TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/s leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — 69-08'4§ uojaiaj, Leto XV. V Ljubljani, v torek, 8, marca 1932. štev. 39. Branjevci po novem obrtnem zakonu ka in iz lastnega zemljišča, pa tudi iz kupljenih ali kakorkoli drugače dobljenih snovi prosta trošarine, se v prosti žganjekuhi nakuha toliko žganja, da prihajajo brez Novi obrtni zakon branjevcev ne pozna. Teik®t zakona govori v § 19, ki uvaja za izvrševanje trgovinskih obrtov obveznost dokaza posebne izobrazbe, v odstavku 3. naslednje: »Za izvrševanje »piljarskih« in sličnih malih trgovinskih obrtov se ne bo v nobenem primeru zahteval dokaz posebne usposobljenosti.« Zakon ne govori nikjer o »piljarjih« in ne določa, kakšen naj bo obseg obrtnic pravic »piljarjev«. Tudi ne pove zakcn, kakšen sme biti obseg »malih trgovskih obratov«, katere stavi v enako vrsto s »piljarji«. Niti po dosedanji obrtno-pravm praksi niti v trgovinskem prometu na teritoriju Dravske banovine je znan izraz »piljap«. Že iz tega samega razloga bi bila v zakonu potrebna določitev obsega obrtnih pravic »piljarja«. Je to vprašanje odlične važnosti, ker obstoja upravičena bojazen, da se bo prav to izjemno določilo izkoriščalo za izigravanje določil prvega odstavka § 19, s katerim se je uzakonilo načelo obvezne izobrazbe za izvrševanje trgovinskih obrtov. V slovenskem prevodu zakona o ob rtih, kateri je bil objavljen v »Službenem listu« kr. 'banske uprave Dravske banovine stoji namesto besede »pitjar« slovenski izraz »branjevec«. Po našem mnenju ta prestava ni točna. V kolikor nam je znana praksa v krajih izven Dravske banovine, kjer je bil izraz »pitjar« udomačen, dvomimo, da se more obseg obrtnih pravic »piljarja« kriti z obsegom obrtnih pravic branjevca. Zbornica za TOI je v tem oziru izvršila pismeno anketo pri drugih zbornicah v kraljevini in se je na podlagi poročil ugotovilo, da se našega »branjevca« po obsegu obrtnih pravic absolutno ne da primerjati s »piljarjem«, ki sme po dosedanji praksi v drugih pokrajinah prodajati sadje, slaščice, kruh, klobase in še več drugih predmetov. Tudi obrtni red, ki je na teritoriju zbornice danes še v veljavi, nima nobenega določila glede obsega obrtnih pravic branjevcev. Beseda branjevec v obrtnem zakonu sploh ni navedena in ni danes mogoče našteti vsejh predmetov, katere se sme prodajati na podlagi obrtnega lista za branjarijo. V Sloveniji je bilo običajno, da so smeli imetniki obrtnih listov za branjarijo prodajati vobče vse predmete, ki se nahajajo v prostem prometu. Izvzeti so bili je predmeti, za katerih prodajo je potrebno posebno dovoljenje (koncesija) in predmeti, našteti v 5. odstavku § 38. o. r., po katerem pripada detajlna prodaja sladkorja, kave, čaja, dišav, mineralnega olja, materialnega blaga, barv in žganja v zaprtih steklenicah le trgovcem z mešanim blagom, špecerijskim, kolonijalnim in materialnim blagom. Te vrste trgovci so morali doslej dokazati svojo strokovno sposobnost. Prav radi nejasnosti glede obsega obrtnih pravic branjevca je bila vedno dana možnost izigravanja določil § 38. o. r., ki je uvedel dokaz usposobljenosti za gotove stroke. Efektivno med branjevcem in trgovcem z mešanim blagom v praktičnem kupčijskem življenju skoro ni bilo razločka in še danes nahajamo — in to nasi trgovci najboljše vedo — v enem in istem kraju branjarije, ki po kupčijskem prometu in obsegu poslov nadkriljujejo celo trgovine z mešanim blagom. Pri neštevil-nih predmetih, s katerimi sme trgovali branevec, je tudi še tako stroga kontrola, ali prodaja tudi predmete, navedene v 5. odstavku § 38, popolnoma iluzorna. Izigravanja zakona so v tem oziru na dnevnem redu. Tem razmeram se mora priti v okom in v praksi pomagati določilom o dokazu posebne izobrazbe do polne veljave. Zato je predlagala Zbornica TOI, kakor smo informirani, naj bi se glede obsega obrtnih pravic »piljarjev« izdala avtentična interpretacija, odnosno naj bi se pooblastilo kr. banske uprave, da s posebno uredbo določijo taksativno, s katerimi predmeti smejo trgovati »piljarji«. Nika- kor pa ne bi bilo po intencijali zakonodajalca dopustno, da se dovoli »piljarju«, pa naj ga imenujemo branjevca ali kakorkoli, isti obseg obrtnih pravic, ki jih imajo danes branjerije. Tu je potrebna točna interpretacija in dokler te interpretacije ne dobimo, svetujemo gremijem, da inkor-poracijskih prijav za »branjarijo« po uveljavljenju novega reda, ne sprejmejo na znanje. Žganje in špirit (Dopis iz trgovskih krogov.) Ob priliki, ko se razpravlja v naši javnosti vprašanje, kako naj se urede troša-rinski predpisi o žganju in špiritu, da bodo vstrezali potrebam trgovine, smatram za potrebno, da pojasnim svoje stališče v tem pogledu s popolnoma praktične strani. Trgovina predvsem ne more biti sporazumna z nameravanim osnovanjem centrale za prodajo špirita, ki naj bi bila edino upravičena prodajati špirit. S centralami te vrste imamo slabe izkušnje, kajti ne le, da ovirajo prosto trgovino, ampak več ali manj tudi draže blago. V interesu trgovine mora biti dana možnost, da si more trgovec nabaviti špirit brez ovir in iz tovarne, iz katere sam želi. Glede žganja gre interes trgovine za tem, da se sme proizvajati ne glede na to, ali se žgejo lastne ali tuje, to je kupljene sirovine vedno le pod kontrolo. Kotli bi morali biti pod pečatom, da se prepreči tihotapska žganjekuha. Sedaj ko je (žganjekuha za domačo porabo iz lastnega pridel- Morda bo tudi trgovske kroge zanimalo sporno pristojbinsko vprašanje, ki je pri količkaj večjih zapuščinah lahko precejšnjega pomena. Kakor znano, so zapuščinske obravnave zaradi raznih okclnosti, ki jih po navadi niti niso zakrivili dediči, čestokrat dolgotrajne in zamudne. S takimi zamudami je prizadeta tudi država, ki ima fiskalni interes na tern, da se zapuščinske pristojbine čimprej vplačajo. Zato velja zakonito določilo, da se morajo v slučaju, da se zapuščinski izkaz ni predložil v roku šestih mesecev po pripadu dedne pravice, plačevati jod zapuščinskih pristojbin takoirne-nevane nadomestne obresti (dopunski ka-mati, Ersatzzinsen). Bo § ll. zakona z dne 18. junija 1901. avstr. drž. zak. št. 74 v zvezi s § 29 ces. uareibe z dne 15. septembra 1915 avstr, drž. zak. št. 278 in § 43 izvršilnega predpisa k tej naredbi znašajo te obresti 5%; uaše finančno ministrstvo pa zavzema stališče, da je zahtevati 8%, in se pri teni opira na čl. 171 finančnega zakona za leto 1926/1927, ki določa: »Na ime interesa za na vreme neplačane državne dažbine po zakonima o neposrednim i posrednim porezdma naplačivače se na teritoriju cele kraljevine 8% na go-dinu.« To pravno uaziranje je brez dvoma pogrošno. Obveznost glede nadomestnih obresti nastane v slučaju, da se predložitev zapuščinskega izkaza iz kateregakoli razloga zakasni preko šest mesecev po zapustnikovi smrti, in je poglavitni namen teh obresti, da pospešijo zapuščinsko razpravo in odmero zapuščinskih pristojbin. Ne gre torej za zamudo plačila že zapadle pristojbine, ki nastopi 31. dan po prejemu plačilnega naloga, nego le za nepravočasno predložitev zapuščinskega izkaza. Finančni zakon za leto 1926/1927 pa govori o (Obrestih »za na vreme neplačane državne dažbine«, on predvideva le slu- plačila trošarine v kenzum ogromne količine, za katere se prikrajšuje trošarino tako, da ima škodo država, pa tudi trgovina, še več pa prebivalstvo, ker žganja, katerega ne more pri količinah, ki se nudijo, vedno prodati, tudi samo večkrat preko potrebe popije. S trošarine prosto žganjekuho se na ta način posredno pospešuje pijančevanje, kar gotovo ni narodu v korist. Težave povzročajo trgovini tudi registri. Če bi bilo proizvajanje žganja pod kontrolo, bi postali registri do cela odveč in nepotrebni. Država bi na ta način prihranila na stroških za kontrolne organe. Trgovina se ne boji kontrole, želi pa, da je znosna. V ta namen bi želela, da se kontrolira že prpijukcija in ob tej priliki pobere trošarina, da bi ne bila še pozneje potrebna kontrola potom registrov. Težave imamo tudi s pravilnikom. Glede tega gre naša želja za tem, da naj bo tako jasen, da ne bo dopuščal nobenega dvoma, kako ga je izvajati in tolmačiti, da se tako preprečijo marsikatera nesporazumiljenja, ki so sedaj mogoča. ‘V časih, ko se izvaja v našem javnem gospodarstvu skrajna štednja, ki je do gotovih mej potrebna, mislim, da je potrebno, da trgovci posebno podčrtamo svoje stališče, da naj se ukine, ali vsaj omeji trošarine prosta žganjekuha, ker bi država na eni strani koristila prebivalstvu, na drugi strani pa si odprla Izdaten vir dohodkov, ki bi v času štednje mogli pokriti marsikateri izdatek, ki bi bil v interesu prebivalstva potreben, pa se mora vsled štednje opustiti. čaj, da pristojbinski obvezanec ne plača pristojbine pravočasno, to je ob dospelosti, nego s prekoračenjem za plačilo določenega 30 dnevnega reka po prejemu plačilnega naloga, s katerim se odmerjajo zapuščinske pristojbine. Zakasnela predložitev zapuščinskega izkaza, ki povzroči predpis nadomestnih obresti, pa vendar ne spada ■med »za vreme neplačane državne dažbine.« Jasno je tudi, da more biti visoka izmera 8%nih obresti upravičena le v primeru subjektivne zamude v plačilu že odmerjene javne dajatve, ne pa iz objektivnega razloga prepoznega zaključila uradne obravnave, ki gg stranka ni zakrivila. Zato se more ta pristojbinski spor pravjlno rešiti le tako, da se plačujejo od preteka šestmesečnega roka do zapadlosti zapuščinske pristojbine, to je do 31. dne po vročitvi plačilnega nalega 5%-ne nadomestne obresti, od tega dneva naprej pa 8%-ne zamudne obresti. Iz navedenih in še drugih razlogov je upati, da bo finančna uprava v tem smislu revidirata svoje stališče; do tedaj pa bo treba v posameznih primerih naperiti tožbo na upravno sodišče oziroma na državni svet. Družabni večcj* Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bo v četrtek dne 10. marca t. 1. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani. Na tem večeru bo predaval vseuČiliški profesor g. dr. Milan Vidpiar, in sicer o predmetu »Problem elektrifikacije v Dravski banovini«. Znameniti strokovnjak je posebno poklican izpregovoriti o tem vprašanju, ki je za našo banovino dalekosežne gospodarske važnosti. Aktualno predavanje vzbuja splošno pozornost. Gostje so dobrodošli. Vstop brezplačen. Organizacija aranžerjev trgovskih izložb »Trgovski list« objavlja že leta razprave in članke o aranžerstvn ter o njegovi važnosti in pomenu v trgovskem prometu. Zato s tem večjim zadoščenjem pozdravlja ustanovitev Društva izložbenih aranžerjev v Dravski banovini, ki naj bo matica tega razveseljivega in prav koristnega gibanja. Ustanovni zbor se je vršil v nedeljo dopoldne v sejni dvorani Trgovskega doma. Zbora se je udeležil cvet naših trgovskih pomočnikov, bilo je pa prisotnih tudi mnogo trgovcev. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora, eden jz-med najbolj agilnih naših aranžerjev, gosp. Zvonko čulk. Uvodoma je pozdravil zastopnika ZTOI g. dr. I. Plessa, g. Kaiserja kot zastopnika Zveze trg. gremijev, odbornike grernija trgovcev, in sicer načelnika g. Gregorca, tajnika g. L. šmu£#, gg. Kregarja, Sossa in Fabianija, zastopnika Društva veletrgovcev in industrij-cev g. Kozmana, zastopnika sreskega gre-mija trgovcev iz Celja, tajnika g. A. Vebleta, prof. Šantla in zastopnika Pomočniškega zbora v Ljubljani g. Melicerja. Podal je nato zgodovino gibanja, ki je vodilo do ustanovitve društva in povdarjal, da ni treba še posebej utemeljevati, kako velikega pomena je aranžerstvo za trgovino, saj moderni čas sam zahteva in kaže nova pota trgovski reklami. Nato je čestital krstni slavi novega društva tajnik Zbornice za TOI g. dr. Ivap Pless. Toplo je pozdravil zborovalce, izražajoč veselje nad pokretom aranžerjev in naglašajoč, kako zelo važno je postalo aranžerstvo v trgovski reklami, saj kraljuje v nji kultura izložbenih oken, moderne trgovske reklame si ne moremo več niti misliti brez dobro aranžiranih izložb. Aranžerstvo pa seveda zahteva sredstev, talentov in agilnosti ter smotrene izobrazbe aranžerjev. Tega vsega se zaveda tudi ZTOI, ki je lani priredila tečaj za aranžiran je trgovskih izložb in zato še tem bolj pozdravlja ustanovitev društva, ki ga bo gotovo vedno z veseljem podpirala. Navdušenje iii agilnost ustanoviteljev je pa garancija, da bo društvo uspevalo ter njegovo delovanje rodilo najlepše sadove v procvit trgovstva in napredka v splošnem pogledu. Želel je društvu najiskrenejše čim več uspehov. Za njim je ustanovitev pozdravil tajnik Zveze trgovskih gremijev g. Kaiser, nakar je povzel besedo in v iskrenih besedah čestital v imenu vsega ljubljanskega trgovstva načelnik gremija in veletrgovec g. Ivan Gregorc. Sledile so nato še čestitke tajnika pomočniškega zbora g. Melicerja in zastopnika društva industrijcev iii veletrgovcev g. Kozmana. Načelnik Gremija trgovcev g. Gregorc je pa še povabil društvo, da lahko uporablja prostor v Trgovskem domu za svoje prostore. Prisotni so sprejeli te izraze simpatij z živahnim odobravanjem. Društvena pravila, ki so sestavljena zelo dobro in ki precizno določajo delovanje društva in ga stvarno utemeljujejo, so zborovalci sprejeli brez debate. Za predsednika je bil izvoljen s splošnim odobravanjem trgovec g. K. Soss, ki se je zahvalil za izvolitev, nakar je govoril o ciljih in nalogah novega društva. Dejal je, da ne smatra predsedniškega mesta zgolj za formalno funkcijo, saj čaka društvo mnogo nalog ter je nastalo iz časovne potrebe. Poleg tekočih poslov bo treba storiti še marsikaj, da se dohiti, kar je zamujenega. Pri tem delu je treba pozabiti na lastne interese ter jih podrejati skupnim. Delo se bo moglo opraviti le postopoma. V smislu pravil čakajo društvo predvsem naslednje haloge: prirejanje modnih revij in internih društvenih tekem; organiziranje tekmovanj aranžiranja Konec na 3. strani. Dr. L. Brencc, advokat v Ljubljani. Nadomestne obresti od zapuščinskih pristojbin Ali je potrebna naši agrarni državi industrija? (Govor narodnega poslanca gosp. Antona Krejčija v Narodni skupščini ob generalni debati o proračunu za 1932-1933.) (Konec.) Agrarnim državam preti novo suženjstvo, katero povzroča zamenjavo lastnih agrarnih proizvodov za industrijske produkte. To nalaga agrarnim državam dolžnost, da se industrijalizirajo in tako pridejo do blagostanja. Industrijske države bi radi tega ničesar ne trpele, ker je s statistiko dokazano, da so ravno industrijske države največji uvozniki industrijskih proizvodov, ker imajo pač večjo kupno moč.« Blagostanje države, odnosno možnost, da doseže blagostanje, je v veliki meri odvisna od strukture njene zunanje trgovine, to pa ne od količine, temveč od vrste njenega izvoza, odnosno uvoza. Cim večji je izvoz finalnih produktov in čim manjši je njihov uvoz, tem povoljnejši je efekt za narodno gospodarstvo. Bilanca naše zunanje trgovine po mednarodni grupaciji blaga kaže sledečo sliko leta 1980: Izvoz ton mil. Din % Žive živali 98.807 882-8 13-02 Predmeji za prehrano in pijače 987.234 2480-1 36%58 Sirovine in polizdelki 3,498.429 2900‘2 42’77 Finalni produkti 148.752 516-4 7-62 Zlato, platina, srebro 1 6 0-01 Uvoz ton mil. Din % Žive živali 835 26'7 0-38 Predmeti za prehrano in pijače 165.608 540’5 8-34 Sirovine in polizdelki 975.075 1286-8 18-49 Finalni produkti 372.065 5060-1 72‘70 Zlato, platina, srebro 0-4 6 0-09 Po tej tabeli odpadejo od skupne vsote našega uvoza gotovo tri četrtine na fidalne produkte, dočim obstoji 90% našega izvoza iz žive živine in polfabrikatov ker se tudi prehrana in pijače v glavnem izvažajo v sirovem ali polizdelanem stanju. Mi izvažamo torej v glavnem proizvode manjše vrednosti, dočim tvorijo tri četrtine že izdelani fabrikati. Vrednost našega izvoza znaša po kg Din 1-36, dočim je vrednost 1 kg uvoženega blaga povprečno gotovo desetkrat večja (13-60 Din). Relacija med našim uvozom in izvozom je torej za nas jako nepovoljna. Najpreje prepuščamo inozemstvu ogromne vsote kot zaslužek pri predelovanju sirovin v finalne produkte, to je celo razliko med vrednostjo sirovin in vrednostjo fabrikatov. Ta razlika gre v obliki mezd, davkov, taks in podjetniškega zaslužka ter v obliki porabe sirovin za pogon itd. v dobro predelovalnih držav. Druga neugodnost v strukturi naše zunanje trgovine obstoji v tem, da se devize, katere dobivamo od izvoza, porabljajo za plačilo našega uvoza, v kolikor je v obče skupna vrednost izvoza enaka vrednosti uvoza. Med tem pa kaže naša trgovska bilanca v razdobju 1923—1930 pasivum 84,008.564 zlatih dinarjev, če pa upoštevam celo razdobje 1920—1930 pa celo 955 milijonov zlatih dinarjev. Ker pri nas nimamo drugih važnih virov za dotok denarja iz inozemstva, je naša trgovinska bilanca odločujoči faktor za našo plačilno bilanco (pošiljke izseljeniškega denarja so prenehale). Radi tega nimamo deviz za izplačilo obresti in amortizacijo naših javnih in privatnih dolgov v inozemstvu. Naravno, da nas tak položaj tira naravnost v večje dolgove v inozemstvu in postaja vedno večja nevarnost za stabilnost našega nacionalnega denarja. Tak položaj nam nalaga dolžnost, da se vsekakor trudimo, da na eni strani povečamo vrednost našega izvoza z izboljšanjem kvalitete izvoznih predmetov, odnosno z njihovo predelavo doma in izvozom v predelanem stanju, na drugi strani pa, da zmanjšamo uvoz finalnih produktov. V tej smeri, ki bo vodila do večjega razvoja industrije, se mora poljedelstvo preorijenti-rati in dopolniti. Voditelji naše gospodarske politike morajo računati s pozitivnimi dejstvi, med drugim tudi s tem, da je zgodovina gospodarskega razvoja pokazala, da je poljedelska proizvodnja manj rentabilna nego industrijska in da ni napredka in blagostanja, ako se poleg poljedelstva ne razvija tudi industrija. Različno interesov med poljedelstvom in industrijo je samo navidezna, ako se položaj razmotriva s stališča interesov narodne celote. Z razvojem industrije in povečavanjem števila v industriji zaposlenega prebivalstva se povečava tudi število konzumentov poljedelskih proizvodov, ki dobe tako zanesljivega kupca v državi sami. V industriji dobi zaslužek presežek poljedelskega prebivalstva, ki ne more dobiti eksistence v poljedelstvu, ravnotako tudi prebivalstvo pasivnih krajev, ki bi bilo prepuščeno usodi in bedi, da ne dobi zaslužka v tovarnah. Iz naših krajev se je preje izseljevalo veliko število prebivalcev, ki so iskali delo in zaslužek v inozemstvu. V zadnjih letih pa tuje države ovirajo dotok tujega delavstva, posebno še v Ameriki, kamor je silil velik del našili izseljencev. Velika brezposelnost, ki je nastopila vsled gospodarske krize v industrijskih državah, kakršne ne pomnimo, je povzročila, da se naši izseljenci vračajo v domovino. Tem je treba najti zaposlitve in kruha. Osnavljanje in razvoj industrije trotove vrste v državi daje pobudo za osnavljanje in razvoj tudi za druge panoge domače proizvodnje, ki izdelujejo prvi za njo potrebni material. Tako se omogočava vedno bolj izkoriščanje domačih sirovin. Tako gre, n. pr. od naše celotne proizvodnje med eno tretino in eno polovico v industrijsko potrošnjo. Če ne bi imeli industrije, bi to naravno bogastvo ležalo neizkoriščeno v zemlji, dočim bi več tisoč delavcev ne imelo posla. Od domače industrije imajo gotove koristi tudi državne železnice z dovozom sirovin in pomožnih sredstev v tovarne. Industrija oživlja vse gospodarsko življenje svoje okolice. Z nastanitvijo industrijskih podjetij dobijo celi kraji drugo obeležje. Število prebivalstva narašča in stavbena podjetnost se dviga. Trgovci in obrtniki se naseljujejo. Vstvarjajo se nova tržišča za asrrarne proizvode okolice, nova možnost zaslužka za podeželsko prebivalstvo, bodisi da dobi zaposlitev v industriji sami, bodisi da opravlja druge usluge. Milijonski zneski, katere dobivajo delavci in nameščenci kot mezde in plače, gredo večinoma v korist agrarnemu prebivalstvu, ki prve oskrbuje z življenjskimi potrebščinami. Industrija pomenja važen vir fiskalnih dohodkov države in samouprav. Poleg neposrednih davkov in avtonomnih doklad, ki se pobirajo od dobička samega, plačuje industrija v zvezi s svojim poslovanjem in delom kot razne takse, carine in druge dajatve ogromne zneske državi in samoupravi. Razen tega tvori v osebah, katere plačuje, nove davčne objekte za državo in samoupravo. Industrija daje zaslužek tudi denarnim zavodom, ki od svoje strani zopet plačujejo davke. Za številne občine so posebno občinske doklade in druge dajatve, katere plačuje industrija dotičnega kraja, glavni vir dohodkov, ki jim omogočava zidanje šol, (jradbo in popravilo cest, osnavljanje zdravstvenih naprav itd. V ceni za finalne produkte so vsebovane tudi javne dajatve, ki bremene proiz-vodnika, proizvajalno vsoto, kakor tudi delavce. Z nakupom domačega blaga gredo te javne dajatve, ki so vsebovane v ceni, v korist lastni državi. Ako bi se pa z ukinitvijo ali znižanjem začrtanih carin upropastila domača proizvodnja in bi se potrebščina prebivalstva pokrivala z uvozom iz inozemstva, bi izgubila naša država ta davek, ki je vkalkuliran v ceno. Iskati bi morala nadomestila na drugi strani z obremenitvijo poljedelstva samega. S prestankom domače industrije bi bila inozemska podjetja rešena konkurence, katero jim dela naša industrija. Vsled tega bi povečala cene, ker je nesporno, da je domača industrija regulator cen. Znano je dejstvo, da inozemska industrija znižuje cene za naša tržišča, čim se odnosni predmet prične izdelovati pri nas doma. Izkoristiti moramo vse naravne pogoje, s katerimi razpolagamo, da bo mogel naš narod prebroditi ogromne težkoče sedanjosti in da mu pripravimo za bodočnost boljše čase. Truditi se moramo z vsemi silami, da povzdignemo naše poljedelstvo, zanemariti pa ne smemo tudi drugih panog naše domače proizvodnje, posebno ne industrije, ker vpliva v sklopu gospodarskega organizma naroda razvoj ene panoge gospodarstva ugodno tudi na drugo panogo in jo pospešuje. Ako pogledamo sosedne države, vidimo, da se vse brigajo, da sporedno z izkoriščanjem tega medsebojnega vpliva navedenih najvažnejših gospodarskih panog povzdig- SVETOVNE EFEKTNE BORZE V tednu od 20. do 27. febr. je vladala na svetovnih efektnih trgih precejšnja potrtost. Od zadnjega januarskega tedna opazovano gibanje navzgor se je ustavilo in je mednarodni borzni indeks padel od 45'5 na 45’0, pri čemer je indeks od konca leta 1927 enak 100. Zanimava sta Pariz in Stockholm. Pariz je svojio hausse krepko nadaljeval, s čimer so se tečaji v zadnjih petih tednih popravili za 30 odstotkov, v Stockholmu so pia močno padle Kreugerje-ve vrednote, kar je neugodno vplivalo na ves delniški trg. Notirali so: London 36-1 (teden prej 38-1), Pariz 72'0 (67-0), Bruselj S4'2 (34-4), Amsterdam 29-2 (29-3), Stockholm 29-2 (33-2), Ziirich 45-4 (45-8), Dunaj 41'0 (41'4), Praga 56'0 (57‘4;, Milan 61-0 (61-1), Newyork 45'6 (47-8). Berlin, ki je pričel poslovati 25. februarja, v tej statistiki še ni upoštevan. ffinudk-poirokrani? ^■^»1» _ yi.fr v ZA IZVOZNIKE JAJC IN PERUTNINE. Tvrdka »S. I. R. P. I.< Societa I talin na Rap-presentanze Prodotti Industriali, Milano 3/31, Corso Magenta, 52, Italia, želi stopiti v kupčijsko zveze s tukajšnjimi izvozniki jajc in perutnine, ki bi lahko pod ugodnimi pogoji izvažali te predmete grosistom v Milano. Ponudbe v francoskem jeziku jo nasloviti direktno na prej navedeno tvrdko. ZA IZVOZNIKE STAVBNEGA LESA. Tvrdka Dott. M. M. Justell, studio indu-striale, Trieste, Via S. Nicolo 9/II., potrebuje stalno stavbni les za konstrukcije in ga želi uvažati. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. PADEC ŽELEZNE KONJUNKTURE V U.S. A. Deset največjih ameriških družb jeklene industrije je priobčilo sedaj svoje zaključke za leto 1931 in vidimo zgubo 3,750.000 dol. proti 150 in 311 milijonom dol. dobička v letih 1930 in 1929. Skupni znesek dividend teh družb za leto 1931 znaša 130-2 mil. dol. proti 190-7 in 190-9 v preteklih dveh letih. Produkcija jekla je padla lani za 40 odstotkov napram letu 1930. Lani je bila kapaciteta jeklarn izrabljena s 26 odstotki proti 52 odstotkom v letu 1930, * * * 21 MILIJONOV BREZPOSELNIH V 22 glavnih industrijskih deželah sveta jo po poročilih iz Ženeve ca 21 milijonov brezposelnih, pri čemer seveda niso všteti njih rodbinski člani, številko navaja delovni urad v Ženevi, pa pravijo, da je število brezposelnih še dosti večje. V U. S. A. je bilo brezposelnih v pričetku februarja 8,300.000 (lani ob istem času 6,200.000), v Nemčiji 6,100.000 (4,800.000), v Angliji 2,800000 (2,600.000), v Italiji 1,010.000 (600.000), v Franciji 270.000 (40.000). Smotreni trgovci in industrijci citajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščajte ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah! nejo tako industrijo kakor poljedelstvo. Naše sosedne agrarne države: Poljska, Madžarska, Rumunija in Bolgarija delajo z vsemi silami, da dvignejo industrijo, industrijske države zapada — Nemčija, Avstrija, Anglija, Češkoslovaška pa se še bolj trudijo, da dvignejo svoje poljedelstvo. V sedanji borbi za obstanek in izhod iz krize, kakršne ne pomnimo, moramo tudi mi napeti vse sile in izkoristiti vse proizvajalne sile, da ne zaostanemo za drugimi. V upanju, da se bo v bodoče tudi naši industriji, ki se bori danes za svoj obstoj, posvečala večja pozornost, izjavljam, da bom v načelu glasoval za zakonski predlog proračuna za leto 1932/1933. wdu Družba umetne svile Chatillon v Milanu bo čisti dobiček v znesku 21'7 mil. lir porabila za odpise in ne bo izplačala nobene dividende. Produkcijo so mogli dvigniti za 20 odstotkov. Izgledi se ne presojajo preveč ugodno: rastoče izvozne težkoče in konkurenca tudi od strani naravne svile. Crcdito Italiano izplačuje 6 odstotno dividendo proti 8 odstotkom v preteklem letu. Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 1044 milijonov šilingov krit s 24-03°/o, kar je tik nad minimalnim zakonitim kritjem, določenim s 24-01%. Kritje bankovcev v Franciji se bliža 100 odstotkom; zlata ima Francoska banka že nad 75 miljard frankov, bankovcev v obtoku je pa za ca 83 miljard. Kritje vseh obveznosti je bilo po zadnjem izkazu banke 67-18 odstotno. Banca di Roma izplačuje iz čistega dobička v znesku 13,500.000 lir 5 odstotno dividendo; lani'6%. Rumunska banka je znižala obrestno mero od 8 na 7%, lombardno obrestno mero od 9 na 8°/o. Dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 1. aprila 1931. San Salvador, republika v Srednji Ameriki, je izplačila inozemstvu začasno ustavila. Credit Lyonnais predlaga za preteklo poslovno leto izplačilo dividende 100 frankov, toliko kot lani. S pšenico plačujejo davke kmetje v južnih delih Donavske banovine. V Vršcu se odda v tamošnja skladišča dnevno do 700 voz pšenice, ki jo prevzemajo organi Privil. d. d. za izvoz agrarnih produktov. Tovarno odej in otirač je ustanovil v Vukovaru nemški industrijec Miiller. Obratovanje se je pričelo z 80 delavci. Miiller ima take tovarne že v različnih državah. Škoda in Praga, obe veliki avtomobilni družbi, se ne bosta fuzionirali, kot je bilo nameravano. Češkoslovaško posojilo v Franciji v znesku 600 milijonov je .postalo s sklepom francoskega parlamenta perfektno. Brezposelnih v Avstriji je bilo na koncu februarja 362.000, za ca 700 več kot v sredi februarja. Konkurzov v Avstriji je bilo v februarju 87, poravnalnih postopanj 426. Kitajska in Japonska naročata tudi v Avstriji in je več podjetij nastavilo nove delavce. Priporoča se Gregorc St Ko. Ljsablgana Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, ra*ne g« žganja in Špirita. iclelon 22-46 Brzojavi: Gregorc Zahtevajte Speoijaln« ponudbe! Velesejem v Leipzigu, otvorjen 7. t. m., ima 8000 razstavnikov, za 15°/o manj kot lani. Inozemstvo je dobro zastopano, nova je Turčija. Angleška banka izkazuje za 352 milijonov funtov v obtoku se nahajajočih bankovcev in 121 milijonov funtov zlatega kritja. Peugeot ne čuti krize; preteklo poslovno leto se je zaključilo s čistim dobičkom 40-9 mil. frankov (leto prej 40‘5 mil.). Ustanavljajo se nove podružnice, delavnice itd. Mednarodni bakreni kartel je podaljšan za dva meseca, v katerem času upajo odpraviti nasprotstva. Cene so se nekoliko zboljšale. Mednarodna konferenca vina je bila otvorjena 7. t. m. v Parizu; zastopanih je bilo 24 držav in 5 nadaljnjih opazovalcev. Zaloge zlatega denarja v USA so navedene s 4350 milijoni dolarjev, zaloge sistema zveznih rezervnih bank z 2938 milijoni, zlate zaloge Francoske banke z 2942 milijoni, s kojo vsoto je Francoska banka prvič prekosila ameriške rezervne banke. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike In manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH ■+i* t*wrmaiu Nadaljevanje članka: Organizacija aranžerjev trgovskih izložb. izložbenih oken, zlasti ob večjem tujskem prometu (velesejem) in ob raznih sezonskih prilikah; prirejanje ekskurzij v inozemske trgovske centre; zaščita aranžmajev pred posnemanjem in izdajanje, odnosno vzdrževanje trgovskih listov itd. Da bo pa društvo lahko izpolnilo vse te naloge, bo treba sodelovanja vsega trgovskega stana in i adrejenih korporacij. Posebno dragocena pomoč bo ZTOI, Zveze gromijev trgovcev in ljublj. Gremija trgovca. Želeti je pa tudi, da si društvo pridobi sodelavcev med našimi umetniki, arhitekti. Po predsednikovem govoru so izvolili še Žalostna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico o otvor jenih in odpravljenih konkurzih in Prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 21. do 29. februarja 1932. A. Otvorjeni konkurzi: Dravska banovina: Jezeršek Ludvik, Javornik; Sckumi Alfred, Ljubljana; Zidar Joisipina, Ljubljana. Savska banovina: »Cyti« A. Gliick, Zagreb. Vrbaska banovina: Talič M. Božo, Pni,javor. Primorska banovina: Bakamovič Ahmet, Mostar; Gavran Ante, Ljubuški. Zetska banovina: Niko vic Kosita pok. liista, Kotor; Zarkovič Vlado, Kosovska Mitroviča. Dunavska banovina: Kovač i Belanyi, Subotica; Milutinovič Milorad, Subotica; Sauter Andrija, Apatin; Starek Dezider, Subotica. Moravska banovina: Marinovič Ljubiša, Negotin; Sirotič Petar, Pirot; Sotirovič Peter, Pirot. Vardarska banovina: Jovič i Todorovič, Leskovac; Krstič Peter, Tetovo; Milkovič S. Nikola i Jovan, Leskovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Andjelkovič Andjelko, Beograd; Maravič Manojlo, Aša-nja pri Zemunu. Opomba: Datum za imenom tvrdke pomeni rok, do katerega je treba sodišču terjatev prijaviti. Ostali podatki, n. pr. katero sodišče je razglasilo konkurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu. B. Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: Dravska banovina: Brlič Stanislava, Stara vas pri Vidmu; Cerar Vilko, Kamnik; Čepon Karl in Viktorija, Jesenice; Grobol-šek Franc, Maribor; Kajfeš Anton, Ljubljana; Lah Marija, Maribor; Lužar Andrej, Podzemelj; Naglič Brata, Žiri; Nedog Franc, Ptuj; Reich Ljudmila, Maribor; Vegi & Bevc, Celje; Weit Vinko, Domžale; Zečirovič Alija, Murska Sobota. Savska banovina: Bergmanu Artur, Zagreb; Fuchs Lavoslav, Podravska Slatina; Fuchs Rudolf, Slav. Brod; Janušič Tomo, Sisak; Kell Benko i drug, Zagreb; Mandič Vojislav i dr. Grubišno polje; Plemenčič Gjure, Vir; Štern Ignac, Pakrac; Ugljenik Peklenica Karla Bargazana k. d., Mursko Središte. Vrbaska banovina: Mustafa Z. Hodžič, Bos. Gradiška. Primorska banovina: Galič M. Stipo, Široki Brijeg; Hajon Izak, Split; Kuvač Sime i drug, Šibenik; Rimač Mate, Mostar. Drinska banovina: Danon J. Moric, Sarajevo; Lazič Rade, Srem. Mitroviča; Lej-ko Bela, Tompojevici; Ristivojevič Milorad, Osečina; Šlajmer Mati jas, Sarajevo. Zetska banovina: Borovac Rajko, Gorazde. Dunavska banovina: Arnold Jakov i su-pruga, Odžaci; Drah Jovana udova Ana, roj. Henajse, Parabuč; Ferenci Karl, De-beljača; Grujuč Velimir, Bašaid; Klein Adolf, Bela Crkva; Pinter Sandor, Ada; Spreitzer Josip, Sombor. iMoravska banovina: Pirotska zadruga a. d., Pirot. Vardarska banovina: Kusinkovič Adži Mita, Djevdjelija; Stefanovič P. Todor, Pre-dejan. Beograd, Zemun, Pančevo: Kuferdžisko-Tašnerski Konsorcium, Beograd; Mančič i Stasavljevič, Beograd. C. Odpravljeni konkurzi.* Dravska banovina: Lajovic Maks, Litija. Savska banovina: Begovič Milan, Glina; Jug Gjuro, Zagreb; Škrbina Tomo, Nova Kapela. Vrbaska banovina: Masleša Stevo, Banja Luka. Primorska banovina: Benčič Frano Pav- ostali odbor, ki ga tvorijo gg.: podpredsednik Z. čulk n> Melicar, odborniki: Jos. J. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih gre-mijev, Kette, Koser, Megušar, Grilc, Olip, Gornik in Brunvtfti, preglednika računov sta pa Fabiani in Raška. Članarina podpornega člana za četrtletje je bila določena 60 Din, rednega pa 50 dinarjev. Ustanovni član je, kdor plača najmanj 500 Din ustanovnine. Predsednik je zaključil lepo uspeli ustanovni zbor zahvaljujoč se zborovalcem in delegatom za udeležbo in pripravljalnemu odboru za požrtvovalno delo. lov, Split; Rorčilo Sime Uroš, Šibenik; Jugoslov. seljačka zadruga za štednju i zajmove, Sarajevo. Drinska banovina: Pajevič Dragomir, Cačak. Zetska banovina: Srpska zemljoradnička zadruga, Panik. Dunavska banovina: Kesler Deža, Sombor; Papo Josip, Senta; Radovič Velimir, Arandjelovac; Raje Valentin, Bačka Pa-lanka. Moravska banovina: Marinkovič Jelenko, Pirot; Patlidžanovič Dragoljub, Negotin. Vardarska banovina: Vička Neki Mustafa, Struga. D. Od pravi jeie prisilne poravnave: Dravska banovina: Belantič Bruno, Ljubljana; Fedran Anton, Št. Jurij ob juž. žel.; Kolar Franc in Ivana, Gradišče pri Slov. Gradcu; Pernat Anton, Leskovec pri Slov. Bistrici; Preac Jakob, Maribor; Putan L., Celje. Savska banovina: Slane Anton, Griblje p. Gradac; Spritzner Leopold i Štern Mana, Virovitica; Šabič Ante, Split. Drinska banovimi: Despotovič Vašo, Ša-bac; Papo I. Isak, Sarajevo. Zetska banovina: Nikovič Kosta pok. Ri-sla, Kotor; Dunavska banovina: Bakaji Janoš, Senta; Kekič Jovan, Žabalj. Vardarska banovina: Arandjelovič i Di-mitrovič, Leskovac; Makenadžijevič Jordan, Strumica; Mitrovič Antanas i sinovi, Leskovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Radovanovič Svetozar i sin, Beograd. * Opomba: Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se izve v društvenem tajništvu. bona Tečaj 7. marca 1932. Pnvpi h Savani« ^in Ponndh. Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2279-57 22:»0-93 Berlin 100 M 1344 03 1354 83 Bruselj 100 belg 78903 79267 Budimpešta 100 pengd . . •— _ •_ Curih 100 fr 1094 35 1099 8f> London 1 funt i 199-31 200-91 Newyork 100 dol., kabel * • Newyork 100 dolarjev . . 564(V8l 5(575'10 Pariz 100 fr 22294 22406 Praga 100 kron '67‘86 168-72 Stockholm 100 Sved. kr . • _ Trst 100 lir ?93'37 295-77 Sanacija nemških bank Velika finančna kriza, ki je zajela ves svet, je v nemali meri zadela tudi Nemčijo. Polom dveh največjih nemških bank — Danat Bank in Dresdener Bank — je povzročil ne samo v Nemčiji, ampak tudi v ostali Evropi nemalo vznemirjenje. Le hitra pomoč nemškega Reicha, ki je sam prevzel garancijo na vse vloge Danat banke ter pokupil za 300 milijonov RM delnic Dresdener banke je pripomogla, da so najhujše posledice izostale. Baš ta dva primera sta dala nemški vladi pobudo, da se je začela resno zanimati, kako bi se izvedla uspešna sanacija vseh nemških denarnih zavodov. Tako je končno prišlo do tega, da je dne 22. februarja t. 1. izdal predsednik nemške republike novo zasilno naredbo, tičočo se sanacije bank. Ta naredba določa, da je vlada Reicha pooblaščena z ozirom na obstoječo gospodarsko krizo, da podvzame vse korake, ki se ji zde potrebni v cilju sanacije bank. V to svrho lahko vlada odredi, da sodeluje pri bankah, ali da proda svoje deleže. Sme dopustiti gotove izjeme od predpisov trgovskega zakona. Sme prevzeti garancije na breme Reicha oz. sme spremeniti že do-sedaj prevzete garancije ter odrediti rok, kdaj bodo te garancije prestale. S to naredbo so torej končno pokopane vse one zahteve nemških denarnih zavodov, naj se država ne meša v njih poslovanje. Pod državno kontrolo bodo v bodoče uredile svoje posle vse nemške banke razen Deutsche Bank in Diskonto-Gesell-schaft, pod državno kontrolo se bodo volili vsi upravni in nadzorni odbori. Prva posledica te naredbe je bila fuzija štirih velikih nemških bank in sicer Danat banke in Dresdener banke na eni strani ter Comerc-Privat banke in Barner Bank-vereina na drugi strani. S tem se je število nemških bank zmanjšalo od 7 na 3, največja med njimi uo iuzijonirana Danat in Dresdener banka s kapitalom 220 milj. RM in 30 milj. RM rezerv. Ce bi človek ne poznal točnejšega stanja nemških bank, bi se naravnost čudil s kako mirnostjo so banke same, kakor tudi javnost sprejele to najnovejšo zasilno naredbo, ki grobo krši načela nemških bank. Popolnoma razumljivo pa nam postane to zadržanje, če pomislimo, da jc bila Deutsche Bank in Diskonto Gesellschaft prisiljena odpisati celih 275 milj. RM, Dresdener banka in Danat banka pa celo 321-5 milj. RM. V sorazmerno nemanjši meri so morale izvršiti odpise tudi ostale nemške banke. Zmanjšano število upnikov, odtegnitev številnih inozemskih depozitov, slabi in nesigurni dolžniki so onemogočili vsako delo bank. Edino nemški gospodarski krogi so nekoliko nejevoljni nad tako naredbo nemške vlade. Prav posebno nejevoljni pa so nad goriomenjenimi fuzijami. Ti krogi zatrjujejo, da je sedanji čas za take temeljite reorganizacije neprimeren, ker če se obstoječe stanje izboljša, je vsaka taka reorganizacija odveč, če se pa ne izboljša, pa tudi te reorganizacije ne bodo mnogo pripomogle. Nadaljnja posledica zasilne naredbe bo zmanjšanje števila podružnic nemških bank. Med tem, ko je 1. 1911 imelo 7 največjih nemških bank le 104 podružnic, je to število do lanskega leta narastlo že na 1260; od tega števila odpade 500 podružnic samo na Deutsche Bank in Diskonto Gesellschaft. V zvezi z redukcijo bančnih podružnic pa se je pojavilo novo vprašanje, kam s številnim uradništvom, ki bo radi teh redukcij ostalo na cesti! Vedeti je namreč treba, da sta samo Deutsche Bank in Diskonto Gesellschaft zaposlovali koncem 1. 1930 20.051 uradnikov, Dresdener banka 8.065, Danat banka 7.299, a Komerc banka in Privat banka 7.601 uradnika. Število uradništva je v primeru z 1. 1913 občutno narastlo; tako sta n. pr. zaposlovali tedaj Deutsche Bank in Diskonto Gesellschaft komaj 4.546 uradnikov, a Danat banka le 3384. Prav tako se je povečal tudi volumen nemških bank. Tako je n. pr. znašala bilanca Deutsche banke 1. 1913 2'25 miljard M, trgovski stroški so znašali 31-2 milijona M, a saldo dobička je znašal 35-7 milijonov M. Istega leta je imela Disconto Gesellschaft 1-28 miljard M, trgovski stroški so znašali 12*7 milijonov M, a saldo dobička 25-7 milijonov M. Obe ti banki združeni pa sta imeli koncem leta 1930 bilanco 4-92 miljard RM, trgovski stroški so znašali 134-4 milj. UM, a saldo dobička 20-4 milj. RM. Vidimo torej, da se bilanca ni nič povečala, da pa so trikratno narastli trgovski stroški ter prav tolikokrat zmanjšal saldo dobička. Isti pojav opažamo tudi pri drugih nemških bankah; rentabiliteta teh bank je torej v primeri s predvojno minimalna. V zvezi z vsemi temi redukcijami se bo izvedla tudi redukcija članov upravnih in nadzornih odborov na največ 30 članov, med tem ko so sedaj neke banke imele tudi preko 100 članov v svojih odborih. Po mnenju nemških gospodarskih krogov bodo te reorganizacije med denarnimi zavodi imele za posledico tudi velike spremembe v trgovini in industriji. Pričakovati je, da bo tudi tu prišlo do fuzijo-niranja podjetij in transakcij kapitala. Povsod se pa naglaša, naj bi se ne šlo do prekomerne koncentracije in centralizacije podjetij, ker izkušnja dobro uči, da se s tem ubija lastno življenje podjetij in povečuje nevarnost izgube; podetje samo pa postaja s tem veliko bolj okorno in nepregledno. Mogoče bi nemške banke sploh ne prišle v sedanjo situacijo, če bi mesto centralizacije uvajale pametno decentralizacijo. Kljub vsemu pa se nadejajo, da si bodo nemške banke sveste svojih nalog ter da jih bodo izvrševale z vsem potrebnim razumevanjem, z vsemi potrebnimi obziri in elasticiteto, da bi tako nemško gospodarstvo ne samo da ne trpelo velike škode, nego imelo celo korist. Sedež: Ljubljana. Besedilo: Standard stroji in orodje družba z o. z. Obratni predmelt: Trgovina s sitroji, orodjem in tehničnimi predmetih vseh vrst, zastopstvo inozemskih tovarn in trgovskih tvrdik. Družbena pogodba z dne 5. februarja 1932. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 100.000 Din. Na to vplačani znesek v gotovini: 100 tisoč dinarjev. Poslovodje: Moss Djordje, trgovec v Beogradu, Ka radjordjeva 50. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. februarja 1932. Firm. 157/32 — Rg C V 51/1. * Sedež: Maribor. Besedilo: Kreiner in drug, družba z o. z., splošno mizarstvo in trgovina z mizarskimi izdelki. Poslovodje: Kreiner Janko, lesni trgovec v Mariboru, Crtomirova ul. 6. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 18. februarja 1932. Firm. 100/32 — Rg C II 88/1. * Sedež: Tržič. Besedilo: Brata Verbič, tovarna usnja. Obratni predmet: Nakup sirovin in izdelovanje in prodaja usnja. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. decembra 1931. Družabniki: Verbič Josip in Verbič Ignac, tovarnarja v Tržiču, Glavni trg št. 33. TJeželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. februarja 1932. Firm. 86/32 — Rg. A VII 90/1. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Kastelic in drug. Obratni predmet: Trgovina s papirjem na debelo, naslednja izprememba: Zbog smrti in izstopa javnega družabnika Kastelica Ivana iz družbe, je prenehala javna trgovinska družba. Preostali družabnik Schrautzer Emil bo kot trgovec poedinec vodil podjetje dalje pod dosedanjo firmo, Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. februarja 1932. Firm. 154 — Rg. A III 1/3. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: I. Knez. V družbo je vstopila kot osebno ja ničeča družabnica Mira K. Benešova rojena Knez v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. februarja 1932. Firm. 78 — Rg. A VI 95/3, 4. Svete naj Ha« i« norveško ribje olje iz lekarne Dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim in alabotnim oMbam Demantni industriji v Južni Afriki se slabo godi. Svetovna gospodarska kriza, posebno pa katastrofalne gospodarske razmere v Ameriki, so prodajne možnosti juž-no-afriš