The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XXIII.—LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JUNE 25, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 149 Kratke vesli iz življenja in sveta konec italijanske podmornice London. — Angleika admira-liteta naznanja, da so angleške podmorske sile pcgreznile na-daljno italijana^ka podmornico. Podmornica je bila pogreznjena s topovskim ognjem mornarič-nega odreda Vzhodne Indije. I-me ladje, ki je pogreznila podmornico, je admiraliteta zamolčala. protest proti vojni napovedi Johannesburg, Južna Afrika. — General J. B. Hertzog in dr. D. M. Malan, voditelja opozicije, sta apelirala včeraj na svoje pristaše, naj ju podpro v njunem protestu proti vojni napovedi Italiji. Omenjena zahtevata, naj Južna Afrika izstopi, iz vojne. eksplozija municije v rumuniji Bukarešta. — V Berceniju, sedem milj od Bukarešte, je eksplodiralo včeraj neko skladišče municije in 200 ton smodnika, pri čemer je bilo ubitih več delavcev. za udar na anglijo Berlin. — Admiral Erich Reader, poveljnik nemške mornarice, je inspiciral včeraj pohorske edinice ob holandski, belgijski in francoski obali, nasproti Anglije. Admiral se je prepričal, da je nemška mornarica pripravljena za udar na Anglijo. Zavrnitev browder- jevega priziva New York. — Prizivno sodišče Zedinjenih držav je včeraj Potrdilo obsodbo Earla Brow-derja, generalnega tajnika ameriške komunistične stranke, ki je bil obsojen zaradi falsificira-fcja in zlorabljanja svojega a-ftieriškega potnega lista. Browser je bil dne 22. januarja spoznan za krivega pred zvezno pohoto ter obsojen na štiri leta ječe in v plačilo $2,500 globe. Izgon ameriških časnikar,iev Rim. — Italijanska vlada je ^kazala Fillmore Calhounu, po, fočevalcu magazina "Life", in Thomasu McAvoyju, fotografu °ttienjenega magazina, da morata kakor hitro mogoče oditi iz Galije. Ministrstvo prosvete izjavlja, da je bil pretekli teden v ^agazinu "Life" priobčen članek o italijanskem maršalu Gra-^ianiju, kateri članek ni bil všeč 'talijanskim oblastvom. REGISTRACIJA INOZEMCEV V ZEDINJENIH DRŽAVAH V teku dveh tednov se bo pričelo z registracijo inozemcev in odtiskovanjem prstov. TEŽKE KAZNI ZA ONE, KI SE NE BODO REGISTRIRALI WASHINGTON, 24. junija.— Uradniki justičnega departmen-ta so včeraj izjavili, da bo tekom dveh tednov vse pripravljeno, da se prične z registracijo in z odtfsovanjem prstov približno 3,500,000 inozemcev. Kongres je dal svojo odobritev ter potrebne sklade, da se najme 500 nadaljnih federalnih agentov, katerih dolžnost bo, stikati za vohuni in saboterji. Obe ti dve odredbi čakata zdaj samo še podpisa predsednika Roosevelta. Poleg tega je kongres odgla-soval odobritev $3,100,000 za financiranje programa registracije inozemcev, ki pride v delokrog ameriških poštarjev, katerim bo dana v to svrho vsa potrebna pomoč. Uradniki justičnega depart-menta izjavljajo, da se bo pred aktualno registracijo uvedla kampanja izobrazbe, tako da bodo inozemci razumeli., kaj se zahteva od njih. Ta kampanja se bo najbrže vršila v obliki lepakov, radijskih govorov in časopisnih člankov. Vsi rekordi in odtisi prstov bodo poslani v FBI glavni urad, kjer imajo že v arhivih približno 10 milijonov odtisov prstov. Čim bo inozemec enkrat Registriran, bo moral tekom petih dni po izpremembi naslova o tem obvestiti oblasti. Kdor se ne bo hotel registrirati, bo kaznovan z globo $1,000 in šestmesečno ječo. RUSIJA IN JUGOSLAVIJA MOSKVA. — Sovjetska vlada, ki je pred kratkim sklenila z Jugoslavijo ugodno trgovinsko pogodbo, je navezala včeraj z Jugoslavijo normalne diplomatske odnošaje. Sovjetska vlada naznanja, da je bil za poslanika v Beogradu imenovan Viktor Plotnikov, jugoslo-slovanski poslanik v Moskvi pa bo Milan Gavrilovič. WPA JE PRIČELA ČISTITI IZ SVOJIH VRST KOMUNISTE, NACISTE IN FAŠISTE NOVI ŽUPAN Obmejni spopadi ru-munsko-sovjetskih čet V totalitarni Rumuniji so izgubili Židje avtomatično vse pravice do javnega udejstvovanja. Delavci bodo morali izpolniti izjave, v katerih morajo dokazati, da niso komunisti, nacisti ali fašisti in da ne streme za nasilnim strmoglavljenjem vlade. CLEVELAND. — Včeraj se je .pričelo v vrstah WPA delav- stva v Cuyahoga okraju s čistko, s katero hočejo oblasti izmed 25,570 delavcev izčistiti naciste in komuniste. Vsak WPA delavec, ki bo hotel obdržati svoje delo, bo moral do 1. julija podpisati listino, na kateri bo s svojim podpisom potrdil izjavo, da ni komunist ali član nacijskega Bunda. V tem a-fidavitu bo moral delavec obljubiti, da ne bo tudi v bodoče postal član teh organizacij, dokler bo zaposlen pri WPA delih. Dalje bo maral obljubiti, da ni in da tudi ne namerava postati član organizacij, ki propagirajo strmoglavljenje vlade Zedinjenih držav. Vsi WPA projekti so bili ob- veščeni, da morajo biti ti afida-viti podpisani, pod provizijo no-j vega Emergency Relief Appropriations zakona, ki postane polnomočen 1. julija, ko ga bo podpisal predsednik Roosevelt. Obvestilo dalje opozarja tudi na kazni, ki zadenejo one,-ki bi podali lažnjive izjave. V takem slučaju je lahko kriva oseba obsojena v zapor, ki ne sme trajati nad dve leti, in v globo, ki ne sme presegati $2,000. Anderw Onda, znani komunist v Clevelandu, je izjavil, da ne bo podal komentarja, dokler ne bo natančno proučil te odredbe. Dejal je, da mu ni znano, koliko članov komunistične stranke se nahaja na WPA listi. Predstavljamo novega župana naše bele Ljubljane, Mr. Franka Segulina, ki zasede svoje mesto -1. januarja 1941. Di-rektorij Slovenskega društvenega doma se mu še enkrat prav prisrčno zahvaljuje za njegov trud in požrtvovalnost in za tako lepo vsoto, katero je podaril našemu Domu, s katero je prekosil vse dosedanje župane. MISS LJUBLJANA VELJAVNOST NEMŠKEGA PAKTA PREMIRJA Je Nov grob V ponedeljek popoldne je prekinila v Mt. Sinai bolnišnici Jean Krašovec, stara 29 let, sta-iUjoča na 1901 E. 40th St. Tu-zapušča žalujočega soproga ^abriela, starše, tri brate, dve Sestri in več sorodnikov. Rojena bila v Conneaut, Ohio. Po-Sfeb se vrši v Četrtek zjutraj 0,3 8: 15 uri iz Jos. Žele in Sino-vi pogrebnega zavoda na 6502 ^t. ciair Ave., v cerkev sv. Vi-ob 9. uri in nato na Calvary' ^kopališče. Bodi ji ohranjen "tag spomin, preostalim pa na-6 sožalje! Nov grob Danes zjutraj je za pljučnico j^eminila mladenka Margaret ^mber, stara 16 let, stanujoča 5925 St. Clair Ave. Pogreb se 0 vršil iz Zakrajškovega posebnega zavoda, 6016 St. Clair čes in drugo priobčimo ju- 'LONDON, 24. junija. — Angleški politični krogi so nocoj izjavili, da. je treba nemško-francosko pogodbo premirja tolmačiti tako, da če se ena sama francoska kolonija ali ena sama edinica francoske mornarice upre nemškim ukazom, tedaj Nemčija lahko razveljavi celotno pogodbo. V dokaz temu navajajo angleški politični krogi 24. člen te pogodbe, ki se glasi: i "Sedanja pogodba je veljavna do sklepa in podpisa mirovne pogodbe ter se jo more razveljaviti vsak trenutek, ako francoska vlada ne izpolni svojih obligacij." Ko bo Francija enkrat popolnoma razorožena, bodo Nemci lahko diktirali najtrše pogoje, kar bi bilo v soglasju z nemško tehniko, ki so se je poslužili napram Češkoslovaški. Tu pa vidite novo Miss "Ljubljano" Miss E. M. Desmond ki je zavzela svoje mesto 2. junija 1940 na proslavi bele Ljubljane. Podarila je lepo vsoto našemu Domu, za katero se ji direkto-rij Slovenskega društvenega doma najlepše zahvaljuje. — Direktorij BUDIMPEŠTA, 24. junija. — Bukarešta je obvestila nocoj i-nozemske vojaške in diplomatske kroge, da so se na več krajih ob reki Dnjester spopadle sovjetske in rumunske čete. Nad Besarabijo, rumunsko provinco za Dnjestrom, je priletelo nad sto sovjetskih letal, ki so priredili nad deželo izvidniš-ke polete. Kot zhano, je bila Besarabija prej rusko ozemlje, toda po svetovni vojni, ko je postala Rusija komunistična, jo je dobila Rumunija. Rusija se ni nikoli odpovedala pravicam do Besarabije. , Iz Zagreba pa se poroča, da so prispele italijanske čete v Skadar, ki leži v bližini italijansko - jugoslovanske meje. Skadar je bil proglašen za vojno zono. Bukarešta, 24. junija. — S kraljevo odredbo, da je postala Rumunija totalitarna država, je en milijon rumunskih Židov avtomatično izgubilo svoje pravice do udejstvovanja v javnih uradih ter pravice do predsedništva V privatnih industrijah in profesionalnih organizacijah. Nova Rumunska odredba tudi prepoveduje Židom včlanjene v novo državno stranko. PROGLASITEV DNEVA NARODNE ŽALOSTI PO VSEJ FRANCIJI "Francija mora molčati, da more plakati in gojiti nove nade..." - Vojna je končana. ZDAJ ŠE BO VSA NEMŠKA SILA USMERILA PROTI ANGLIJI Poljska armada se je izkrcala ob angleških obalah General de Gaulle pravi, da se bo kolonijalna Francija dalje borila proti nemški agresvnosti. MORNARICA POZIVA MLADE MOŽE Mornariška rekrutacijska postaja nam sporoča, da bo sprejela v mesecu juliju v vojno mornarico 95 mož iz Clevelanda in okolice. Prosilci morajo odgovarjati sledečim predpisom: Biti morajo državljani Zedinjenih držav. Biti morajo neoženjeni, stari od 18. do 31. let ter ne smejo imeti policijskih ali mladinskih rekordov. Ameriška vojna mornarica nudi mladim možem, ki se vpišejo, osemnajst strok, v katerih se lahko izuče in v katerih lahko narede svojo življensko kariero. Vsi, ki se zanimajo, naj pišejo ali pridejo v najbližji, mornariški rekrutacijski urad. Cle-velandski mornariški urad se žijo. nahaja v starem poštnem poslopju, soba št. 500. Podružnice tega urada pa so v poštnih poslopjih v Akronu, Ashtabuli, v Cantonu, Marietti, Youngstow-nu, Sundasky in Cambridgeu. 1 r V bolnišnici S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v St. Alexis bolnišnico Mrs. Antonia Sustar, 19102 Arrowhead Ave. Nahaja se v sobi št. 329. Prijatelji jo lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnje okrevanje. Seja Nocoj ob 8. uri se vrši seja Kluba Ljubljana v Slov. društ. domu na Recher Ave. Vsi člani so prošeni, da se gotovo udele- TROCKIJEV STRAŽNIK UBIT MEXICO City, 25. junija. — Policija naznanja, da je našla truplo Amerikanca Roberta Sheldona Harte-a, Trockijevega telesnega stražnika, ki so ga ob napadu na Trockija neznani zločinci ugrabili in odvedli. Harte je bil ubit. Policija izjavlja, da je bilo njegovo truplo najdeno med razno šaro v kuhinji zapuščene poletne hiše Vil-le Oberon, ki se nahaja nedaleč od Trockijevega doma. Truplo umorjenega je bilo prevrtano od treh krogel. BERLIN, 24. junija. — Nemško vrhovno poveljstvo je danes naznanilo, da je odredilo končanje sovražnosti v Franciji, kjer se ima ob 1:35 v torek zjutraj (ob 6:35 zvečer clevelandski čas), na obeh straneh prenehati z boji. "Vojna na zapadu je končana," se glasi poročilo nemškega vrhovnega vodstva. "Nemške čete bodo ob tej uri prenehale z bojem, pa naj se nahajajo kjer koli." RIM, 24. junija. — Francoski reprezentantje so danes popoldne podpisali pakt premirja z I-talijo, nakar bo postal učinkovit nemško - francoski pakt premirja, ki ima nastopiti šest ur po podpisu francosko - italijanskega pakta. Vojna na zapadli končana BERLIN, 25. junija. — Danes se je oglasila trobenta nemškega trobentača, nakar je bilo dano povelje: "Prenehajte streljati" ! Nemška vojna na zapadu je končana z zmago nad sovražnikom — Francijo. Proslave v Nemčiji Po vseh nemških cerkvah so zazvonili zvonovi, nemški radio v Berlinu, Parizu, Amsterdamu, Varšavi, Kodanju, Pragi, v Oslu in v Bruselju pa je naznanil svetu nemško zmago. Iz vseh radio-aparatov je nato grmela nacij-ska pesem "Horst-Wessel in "Deutschland ueber Alles", na- kar je radio oznanil, da je zdaj 1 Nemčija pripravljena, usmeriti vse svoje energije v eno svrho: stretje Anglije. Ko so sporočili Hitlerju, da je Francija prista-lt v pogoje premirja z Italijo, je Hitler izjavil: "V svoji ponižnosti se zahvaljujemo Bogu za njegov blagoslov." Italijanske "parade zmage" RIM, 25. junija. — Italijanske čete bodo priredile v najkrajšem času "zmagoslavni pohod" v francosko Savojo in Ni-co, da ž njim proslavijo svojo "slavno zmago." Italijansko časopisje proslavlja zmage italijanskega orožja in pravi, da se bodo izpolnile vse italijanske aspiracije. Italijani zasedli Riviero BORDEANX, Francija, 25. junija. —: Italijanske čete so danes okupirale francosko Riviero, toda šele nato, ko so Francozje vrgli Italijane nazaj, nakar so slednji pricapljali zopet naprej, j ko so francoski vojaki, položili orožje, kakor določeno v pogodbi premirja. Dan narodne žalosti v Franci ji i CHANCY, švicarsko -" fran-j coska meja 25. junija. — Vzdolž po 50 milj širokem koridorju v ' Savo ji hite razkropljene francoske čete proti Sredozemskemu ! morju v^panju, da najdejo tarri ladje, ki jih bodo prepeljale v AfrikD, kjer še bodo nadalje borile proti Nemčiji. Governer Stasson iz Minnesote je bil včeraj glavni govornik na konvenciji LONDON, 25. junija. — General Vladislav Sikorski, poljski premier, je naznanil, da je prispela v Anglijo velika armada poljskih bojevnikov. V sporočilu po radiju je Sikorski izjavil, da se je poljska armada srečno izkrcala na angleških obalah ter da se bo borila ramo ob rami z armadami britanskega imperija. Angleška vlada je odredila, da se ne sme pošiljati poslej nobenega blaga več na francoski teritorij in na Korziko. General Charles de Gaulle, načelnik francoskega narodnega odbora (vlade v Londonu), je izjavil, da bodo nadaljevali boj z Nemčijo vsi deli francoskega imperija. General de Gaulle, ki je bil izključen iz francoske armade, ker se je uprl odlokom vlade v Bordeauxu, ki je sklenila z Nemčijo premirje, je dalje izjavil, da je prepričan, da se bodo pridružili njegovi vladi tudi bivši premier Reynaud, Yvon Del-bos, bivši minister zunanjih zadev, Cesar Campinchi, bivši minister mornarice, Leon Blum, bivši socialistični premier, in Edouard Herriot, odstopli predsednik francoske poslanske zbornice. Stasson je izjavil, da je administracija polna petih kolo-narjev, ki "prijazno trepljajo po bokih 'trojanskega konja.' " Pismo v uradu V našem uradu imamo pismo za Mr. V. Urbančiča, li06 East 64th St. Pismo je iz Jugoslavije od Štefana Urbančiča. Važna seja Redna mesečna seja Zveze kulturnih društev S. D. Doma se vrši nocoj ob 8. uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Zastopniki društev in člani naj bodo gotovo vsi navzoči, ker je rešiti več zelo važnih zadev. — Tajnica. PHILADELPHIA, 24. junija.1 — Danes je bil glavni govornik na republikanski konvenciji Harold Stassen, mlad, 34 let stari governer države Minnesote, ki je označil Novi deal kot glavno oviro ameriške obrambe, češ, da daje Novi deal potuho petim ko-lonarjem. Stassen je izjavil, da se je prizadevanje Novega deala žalostno izjalovilo v zadevi narodne obrambe ter v zadevi rešitve vprašanja brezposelnosti. Dalje je rekel, da Novi deal ne more zatreti petih kolonarjev, in sicer zato ne, kej jih je polna sama administracija v Wash-ingtonu, ki prijazno treplja po bokih "trojanskega konja." — Mesto da bi spravila v tek raa-šinerijo industrije, pa industrijo ovira z "red tapom" ter z vsemi drugimi sredstvi, ki so ji na razpolago. Stassen je med drugim dejal, da potrebuje zdaj dežela močnega moža z "veliko palico." — "Vse predolgo smo grmeli, da je treba kvarantirati agresorje, da nam bo mogoče pomagati drugim narodom, dokler smo dospeli do točke, ko niti sami sebi ne moremo pomagati." Ali bo padlo francosko zlato Nemcem v roke? Francoski zlati zaklad se nahaja 80 čevljev globoko pod površino mesta Pari- za. Izredna seja Jutri, v sredo, se vrši izredna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 3 v Slov. društ. domu na Recher Ave. Seja se prične točno ob 8. uri zvečer. NEW YO$K. 24, junija. — Avtoritativni krogi menijo, da je morda Nemčija dobila v Franciji $1,850,000,000 v zlatu, toda ves ta zaklad je najbrže pod vodo. Sodi se, da Francija ni bila tako uspešna kakor Poljska glede prevoza svojega zlata iz dežele. Zadnja poročna, ki so jih dobili bančni krogi, se glase, da ima Francija $1,250,000,000 v zlatu v svojem skalnem labirintu, ki se nahaja v Parizu pod Francosko banko. Tej zlati zalogi je bilo dodanega še za $600,000,000 zlata iz Belgije. Francosko zlato se nahaja spravljeno v shrambah, ki leže 80 čevljev pod površino Pariza. Te shrambe je mogoče poplaviti z vodo z enostavnim pritiskom nekega gumba. Med vojnimi zalogami, ki jih bo skoraj gotovo dobila Nemčija, je tudi 1,570 ameriških letal ali vsaj del tega števila, katera letala ie dobila Francija iz Amerike zadnjih osemnajst mesecev. tiHAU 2. E^AKOPRAVNOSl 25. junija, 1940. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by SUM AMERICAN JUGOSLAV PEINXING AND PUBLISHING CO. «231 ST. CLAIR AVENUE - HENDERSON 5311-6312 Iuued Every Day Except Sunday« and Holiday« po rasnatalcu i Clevelandu, ca celo leto.......................'..........95.50 u 6 mesecev....................W.00; na 8 mesece...:..................$1.50 Po poŠti v Clevelandu, t Kanadi ln Model aa celo leto.................»e.ou aa 6 mesecev....................$3.26; ca > mesece......................$2.00 Ka Zedlnlene drtave aa celo lato ........................................$4.50 aa I mesecev...................M.bO; sa s mesece......................$1.50 Za Evropo, Jufcoe Ameriko ln druga Inoaemaka države: w celo leto.......................$8.00 ca 6 mesecev....................$4.00; totem) as Second Class Matter April 26th, iS 18 al the Post Olflce at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. nrnrrr UREDNIKOVA POSTA JUBILEJNI PIKNIK IN KONVENČNE PRIREDBE V nedeljo 7. julija se bo vršila proslava 30-letnice ustanovitve soc. kluba št. 27, skupno s piknikom, ki ga priredi soc. klub in Zarja na izletniških prostorih društev Clevelandske federacije SNPJ. KAJ MISLIJO IN PIŠEJO AMERIKANCI O SEDANJI ITALIJI? Dopisnik in znani amerikanski časnikar za Scripps-Howard časopise v Ameriki, g. Westbrook Pegler, je priobčil v newyorskem velikem dnevniku "The World Telegram" zanimiv članek, ki so ga ponatisnili vsi časopisi tega velikega ameriškega koncema, med temi tudi elevelandski Press od 19. t. m., ki med drugim piše o sedajni fašistični Italiji sledeče: "Vzemimo slučaj, da se Amerikanci, ki so prišli iz Italije ali kateri so bili rojeni od italijanskih staršev, morda čutijo ponosne na uspehih, ki jih je dosegla Italija pod Mussolinijem. Italijanski konzuli so propagirali to idejo v kolonijah naseljencev in otrok teh naseljencev. Tudi so morda prejeli pomoč od nekoliko pol-amerikanizir§mih izdajateljev italijanskih časopisov, katerim ni časnikarstvo njihov poklic, ampak navaden "reket," ki preži nad svojimi žrtvami, katere izrablja v svoje namene. Na drugi strani pa izhajajo v amerikanskem duhu pisani časopisi v italijanskem jeziku, ki pišejo v ameriškem duhu in ki stalno kritizirajo in napadajo Mussolinija in fašistično Italijo kot sramoto za italijanski narod. Ker pa ti izdajatelji nečejo prejemati Mussolinijeve "podpore" in odklanjajo vsako zvezo s Mussolinijevo Italijo, njihovi časopisi niso tako razširjeni in le s težavo izhajajo. Moje prepričanje je, piše nadalje Westbrook Pegler, da se vsakemu Ameriklncu italijanskega potomstva ali rojstva, ki ima še količkaj poštenja in ponosa' in karakterja, gnjusi in gabi vse to,-kar danes počenja Italija. Kako naj potomci te Italije mislijo in govore s ponosom o svoji domovini ali domovini svojih staršev, ko pa je ta zemlja pokazala najgroznejši zločin in karakter naroda v civiliziranih, časih s tem, da je v uri nesreče, ko je francoski narod bil v zadnjem zdihljaju in sihrtnem boju, ko so bili njega žene in otroci pobijapi in so umirali na cestah in stezah pri svojem begu, ko so njihovi mladeniči in očetje s puško branili Francijo in marširali z bajoneti proti zmajem mašinerije in bombnikov, ponosna Italija, čije legije so tako sramotno bežale pri Guadelajara (v državljanski vojni v Španiji), so držali pripravljeno bodalo na južni meji Francije, še vedno v strahu pred žrtvijo, ki je bila na kolenih, ali ne še uničena! Italijani ne bodo smeli nikdar pozabiti da je njihov duče toliko časa čakal z nožem v roki, da je francoski narod preje izkrvavel, in šele potem mu je zabodel bodalo v hrbet! Ta zlodejski čin se ne bo nikdar pozabil. Spominjali Na programu bo več govornikov, kot Etbin Kristan, Frank Zaitz, Matt. Petrovič in drugi. Nadalje nastopi pevski zbor „ . . v.. , . , ,(rv . ,, . . , .6. lulna se bo pa vršil banket Zarja z vec pesmimi ter se bo , , , , na katerem nastopita pevska zbora soc. Zarja in Jadran in tudi Anton Eppich bo navzoč s svojim kupletom. Glavni govornik tega shoda bo Norman Thomas predsedniški kandidat soc. stranke, ki se bo ravno nahajal na govorniški, turi. Nastopil bo tudi Frank Zaitz, urednik Proletarca. — Vstopnina bo prosta. V soboto vršil tudi ples, za katerega bo igral Jankovičev orkester. Poleg tega se bodo vršile tudi razne zabavne igre, ki bodo nudile polno duševnega užitka in na razpolago bodo tudi telesna okrep-čila. na katerem bo glavni govornik Etbin Kristan. Poleg njega nastopijo tudi drugi govorniki. — Stoloravnatelj bo Mtfan Med-vešek. Vstopnina na banket bo 75c. Vstopnice so v predprodaji in. se dobe pri članih klubov in v slaščičarni Mrs. Makovec v V četrtek 4. julija se pa otvo- SNDomu, ter v Jos. F. Durnovi ri konvenčni zbor JSZ, v dvora- trgovini na E. 156 St. in Water-ni Slovenskega delavskega do- jloo Rr. ma na Waterloo Rd., na kate- j Več o tem priredbah bo poro-rem se bo razpravljalo o raznih , čano še pozneje, problemih, kako izboljšati po-1 Publika je v splošnem vablje-ložaj delavskega problema in na, da se vdeleži teh priredb, da drugo. se seznani z delegacijo in ob- enem pomaga gmotno in moralno k uspehu konvencije in splošnemu delavskemu razredu. V počast delegaciji bo par priredb in sicer: v petek 5. julija ob 8 uri zvečer se bo vršil shod s koncertnim programom, Publicijski odbor. Zanimive vesti iz stare domovine jI Sokoli pripravljeni zavreli in zgradili razmeram pri- V prvi polovici maja je bila merno šolsko poslopje v vasi. v Jugoslaviji izvedena tako zva-j * - "smotra" jugoslovanskega ' Prileten junak na sokolstva v vseh 25 sokolskih ; y Bosanski Dubici se je na župah v državi. Pozivu se je od- bregu narasIe reke Une z drugi. zvalo nad 100,000 Sokolov in So- mi otroci igrala triletna hčer-kolic. Svečanosti so se povsod kica giromašnega delavca Bej-pričele s pozdravom zastavi m s toviča in ge je po nesreči zako. prečitanjem savezne poslanice. talila v deročo reko_ Drugi otro. Nato so se po možnosti vršile obrambne vežbe, ponekod so tekmovali v streljanju in so bile izvršene obrambne naloge s pomočjo biciklističnih patrulj. So-kolski strokovnjaki in zdravniki ci na bregu so začeli vpiti in klicati na pomoč, toda fiihče, razen 65-letnega Hasiba Mujiča. ni upal skočiti v vodo. Po hudih naporih je mož prinesel otroka na suho in z naglimi ukrepi so Visoka starost so dajali potrebni pouk o prvi obudili dekietce k zavesti ter je pomoči. zdaj gpgt zeh-avo. Junaštvo sta- " roga Mujičiča je vzbudilo daleč Nikdar prepozno na 0kr0g pozornost in prizanje. Star pregovor pravi, da učiti se ni nikdar prepozno, in, da je to resnica, je nedavno dokazal y vasici v0jsk0vi pri Bosan-70-1 etni Bogoje Lazarevič, ki ži- skem gamcu je nedavno umrl vi v Malem Izvoru v Srbiji. Star- Per0 Mihalj, star 121 let. Za ček ni znal čitati, toda se je ved- njim ža]uje njegov brat Mate, no močno zanimal za politične' ki je 129 iet star. Družina Miha-in še posebno za vojne dogodke jjevih je ena najstarejših na po svetu. Pa so se mu vnuki upr- Hrvatskem Posaviu in, visoka li in mu niso hoteli več na glas star0st v tem sorodstvu je nekaj se ga bomo, ko ne bo več niti Mussolinija niti Hitlerja, in čitati raznih razburljivih poro- običajnega. i T* _____* XT.,____ ! » 1.. . '1 _ ... . . ^ 1 . , __ t r-w 1-v n »Trt 1 « I I- I i i v\ r\ .lil rP /-» nrt i /i n4-n »»rtu rr rt vn a 1 n «/J A « tudi sami Nemci* bodo prezirali in izbegavali Italijane za njihovo strahopetno početje pod dučejem! Nadalje pravi pisatelj sledeče: ako bi šel Mussolini čil. To se je starcu za malo zdelo in sklenil je, da se nauči čitati, kar se mu je tudi posreči- Veika olicet V Vojvodini so bogata svato-lo. Zdaj pohaja z ovcami in po vanja že od nekdaj na glasu, v vojno takoj, ko se je bitka v Franciji začela, ko bi s tem ves dan razbira časopisje ter je kljub temu tamkajšnje prebi-riskiral malo, za svoje velike zahteve, bi morda s temjmočno ponosen na svoje mla- valstvo že davno ne pomni take, rešil vsaj navidezno nekoliko časti italijanskemu narodu. ,dostno znan|e v'sivih letih. kakršne se je vršila nedavno, ko 1 se je poročil posinovljenec pre- možnega posestnika Jurija Fre- šanja je treba zadajati spretno in biti morajo prikrojena individualno. Večinoma izberejo za zasliševalce zato dobro izvežba-ne in tujega jezika posebno vešče častnike, ki jih še posebe pripravljajo za ta posel. Ti častniki morajo pred vsem vedeti, da ne zaslišujejo kakšnega zločinca in to posebno častniku, ki je v svojem civilnem poklicu morda kriminalni policist ali preiskovalni sodnik, ni vedno lahko upoštevati. Vojaški reglementi imajo po navadi stroge predpise, da je treba z ujetniki ravnati spoštljivo, kakor pritiče njihovemu činu. Ce se ujetnik brani govoriti, tedaj zasliševalec skoraj nima na razpolago drugih možnosti,; da *bi iz njega kaj spravil, nego svojo spretnost. Vsakega ujetnika vprašajo najprvo po imenu, činu, regir strirni številki in polkovni pripadnosti. Na to bo gotovo odgovoril, kajti potem je Rdečemu križu dana možnost, da mu preskrbi zvezo s svojci v domovini. Rdeči križ je v tej vojni na ta način mogel n. pr. posredovati za izmenjavo sto 'tisočev pisem. Seveda pa gre težnja za-slišujočega častnika za tem, da bi zvedel iz ujetnikovih ust še kaj več, zlasti pa o zadevah, ki se tičejo nasprotnikove vojske. Tako bo poskusil pred vsem zvedeti, katere vrste orožja in kolikšne sile so na nasprotni strani. Ujetniku preiščejo plinsko masko, da bi dognali, proti katerim strupenim plinom je nasprotnik zavarovan. Preišče jo mu orožje, eksplozivno učinkovitost ročne granate, proboj-nost krogel iz njegovih nabojev. Če ima pravkar ujeti vojak pri sebi velike množine streliva, ročnih granat in svežo "železno" zalogo živil, bodo iz te-5a sklepali, da pripravlja nasprotnik napad. Ujetnikove izjave je treba na-.ančno prekontrolirati, in to tem bolj, čim bolj žgovoren je mož. Izjave o kakšnem nameravanem bližnjem napadu so lahko past. Mogoče je, da je nasprotnikovo vrhovno poveljstvo nalašč sporočilo vojakom kaj napačnega, da bi pravi načrti po takšnih nezanesljivih vojnih u-jetnikih ne prišli na dan. Marsikateri zasliševalec, ki ima potem težavno nalogo, da loči pravo od nepravilnega, si je že želel, da bi ne bil zaslišanec sploh ničesar izpovedal. V francoskem vojaškem .reglementu upoštevajo tudi takšne stvari z določbo: "Na ujetnika se ne sme izvrševati noben pritisk, da bi se dobile navedbe o stanju njegove vojske in njeni oborožitvi. Ujetnike je mogoče kaznovati zavoljo lažnivosti, nikakor pa ne zavoljo tega, ker bi kakšno izjavo odklonili." Če ujetnik noče ničesar pomembnega izpovedati, ga bodo poskusili napraviti zgovornej- žnanil policijsko uro, kar je zna-čilo, da je treba gostilno zapreti. To je tako razjarilo pijanega Johana Brauchlerja, da je navalil na gostilničarja, ga podrl na tla in mu odgriznil uho. Go- iiha. H gostiji se je zbralo vse prebivalstvo domače vasi Koluta in mnogo okoličanov in sva-tovanje je trajalo tri dni. Gostje so pospravili 200 kokoši, 5 telet, dva vola, 5 svini, pet tisoč jajc in manjše količine drugih prigrizkov, poleg tega pa tudi 1200 litrov vina. Za pripravo jestvin so bili zaposleni trije mesarji in 90 kuharic. šega seveda z majhnimi triki. Ali ne! Mož, ki je leta in leta rjul in klical na korajžo, prijazen gost Italijane, da je boljše en dan živeti kot lev kot pa sto j v siav0nski vasi Nijemcih je dni kot ovca! je osramotil italijansko nacijo in italijanski |gostilničar Franjo Horvat na-narod za večnost! Vojaški izvedenci ali "eksperti" bodo morda govorili, da je duče ravnal jako "smart" ko je dosegel velike uspehe skoro brez boja in krvi. Ali navaden človek odvrača taka razlaganja, človeštvo si bo samo zapomnilo, . n ..... . , . , . M ;i„i".„„ir; stilnicar Horvat, la je trpel ve-da je duce, ki je neprestano rjul m govoril o italijanski like bolGČinei je vendar sam pri. korajži in mahal s svojim nožem leta m leta, bil v strahu šel v yjnkovce k sodišču prija-napasti umirajočo Francijo in ji je šele tedaj zabodel !Vit Br&uchlerja in je kot corpus nož v 'hrbet, ko je žrtva že preje popolnoma izkrvavela!, delicti priložil lastno uho, zavito Ali to se je pričakovalo od te nove Italije, od Muss?o- v robec, linija. Pokazal je to svoje izdajstvo nad svojimi komuni- j ~~ _ , ' , .v. i . i i • i /» v* -i • i vse /m izopra/Do stičnimi tovariši, ko je ustanavljal fašizem, m ko je po-j Vag M()ravište v Južni Srbiji magal zvišati moralni status "narodnega heroja" Ga- VJ,e do zadnjega ni imela šoie brijela D'Annunzia, kateri bo poznan zgodovini kot naj- ter, so morali otroci hoditi vsak bolj vulgarni sluga svojega časa. • <*an pet kilogramov daleč do ' To je ta nova Italija, s katero ponašajo Amerikanci šole. Kmetu Jefti Klečkareviču italijanske krvi in potomstva, in se s ponosom zavedajo So^liŽ^ da so sinovi m potomci te rase m zemlje. _ sam pa si je pridržal samo malo Italijanski značaj bo za vedno nosil to znamenje guninato. To je imelo tako do-sramote kot tisti izdajalec, ki izda svoje tovariše-zločince. ber učinek na vaščane, da so sev svojemu glavnemu stanu. Vpra- sočletja pred našim štetjem na'dalo, podkev, dve srebrni ostro- Zasliševanje vojnih ujetnikov Zasliševanje vojnih ujetnikov ni tako lahka stvar, kakor si jo predstavlja laik. Nikakor ni tako, da bi kateri koli častnik s pomočjo tolmača zastavljal u-jetniku vprašanja po kakšnem predpisanem obrazcu in zapisnik odgovorov poslal potem Proti koncu svetovne vojne, ko so bili vojaki osrednjih sil že slabo prehranjeni, sta kos mesa in steklenica vina storila marsikdaj "čudeže." Z ujetimi častniki gre to seveda težje — a baš njihove izjave so tudi važnejše. Pravijo, da se dogaja, da so v ujetniških taboriščih ža častnike na skrita mesta postavljali mikrofone, da bi zvedeli kaj važnega iz njihovih pogovorov. To sicer ni posebno gentlemansko, toda v vojni so baje vsi pripomočki dovoljeni. Dogajalo se je pa. baje tudi to, da so ujeti častniki zvedeli za skrite mikrofone in so v svoje pogovore potem za nalašč vpletali napačne navedbe. izvežbano pehoto, ki je bila vajena povelj. Težišče je še dane* na tej pehoti, ki predstavlja fa-1 lango, združeni nastop moške skupnosti, ki je pripravljena ramo ob rami zmagati ali umreti. Falango srečujemo v spremenjenih oblikah na vseh bojiščih zgodovine, samo srednji vek je s svojimi vitezi dal prednost koftjeništvu in potisnil pehoto v ozadje. Viteške bitke zato niso bile nič drugega nego množest-veni turnirji, zbadanje s sulicami, ki ni imelo in ni potrebovalo višjega, genijalnejšega vodstva. Šele v 13. in 14. stoletju, so pozivi ljudskih množic bojišča spet oživili. Smodnik in svinec sta storila nadaljnje, da je dobila konjenica, taktično gibljiva edinica, svoje naloge spet v razširjenem strateškem okviru. Sklenjene pehotne množice, falange, so postale spet težišče bitk. Tako je ostalo, dokler ni moderno orožje raztreslo armade spet na širen prostor. V začetkih vojne zgodovine je središče armad na bojišču predstavljala težko oborožena pehota, na levi in na desni je stala lahka pehota, lokostrelci in metalci kamnov. Številčna premoč, hrabrost, boljša oborožitev in boljša izvežbanost so odločale o izidu. Vse razpoložljive pripomočke so vrgli hkrati v bitko in tako se je dogajalo, da je mogla kdaj ena sama bitka odločiti o izidu vojne. Bit ka pri Maratonu je bila takšna izrazita paralelna bitka z linearno taktiko. Aleksander Veliki je na obe strani 'falange postavil konjenico. Bitka se je začenjala potem večinoma na kri lih. Konjeniki so morali prega-•ziti nasprotnika pred seboj, potem so se morali obrniti ptoti središču in skupaj s pehoto uničiti nasprotno falango. Te krilne bitke so bile potem dolga stoletja stratagem vseh bitk. Tudi v časih Aleksandra Velikega niso mislili na izločitev rezerv. Falanga je korakala sicer v več zaporednih vrstah proti sovražniku, v boju pa se je zlila v enojno črto in tako so se vse poedine sile hkrati borile za zmago. Bistvene taktične novote so prinesli Rimljani. Z njihovimi legijami se je falanga zrahljala, postala je gibčnejša in u-darnejša. 'Tu so uporabili Rimljani zlasti svoje izkušnje iz bitke pri Kaneji, ki so jo izgubili na tako strašen način. Ta bitka je prešla v zgodovino kot prva obkoljevalna bitka vseh časov. Hanibal se je boril, s 50,000 do 60,000 možmi proti 70,000 do 80,000 Rimljanov. Razširil je tradicionalno krilno bitko s tem, da je s svojo številčno močnejšo konjenico obe rimski krili toliko časa gazil, da sta se obe njegovi krili združili za hrbtom rimskega središča. Tako obkoljene Rimljane so združene Hanibalove sile potem poklale moža za možem. Le z izpopolnjeno taktiko so mogli potem Rimljani 14 let pozneje Hanibalu pri Zami ta strašni poraz poplačati. V bitki proti Helvetom pri Bikrakteju je najgenialnejši rimski vojskovodja, Julij Cezar, prvič v zgodovini vojne postavil posebno rezervo. Odtlej njegove in nadaljnje bitke niso bile več odvisne od mnogih naključij ki grozijo usodi vsake vojne. Vojne se potem niso odločale Če bi demukratje vedeli na prihodnji, predsedniški konvenciji dne 15. julija v Chicagu, da je tisti petelin, ki je simbol demokratov v 23. vardi, dočakal visoko starost 15 let in še par dni zraven. Kaj' bi storili ? Kljub visoki starosti, še Vepo poje-Odkar so dobile ženske volilno pravico, pomerka tudi na kokoši. Predlagam, da se ob tej pri" liki napravi surprise party in da bi mu naš kouncilman Edward Kovačič kupil par funtov rajža' Petelin stanuje na 1097 E. 68tb St. pri Johnu Mramorju. Francozi gredo naprej, Nein-ci pa za njimi. Kakopak kakršno komando imajo. Ko sem poveljnik pri Z. M. B., pa nism° nikdar bežali, zato boste pa v1* deli slike v Slovenskem narodnem muzeju. Na tisti piknik, ko smo bil' povabljeni vsi Clevelandčani v Lorain, Ohio, sem že obljubil-ščite me bolj okrog bare tafl1' kjer bo Louis Balant bartender' Že gori, že gori! Krejs! Tak° so vpili tam, kjer nima soba se okna — v Društvenem domu v Euclidu, dne 24. junija. Če ne ^ bilo tam Mr. Rotarja in Starmana z boljšima polovicama, pa ne bi vedeli, koliko Janezov je v Ljubljani. Joe Pograjc Bitke v starih časih KAVINA ZRNA NAMESTO BRILJANTOV Neki milanski draguljar Je zaupal svojemu nameščencu z3' vitek s šestimi briljanti v vred' nosti 100,000 lir. Mož bi bl1 moral briljante pokazati nekc' mu interesentu iz Neaplja. V kavarni pa se je srečal 2 nekim Durandom, ki se je dajal za francoskega trgovca z dragulji. Ta je briljante preglc' dal in je začel ponujati 1300 za vsak gram. Po skrbnem pre' gledu je zavitek vrnil, nanj je zapisal svoje ime in hotels"1 naslov. Dogovorila sta se za Sc" stanek pri neki banki, kjer f hotel Francoz dvigniti vsoto, da bi briljante plačal. Komaj ta odšel, je začel draguljar^ zaupnik nekaj sumiti, pogleda je v zavitek in res je našel njem namesto briljantov šeS navadnih kavnih zrn. Zlikovc^' ki ga je tako potegnil, še nis° izsledili. ob gi, lepo izdelan gumb iz bese1" nice in podobne stvari, iz katf rih je razvidno, da gre za gr' plemenitaškega moža. Takoj so tudi uganili, da more biti to nihče drug neg0 slavni Romeo, ki je od ljube?111 do Julije storil tako nesreč^ smrt. Niti Romeo niti Julija 1,1 rl3, sta sicer nikoli živela in um tako pogostoma z eno samo bit- vsaj ne tako, kakor pripovedi1^ ko, kakor se je dogajalo prej. GROB JULIJINEGA LJUBIMCA Pri izkopavanjih v gradu "della Bella Guardia," ki je znan tudi pod imenom "Julijin grad" v bližini Vicenze so odkrili grob iz zgodnjega 14. stoletja. V njem so našli kovanec Vojna se je naslanjala že ti-, iz Verone, helebardo, kratko bo- sK> Se zgodba, toda z ozirom na tuj promet bo vsekako dobro, če bo mogla Vicenza ponašati ' grobom znamenitega zaljublj6" ca. H Oglašajt "Enakopravnosti liiiiiiiiiiiilllt' 25. junija, 1940. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Jlmeriška pripravljenost 4 Sledeči članek, ki ga je napisal g. Ethin Kristan, urednik "Cankarjevega glasnika/' je bil te dni objavljen v imenovani reviji, iz katere smo ga ponatisnili, ker bi ga bilo škoda, če ne bi dosegel čim najširšega kroga naših ljudi. Napredni elementi so vedno nasprotovali oboroževanju in so imeli za to izvrstne razloge. Izdatki za bojne ladje, bombna letala, tanke, topove in kar vse spada na to stran, so neplodni. Če se vloži denar v zemljo, bo rodila pšenico, rž, krompir, drevje, in še mnogo drugega koristnega. Investicije v tovarnah in ludnikih prinašajo plodove v obliki surovin in vsakovrstnih v modernem življenju potrebnih izdelkov. Denar, ki ga zahteva Šolstvo in izobrazba sploh, prinaša obilne obresti z razširjanjem znanja in dviganjem kulture. Bojna sredstva ne prinašajo nič drugega kot razdejanje, rane in smrt. Povrh tega je vedno nevarnost, da se nabita puška sproži in nastane vojna zaradi malenkostnih nasprotij, ki bi se ob dobri voiji lahko poravnala brez kaplje krvi. Nič manj tehten 1'azlog izhaja iz dejstva, da zaposluje municijska industrija ogromno število rok in^ glav, kar v sedanji družbi, ki ne more rešiti vprašanja brezposelnosti, ne bi bilo najhujše, če ne bi vsako oboroževanje imelo svojih meja, ob katerih se mora ustaviti, kadar postanejo bremena držav in njih narodov tako težka, da Jih enostavno ne morejo več prenašati in tedaj so vržene nove 'fume delavcev na cesto, za katere kapitalizem ne najde prostora. Toda vsi ti argumenti veljajo, dokler ne morejo napred-ttjaki v vseh deželah voditi tako politiko in morejo z njo doseči vsaj toliko uspeha, da se želja varnosti ne izpremeni v manijo oboroževanja. Razmere pa vplivajo na vsako politiko in jo določajo, zakaj le sektarstvo se more držati dogem v vsakem slučaju in prezirati dejansko življenje, politika pa ni religija, ki so lahko zadovoljuje z nadami drugega sveta, temveč boj za Sotove cilje s praktično porabo vseh poštenih sredstev, ki se ^jdejo v razmerah. In ker njena bojna sredstva ne prihajajo iz Nobenega pravljičnega sveta, mora politična organizacija napeti lvoje. moči in gledati, da vpliva na razvoj razmer tako, da bo v ^Jih našla čim več bojnih sredstev za svoje cilje. To je včasih težko, ker ni vsaka politika poštena in se marsikatera poslužuje °povskih sredstev. Vendar pa to ne izpremeni dejstva, da mora j^di poštena politika vpoštevati razmere in ravnati po njih. Vsi napori naprednjakov v zapadnih, kolikor toliko demokratičnih deželah so ostali brezuspešni, ker je v nekaterih drugih 'fŽavah ljudstvo izgubilo vsak vpliv na javno življenje-in so piktatorji porinili vse druge interese na stran, ravnajoči se po avilu, da "so topovi važnejši od masla." Tako so zgradili vojne lysine, kakršnih še nikdar ni poznal svet in strašne posledice vidimo vsi, če nočemo voditi politike po krivem obrekovanja ptiča noja. Taki mistiki se sicer najdejo povsod; če bo pol Sveta klanega, bodo še vedno skomizgovali in gledali v drugo Zlasti pa bodo trdili, da se nas vse to nič ne tiče, kajti itler se ne bojuje z Ameriko. To so še lani mislili tudi Poljaki, katerim je blaznik v ^'chtesgadenu zagotavljal, da nimajo Nemci nobenih sovražnih členov proti Poljakom. Nemci jih morda res niso imeli, ampak Nemčiji ne odločujejo "Nemci," temveč tolovajska tolpa, ki je ^jprej zasužnjila svoj narod in upijanila njegovo mladino, začela ropati na debelo na vseh straneh. Najmanje so 'islili kakšno nevarnost Skandinavci, pa so vendar s pomočjo revare in izdajstva — in nepripravljenosti zaveznikov prišli pod *to razbojnikov. Kdo je v Evropi sploh še varen? Ampak — pravijo, da naj Evropa skrbi sama zase, med nami *ijo je Atlantik, na drugi strani pa nepregledni Pacifik in nam treba bati ničesar. Če bi te luže še vedno pomenile, kar pomenile v Kolumbovih časih! Kdor pa tako, računa, je l°ral prespati vse iznajdbe zadnjega stoletja in vso zgodovino Ki Elijih dvajsetih, tridesetih let. če bi se zgodilo, da zmaga ^ijski razbojnik v Evropi — in če pokažejo znamenja, da njegova zmaga gotova, ali pa vsaj verjetna, se mu zaradi lltve plena pridruži njegov italijanski pajdaš tako gotovo kot ^kradel Etijopijo in Albanijo — se hipoma izpremeni položaj ^ za Evropo, ampak za ves svet. , "Kaj nas briga angleški imperij? če ga hudič vzame, nas ne Slava bolela. Saj je tudi ta dovolj s'krvjo poškropljen" — take }°dobne besede lahko slišimo in čitamo vsak dan. In res — za ^leŠki imperij nas ne bi glava bolela, če ... bi po njegovem V vsi njegovi deli postali svobodni in neodvisni. Toda kdo vSem svetu je tako neznansko naiven, da more pričakovati tak l Sik Fumitlire C^ štorih in sprejme kakoršno koli1 bil skoraj napravil zaobljubo, da J drugo delo. Tudi na farmo bi! mu bo škofova želja kakor u- šel. — Kdor rabi takega delav- j kaz, je brez godrnjanja odšel v'ca, naj pusti naslov v uradu te-pregnanstvo. Vsaj mislil je ta- ga lista, ko. CEMENTNA DELA . Drive way -Betoni, kopanje kleti Hodniki—za in pred hišo Stopnice za vsa cementna dela DELO GARANTIRANO—CENE NIZKE; Se priporočamo Leo Troha in sin 19707 Arrowhead Ave. Naprodaj Relieve Itch Fast orMoneyBack Scratching For quick relief from i tching of oczcma, pimples, athlete's foot, scabics, rashes and other ex-tern;jlly caused skin troubles, use world-famous, coolini;, antiseptic, liquid D.D.D. Prescription. Greaseless, stainless. Soothes irritation and quickly stops intense.itching. 35c trial bottle proves it, or your money back. Ask your druggist today for D. D. D. PRESCRIPTION. Naznanilo in nalivala Kakor je bilo že poročano je umrl ANTON KUSTIC za poškodbami dobljenimi v avtni nezgodi 2. junija. Civilni pogreb se je vršil v četrtek 6. junija. Spodaj podpisana se želim zahvaliti vsem, ki so okrasili krsto pokojnega s cvetjem in venci, vsem, ki so ga prišli pokropit od blizu in daleč, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Dalje se zahvaljujem Jos. Žele in Sinovom pogrebnemu zavodu za vso postrežbo in vzorno voden in oskrbovan pogreb, bratu Matt Lučič, ki je spregovoril nekaj besed o značaju in življenju pokojnega, isto se zahvaljujem bratu Nick Rescicu predsedniku odsjeka 99 HBZ za njegov nagrobni govor v slovo pokojnemu in bratu Babu Korsutovicu, ki je govoril v imenu "Paža-ni" iz katerega otoka je bil pokojni Anton Kustic. Zahvaljujem se tudi vsem, ki so dali brezplačno svoje avtomobile pri pogrebu in vsem, ki so na kakoršnikoli način pomagali v dneh žalosti. Ti, nepozabni Tony, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Žalujoča prijateljica Rozi Hauer Sp&nd Happy ^pcufi ai CEDAR POINT cm <^aA<£ £tie THE FINEST VACATION RESORT ON THE GREAT LAKES Its world-famous white, sandy beach extends seven miles along the blue waters of Lake Erie. Enjoy HOTEL BREAKERS with its new lounge and rotunda. One thousand comfortable outside rooms. Moderate rates. Excellent mealt. ALL SPORTS, including Tennis, Boating, Fishing, Riding, Golf. Many new attractions. ENDLESS FUN for the entire family for a day, a week-end or entire vacation. Ideal for conventions and outings. J Easy to Reach via U. S. Route 6, Ohto 2, in the center of Ohio's Lake ErieVacationland. Free parking for 6,OOOcars. Garage facilities.Con-venient rail or bus connections to Sandusky. Steamers from Cleveland and Detroit. OPEN JUNE 8 to SEPTEMBER 2 • ASK FOR FOLDER CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE • SANDUSKY, OHIO •A-^-T. ,__v. + '» . DANCE NIGHTLY In BoautIM New BoII. room to famouš nam• bands such a* T od Woomg, Ooorgo Ofsen, Hal Kemp, Sammy Kayo, Jan Savltt and othon. Proda se gasolinsko postajo in restavracijo na najboljšem vogalu na Route 20, 3 milje za-padno od Geneve. Ima tudi kabine. Vsaka kabina ima vročo in mrzlo vodo, avtomatični grelci in kopalnico. — Pripravno za 30 ljudi. Za več pojasnila se vpraša pri Modern Shoe Shop, 18 East Main St., Geneva, Ohio. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščin® za dom 6612 ST. CLAIR AVE- HEnderson 2978 Ako je kaj narobe z vaS^1 pralnim strojem pokličite Imamo izkušenega človeka perta, ki varn ga popravi, da ste zadovoljni. Pri nas dob' Washer Parts za vse pralne sf0" je. Mandel Hardware 15704 Waterloo Rd- KEnmore 1282 Kampanja za "Cankarjev glasnik" sedaj v teku... CANKARJEV GLASNIK mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike 1 AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAŽNE REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: 7 ' za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — za 4 mesece $1 Kdor tekom kampanja pošlje en dolar direktt»° na urad Cankarjevega glasnika mu bo naročn«1* kreditirana za pet mesecev. G-2 Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravi^ osebo do skupine, katero lahko vidite v izlozD® nem oknu našega lista, obstoječo iz 2 velikih z11^' 2 malih dolgih žličk in dveh malih nozicey Zamenjate lahko te kupone v našem urad1^ Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti urad, priložite 10c, za kritje stroškov pošiljati skupaj toraj $1.09. Naslov Naročitc tudi lahko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno : ^ njico za pribor (Silver chest) za 6 ali 12 oseb. Cena prvi $li7S drugi $2.25. Ako želite imeti ta pribor ali enega prejšnih P?' hitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo $e štiri tedne, potem se oddaja zaključi. iXšXš)®®®®SXS><^ itiSSiam^ŠBŠS^^^