RT om) Amerikanski ^Berie»a In Spirit; Foreign In Language Only "••t advertising medium to reach a quarter million oiffienian« in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Belt; Element of Americanized Slovenians. It coTera News and Contain* Matters of ^Special Importance to Them Not Pound Klaewhai* številka 67. JOLIET, ILLINOIS, 11. JUNIJA 1918. LETNIK XXVII. IR. Op barren LI* e i % ie :t«r TO* Strašne izgube v novib napadih. Nemci pritiskajo aliirance med Mont-didierom in Noyonom, v smeri proti Parizu. nemške dobitve neznatne. Ameriške pomorske čete v drznih naskokih uspešne. i % tn. Tr«e translation filed with the post-master at Joliet, 111., on June 11, 1918, as required by the act of October6,1917. Nemški vojni plen. Berlin, 6. jun. — Odkar se je pričela ofenziva ob 'reki Mame, pravi no-CoJŠnje uradno naznanilo, smo dobili * naše roke več nego 55,000 ujetni-kov in 600 topov. Tfue translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, . 4s Squired by the act of October 6,1917. Nemci še ne morejo naprej. ^TPar'z> 6. jun. — Zopet niso mogli emci v zadnjih štiriindvajsetih urah mcesar pridobiti, vkljub svežim če-,am in nedavno doposlanim topovom, zopet so aliiranci podjemali protinapade in izboljšali svoje postojanke ob e«e Oise do reke Mame. . yradna poročila iz glavnih mest ka-da ni bilo večjih spopadov ali apado v veliki meri. Manjši spopadi P® fo bili bojevani tako ljuto kakor aj poprej in v dejansko vseh teh 50 zmagali aliirance. se oči so obrnjene proti Chateau ne'er.ry' Odkoder prihaja vest o sijij-sterm nePremagljivem bojevanju od z rari.'4 Američanov, katerih dejanja v "J'h malo dneh smatrajo tukajšnji v°Jaski veščaki za čudovita. .True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, s required by the act of October 6,1917. Američani se odlikujejo. ■ 2 ameriško armado v Pikardiji, 6. risk' (P° Associated Press.) — Ame- Ce p°m°rski vojaki so napadil Nem- ^ avi s svitom ter pridobili polčetrti .IOmeter (nad dve milji) na fronti v lr,n kilometrov in ujeli 100 Nemcev .JJseku Chateau Thierry. Ob istem ,U. So Francozi napadli na levi in A . nePr'jateljev. 0o mer'^ani obdržujejo sedaj vse važ- višavje severozapadno od Chateau ^nierry. Nova bitka divja. S P®m°rski vojaki so zopet napadli ob divja" danCS popoldne in bitka še B * mk") Je začel ob 3. uri 45 minut y cL T Američani so dosegli vse svoje J 0 ure 45 minut. trdo"1?'03"' 80 Pritiskal> Nemce tako slat;' j * Jc bl1 sovražnik prisiljen, po-žih čet' n°.Ve. diviz'ie svojih najbolj-dnevi. V med zadnj'mi tremi Borijo se kakor tigri. Američani . , v«'jniki it, 0r t,gri- Njih Polnjene! J k°maj 2adrž"iejo- Celo Vnosni S° navduieni bojaželjni. ral, ki . So "a svoje rane. Neki gene-_ ob'skal neko vojno obvezo- vališče, je rekel, da je bil ob prizoru vzhičen. True translation filed with the postmaster at Joliet, III, on June 11, 1918, as required by the act of October6,'1917. Nosijo divji mah v čeladah. S francosko armada na Francoskem, 6. jun. (Po Associated Press.) — Ko so ameriški vojaki stopoli v linijo pri Veuilly La Poterie, kjer so bili tako hraber boj, so okrasili svoje jeklene čelade s poljskim divjini makom, kakor podrbno pripovedujejo francoski vojaki. Neki ameriški častnik je pravil svojim tovarišem, da se njegov bataljon ne bo umaknil niti za ped milje, in se ni umaknil. "Vse storimo, kar želi Francija," so izjavljali vojaki gredoč v boj. Navdušujejo Francoze. Skoro takoj, ko so Američani dospeli v svojo postojanko, so morali prestati pretres nemškega napada in so, kakor poročajo Francozi, razvijali sijajno žilavost. in hrabrost. Američani s strojnimi puškami so povzročili ogromne izgube v vrstah sovražnikovih in s svojim dobro vdrževanim streljanjem zelo pripomogli k porazu napada. Ko so Francozi podjeli protinapad na sovražnika, so Američani zopet pomagali, dokler se niso ostanki nemške kolone umeknili v neredu. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, as required by the act of October6,1917. Postrelili 1,000 Hunov. Z ameriško armado na Francoskem, 5. jun. (Zakesnelo.) (Po Associated Piess.) —» Neki ameriški bataljon s strojnimi puškami je postrelil |)ri* bližno 1,000 Nemcev, med tem ko jc branil most Chateau Thierry med bojevanje te dni. Američani so izgubili samo enega vojaka usmrčenega in nekaj ranjenih. Ob istem času so francoske čete uničile oddelek 300 Nemcev, ki se je ustanovil na južnem bregu reke Marne. vosti bojevanja, so nemški mrtveci ponekod po trije nakupu. 25 porazilo 200 Nemcev. Bojevanje snoči severozapadno od Chateau Thierry je divjalo z veliko ljutostjo pet ur. Američani .so zavzeli Bouresches (ali Busseares) in vkorakali v Torchy, Petindvajset Američanov v kraju Torchy je napadlo in prepodilo 200 Nemcev in se potem u-meknilo do glavne linije obpredkrajih vasi. Znamenita je pripovedka o nekij stotnji pomorskih vojakov, ki so bili vsi njeni častniki, vštevši seržante, onesposobljeni za boj. Neki korporal je potem prevzel poveljstvo, nakar so vojaki šli naprej in dosegli svoj cilj. Otroci pozdravljajo Američane. Na stotine francoskih otrok je bilo danes popoldne razveščenih ob glavni vozni cesti v Pariz, po kateri so ameriške in francoske ambulance vozile ameriške ranjence. Otroci so mahali s svojimi rokami in pozdravljali Američane. Kolikor je znano niso Nemci ujeli nobenih Američanov. Prostak John B. Flocken iz Olne-ya, 111, eden prvih, ki so dospeli v Torchy, je rekel danes: "Nikdar nisem videl tako čudovite navdušenosti. Nobeden naših tovarišev se ni obotavljal vpričo ognjenega dežja iz strojnih pušek, skozi katerega je bil prehod videti nemogoč. Zdelo ss je, da ima vsak Nmec strojno puško Bojevali so se kakor divji mački, ali Američani so bili preveč zanje." vsi aliiranci za jugoslavijo. Britanski, francoski in italijanski prvi ministri zavzeli isto stališče kakor Z. D. dunajski župan in slovani. Poziva vse nemške stranke na boj proti slovanski "izdaji". True translation filed with the pott- master at Joliet, 111, on June 11, 1918, at required by the act of October6,1917. Berlin priznava izgubo. Berlin, prek Londona, 7. jun. —^ Napadi po aliirskih četah okrag Chateau Thierry in protinapadi ob reki Ardre so še končali v nevažnih pridobitvah na ozemlju, po današnjem uradnem poročilu iz vojnega glavnega stana. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, as required by the act of October 6,1917. Vsi aliiranci za Jugoslavijo. London, Anglija, 6. jun. — "Izjava, na katero so se dogovorili v Versai-liesu britanski, francoski in italijanski prvi minister," pravi 'Daily Chronicle', 'spravlja .jloločno politiko zapadnih evropskih velesil v soglasje s politiko Združenih Držav o dveh zelo važnih točkah. — namreč glede Poljske ter čehoslovaškega in jugoslovanskega naroda. Obe izjavi sta skrajno dobrodošli in dragoceni, ker kažeta, da so prišle aliirske vdade do tega, da pripo-znavajo nič manj nego predsednik Wilson mučno važnost osrednje in vzhodne Evrope med glavnimi toškami, za katere .se bije boj." Na posvetu v Versaillesu", pravi uradno, naznanilo, "so se prvi ministri Velike7 Britanije, Francije in Italije dogov„«ili o sledeči izjave glede zunanje pot:tike: » "Ustanovitev združene neodvisne Poljske države, s prostim pristopom do morja, tvori enega pogojev za trden in pravičen mir ter vlado pravičnosti vfEvropi. "Aliiranci so s zadovoljstvom vzeli na znanje izjavo ameriškega državnega tajnika, katere se oni držijo, iz-ražajočo največjo simpatijo z narodnimi tež ijami Čehov in Jugoslovanov za svo' odo." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, as required by the act of October6,1917. Odvzemajo Nemcem vasi. Pariz, 7. jun. — Francoske in ameriške čete v bojevanju proti Nemcem severozapadno od Chateau Thierry so med petkovim bojevanju pridobile dodatne zemlje ter osvojil vasi Veuilly La Poterie in Bouresches, po nocojšnjem poročilu francoskega vojnega urada. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, as required by the act of October6,1917. Prodrli poltretjo miljo. Z ameriško armado v Pikardiji, 7. jun. (Po Associated Press.) — Vsled dveh napadov po Američanih proti sovražniku v drugi bitki severozapadno od Chateau Thierry je bilo 300 Nemcev ujetih in Američani so raširili svojo linijo na fronti kakih šest milj skoro poltretjo miljo daleč. Dočim so bile izgube Američanov po neogibni potrebi težke vsled kako- True translation- filed with thv postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, as required by the act of October6,1917 Aliiranci še pridobivajo. Pariz, 8. jun. — Ameriške in fran-coke čete severozapadno od Chateau Thierry so danes nadaljevale svoja uspešna podjetja proti Nemcem. V krajini med Veuilly La Poterie in Bussiaresom so ameriške pomorske čete in Francozi zopet napredovali in so zdaj prodrl! v vas Etoup. Pred vasjo Dammard. Nekoliko dalje proti severu so Ame ričani prodrli do predkrajev vasi Dammard. To točko so dosegli pozno včeraj, snoči in danes. Nemci so zaman pošiljali naprej mnogo čet v priza-devi, da zopet pridobijo zemljišče. Nemci so napadli ponovno ali ameriški pomorski vjaki so jih postrelili. Samo 400 jardov so se približali ameriškim frontnim linijam. Nocoj izdano uradno naznanilo vojnega ministrstva pravi, da so Nemci utrpeli težkih izgub. Nov nemški sunek. London, 9. jun. — Armade bavarskega prestolonaslednika Rupprechta zopet udarjajo po aliirskih linijah v novi ofenzivi, katere cilj je prejkone Pariz. Med Montdidieroin in Noyonom, na fronti kakih dvajset milj, po prejšnjem običajnem močnem bombardovanju z izstrelki vseh kalibrov in s strupenimi plini, ima sovražnik začetni sunek riie i..,,, , . i................................. s at on filed with the postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, as required by the act of October 6, 1917. Odd 1 k FRANCOSK° TOPNlSTVO MED POTJO DO BOJNE FRONTE. rancoskcga topništva med po,jo skozi neko vas v krajini obreki Somme, na maršu do bojne fronte. stvu. Ne le nas ne more nič lo.e^ od naših aliirancev, marveč mi bomo tudi zopet pridobili prostost za ozemlje, sedaj zasedeno po sovražniku, ter za Čehe in druge zatirane narode. S trdnim duhom bomo nadaljevali delo za zmago.'" "[ogromna letina pšenice in ovsa. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, as required by the act of October6,1917. Dunajski župan proti Slovanom. Amsterdam, 8. jun. — Dunajski poročevalec za "Weisčr Zeitung", radikalen časopis v Bremenu, pravi, da je v senzačnem govoru dr. Weiskirchner, dunajski župan, izjavil: "Veleizdaja in nehvaležnost se razširjata, in vlada se je izkazala slabotno in nestalno. V sedanjem resnem času nam je potreben parlament ali državni zbor, kajti celo slab parlament je boljši nego noben. Res je, da se parlament ni bavil. z živilskim vprašanjem, ali to je edino zborovališče za svoboden govor in edino mesto, kjer se lahko razpravljajo samovoljni čini birokracije (uradniške vlade) in številna vojaška vmešavanja. "Najvišja in najnujnejša dolžnost nemških strank sedaj je, pokazati zdru ženo fronto slovanskemu izdajstvu." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, as required by the act of October6,1917. Kajzer utrja četverozvezo Amsterdam, 9. jun. — Edinost vojaškega poveljstva je bila razširjena iz Nemčije in Avstrije, da bo obsegala tudi Bolgarijo in Turčijo, poroča berlinska "Deutsche Tages Zeitung". Najvišji vojni svet centralnih velesil bo imel pravico, premeščati vojake iz ene armad$ v drugo. To je bilo doseženo, pravi^asopis, po nedavnem obisku avstro-ogrskega ministra zunanjih stvari, barona Buriana, v Carigradu in Sofiji. TriHi translation filed wifb the post-iflBeRr joliet; 111, on Juue-ll, I9i8, as required by the act of October6,1917. Italija za boj do aliirske zmage. Rim, 7. jun. — Naznanilo glede konference v Versaillesu z govorom prvega ministra Clemenceau in prvega ministra Orlanda nedepolno izjavo za Italijo, da navedemo pariški "Tepnis", je bilo sprejeto od strani italijanskega občinstva in političnih krogov z veliko simpatijo in navdušenjem. Prvi minister Orlado je rekel: "Mi se ne umaknemo v temnili dneh, niti ne izvršimo krivice potorn- RESOLUCIJA KONGRESMANA JAMESA IN SENATORJA SMITHA. — ZASTOPNIKI JUGOSLOVANSKEGA NARODNEGA SVETA PRED SENATNIM ODBOROM ZA ZUNANJE ZADEVE.— NAŠIZASTOPNIKI RAZLAGAJO ENO URO IN EN ČETRT JUGOSLOVANSKO VPRAŠANJE. — VELIKA NAKLONJENOST IN SLOŽNOST VSEH SENATORJEV NA NAŠO STVAR. — SLEDILA BODO NADALNJA POSVETOVANJA očividno namen, zapogniti aliirsko fronto proti mestu St. Just na severnem krilui n proti zeležničnemu vezi-šču Compiegne na južnem krilu ter priti vštric reke Oise in prodirati ju-gozapadno proti francoskemu glavnemu mestu. Pridobili v središču. Francoske čete se upirajo navalu s svojo običajno hrabrostjo, ali Nemci so bili na svoji desni in v središču zmožni prodreti v daljavo od dveh tretjin milje južno od Montdidiera do odnosno poltretje milje pri Ressons Sur-Matzu v središču. Odondod do Noyona pa se aliirska linija drži trdno Laška fronta. Dunaj, prek Londona, 8. jun. "Med Asiagom in Branto so bili bočni pozvedovalni oddeleki sovražnikovi odbiti v bojevanju od moža do moža," je naznail avstrijski vojni urad danes True translation filed with the postmaster at Joliet, 111, on June 11, 1918, as required by the act of October6,1917. Topovi grmijo. Rim, 9. jun. — "Obojestransko topniško streljanje je bilo prav silno od Astica do Piave ter zmerno na ostali fronti", pravi danšnje naznanilo iz glavnega stana. "Južno od A>se je britanski oddelek v uspešnem pre-scnetljivinfnapadu prizadel sovražniku znatnih izgub in dovedel nazaj enajst ujetnikov. "Vzhodno od Brente je eden naših oddelkov izvedej napad na Monte Pcrtica ter napravil veliko škodo branikom in posadki. Nekaj ujetnikov in eno strojno puško smo dobili. V Ar ški in Astiški dolini je sovražna pc hota poskušala napade, ki so bili zaustavljeni po našem streljanju. "Med današnjim bojevanjem v zraku je bilo pet sovražnikovih strojev zbitih." Drugi največji pridelek ozimne in jare pšenice v zgodovini Združenih Držav. dan zastave petek. 14. jun. Razobesite zvezdnato zastavo na 141. rojstni dan iste! Pšenični pridelek ogromen. Chicago, 111, 8. jun. — Drugi največji pšenični pridelek v zgodovini te deželi je med pričekovano letošnjo letino. Poljedelski department je včeraj prerokoval skupni znesek 931,000,-000 bušljev ozimne in jare pšenice ter izrazil upenje, da se utegne doseči pridelek bilijona bušljev, če se bodo nadaljevale sedanje vzorne razmere za rast. Cenitve glavnih pridelkov so: Bušlji. Ozimna pšenica......... 587,000,000 Jara pšenica............. 344,000,000 Vsa pšenica............. 931,000,000 Oves......".;............ 1,560,000,000 Ječmen.....'............. 235,000,000 Rž...................... 81,000,000 Žetev zapadnega pšeničnega pridelka se je začela v Oklahomi in Texa-su ter se prične prihodnji teden v Kan-sasu. Dan Ameriške zastave. Chicago, 111,10. jun. — Petek, dan 14. junija, bo svečano obhajan po vsej deželi v spomin dne 14. junija 1777, ko je kontinentalni kongres sprejel Združenih Držav zastavo, je naznanil dr. B. J. Cigrand, narodni predsednik družbe "American Flag Day Association". (Od Jugosl. Časn. Urada, Washington.) Washington, D. C., 5. junija. 1918. Včerajšnji in današnji dan bosta zapisana z zlatimi črkami v zgodovini našega naroda. Kongresman F. W. James, velik prijatelj Jugoslovanov, ki.se že dolgo časa živo zanima na naša vprašanja, kar je tudi pokazal s svojimi krasnimi govori na Zrinsko-Frankopanski proslavi v Pittsburghu in Detroitu, je predložil v včerajšnji seji Poslanske Hiše Združenih Držav sledečo resolucijo: 1. Ker so Hrvati, $rbi in Slovenci, znani pod imenom Jugoslovani, ki stanujejo na jugu-vzhodu Evrope, (našteve naše dežele),že iz davnine poznati kot kulturen, državnotvoren in za vsaki napredek zmožen narod, ter so kot taki imeli tudi svoje lastne države. 2. Ker so bili Jugoslovani od Nemcev in Madžarov, v kojih rokah se sedaj nahaja vsa oblast v avstro-ogrski monarhiji, bolj s spletkami in prevaro, kakor pa s orožjem podjarmljeni, gospodarsko izrabljevani, politično brezpravni in kulturno zanemarjeni. 3. Ker so Jugoslovani po zemljepisni legi in po naravnem bogastvu dežel,, v katerih prebivajo, a pred vsem po svojih duševnih zmožnostih in telesnih vrlinah ki jih označajo kot narod poln duševne svežosti in telesne kreposti — kar so v sedanji vojni tudi dokazali, — predestinirani da bodo živa stena proti nemškemu prodiranjuje na Vzhodu. Se zaključuje: Da bodo narodne težnje Jugoslovanov našle ne samo skrene simpatije, temveč tudi zaslužno pomoč v njihovi borbi za narodno osvobojenje in združenje, tako da bodo tudi oni, stopivši v kolo svobodnih narodov, branitelji in sodeležniki miru, ki bo zajamčil vsem narodom pravico do življenja, svobode in razvitek. Izza zgodovinske izjave državnega tajnika Lansinga je ta resolucija prvi silni korak naprej po enem potu, ki se nam odpira k našemu osvobojenju s pomočjo velikega ameriškega naroda. Toda to ni še vse. Za današnjo sejo Senata jc pripravil senator W. Alden Smith (Michigan) dobesedno isto resolucijo kakor je zgorajšnja. Medtem je prišel sinoči poziv Jugoslovanskemu Narodnemu Svetu od senatorja Smitha, naj pridejo zastopniki Jugosl. Nar. Sveta danes zjutraj ob devetih k njemu iia posvetovanje v Senat. Podpredsednik Jugoslovanskega Narodnega Sveta, Don Niko Grskovič, in tajnik Jugoslovansnke pisarne; Ivan Grgurevič, sta se napotila v Senat ob označeni uri. Senator Smith, ki ju je sprejel najljubeznivejše, jima je rekel, da je vprašanje resolucije in sploh jugoslovanskega vprašanja tako važno, da je potrebno, da se gospoda takoj podasta z njim na sejo senatskega odbora in da tam natančnejše razložita naš problem in naše aspiracije. Toda pred odhodom na sejo senatskega odbora za zunanje zadeve sta se naša zastornika podala v sobo senatorja Lodg-a (Mass.) da se mu zahvalita za njegovo nedavno izjavo v časopisju v prilog Jugoslovanov. Senator Lodge, ki je bil vodja republikancev v Senatu, je odvrnil, da mu je ne sama čast, da povdarja Jugoslovane, temveč da mu je to tudi dolžnost, ker edini način, na kateri se more preprečiti nemško prodiranje na Vzhod, je osnovanje velike in močne Jugoslavije na Balkanu. Zatrdivši svoje neomejene simpatija za naš narodni pokret in obljubljajoč, da se bo posvetil s svojo ljubeznijo naši stvari ter jo podpiral iz vseh svojih sil, sta senator Lodge in Smith povedla naše zastopnike v ono isto zgodovinsko dvorano Kapitola, v kateri je padla odločilna beseda glede vojne Nemčij. Tu so bili že zbrani senatorji, ki so člani odbora za zunanje zadeve. Poleg načelnika tega odbora, senatorja Hitchcocka (Nebraska), vodje demokratov v Senatu in v odboru za zunanje zadeve, so bili tu tudi še senatorji Lodge (Mass.), Saulsbury (Delaware), W. Alden Smith (Michigan), Pomerene (O-bio), Shields (Tenn.) ter drugi. Takoj so prešli na razpravljanje in skoz eno uro in četrt so naši zastopniki razglasili senatorjem naš narodni položaj in naše narodne težnje. Senatorji so pazljivo poslušali ter upletali v razlaganje svoja vprašanja. Uspeh naših zastopnikov je bil popoln, ker takoj po končani razpravi se je (Dalje na 2. strani.) w AMERIKANSKI SLOVENEC, 11. JUNIJA 1918. Amerikanski Slovenec U*tancvljen L 1891. Prvi, največji in edini sloventki-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Blovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. i lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Ea Združene države na leto..>. .$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto...............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznauijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik sa oglase pošljemo na prošnjo. A MERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. (The first, largest and only Slovenian Čatholic Newspaper for the Slovenian Workingmen In America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Atuerican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Joliet, 111., 10. jun. — Petek, dan 14. junija, bo svečano obhajan po vseh Združenih Državah kon Dan Ameriške Zastave in v spomin na dan 14. junija 1777, ko je kOntimentalni kongres sprejel Združenih Držav zastavo. Vsi lojalni državljani bodo v petek razobesili ameriške zastave, in tako tudi ameriški Slovenci, ki se zavedajo. — Kam pa v nedeljo popoldne? Na veliki piknik, ki ga priredi Podružnica Knezoškof Jeglič št. 5 Slovenske Narodne Zxeze v senčnati hosti g. Ant. Stražišnika' za Sternovim parkom na severozapadni strani mesta Jolieta. Pripravljalni odbor se trudi na vso moč, da bo vsem udeležencem tega piknika v vsakem oziru postreženo. To bo prva naša slovenska veselica pod miliip nebom v letošnji sezoni piknikov, in ker je njen čisti dobiček namenjen za splošno narodno korist, zato je upati, da bo tudi udeležba splošna in nepristranska. Vsi rojaki in rojakinje bodo pozdravljeni kot dobrodošli. — Registriranje otrok. Nič manj nego 6,827 otrok pod šolsko starostjo šestih let je bilo registriranih v Jolietu zadnje tri dni zadncga tedna.Registracija pa še ni končana in se nadaljuje danes v nekaterih šolah in župnijah. In katere matere so bile najpridnejše pri registriranju? Slovenske! To izpričuje "Joliet Sunday Herald-News", ki poroča: "The largest/registration has been made at St. Joseph's Slovenic school, where the figures ran up to 575." To se pravi po naše: Največja registracija je bila izvršena v Sv. Jožefa slovenski šoli, kjer so številke šle kvišku na 575. — Cast slovenskim materam! — Samo 700 novih regMrirancev, Kakor znano, se je 5. t. m. vršilo registriranje niladeničev, ki so izpolnili svoja lela ali dosegli polnoletnost iz-f.a dne 5. junija 1917. In število novih registriiancev v trojih nabornih dist-riktih v Jolietu in okraju Will je samo 700, mnogo manjše, nego so ga pričakovali. To pa zato, pravijo, ker so mnogi, ki bi se itneli registrirati zadnjo sredo, že v vojaški službi svoje domovine.' — "Jackies" v Jolietu. Drugo polovico zadnjega tedna se je mudilo v Jolietu 50 mornarjev s svojo godbo v svrho nabiraja mornarskih novincev. Povsod so bili gostoljubno sprejeti, in njih koncerti so imeli prav veliko privlačno moč. Nabrali so v Jolietu in okraju Will nič manj nego devetindvajset novih mornarskih rekrutov. Odtod so ise odpeljali v Auroro in dalje po osrednjemu zapadu. Vozijo se na submarinkah na kolesih. — Trebljenje kanala. Predsednik Wilson je odredil, da takoj začno trebiti in globiti Illinois & Michigan-kanal. Obenem se ima vodna pot (waterway) med Lockportom in Utico tako popraviti in izboljšati, da bo varna za vožnjo bark in brodov zmerne velikosti. Z delom začnejo takoj in dovršeno bo v dveh mesecih, nakar se otvori tovorno brodarstvo med Chi-cagom in Jolietom, ki se pozneje raztegne do Peorije. V to svrho je že organizirana korporacija z glavnico $'1,000,000,' znana kot "Great Lakes and Gulf Transportation Company." — Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7-passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Eveleth, Minn., 8. jun. — Dne 16. junija bode zopet priredilo tukajšnje društvo "Krščanskih Mater" lepo veselico v korist tukajšnje slovenske cerkve. Igrala se bo zopet zelo šaljiva igra, v kateri bo igral glavno ulogo naš šaljivec Anton Zevnik. Bo se treba zopet za trebuhe držati, da kje ne počijo od smeha. Naž Zevnik nam bode take zagodel, da se bo moralo vse smejati. V igri bodo nastopili tudi drugi najboljši igralci kakor Frank in Ignac Strah, J. Debelak Frank Peterlin, in Mrs. Mary Shukle. Vsi ti so nam porok, da bode igra zopet ugajala. Ruzun te igre, pa bo> deta igrali deklici Miroslavič in Kapsh neko kratko šaljivo igro v angleškem jeziku, deklice Ulašič, Kočevar, Fritz in Debevc pa bodo uprizorile žalostno sliko ranjenega vojaka. Med igrami bodo deklice zapele nekaj lepih slo venskih pesmic. Naše mamice bodo pa skrhele za lačne želodce in suha grla. Mladim tudi ne bo dolg čas, zakaj hitro po igrah jo bo Mr. Williamsova godba povabila na sredo velike dvorane in zasukali se bodo lahko, da bo ve selje. Zato pa se zopet prav prijazno vabijo mladi in stari rojaki po Range, da nas kakor vselej tudi dne 16. junija v polnem številu zvečer o polu 8mi uri v Auditoriumu počaistijo in se veselice udeležijo. Prosijo se pa tudi vsi domačini, da ne pozabijo na veselico ampak pridejo vsi, da se razvedrijo in objednem pomagajo svojej domačej cerkvi. Le vkup dne 16. junija zvečer v Auditorium, smeha bo dosti, zabave bo dosti, za želodec bo dosti, za ple-saželjno mladino bo dosti, vsega bo dosti, le dragih in milih gostov ije pričakujemo na veselico. Rodoljub. Pittsburgh, Pa., 8. jun. 1918. — Članom in članicam društva sv. Družine št. 11 D. S. D. v Pittsburghu, Pa., se tem potom naznanja, da se vsi udeležijo mesečne seje, katera bode v nedeljo 16. junija po prvi sv. maši v K. S. Domu. Ker imamo več reči na dnevnem redu za rešiti, je potrebno, da se vse članstvo seje udeleži. Obenem bo to 6-mesečna seja in se bode isto zaključilo račune polletnega društvenega poslovanja. Zatorej je želeti, da bi vsak član(ica) poravnal(a) prispevke, kaj gre društvu, ker le s tem nam bo mogoče izdati natančen račun. Ker bode še ta mesec prosta pristopnina v naše društvo, naj člani(ice) pazijo, da pripeljejo tudi svoje prijatelje in znance k pristopu. , Pozdrav vsemu članstvu D. S. D. Odbor. IZ URADA SLOVENSKO AMERIKANSKE PA-TRIJOTIČNE ZVEZE V ZA-PADNI PENNSYLVANIJI. Cenjenim rojakom tem potom naznanjam, da so bili dne 28. maja izvoljeni sledeči podpredsedniki v glavni odbor S. A. P. Z., ki bodejo zastopali svoja društva, katerih članstvo jih je izvolilo v ta namen: [ohn Simončič, za društvo "Združeni Slovani" št. 56, S. D. P. Z. Josip Pavlakovič, "Marije Device" št. 33,"K. S. K. J. George Greguraš, "Marija Sedem Žalosti" št. 50. K. S. K. J. Josip Jantz, za Kranjsko Slovenski Dom, v Pittsburghu. Frank Golob, za društvo sv. Jožefa št. 12, J. S. K. J. Ignacij Podvasnik, za društvo "Sokol" S. N. P. J. Joseph Pogačar, za društvo sv. Štefana št. 26, J. S. K.J. George Witkovič, za društvo "Marije Vnebozete" v Pittsburghu. George Flajnik, za društvo sv. Roka št. 15, K. S. K. J. Joseph L. Ftahorich, za društvo "Jezus Dobri Pastir" št. 49, K. S. K. J. Frank Kovač, za vsa tri društva, S. D. P. Z., S. N. P. J., S. S. F. Z.,Yukon, Pa. Frank Schrifrar, za društvo sv. Barbare, št. 33, Turtle Creek, Pa. Louis Supancich, za društvo v Export, Pa. Anton Pintar, za Moon Run, Pa. in okolico. Prosim cenjene rojake, da blago volijo ob vsaki priliki podpirati svoje zastopnike. Vsi navedeni zastopniki oziroma padpredsedniki so pooblaščeni v imenu Slovensko Amerikanske Patrijotične Zveze agitirati med svojimi prijatelji in znanci za nakup vojno-varčevalnih znamk, ter obenem sprejemati denar za iste. Vsaki naj izro či svojemu zastopniku potrebne infor. macije in vsaki naj potom njegovega posredovanja kupi znamke. Kakor sem že prej omenil, bodejo imena vseh vknjižena v zlato knjigo in upam, da bode vsaki skrbel, da bo njegovo ime zabilježeno. Kampanja za dobro in koristno stvar se je torej pričela, in delujmo na to, da bode rezultat nad vse povoljen. Bodimo energični in vzpodbujajmo se s tem, da je naše delo plemenito in da bode bodoče naše ime odvisno od. našega vspeha. Cenjene rojake prosim, da se pripravijo, da bodejo zamogli denar za voj-novarčevalne znamke izročiti svojim zastopnikom vsaj do 29. junija. Po sedanjem načrtu nameravamo obdrža vati dne 30. junija velik shod v Kranj-sko-Slovenskem Domu in na ta dan se bodejo tudi kupile in razdelile .znamke, kolikor jih je bilo do tedaj razprodanih, Glede tega shoda se bode še pozneje poročalo. Znamke v tem mesecu stanejo $4. 17, dočim bodejo v letu 1923 vredne $5.00. Nijeden ne more kupiti več kot za $1000.00 znamk. Vsaki patrijotičnl Slovenec bode kupil prav gotovo več nego eno znamko, in sicer prvič zato, ker hoče pomagati svoji novi domovi ni, in drugič, ker je denar, katerega naloži v vojnovarčevalne znamke, naj-sigurnejše naložen. V nadi, da bode vsak rojak agitiral za dobro stvar in želeč gg. podpredsednikom najboljši vspeh, bilježim s patrijotičnim pozdravom, za SLOVENSKO AMERIKANSKO PATRI-JOTlCNO ZVEZO, Anton Zbašnik, tajnik NOVICE IZ STARE DOMOVINE. Slovenski koncert na Dunaju. Anton Trošt, klavirski vrtouz, je priredil dne 7. februarja 1918. samostojni koncert z izbranim sporedom, v mali dvorani "Konzerthaus-a". To je bil prvi samostojni klavirslci večer slovenskega umetnika, ne samo na Dunaju, temveč v slovenski javnosti isploh. Z neumornim 3«lom si' je priboril Trošt, zapustivši ob izbruhu vojne Glasbeno Matico v Ljubljani, tudi na Dunaju pozicijo, ki mu že sedaj omogoča prirediti samostojne koncertne prireditve, s katerimi si bo napravil lepo ime. (po "Slovencu") Za denar ni ljudem danes nič. To se vidi iz tega, da jih mnogo manj prosi za razpisane ustanove, nego včasih. Zdaj n. pr. razpisuje ljubljanski magistrat že v drugič Jožefe Jallenove ustanove za sirote, letnih 84 kron do 14. leta, ker na prvi razpis sploh nihče prošnje vložil ni! —(Slovenec.) Načrt Ljubljane. Vsled razpisa vojnega ministrstva z dne 23. januarja 1918, st. 578, je razpečevanje načrta stolnega mesta Lljubljane zopet dovoljeno. Franc Žagar, iz Rudnika št. 5. pri Ljubljani je dne 25. januarja žrtvoval svojo mlado življenje na bojišču. Počiva v Carbo-nare pri Tridentu na, Tirolskem. Iz laškega ujetništva se je vrnil Dr. Anton Jehart, bivši pridigar v Marijini cerkvi v Celju na Štajerskem, od začetka vojne vojni kurat, se je vrnil dne 31. januarja iz vojnega ujetništva. Vjet je bif v Srbiji pri prvi večji ofenzivi- obenem z zdravnikom dr. Janko Sernec, ki je v ujetništvu na Srbskem umrl. Dr. Jehart je hodil po porazu Srbov ob strašnih težavah skozi celo Srbijo in Albanijo ter prepeljan z ladjo v Italijo. Tam je bival na nekem italjan-iskein otoku do zadnjega časa. Učil ise je medtem najbolj jezikov, tako da sedaj obvlada več ali manj vse večje evropske jezike. Radi bolezni je bil zdaj kot vojni ujetnik izmenjan. Prišel je v dobri avstrijski uniformi iz laškega blaga že zopet precej zdrav preko Švice in Dunaja k svojemu očetu v Slivnico pri Mariboru. "Žena," srbski ženski list, ki je bil začetkom vojske ustavljen, prfčne izhajati v Novem Sadu na Ogrskem. Število v vtej vojni padlih vojakov, iz Hrvatske, Slavonije, Bosne, Herce-govne, Istre, Dalmacije, Reke in Med-murja znaša po računu dr. Rudolfa Horvata v "Domu" do '50 tisoč Hrvatov in Srbov. Šolstvo v Istri. Italijani in večina istrskega deželnega odbora je z vso vnemo skrbela za italijansko šolstvo, dočim smo se Slovenci in Hrvati morali veliko let boriti za kako šolo, toda večinoma brez uspeha. Zato ni čudno, da je bilo in je še toliko Slovencev in Hrvatov nepismenih. Od sto ljudi je bilo nad šest let starih nepismennih: v celi Istri 1. 1880, 74, leta 1900. 54; v okraju Fazin leta 1880. 60. leta 1900. 27; v okraju Poreč 1. 1880. 80, 1. 1900. 65; v okraju Koper 1. 1880, 76, 1. 1900. 84; v okraju Volovsko 1. 1880. 76, 1. 1900. 49. — Veliko boljše je na Kvarnerskih otokih. — (Slovenec, 6. febr. 1918.) Duhovniške vesti. Cesar je imenoval dekana in župnika v Šmarju pri Jelšah preč. g. Ivana Bo-hanca ter dekama in župnika v Brezi-čah, preč. Jožefa Mešičeka za častna kanonika stolnega kapitelja, tržaškega kanonika Karla Mechechia pa za stolnega tržaškega kapitelja. Krekov večer v Litiji. V soboto dne 9. februarja se je vršil v "Sokolskem Domu" v Litiji umetniški koncert ob sodelovanju al-tistinje "Glasbene Matice f^dč. Sadar-jeve in klavirskega virtouza g. Ličarja. Dohodki so šli za spominek velikega Jugoslovana dr. Kreka. (Slovenec). Osješka "Drau" prodana. Iz Osjeka poročajo, da sta kupila Stevo Kovjanič in Josip Lakotoš list "Die Drau" s tiskarno vred za 600,000 kron. S tem je padel zadnji, in najmočnejši steber tujstva v Osjeku v hrvatske roke. Poročil se je v Racah pri Mariboru g. Simon Jurman z gdč. Julijo Merhar iz Trsta. Predsednik Jugoslovanske Akada-mije" v Zagrebu, Dr. T. Maretič, je odstopil iz zdravstvenih razlogov. Umrl jev Zagrebu vseučilski docent Bogoljub Kernic, star 44 let. Požari na Dolenjskem. Iz Studenca pri Raki ise poroča, da je gorelo ponoči, 16. januarja v Krizah. Zgoreli ste dve vinski kleti z vso opravo in hktl. vina. — V Velikih Druščih, obč. Škocijon, so 2. in 3. februarja popolnoma pogoreli trije gospodarji. Požar je tudi uničil več gospodarskih poslopij. Pogrešeni. Kdo bi kaj vedel o Francetu Lušin, ki je služil pri 27. dom. polku in je pogrešan od aprila 1915 leta. Pisal je zadnjikrat iz ruskega ujetništva iz Ci-stopolja, gubernija Kazan. Kdor bi kaj vedel o njem, naj bi proti povračilu stroškov sporoči na naslov: Frančiška Lušin, Borovnico št. 100. Slikar Gustav Klint umrl. 6. februarje je umrl na Dunaju Slikar Guistav Klint, ki je svoj čas s svojimi slikami v dunajski "Secesiji" vbu-dil mnogo viharja; nato vendar prodrl in prejel cesarsko darilo in veliko zlato svetinjo v Parizu. Verstve na Ogrskem. 'Magjar Currier" poroča: Glasom zadnjega ljudskega štetja je med prebivalstvom na Ogrskem 10,806764, t. j., 52.1 odstotkov pravoslavnih, 2.602.-545 ali 12.5 odstotkov feformorancev, 1,331,509 ali 6.4 odstotkov evangelj-skih protestantov, 926,621 ali 4.5 od-istotkov Židov. Poročil se je v Trstu dne 9. februarja dr. Posip Abram z gdč. Milico Cerk-veničevo. Iz Maribora na Štajerskem pišejo: V kačah pri Mariboru se je poročil g. Simon Dučman, sedaj uradnik tamkajšnje "Kmet Zadruge" z gospico Grizeldo Merku, uradnico v Trstu. G. Dučman je bil do izbruha vojne učitelj na Ciril-Metodovi šoli v Trstu. Ko je izbruhnila vojna, je postal tudi n žrtev tedanjega furorja. Bil je aretiran in izročen vojaškemu sodišču v Gradcu, ki mu je prisojilo eno leto težke ječe. Želomo mu, da bi v mladi zakonski sreči pozabil minulo trpljenje in da bi to srečo užival neskaljeno do pozne starosti. Pravila "Zveze Časnikarjev" potrjena. Namestništvo je vzelo pravila novoustanovljene "Zveze Čauikarjev" v Trstu na znanje. Tatvine v Trstu. Tržaški tatovi so oplenili stanovanja renjikolske družine Gagianelli v ulici Fernatto in odnesli za 10,000 kron vrednosti. V ulici del Ponte so pa tatovi porabili kratko odsotnost gospodinje in gostilničarke Josipine Taucr odnesli iz stanovanja za 3000 kron perila, obleke, itd. Pogrebnemu podjetju Cappellan je bilo ukradenega za 5000 kron sukna. Vojaške tatvine. Tržaška policija je zasačila podčas-nika Muellerja, ko je dvema vojakoma hotel odnesti za 20.000 kron usnja, in čevljev. Muellerja so izročili vojaškemu sodišču, blago pa zaplenili. To so kupčije. Reška parobrodna družba "Orient" je prodala svoj 4500 tonski parnik "Siam", ki ga je vojna zatekla v Ar-gentiniji. Združenim Državam >za 6,750,000 kron, toraj za ijvakrat toliko, nega znaša celokupna delniška glavnica družbe, Smrtna kosa Padel je na rumunskem bojišču dne 15. okt. 1917 v mladeniški dobi, komaj 20 let star, Edvard ? Krušič, enoletni prostovoljec, sin našega rojaka g. Antona Krušica, krojaškega mojstra iz Gorice. (Edinost 12. febr. 1918.) Izkupila, Dva potepuha gresta mimo nji kjer seje kmet. Porogljivo mu rečt "Oče, le delajte, le, midva bodeva uživala sad vašega truda!" — "To prav lahko mogoče," odgovori k® "ravno sejem konopljo, iz katere p" va -se pletejo vrvi za vislice!" - (Nadaljevanje s 1. strani.) napotil senator Smith v plenum Senata, da predloži svojo resolucijo. Našim zastopnikom so poleg tega tudi naznar^li, naj bodo vsak trenot zopet pripravljeni, da bodo zopet prišli pred odbor za zunanje zadeve nadaljnih podrobnosti, ki bodo odboru potrebne. i ZORA SVITA, DAN SE DELA! -j Važna poslanica g. H. Hooverja Zdrpženih Držav živilskega upravitelja. UNITED STATES FOOD ADMINISTRATION. United States Food Administration Washington, D. C. Washington, D. C., May 26, 1918. Zaupanje živilske uprave Združenih Držav, da se bo ljudstvo v deželi odzvalo navdušeno in s celim srcem po predložitvi dejstev vsakim potrebnim prošnjam za zmanjšanje použivanja hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali smo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo. Naše delo še ni popolno. Vkljub izpodbudnim uspehom naših prizadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo in se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času. V slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo aliirsko použiva-nje zmanjšano povprečno funta za osebo na teden, uživamo mi danes povprečno 3J4 funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mogoče zmanjša na 2 funta na teden za osebo nad štiri leta starosti. V sluučaju sladkorja (cukra) smo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. ..Poudariti moramo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni sladkor se mora hraniti v to svrho. Ali položaj glede pšenice je naj" nejši v živilskem zalaganju aliirsk' sveta. Če hočemo zadostiti naj«81 šim pšeničnim zahtevam naših ari« in aliirskih ter trpečih milijonov aliirgkih deželah, se mora naše P«"1 Y vanje pšenice v Združenih Državah prihodnje žetve zmanjšati na pribl^ eno tretjino navadnega použitka. & doumno je, da ne bi bili kos tej V" Za vsakega izmed nas, ki lahko OS4* prispeva k olajšbi človeškega trpin nja, je to predpravica, ne žrtev, sloji našega prebivalstva ne mor* nositi tega bremena enako. Tisti;' opravljajo telesno delo, potrebuj' večjega krušnega deleža, nego tisttj sedijo med delom. Vsled neprestan ga vsakdanjega opravila žensk io fl spodinj ter pomanjkanja domačih Ij kovskih polajškov zahtevajo m"01 gospodinjstva v velikih mestnih sf, diščih že pripravljen živilski delež, -V v je pekarski stalni Victory-hleb. ^J dalje moramo neprestano paziti n* P sebne zahteve otrok in oneniotf ljudi. Da zadostimo položaju v itiot^ stvu in preprečimo resno trp»JeW doma, je neobhodno potrebno, meji je Jailo izročeno na milost in nemilost "Schutzkorpsa" in žandarjev. NA DESET IN DESET TISOČEV nedolžnih ljudi je padlo KOT ŽRTVE TEH TIRANOV. V Palah je bilo po odhodu Črnogorcev vse ostalo prebivalstvo uničeno, dasi bi mogli varno oditi is Črnogorci, če bi bili kaj zakrivili. Dr. Savo Ljubibratič in Dr. Jovo Lavinič moreta pričati, ker sta bila talca v Palah, da so člani "Schutz-korpsa" masakrirali sledeče ljudi brez Preiskave, sodbe ali vzroka: Krsta Popovič, Pop Rista Čerar, Stjen Si-llllc> pero Karavdija, Pero Pantič, Ri-sta Kostič, Laza Jurok, Mile Kusmuk, z dvema sinoma, ter nad sto let sta-rega Džordže Kločarja. „ Poleg teh so unnorili še sledeče M-li: L^,bica Telziž. Milka Čustiko, "ka Karadija, Mara Simatovič, Dju-*a■ Belobrk, SPASOJE ŠIBONJA JE 8IL OBEŠEN. V okolici Romanije sta dva vojaka aenkrat masakrirala sedem mož: *»an Furtul, Jovan Krsta, Vasilije »os m Pero Kluliatovič, kakor tudi pre'T11 PUZ'Č' VSC bfez kakoršnekoli enostavno ker niso mogli • Al'] ,'!' nikakc odkupnine, dočim so V Minkovič, Jovo Gluhovič, Spaso-^ Vukovič in Krsto Sojkič iz Roma-je v rfS"a lsv°ja življenja s tem, ker i.,,V 0(3 "jih ponudil vsakemu voja-klM>° I«) kron. „„,10p 1 'niotije Popovi, oče šesterih ^Jorastlih o^rok, je bil v začetku stvo 0,lpeljan P°d vojaškim sprem- ' stotnlutCr °bS0jen na smrt od nekega «»ka brez najmanjše preiskave. Sistem talcev. V ne rZ®Cetku v°jne so aretirali nedolž- delal" i'" j'h V2eli za talce" To s0 na H V almac'ji. Bosni-Hercegovini, Še „-LjatSkem' v Banatu ter drugje, znan T*" V 2K°dovini sveta ni bilo lastn!" kaka država iemala svoje so , , vljane « talce I Talcem Vsak dil bodo odgovorni za ško ,tCs.toi,ek Proti železnicam, voja-ni v , "'no' in da b°do takoj usmrče-nia <1 , ■ ' da bi Prebivalstvo, oziro-kega i°Samezniki Podvzeli kaj ta-2ia: ia,ce so javno zlorabljali na MAVAV«01"6 in VEČINA JE BILO - «g»okrez naj- LASTI OBNAŠALE NAPRAM TEM TALCEM IN S KAKO HLADNOKRVNO ZLOBNOSTJO SO, V®-ČIN6 OD NJIH OBEŠALI IN STRELJALI. Duhoven Džordže Petrovič iz okraja Dervent v Bosni, popolnoma miren človek, ki se ni nikdar utikal v politiko, je bil aretiran kot talec leta 1914 v mesecu avgustu. Za stražo so mu dali nekega cigana, ki ga je umoril prvo noč brez kakeka povoda. Arhimandrit Grgurevič iz Zenice v Bosni, je bil prisiljen čakati na postaj za prihod vsakega vlaka. Na ta način niso dovolili ubogemu starcu niti pol ure oddiha. Ob istem času so aretirali tudi njegovega sina. Enkrat ko prišlo več vlakov naenkart na postajo SO PRISILILI NJEGOVEGA SINA POD SMRTNIMI GROŽNJAMI DA JE ZAGRABIL SVOJEGA očeta za brado ter ga na. ta način vodil po postaji pred vsemi navzočimi. (Čuj Čuj! To je škandalozno!) Drugikrat so tega istega moža mučili, ko se je vozil v odprtem železniškemu vozu iz Zeuoce v Alipašin-Most: Z GROŽ NJAMI, DA GA TAKOJ USTRE LE, ČE NE BO UBOGAL, SO MU ZAPOVEDALI, NAJ POKLEKNE TER OSTANE V TEM POLOŽAJU TRI CELE URE, DOKLER NI O MEDLEL OD BOLEČIN IN IZMU ČENJA. Talec Pero Nikič, uslužbenec v ječi v Zenici, je bil vržen v okove in vojak, ki ga je spremljal, ga je limoril brez vsakega vzroka. Za ta zločin je .dobil morilec celo nagrado od Svojih višjih, ker je lažnjivo pričal, da je hotel Nikič ubežati, očividno pozabljajoč, da starec mogel komaj hoditi s svojimi okovi... V Foči, v Bosni, so bile aretirane najuplivnejše osebe kot t^lci. Šest od njih so postavili na mostove čez Drino. Na prvem mostu so bili postavljeni pop Vlade Popovič, arhiman drit Kosovič in trgovec Vigo Hajdu kovic. Ob zori dne 9. avgusta 1914 je prišel oddelek vojakov, postavil pred most ter ustrelil vse tri. Ostali trije talci so bili prisiljeni ostati mostu. Eden od vojakov je vsul krog polnoči ter zabodel z bajonetom Djordje Hajdukoviča, ki se je zgrudil mrtev na mestu. Potem je isti vojak zabodel popa Kandilča, in trgovca Mi-lana Hajdukoviča, vsakega dvakrat prsa in trebuh, da sta bila oba smrtno ranjena. Ostali od straže so vse klanje z zadovoljstvom gledali. ,,,, dovolili, da bodo pomorjeni pokopa na pokopališču. Smrtno nevarno njene so odpeljali v nekem vozu .. spremljajoči častniki so se s posebnim zadovoljstvom pomenkovali, kdo bo ustrelil enega in kdo drugega so govorili tako glasno, da so jih njeni slišali. Pop Dimitrij* Jevdjevič, je bil are tiran 28. julija 1914. Odpeljali so na železniško postajo v Sijetlini. mož pod poveljstvom nekega prapor scaka ga je obkolilo ter napol svoje puške. Zvezali so mu roke mu ukazali naj koraka. Ker je kora to Niso ni ra in To ra ter kal v navadnem koraku, je zavpil nek vojak, da ga bo takoj ustrelil, če se ne požuri. Ko so ga pripeljali do Rače, mu je ukazal nek vojak, DA MORA STATI NA ENI NOGI ter mu zagrozil, da ga bo takoj ustrelil, če se mu druga noga dotakne tal. To je trajalo toliko časa, dokler ni padel mož ves onemogel na tla. Drugič je isti vojak pritrdil njegove okove tako tesno, da je nesrečnež kričal od bolečin ter ga prosil in rotil, naj preneha s svojimi mukami. Vojak je odvrnil: "POGINIL BOŠ VSEENO PRIHODNJE DNI, ČIM PREJ, TEM BOLJŠE ZA TEBE." Ko je prišel vlak na postajo, ga Je eden vojakov vlačil na vrvici od vagona do vagona, dočim so mu drugi vojaki pljuvali v obraz. Vse to se je dogajalo pred očmi njih višjih častnikov. Na ta način so ga mučili do 6. avgusta 1914. Kar se je dogajalo potem, je bilo še bolj barbarsko. Tega dne mu je naznail poročnik Kozmič, ida je prišlo povelje, da se ravna z njim še strožje, kakor poprej. Istega večera okoli polnoči so Jevdjeviča potegnili z ležišča, noge in roke so mu bile povezane, ter so ga prevedli do nekega gozda, ki je bil oddaljen kake tri kilometre. Tam so ga privezali do nekega plotu ter mu zagrozili, da ga ubijejo, kakor hitro se premakne. V tem položaju so ga pustili šest ur. Kar naenkrat ;se zaleti poveljujoči poročnik v popa, začne kričati kakor divjak ter nameri -puško v nesrečneža, ki je v tem času živel strašne muke bojazni in strahu... Podobni in še grozovitejši dogodki so se dogajali vsak dan. Pop Simo Bogovič, je bil aretiran pred svojo cerkvijo v Mosiču in mu ni bilo dovoljeno, da bi se poslovil od svoje žene in otrok... Tudi njega so izbrali za talca. Njegov prijatelj in sotrpin, pop Atanase Korosič, je bil odveden v klet, kjer so ga strašno pretepali. Z vžigalicami iso požgali brke Aleksu Vucinoviču ter Savi Kopreviču, nakar so jima zvezali roke. Nista si upala premakniti niti za palec, ker so vojaki imeli več čas svoje bajonete na njihovih vratovih. Mučili so ranjkega popa Trisa Maksimoviča na najgrše načine. Doktor je odredil, naj se ga prepelje v bolnišnico, toda poveljnik je prekršil to odredbo ter odvedel nesrečneža mesto v bolnišnico v Semino-vac, kjer je bil umorjen. Istočasno so umorili več kmetov, koje so najprej pretepali in tako mučili, da so obležali na tleh v nezavesti in v svoji lastni krvi. Vse to pa samo radi tega, ker niso ničesar izpovedali proti duhovnu Eranoviču iz Nišiča in šolskem učitelju Vojvodiču iz Iljaša. Naše trpljenje je doseglo svoj višek v avgustu leta 1914, ko je francosko brodovje bombardiralo trdnjavo. Pre-vezali so naše roke in noge tako tesno, da je v mnogih slučajih brizgala kri. Vojaki z nasajenimi bajoneti in nek narednik z revolverjem v roki so nam grozili, da nas ustrele brez obotavlja' nja, kakor hitro tfi si kdo upal pritoževati se nad bolečinami... Nekaj časa po tem so mi dovolili, da grem na Dunaj na operacijo ter sem bil zaprt v tem mestu. Bil sem spoznan zmož nim za vojaško službo pri naknadnem naboru k'oncem leta 1915, toda pri zo petni prezentaciji sem bil spoznan nezmožnim Za vsako vojaško službo, celo domobransko. Dolgotrajno internira nje z vsemi neizrecnimi trpljenji je po polnoma izpodkopali moje zdravje. posledica slabega ravnanja sem zbolel dne 3. maja 1916 in pri zopetni preiskavi sem bil od zdravnikov spoznan samo za lahko delo v uradih. Toda mesto v uradno službo sem bil poslan v Komoran v posebni oddelek za politične osumljence.—Tam sem bil zaposlen s svojimi sotrpini pri čisto navadnem težaštvu. Tedanji generalni polkovnik domobranskega ministrstva, Georgi, je bil o vsem tem obveščen, toda kljub svojim prisegam kot častnik in minister, je mislil tedanji čas za nepripraven, da se upira kršitvam postav in regulacij. (Poslanec Laginja je. rekel: Ali se ne glasi pesem: Dan za Nemce, noč za Slovane?) Ko je bil sklican dunajski parlament v maju 1917 ter je bilo izdano cesarsko povelje, da se morajo častno odpustiti v.si poslanci v vojaški službi, so se obnašali moji predpostavljeni tako, kakor bi se ta dekret ne tikal mene, in samo po sklicanju parlamenta se mi je končno dovolilo, da sem bil odpuščen iz vojaške službe. ČE SE JE TAKO RAVNALO Z DRŽAVNIMI POSLANCI, SI JE LAHKO MISLITI KAKO SE JE RAVNALO Z NAVADNIMI DRŽAVLJANI!..."— Naznanilo predsednika Wilsona. Poziv za varčnost in hranljivost. KUPUJTE VOJNO-VARČETALNE ZNAMKE! Važna konvencija A. F. of L. St. Paul. Minn, 9. jun. — Kar je pričakovati, da bo ena najvažnejših konvencij v zgodovini ameriške zveze delav.ske (American Federation of Labor), se otvori tukaj jutri dopol dne. Zasedanje bo trajalo dva tedna in bo imelo mnogo opraviti z določitvijo delavske politike glede vojne doma in zunaj. Premalo gosposko. Trgovec agentu: "Če se mi ne spra vite s pota, vas vun vržem!" Agent: "Sram vas bodi! Še hlapca nimate 1" »SSffiSiSfiififfiSiHiKSffiSfiffi* £__g m MALI OGLASI. H W Odiseja g. Vukotiča. Jaz sem bil talec. Naj mi dovolijo ispoštovani poslanci, da jim nakratko povem svoje lastne doživljaje: Koncem julija 1914 sem bil aretiran kot talec, kar je bilo seveda pred iz bruhom vojne, da s tem garantiram svojim lastnim živ jenjem lojalno ob našanje prebivalstva v Boki Kotorski, Z zvezanimi očmi sem bil prepeljan v trdnjavo sv. Ivana (St. Giovanni) blizu Črnogorske meje. Par dni kasneje so pripeljali nekaj več talcev, med dru gimi tudi poslanca iz dalmatinskega Sabora, arhimandrita Jovan Bučina. Čez nekaj neizrccno težavnih dni, te kom katerih smo bili v negotovosti med življenjem in smrtjo, so nas pre peljali v trdnjavo Mamulo. Kljub vsemu temu pa «o mi takoj zopet zapovedali, da se javim- na poli ciji, kjer so roiuiaznaniH, da je prišlo povelje, da se taMcoj javim pr«d c. kr. vojaško domobransko komando TAM SEM BIL BREZ .VSAKEGA NA DALJNJEGA VPRAŠANJA PRISI LJI^I V VOJAŠKO UNIFORMO To je bilo dne 13. marca 1916. Kma lu potem sem bil poslan na vojaško zdravniško komisijo in >potem na re vizijo. Kljub temu pa sem dobil dne 28. istega meseca povelje, da sem/bil prideljen marškompaniji^ne da bi po prej počakali certifikata in ne da bi se ozirali na izrek komisije in mojih vo jaških inštrukcij. Istočasno mi je bil odvzet tudi znak .enoletnega prosto voljstva. — Na vprašanje, zakaj da z menoj po stopajo na tak način, so mi odvrnil BRIGAND! MORILEC! IZDAJA LEC! Nek narednik mi je rekel: "Jaz vas bom spremljal na fronto in tam boste videli, kaj se vam bo zgodilo Regulacije se ne morejo upoštevati napram takim, kakoršni ste vi." Kot Dobra prilika. Tujec v gostilni: "Jaz sem imel enkrat morsko bolezen in sedej ne grem niti za en milijon več na morje." Bankir: "Dobro!, jaz vas sprajmem za svojega blagajnika!" Ta vojna je vojna narodov — ne armad — ali vsi našega stomilijoh-skega naroda se morajo v gospodarskem in obrtnem oziru prilagoditi vojnim razmeram, ako hoče ta dežela izigrati svojo polno ulogo v borbi. V-prašanje pred nami ni predvsem finančno vprašanje, ampak bolj vprašanje o pomnoženem pridelovanju in izdelovanju glavnih vojnih potrebščin ter o varčevalnem ravnanju z blagom in delom, potrebnim za podporo in opremo naše armade in mornarice. Nepremišljeno trošenje denarja za nebistvene reči pomeni zapravljanje človeškega dela, farmskih in rudniških pridelkov ter preobtežuje prevažanje, kar se mora vse uporabiti do skrajne mere in na najboljši način za vojne svrhe. Veliki uspehi, katerih želimo, se dajo doseči samo s tem, da se vsak član naroda, mlad in star, udeleži narodnega gibanja za varčevanje. Zato priporočam, da se naše ljudstvo povsod zaveže, kakor je predlagal zakladniški tajnik, varčevati in hraniti; služiti vladi do svoje skrajne moči v pomno-ževanju vsakovrstnih pridelkov, in izdelkov, potrebnih za dobitevvojne; spravljati in ohranjati hrano in kurivo in koristno blago vsake vrste; posvečati svoje delo samo najpotrebnejšim nalogam; in kupovati samo tiste stvari, ki so bistvene za osebno zdravje in sposobnost; in da ljudje v dokaz svoje lojalnosti naložijo vse svoje prihranke v Liberty bondih in vojno- varčevalnih znamkah. Vrednostni papir- ji, izdani po zakladniškem depart-mentu, so tako mnogoteri v obsežju vsakogar, da so vrata priložnosti v tem oziru na stežaj odprta nam vsem, Varčevati v mirnih časih je krepost in prinaša veliko korist posamniku ob vsakem času; ob današnji obupni potrebi blaga in dela po vsem omikanem svetu v dokončanje vojne je varčevanje vsakega posamnika patrijo-tična dolžnost in nujnost Pozivam vse, ki zdaj lastujejo bodisi Liberty bondov ali vojno-varčeval-nih znamk, da nadalje varčujejo in hranijo, in pozivam vse, ki ne lastujejo vladnih vrednostnih papirjev, da storijo enako in si kupijo, kolikor jim dovoljujejo njih sredstva. Tisti, ki kupi vladnih vrednostnih papirjev, prenese kupno moč svojega denarja na vlado Združenih Držav do časa po tej vojni in v isti meri ne kupuje v tekmovanju z vlado. Resno pozivam vsakega moškega, žensko in otroka, da se zaveže in zaobljubi dne 28. junija ali poprej, ne--prestano hraniti in kupovati tako redno kakor mogoče vladne vrednostne papirje; in delati to, kolikor je,mogoče, kot član vojno-varčevalnih društev. Z dnem 28. junija se konča ta posebna doba za priglasitev v veliko prostovoljno armado za pridelovanje, izdelovanje in varčevanje tukaj doma. Naj bi ne bilo nikogar, ki ne bi bil priglašen tistega dne! (Podpisan) WOODROW WILSON. Oglas v listu. Slabostoječ trgovec išče dobro stoječo žensko. ZABASANOST je premnogokrat povzročitev raznih bolezni in nadlog. Toraj, najprvo je odstraniti vzrok, da se bolezen in nadloga ne vcepi. To pa storite s tem, če vzamete Severove Jetrne Krogljice (Severa's Liver Pills) predno greste spat. Lahko vzamete eno, dva ali tri in prepričali se boste, da so imele dober uspeh, ker te krogljice uredijo prebavne organe in pomorejo prebaviti tvarino v želodcu, preprečijo zabasa-nje, nemir, dviganje, glavobol, slabo prebavljanje in razne jetrne nerede. Mala stekleničica Severovih Jetrnih Krogljic stane 25 centov v vseh lekarnah. w. f. Severa Co, Cedar Rapids, Iowa. — Adv. June. ifiSSSSS ffi ffi £ »HffiSfiffi« KJE JE FRANK ZAVRŠNIK IZ Jolieta, 111, bivši potovalni zastopnik neke tukajšnje tvrdke? Če kdo ve zanj, naj blagovoli naznaniti nam in obenem povedati njemu, da je vse poravnano in da ga željno pričakujemo. Pridi, Frank, pridi nazaj in vse bo dobro! —t Mrs. Mary Završ nik, soproga in otroci, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. ŽENITNA PONUDBA! Vdovec, star 44 let brez otrok si želi dobiti Slovensko v starosti od 25 do 40 let kmetskega rodu. Na denar se ne oziram. Ako katero zamima naj mi piše. Martin Pilich, 330 N. 5th Si, Kansas City, Ka ns. 2t—56. IŠČEM PRILETNO ŽENSKO, SA-sko ali vdovo, ki je doma- od šmi-heljske fare pri Novem mestu, stro od 35 do 50 let, za stalno od hišno in gospodinjsko delo. Več se po-izve pismenim ali ustvenim potom Katero to zanima naj piše na F. S Baudek, L. Box 204, Port Washing ton, Wis. 3t—56 Pri prehladih ▼drgnite Trat in prta, kakor tudi Itopala ( Dr. Rlchter-Jevem PAIN-EXPELLER Učinkuj« takoj olajUjiTO in prijetno. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 35e. In 65«. t lekarnah in naravnoit oa F. AD. R1CHTER & CO. I*-86 Washington Stmt, New York, N. Y SALOON NAPRODAJ. Prodam iz svoje roke dobrostoječo gostilno ali saloon, kjer obstoja trgo vina že stalno 12 let. Vzrok, ker sama ne morem trgovine voditi. Za nadaljna pojasnila se je obrniti i: MRS. URŠULA ZABUKOVEC, 800 Moen Ave, Rockdale, Joliet, 111. College Saint Thomas SAINT PAUL, MINNESOTA Under the Control and Direction of Archbishop Ireland Collegiate, Academic, Commercial and Preparatory Courses A COLLEGE COMBINING FINEST CATHOLIC TRAINING WITH MILITARY DISCIPLINE Designated by War Department as "Honor School" —A distinction reserved to ten best Military Schools in the United States Splendid Buildings, Grounds, Library and Equipment Junior and Senio r Divisions of the Reserve Officers' Training Corps. Eight hundred • nd forty-two • tudentt registered last year. For catalog addrew Very Rev. H.Moynihan.D.D.Pres. Carl Schrelber Chicago Phone 3496. 519 Marble St :: Joliet, IlHnola SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in «un*j, iit opravljam vsak poiei, ki spada * barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. RES VAM PRIHRANIMO namanj 10 do 50 odstotkov na % Groceriji Prodajemo naravnost odjemalcem po Cenah na debelo Pri nas so vsaki dan iste cene. Vsak dan je razprodaja na debelo in drobno. Tu omenimo nekaj predmetov Fancy Whole Rice, 10 lbs............. ,95c Zopet se je odprla sezona ca postavljati hiše. Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine. Izdelam hišo po vašem okusu, kakor sami želite. Na željo izdelam proračune in načrte. Ako vam manjka denarja, vam jaz preskrbim posojilo. Moji delavci so zavarovani, da se vam ni bati sitnosti. Se priporoča Slovenska stavbinska tvrdka Frank Gram 1100 N. Broadway, Joliet, Illinois* Chicago Phone 4635. Best Rolled Oats, 10 lbs............ .59c Fancy Yellow Corn Meal, 10 lbs.......................... 57c, U, S. Mail Soap, 10 bars .......................49c Karo Syrup, 1 gallon can ................ .69c Navy Beans, 10 lbs...................... $1.35 Hershey's Cocoa, 1 pound can ..................... 29c Coffe, 5 lbs....................95c The kind you pay 35c elswhere. Imamo velikansko zalogo substitutes za z moko Consumers1 Wholesale Grocers 505 Cass St. ^ Joliet 111. AMHUKAKtKI ILOVEMBC, 11. JUNIJA 1918. ImwnnaifM^fwmnrtfmmnnfgifsinniairamEi m mm oa na r