tej stvari. Za danes samo to še, kar bi niti Slovencem ne škodovalo, da bi vpeljali v Ljubljani to navado. Meni vsaj se sledeča uredba dozdeva jako pametna, praktična in tudi v nas mogoča. Vsak obiskovalec gledališča je namreč prisiljen plačevati nekak davek od svoje zabave za dobrodelne namene. Kako plemenito, ne? Ta davek pa ni za vse enak, ampak se ravna po nov-čarkah. Čim boljše mesto si moreš plačati, tem ve^ji bo tvoj prispevek za uboge. In to je že tiskano na vsakem gledališkem lepaku. V nas bi se dalo na ta način kaj vrlo pomagati ,Družbi sv. Cirila in Metoda". Na lepakih je tiskano takole: Več kolon ... V prvi je naznačena cena sedeža.. ■ netto, v drugi garderoba, ki je za vse enaka, v tretji koloni je natančno po procentih za vsako vrsto sedežev izračunjen prispevek v dobrodelne namene, in v četrti je skupna cena bi ljeta, katero mora vsak plačati, ako hoče iti v gledališče! V nas bi nemara to škodovalo obisku gledališča, a saj se da stvar poskusiti in pregledati od vseh stranij! Malce požrtvovalnosti več bi pa tudi ne bolelo posameznika tako, kakor se čuti njeno pomanjkanje v celoti! In prosim vas! Kdor že plača 30 kr., plača 2 ali 3 kr. povrhu, saj jih žrtvuje za narod. In ravno to bi se dalo vpeljati pri koncertih! Seveda zmerno. Gledališčne predstave se prirejajo tudi za priprosto ljudstvo po mestih in vaseh, a kjer ni možno impro vizo vati gledališča, tam si pomagajo z zabavno-poučnimi predajanji in z Jaterno magico". Na izobrazbo vojaštva je ravno tako obrnjena pozornost, kar se tiče gledališč, kakor na to vseobčne množice. Gledališče se v Rusiji goji in izkorišča kakor vzgoje valna sila. Le ta ruska množica pa ni tako temna, kakor navadno meni razsvetljeni zapad! Ah, prosim, poslušajte! Rusko življenje me je zanimalo na vseh koncih, in z ljubeznijo sem se potapljala vanje. Tako sem tudi rada zahajala na bazar. Kaj je to? To je velikanski prostor, kakor so v nas n. pr. vojaška vežbališča, in ta prostor se uporablja za vsakdanji trg. Na stotine mužikdv vozi vsak dan svoje produkte na bazar, kjer jih razpečava tako nekako kakor v Ljubljani „na plac", le s to razliko, da so v Harkovu, ki ima 180 000 žiteljev, trije taki ogromni bazarji in mnogo manjših, na katerih so postavljene lesene hišce in šotori za kupčijo. Na takem bazarji ti pride najprej .na muho* ogromna hiša, visoka kakor kakšna cerkev in tudi zidana v tem žanru. Na obeh konceh so velikanska steklena vrata, zunaj in znotraj okoli in okoli klo-basnje in prodajalnice delikates, notri pa so v sredini po dolgem klopi (pudli), na katerih se prodaja vsak dan hlob (po fun tih, katerih gre približno 2V» na naš kilogram ali pa komadoma) in radi tega se imenuje to zidanje hlebnja. Od najfinejšega peciva do črnega kruha najdeš vse, kar je kruhove podobe, la naših žemelj ne, no te nadomeščajo ruske bulke. Poleg hlebnje se začenjajo drugi oddelki. Tu so mlekarice in druge branjevke, tu ponujajo sir, maslo, smetano, klicaje te z najlaskavejšimi imeni: „Tjotja (teta), matuška, golribuška rodnaja itd. itd., vmes pa te tudi preseneti ,ma-dame" in osebni zaimek ,via. Tam je ribji srca svojem so takisto hodi antiklerikalci. V volilnem okraja Gessmanna je bil šolski voditelj neki RiedI, ki si je pridobil v Schlagn velike zasluge za izobrazbo občinstva, saj je nstanovil kmetijsko družbo in delavsko izobraževalno društvo. V obeh društvih je bil Riedi jako delaven ter je storil vse, da si ondotni narod pridobi strokovne in splošne omike. Toda Schlag ni klerikalen, in to je Gessmanna izzvalo, da je ovadil Riedla dež. šolskemu svetu, ki je Riedla kot socialdemokrata odstavil. Naučno ministrstvo pa je to kazen potrdilo, češ, da je bil pristaš stranke, ki „dela očitno na to, da se sedanji državni in družabni red uniči". Riedl je sicer dokazoval, da ni socialni demokrat, in da če bi tudi bil, ni povoda, odstaviti ga, kajti socialni demokrati so celo drž. poslanci in občinski svetniki, na Francoskem tudi ministri, ki drž. in družabnega reda gotovo ne uničujejo, nego ga hočejo le reformirati. No, Riedl in tovariši so odstavljeni, „ker so strankarji", klerikalni učitelji pa baš kot klerikalni strankarji žanjejo priznanja in nagrade. Taka je klerikalna pravičnost! Vojna na Kitajskem. „Daily Tel e g r a p h" poroča iz Šang-haja: Kitajci so bili 23. t. m. pri Tehšu popolnoma poraženi. Princ Tuan in 1500 mož je baje padlo. Druge so Japonci pregnali iz pokrajine Čili. „Standard" pa javlja: Yuanšikai je dosegel veliko zmago nad boksarji in cesarskimi četami iz Pej canga in Hosivvuja. 1500 mož je padlo. Te dve vesti se popolnujeta, a obsegata obe isto. V južnem delu Kitajske tudi še ni miru. V Kantonu je 27. t. m. okoli 200 roparjev oplenilo štiri hiše. Iz Hongkonga pa poročajo, da so prišli na sled veliki za roti, ki je imela namen nahujskati ves jug proti tujcem. Ameriška vlada pa je skle nila naprositi druge vlasti, naj sklenejo s Kitajsko mir. Vojna v Južni Afriki. Torej se je petdnevni boj pri Belfastu res končal tako, kakor se je pričakovalo splošno. Buri so se angleški premoči umaknili. Buller je 28. t. m. dopoldne zasedel Machadodorp, ki je bil ključ burskih pozicij, French pa je 29. t. m. zasedel Klandsfontein. Buri so se na to umaknili proti severju, a bežali niso, nego odmar-širali v popolnem redu. Dundonaldovo ko-njeništvo jih je preganjalo do Helvetije, t. j. 10 km severno Macahdodorpa, dalje pa si niso upali, in ker radi hribovitega terena kcnji niso mogli dalje. Botha seje umaknil proti Lvdenburgu, v takozvani Buschfeld Ta Buschfeld je z nizkimi drevesi in gostim grmovjem porasten, močvirnat južnoafri-čanski gozd, v katerem bivati je nezdravo. Angleži trpeli bodo na malariji, ker tega podnebja niso vajeni. V okrajih Zontpans-berg in Spelonke se bo nadaljeval boj. Vse kaže, da Buri še dolgo ne bodo odnehali. Med tujci, katere so Angleži izgnali iz Južne Afrike, so dospeli na Dunaj te dni tudi Rusi. In ti so se izrazili, da na konec vojne še ni niti misliti, kajti Buri dobivajo od vseh strani pomoč, dohajajo jim prostovoljci in orožje, tako da je stopila vojna v nov stadij. Botha ima več moštva kakor se misli. Vojna bo trajala še nekaj mesecev, in stroški angleški se bodo Še znatno pomnožili. Angleška admiraliteta je sporočila, da so ladije odpeljale v Južno Afriko od 1. julija 1899, do 31. marca 1900 v Kapsko kolonijo in v Natal: 7566 častnikov, 192.000 mož, 59.073 konj in 32 678 mul. Po 31. marcu do 31. avgusta se je seveda to število še pomnožilo. Tako ima Anglija poleg sramote Se silne stroške. Izgubila pa je pri vseh inteligentnih narodih vse simpatije. Nasilstva Angležev do tujcev, Ro-bertsove surovosti do Burov, smrtna obsodba burskega častnika Cordue, vse to je povzročilo, da je Anglija sovražena na vsem svetu. Nemški, francoski in ruski listi pišejo sila sovražno. Najbolj pa so ogorčeni v Holandiji, kjer se priporoča bojkot angleškega blaga. trg kakor v kakšnem pomorskem mestu, tukaj je cela vrsta črevljarjev, mizarjev itd. itd, skratka: zastopana so vsa rokodelstva s svojimi proizvodi in na sredi teh barak in barakic je najživahneje. Tu se prodaja nova in stara obleka, tu so manufakturnoga blaga zakladi. Raztrgana suknja, tako da jo same luknje skupaj drže, a pride raklo (množ.: raklf — po našem pomanjkljivem pravopisu — to so bitja v rodu naših barab — zweideutige Existenzen — le to bo menda razlika, da imajo rakli svoj jezik, kakor so ga imeli nekdanji slovenski rokovnjači, a tatje so ravno tako in roko-mavhi) in jo kupi makar za 5 kopejk. Tam se ponuja par pošvedran'h škornjev. K sreči ni palca noter, da bi kupcu izdal luknjo . - . itd. itd. Seveda se ob takih prilikah tudi mnogo krade, a kaj to, v nas se še celo po cerkvah krade in po božjih potih, a tu govorimo o velikanskem recimo semnja, in v takih slučajih imajo ljudje tudi v nas navado, da radi večkrat poti-pajo, če je še novčarka v žepu ali ne in pripeti se tudi, da kateri izgreSi svoj žep in potipa v druzega . . . moj Bog, če jih je pa toliko! . . . (Konecprih.) Dopisi. Iz Krope, 29 avgusta. Čitali smo v „Slov. Narodu" o solzah kroparske devica rice. Seveda je „Slov. List" trdil, da to ni vredno pisanja, in da so to stvari, ki so že nad dve leti stare. Trdil je tudi, da bi se dalo o Kropi marsikaj drugega povedati, n. pr. o žrebljarski zadrugi, kako da ona oglje prodaja in pri tem išče dobička, ko pusti na oglje deževati, da se teža poveča. Skoro gotovo bo pa moral to popraviti, o zadružnem oglju, kajti zadrugi se je, kakor smo slišali, usušilo precej stotov oglja. Ne čudimo se pa dopisniku, da se je o kro-parski klerikalni zadrugi tako slabo informiral. Imel je menda več veselja nad sladko vinsko kapljico, katere se je baje dobro nasrkal, kakor se je govorilo po tukajšnjih gostilnah. Zato mu kličemo danes mi, da bi se dalo o Kropi res marsikaj druzega pisati, kar pa upamo, da ne bo dve leti staro. Ni namreč zadostoval kroparskim devicam vzgled, kako se vzame krancelj, in kaka sramota je za dotično deviško družbo, ako se kak ud pregreši zoper sveto čistost. Zopet je pri nas zarujavela devica, ki je veljala za jedno najpobožnejših in najmar-Ijivejših deklet oropana bila krancelj na, katerega ji je vzel nek „fant", ki je menda jedini v vsej Kropi imel namen, stopiti med devičneže. Seveda se je dekle pozneje kesalo svojega dejanja tako — da se je po Kropi govorilo, da oropani devici se meša vsled izgubitve kranceljna. In prav damo kroparskim dekletom, ki nečejo stopiti v to družbo, temveč pravijo, ako hočemo biti poštene in čiste, smo ravno tako lahko izven družbe, kakor v njej, razloček je le ta, da nam ni treba nositi povešenih glav in zelenih, oziroma višnjevih „pangel-cev" okolu vratu. In da ne bomo delale sramote župniku in celi Marijini družbi, kakor se je sedaj že drugič pripetilo, temveč če jo bodemo, bomo jo same sebi. Mi pa zapojemo s prosjakom Tonetom devicam pesem: Ko bi device vedl'e to, — Kako v nebesih je lepo, Pa b' krancelce prvar-vale, — Pa v večnost rajžale. K. Z Razdrtega pod Nanosom, 29. av gusta. (Veselica gasilnega društva) V nedel i 26. t. m. je pokazalo naše mlado gasilno društvo, da so mu zagotovljeni vsi pogoji življenja. Cvet inteligence iz bližnje in daljne okolice, zlasti iz Postojine in Senožeč se je začel zbirati že mnogo pred početkom slavnosti v krasno ozaljšanih pro štorih g. F. Kavčiča. Kmalu za večjim oddelkom postojinskih gasilcev pod vodstvom gosp P. Jurce se je pripeljala postojinska godba ter takoj nastopila obhod skozi vas in nazaj na slavnostni prostor. Priprosto ljudstvo je bilo kar zamaknjeno ob toli impozantni vdeležbi same izbrane gospode. V senci košatih lip je svirala godba, donela je slovanska pesem iz krepkih grl domačih pevcev, začenjal se je povsod tisti veseli nemir, ki vzbuja radost v slehernem srcu. Mladino je zlasti vabil ples in krasni dobitki na tomboli, mirne, priproste možake pa novo oralo, katero so domača dekleta ponujala neprestano med množico — za 40 vin.! — Jednajst lepih dobitkov je zadovoljilo vsakogar, komur se je sreča nasmehljala skozi veliko okno- Lepo pobarvani plug — največji dobitek, vreden 30 kron, je zadel priprost kmetic in vskliknil: 0 kako sem ga bil potreben! Po tomboli se je razvila najlepša prosta zabava, dočim se je mladina vstrajno sukala ob zvokih postojinske godbe v zgornjem salona. Ni ga bilo žalostnega lica A, ko so v mraka zažareli lampijončki, nad vhodom gasilski grb s ponosnim napisom: ,Na pomoč!", v dvorani pa deželni grb izmed slovenskih zastav, so nekateri trdili, da se kaj tacega ne vidi niti v večjih krajih. SploSno veselje je nedeljo zategnilo daleč črez polnoč. A Se oni, ki so v pota svojega obraza služili boginji plesa — in še raje — svoji izvoljenki, niso rekli, da bodi kmalu konec, kaj Sele drugi, ki so prvič v svojem življenju slišali, da zna tudi — jež peti. Pa Se kako lepo poje g. Jež, tenorist! Škoda, da ni imela nedelja vsaj — 48 ur. Da se je vse izvršilo toli častno, redno in za društvo s sijajnim gmotnim uspehom ne smemo zabiti poleg Nj. Veličanstva presvetlega cesarja in deželnega odbora kranjskega, ki sta društvu sploh pomogla v življenje, tudi drugih dobrotnikov, ki so se rade volje odzvali pismeni prošnji društva z znatnimi prispevki, kakor gg.: Al. Krajne iz Trsta, F. C Kavčič in A VVeigelt z Razdrtega in tvrdka J. Kavčič iz Gorice. Hvaležno moramo omeniti zlasti tukajšnje leto-viščarje, ki so društvo podpirali z nakupovanjem tablic za tombolo in s preplačili pri vstopnini in tudi — s starimi petaki. Dobitke so darovali gg.: Filip Kavčič, J. C. Kavčič, K Kavčič, A. Michieli, L. Delinc z Razdrtega, Herman Debevec in M. Kavčič z Dilc, L Dekleva iz Buj in A. Suša iz Se nožeč. S preplačilom ob vstopnini so se zlasti odlikovali gg.: J. C. Kavčič, Fr. De-kleva, župan postojinski, J. MiklavČič iz Trata, F. Kavčič z Razdrtega in drugi, katerim kličemo: Bog plati! S tem je mlado društvo praznovalo slovesen krst doznavši. da vživa med tukajšnjim občinstvom vseh slojev najsplošneje simpatije. Še nekaj bi bilo treba omeniti, da bi bila slika popolna, toda ob sladki zavesti, da se je izvršilo vse v najlepšem redu in na občno zadovoljnost, naznanimo širnemu svetu, ki se zanima za naše razmere, da je vsled tega na naši c. kr. pošti — ministrstvo podalo demisijo. Punctum! Načelnik. Iz Kozjega na Štajerskem, 29. avg. V našem c. kr. davčnem uradu zavladale so Čudne razmere. Namesto, da bi se delalo, se politikuje. To se pravi, naš davkar Ign. Grill politikuje in zbada slovenske uradnike ter jih s tem odteguje delu. Posebno odkar je iz nekega privatnega poročila izvedel, da bode v kratkem imenovan naddavkarjem v Radgoni, vskipela je zopet njegova germanska kri, ki je sicer bila precej mirna. Ne mine dan, da bi v uradu ne začel udri-ruhati po Slovencih Za vsako afSro, ki se pripeti v Kozjem, za vsak dopis v časnikih dela odgovorne slovenske davčne uradnike. S svojim zbadanjem pa daje le potuho praktikantu Zwirnu; da ta razgraja ponoči po trgu, da kliče „Heil und Siegl", poje „Die \Vacht am Rhein", nosi ostentativno plavice — tega menda naš ljubi davkar noče vedeti. — Njegov sin, jurist, izziva Slovence s frankfurtarskim trakom ter pla-vicami, a naš davkar to mirno trpi in se celo jezi, če se tako izzivanje kritikuje v časopisih. Slovenskega jezika je naš davkar tako malo zmožen, da vsak, če le nekoliko nemški zna, rajši govori ž njim nemški, ker bi bil sicer ves pogovor brez uspeha. In davkar se drzne potem še norčevati se iz Slovencev, če je dobil na svoje, v spakedrani slovenščini stavljeno vprašanje nemški odgovor ! Za Boga, gospod davkar, kdo pa naj z Vami slovenski govori, če ne znate! Posebno pa Vas ne more razumeti manj izobraženi človek. Pustite rajši politiko v uradu pri miru, pa vzemite mesto nje — če se Vam že ne zljubi delati — v roke slovensko slovnico in se učite slovenskega jezika! Osobito pa ne motite pri delu slovenskih, sploh drugih uradnikov, in ne dajajte z svojim zbadanjem potuhe praktikantu Zwirnu ki je že itak vodja tukajšnih nemških razgrajačev. To Vam potrdi ves trg. Pomislite da ste c. kr. ura ni k' Dnevne vesti. V Ljubljani, 31. avgusta. — Osebne vesti. Računski oticial pri dež. vladi v Ljubljani g. M. R o s h n i k je imenovan revidentom, rač. asistent gosp. Makso F i e c c h i pa oficialom — Pcdrepnost „Slovenceva" je časih že res taka, da mora presedati vsakemu, in naj je to največji neolikanec klerikalne stranke, ki je v pogledu olike na najslabšem glasu. Mi smo pisali o dru. Andreju grofu Schaffgotschu, da je jako vesten in marljiv uradnik, in da je slovenščine zmožen tako v jezika, kakor v pisavi. Rekli smo, da gospoda grofu v tem oziru ni ničesar očitati. V drugem pa smo rahlo in mehko izrazili svojo bojazen, da bi gospod dvorni svetnik ne zagazil v kako nepotrebno klerikalstvo, ali mej vrstami se je lahko čitalo, da tega ne pričakujemo ker upamo, da je grof Sohaffgotsch mož ki bode objektivno premotrival na5a javno življenje. Objektivnosti smo zahtevali in druzega nič! To vse pa imenuje lažnjivec-„Slovenec" „napad steklega psa« Stvar je prozorna, ta svojat vganja bren-celjsko podrepnost nasproti grofu Schaffgotschu. a mi, če se bo grofu dopadel ta usiljivi mrčes, ne rečemo druzega, nego habeat sibi! — „Ljubljanska kreditna banka", ka-tera je že pričela delovanje ter ima svoje prostore vŠpitalskih ulicah štev. 2 v hiši g. Grobelnika, je razposlala okrožnico, v kateri pravi: „Ljubljanska kreditna banka" ni konkurenčno podjetje že obstoječim tu-kajšnjim denarnim zavodom; nasprotno je ista tako rekoč njihova popolnitev ter se bode vedno potrudila, ostati v prijetnem sporazumljenju in živahni zvezi s hranilnicami in s posojilnicami. „Ljubljanska kreditna banka' ni politično, temveč čisto trgovsko podjetje, katero ima svoj postanek zahvaliti potrebi prebivalstva po domačem bančnem zavodu, in bode pri svojem delovanju obračala vso pozornost temu prebivalstvu ter potemtakem prizadevala si prel vsem izpopolnjevati svojo nalogo v krepki podpori kupčije, obrti in industrije. „Ljubljanska kreditna banka" je vsled svojh obilnih zvez v prijetnem položaju, omogočiti tudi najširšim krogom, posluževati se kori ki izvirajo od velikega kapitala ter Vas vab; za to, da vporabljate njeno posredov zatrjujoč Vam, da boste kulantno in oem postreženi. Posli ljubljanske kreditne b;. so: Nakup in prodaja vrednostnih pa; in valut, posebno rent vseh vrst, zastavnih pisem, železniških prioritet, akcij, nemških mark, laških lir, rubljev, amc: dolarjev itd. VnovČevanje kuponov, i/ banih zastavnih pisem in srečk. Za vanje proti izgubi pri kurzu pri izžr* srečk, zastavnih pisem in prioritet. Vinku-lacija in devinkulacija vrednostnih pa: vseh vrst najkulantneje. Kavcije vo ženitev, kakor tudi vse druge kav-vrednostnih papirjih preskrbuje cen< name vloge obrestuje od dne vloge du vzdiga s 4% in izplačuje tudi večje z: proti zelo kratki odpovedi. Posojila na nostne papirje z zmernimi obrestmi, jemanje vrednostnih papirjev v shrani oskrbovanje. Revizija izžrebanih števik in odrezovanje kuponov. Eskomptovanj--kulantno in ceno. Incasso menic na v tuzemske in inozemske bančne trge. ljenje domicilovanja menic izven Ljui v zvezi z banko stoječih strank. Stavbni krediti s primerno podlogo najkalanti Blagovni oddelek. Nakup in prodaja v komisiji. Poleg tega bodo se vse t!' bančno stroko spadajoče transakcije na neje izvrševale. — Slovensko gledališče. Pripra prihodnjo sezGno so se že pričele. V ponedeljek, dne 27. avgusta imelo je drmskj osobje prvo skupno skušnjo v gleda od tedaj naprej vrše se vedno vsak skušnje za sezono, katera se sredi ru septembra otvori. — Sokola ljubljanskega izlet v Vipavo, za katerega se, kakor smo že poročali, kaže živo zanimanje, bode nepre na praznik dne 8. septembra, rajšnji odborovi seji se je določil natančni vspored, katerega priobčimo jutri. Za danes le toliko, da je odhod v soboto, dne* septembra pred 6. uro z brzovlakom do Postojine in potem z vozmi po kra> pavski dolini. Povratek bode v nedeljo zjutraj do poštnega vlaka, ki iz Postojite dohaja okolu pol 3. ure popoludne v Ljubljano. Skrbljeno pa bo za vozove tudi z* one, ki bi se hoteli vrniti že v s o b o t o po noči ob 11. uri na mešani vlak, ki dohaja iz Postojine v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 6. uri — Gospod dekan Lavrencic v Smart-nem pri Litiji toži, da Še vedno ni „na z* lenem", in da se je, kot župnik boštanjsk'i zadolžil v kratki dobi svojega triletnega bivanja v Boštanji več ko za dva tisoč go! dinarjev. Boštanj tudi ž njim ni še „na lenem". Pravijo, da bi gospod patron rad „na zeleno" priSel z g. Lavrenčičem, gleJe nedostatnih računov. O tem ob drugi pr»-liki, ko se zadeva sklepno reši, ker prd' iskava Se ni končana. Pomilovati je g°3P dekana Lavrenčiča, da celih pet let »n* zeleno" ni prišel, vendar kdo more za ta da je tako slabo gospodaril v Boštanju, je toliko zapravil, da mu slavna Šmartins župnija Se vedno ni mogla zaceliti ran v n;egovi bisagi? G. Lavrenčič rad pripovedke vsakemu, kdor ga hoče posluSati, da •e porabil več kot dva tisoč goldinarjev za izboljšanje farovSkega zemljiSča v BoStanji, samo tega ne pove, kam je ta denar zakopal, da bi se ga dvignilo, ker po pravici rečeno, iz svojega žepa ni porabil za izboljšanje farovških zemljišč — niti vinarja! _ Iz Košanske doline se nam piše: pozor, napredni možje! Naši črni gospodje kubajo pri nas v vreči katoliški shod. Ker nj bil še nikjer naznanjen ko na leci, in ker je tukaj ljudstvo še tako naivno, da {asti te blagoslovljence kar po božje, se nam z3i potrebno, da naznanimo, da bo v nedeljo a 3eptembra popoludne po litanijah v kovaškem župnišču katoliški shod, ki bo imel namen pripravljati še popolnoma slepe kmete za občni katoliški shod v Ljubljani. Kakor se nam dozdeva, se bode obravnavalo tudi radi konsumnega društva in župnikove hranilnice Stvar je jako važna. Na pomoč, narodni možje! — S sabljo po glavi. Zabeležili smo govorico, da je neki stotnik pri vajah blizo Rakeka udaril necega reservista s sabljo tako po glavi, da mu je presekal lobanjo, in da se govori, da je dotični reservist umrl. Zdaj smo izvedeli, da reservist ni umrl. Stotnik ga je resnično s sabljo vsekal po olavi in ga teško poškodoval. Ranjenca so spravili v marodno sobo poleg Rakeka in poskrbeli, da bi nič natančnega ne prišlo v javnost Nihče ni smel k njemu, nihče ni smel ž njim govoriti. Nekdo je vendar skrivaj prišel do ranjenca in izvedel, da ga je nik vsekal po glavi, ko je vodo pil, vendar je bpoznal, da so ranjenca tako ugnali, da se ne bo upal povsem odkrito govoriti, kadar ga bodo zasliševali. Povdarjamo 5ejedenkrat,da semora stvar vsestransko pojasniti. — Koncert s plesom prirede akademiki brdskega okraja dne 2. septembra t. L v prostorih g. M. Veverja (p. d. Slapar) v Lukovici, in sicer s tem le vsporedom: 1 Pozdrav, govori D. L. Selski. 2. D. Jenko: „Prešernova oporoka", deklamuje gospica Vida K ... 4. F. S. Vilhar: „Mornar", tenor solo, poj g. Janko Krsnik, stud. ing., na glasovirju spremlja gospica J. K . . . 5. Slavnostni govor govori M. T. Podkrajec. 6. Fleišman: ,Pod oknom", poje kvartet. 7. Fr. Gerbič : „Sklepala roke si bele", tenor solo, poje g. Janko Krsnik, stud. ing, na glasovirju spremlja gospica J. K ... 8. Na- aioškega zbora. 9. V. Parma: Inter-mezzo iz „Ksenije", in koračnica iz „Ro-kovnjačev*, na glasovirju igra gospica J. K. 10. „Karakala", velika tragedija. — Prosta zabava s plesom. Začetek ob 5. uri popoldne. Vstopnina 60 vin., za obitel 2 K, dijaki prosti. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dohodek je namenjen zakladu za Prešernov spomenik. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Gostje dobro došli. — Slovensko akademično ferialno društvo „Sava" priredi dne 15. septembra v Kranju Prešernov večer s plesom. Isti dan priredi v mestu, kjer je bival in umrl naš pesnik-velikan, bakljado in serenado, dne 16. septembra pa sodeluje pri veliki slavnosti, ki jo prirede kranjska društva. Odbor prosi vse člene, ki se mislijo slavnosti vdeležiti, naj se pravočasno javijo, da mu bode možno, vse potrebno ukreniti za stanovanja. Dopise sprejema tačasni tajnik g- medicinec Bela Češ a rek, Šelenburgove ulice v ujubljani. — Vojaške vaje na Notranjskem bodo končane te dni. Posebno zanimiv bo odhod vojaštva, kajti 4 t. m. bo vvagoniranje vojakov in bo moralo v 12. urah biti odpetih 30 do 35.000 vojakov. To bo jedna najvažnejših točk letošnjih vojaških vaj na Notranjskem. Vojaštvo bo moralo seveda Pripravljeno biti, in bo stalo takorekoč mož Pn možu od Rakeka do Blok, torej v vrsti do-gi nad 20 kilometrov. Konec bo baje 4. septembra popoludne. Stvar bo zelo zani-BNva in pride veliko tujcev gledat, kajti z bližnjih hribov se bo vse dobro opazovalo. Vojaštvo se je prav lepo vedlo, in se ni čula od nobene strani niti najmanjša pritožba. Tekom vaj sta umrla dva vojaka, jeden za legarjem, drugi za zastrupljenjem krvi, oba od bosanskega polka. K pogrebu je obakrat Pnšel pravoslavni duhovnik. . Gasilno društvo v Štepanji vasi. p« nedeljski veselici tega društva bo svirala vrhniška godba. Na vsporedu je lote-nJa, ples in petje. Gasilci v društveni opravi ao vstopnine prosti. — Umrl je dne 25. avgusta t 1 gosp. Ivan Vrankovič, posestnik in gostilničar v Rakovljah pri Braslovčah. Rajni je bil vrl narodnjak. Naj v miru počiva! — Poročil se je deželnovladni tajnik v Celovcu g. Ivan Kremenšek z gdč. Ireno Rushka iz Brna. Čestitamo! — Glas iz občinstva. Gospodje v Sen-klavškem farovžu, ki se toliko brigajo za vse stvari, vendar včasih pozabijo celo, da imajo tudi nekatere »malenkostne" dolžnosti. In tako mi je te dni nekdo pravil, kako lep red je na ljubljanskem pokopališču. Neka sirota, kateri je pred leti umrla mati, je nahranila onih par goldinarjev, da jih je vplačala, da si na ta način vsaj nekaj let ohrani grob nepoškodovan in neprekopan. Gojila ga je, zasadila si cvetk, saj je bilo pa to morda tudi njeno jedino veselje. Postavila je celo za njene razmere precej drag križ. Toda oni dan gre zopet na pokopališče — in ne najde groba več. Križ je ležal tam nekje v travi — grob so ji prekopali ter položili vanj dva mrliča. Seveda se bodo morda izgovarjali, da je bila slučajna pomota — toda to je malomarnost ne le me-žnarja, ampak tudi onih gospodov šenklav-škega farovža, ki imajo paziti na to, da je na pokopališču red. Dobro bi bilo, da bi se razven za liberalce, za konzume itd. itd. — pobrigali tudi malo za take — „malenkosti". — Sedanfeier prirede jutri vsa nemška društva ljubljanska v notranjih prostorih kazinskih! — Splošno delavsko napredno izobraževalno, pravovarstveno in podporno društvo v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 1. septembra t. 1., ob 8. zvečer v Auerjevi vrtni restavraciji, Wolfove ulice izvenredni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročila. 2. Vplačevanje in vpisovanje. 3. Predavanje. 4. Volitev. 5 Razno. — Društvo delovodij ima zborovanje dne 1. septembra t. I. ob 8 uri zvečer in sicer v Hafnerjevi pivarni Gg. členi so povabljeni, naj se zaradi važnih društvenih razmer polnoštevilno snidejo. — Mestna kopel. Od 20. do 25. avg. letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 750 kopel, in sicer za moške prsnih 384, kadnih 156, za ženske prsnih 70, kadnih 140. — Vojak obstreljen. Včeraj je bil v Šmartnem pri Grosupljem neki poddesetnik po neprevidnosti drugega na nogi obstreljen. — Povozil je včeraj zjutraj neznan kolesar na Starem trgu delavko Ivano Kerstino. Kolesar je baje zvonil, a ženska se mu ni hotela umakniti. Poškodovana je bila močno. — Hišo z blatom namazal je neki razposajen deček včeraj popoldne Jakobu Soncu v Cerkvenih ulicah št. 25. — Izgubljene stvari. Na Dunajski cesti je včeraj zvečer izgubil nekdo srebrno verižico, katera ima kot obesek pasjo glavo in kompas. — Zdravstveno stanje \ Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstven jm stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 25. avgusta kaže, da je bilo novor ijencev 27 (= 40.95 %o), umrlih 20 (=29 70°/e0), mej njimi jih je umrlo za tifuzom 1, za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 1, vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 14. Mej njimi je bilo tujcev 5 (= 25 °/0), iz zavodov 10 (=50%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za tifuzom (tujec bolan prenesen v c. kr. vojaško bolnico) 1, za grižo z biuvanjem 1 oseba. * Gibraltarski predor. Francoski inženir Jan Berlier je izdelal načrt, po katerem bi spojili Evropo in Afriko po podmorskem predoru pod Gibraltarskim prelivom, kjer sta si zemljini najbliže. Predor bi bil 41 km dolg. Stroški so proračunjeni na 123 milijonov frankov. Težave tega podjetja ne bi bile večje nego na pr. pri Ceni-skem, Sv. Gothardskem, Arlberškem in Simplonskem predoru- Omenjeni inženir je izumil nove stroje, s katerim bi hitreje in ceneje delali nego pri prejšnjih takih podjetjih in velikansko delo izvršili v sedmih letih. Španska vlada podpira ta načrt; marokanskomu sultanu sicer ne prija ta namera, vendar pa upajo, da se ne bode pro-tivil izvršitvi nameravanega predora. * Dvoboj v vlaku. V Zjedinjenih državah blizu Piedmonta sta se v vlaku sprla Vilim Aleksander in Josip Cooper radi 35 centimov. Začela sta se zmerjati. Nakrat je potegnil Cooper revolver ter pozval Aleksan- dra na dvoboj. Sopotniki so zbežali iz k u peja ter so se mnogi poškodovali. V tem se je začel dvoboj Aleksander je zadel Coo perja v Čelo Bil je takoj mrtev. Književnost. — Slavjanskij Vek. Tretji sešitek te jako zanimive slovanske revije, ki jo izdaja dr. D. N. Vergun na Dunaju (VIII. Benno-gasse 22, naročnina za celo leto 10 kron) prinaša celo vrsto razprav politiške in kulturne vsebine. Izmej njih naj omenimo samo članek o bodočnosti Albanije, katero vpra sanje je zlasti za Avstrijo velikega pomena, razpravo o Macedoniji, dopis „Slavjanakija Streralenija, dopise iz Bosne, iz Lvova itd., vsega uvaževanja vredno razpravo dr. Ver-guna „Slavjanskija besedv" in povest A. P. Čehova „Student". Vsebina je bogata, mikavna in raznovrstna, a vsak spis preveva gorko čustvo za slovansko vzajemnost. — ..Slavisches Echo" ima v 15 št. tole vsebino: Ein auf die Sanierung unserer Zustande gerichtetes Programm. — Was alle Slaven gleich betrifft — Politisches. — Zeitungsstimmen. — Vermischtes. — Literatur und Kunst. — „Slavisches Echo" izhaja vsak teden na Dunaju, X Eugen-strasse 37. ter stane za vse leto 12 kron Ureja ga g. Fran Podgornik. Telefonska in brzojavna porodila. Dunaj 31. avgusta. Odločitev v zadevi notranjega položaja je prav blizu. Vlada se je odločila za hitrejši tempe, da se stvar že dožene. Čim se povrne cesar iz Išla, sprejme ministrskega predsednika v posebni avdijenci. Ta avdi-jenca bo velikega političnega pomena. Ministrski predsednik Kurber konferiral je zadnje dni z raznimi voditelji parlamentarnih strank. Namen teh konferenc je bil, izvedeti, če je upanje, da bo mogel parlament normalno funkcionirati. Neki člen „ Slovanske krščansko-narodne zveze" je ministrskemu predsedniku rekel, da sicer njegov klub, kakor veleposestniki, stoje proti sedanji vladi, žele pa vzlic temu, da bi državni zbor za-mogel delati. Korber je napram temu poslancu trdil, da je izpolnil svojo obljubo in se ni dal potegniti na levo. (Op. ured: Kaj pa imenovanje višjega državnega pravdnika v Gradcu in imenovanja v Celju ?!) Termin, kdaj se skliče državni zbor, še ni stalno določen. 0 d-ločitev je zdaj v cesarjevih rokah in se čim prej izreče Dunaj 31. avgusta. Iz Budimpešte se poroča, da še ni odločeno, iz kakega materiala se napravijo novi topovi. Značilno za naše razmere je, da so se v tej, varnosti države tikajoče se zadeve, izvedele posamičnosti, vsled katerih je bilo mogoče vprizoriti divjo spekulacijo na borzi. Krakov 31. avgusta „Czas" poroča, da pri konferencah z voditelji raznih strank ni vlada stavila nikakih predlogov in dostavlja, da vlada nikakor ne misli oktroirati splošne volilne pravice. Budimpešta 31. avgusta. Iz Ver-cierove je došla vest, da je prišlo tamkaj do krvavih izgredov med Rumuni in Bolgari. Rumunski pop je ljudstvo naščuval proti Bolgarom, in ko so se začele rabuke je hujskal Rumune: Po-koljite Bolgare, sicer pokoljejo vas. Dva Bolgara sta bila ubita, mnogo Bolgarov in Rumunov je ranjenih. Petrograd 31. avgusta. General Lenevič javlja, da še noben vojak združene armade ni vstopil v cesarsko palačo v Pekinu, kje se mudi cesarica, se še sedaj ne ve. Predno je cesarica pobegnila, je dala več ministrov usmrtiti. London 31. avgusta. Kolosalno senzacijo vzbuja vest, da sta Amerika in Rusija nasvetovali velesilam, naj se z Lihungčangom začno mirovna pogajanja. Poslano „Slovencu". (Dalje.) Do luteranske dobe ste bili katoliški duhovniki na Slovenskem glede šol, gojenja učenjaških strok popolnoma pasivni ljudje. Predobro ste bili rejeni. Šol v naših deželah niste, kakor drugod ustvarili katoliški duhovniki. Šol za širše občinstvo, za kmetsko, meščansko mladež. Na Laško so se hodili učit tedanji duhovniki in drugi imovitejši na Slovenskem. (Dimitz I. str. 176 in 216.) To v 12—13-14. stoletju. Patriarhi oglejski, brižinski, solno-graški škofje so bili merodajni in so imeU v deželah dosti govoriti. Drugod se razvija v samostanih, v škofijah večja kultura. Storiti so smeli in mogli katoliški duhovniki vse. Imeli so vsa bogastva slovenskih dežel na razpolago. Meščan se je šele razvijal, kmet je stokal pod tlakarstvom. Katoliški duhovniki bi bili lahko gojili nauk in umetnosti. Pač, v Loki je bil neki VVolflinus scholasticus, učitelj. Hitzinger ga je zasledil. Seveda so morali graščaki in meščani dobiti si iz laških in nemških krajev pisarje in valpete, ker je bil tedanja duševna moč, na stroške ljudstva dobro rejeni katoliški duhoven na Slovenskem taka ničla! — V 15. stoletju imajo v Ribnici neko šolo. V kakem samostanu so imeli kako šolo za svoje duhovniške gojence; nekaj so se morali menihi brati, pisati učili; ali ljudskih Šol, srednjih šol ni; le take imajo kako vrednost v kulturnem oziru. Baremo le, da je v slovenskih mestih v teh stoletjih meščan dober in velik trgovec. Pa brez žida tudi ne gre. Brez tega sicer noben narod nič prida ne premore v trgovini. V Ljubljani je bila v 15. stoletju pri stolni cerkvi neka šol?. Ta je zamrla in potem zopet oživela. Bila je latinska. Nemški viteški red je imel en) šolo. Leta 1841. so imeli v Kamniku neko šolo. Jorg von Lack je bil učitelj; 1486 v Vipavi, v kateri se je nemško in slovensko učilo. (Dimitz I. str. 318). V 15. stoletju so na dunajski univerzi Slovenci kot učenci in učitelji. Razun iste pri stolni cerkvi in pred Križanki, so meščani osnovatelji šol. Nekaj lepih cerkvfi se zida. Italijanski, nemški mojstri vedijo zidanje. Ali meščanski element je v teh stoletjih agilen in gospodari dobro. Trubarjev čas. — Že v 13. stoletju se je pri nas začelo gibanje proti premogočnemu katoliškemu duhovenstvu, papežtvu. Leta 1315. spozna patriarh Otto-buono de Razzi za potrebno, postopati proti „nevernikom". Flagelanti so nastopali že prej, Waldensi okolo 1. 1315 (Lo-serth: „Die Reformation und die Gegenre-formation in den innerosterreichischen Landern" str. 14—16.) Naše duhovenstvo je v 15. stoletju bilo kaj čudno. Menda prej tudi ne dosti boljše. „Statt ein ein-zelnes Mitglied des Standes zur Verant-wortung zu ziehen, verurtheilte man gleich die Gesammtheit. Grund zu klagen gebe es wchl: die Bestechlichkeit der Bischufa bei der Verleihung der Pfriinden die Geld-gier der Pfarrer, die Romfahrten, das Ab-lasswesen. Ehebruch und Wucher seien im geistlichen Stande nichts Seltenes. Es gebe Pfarrer, die es gar nicht \vagen diirfen, ihre Pfarrkinder zu tadeln, weil man sie sonst ihrer eigenen Unzucht, des Spieles und VVuchers \vegen verklagen wurde. Nicht selten berufen sich die Kinder auf das von Bischofen, Praelaten und Pfarrern gegebene Beispiel. Unzucht, Vullerei, ausge-lassene Reden, Raufen und Stechen in den Wirtshausern, das sei ihr Leben". V moških in ženskih samostanih ravno tako. „Eher moge einer im Fegefeuer ohne Neid und Aufregung leben, als in einem Kloster. ■ Katoliškega duhovnika slikajo tako, da mu dajejo mesto knjig igralno desko v roke, meč in dolg nož ob pas, žensko v naročje. Patriarh je dobil leta 1495. naznanilo, da so se v žalski fari na Štajerskem na pokopališču klali in sicer z duhovnom. Dalje drugod: „Sacerdos quendam suum capla-num cum poculo percussit et sic in eum violentas manus animo irato iniecit". — Leta 1483: Župnik Johann Svnapis v Slov. Gradcu je tožen patriarhu, da neče plačati svoji služkinji tirjatve 22 zlatov. Neki župnik pri Slov. Gradcu je v cerkvi uganjal neko svinjarijo. Z župniškimi dohodki je trgovina. Tedaj je bilo še dosti duhovnikov, pa cerkvene službe so se vendar zanemarjale, ker ni bilo plačil, ker so nemški, italijanski višji duhovniki zapravljali dohodke župnij v tujini. Kdor hoče vedeti o tem še več, naj bere Loserthovo omenjeno knjigo. To vse je še pred nastopom Trubarja. Bogastva mrtve roke so bila velikanska. Ista so bila tudi kmetu na poti, ne samo grajščakom. Kmetska vstaja leta 1525. na Slovenskem je veljala tej mrtvi roki, ljubi deželni zgodovinar, ki mi vedno očitate grajske lumpe Berite Losertha str. 28. 31, 32. Kmetje so hoteli vse duhoven-ske dohodke odpraviti; v tej vstaji ni Slo za staro pravdo, ampak za božje, katero se je zlorabljalo po vaših prednikih. (Konec pnh.) Darila. Družbi sv. Cirila in Metoda bo od 1. do 28. avgusta t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda iu druStva: Moška podružnica v Kranju 128 K (namesto zadnjic" krivo izkazanih 122 K), ženska podružnica v Radovljici 2C0 K pokroviteljnine, podružnica na Premu 10K, podružnica za sodni okraj Brdo 62 K, hranilno in posojilno društvo v Celovcu ICO K, moška podružnica v Litiji ICO K, kapi. Ign. Nadrah zbirko 29 K 20 h, podružnica v Mokronogu 22 K, odv. kand. dr. Ljud. Gulin na Rečici 6 K, moSka podružnica v Radovljici 60 K 80 h, Vincencijeva diužba v TržiCu 200 K, izven-akad. podi užnica v Gradcu 108 K, podružnica za Pokrče in okolico (Kor.) 30 K, moSka in ženska podružnica v Maiiboru 520 K, moSka in 2enska podružnica v Postojni 82 K, JulCi Funder v Gradcu 6 K, podružnica v Novem mestu 150 K, hranilnica in posojilnica v Cerknem 20 K, kapi. J. Stabuc pri sv. Lovrencu v Puščavi iz Pernato sega nabiralnika 6 K, uredništvo „Slovenca" 36 K 70 h, upravništvo „Slov. Naroda" v št. 174 do 195 objavljene zbirke 231 K 84 h, v kateri svoti je tudi zbirka čitalnice v Ribnici v znesku 104 K 50 h. Blagajništvo družbe sv. Cirila In Metoda. Upravništvu našega lista je poslal: Za Prešernov spomenik : pod geslom : „Mokro cvetoč iz „rožnega hrama" pošilja nabranih 11 K, godovDik Gustl-kvama.*1 — Živel! Proti zobobolu in gnjilobi zob izborno deluje Melnsina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabunim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Po pošti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jediutt *asl.;£-•«. (10—35) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta štev. 1, zraven mesarskega mostu. Umrli so v Ljubljani: Dne 28. avgusta: Terezija Zaje, kajžarjeva hči, 3 leta, Ilovica št. 2, božjast. — Stanko Buh, kiparjev sin. 4 mes.. Jenkove ulice št. 11, akutni želodčni katar. — Marija Hribar, pleskarjeva hči, 5 mes., Marije Terezije cesta št. 11. vnetje sopil. . — Ivana Jerančič, posestnica, 57 let. Karlovska cesta št. 8, pljučnica. — Barbara Šolar, dninarica, 70 let, Radeckega cesta št. 11. ostarelost. Dne 29. avgusta: Vinko Sušter, knjigovezov sin, 2 dni, Cegnarjeve ulice St, 4, črevesni katar. Dne 30. avgusta: Angela Roje, spediterjeva hči. 4 mes., Metelkove ulice št. 5, akutni in želodčni katar. V hiralnici: Dne" 24. avgusta: Barbara Griinthal, dninarica, 36 let, božjast. — Marija Zalar, dninarica, 70 let, rak. V deželni bolnici: Dne 22. avgusta: Ivan Kane, dninar, 67 let, naduha. Dne 25. avgusta: Franja Pezdir, šivilja, 54 let, blaznost. Meteorologrićno poročilo. Viauiu nad morjem S00'2ci. 3re&r_. tlak 7at>'0 infn -g i ; Stanje p i Čas opa- baro-> I zovanja j metr.-i i v mm. 4 C ■ iv bo 30 31 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7418 13*7 si. svzhod jasno 741 7 9 8 brezvetr. 'skoro jas. 7412I 19 3 sr.svzhodldel. oblač. Srednja včerajšnja temperatura 159", nor-i&la: 17 1°. ID"u.xi ■• £3 bozza dne 31 avgusta 1900. f kripni državni doly v >: uU . 9770 S upni državni đolg . •.- '■* ? . . . 9725 ••vrjtriJHka ziata rent?. ... . . 11695 ^vstrijtika Kronska, run ta 4% ... 97'70 f-grška ^lata ren-a lc . 115-— " gtska kronska renta l ... . 00*60 /'.vfltro-ogrske bančno demice . 1702 "-- Kreditne delnici . ... 664 — Lotdon vista . . 24215 Verniki drž. bankovc *.& 100 mark 118*20 89 mark ... . . 23 65 frankov ... ... 1929 '* aiijanski bankovci . . 90*45 .'. kr. cekini. . . 11*40 Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. jnni.ja S 900. leta. Odhotl |a LjabljAuo jas. kol. Vvojea 5s& Trbii. Ob uri 5 ta. co noči osobni riak * Ii-bia. Beljak , Celever ;• 1 v.nrtrs.rsfe. Lfjubuo-j če.-. Selsth&J vAns-it- I > E? ._d, Zeli ob jc :cru, Leni-Ga-stein, Inomost* 1 ^ bk;o - H in>>i<; v Srejr, 1 L.-,c, ua Duna; via 1 — Oh 7. ari 17 m zjutraj OMObui vi k vi.u Pontabsl Beljak Celovec, Fr&n-esnstiL. , jLjaboo, C.-', ij; Oz Selztli.il v Suhu. jrad, Jnomo.t, ('■.. K'e'T - Rr'OiDg v Line, Budejevice, Plzen, Maiijine Heb, Fiancove vari, Karlove vari, Prago, Lipbko; čex Au-itetteu ua C.inaj. — Ob 11. uri 51 m. do^oldi-e c?9«MM vlak 1 Trb'\ Pc-ntabel, Beljak, Ce-lovc, IA ib'io. SaV^ba), Dt«*?ii. — Ob 4. uri 6 m. po^o'ji* e c.jl) 11 v' 'i v lrbiž, Beljak, Oalovec, Ljubno; ćez h 1 v Solncgrud, Lead-O.Lsa-iu, Ztll ob j: ' -\ iaoic , Bregenr, Cnrib, Genevo, P*riz; tiA K't -i 'Hm.i» v Stejr, Budejevice, Pleeu, M. »i':; mtif tiob, Fraacove vare, tvarlove vare, E-ipsko, D.ioaj \ „ Ar.,2;'n Ob 7. uri it min. sve-far c jbi" vi. k v Jesenice V.ba tega ob nedeljah • u >».. 'i ob 5. Dri -i' miu. > »^o'doe v Podnart-KiOt j. Psaf^a v TVovoa-esto tn v Kodevje. Cjobi • vlaki: Oo. 6. uri -1 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. pDpoIndue, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v X.juba, Ma-tijio'b v iv, Pl^uja, BudejeviC, Solnograda, Linca, S'eyr;», P^r.^a, Geneve, Curina, Bregeuca, Inomobta, Zelta ob jeze»u, Lo-nd-Gastt; ;a. Ljubna, Celovca Pou-tibla. Ob i. uri SH ar. popoiuiice ouobni vlat z Duuaia. iz Ljubna, Selztb^la, Beljaka, Celovca, Frau-zensfesre, Pontabla, - Ob S. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Uaiiaj.., iz Lipske^a, Prage, Francozih vainv, Karlui/ih vji.iv, Htba, Marijinih varov, Plznja, Bu-dejevic, Linca, Ljnbna, Betjai.a, Celovca, Pontabia. Vrhu tega ob nedel.ab in prazuikib ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnatta- Krope — Pro^-a lz Novoga :.'.»•<:«. in KoieT)a. Osobni vlaki: Ob b. aii iu .:i m. zjutraj, ob «. uri 'iti m. popoludue iu ob ii. :xri m. zvečer Odhod iz X4j0.blj.--ne drž. sol. tu. popoludne. ob v, cn o ui 111 ob IU uri tu. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah u praznikih — Prinod v X«jtt-bJLjauo iti kol Ut SL&uiukltiti. Ob S. uri 4h oi. siutraj. ob 11 uri H ca. do.iolndue. ob >'-. ari £0 tn. in ob i*, uii 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob ne deljen ib pr-^nikih. (1305) Dr. Priderika i^englel-a Brezov bslz^np. Že sam rastlinski eok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako ese namaže zvečer ž niim obraz ali drugi de!: polti ločijo se že drugi dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bela in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-8nažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. P50. (37—16) Dr. Triderika Lengiel-a Najmilejše in najdobrodejnejše milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 6O kr. Dobiva se v Ljubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekann in v vseh večjih lekarnah. — Poštna naročila vzprejema W. Henn, Dunaj, X. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice regi s trovana zadruga z neomejno zavazo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po ■h o brc« odbitka rentnega davka, kntcrr-ra posojilnica sama za -vložnike plačuje. Uradne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. ure dopoludne. (180—8) Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. Vpitje otrok in otročičev pri umivanju je večkrat le bolestni krik proti usmiljenja vredni napačni navadi uporabe slabe letnega mila. Matere, katere svoje otroke ljubite, ne uporabljajte za umivanje dojencev in otrok benega druzega mila kakor nenavadno nežno ter tolšče bogato Doeringovo milo s sovo. Isto neponarejeno čisto ter neakeleče in se dobiva po 30 kr. povsod a (.ryl; V LJubljani proilujulu i Anion M rllMV in Vuno l>«-lrit-lr. — Urnrruliiu Msl«. A. *VE«»lMrli Jk € o., »uiinj. Dva učenca ne čez 14 let stara, ki sta dovršila ljudsko šolo z dobrim uspehom, se sprejmeta takoj v mrjo trgovino s špecerijskim blagom in železnino. (1744—1) Franc Guštin v Metliki. Trgovski pomočnik zmožen slovenskega in nemškega jezika, želi premeniti službo v trgovino z mešanim blagom na deželo. (1747) Pismene ponudbe se prosijo pod: A. Meglic, Trst, Via del Torente 18. V najem se da aii pa tudi proda s koncesijo za žganjetoč, gostilno in trgovino v Razdrtem pri Postojini. Hiša je na najlepšem krajU, zraven farne cerkve, na sredi vasi, ob glavni cesti Dunaj-Trst; pred hišo je vodovod. (1752—1) Plačuje se hiša lahko na obroke. Natančneji pogoji se izved<5 pri Franu Tratniku v Dolenji vasi pri Cerknici. Bottger-ja podganske smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr se dobiva samo (1393—8) v deželni lekarni pri Mariji pomagaj M. Leustek-a v Ljubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt 11. februvarja 1899. Ij. Kren, mlekarija. Mlajši dijak vsprejme se na stanovanje in hrano. Naslov v upravništvu „Slov Na; Poštna in brzojavna odpraviteljica z večletnim službovanjem, v katerem m večje urade tudi samostojno kot od; teljica vodila, lice «-»Iu>.Im-. (i. Naslov pove upravništvo „Slov. N Vsprejmem vestnega m spretnega trpsiep pniii izurjenega v špecerijski stroki. (i733-2j A. Domicelj, Rakek. Hiša s vrtom na Selu št. 13 pri Liubljai se proda. Cena se izve pri Janezu Židanu ns Selu št. 8. i iti L. LnsBfJev oiiliž za to«. Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem itd. itd. ===== Glavna zaloga: L 3chwenk-ova lekarn*. Dunaj -MeiiUmg-. LuseHev-*0^ Zahtevajte -1 p? 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. VLjubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, C. Piccoli. V Kranju: K. Savnik. (485—23) vešč slovenskega m nemškega jezika voru in pisavi, dobro izurjen v manufakturni in špecerijski stroki, 24 let star. vodia filijalke, želi službo premeniti. Nastop 1 ali 15. oktobra. Ponudbe pod šifro ,,J. K. 1000" r. upravništvo BS'ov. Naroda". n:, ■■■■■■ 100 kom. kimilniti in plemensM prašičkov yoi*kširskega plemena OĆL