107. številka.
Trst, v sredo dne 13. maja 1903.
Tečaj XXVIII
glasilo političnega društva „čdinost" za primorsko.
V edinosti je moč I
„EDINOST"
Izhaja enkrat na dan, razun nedelj in praznikov, ob 4. uri r*>p. — Naročnina znaša: za vse leto 24 K. za pol leta X 2 K. za četrt leta • K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot 3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka. 870.
Oglasi
Be računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtniee in javne zahvale, domaći oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu- Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi -e ne vračajo Naročnino, reklamacije (in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici tfolin piccolo St. 3. II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12.
Avstrija pa Rusija.
Slovanom je pač znana resnica, da za padne države skesajo ugnati Rosijo, da bi ne prodrla na Balkane, najmanje pa, da bi se polastila Carjigrada. Rajši naj bi Turčija gospodarila v Evropi nad slovanskimi narod«! če nadaljnjih 509 ler, in rajši naj bi oeta&ke alovansk:h narodov poklala do zadnjega, nego pa da bi se Slovanstvo, na prvem mesr. Rusija, okrepilo žnjimi in z zemljo, katero zasedajo. To -nsišljenje zspadne diplomacije in tudi m.šijenje velikega dela zapadnih narodov je iti mora biti jasno, kakor kaka matematična resnica.
O avstrijski diplomaciji so v Rusiji, rn v obče med Slovani, mnogokrat govorili ne-zaupno in trdijo -še dandanes, da se ni »ana-šati ca njo.
Duvalizem pa še posebno zavira pravilno mišljenje med avstrijsko diplomacijo. To diplomacijo morejo napotiti edino le dejstva. da izpremeni Bvoje mišljenje ifi svojo taktiko.
Misliti jej more dati sedaj potovanje angleškega kralja in cesarja Viljeima IL.
Vobč-cse misli, da se -snujejo preobrati v evropski politiki. Okolnost, da v napitnicah italijanskega kralja pa nemškega cesarja v Rimu oi bilo niti 'oeaedice izgovorjene o avatro-ogrskemu zavezniku, in da se je osfcentativno povdarjala le zveza med Italijo in 3*emčijo, ta okolnost daje povoda za presoje v a nje tro-zveze, in daje pomišljati tudi avatro-ogrski diplomaciji.
Sicer pa je jednako verojetno, da snovanja noviia prijateljstev se dostajejo še bolj, ali vsaj v jednaki meri Rusije, kakor Avstro-Ogr-?ke.
Nemčija, Anglija in tudi Italija se pripravljajo na slučaje, da bi bila prisiljena Rusija zganiti se z orožjem v interesu balkanskih Slovanov, Anglija pa tudi še posebe za slučaje, da bi Rusija v Aziji <lrie dalje, nejro je po volji Anglije in njene japonske zaveznice. Kako ropotajo te dai zastran Mandžurije, da-si niti ne vedo, kak« korake je storila, ali pa tudi opustila Rusija. Tu se vidi, kako preže na Rusijo tudi tam, kjer postopa korektno.
Tak<5 fei imeli Rusija in Avstrija vzrokov, da bi se približali ena drugi še bolj, nego do-lej. Avstrijski diplomaciji treba še posebe prevdariti jedno točko, o kateri se je morda slepila in se še slepi. Tu in tam je utegnila avstrijska diplomacija misliti, da prodere dalje na Balkanih tudi v naaprotstvu z Rusijo. Vtempabi bila velika zmota. Kajti družba Anglije, Nemčije, Italije in še kake »prijateljice« zahtevala bi
od Avstrije odškodnino za vsako avEtrijsko! pridobitev. Ia te odškodnine bi utegnile biti j jako velike in drage. Avstrija more torej le v sporazumljenju z Rusijo korakati dalje p rotil Balkanom, a položenjeje tako, datTidi Rusi jaje navezana na s k ti p n o postopanje z Avstro-I Ogrsko. Razlika je le v tem, da za Avstrijo je mnogo nevaraiše, ko bi se hotela •okoristiti na Balkanih brez soglasja z Rusijo, nego pa je nevarno ca Rusijo. Avstrija potrebuje na Balkanifo bolj ruske pomoči, nego pa Rusija avstrijske poipore. Za Avstrijo bi i bilo nevarno, združevati se z zapadnimi državami proti Rtis'ji. Rusija, tudi oškodovana in premagana, mogla bi si zopet opomoči; o Avstriji pa bi bilo vprašanje, ali bi se jej zacelile rane, casečene vBled kake neprimerne zveze z zapadnim; državami.
Na Balks® h je tudi za avstrijsko diplomacijo žrjavica : da se ne opeče, treba jej je odkritega približanja k Rusiji. Za to govore priprave na Zapadu^
Vpsilon.
Politični pregled.
Y Trsta, 13. maja 190$.
DrŽarJli zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.)
P03I. S t e i n je predlagal, naj se otvori debata glede odgovora na učnega isiioistra Hartela glede nemirov na dunajski tehniki. Ta predlog je bil vsprejet s 139 proti 43 glasovom.
Nadalje je bila vsprejeta tudi nujnost Stransky jevegd predloga glede afere olomu-škega nadškofa Kolina.
V7 nekem vprašanju na ministerskega predsednika dr. Koerberja žigosal je posL B i a n k i d i postopanje istega, ker ni dal odgovora na njegovo interpelacijo glede dogodkov na .Hrvatskem. Govornik je očital ministerskemu predsedniku, da je s tem kršil pravice ljudskih zastopnikov.
Pesi. Biankini je potem nadaljeval : Dočim se v deželi, ki je del naše monarhije, že en mesec dogajajo izgredi, ker madjaron-ske oblasti ne spoštujejo zakonov ; dočim ee v celih okrajih proglaša nagla sodba in se tako krči vsaka svoboda ; dočim je radi teh azijatskih racmer mrtvih in ranjen.h in mora vojaštvo pomagati redarstvu in orožništvu na tiranju mož, žen in otrok v zapore; in ako kljubu vsemu temu ministerski predsednik odgovarja, da ni opazil, da bi bili ti dogodki vrgli kako krivo1 luč na skupno monarhijo, moram le obžalovati, da je mini-Bterski predsednik tako kratkoviden, da ne
vidi tega, kar vidi že ves Bvet t. j., da se avstro-egrski državniki pač brigajo za vspo-stavljenje reda v Maoedoniji in Albaniji, med tem, ko popolnoma pozabljajo, da bi morali napraviti red najprej v lastni hiši. I Govornik je obdolževal ministerskega predsednika, d* je kršil zbornični poslovnik, ker i ni odgovoril na njegovo interpelacijo. Zahte-val je na to od zborničnega predsednika, naj pojasni aainisterskemu predsedniku, da ima zbornica pravico biti informirana toliko o dogodki'h v pcsamičaih delih monarhije, ko-i likor e dogodkih v Macedoniji in Albaniji, i v kolikor se isti tičejo interesov naše skupne monarhije. Slednjrč je zahteval, naj ministerski predsednik odgovori na njegovo interpelacijo o dogodkih na Hrvatskem.
Zbornica je na to po kratki razpravi vserpjela v vseh treh čitanjih zakonski načrt glede odprave uradniških kavcij.
»Dunajski« ali »Danajski« darovi? j V št. 27., v zaključku članka : »Mladočehi pa vrenje med češkim narodom« čitaš ta-le i stavek : »„..naj ostanejo (Mladočehi) rajši brez vsake zahteve, nego pa da bi skušali z D u-najskimi darovi popraviti svoje polo-1 ženje...«
To je bila tiskovna pogreška.
Podpisani pripominja, da je hotel reči z : »^anajskimi«, n« pa »Dunajskimi« darovi. V klasični starorimski literaturi je namreč znan stavek, ki izraža, da se Danajcev (Grkov) treba bati tudi tedaj, kedar bi ponujali kake darove.
Škrat v stavčevi omari pa je v gori navedenem Btavku podtaknil besedo »Dunajskimi* namesto Danajskimi darovi. S tem je ta škrat nehotč obogatil z domačim izrazom to, kar se drugače izraža b Btavkcm , privedenim iz latinščine. V resnici so Dunajski vladni sistemi taki, da je treba slovanskim politikom pomišljati, kedar jim hočejo Dunajske vlade kaj dati : dunajski darovi bo za nas Slovane res — danajski darovi. Sosebno sedaj, ko dobivajo nemške stranke »odškodnine« za vsako podelitev slovanskim narodnostim, je to pomišljanje na svojem ue-iu ; saj utegne pogostoma odškodnina za nemške stranke več veljati in Slovanom bolj škodovati, nego pa dejstvo, da bi ostajali še dalje brez »-darov«, ki bi imeli biti, ne darovi, ampak neposredno in brezpogojno zadoščanje slovanskim pravam. Dokler bodo tr»jali taki zistemi, smejo slovanski narodi, tudi Če se jim ne zareče ali jim nič ne podtakne škrat, govoriti naravnost o »Dunajskih« namesto »Danaj-skih« darovih. Kakor vidijo čitatelji, jo je stavČev škrat v tiskarni »Edinosti« jako dobro pogodil.
Tam pa, kjer v istem zaključku stavlja
stavec: ker so Mladočehi »nadaljevali« svoj moči, škrat ni pravo zadel : mora stati : »nad-cenjevati svoje moči...«
F. Podgornik.
Dogodki na Hrvatskem. Iz privatnega pisma, ki jo je dobil iz Zagreba eden prijateljev našega lista v Trstu, posnemljemo sledeče detailirane vesti, izpustivši nekatere jabo kritične in markanine točke, a storimo to, da prihranimo velecenjenemu gospodu cenzorju v Trstu vsako vznemirjenje njegovega itak toplega temperamenta.
Prijatelj iz Zagreba piše :
»Veruj mi, dragi mi prijatelj, da se nahajamo v jako interesantnem stadiju. Ne samo tu v Zagrebu, ampak širom vse Hrvatske in. Slavonije — parve causa, magna efeeta l — hrvatski rečeno : pritisnito jače, vse to više skače !
Idemo na večer v posteljo, a ne /.namo v jutro, ko smo se probudili, kaj se more dogoditi, ali kaj se je že dogodilo. Elementarne posledice narodne obupne evolucije v teh vročih časih eo nedogledne.
Mi smo tu v obsednem stanju. Dobili smo iz Ljubljane dva batalijona pešpolka »Belgijcev«; glasi se, da pridejo še drugi batalijoni ; uprava južne in državne železnice razvija nenavadno delavnost, pošiljajoča in dobivajoča brzojavke. Zdi se, da se nekaj nenavadnega pripravlja, ker se pripravlja nenavadna kvantita želez, vagonov za prevaženje živega blaga, oziroma, imajo menda ti vagoni služiti za prevažanje vojske.
Minolo soboto je bila velika demonstracija v Sisku. V gostilni »Veliki Kaptol« svirala je domobranska glasba. Bila je to glasba v slavo madjaronskega podžupana.
Iznenada, kakor da je vstal iz zemlje, kakor pravi deus ex machina, navalilo je silo naroda na »Veliki Kaptol«. Razbili in razdejali so vse, kar je razburjenemu narodu prišlo pod roke. Umeje se, da je ta demonstracija bila naperjena proti madjarskemu podžupanu in njegovim kolegom, ne pa proti hrvatskim domobrancem. Tem poslednjim je narod živo klical : Živeli hrvatski domobranci ! Živela hrvatska vojska !
Mej tem, ko se je to godilo pri »Velikem Kaptolu«, stal je s puško ob nogi cel batalijon hrvatskih domobrancev pred aiaa-škim kolodvorom. A ko jili je politična oblast rekvirirala pred »Veliki Kaptol«, stali so domobranci v vojaških vrstah z mirnim, vojaškim ali hrvatskim srcem, ter bo bili mirni gledalci. Morda je politična oblast mislila, da aretirajo oni vse sisasko meščanstvo in je stavijo v svoje telečake. Tabieau !
Kakor Bi bržkone že čul, bo se tudi na Sušaku in na Reki dne 10. t. m. po noči dogodile velike in resne demonstracije. Na
PODLISTEK. m
Na rojstni zemlji.
fipi&aJ Kaaver-daador-GJalaki ; prevel K. C.
XXXI.
Doma je že vse spalo. On tudi ne bi bil iskal nikogar. Ni legel v postelj, ampak kar tako moker in poten se je vrgel na kanape in zapal v bolne — težke misli. A jok Verin kakor da mu je neprestano ječal okolo ušes. Ni za trenotek ni zaspal in čim se je začelo nekoliko daniti, vstal je in odšel na piano. Z ganotjem je gledal na rojstni kraj, ki ga je še včeraj bujnimi slikami o bodoči areči spominjal Vere — in objelo gaje vami-ljenje do samega sebe.
Vse jutro je hod d tako okolo. Slednjič se je našel v bližini Topolja. Elegantni, odlični dvor se snegom p;> strehi mu je kar izzival spomin na napudrano glavo rokoko-ka vali rja. I>9V ae je v svoji žalosti zlovoljno zaobrnil in je krenil v ravnico — k livadam. Tu ga je vzdramilo iz misli veselo krohotanje v neposredni mu bližini. Našel se je pred
drsališčem, ki je je Vanda dala prirediti in na katerem se je vrtela vesela družba — večinoma mlade elegantne gospode. No, spoznal je le R tterja von Bebena in grofa Bar-koviea. Ža se je hotel oddaljiti, ali bilo je prekasno. Vanda ga je bila opazila in je etrelovito brzino prihitela k njemu in stala pred njim — spretno varovaje ravnotežje z gibkim gibanjem telesa, ter dižeča v roki velik >muf« iz bele kožuhovine. Bila je prekrasna v svojem popolnoma belem ozkem kostimu za drsanje, < >br*z jej je bil nežno pordečel od drsanja in mraza, a polti vrata je dražestno pristojala gosta bela dlaka širokega ovratnika iz kožuhovine.
—	Dobro jutro ! — je pozdravila po ang ežki. — Kje ste bili, prosim vas, ves ta čas, da vas ne vidimo — je nadaljevala nemški — a mi — tu-le — se drsamo po ves dan ! — Ali se vi ne drsate ?
—	Ne — je odgovoril on še precej odurno. No, da popravi svojo neuljud-nost, jo je vprašal takoj, kako to, da ni več v mestu.
—	Ah, za Božič na merjajo prirediti neki dobrodelen bazar. Iz početka aem bila privo-
lila tudi jaz, da se udeležim, ali Ipotem smo izvedeli, da hočejo povabiti dame iz vseh slojev — in da je neka demonstracija v tem — in odrekla sem. Vse odličneje dame \z »družbe« so storile tako. Vidite, tako je prišlo, da sem sedaj tu. A slednjič — sezona še ai pričela. — In vi ostanete tu čez vso zimo ?
Leva je to vprašanje nekoliko zmešalo. Ni vedel, kaj bi odgovoril. Je mogel-li reft, da ostane doma ? Bo-li mogel vzdržati tu na strani svoje bede ?
—	Še nič ne vem — je odgovoril Bled-
njič.
—	Ah — vi gospodine Lev ! Vsaj na eno zabavo morate priti v mesto. Moj oče priredi ples. Ne — ne — vi morate priti vsakakor.
On se jej je le poklonil in se začel oproščati.
—	Pa ostanite še nekoliko tu. Sedaj do-nesejo nam dejeuner — pak hočemo zajutr-kovati na ledu. To bo prava slast — in ona je ljubeznivim pogledom, naravnost in vabljivo, oprla vanj svoje krasne temne oči. Lev je moral priznati, da je v ta hip dražestoa
vendar Be je le suho nasmehnil in odklonil vabilo.
—	Ne morem, nikakor ne morem !
Vanda je v prvi hip nezadovoljno stresla
z glavo, a potem ga je, pritisnivši muf bliže k aebi, pogledala dolgim pogledom, ki je za-bleatel v iakrenem in nežno karajočem blesku, da je bilo L9vu vsled njega nekoliko žal. In hotel je že preklicati Bvoje besede. No, v lem hipu je b silnim krikom pridrvela do Vande cela družba gospole, ki jo je obkrožila.
—	Slava — slava ! — so kričali vsi. Ravno prihajajo muzikanti. Barković jih je pozval na led — plesali bomo Četvorko ali menuet.
Lev je ostal na Bvojem mestu in gledal za vitko in čarobno prikaznijo Vande. In proti njegovi volji bo mu obtičale na njej oči z nekim nežnim pogledom. »Tej ne bi bil jaz neljub« — je šepetal sam Bebi — in silila Be mu je zlobna misel, da se jej približa, da si jo osvoji in da — pozabi Vero.
(Pride se.)
rešKem kolcdvoru je bilo mnogo tega razbitega ; na Sušaku je morala istotako intervenirati vojaška sila. No, ni se dogodilo nikako rio, ker eo bili zvani z Reke vojaki hrvatskega polka grof Jelačić. Mnogo cseb je zaprtih.
Vse hrvatsko Primorje od Reke do Kmrlobaga kipi in vre. Telegraiiske in telefonske žice so odrezane na mnogih krajih. Bati se je, da bodo na reško-karlovški železniški progi dvignene železniške tračnice. Narod je neizmerno ogorčen proti sedanji hrvatski vladi, proti nesrečnemu banu Khuenu-Hedervarvju in proti »dragim« bratom Ma-djarom, kateri od jutra do mraka kršijo svojevoljno jasne zakone in gazijo z nogami najsveteja prava hrvatskega naroda. Ne* bi li bilo S€dtj skrajni čas, da se iz originala hrvatsko-madjarske nagodbe istrže tista taji nstvena krpica, s katero se je po podpisu te nagodbe pokrila in zakrila vsebina onega člena, kateri Hrvatom garantira njihovo življenje ic ekzistenco?!
Hrvatski zastopniki v madjarskem saboru v Budimpešti so pozvani brzojavno v ma ijars- v) metropolo. Oni pojdejo tja na po-1 ziv svojih gospodarjev, da tam glasujejo za poročilo Szellovo : Hrvatska je mirna! — V Hrvatski je vse v red u I — Kriva je madjarska zbornična opozicija, katera lažnjivo in krivo poroča, da je Hrvatska v revoluciji!
E:o, tako se proslave stebri današnjega, nesrečnega madjaronsko-hrvat3kega vladnega
zistema.
Nu. kadar midjarske šovinistične novine šovinistično in tendencijozno pišejo, da Hrvatje koljejo po Hrvatskem madjarsko deco, in govore tudi še o katerih drugih bedasto-čah, iz vsega tega se jasno vidi, da »brate« Madjare nekje nekaj srbi, pa, ako jih kdj kje Kaj počeše iznenada, naj se potem potožijo eami na sebe.
Nase novine ne smejo nič pieati. Grozni Damokljejev meč cenzorja bdi Argusovimi očesi nad njimi. »Obzor« bo skoro slavil svoj svetovno interesantni jubilej svoje — tisoče konfiskacije! Sretnega »Obzira« !
Šrforo sem pozabil. V Požegi, v Slavoniji, raz lejaii so p. žeški meščani ves kolodvor.
Za danes t: ;e doeta. Jutri moria več, ako bom b.izu Zigreba. Pozdravlja le Tvoj stari	B ado.«
Tem podatkom ne treba* nikakega komentarja, ker i z njih izhaja jasno, kako daleč je pritiral nesrečni vladni ziptem na Hrvatskem. Ako dunajski vladajoči krogi niso izgubili boi je luei v svojih očeh, sedaj je ča*f da vid jo in izvedo, kaj so za monarh'jo Hrvatje z vsetni drugimi Slovani, a kaj so Madjari! Alea jacta est! Naj g\ spo ia slavna na Dunaju volijo med Slovani in — Madjari !
Tudi vsa današnja poročila potrjajo, da vlada na Hrvatskem prava strahovlada. Kar je na glasu, da je v opoziciji proti sedanjemu zistemu, ni varno, da ne bo že prihodnjo uro sedelo za zapahom. Zapirajo se odvetniki, duhovniki, posestniki itd. Naj povemo, da je med aretirane: tudi tisti idejalni človek, nenavadni človekoljub, altruist, pisatelj, učitelj naroda, ki ga v svojih spisih navaja na mo ralno življenje in na racijonalno gospodarstvo, ki je pravi apost3l miru — župnik JemeršiČ ^ Grobišnjempolju.
Izlasti način, kakor postopajo oblasti proti listu »Narodna Obrana« v Oseku, kaže, da je se.iaj v Hrvatski prava grozo- in strahovlada.
Glavnega urednika tega lista, dr.a Lor-koviča, so po noči iztirali iz postelje in odveli v zapore, istotako sourednika \Vilderja. Uredništvo ne dobiva nikake pošte: ne pisem ne listov. Vse to prejema sodna oblast. Uredništvo si mora kupovati liste, ako hoče kaj doznati, kaj se godi po svetu. Tudi telegramov ne dobiva uredništvo. To je jednostavno nasilje. Preiskovalni sodnik imi B.cer pravico zaustav Ijati pisma, ki so adresirana na obtoženca, ako je itti v zaporu, nikoli pa ne sme zaustavljati pisjm, ki so naslovljena na uredništvo.
Slednjič boii zabeleženo, da se tudi po Ljubljani potikajo hrvatski detektivi. »Slov. Narod« piše :
»Ta zagrebški biriČ nastopa tako, kakor da je Kranjska tudi že pod komanio hrvatskega bana. Vsa zadeva ima, kakor se vidi,
precej operetni značaj in vzbuja veliko veselosti. Ali vzlic temu je jedro jako re3no in bi zaslužilo, da Be na pristojnem mestu spravi na razgovor. Utie imamo namreč, daje c i-slitvanskajustica postala slepo orodje hrvatskega bana.«
Ogrska zbornica in dogodki na Hrvatskem. V včerajŠDji seji ogrske poslanske zbornice govoril je posl. Bara bas
o dogodkih na Hrvatskem.
Dejal je, da tamkaj teptajo ogrsko državno idejo ter da so ogrski državljani v nevarnosti za življenje. Grajal je večino, da s tako brezbrižnostjo vsprejema vesti o dogodkih na Hrvatskem. Dozdeva da se, da se ponovijo dogodki z leta 1848. Nemedjaiske narodnosti da vstajajo proti Madjarom. Ogrska d i ne zahteva od nemadjarskih narodnosti druzega, nego to, da se vedejo kakor zvesti sinovi domovine ter da spoštujejo madjarski državni jez'k. Vlada da ne poroča vladarju o resničnem i stanju stvari ; en sam vladarjev pogled da i bi zadostoval v pomirjenje nemirnih življev. Slednjič je govornik zahteval, naj minister- j ski predsednik s strogimi odredbami zavaruje življenje in imetje ogrskih državljanov in naj ; energično in hitro vspostavi red v Hrvatski, j kjer stojimo na predvečeru revolucije.
Odgovor ministerskega S z e 1 1 a ie bil j skrajno drzen in žaljiv za Hrvate, da uprav j izziva na energičen odpor cd strani vsega Slovanstva, katero ne more dovoljevati, da bi poklicani predstavitelji tega na pol divjega in maloštevilnega madjarskega naroda na tako nesramen način žalili in nekažnjeno izzivali Hrvate in Slovane sploh. Szell je v svojem odgovoru one zavedne Hrvate, ki ne more;o več mirno prenašati krutega madjarskega iarma, obdoiževal celo roparstva. Dejal je, da imajo demonstrantje komunistične tendence, t. j., da se hočejo nasilno polastiti tuje lasti. Tako psovko se upa zalučati v obraz Hrvatom predetavitelj onega naroda, ki je Hrvatsko že do kosti oglodal, ki v pravem jnmenu besede pleni hrvatsko last in ki je cvetočo hrvatsko kraljevino spravil Bkoraj na beraško palico.
Radi pa verujemo zatrjevanju ministra Sicella, da ban najenerg čneje postopa proti demonstrantom. Szell je tudi grozil, da se odpošlje na Hrvatsko vojaštvo iz Budimpešte in Ljubljane, ako bo to potrebno. Slednjič je ministerski predsednik zatrjeval, da večina hrvatskega naroda in njegovih voditeljev ob soj h sedanje nemire, sicar pa da bo vlada znala z močno roko braniti ugled ogrske države ter življenje in imetje ogrskih državljanov.
Dogodki na Balkanu. Turška vlada je odredila, da morajo vsi Bolgari, ki niso turšsi državljani, zapustiti Macedonijo in seveda tudi Carigrad. Poleg teh morajo Carigrad zapustiti tudi vsi macedonski Bolgari, ki niso pristojni v Carigrad ter se morajo povrniti v Macedonijo.
Fraacozka vojna mornarica sa ne poda pred Solun, temveč v Milo. Tudi ruska sredozemska mornarica se ne poda pred Solun in bo krožila v vshodnih vodah, da bo pri-
v	'
pripravljena za vsak slučaj.
|
Tržaške vesti.
Za jugoslovansko univerzo v Ljubljani. Z Dunaja nam pišejo : > V času, ko se i bije v Inomostu hud boj, ki gre na to, da se ustanovi samostojna italijanska visoka šola, | in ko so Cehi ravno na tem, da se jim uresniči želja po moravakem češkem vseučilišču, seje med slovenskim d i j a -štvom zopet pričelo živahno gibanje za jugoslovansko univerzo v Ljubljani. Kakor smo že javili, ee bodo v ta namen vršili shodi na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Na Dunaju bo shod Ž9 tekom tega tedna, bržkone v četrtek. Slov. dijaštvo dunajsko se obrne na rektorja dunajskega vseučilišča s prošnjo, da mu dovoli zborovati na akademičnih tleh. Če bi f»e mu pa to ne dovolilo, vršila ae bo manifestacija izven univerze. Shoda sa udeleži vse slovansko dijaštvo. Vabljeni so tudi poslanci slovanskih klubov.
(Včeraj smo dobili z Dunaja brzojavno vest, da je rektorat dunajske univerze zavrnil prošnjo našega dijaštva, da bi se shod vršil na akademičnih tleh. Zato se bo vršil v četrtek popoludne v katoliški res*uurci. Op. ured.)
Dalje smo prejeli z Dunaja: Manifeata-čni ehcd za ljubljansko vseučilišče se bo vršil v Četrtek 14. t. m. ob 4. uri popoludne v
»Katholische Ressource« kakor izreden občni zbor akademičnega društva »Slovenija«. f»:la je sicer deputacija slov. dijaštva pri rektorju dunajske univerze prosit, da bi dovolil slov. dijaštvu zborovati na vseučilišču, a to je odrekel, češ, da zborovanja na vseučilišču ne dovoli sploh nobenim dijakom. — In vendar imajo na dunajskem vseučilišču najrazličnejša burševska društva svoje domove. — Obljubil pa je rektor, da bo posredoval na policiji, da dovoli brez težkoČ manifestični shod izven akademičnih tal. S tem se je deputacija zadovoljila, da-si bi imelo dunajsko slo/, dijaštvo povod za glasno protestiranje proti i temu, da se je zapostavlja za nemškim in smatra za priseljene goste. Zborovanja bi se bil moral udeležiti tudi ljubljanski župan, ki pa mora, žal, odpotovati. — Udeleži pa se ga vse dunajsko slov. dijaštvo in pribite naši prvoboritelji — poslanci slovanski. — Shod bo manifestiral tudi za brnsko vseučilišče.
V	spomin 25 letnice svoje poroke je podaril gospod Fran Dobida 20 Kron možki podružnici sv. Cirila in Metodija in 1 (J kron slovenskemu otroškemu vrtcu na Greti.
V	imenu obeh obdarovaneev izrekamo vrlemu rodoljubu, ki se o vsaki veseli in žalostui priliki spominja naših narodnih zavodov, najtoplejšo zahvalo in ga priporočamo v izgled rojakom. Bog mu daj, dočakati še 50 letnico svoje poroke.
Klevete O Ricmanjih. Iz tržaških slovenskih krogov smo prejeli nastopni dopis :
Gospodje uredniki »Slovenca« bi bili morali priti v nedeljo popoludne v Trst, in poslušati bi bili morali po javnih lokalih in po naših društvih, in — ustrašili bi se b.li sami efekta, ki so ga izzvali e klevetniškim svojim člankom v številki »Slovenca« od minole sobote. Ogorčenje je bilo vseobče in toliko, da je cel<5 nas osupnilo. Izlasti je vrelo tudi v »Del. podp. društvu«, kjer so bili delavci zbrani radi občnega zbora. Ljudje so proklinjali in stiskali pesti in so drastično dajali izraza svojemu začujenju na tem, da javni listi prinašajo toliko in takih lažij. Ljudje poznajo K cmanjce in zahajajo sami v Ricmanje in poznajo torej d gjdke iz lastnega opazovanje, potem pa čitajo v javnih slovenskih listih take gorostasaosti . . .
Ćlovek ne more verjeti, da bi bila kje živa duša — ako ima le količkaj razsodnosti — ki bi mogla verjeti takim — neverjetnostim.
Vsakdo si govori, da — če bi bila le stotina tega res, kar so »Slovenčevi« dopisniki naprtili Ricmanjcem — ne bi bilo danes ne enega Ricmanjca ne ene Ricmanjke več, ki ne bi bila ža — pod ključem ! Saveda pravi »Slovenec«, da onega dne, ko so Ricmanjci baje udrli v cerkev, ni bilo nobenega orožnika v vasi ! Kaj pa je z drugimi zločini, ki jih jim natveza celo vrsto, ali so se vsi godili onega dne, ko baje ni bilo nobenega orožnika v vasi ?! Kaj pa Š3 posebno z »nečistostmi« na ulici ? ! Vsi »Slovenčevi« dopisniki govore o njih, le orožniki, ki so vedno v vasi, da bi nič ne vedeli ! Ali pa morda hočejo »Slovenčevi« dopisniki morda ceM vzbujati mnenje, da orožniki dajejo Ricmanjcem potuUo ! !
Pa tudi o »ulomu« v cerkev in o orgijah, ki so jih baje uprizarjali Ricmanjei v cerkvi, da ne bi nič vedeli orožniki ? ! Komu bo »Slovenec« to pripovedoval ? ! Orožniška služba je notorično organizovana tako uzorno, da so sila redki slučaji — in to tudi v najbolj zapuščenih in pozabljenih gorskih zakotjih —, ko ne bi orožniki, ako se je kaj grdega zgodilo, izvedeli o tem in izbrskali krivcev. V Ricmanjih pa so orožniki dan in noč s posebnim nalogom, da zasledujejo vse, kar se tam godi. In nič da ne bi vedeli o predbacivanem »ulomu« v cerkev in o pro-faniranju cerkve, o takem hudem zločinu ? ! ; Komu hoče »Slovenec« pripovedovati to ? F a k t p a j e t a, da zaradi onega : >u 1 o m a« do daues ni bil aretiran noben Ricmanje! In tudi tega ' nam ne bo pripovedoval »Slovenec«, da bi 1 bil v vsej državi le en sam orožnik, ki bi Bi upal zsmolč&ti, ako je doznal o takem zlo-i činu ! In še nekaj : poročevalci »Slovenčevi« so tako dobro poučeni o vsem — zakaj nočejo oni prijaviti zločincev ?! A kje je norec na svetu, vprašamo — ki bi mogel misliti, da bi oblast v Kopru ravno sedaj hotela prizanašati Ricmanjcem ? !
Vse torej — zdravi človeški razum, logika, vsa nrav dogodkov v Ricmanjih in ves 1 tamošnji položaj, govore proti temu, kar eo »Slovenčevi« dopisniki — klevetah".
In tudi, če bi se bil v Ricmanjih res dogodil kak posamičen nedostojen čin (če bi se bil) — vprašamo : je kje kaka župnija, ki bi bila zavarovana pred takimi dogodki?! Ali se sme radi takih slučajev blato metati na vse občane in jih predstavljati svetu kakor same lopove, ne-čistnike, in njihove žene kakor — čitateljice smejo zahtevati, da ne zapišemo grde besede.
Je li tako početje, kakoršnje je zagrešil »Slovenec«, krščansko ? Je-li dostojno gla-Bila, ki hoče služiti Kristovi veri — ljubezni in pravičnosti ? !
Gg. sami se jezijo — in prav imajo. da ae jezijo —, ako se radi resnčnih grehov poaamičnikov dolži ves svečeniški stan. Ali je manje odijozno, ako se zasramuje jedna cela občina ?! Će pa se dela tako na podlagi zlaganih dejstev — potem je to zločinsko !
In s takim nečuvenim početjem se pripravlja »Slove nc« na snovanje avoje nove stranke ! ! Slabo poznajo gospodje našo javnost, tudi tisto pobožno javnost, na katero morda računajo. Gospoda, izvolita poskusiti ! !
Ne izzivajte odpora ! Pod tem naslovom nam pišejo :
Po mnogoletnih, neprestanih bojih, katere so tižaški Italijani namenoma izzivali, je nastopil zadnje čase nekak relativen mir med nami in njimi vsaj v medsebojnem so-cijalnem življenju. Vsaj proti našim kulturnim prizadevanjem na nepolitiškem polju je gonja, če tudi ne prenehala, pa vsaj nekoliko odnehala.
Mi, ki poznamo svoje sosede, smo bili sicer vedno pripravljeni na nove nastope nestrpnosti, ali menili smo, da se ti nastopi ponove na političnem polju in ne na gori označenem — menili smo, da so ee tržaški Italijani vsaj nekoliko spametovali!
Dane3 pa vidimo, da smo se pcsteno varali, vsaj kolikor se dostaje vodilnih krogov, osobito pa italijanskega časopisja.
Zadnji nastopi tega časopisja pričajo, da z našimi sosedi laške narodnosti — ni mogoče nikako premirje I
Nam je hudo, da moramo začeti nov boj, oziroma obnovljati, o č:mer smo menili, da je že pozabljeno — ali strašimo se ne, pa naj pride tudi do skrajnega ! Nekdanja na-sprotatva med meščani obeh narodnosti so ee bila vsaj kolikor-toliko ublažila. Nekdanji boji med mestom in okolico so bili vsaj v družabniškem pogledu izginili. Ali naj ee ti boji na zahtevo tržaških kolovodij re3 zopet ponove ? ! Če gospoda menijo, da mora biti, pa naj se !
Mi vsprejemamo zalučano nam rokavico, ker ne smemo biti ljudje, ki mečejo puško v koruzo in bežć! Ali oni, ki nas izzivljajo na odpor, naj le pomislijo, da utegne biti danes ta odpor hujši nego je bil kedaj prej !
Mi želimo miru med sodeželani obeh narodnosti in smo vedno pripravljeni za mir in to lahko rečemo, da je Slovencev v prvi ■ vrsti zasluga, da je prišlo vsaj do nekega premirja ! Sedaj pa ko vidimo, da je ves yspeh tega našega delovanja na to stran (radi kakega slovenskega odpadnika), zopet v nevarnosti, bomo prisiljeni ubirati druge strune in začeti izbijati — fclin s klinom !
Ali menijo mestna gospod?, da oni ne bodo nič trpeli na posledicah takemu obnovljenemu boju ? !
Način pisanja nekega glasila, ki bi mo-ralo biti (ker glasilo stranke) vsaj do neke mere resno, nas izzivlje, na reakcijo ; i n t a pride prav gotovo!
To naj si zapomnijo »L* Indipendente« in Djega bivši komisarji ! Sa svojim nastopanjem hočemo mi še počakati, da vidimo, se-li s pisavo camorristov 6trinjajo tudi oni Italijani, ki se kažejo zmerne.
Gosp oda naj pomislijo dobro, predno nas prisilijo na odpor. Kdor seje veter, žanje vihar. A vihar lomi drevje, in ne izbira — utegnilo bi se zgoditi, da bo lomil tudi — njihovo drevje.
Ponavljamo, da mi ne želimo bojev. — Poleg političnih bojev lahko še vedno vlada j vsaj relativen eocijalen mir. Tak mir je koristen vsem, ki so pritiljeni, da žive eden | poleg druzega. Ali če go3poda hočejo imeti j boj — naš odpor (to naj si zapomnijo) — ne
! izostane ! !
t
l>ve neumestnosti. (Glas iz občinstva). Prva je t», da magistratni organi nič ne pazijo na red o razobešanju zastorov pred trgovinami in še posebno na javnih trgih.
Te piataene strehe, oziroma zaatori so na mnogih kra;;h tako nizko pcstavljeni, da je pravo čudo, ako se še ni dogodilo večih nesreč.
Xajve"a nevernost je pa za klobuke, ki odletajo z glav dostikrat na blatna tla !
Dotične strehe, bile za silnre, bile za dež. bi morale stati najmanj 2 in p^l metra cd tal. Da se ne bo kdo ujedai radi premalo jasnosti v stvari, povedano bodi, da je tu govora le o železnih, oziroma lesenih podlogah omenjenim streham. Platno, ako je tudi nizko, ni nevarno, vsaj za človeške glave ne!
Drutra ne umestne st je pa nekoliko bolj kočljiva, da bi mcg;i v javnoBti govoriti o njej. Kskor po vseh mestih, tako je tudi v; Trstu nekaj stotin izvoščekov, ki imajo določena mesta, kje jim je stati in Čakati občinstvu na razpolago.
Na teh »čakalnicah« pa pogrešamo nečesa, kar bi moral) bili — kako naj ro- j čeaio ? — no, nečesa v zabrano, da ne bi bilo javnega pohujšanja. V interesu javne ; morale se sine zahtevati, da se ne godi kar I za kakim »brunom...«. Menda se umemo.
Na ti dve neumestnosti opozarjamo slavno redarstveno ob'a>r, ki naj prisili magistrat, da ukrene potrebno.
Posestnikom po okolici. — V zmislu sjjj 1*. ia 19. zakona cd 23. maja 1883. (rir/. zak. žt. 83.) o raz vidnosti zeinijarinskega katastra, posluje, ez rema bo posloval viši evidenčni geemeter Luzzatto po naši okolici nastopne dni :
od 4. do 6. maja v JŠkorkiji; 7. do 11. maja v Kojanu ; od 12. do 14. na Greti; od 15. do v Barkovijah; od 19. do 21. na Kontoveliu; cd 22. do 23. na Preseku; od 24. do 28. v bv. Križu in od 29. do 31. v uradu v Trstu.
Vsi pcssstniki, pri katerih se je kaj spremenilo v njihovem posestvu, so pozvani, naj pridejo omenjeni dan v občinsko pisarno, da pokažpjo rečenemu poljemerskemu 'lrad-niku, če imajo v rokah kake listine sli druga dokazila o nastalih spremembah, ali pa ustno podajo po rebna pojasnila.
Pri piseitnih spremembah, za kstere dotični po-?e%tniki nimajo v rokah nobene Kstine, naj prideta ot-a, prejšaji in n:>vi posestnik.
Spletno zanimanje med našira občinstvom za veliki koncert našega zaslužnega »Sloveris lega pevskega društva«.
Na.^e ol>činštvo želi pokazati našim zagrizenim nasprotnikom, da zamore napoiniLi gledal šče »Fenice« .'n da se ne boji napadov od strani umazanih tržašk.h glasil, ki nas velno zaničujejo in so povodom predstave našega > Dramatičnega društva« surovo napadala ves nas narod.
Velika narodna veselica na korist ć-olske družbe sv. Cir;la in Metodija na vrtu pri sv. Jakobu dne o. julija na praznik naših siovan&kih blagoventnikov.
Nsši laški BOčedje prirejajo tu v Trstu v?ako leto po en ples v gledišču »K^esetti« na korist njihove »Zalege«, da morejo s tam denarjem potujčevati naše otroke po Čisto slovenskih krajih. Kaj bi se bilo pripetilo nam slovenskim Tržačancm, ko bi bili mislili prirediti to narodno veselico v kakem tukajšnjem gledišču, to si pač lahko mislimo, te dni, ko je te ljube naše laške scssde velikanska ude ežba pri predstavi »Pojdimo na Dunaj« spravila v tak s>trah, da kriče po svojih glasilih kakor zbesaeli, n&j ne dajo S'.avenoem n.ict vega gled šča več na razpolago tu v » aškem* Trstu. Naj le kričijo, naj le razsajajo, naj le mečejo polena pod noge našemu razvoju, naj se le o tem poslužujejo cajgrših sredstev — ali kolikor bolj na in bodo nasprotoval:, s toliko večo s;lo izbruhne! Zakaj je prišlo do trancozke revolucije ? Radi zatiranja nižih slojev ! Zakaj jo pr.šio v Avstriji do ustaje ). 1848. ? Radi zatiranja. Zakaj je počilo v gorenji Italiji ? Zakaj ustaja seiaj naš narod na Hrvatskem, zakaj v Macedcniji ?! In Jaška tržaška »ka-mora« naj ni kar ne pozabi, da bo bili tudi v Trstu že dnevi, ko je pokazal slovenski trpin laškim mogotcem tvojo žuljavo, a jekleno pest !
Ob Kidanjih tržaških razmerah je vsaka naša prireditev v kakem tukajšnjem gledišču v nevarnosti, ker pripetit bi g« zaalo, da bi nam odpovedali gledišče v zadnjem trenutku. V njih laških hišah »o oni gospodarji, a na prostrani s Inki vrt družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. uakobu ne s«ga njihov prst in mi smo lahko brez skrbi že sedfj radi tega prostora, — Pa še na nekaj ne smemo pozabiti: radi večnega hujskanja proti trž-
Slovencem rase seda; »Narodni d?m« in laški listi nej le pridno dalje hujskajo, na bodo mogli dne 5. julija prepričati se na lastne oči, koliko nam je njihova hujakarija škodovala !
»Slovansko pevsko društvo« vabi na veliki koncert, katerega priredi v nedeljo, dne 17. maja 1903 v gledišču »Fenice« pod vodstvom pevovodje g. Srečka B a r t e I a. Vspored: 1. Smetana : Ouvertura k operi »Hubička«, igra orkester. 2. Ferluga Štefan: »Mazurka«, možki zbor. 3. Dvorak: »Slovanska rapsodija«, igra orkester. 4. Fr. Kiicken:; »Plavaj ladja moja«, ženski zbor sfc spremlje- | vanjem orkestra. 5. N:fpravnik : Predigra k j 'operi »Viasta«, igra orkester. G. Vatroslav j j Ijifeinski: »Jutro«, mešan zbor ; orkestralno j j spremlje vanje priredil Ivan pl. Zaje. 7. Čaj-i kovskv : fantazija iz opere »Evgen Onjegin«, j igra orkester. 8. Ant. Dvorak: »Padle bo j [ pesmi v duš^ mi...«, mešan zbor. 9. Moninszko: • Fragmenti iz opere »Halka«, igra orkester, j
10.	Ivan pl. Zaje: »More«, velika eimfoniška slika za inožki zbor tfe spremlje vanjem orkestra.
11.	Hornv : »Jugoslovanske melodije«, pot-pouri, igra orkester. 12. A. Forater: »Zdrava j Marija«, mešan zbor fefc apremljevanjem or- ! kestra. Sodeluj a orkester domačega pešpolka št. 97. Začetek ob 8. uri zvečer. Cene : vstop- , nina v pritličje 1 K. (sedeži, poltroncine) v pritličju 1 K, sedeži v zadnjih petih, vrstah 30 nvč. (60 st.); galerija 20 nvč. (40 stot.). Sedeži se dobivajo v kavarni »Commercio« in na dan koncerta pri blagajni.
Na mnogobrojno udeležbo vabi
odbor.
Za rrožko podružnico družbe sv. Cirila 1 n Metodija nabrali so na botriniali Frana Beneine v Skednju 4 K.
Veselica »Slave«. — Pevsko društvo »Slava« pri Sv. Mar. Madg. spodnji priredi dne 25. junija t. 1. veliko vrtno veselico v gostilni gospoda Josipa Miklavca. Prograoi se priobči pravočasno.
Ostala društva so naprošena, da bi to nsznanilo upoštevala o določevanju svojih veselic.
premičnin. V četrtak, dns 14. m? j a ob It1, uri prs<ipolad?»« s« bodo vsk-a baterijo tak. e kr, okiajts^a sodišča tm civilno ajvari vr5i e »ludeČs dražbe premičnin : Prosek 14^ ii šaa oprava, krčmarska oprema in prešiči ; uliea Sette Fontane 24, vaze in razno ; R Jan 292, hišaa oprava ; ulica S.ta Caterina 9, steklene omare in šivalni strrji ; ulici Poste nuove 5, hišna oprava; ulica d**l Šalice 1, šivalni stroj in pohištvo; Sv. M. M. zgornja 3, oprema v zalogi in ramo svinjsko meso.
Vremenski vesto i k. Včeraj toplomer i : ob 7. zjuiraj 14.8. ob 2. uri popoiudne j 17.5 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 760.0. j — Di*nes plima ob 11.37 predp. in ob 9*49 j pop.; oseka ob 4.53 predpoludne in ob , popoiudne.
Vest* iz astase Primorske,
X Veselica društva »Narodni dozu« v Škrbini. Prvo nedeljo maja je slavila Škrbina veliko društveno elavje, ki je napravilo velik utis ne le na vaščane, ampak na vso okolico, ki je videla, koliko premore ta mala, svetu malo znana vasica, se svojimi skromnimi prireditelji, ki niso obiskovali posebnih Sol.
Lepo jutro je naznanjalo lep, diven pomiadanji dan, kakor da se je narava sama hotela veseliti našega plavja. Proti večeru je sicer vreme nekoliko shujšalo, ali veselica 89 je vendar izvršila povsem lepo.
Dvorišče g. Adamiči je dičilo neštevilo trobojni c, a pred pročeljem njegove hiše se je vspenjal velik cvetoč »mlaj«, ki je naznanjal okolici, da slavimo slavje našega narodnega probujenja.
Okolo 3. ure popoludna se je dvignila j skoro vsa vasica na vpprejem komenskih tamburašev s prvaško godi o na čelu. Po v sprejem u se je ob zvokih našega »Naprej« pomikal tpreved na dvorišče gospoda Adamiča.
Vse točke so se vršile velečastno in občinstvo je občudovalo gosp. pevovodjo, cd kodi je vzel toliko spretnosti in energije — ko vendar ni obiskoval nobene glasbene šole. Tudi vodji tsmburaškega zbora, g. Nemcu, in vsem členom tega zbora moramo izreči vse pri/ninje in iskreno zahvalo na toli častnem sodelovanju. Nad vee pa je vspela igra »Pri puščavniku«. V^a pohvala gre torej igralcem in igralkam : g. Maksu Buncu in njegovi g. soprogi, gospici Kristini Colja, g. Zvonislavu
OoLarju z gospo soprogo, g.ci Alojziji Fakin in g.ci Emi Adamič,
Po veselici je bila plesna zabava.
Čestitati moramo torej društvu na tem zares lepem vspehu, ki naj mu bo v vspod-bujo, da bo stremilo za višimi in višimi cilji.
Nevtralec.
X frad je pieii v Kamnjah na Goriškem dne 6. t. m. v kazalec desne roke udovo Fr. Lozar, ko je brala listje. Gospod V. Z. jej je trdo povezal oteklo roko gori do lakta in jej je vrhu pesti prerezal kožo. Skozi odprtino je na priprost način iztisnil 3—4 četrt litra b krvjo pomešane zastrupljene vode. Ženi so bolečine že odlegle, da-si je 83 ze!6 otekla.
Tako je g. V. Z. — kakor posnem-ljemo iz »Gorice« — na priprost način rešil | ženi življenje. Dobro je, da si naši ljudje zapomnijo to. Nujno pi jim svetujemo, caj ne dajejo nikake vere glasovitim »zagovornikom«, ki hočejo le z čudežnimi besedami lečiti zastrupljeno kri, ker tako »kuro« se navadno mora drago plačati.
Vesti iz Štajerske,
—	Predsednik okrožnega sodišča v Celju, \Vurmser pojde torej res v pokoj. — Sedaj so celjski nemškutarji vsi iz sebe, ker so boje, da bi kakov Slovenec mogel priti na to važno mesto. To da je bil tudi povod, da je celjski župan Rakusch hitel v Maribor na posvetovanja. Na vsaki način bi hoteli, da naslednik M urmseriu bodi mož, ki bo meso
tr	'
od njihovega mesa, ki i od njihove krvi — žojirai istih želju in istih ciljev. Ali vse to so hoteli urediti tako nri tihem.
Celjska »Domovina« pa pripominja, da I bo skrb Slovencev, da njihovi narodni nasprotniki zadobs prepričanje, da predsedstvo okrožnega eodišea v Cđlju ni ustvarjeno samo za nasprotnike našega naroda.
—	Uraden popravek — nemškutar-skim lažujikoin po zobeh ! Ni bilo dosti, da so nemškutaraki zbesneleži po svoji zmagi
I v Brižicah naekoč li »Narodni dom« in raz-
i
| sajali in pobijali prav pb kanibalski, ampak , ao imeli potem še to nesramno, želfzao čelo, j da so pisali potem, kakor da bi bili Slovenci sami od znotraj razbili šipe na »Narodnem domu« v Brežicah. Tako lopovsLvo je silno ogorčalo štajersko Slovence. Slednjič je bila — vendar enkrat ! — ta nesramnost preveč : tudi državnemu pravdnišfcvu in je isto priobčilo v celjski „Deutgche jWacht" nastopni ; uradni popravek :
..N: rcrf, daje sodnij«ka komisija konsta-■ tirala v „Narod, domu", da so nekatera istekla tako razbita, da bi se moralo tumiti, ! da so se od znotraj razbila. Rss pa je, da za tako sumnjo ni v preiskovalnih aktih niti I najmanjšega povoda. Celj»ko državno pravd-[ništvo, 5. maja 1903. Zi e. kr. državnega | pravdnika : dr. pi. Kočevar."
Lažnjivci in razbijalci so dobili s tsm po-| pravkom po zobeh.
Brzojavna poročiia.
Dogodki na Hrvatskem.
BUDIMPEŠTA 13. (B.) »Neuea Pester JourDai« priobčuje dopis iz Zagreba, avtori-ziraa od bana eamc^a, v katerem povdaija, da so de god ki na Hrvatskem v zvezi z dogodki na Ogrskem, ker nemiri na Hrvatskem da so začeli z zač-itkom obstrukcije v ogrskem parlamentu.
Cim motneji je poatrjal položaj v Budimpešti, tim huji so postajali nemiri na Hrvatskem.
Zato da tudi ti nemiri gotovo nehajo, čim se zjasni parlamentariška situvacija na Ogrskem.
Na Hrvatskem da ni tal za revolucijo, ker da ni nezadovoljnosti.
Za Holubov spomenik.
DUNAJ 13. (B.) Casar je podaril za Fpomenik učenjaku in potovalcu po Afriki, Em ilu Holubu (Cehu), 2000 K iz Bvoje privatne blagajne.
Odlikovanja in imenovanja.
DUNAJ 13. (B.) »VViener Zeitung« objavlja : Cesar je podelil G. M. Kamilu Troilu, sekcijskemu načelniku v ministerstvu za deželno brambo, vitežki križec Leopoldovega reda. Povodom provizorične reorganizacije ministerstva za deželno brambo je imenoval cesar polkovnika Frana Pravdika pl. Mahrana, v Btatusu Častnikov za lokalna nameščanja (nadštevilen v brambovskem peš-polku štev. 14. v Brnu), aekcijskim načelnikom v ministerstvu za deželno brambo.
Cesar je imenoval finančnega svetnika Henrika Medicus-a, ki nosi naslov in značaj višega finančnega svetnika na fi-
nančni prokuratnri w Trstu, višim finančnim svetnikom na finan-j-ni prokuracuri v Solno-gradu.
Cessr je i-nenoval nam^ataiatveaegi svetovalca v Zadru Riharda Malniča svetovalcem na upravnem sodišču.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK.
Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost,; v Trsta
Sircji k svojim!
ZALOGA
pohištva
a
dofero poznane
tovarne mizarske zažm^s t Gorici (SoliaE)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej jffoton Čsmigcj .
Trst, Via di Piazzs vecehia (Rosario) št. 1. hiša ft^arenzi.
NejTočja to?™ poMStra Fisorsžo asželc.
bolidnoat zujamCeca, kajti les se osuU v to niiiasč pripravljenih prostorih a teia-perr-iuro stopinj. — Najbolj udcSr.o, mo« rierni seslav. Kcakurenčr.c aens.
BZT Altmrd poliiži^v brezpIaSitn
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št. 25. A. -
(v lastni hi5i.)
ZALOGA: Piazza Rosarlo (šolsko poslopje).
Cene. da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih naertili.
Ilustrovan ccnik "brezplačno iu franio.
Na prodaj
j ulica Zonta št. 1.
so železni okovi ?a okna, vrata in olrna od skladišča. Nailov
TOllflRN/1 POHISTUfl
IBMAriJ
dvorni založnik. — Ustanovlj. 1S43.
T RS T
TRST
alis^ Cassa ii lisparmlo
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni ncri*i, načrti za sobe na zahtevanje
Br 1786.
Oglasi
Ovime se daje na sveopće znanje, da će se dne 30. maja n snbotn u 10 sati predpodne obdržavati 11 Uredu potpisanog obćinskog glavarstva j a v 11 a dražba glede zakupa gradnje novog zvonika u Vrlin.
Izklicna cjena 9964.74 k.
Ponude se imadu pismenu ili ust-meno, do 10 sati prije podne rečenog di.na ovdje podnieti i moraju sa jamčevinom od 10% providjeni biti.
Proračun kao i načrt gradnje rečenog zvonika jest u vrieme uredovnih sati u ovom uredu izložen 11a svači uvid.
Buzet, dne 9. maja 1903.
Glavarstvo občine Buzet.
Antun Klarić
načelnik.
L. Lrojev oMiž za turiste.
Pri poznano najboljše zdravilo proti kurjim očesom, žuljem itd.
Gladna zaloga:
Lekarna L. SCHWENK,
DUNAJ-EIDLING.
^ LUSAf-jCT turiste po zahteva i^n ,,,, .„. K 1*20.
- Vobiva se t vseh lekarnah. -
„SLAVIJ A"
- vzajemna zavarovalna banka v Pragri.	-=
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplaćan9 odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti drnžra vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE :
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12.
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujoeimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. „
Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah £kode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.
Prodajalnica obuval G. Mayer Grego.
TKST. — Riborgo štv. 19. — TRST.
Velikanski dohod za birmo.
Qbuvala za pospode
č:na, angkška po gld. 3.20, iuxeca, po gld. 3.50.
Specijaliteta obuval za dečke.
Qbuvala za gospe.
črni tli rumena, angleška po gld 3.50 nizki čevlji lakirani a beli po gld. 1.90 >aročbe po meri.
Izbor oblek za moške in dečke.
Jaz fina Csillag
se svojimi 185 centimetrov dolgimi Lo-reley-lasri)i dobila sem jih vsled 14-meseene uporabe svoje samoiznujdene pomade. To So naje lov i tej še avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne prov-zroča izpadanja las, povspešuje rast istih, poživlja lasnik povspešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti.
(Vna lončka 1 jrld.. - jrld.. srld.. i sld., Pošiljam po pošti vsak dan. ako se znesek naprej posije ali pa poštnim povzetjem povsem svetu iz tovarne kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
ANA CSILLAG
DUNAJ I . Graben št. 14
B JE K L 1 A", Friedrichsgassse št. 56.
lilag. gospa. Ana Csillair! Prosim pošljite en lonček Vaše izvrstne pomude, na naslov eksel. gospe grofice Kiel-mansegg, namestn. soproge na Dunaju, Her-rengasse *>. III nadst., kojo z dobrim uspehom uporablja za negovanje lašij. Spoštovanjem Komorna dama Nj. eksel. Ima Pletzl.
<iospa Ana IVillavr!
Pošljite mi zopet -1 lončka Vaše dobre po-made.
, (jiospa- gener. konzula <>utmaii Berhardstr. 1
Mad. Ana Csilla?!
Uljudno prosim pošljite mi po povzetju 1 lonček Vaše izvrstne pomade za raščo lasij Spoštovanjem
Kmilija Raduuskv kom. dama pri Nj. zviš. gospej princezioji Hoenlohe, C'hateon de Roncv.
Gospa Ana CVillajr!
Prosim pošjite po povzetju 2 lončka Vaše pomade za raščo lasij. Jaz sem razočarana o dobrem in hitrem vspeliu. Moji lasje so čudovito v kratkem času zrastli in se povsod kaže nova rašča vled česar mi je v prijetno dolžnost Vašo poinado povsod priporočati. Spoštovanjem
Grofica E. W Zedw]tz Unt. Neuburg b. Asch <č'eško).
(iospa Ana 1'sillasr!
Prosim pošljite mi vnovič še en lonček Vaše izrstue pomade za lasi.
Princezinja ( arolatli. (Cothen. Alin.)
Blagor, gosp. Ana t sillair!
Po nalogu Nj. ekselenee gospe pl. Sy<"»g-venv-Marieh (avstr. poslanice v Berolinul prosim uljudno izročiti mi en lonček Va-e izvrstne pomade. Sprejmite ob je«lnem toplo zahvalo. <	grotii-a se je zelo pohvalno izraila o
dobrem uspehu pomade.
Z vsem spoštova • C Frieda l-iiese. komorna dama Nj. ekselenee.
Gospa Ana Csilla?!
Prosim pošljite mi 4 lončke Vaše izvrstne pomade	<e>. in kr. kon/uiat v Ri:ri.
Blag. erospa Ana <"silla:r!
Prosim pošljite po povzetju 1 škatljico Vaše čudo<lelne pomade zaraščo lasi j.
Spoštovanjem l»r. A. Zepold. kopal. zdra™. Krnsdorf Šlesko.
Veleč, gospa Ana CsUIa? !
Pošljite mi takoj še en lonček Vaše dobre pomade. Z d< ►sedanjo uporabo sem zelo zadovoljna. Naslov: Elelka pl. .M al Iv. soproga Mxln. preds. v Temesvaru.
podpirajte družbo Cirila in jtfetoda!
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno politirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi nnroč'r»e za vsakovrstne lEuel^e po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem ČhrU in v polno zadovoljnoBt naročitelja.
Gene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v smislu gesla : Svoji k svoj i m !
Prodajalnica obuval Julija Romanelli
C O RS O S.
Velikanski dohod za spomladni čas.
Obuvala za gospode
črna, angleška po gld 3-20, rumena, > po gid. 3.50
Specijaliteta ubuval za dečke.
Obuvala za gospe.
črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Naročbe po meri.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
Podpisani javlja, da je prevzel poznano pekarno g. Tram-puža, Via F o s c o 1 o štv. 2. Prodaja vsakovrstne moke, kruha, sladčic in drugo. Sprejema tudi kruh v peko. Priporoča se udano
Rihard Grom.
Glavni zastop 7a Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K, ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v ; Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življenje v raznovrstnih kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez zdravniškega ogleda, izplačavši v slučaju že-! nit ve ali prehoda v vojake zavarovani zne-setc proti maiemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
i
Glavni zastop v Trstu, Corso tš. 7. Telefon 4-69.
I Cista? Bonazza i
v Trstu, Piazza Barriera veccliia,
(vogal Androna deli* Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev j in ta pecari j. === - Popolno opremljene sobe. -Konkurenčne cene.
i
Naročbe se dostavijo razven embalaže franko na ........kolodvor aii brod v Trslu. ----- |
1—-!
Obuvala!
i i
Pri Pepetu Kraševcu
zraven cerkve sv. Fetra (Piazza Rosario pod Ijud. šolo Bogata zalosra raznovrstnih obuval za
gospode, gospe in otroke.
> i Poštne naročbe se izvrže takoj. Pošiljatve so poštnine proste.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter se zvršnje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča
Josip Stantič čevlj. mojster. ZalagatelJ uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada i. c. kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. j javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr priv. avstr. Lloyda.
Gulielmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
POHIŠTVOM
najeleganfnejše vrste
ZAJAMČENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah Via S. Giovani itv. 14 TRST vogal Piazza S. Giovani.
KATALOGI BREZPLAČNO IN GRATIS
| Albert Brosch
TRST - 11. S. Aiitonio 5. - TKST
toMar in MeMec čepic.
ODLIKOVAN NA RAZSTAVI v Trstu 1882.
i
! -
Velika zaloga kožuhovine in cepie
za civilne in vojaške osebe.
Izršuje vse poprave najhitreje in ekonomično. Shranjuje kužuhovmo in miško obleko ter jamči za vsako škodo proti rnolem in Ojjnju.
Velik dohod
rudečih in <-rnih trakov « d gumija za cepljenje trt, dvakrat ratinirano žveplo Romagae in Cesene, z: modro galico 3 °:„ in 5% mešano žveplo, angležka modra galica, „Agricol** za uničevanje mreesov na treah, cvetljicah, drevju in zelenjadi. žvepljal-niče. Cevi od gumija za žveplja niče, tiava „Rutia" /.a vezati cvetljica.
Velika zaloga In izbor
„Futterkalk" za mastiti vsakovrstne domače živali, mlete barve v olju ali prahu, pokostij, čopiče v, angleško laneno olje surovo in kuhano in za živali, žeblji, Šipe, mast za vozove, vrvij, pip. ščetk, parfema, esenc, vinskega cveta in snega za ki*, mineralnih voda. vžigalic in voščila < ružbe sv. Cirila in Metoda, zelišč in medicinalnih olj, voščenih ia stea-rinskih sveč. finega in navalnega mila. - Cene brez konkurence. — Priporoči se za blagohotno podporo
£mit eumar pok. friDriha
v Trstu, ulica Belvedere štv. 37,
podružnica: Opčina 212.
OOOOOOOOOOOOOOOG
Jgk * n V korist ! !
jspl „Osrednji šolski Matici"
^ Humpuleška sukna ... in iodni. - - -
Moderno blago za obleke iz čisto ovčje volne po nizkih cenah priporoča
Karol JCocian
tovarna sukna
Humpolee	Oeško
= Uzorci zastonj in franka. =
Prodajalnica ur
}(aslingcr
2aprisežen izvedenec in urar c. kr. priv južne železnice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 12.
Velik izbor ur vseh vrst. Poprave se izvrše v kateriaikoli množini in katereeihodi vrste, kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in
točnostjo na jamstvo. 2JV Brezkonkurenčne cene. ^Hl
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Špitalske ulice štev. 2.
Polnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunairih obligacij, srećk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanja.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale —- — kupone. ........
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ===== izgubi	-
Vinkuluje in divinkutuje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic.	Borzna, naročila.
Podružnica v Spije t u
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali ua vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do 1 • - dne vzdiga, -----------------
Promet s čeki in nakaznicami.