92. številka. Ljubljana, v soboto 20. aprila. XXII. leto, 1889. Izhaia vsak dan »večer, ijrimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeraan za a vat ro-og er ske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. za četrt lett ieden ujesec 1 pld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na don po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za cetrt leta. — Za taje dežele toliko ve«, kolikor pofitnma znaša. Za oznanila plnćuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p ravni S tv o je v Gospodskih ulicah §t. 12. OpravniStvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. leta 4 gld., za " >m računa se Zaradi Velikonočnih praznikov izide prihodnji list v torek 23. aprila 1889. Dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski so razpisane in gospodje volilci imajo zopet priliko posluževati se volilne pravice svoje ter s svojim zaupanjem odlikovati može, od katerih se sme po njihovih zmožnostih in dosedanjem delovanji pričakovati , da bodo vestno zastopali koristi mestne občine, delali za razvoj in napredek bde Ljubljane v zmislu mandata, ki ga jim izroče gospodje volilci. Uverjen, da bodo vsi zavedni meščanje vršili svojo narodno dolžnost, priporoča volilni odbor svojim velecenjenim someščanom prav toplo na shodih volilcev določene kandidate ter želi, da bi gospodje volilci v mnogo-brojnem številu udeležili se volitev in da bi bili soglasno izvoljeni nastopni gospodje: V tretjem razredu, ki voli dne 23. aprila: Kleill Aaa.oii. solastnik tiskarne in predsednik „Obrtnega društva", dr. Cjrreg^rie Vineeueij, zdravnik. V drugem rairedu, ki voli dne 25. aprila: jPov^e Vran, hišni posestnik i. t. d. ItoSJiiail Ivail, župnik pri sv. Jakobu, dr. Vo.šujafli Josig>, dež. odbornik i. t. d. prof. % lipa BI T 4» 1110, ravnatelj Aloj-zijevišča. V prvem razredu, ki voli dne 27. aprila: lj>r. JfloscllC Alfonz, odvetnik in deželni poslanec, Murni k Ivan, cesarski svetnik i. t. d. Palite Mihael, hišni posestnik in trgovec i. t. d. Itavnikar Fran, deželni knjigovodja. V Ljubljani dnć 18. aprila 1889. Narodni volilni odbor. LISTEK Nedeljsko pismo. Štiridesetdnevni post je srečno končan, za nami je Bredpostna sreda z obligatnim žaganjem stare, še vedno ne prežagane babe, za nami preste, slaniki in druge postne jedi, ki so uašm želodcem delale toliko neprilik, pred nami pa dražestni perspektivi: potvice, piruhi, pijanke, pečeni in ocverti kozliči, razna svinjina z ostrim hrenom in druge naslade, — pred nami je bujna pomlad, Velika noč z vso svojo čarobno silo, pred nemi je zeleni Jurij na iskrem vranci. Velika noč je izvestno najlepši praznik, dan ustajenja, dan zmage, dan veselja, da je konec kru-tej zimi in da se nam nasproti smeje, nasmiha in smehlja preljuba, davim zaželjena pomlad. Zato se pa za ta dan vse primerno pripravlja. Gospodinje naše hodijo in stopicajo globoko zamišljenih obrazov po sobah in nadzorujejo razna dela, delajo potvice in razne atentate na naše žepe, kuhajo nam same postne jedi ter kažejo svojo vsestransko važnost in Hristus voskres! Kako uzvišena so čutila, ki naudajajo danes srca vseh vernih krščanov! Sin Božji, ki je v ne-izmernej svojej ljubezni do človeškega rodu prišel na svet, da z mukami svojimi izperej ž njega prokletstvo izvirnega greha, ustal je od smrti. So -vražniki njegovi, sinovi istega naroda ko On, naroda, za kateri je še v groznih mukah na križi prosil odpuščanja svojega nebeškega Očeta, zavalili ao mu pred grob, v kateri so ga položile usmiljene roke tajnih njegovih sldbenikov, velik kamen. Da bi bili še gotovejši, da ne pride več iz groba, postavili so mu predenj stražo. A glejte! Poveličan, v novem, doslej nevid-ljivem sijaji ustal jo Izveličar tretji dan iz groba, kljubu skali, katero mu je zavalila nanj človeška roka in kljubu straži, ki bi bila imela zabraniti njegovo ustajenje. Angelj Božji odvalil je skalo; nebeški sijaj oslepil je stražo. In tako uzvišeni nauk o ustajenji človeštva, o zmagi življenja nad smrtjo, v zvezi z novo pro bujeno prirodo upliva harmonično na človeška srca ter jih napolnjuje z blagimi čutili. Zato ae vsakdo veleli velikonočnih praznikov; zato so ti prazniki najprijetniši, najvzvišenejši cerkveni prazniki. In tako uzvišeni nauL:» j ustajenji človeštva, o zmagi življenja nad smrtjo, v zvezi z novo pro-bujeno prirodo upliva harmonično na človeška srca ter jih napolnuje z blagimi čutili. Zato se vsakdo veseli velikonočnih praznikov; zato so ti prazniki najprijetnejši, najuzvišenejši cerkveni prazniki. Srce širi se ti o velikej noči v ljubezni do bližnjega, katere tako krasen izgled je podal sam sin Božji. Večje nesebičnosti, večjega požrtovanja ni si mogoče misliti, ko rado voljna smrt za človeški rod: — za nehvaležni Človeški rod. lluski narod daje izraza ljubezni do bližnjega o velikonočnih praznikih s tem, da ljubi v lice vsacega — bodi si znanec ali tujec — kadar ga pozdravi z veselim usklikom „Hristos voskres !u Kako pa naj mi dokažemo to ljubezen do bližnjega. Ljubimo iz vsega srca svoj narod, d e-lujmo zanj neumorno, žrtvujmo se zanj, za njegov napredek, za njegovo blaginjo. S tem bode m o iz poln ovali najuzviše- gospodinjsko skrb, katera pa ima naposled največje zadoščenje na novem klobuku in pa na bledej zavisti menj srečnih sosed. Profesorji in dijaki srednjih šol ter učenci na ljudskih šolah imajo sedaj blažene počitnice. Kako veselo doni radostni klic: Domov! Brezskrbno raz-krope se na razne krajo, da pri domačih Penatih uživajo „alelujo" in srkajo liki Antej novih gmotnih močij iz sorodbinskih krogov. Učenci in dijaki pozabljajo za nekoliko dnij svoje „jedva zadostno" in „nezadostno", profesorjem pa so počitnice tudi prijetna in potrebna premeinba. Vsaj za nekaj dnij so prosti morilnih „korektur" in ne treba jim misliti na Gauča, uiti na Dunajskega, niti na Ljubljanskega. „Ljubljanski Gauč, kdo je to ?u utegne vprašati marsikateri čitatelj. Marsikdo ga ne pozna, a da je, je gotovo. nGauču imenuje se takozvani „CluBsenkatalog", ki ga je GauČ upeljal na gimnazije, na realke pa ne, zakaj na realke ne, mi je tajnost. Ta takozvaui „Gauč" hrani se v katedrih, do katerih imajo pravcati Werthbeimov ključ gospodje profesorji, ki v ta zapisnik beležijo vsakdanjo klasi- n e j š i nauk našega OdreŠenika, s tem sledili njegovemu vzgledu, ki je še na križi blagoslavljal narod svoj. Saj se pa narod naš o velikonočnih praznikih labko tudi veselo spominja svojega ustajenja. Mučili so ga stoletja in stoletja, zaničevali so gu in zasmehovali. Suženj je bil tujcu, ki ga je z biči tepel. Trnjevo krono tujega gospodstva tlačili so mu na glavo, od katere je kapljal krvavi pot, pomešan z britkimi solzami o krutej osodi. Konečno so mu naložili križ tujstva iu ko se je že skoro do smrti upehal z njim, pribili so ga nanj z žeblji tuje besede. Vi dežno mrtvega položili so v narodni grob in zavalili so predeni težak kamen tujega šolstva, za stražo pa so mu postavili pijonirje tujega ura-dovania. A ves ta trud bil je zastonj ! Narod naš ustal je k novemu življenju in danes ga vidimo v takem veličji, v takej slavi, ko nikdar še doslej. Zastonj so vsi napori naših nasprotnikov, zastonj vse klevete, zastonj vsa zavist; narod slovenski premagal je 8mrt, uničil spone, ki so ga tiščale in sedaj bori se samosvestno za narodno Bvobodo. Res, da se slovenskemu narodu odreka Se marsikaj; življenja vender, ne odre kamunikdo več. Priznan je faktor v državnem našem življenji in to je veliko. Z vstrajnostjo , z dosleduostjo, s samozavestjo doseglo so bode še več. In to idejo moramo in moremo imeti mi, ki smo bili priče novoustajenja našega rodu. A obuditi morami vsi, ki verujemo v boljšo bodočnost svojega naroda, trden sklep, da se hočemo zdujo tudi truditi nesebično, požrtvovalno. Le ako nam bodo o predstoječih uzvišenih praznikih polnili srca taki sklepi, naudajalo dušo tako hrepenenje, le potem bode imel pravi pomen veseli naš velikonočni pozdrav: „Hristos voskres!M— „Gospod je ustal!" Boj za zemljo. n. Človek je navezan na zemljo. Ona mu daje živež, ona mu rodi ali že pripravljena ponuja vsa sredstva, katerih potrebuje za svoj obstanek in razvoj. Dokler je bilo še dovolj praznega, neoblju-denega prostora, selili so se rodovi iz krajev, kjer je prebivalstvo bilo pregosto in je vsled tega za- fikaeijo. Od nekdaj že so imeli dijaki slabo navado, da so jako pisano gledali razne kataloge in da so na različne načine poskušali „popravljati srečo", to je: nepovoljne ali vsaj dozdevno nepovoljne stopinje na svoje marljivosti termometru. Wertbheimovi ključi bili so jim dolgo trn v peti, naposled pa se jim je posrečilo, da so zalotili pozabljen ključ in dali napraviti veliko število duplikatov. Samo jeden oddelek imel je nekda 28 ponarejenih ključev. Veselje jo bilo s prva veliko. Posestniki ključev mislili so menda, zdaj smo na kouji, zdaj bo-demo popravljali klasifikacijo, kakor nam drago iu — spričevala bodo sijajna. A vsaka stvar ima dva konca, tako tudi ta. „Nič ni tako skrito, da bi ne bilo kdaj očito". »Kar se ne stori, se ne izve". Prišli so ponarejenim ključem na sled, konfiskovali so je in vsa glorija je pri kraji, kar je vse hvale vredno, kajti dijak, ki se zanaša na ponarejen ključ, že ni več dijak. Ne glede na ponarejene „Gauče" bodo počitnice dijakom ugajale tudi v di ugem oziru. Kakor imamo črno vojsko navzgor do 42. leta, tako jo imajo tudi navzdol, na gimnaziji naši se morajo tudi že vežbati. Profesor Gratzv bil je tako „do- čelo nedostajati živeža, v menj obljudene ali celo prazne kraje. Ako so pri tem preseljevanji trčili na prvotne stanovalce, izgnali so jih iz njihovih selišč, ako jih neso pokončali. Prvi boj človeštva se je bil za zemljo in nemara se tudi poslednji bode bil za zemljo. Narodi, katerim lastna zemlja ne rodi dovolj živeža, pridobivati si ga morajo iz drugih dežel, kojim za to dajejo druge pridelke, v prvi vrsti in-dustrijalne. Take države so Angleška, Nemčija in Francoska. Vsem tem priraste premalo živeža na lastnih tleh, uvažati ga morajo vsako leto več ali menj, zlasti Angleži in Nemci za več sto milijonov goldinarjev v vrednosti. Nemčija more s svojimi žitnimi pridelki rediti le 35 milijonov ljudij, a šteje jih 45 milijonov, torej za 10 milijonov več, nego daje lastna zemlja živeža. Ista razmera je na Angleškem, Francosko je lani, ker je imelo slabo žitno letino, moralo uvažati za 90 milij. gold. pšenice. Dokler je še tacih malo obljudenih dežel, kjer toliko živeža priraste, da ga domače ljudstvo ne more použiti ter ga izvaža, ni nobene nevarnosti za one narode, ki so prisiljeni pridobiti si ga od inod. A ljudstvo se povsod množi in še najhitreje v deželah, kjer je dovolj živeža. Severna Amerika in Rusija sta še sedaj v tako srečnem položaji, da jima preostaje žita in da ga lehko pošiljata v kraje, kjer ga pogrešajo. Ali koliko deset let jim bode to še mogoče? Ako bode prebivalstvo v Zjedinjenih državah tako se množilo, kakor v našem stoletji, v katerem je narastlo od 6 milijonov ljudi začetkom stoletja na .60 milijonov in ako se bode tudi v Rusiji vsakih 50 in 60 let podvojilo, potem bodo pač te države same uživale svoje žito in čedalje menj ga mogle oddati preko mej. Angleži so se zato že zdavnaj polastili zemljišč po vseh delih sveta, kamor pošiljajo svoje izdelke v zameno s surovinami, zlasti pa z žitom. Amerika, Avstralija, posebno pa Indija morajo pošiljati žita in tudi mesa materni deželi. V Indiji umirajo ljudje lakote, pšenica in riž plavata na Angleško. Nemci so začeli posnemati angleško kolonijalno politiko, toda v naši dobi ni več lehko najti zemljišč brez gospodarja in Nemci že povsod srečavajo druge evropske narode ali Američane v posesti. Kakor so nekdaj si prisvajali in prisvojili slovanska tla, tako zdaj v Afriki prvotne stanovalce uničujejo ali spode in si prisvoje njihovo zemljo. Sicer pa se na Pruskem še dandanes vrši baš isto proti Poljakom, kar pred tisoč leti proti polabskim Slovanom. Razloček je le ta, da je takrat Slovanom zemljo jemala sila britkega meča, a sedaj jim jo jemlje sila denarja. Sto milijonov mark je dovolil nemški državni zbor pred par leti v nakup poljskih posestev za nemške naseljence. Stari boj za zemljo, in gorje narodu, ki ulegne v tem boji. Iz svobodnega zemljaka postane najemnik, hlapec, dninar, človek brez pravega domovinskega in narodnega čuta, naposled proletarec, kateri si nič boljega ne želi nego prekucniti ves socijalni red in sterraoglaviti človeštvo v propad anarhije. Tudi mi Slovenci smo tekom stoletij izgubili že mnogo, premnogo svoje zemlje. Nemci in Italijani, posebno pa prvi rili so iu še rijejo v naše od pradedov podedovane pokrajine ter nam odvzemajo kos za kosom. Z vsakim zemljiščem pa, ka- drega volja" da je prevzel strategični del. Peljal je višjih razredov dijake za Grad in razvrstivši je na štiri oddelke, zaukazal je, da se z naskokom vzame grintavi Golovec. Naskok se je sijajno posrečil in Golovec je bil kar zamaknjen na tej nepričakovani časti, prof. Gratzv pa še bolj, kajti akoravno ae ni streljalo, bil je vender od nog do glave pravi „Moltke im Pulverdampf". Vojaški veščaki sicer z glavami majo, češ, čemu na Golovec, saj ondu ni cest, niti pravega terena, kateri sovražnik bode toli neumen, da bode iskal golovške ilovice za svoje operacije? Profesor Gratzv pa je premeten mož. Baš Golovec sodi v tak namen. Ker tjakaj sovražnikov ne bode, bode zmaga tem gotoveja. V zlo šteti mu tega ne smemo, tudi pri takih vajah navzemo se mladi črnovojniki vojaškega duha, kolikor ga na Golovci treba, in to je glavna stvar. Pretekle dni so lovci imeli mnogo posla, hodili so na peteline. Najbližji bil je ustreljen pri Št. Vidu, sicer pa več petelinov na raznih krajih. Nekemu gospodu, ki še nikoli ni bil na petelina, se je pri tem nekaj prav čudnega pripetilo. Prijatelj peljal ga je na staje in mu pokazal petelina. Naš terega izpulijo slovenskemu lastniku, širijo svoje ozemlje ter nam odvzamejo del zemlje, ki je nam dajal kruh. Poglejmo razmere ob slovenskonem ški meji in videli bodemo, da se tako depose-dovanje slovenskih posestnikov še zmirom vrši in da je to pravi uzrok napredujoče germanizacije. V novejšem času se celo nekako sistematično dela na to, da posestva slovenskih lastnikov prehajajo v nemške roke. Nasledke čutimo potem pri volitvah, šent Ilj, za nemškim Spielfeldom prva slovenska občina, dobila je letos nemškutarski občinski za-stop, ker je že toliko zemljišč prešlo v nemške roke, da nemški naseljenci s pomočjo renegatov in s svojo znano brezobzirnostjo slovenski živelj pritiskajo v kot. V Slovenskih goricah preže Nemci na vsako zemljišče, katero se vsled nemarnega slovenskega gospodarja začne majati. In tako se ugnez-dijo v čisto slovenskih občinah Nemci in uplivajo na javno življenje in na šolo, Nedavno je zborovalo Bismarcku na Čast v Gradci nemško društvo in ko so se utapljali v veliko nemške sanje, uzdignil se je ravnatelj srednje šole(l), katere nam ni znano, imenom Feichtinger in je razlagal, kako bi se veliki narodni praznik, to je Bismarckov rojstni dan, naj-dostojnejše slavil z narodnim činom. V ta namen vspodbujal je k ustanovitvi velikega denarnega narodnega podvzetja. Naj se po požrtvovalnosti narodnih mož nabira glavnica. Iz te glavnice pa naj se v narodno -me&anib deželah kupujejo na izvršilnih dražbah zemljišča slovanskih posestnikov za ne m šk e mo že, katerim se, ako 80 revni, i prepuščajo brezobrestno. Le glavnico morajo vrniti s 4% letnimi plačili. Torej tako sistematično, kakor na PruBkem, naj te jemlje zemlja Slovencem. Lepi in rodovitni so res slovenski kraji na Štajerskem in ni čuda, da Nemec hlastno stega po njih svoje roke. Zato pa je naša sveta dolžnost, da tem nakanom nasproti tudi mi Slovenci pazimo in skrbimo, da, kar je slovenske zemlje, ostane naša in se ne prepušča požrešnemu sosedu. Odkar imamo posojilnice na vseh krajih, ni več treba slovenskemu kmetu v sili zaleteti se k nasprotnikom za pomoč. Kdor je dober gospodar, dobi, ako je v denarnih zadregah, pri domačem zavodu potrebne vsote. Skrbeti pa bi se moralo, da tudi zemljišča slabih, zapravljivih gospodarjev posebno ob narodni meji ne prihajajo v tuje roke in to bi se dalo doseči s pomočjo posojilnic. Ne da bi posojilnice same zd.se kupovale taka posestva, one bi le posredovale in iskale kupcev, kateri bi seveda, ako nemajo dovolj kapitala, naslanjali se na posojilnice. Na kmetih je še zmerom takih premožnih hiš, katerih sinovi bi radi postali samostalni posestniki in ki imajo več ali menj glavnice. Take bi trebalo opozarjati na prilike, kadar je kmetija na prodaj ter jih spodbujati, da jo kupijo. Natančnejši načrt takega delovanja se ne da razpravljati po časnikih. Opozarjali smo le na nakane, s katerimi nam sosedje hočejo izpuliti kos za kosom našega ozemlja. Pozor! Sedanji položaj Srbov-Lužičanov. V „Slavjanskih Izvestjih" je J. Smoljar, rodoljub Lužiški, priobčil nastopni članek : adept ide res naprej in se približa petelinu na ka-cih 20 korakov. Lahko bi ga bil ustrelil, a zdelo so mu je še pretemno, zato hoče pričakati boljše luči. Prijatelj, v ozadji stoječ, pa s tem ni bil zadovoljen. Stopi bliže in tiho vpraša: „Ali ga vidiš?" — „Vidim!" — No, pa streljaj! — Naš novinec na to dvigne puško in meri in meri, a predno je še petelina vzel na muho, poči tik njega strel in petelin pade na tla od „prijateljevega" strela zadet. Seveda je kaj tacega neprijetno, no gospoda sta se spoprijaznila in „Ende gut, alles gut". S tem pa se za danes poslavljam želeč vsem čitateljem vesele praznike in radostno alelujo, ki pa naj se ne omejuje samo na repine olupke ! Kadar bodete najboljše volje, Bpominjajte se narodnih zavodov, narodnih podjetij, da bode tudi za narod „aleluja" ! s. G-odec. Poleg narodne pravljice o vrbskem jezeru. Spisal Anton Funtek. Dobivši 1886. 1. po Baumbachu na slovenski jezik preloženo krasno planinsko pravljico „Zla- Najmanjšo vejo Slovanstva predstavljajo Srbi-LužiČani, neznatni ostanki silnega plemena polab-skih Slovanov. Dele se v gorenje in dolenje Luži-čane ter žive" ob reki Sprevi na Saksonskem in Pruskem. Če jih tndi ni niti 200.000, iu žive še v neugodnejših razmerah, nego drugi zapadni Slovani, vender so ohranili narodnost svojo do današnjega dne. Srbi-Lužičani sestavljajo posebno skupino po-labskega plemena, v starodavnosti so še bili naseljeni v pokrajinah mej Soljavo in Muldo, na severu do Srbišča in na jugu do čeških gora, in nosili so imena: Srbov, Milčanov in Lužičanov. V zgodovini znani so pod imenom Vendov ali Srbov od VI. stoletja. Izdavna živeli so v neposrednem Bosedstvu z Nemci, na krajnem zapadu slovanskega naseljenja5 zato so morali prenašati vso t»žo v borbi s tevton-skimi družinami, kateri boji bili so posebno hudi za Karla Velicepa. Nemci pomikali so se korak za korakom dalje, okoristujoč se z mejsobnimi prepiri Slovanov. Posebno hitrih uspehov dosegalo je orožje nemško za Henrika I., Otona I. in Henrika Leva, kateri so, da pokore Slovane, snovali markgrafstva (mejne grofije) in episkopi je, razširjajoč kriatjanstvo z ognjem in mečem. Slovani so se trdovratno branili, včasih tudi si zopet privojevali nezavisnost, pa v XII veku so Nemci končno zmagali. Zemljo so razdelili mej fevdalce, prebivalstvo naredili za sužnje, začelo se je naseljevanje Nemcev. Pri tacih pogojih se je hitro širila germanizacija. Zginili so vsi po-labski Slovani in samo Lužičanom se je posrečilo ubraniti narodnost svojo, zaradi tega, ker so dolgo pripadali češkej državi. Vender jih obkoljujejo Nemci že z davnih časov od dveh stranij, in ta „otok v nemškem morji", kakor se izraša I. I. Sreznevski v opisu svojega potovanja po Lužici, bil hi že moral davno zginoti. Luter je prorokoval, da „čez 50.let ne bode nobenega Lužičana več" ; če tudi so se podobna prorokovanja ponavljala perijo-dično, vender se število Lužičanov v sedanjem stoletji ne manjša, temveč vekša, kakor kažejo statistični podatki. Res je pod pritiskom 800letnega sužnijštva ponemčil se zdaten del slovanskega prebivalstva, ki ni našel nikjer opore, in morda bi bila zadela ta osoda tudi Lužičane, če bi se ne bili pojavili možje, kateri so probudili narodno zavest v narodu. Prvi iz njih je bil svečenik M. Brancel (1628—1706), ki ga moremo imenovati propoved-nikom slovanske uzajemnosti v Lužicah. Petru Velikemu je, ko je ta potoval skozi Lužico, izročil pismo, v katerem opozarja na narodno zvezo Slovanov, na občnost interesov njihovih, objasnjujoč pomen velike severne drŽave v slovanskem svetu. Delovanje M. Brancla nadaljeval je sin njegov Abram Brancel, pisatelj dela nDe originibus lin-guae Sorabicae" in „De diis Slavorum iet Soraborum in specie", in Budišinski svečenik Ljubenski, ki je izdal nekaj knjig v lužiščini. Ko bo je potem v prvej polovici sedanjega stoletja začelo narodno gibanje Slovanov, našla je slovanska ideja v tem oddaljenem kotu najgorečnejših zagovornikov. Napravila se je cela družba domoljubov, z duhovnikom Andrejem Zeilerjem, odvetnikom Klinom in I. I. Smoljarjem na čelu, 8 skupnimi močmi so jako pospešili narodno delo. Klin je 1823. leta energično se potegoval v saksonskem deželnem zboru iu ubranil _____ Jj^T" Dalje v prilogi. "^PflS t o rog" v roke, veselil sem se prav iz srca prelepemu prevodu, o katerem bi se skoro smelo trditi, da je za Cegnar-Levstikovim „Valenštaj novim ostro-gom" v naši literaturi najboljši prevod. Ugovarjati se utegne, da „Zlatorog" še ni popolnoma opiljen, to pa je vender res, da je v njem izredno lep jezik in da so vse krasote izvirnika kolikor možno prav srečno presajene na naša slovenska leposlovna tla. Gospod Funtek si je s tem prevodom pridobil mnogo ugleda, zato sem bil jako znatiželjen na njegovega „Godca", ker tu se nam bode srečni pre-lagatelj predstavljal kot izvirni pesnik, kar je vse kako glavna stvar. Pričakoval sem kaj posebnega, bil radi tega zelo radoveden in težko sem čakal napovedanega proizvoda. Za letošnje piruhe dobil sem „Godca" v roke. Prav žal mi je, da moram baš sedaj, o Veliki noči, izjavljati, da sem se boljših pirubov nadejal, da v „ Godci nesem našel, česar sem pričakoval. Merilo moje za slovenske leposlovne proizvode ni prenapeto, ker dobro uvažam neugodne naše razmere in ker imam vedno pred očmi Horacijevo II. epistolo „De arte poetica", kjer se Čita: „ Veram ubi plura nitent in carmine, non ego Priloga „Slovenskemu Narodn'4 št. 92 20. aprila 1889. je srbski jezik v šoli. Začeli so občevati z drugimi Slovani, pred vsem s Čehi, in po vzgledu Čehov so 1847.1. po prizadevanji Klina in Smoljarja osnovali literarno društvo „Matica Srbska". Sedaj so Lužičani, ki do leta 1835. neso smeli niti bivati v mestih, mogli združevati sile svoje v tem narodnem zavodu, katerega glavna svrha je bila združevati lužiško razumništvo in buditi mej narodom narodno zavest. Prišlo je leto 1848., ki je dalo saksonskim Lužičanom važno jamstvo. V tej burnej dobi, ko se je po uplivu revolucionarnih idej jelo puntati vse prebivalstvo na Saksonskem, kakor tudi drugod po Nemškem, proti vladi, so sami Lužičani mirovali pod vodstvom razumništva svojega. Saksonski kralj rešil se je iz mesta pod varstvom zvestega srbskega polka, ki je bil v Draždanah, in ta dogodek bil je odločilen za daljnejšo usodo Lužičanov na Sak-Bonskem. Po prizadevanji njihovih vodij dobili so olajšav v odnošajih do svojih veleposestnikov in dobili so pravico rabiti jezik bvoj v cerkvi, šoli in pri sodišči. Sam naslednik, sedanji kralj saksonski Albert, odpotoval je v mesto Budišin, duhovno središče gorenjih Lužičanov, da se nauči lužiškemu jeziku. Položaj gorenjih Lužičanov v Prusiji se pa ni premenil, pa na nje so uplivali narodni uspehi soplemenikov v Saksoniji, ker so z njimi v neprestani zvezi. Največ so se prizadevali za narodno probu-jenje Lužičanov I. I. Smoljar (umrl je 1884. I.), ki je bil posvetil vse življenje svoje narodu, odvetnik Klin, (umrl je 1855. 1.), ki je bil član saksonskega deželnega zbora in predsednik društva „Matice Srbske", pesnik Andrej Zeiler (umrl je 1870. leta), ki zavzemlje prvo mesto v lužiškem slovstvu, profesor Jordan, politični in literarni delavec, M. Gornik, predstavitelj katoliške duhovščine, J arom i r linis, vodja luteranske duhovščine, pisatelj Beljan, in izmej Slovanov drugih narodnosti. V. Bo guslavski, ki je izdal zgodovino lužiškega naroda. Pod vodstvom teh narodnih voditeljev izgojiio se je novo pokolenje lužiških patrijotov, izmej katerih so najbolj znani dr. Ar. Muka, pisatelj in učenjak M. Smoljar, izdajatelj glavnega lista „Srbskc Novine", M. Gandrih, A. Sommer in drugi. Pri Nižjih Lužičanih, ki so se primeroma le nedavno jeli gibati, sta posebno omeniti Jordan in M. Kosik. Po dogodkih 1848. leta so Lužičani začeli dejanstveno razvijati narodno življenje, bogatili so svoje slovstvo, in imeli zveze z drugimi Slovani. Kakor drugi Slovani udeležili so se tudi slovanskega shoda v Moskvi, kjer sta jih zastopala I. L Smoljar in dr. Dučmann. S tega časa se narodna stvar vedno bolj razvija in nahaja vedno več podpore v narodu. Kakor smo že omenili, Lužičani sestavljajo se iz dveh narodnosti iz gorenjih in dolenjih Lužičanov. Sedaj jih je kacih 185.000 in bivajo v porečji reke Spreve od mesta Budišina na jugu do mesta Picoja na severu. Zemlja, na kateri žive, meri kacih 60 kvadratnih kilometrov. Gorenji Lužičani, katerih je kacih 90 tisoč žive v Budišinskem okrožji Saksonskega in sorodnih delih Prusije do mesta Grodka, kjer se začenja ozemlje dolenjih Lužičanov. Prav na jugu na meji Češke obdaja jih veriga gozdnatih lužiških gor, mej katerimi sta posebno znamenita Črnobog in Bjelobog, priči davno minule starodav-nosti. Ti gori bili sta v poganskih časih posvečeni paucis — Offendar maculis, quas aut incuria fudit — Aut humana parum cavit natura . . ,u Horacijev popis je popolnoma pravi in treba se po njem ravnati, kjer koli je možno, kar pa pri Funtkovem „Gođci" ni. Ne rečem, da bi v „Godciu jezik ne bil blagoglasen, stihi lepi, gladki, a vsebina spominja preveč na „Zlatorog", dejanje in vsa razredba je le posnetek slavnega Baumbachovega proizvoda. Usoda prelagateljev je že znana. Uglobijo se v prvotne izvirnike, da jim ni moči postaviti se zopet na svoja tla. Tako vidimo n. pr. pri RUckertu, pri Bodenstedtu in naposled tudi pri — našem Funtku, kateremu sta se snov in oblika v Zlatorogu toli omilili, da ne more iz tega okvira več. Kar sta v Zlatorogu Jerica in Špela, to v „Godci" pohotna Zala in uboga Anka, kar ondu smeli trent-ski lovec, to tukaj strastni in prečudni godec. Razvrstitev tvarine je deloma ista, vsa poglavja so si malo podobna, po nekod celo metrum, podobe in besede. Tako na pr. v „Zlatorogu" ples v krčmi pri materi Katri začenja s stiki: „Struna vriska, Luč drhti, bogu svetlobe in bogu teme, še dosedaj so se ohranili ostanki oltarjev, na katerih bo bogovom darovali. Iz teh gor teče reka Spreva, glavna reka Lužic, s trudom prodiraje po skalnatih tleh. Blizu Budišina je, kakor pripovedujejo letopisci, bila na bregu te reke na mračnej skali podoba boga Fliusa, v podobi zlatega teleta, katero so goreči propoved-niki kristijanstva vrgli v reko, na duu katere Še sedaj počiva, kakor govore. Pod Budišinom reko Sprevo več ne stiskajo tako skalnati bregovi: dežela zgublja gorat značaj svoj in polagoma preide v dolenjo lužiško ravnino. Tukaj okrog sela Bor-kovi, v nižavah se deli reka na več rokavov ter dela cel arhipelag malih otokov, ki je znan pri Lužičanih pod imenom „ lilo tu". Ta kraj, ki je jeden najoriginalnejših in najlepših vse Lužice privablja zaradi slikovitosti svoje množico tujcev. Otoki se združujejo z mostiči za pešce, a glavno občenje se vrši le po ladijah. Posebni utis napravljajo svatovski in pogrebni sprevodi, katerih veličastnost še poveličujejo slikovite narodne no;e. (Opomnimo, da se je ravno tako pri gorenjih kakor pri dolenjih Lužičanih skoro povsod ohranila narodna noša pri ženskem prebivalstvu, in ima skoro vsaka vas drugačno nošo). Od Blot dalje Spreva le še malo časa teče po lužiškej zemlji, kmalu pride do poslednjega srbBkega mesta Ljubneva in potem pristopi na nemška tla. Gorenji in dolenji Lužičani govore v raznih narečjih, ki se precej ločijo mej seboj. Za jezikoslovce je lužiški jezik jako zanimiv, ker je ohrani bolje nego druga slovanska narečja mnogo starih oblik, nahajajočih se v staroBlovenŠČini, kakor dvojino, polpretekli čas, aorist itd. Ker imajo Lužičani dve glavni narečji, razvili sta se tudi dve literaturi. Prvo lužiško knjigo, zbirko himen in prevod Lutrovega katekizma izdal je v dolenje-lužiškem narečji duhovnik Albin Moller 1574. leta v Budi-šinu. Prva knjiga v gorenje-lužiškem narečji, prevod Lutrovega katekizma, izšla je pa 1597. leta in jo je izdal Vaclav Vorjeh. Tako vidimo, da se ima srbsko-lužiška literatura za svoj začetek zahvaliti reformaciji. Privrženci luteranstva se se nadejali, da bodo ložje razširili učenje svoje, če bodo izdajali knjige v narodnem jeziku. Lužiška literatura ohranila je dalje cerkovni svoj značaj. Še le v začetku tega stoletja začeli so izdajati knjige posvetne vsebine in so začeli izhajati listi Najbolj je pospešilo razvoj narodne literature osnova „Matice Srbske", ki se zares peča z izdajanjem knjig za uarod. Razen narodnih knjig izda društvo tudi slednje leto dva snopiča časopisa svojega z naslovom „Časopis Matice Srbske", v katerem se priobčujejo spisi leposlovne, zgodovinske, jezikovne in druge vsebine. Ker Matica po svojih pravilih ne sme izdavati knjig verske vsebine, sta se 1862. leta ustanovili dve društvi, jedno za katoličane, drugo za luterane, ki imata namen razširjati duhovne knjige. (Kunec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 20. aprila. Z JLleclitensteluovim predlogom so mnogi nemški konservativci jako nezadovoljni, ker PišCal poje, Pod grmi, Kdo v sobi prostran i dre vi tako." V „Godci" pa: „Zavrisnejo strune na glas, Odzove se piBfial in bas Plesalci grm6 po dvorani." Na drugem mestu nahajamo ,Noči duhovi temni" poleg „Nočni duhovi" v molitvi Jerice in Anke pa kar doslovne stihe: „Ti deva sveta — Mene dekleta!" Dalje — »Deva, nizdoli — in „Iz neba doli" — „Ti vodi milo njegove pote" (Timu bodi blaga vodnica!) in tako dalje premnogo mislij in izrazov, ki so nam že jednako znani, na prvi strani stavek „Lep bil bi ta obraz, da . . . ." ki pa seveda ni iz „Zlatoroga". Poleg tega, da pogrešamo sveže izvirnosti, novih slik, novih prizorov, bi skoro trdili, da se tudi glavne osobe dejanja neso posrečile, da psihološki neso dobro razvite, da so, kakor bi Nemec rekel, „verzeicb.net". Godec, brezimen, kakor trent-ski lovec, ki „se ob palico opira z desnico," skrbno zavite nosi v levi gosli, je izreden filozof. — — „Kaj njemu do bogastva? Dovolj ga videl je v življenji svojem," priznava državi nadzorstvo nad Šolo, cerkvi pa le sonadzorstvo. Posebno oster Članek proti Lieehten-steinoverau predlogu priobčila je „Oesterreichische Revue". Na ta članek posebno opozarja uredništvo, ker so ga bili poprej poslali v Rim, da so ga pregledale tamošnje duhovske oblasti. V tem članku se trdi, da je Kristus izročil samo cerkvi oblaBt, da sme poučevati. V šoli se mora učiti pred vsem ve-ronauk, drugi predmeti pa tako, da pospešujejo pouk veronauka. Oblast poučevati in odgojevati dana je v višjej instanci cerkvi. Izreja otrok je najprej roditeljem izročena in sicer od cerkve v zakramentu svetega zakona. Ker roditelji ne utegnejo iu ne morejo dosti poučevati, so pa zato šole, v katerih imajo poučevati duhovniki in njihovi pomočniki svetni učitelji. Vodstvo in nadzorstvo pa mora imeti jedino cerkev. Država ima nalogo, dajati pravno varstvo, odgoja pa gre cerkvi in se država torej nema mešati v šolske zadeve. To so glavne misli onega Članka, baš skromne pač te zahteve neso. Vnanje države. V našem listu smo Že povedali, da je kralj Milan proti nekaterim osobam izjavil, da sta Gara-šanin in Todorović najbolj sprijena človeka v Srbiji Sedaj pozivlje Pero Todorović v svojem listu „Male Novine" kralja Milana, da naj razširjatelje one vesti javno proglasi za obrekovalce, če ni res tega govoril. Če je pa res govoril, pa Todorović jako obžaluje, kajti le njemu se ima zahvaliti, da je še živ in da more obiskovati svete kraje v ori-jentu, če tudi le kot bivši kralj srbski. Sicer bode pa Todorović se z Milanom obračunil pred vso Srbijo, da pokaže, kaj da je vsak izmej njuju in kdo je druzemu kaj dolžen. Ta članek je vzbudil veliko presenečenje. Policija ga je konfiskovala, a sodišče koufiskacije ni potrdilo. Ne glede na to, je vlada ukazala, da se začne proti Todoroviću sodnjo postopanje zaradi jednega Člana kraljevske hiše. RiiNiJa polagoma pomnožuje in preustroja vojsko. Sedaj je zopet nekaj ukrenila. Petim strelskim brigadam dodali bodo tako imenovane leteče artilerijske parke. Te brigade, ki so vse ob zapad-nej meji so sestavljene iz lahko gibajočih oddelkov pešcev. Njih namen bode hitro pomikati se za konjico, ter zasesti pozicije, katere si privojuje konjica, ki prva prestopi meje. „Artilerijski parki teh brigad bodo torej imeli nalogo preskrbovati s streljivom one jahajoče oddelke topništva, ki so dodani konjici. Artilerijski park vsake brigade bode štel 120 voz, na katerih se bode lahko vozilo 413.568 puškinih in 2988 revolverskih patron, 3459 krogelj za topove s potrebnim smodnikom vred. Zbornica dovolila je vladi rumiinskcj milijone za utrjenja, sedaj je vprašanje, kje se bodo novo utrdbe gradile. „Agence Ruraaine" je zvedelo od avtoritativne strani, da sedanja vlada hoče kredit porabiti ravno tako, kakor bi ga bila prejšnja vlada za utrdbe na progi Fošani-Galac. Dotični zakon govori jasno in nova vlada se ga hoče strogo držati. Sploh zagotavljajo razna izvestja iz Bukurešta, da sedanja vlada se hoče držati dosedanje vnanje politike. Podobne vesti prihajale so iz Bele-gagrada, ko se je bil odpovedal kralj, a sedaj se pa že vidi, da je Srbija nastopila drug političen pot. Taka bode najbrž tudi z Rumuuijo, Če se sedanja vlada obdrži. Privrženci prejšnje vlade močno rujejo proti Catargiju. Carp osnoval nov klub, kateri že Šteje 68 poslancev. Vlada italljaiiNku misli si vender prisvojiti nekatere abesinske pokrajine, če bode to dovolila zbornica. Nameravajo potem osnovati v Afriki za Maasavo nekako vojaško granico proti Abesiniji, kakeršno je imela Avstrija proti Turčiji. V to bi se porabili italijanski prisiljenci, katerim bi se od-kazala zemljišča za 99 let. Nek Cheyssial tožil je pri mirovnem sodci v Neuilly-ji Dillona za 170 frankov, katere mu je dolžen, ker je agitoval za Boulangerja. Cheyssial a godba, hrup, vriskanje „strasti mu vzbuja nekro-Čene v prsih", zdajci je mej plesalci, zdajci izprazni kupo vina do dna, potem pa zagode tako divno in silno, da vse pleše in se vrti v divjem kolobarji, dokler ne onemagajo vsi plesalci, ker opešali so življenja jim duhovi, „le grgrajoča sapa vre iz prsij." Ko se mu plesalci zahvalijo za plesno „trpljenje" in je tri kupe kar v dušku popil, zadene ga pohotno lepe Zale neizbrisni pogled, „kot hotel bi izpiti mu življenje". Znanje je hitro storjeno, godec kmalu „obdene ji rokć okoli pasa" in kmalu sta se z oholo in pohotno Zalo sporazumela in skoro prepozno je čudno svarilo: Varuj se, godec, beži, dokler moreš, Iz d' globeli ni rešilne poti! Opisavati bi moral nadalje, kako se godec zjutraj v gozdu na mahu vzbudi, kako se seznani z nepopačeno Anko, kako se njegovo srce vname bliskoma za nedolžno to bitje, kako omahuje mej Zalo in Anko, sestanek mej poslednjima in naposled zadnje dejanje te žaloigre, ko valovi zagrnejo vso Feaško vas in se čez poprej cvetečo dolino raz-prostre Vrbskega jezera gladina — a nedostaje mi je sodcu natančno narisal, kako ga je Dilloa poučil, da naj agituje. Klerikalcem, mu je naročil, da naj obeta, da bode Boulanger dovolil, da se iztirani redovniki zopet vrnejo v Francijo, orleanistom, da &e bode osnovalo kraljestvo, bonopartistom, da bodo princa Viktorja postavili na cesarski prestol, socijalistom, da bodo odpravili kapital in lastnino, in uveli komunizem. Z delavci, so mu naročili, da mora popivati, in v gostilnah v pesmih proslavljati Boulangerja. Tožnik se je res mogel mnogo truditi pri volitvi in imel mnogo stroškov, a sedaj se brani grof Dillon, ki ga je najel, plačati mu zasluženo plačilo. Mirovni sodeč je obsodil Ddlona. da mora plakati tožniku 30 frankov, ker je spozual, da je njegova zahteva nekoliko pretirana. Gladstonovci so pridobili zopet jeden mandat za aiigle&ko dolenjo zbornico. V Rochestru zmagal je liberalec Hugessen z 1665 proti 1580 glasovom. Dosediij je ta kraj zastopal konservativec Hallet Ta volitev je nov dokaz, da upliv liberalcev Be vek^a mej narodom. Domače stvari. — (Deželni glavar g. dr. Poki u kar) dobil je iz Novegamesta ta-le telegram: Danes novo konstituirani mestni odbor je jednoglasno Vašemu blagorodju in vsem drugim velečastitim slovenskim državnim poslancem iskreno zahvalo votiral za krepko in možato postopanje in zagovarjanje posebno dolenjskih interesov v državnem zboru. Dr. P o z n i k , župan. — (Naš rojak g. profesor J. Francelj v Varaždinu) je poslal g. dr. Vošnjaku tri delnice „Narodne tiskarne" s sledečim pismom : „Zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača, biljam ti torej tri svoje delnice „Narodne tiskarne". Dve darujem za zgradbo „N a r o d n ega doma" v belej Ljubljani, jedno pa društvu sv. Cirila in Metoda." — Slava vrlemu rojaku in hvala za veledušni dar! — (Odbor za Vilharjev spomenik.) Vrla domoljubkinja gospodična KI. Železnik v Ljubljani uročila nam je znatno svoto 44 gld. 60 kr., katero je nabrala v svoji gorečnosti za naš lepi namen med raznimi slovenskimi rodoljubi. Z veseljem zabelježimo ta vse hvale vredni čin ter njej izrekamo javnim potom najtoplejo zahvalo z gorko nado, da bode marljivo njeno delovanje spodbudilo tudi naše rojakinje po Notranjskem k enakemu činu, kar bode gotovo le dokaz narodne zavednosti našega ženstva. — („Brusa") izšla je danes 8. številka z izredno obiiim gradivom in 8 izvirnimi, krasnimi slikami. Izmej vsebine omenjamo člankov: „Dom in Svet." — „Isterske brusi jadeM, dovtipno »Makrobiotikopismo „lz Abdere", katero je kakor velikonočna potvica s cibebi, napolnjeno z izvirnimi in duhovitimi epigrami, — in veliko množino raznega Šaljivega berila. — (Predstava v korist podpornemu društvu velikošolcev na Dunaj i.) Velikonočni ponedeljek dne 22. aprila 1889. I. V dvorani Ljubljanske čitalnice. 1. „l'rolog." Zložil A Funtek, govori gospica Jelica Kreinžarjeva. — 2. „Vdova in vdovec." Veseloigra v jednem dejanji. Poslovenil dr. Janez Bleivveis. — 3 „Žive podobe." S pojasnjujoči m tekstom A. Funtka, govori gospica Jelica Kreinžarjeva. a) Obljuba slovenskega naroda očetu Bleivveisu. b) Libuša prorokuje češko bodočnost niti prostora niti časa, zatorej le še nekoliko opazek. V rajsko dolino, ki je pred mnogimi stoletji razprostirala se ondu, kjer je sedaj Vrbsko jezero, ne sodijo take podobe, kakor so godec, Zala in Anka, ne sodijo pa tudi taki pogovori in samogo-vori, ker so preveč umetno zasukani in jim tu pa tam nedostaje blagodejno preprostosti in imajo deloma isto hibo, kakor nekateri v Tugomeru, da so — predolgi. Par besed, a krepkih, izražujočih položaj in duševni afekt, je bolje, nego še tako dolga deklamacija. Sicer pa drage volje priznavam, da je v „Godci" tudi mnogo krasot, bilo bi jih izvestno še več, da je pesnik delo svoje bolj pilil in da ni skoro preveč plodovit. A jedva je bil „Zlatoroga" poslal v svet, že je zložil celo vrsto priličnih in drugih pesmij, sedaj pa še „Godca". To je za moža, ki je z drugim delom preobložen, velemnogo, za pesnika preveč. Kar se tiče vnanje oblike, mora ae reči, da je lepa in elegantna, a cena pa je previsoka. Kakor „Stritarjevi spisi" in „Zlatorog", tako je tudi „Godec" predrag. 100 stranij pa 1 gld. 20 kr., to jV nad naše razmere. PfemiBlu. c) Pobratimstvo Čehov in Slovencev — Ustopnina: Sedeži prve vrste 1 gld., druge vrste 80 kr., tretje vrste 60 kr. — Ustopnina 50 kr. — Garnizonski in dijaški biljet 30 kr. — Sedeži se dobivajo vsak dan pri kustosu v čitalnični trafiki in zvečer pri hlagajnicil — B'agajnica se odpre ob 7. uri, — Začetek ob 71/« uri zvečer. — (Predstava v korist podpornemu društvu velikošolcev na Dunaj i.) Velikonočni ponedeljek se bliža, napočil bode dan, ki ga je posvetila bela Ljubljana v to, da priredi dan radosti svojim rojakom na Dunaji s tem, da jim pošlje v znamenje svoje ljubavi velikonočne piruhe. Vrli velikošolci naši bodo uzeli te piruhe in videli bodo, da imajo v domovini zaslombo, da je doma bratskih src, ki bijejo in čutijo za njih. Predstava ki jo priredi Ljubljana, na velikonočni ponedeljek v korist podpornemu društvu naših velikošolcev na Dunaji, obsega tri točke. Ne mislimo pisati že danes kritike, vender smemo omeniti, da nas veseli, ko vidimo, da se o takih dobrodelnih prilikah zopet pokažejo na površje javnega delovanja pržrtvo-valne moči, ki so se že priljubile našemu občinstvu, in da se k tem pridružijo še druge nove moči. Funtkov Prolog, v katerem pesnik v prvi vrsti povzdiguje dobrodelni moment predstave, go-govorila bode gospica Jelioa Kremžarjeva, in naše občinstvo bode tako imelo priliko spoznati novo, simpatično moč v javnem, narodnem delu. Veseloigro: „Udova in udovec", ki je prikup-Ijiva salonska igra, igrali bodo diletantje iz Ljubljanskih društvenih krogov. Izza več let bodemo imeli zopet priliko videti zaslužno diletantko gospo Valento-Brusovo, ki je prejšnje čase veliko delovala na našem odru. Radujmo se torej, da jo bodemo zopet videli in občudovali njo izvrstno moč. Gospica Anka Golja-ševa, ki bode zopet nastopila, dobro je znana našemu občinstvu, kajti ona sodeluje povsod, kjer se gre za dobrodelne namene, delovala je kot dile-tantka že pred par leti ter si s svojim ljubeznjivim igranjem pridobila naše simpatije. Uverjeni smo, da take znance na javnem odru bode tudi zdaj občinstvo rado videlo in živahno pozdravilo. Kar se tiče živih podob, pripovedujejo nam že naslovi, kaj predočujejo. V obče se take Žive podobe, če so še tako krasne, ne dajo opisati; kaj takega mora človek videti. — Namesto vojaške godbe igrala bodeta iz posebne prijaznosti čveteroročno na glasovirju gospica Kat. Sevnikova in nje učitelj gosp. Ohm vitez Janušovskv, in sicer pred Prologom: B I o d-kovo overturo k operi: V vodnjaku; pred I. podobo: Dvofakovo legendo op. 5i). I.; pred II. podobo: Zdenka Fibicha: Vesno, simfonični obraz; pred III. podobo: Antona Dvofaka: Slovanske plese op. 46. IV. — (Prvo zborovanje „zaveže slovenskih učiteljskih društev") dne 22. in 23. aprila 1889 v Ljubljani. Vspored: V ponedeljek dne 22. aprila. 1. Popoludne shajajo se gg. delegati v prostorih slov. učit. društva (sv. Jakoba trg št. 10). 2. Ob 4 uri ogleduje se Chittussi-jeva slika „Pogled na Prago". 3. Ob 6. uri zvečer zborovanje delegatov v mestni dvorani. 4. Po zborovanji „pevski večer" Čitalniških pevcev a sodelovanjem vojaške godbe v čitalnični restavraciji. Vtorek dne 23. aprila. 1. Ob 8. uri zajutrek v Švi-cariji. 2. Ob 10. uri glavno zborovanje v čitalnični dvorani. 3. Ob 2. uri popoludne banket v čitalnični restavraciji. (Couvert 1 gld.) 4. Ob 4. uri pohod deželnega muzeja „Rudolfinum". 5. Zvečer prosta zabava in poslovitev v gostilni „Evropa". — (Vabilo na „pevski večer,") kateri priredi Ljubljanske čitalnice pevski zbor 22. aprila 1889. leta v čitalničnej restavraciji gg. delegatom slov. učiteljskih društev na čast. Vspored: 1. Ko-pecky : „Potnica." — 2. Khomp : Ouvertura k ljudski igri: „Blejske žene." — 3.Nedved: „Zvezna", zbor. — 4. J. N. Kral: „Ljubkanje", valček. — 5. Kuhač: „Makedonec žalno pjeje", zbor. 6. Suppe : Reminiscence iz operete „Boccaccio". — 7. „0ve-terospev." — 8. Jos Krit: „Manolinke", polka. — 9. Jenko: „0 Vidovem", zbor. — 10. Leibold : „Pesenski venec", podpourri. — ll.Nedved: „Pom-lad in ljubezen", zbor. -- 12. Ivanovici: „Dunavski valček." — 13 # * * „Mafenka", zbor. — 14. Ipavec: „Domovina", pesen. — Začetek po kon-čanej predstavi, katera se vrši ta večer v dvorani čitalnični. Vstopnina za osobo 30 kr. Gg". delegati so ustopnine prosti. K tej veselici vabi najuljudneje I o d b o r. — (Chitussij e va slika „Praga".) Občinstvo opozarjamo na umotvor, ki je razstavljen v redutni dvorani in kakeršnega ni lahko videti v Ljubljani. Orjaška slika obsezajoča 20 m-, sega 8 krasnim okvirom do galerijske balustrade, in nam predstavlja stostclpno slovansko Prago tako živo in pristno, da bode o njej vsakdo, ki je že bil v češki prestolnici, osvežil svoje: spomine, kdor pa še ni bil ondu, dobi pravi pojem o slavnem mestu ob Veltavi, kjer je vsak kamen zgodovinskega pomena. Slika je virtuozno delana in čim dalje jo gledaš, tem obilneje so krasote na njej. Uprav majski vzduh zadet je z umetniško pristnostjo, luč, svetloba, pogojeni sta z umetniško vernostjo, skratka, kdor ima kaj čuta za umetnost, našel bode na tej sliki izrednega už tka. Pred sliko razprostrt je krasen ven^c, poklonjen slavnemu, včeraj v Ljubljano došlemu umetniku C h i t u s s i j u. Na trobojnih trakovih čita se napis: „Vitej nam"! in „Dobro došel" ! Temu pozdravu pridružujemo se tudi mi iz vsega srca, kličeč: Pozdravljen na slovenskih tleh! — (Pogled na Prago.) Pridržujoč si obširnejši opis te Chittussijeve pokrajinske slike za prihodnjo številko, opozarjamo še jedenkrat slavno občinstvo Ljubljansko, zlasti pa poznavatelje in če-stilce umetnosti slovanske, na ta dovršen umotvor po vsej Evropi slovečega slikarja-specijaliata v stroki pokrajinskega slikarstva. Ne samo zanimljiv predmet imenovane slike, katerega vsaj v podobi videti si želi vsak Slovan, temveč nje mojsterska koncepcija in strokovnjaško-vešče spojenje velemestne panorame s predražestno njeno okolico v harmonično celoto pokrajinske slike, iz katere veje zdrav in življenjapolen realizem in označljiv lokalni kolorit po vsem njenem prostranem obsežji — jednakoga slikarskega proizvoda naj ne opusti ogledati si nobeden zaveden, inteligenten Slovenec ! Nastopni Velikonočni prazniki so najugodnejša prilika za tak umetnijško-estetičen užitek. — (Iz obrtniških krogov) prejeli smo sledeči dopis. Zadnja beseda o mizarskem konsorciji. Ker nekateri gospodje, kakor nam priča včerajšnji odgovor urednika „Slovenca", nikakor nočejo razumeti, da smo obrtniki iz zgolj stvarnih razlogov obsojali one gg. mestne odbornike, ki so proti predlogu g. Kleina glasovali, hočemo stvar še jedenkrat razjasniti, da bodo iz-prevideli, da ni nikake zarote proti dubovacini v zvezi s to zadevo. G. Tonnies prevzel je neko opravo pri novi vojašnici v izdelovanje. Tukajšnji mizarji videli so pa v tem činu prestopek obrtne postave. Pritožili so se pri obrtnem uradu, ki je g, Tonniesa zaradi neopravičene izvršbe mizarskega obrta obsodil v globo 50 gld. SI. deželna vlada je na priziv g. Tonniesa potrdila to obsodbo; ki je bila za g. Tonniesa sicer majhnega pomena, ker je mej tem časom delo že izvršil. Da pa je protipostavno ravnal, priča nam njegova obsodba. To je tudi g. Tonnies izprevidel, in da se izmuza mej §§. obrtne postave, ki imajo namen po dokazu zmožnosti varovati malo obrtnijo, vaprejel je na delo nekega mizarja g. H. Ta pa je po postavi dobil obrtni patent za mizarstvo ia na podlagi tega uložil je g. Tonnies svoj ofert za delo v mestni šoli. Malim obrtnikom šlo je tedaj poleg zaslužka, tudi za princip. Nastalo je vprašanje, se li sme obrtna postava prestopati na tako oči viden način in zategadelj potegovali so se za mizarja tudi obrtniki, ki stojijo izven onega konzorcija. — Na tej podlagi stoječ, pričakovali smo s polnim prepričanjem, da bodejo oni gg. mestni odborniki, ki stojijo na tako zvanem konservativnem stališči glasovali, v zimslu našega načela, torej proti g. Tonniesu; — in verjemite nam, da bi vsi obrtniki brez izjeme izrekli naudušen o zahvalo tudi preč. gosp. duhovnikom, ako bi bili to storili. Nobena stvar nas torej ni toliko iznenadila, kakor omenjeno glasovanje, in izprevideli smo, da oni gospodje ali ne razumejo ali pa da nočejo razumeti našega stališča. Ker sta pa gg. Povše in dr. Vošnjak glasovala za male obrtnike, vender ne gre, da bi jih v zahvalo zato skušali prepoditi iz mestnega zbora. Ne iščite torej fautomov tam, kjer jih ni. Ne zavijajte stvari drugače, kakor je. Mogoče, da mizarski konsorcij ni povsem pametno postopal, a to ne ovrže našega principa. Na koga se pa smejo v bodoče v jednacih slučajih obrtniki zanašati, če Jl^^Dalje v priliki. "*^W? Priloga ^Slovenskemu Narodu" št, 92 20. aprila 1889. jih oni, ki bi imeli njih interese braniti, le plato-nično ljubijo. Mi ne pobiramo nobeni stranki kostanja iz žrjavice, vse trditve o tem so gola domišljija, in nam kažejo iz novega, za kako neizrečeno neumne imajo nekateri gospodje bore obrtnike. Upamo, da nas na dalje ne bote sumničili na tako podli način ; če pa nočete verjeti nam, ki nemarno nikakega razloga biti podlaga komur koli, potem si moremo le misliti, da vedoma stvar zavijate ; kar pa vsaj po naših nazorih ni pošteno niti krščansko. — (Iz kronike društva „Pravnika".) V zadnjih svojih sejah je društveni odbor svoje oko obrnil na § 2. odst. 6. društvenih pravil. Storil je velevažni ukrep, da društvo prej ko moči začne izdajati priročno zbirko zakonov v slovenskem jeziku. Dobil se je v ta namen že založnik in dobil se je tudi rokopis za I. zvezek, ki se je te dni staviti začel v „Narodni Tiskarni". Prvi zvezek bode obsegal kazenski zakon z vsemi poznejšnjimi in dodatnimi novelami in — kar je sosebno važno — z vsemi važnejšimi odločbami najvišjega sodišča. Priredil je te prevode, držeč se tesno oficijalnega besedila, kolikor ga je slovenskega, dr. Jakob Kavčič, c. kr. drž. pravd, substitut v Ljubljani. Že letos misli odbor, da bode za tem društvo izdalo v II. zvezku prevod kazensko-pravdnega reda, ki ga pripravlja isti odlični in trudoljubivi pisatelj. Od drugega znanega slovenskega pravdnika pa je odbor dobil prevod meničnega zakona, kateremu so tudi dodane odločbe najvišjega sodišča. Tako upa odbor, da bode pomagano najnujnišim zahtevam prakse. Sklical je tudi društveni shod na 17. dan t. m., da o tem vprašanji, kakor tudi glede čitalnice, knjižnice itd. začuje dobrohotne nasvete p. n. društvenikov. — (Družba sv. Cirila in Metoda.) Rodoljubne dame v Gorici snujejo „žensko podružnico". Poroča se nam, da pooblaščenec skliče ustanovni zbor za belo nedeljo dne 28. aprila. Slava vrlim domorodkinjam na Goriškem, da so se pridružile svojim tržaškim in ilirsko-bistriškim zavednim sestram ! — Velikonočni ponedeljek dne 22. aprila zboruje z običajnim vspo-redom podrnčnica v Slovenjegradci na Štajerskem. — (Podružnica za „P 1 i b e r k in okolic o") bode imela 22. aprila, velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoludne v gostilni gosp. Ign. Miklavca v Šmihelu svoj letni občni zbor po temle dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Govor gosp. di. Jos. Somer-a. 3. Poročilo tajnika in blagajnika. 4. Poučni govor. 5. Razni govori in nasveti. — Po zborovanju: Petje in prosta zabava. — Prijazno vabi vse slovenske rodoljube k obilni ude[ežbi odbor. — („Podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico") napravi na Belo nedeljo, t. j. 28. aprila t. 1. shod v Loč ah pri Geomaterji z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnikov. 2. Poučen govor o živino-zdravstvu. 3. Deklamacije. 4. Poučen govor o potrebi slovenske in ver.ske šole in kak«) si jo moramo priboriti. 5. „Ali smem Slovenec biti ?" Prizor. 6. Nasveti in predlogi. 7. Domača zabava. Razni govori in petje Loških pevcev. Vsi častiti udi in oni, ki hočejo k naši družbi pristopiti, vabijo se najuljudnejše, da se ud.-ležijo tega shoda v prav velikem številu. Začetek ob 3. uri popoludne. Načel niš t vo. — (Oddelek 5 0 pr i si 1 jence v) pojde po praznikih iz Ljubljanske prisilne delavnice na Je-Benice na Gorenjskem, kjer bode pomagal pri preložitvi državne ceste in zgradbi železničnega tira od državne železnice do novih fužin kranjske obrtne družbe, katera zida pri Savi nove plavže za 500000 gld. Drugi oddelek 20 mož je že odšel v Turjuk, kjer dela cesto v grof Auerspergovih gozdih. — (V L1 o y d O v e m arzenalu v Trstu( je včeraj 1300 delavcev prišlo na delo, strajk je torej končan. — (Z Dunaja) prejeli smo od odbora podpornega društva za slovenske visokošolce sledeče poročilo: Društvo še ne obstoji pol leta, pa že šteje 80 udov: 10 ustanovnikov in 64 rednih udov, podpornikov in dobrotnikov. Vsega skupaj je društvo prejelo 1127 gld. Glavnica znaša 815 gld. ter je naložena v dveh Dunajskih hranilnicah. Razdelilo se je 244 gld. Društvo ima tudi srečko Ru-dolfove ustanove, ki so jo 1. 1884 kupili Dunajski Slovenci ter jo podarili podpornemu društvu. Ustanovne stroške, koleke, tiskovine, poštne znamke i. t. d. poravnal je odbor z 28 gld. iz svojega. — Od slovenskih pokrajin pristopilo je največ udov iz Kranjske, namreč 8 ustanovnikov in 18 podpornikov, skupaj 26 udov s svoto 481 gld. in sicer iz Ljubljane 8 udov: 2 ustanovnika in 6 podpornikov s 136 gld.; iz Kranja 2 us tanovnika, 5 podpornikov in 4 dobrotniki, skupaj 11 udov s 130 gld.; iz Radovljice 2 ustanovnika s 100 gld.; iz Vipave 1 ustanovnik s 50 gld.; z Vrhnike 1 ustanovnik s 50 gld.; iz Idrije, Litije, Škofjeloke po 1 podpornik a 5 gld. — Za Kranjsko pride Štajerska z 9 udi s 103 gld. in sicer: iz Gornjega grada 1 ustanovnik s 50 gld. 1 podpornik s 5 gld. skupaj s 55 gld.; iz Celja 3 podporniki s 30 gld.; z Vranskega 1 podpornik s 5 gld.: iz Blanice 2 podpornika z 10 gld.; iz Dol. Hrastnika 1 dobrotnik s 3 gld. — Tudi iz Koroške pristopilo je 5 udov z 18 gld. in sicer iz Špitala, Dholce, Švabeka, Vogrič. Iz Zagreba pristopil je 1 podp. s 5 gld. Največ udov šteje društvo na Nižjem Avstrijskem oziroma na Dunaj i in sicer 7 ustanovnikov in 32 druzih udov skupaj torej 39 udov, ki so uplačali 520 gld. Dunaju pripada 6 ustanovnikov in 32 udov s 467 gld. Dun. Nov. mestu 1 ustanovnik s 50 gld. — Na 26 prošenj bilo je razdeljenih 244 gld. Prosilci so iz Goriške, Koroške, Kranjske in Štajerske, največ juristov a tudi mnogo medicincev, filozofov in živinozdravnikov. V meseci marci prišel se je odboru zahvalit koroški Slovenec, ki je ravno dovršil svoje študije, trdeč, da se ima le podpornemu društvu z a h v al i t i, da j e mogel končati svoje nauke, ker ga je ono v najvažnišem času gmotno podpiralo. Večno če biti za to hvaležen. Obljubil je naseliti se v svoji domovini ter zvesto delovati za svoj narod. — Odbor podpornega društvaprosi uljudno za daljno pomoč iz domovine in da bi poverjeništvo blagovolili prevzeti posebno oni, ki so jedenkrat na Dunaji študirali. Naslov blagajnikov : Gosp. R. Pukel, \Vien VII. Zieglergasse 65. — (Letno poročilo o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu.) Vodstvo šole na Grmu je spisalo obširno poročilo za šolsko in gospodarsko leto 1887/88, katero je ravnokar objavljeno na ukaz dež odbora. V poročilu se opisuje I. Kronika šole na Grmu, iz katere poizvemo, da sestoji sedanje šolsko posestvo iz 94 or. 114 □ sežnjev zemljišč. Za nakup in adaptacije jo dežela potrosila 62.000 gld., a dobila 25.000 gld. izredne državne podpore. II. Poročilo o šoli z učnim redom. III. Gospodarstvo. IV. Stavbe. Priložen je statut s programom šole in hišni red za učence, dalje poučni spis vodje g. R. Dolenca: „Požlahtnitev zelenečih ameriških trt". Jako lepo izdelana je slika, katera predstavlja šolo na Grmu z okolico. Pridejan je tudi načrt šolskega zemljišča, na katerem so zaznamovane različne kulture, ki se tam goje. Poročilo kaže o lepem napredku tega učnega zavoda, na katerega sme ponosna biti kranj -ska dežela. Da tudi Dolenjci spoznavajo veliko korist te šole, kaže naraščajoče število učencev. — (Plače za nove okrožne zdravnike na Kranjskem) bo po zakonu razvrščene na tri razrede, to je po 600, 700 in 800 gld. Od teh spada pod najvišji razred 20%, pod ostala dva razreda pa po 40 odstotkov. Deželni odbor je dogovorno z deželno vlado uvrstil v 1. razred 7, v ostala dva razreda po 15 služeb. V prvi razred s plačo letnih 800 gld. spadajo: 1. Železnike v Loškem okraju, 2 Kranjska gora, 3. Bohinjska Bistrica, 4. Šmarje v Ljubljanskem okraji, 5. Lož, 6. Črnomelj, 7 Kočevska Reka; v drugi razred s 700 gld. plače: 8. Cerklje v Kranjskem okraji, 9. Senožeče, 10. Velike Lašče, 11. Višnjagora (oziroma Šent Vid), 12. Cerknica, 13. Idrija, 14. Mokronog, 15. Žužemperk, 16. Trebnje, 17. Metlika, 18. Raka v Krškem okraji, 19. Ilirska Bistrica, 20. Vipava, 21. Kostanjevica, 22. Planina v Logaškem okraji; v tretji razred s 600 gld. plače: 23. Postojina, 24. Radeče, 25. Krauj, 26. Škofja Loka, 27. Tržič, 28. Vrhnika, 29. Litija, 30. Radovljica, 31. Kamnik, 32. Brdo, 33. Bled, 34. Kočevje, 35. Ribnica, 36. Ljubljana, 37. Rudolfovo. Službe okrožnih zdravnikov bodo še tekom t. m. razpisane. — (Podporno društvo za nabavo gasilnega orodja.) Leta 1888. uplačale so požarne zavarovalnice, delujoče na Kranjskem, v po-žaruostražni zaklad vkupe 5033 gld 11 kr., in sicer: 1. Avstrijski Phoenix na Dunaji 267 gld. 5 kr., 3. Dunajsko zavarovalno društvo 130 gld. 49 kr. 3. Azienda 221 gld. 12 kr., 4. Dunav 60 gld. 26 kr. 5. Društvo za zavarovanje rudnikov strojskih in kovinskih tvornic 8 gld. 63 kr., 6. North British and Mercantile 248 gld. 63 kr., 7. Riunione adriatica di sicurta 364 goldinarjev 49 kr., 8. Assecurazioni Generali 354 goldinarjev 67 kr., 9. Fonciere 245 gold. 67 kr., 10 Ogersko - francosko zavarovalno društvo 164 gld. 50 kr. 11. Slavija 1090 gld. 74 kr. 12. Concordia 203 gld. 69 kr., 13 Lipska zavarovalnica 55 kr. 14. Uzajernna zavarovalna družba v Gradci 1672 kr. 32 kr. Deželni odbor je dovolil v svoji zadnji seji v zmielu zakonskih določil požarnim stražam, oziroma občinam za gasilno orodje naslednje podpore iz požarnostražnega zaklada: 300 gld. za Ljubljano, po 200 gld. za Brdo, Kranj in Kamnik, 150 gld. za Tržič, 120 gld. za Bled, po 100 gld. za Cerknico, Črnomelj, Dolenjo VaB, Kočevje, Mokronog, Postojina, Šmarje, Šmartno pri Liti|i, Trebnje, Velike Lašice, Vrhniko, Cerklje pri Kranji, Črni Vrh, Litijo, Studenec, Spodnjo Šiško, Šent Vid nad Ljubljano, Železnike, Žužemperk, Velike Poljane in Žire, po 80 gld. za Begunje, Bizovik, Bohinjsko Bistrico, Borovnico, Dolenji Logatec, Domžale, Mirno Peč, Toplice, Veliki Otok, Vič, Stair Trg in Veliko Loko ; po 70 gld. za Planino in Radeče; po 60 gld. za Dob in Vrd; po 50 gld. za Horjul, Koprivnik, Preserje, Rakek, Srednjo Vas, Svetli Potok, Kapljo Vas, Trzin in Vogbe. Naslednjim požarnim stražam, oziroma občinam dovolile so se tudi na račun dohodkor 1889. I. te le podpore: 200 gld. za Brdo, po 150 gld. za Bled, Kamnik in Tržič, po 100 gld. za Škofjo Loko, Trebnje, Šent Vid pri Zatičini, Višnjo Goro, Črni Vrh, Kapljo Vas, Šent Vid nad Ljubljano, Železnike, Velike Poljano in Žire; po 80 gld. za Bizovik, Planino in Radeče. — (Zbirka obrazcev za slovensko uradovanje pri sodiščih.) Sestavil in izdal Anton Leveč, c. kr. sodni pristav v Ljubljani. 1. Obrazci k občnemu sodnemu redu. I. zvezek. V Ljubljani 1889. Natisnila „Narodna Tiskarna". Založil pisatelj. Omenjamo za danes le, da je trudoljubivi gosp. Leveč pripravil slovenskim pravnikom prelepe velikonočne piruhe. Razložen je po njem v slovenski knjigi na jako obširen način občni sodni red v praktičnih vzgledih; a tu niso izpuščene, kakor je to navada v mnogih takih knjigah, težje partije, nego gospod pisatelj gre po redu §§. in uprizoruje vse, kar je za prakso važnega. Zbirka šteje 264 obrazcev in blizo 10 pol, — že ta I. zvezek občnega sodnega reda je torej skoraj toliko obširen, kakor znana Friih\valdova knjiga za vsa postopanja skupaj. V vsakem obrazci skoraj pripoveduje nam g. pisatelj kak drug dogodek, vodi nas od sodišča do sodišča po vsem Slovenskem; to dvoje in pa, ker uporablja pri vsakem sodišči imena dotičnega kraja, da uči pravilno pisavo, stori knjigo tudi prijetno. Ker je delo tudi glede splošnega jezika in terminov vzgledno, kar bodemo pa še le prihodnjič natančneje ocenili, — naj nikdo ne zamudi omisliti si to z velikim trudom sestavljeno zbirko. — Knjiga velja 1 gld. 40 kr., po pošti 1 gld. 50 kr. in se dobiva pri pisatelji samem. — (V odbor »Delavskega podpornega društva" v Trstu) bili so v občnem zboru dne 14. t. m. voljeni: I. Moški oddelek: Predsednik: Mandić Mate; tajnika: Kalister Veko-slav, Polič Franjo; denarničar; Schmidt Dragotin; odbor: Živic V. Matija, Hrast Anton, Gorup Jakob, Perhavc Jakob, ViličiČ Hinko, Jereb Gregor, Žitko Franjo, Prele Štefan, Jeršek Franjo, Lovišček Franjo, Fabjan Franjo, Krapeš Ivan, Čarga Franjo, Lotrič Gregor, Krečič Andrej, Stare Franjo, Drašček Janko, Prelc Josip. Namestniki: Kljun Anton, Vertovec Andrej, Hrovatiu Miha, Rustija Anton, Schos Rudolf, Rebula Andrej. Pregledovalci računov : Pitamic Ivan Kosovel Valentin, Mikota Julij. Nadzorniki: Primožič Franjo, Segala Anton, Šnebel Jakob, Presen Miha, Pipa Ivan, Ilinčič Franjo, Leveč Ivan, Vihte-lič Jakob, Laščak Josip, Zgajner Ivan, Loncler Miroslav, Kopeček Ivan, Švagelj Andrej, Perhavc Ant., Indihar Franjo, Žnidaršič Josip, Smerdu Anton, Besednjak Ivan, Cevna Ivan, Pegan Josip, Milic Ivan, Skočjer Josip, Gomizel Franjo, Cigoj Franjo, Ver-vajs Anton, Hajpel Josip, Fakin Josip, Zega Davorin, Frank Ivan, Samec Matija, Hlad Josip, Žejen Anton, Volk Ivan, Kodrič Dragotin, Spilar Ivan, Pegan Anton, Sluga Anton, Černi^oj Lovro, Ilerva-tin Luka, Skamperle Anton. — II. Ženski oddelek: Odbor: Schmidt Marija, Bartelj Etna, Pahor Marija, Majcen Margareta, Metlikovič Terezija, Jeržek Marija, Kronawetter UrSula, Rothel Josipina, Kumar Ana; namestnice: Mikota Marija, Berne Emilija, Fabjan Virginija, Hvala Marija; pregledovalki računov: Polic Marija, VVinkler Elvira; nadzornice: Anderlič Ana, Nabergoj Marija, Kofou Franja, Cotić Katarina, Urh Marija, Knibal Frani a. — (Računski sklep hranilnega in posojilnega društva, registrovane zadruge z neomenjeno zavezo na Ptuji) za peto poslovno leto od 1. prosinca do 31. grudna 1888. Poročilo: Iz sledečih podatkov razviditi je napredek zadruge v petem upravnem letu : I. Zadrugi pristopilo je novih udov 442, izstopilo jih je 144, ostalo jih je koncem leta 1888 2005. II. Glavnih in upravnih deležev se je uplačalo 7.177 gld., izplačalo 2.270 gld., ostalo jih je koncem leta 1888 32.275 gld. 75 kr. III. Na obresti naložilo se je denarja 113.8K0 gld. »55 kr., izplačalo se je hranilnih ulog 70.096 gld. -Iti kr., ostalo je hranilnih ulog in ka-pitalizovanih obrestij koncem leta 1888 20!>.325 gld. 3 kr. IV. Posojil dalo se je novih za 140.567 gld. 29 kr., vrnilo se je posojil 79.890 gld. 23 kr., ostalo na dolgu koncem leta 1888 253.608 gld. 57 kr. V. Obresti se je plačalo od posojil 13.010 gld. 51 kr., na dolgu je ostalo obresti 763 gld. 9 kr. VI. Za dobre namene dalo se je 251 gld. VII. Dače in neposrednih pristojbin plačala je zadruga v minulem letu 924 gld. 40 kr. Vsled tega, in ker je obilo delo terjalo, da se je začasno dal tajniku pomagač, znižal se je čisti dobiček za zdatno svoto, VIII. Čisti dobiček, ki znaša 2.221 gld. 62 kr., ima se tako razdeliti: 1. izplača se 5 gld. od 100 gld. na deleže onih zadružnikov, ki niso ob jednem dolžniki, t. j. 90 gld. 2. za dobre namene prepusti se načelništvu na razpolago f>31 gld. 62 kr. 3. ostatek v znesku od 1.600 gld. pripiše se posebnemu rezervnemu fondu. Če se posebnemu rezervnemu fondu prejšnjih let v znesku 7.304 gld. 86 kr. prišteje zgoraj izkazani čisti dobiček z 1.600 gld., in ako se prišteje k temu Se splošni rezervni fond z vstopninami vred za leto 1888. v znesku od 4.286 gld, znašata oba fonda skupaj 13.190 gld. 86 kr. IX. Zgube zadruga v preteklem letu ni imela nobene. Promet znašal je 457.1*34 gld. 97 kr. Vsestransko zanimanje za mladi naš zavod, požrtovalnost zadružnikov in zaupnih mož povzdignili sta ga minolo leto zdatno. Daj Bog, da raste tudi v bodoče! — (Razpisano) je mesto zemljiškega knjigovodje pri okrajnem sodišči na Krškem. Prošnje do 4. maja. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 20. aprila. Ciga le umrl danes zarano. Bukurešt 20. aprila. „Independance Rouniaine" poudarja, da ker se Rusija bavi skon-solidovanjem svojih financ, ker je avstrijski cesar miroljuben in ker so avstrijsko-ruske razmere take, da se ni bati rušenja miru, bode ministerstvo Catargi prav mirno pečalo se z notranjimi reformami. Madrid 19. aprila. Velika, s smodnikom napoljnena petarda razletela se je danes na velikem altarji v stolni cerkvi v Valenciji. Cerkev bila polna ljudij. Nastala grozna prepla-šenost, vender raz ven nekoliko omedlevic, nobene nesreče. Altar razrušen. Zlodejci neznani. Kazne vesti. * (Kolera v Bri tiski Indiji.) Po urad nem poročilu došlem iz stolnic Britške Indije umrlo je za kolero letos februvarija meseca in sicer: v Bomba j i od 8. do 12. februvarija 5, od 12. do 19. februvarija 7, od 19. februvarija do 3. marcija 3; v K al k u t i od 2. do 9. februvarija 22, od 9. do 16 februvarija 22, od 16. do 23. februvarija 26; v Madrasu od 25. januvarija do 1. februvarija 16, od 1. do 8. februvarija 6, od 8. do 15. februvarija 9, od 15. do 22. februvarija 5, in v Ran-goonu do 15. februvarija 1, od 15. do 22 februvarija 3, torej vkupe 125 osob. tIiio^dN-Iuu upazoi nuj k. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Mol I-ovi „Seidlitz-prafiki" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavljenjo pospe-gujocim in želodec okrepčujočim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja }ih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-o ve preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(50-")) — (Pri nem ftki brzoparobroU z <1 voium vi jakomu), koji je bil potisnen na, morje v 1. d;m decembra meseca 1. 1888 in ima prevzvišeno ime nemške cesarice „Avgusta Viktorija", dovršen je bil zdaj popolnoma od Hamburško-američansko delniške družbe za poštno vožnjo po morji in odpluje v dan 9. maja 1. 1889 prvikrat po morji iz Hamburga v Novi Jork ob velikem slavij i. Ta parobrod ima stroj, broječ 12500 konjskih sil, zaradi tega more prebroditi 18 vozlov hitrosti v jedni uri, dospeti do svojega cilja v osmih dneh. Ta čudovito v ladjedelnici „Vulkan" v Stettinu iz-gotovljen brzoparobrod na dva vijaka (šravba) dolg je 460 Crevljev, širok 66 črevljev in gazi morje 24 angleških črev-ljev globoko, prostora ima za 1O00O ton, obseza dalje pet krovov, in sicer : promenadni, gorenji, glavni, med in orlog krov; zadnji štirji so iz jeklenih plošč in nepremočno zvarjeni. Daljo ima ta parobrod dva popolnem ločena stroja, koja gonita vsak zase poseben vijak (šraub). Ako bi so polomil kak stroj ali bodisi zgubil kak vijak (šraub) ali pohabila kaka nasadka ali držalo, to no izpostavlja ladije šo nobeni nevarnosti. Kotli nahajajo se v treh popolnem narazen ločenih nepremočnih oddelkih, kar podaja varnost, da morejo v slučaji, ko bi ladija nesrečno trčnila ob drugo — pripeti se navadno v pregraji med dvema kotlarna — kotli trotjega predela še vedno zadosti hlapa imeti na razpolaganje. Ta parobrod razpredeljnje 11 do gorenjega krova presežnih železnih prečnih sten v 12 nepremččne oddelke, koji vzmogočijo parobrod, kar zmora človeška izumba in previdnost, da se ne potopi. Dalje ima dvojno dno, da mora celo, ko bi se parobrod usel ali naletel na skalino in bi vsled tega bilo prebito vnanjo dno, vonder ladija še daljo pluti, vsled notranjega dna. Vsi prostori na ladij i imajo električno osvetljavo, kojo pripravljata dva posebna stroja. Prostori, ki so za uporabo potujočim, vpravljeni so z največjo neprokosljivo eleganco. Veliki zračni jedilni saloni ločeni so od spalnih kajit v vrhnem krovu. Kajite same so precej visoke, da se mogo izvrstno prozračevati, sploh so pa jako elegantne in pripravne. Vsled razmerne velikosti in jako prihladno ureditve ima ta parobrod za naj menj 1600 potovalcev v medkrovji (III. razred) povoljnoga prostora. Spalnice za potovalce III. razreda razdeljene so v ločeno kamrico uredjene jako prikladno in so prav snažne. Hrana za potovalce je, kot priznano, izvrstna in obila in obstoji na dan v treh gorkih in dveh preslednih obedih. Ta hitri parobrod na dva vijaka (šrauba) je last hamburško-američansko poštne vožnje družbe, ta je največji in prvi te vrste, ki ga ima sploh Nemčija in nje trgovinska mornarica, ter ga ne prekosi nobeni parobrod obstoječih družeb, kar se tiče hitrosti, varnosti in komforta. Več jed-nacih parobrodov priredili bodo kmalu za vožnjo po morji. Fresls-ašena slcoz:! 4:0 let! OAAA najslavnejših profesorjev in zdravnikov fiVrvy Evropo zapisujejo in priporočajo za vsakdanjo rabo le pristno c. kr. zobozdravnika ,v-2T -ti Anatherin ustno vodo v dvojno povekšanih steklenicah, kot radikalno sredstvo proti vsakemu zubobolju, vsakej bolezni ust in dlesna, katera, čo se rabi hkratn z dr. Popp-ovlm zobnim praskom ali zobno pasto, vodno ohrani zdrave in lepe zobe. Dr. Popp-a zobna plomba. (616—17) Dr. Fopp-a zeljišono milo za vsakovrstne izpuščaje, zlasti za k opcij i. Pre«l ponarejanjem ne v lastnem Interesu »vuri. Zaloge imajo vse lekarne, parfumerije in drognerije. ngS'-frT^j----le-STjj---- 3WK iJFBLjimi z?or ■stoji v I za vse leto gid. 4.SO; za poi ieta H I £ld. 2.30; za četrt leta gl' > Krompir, n • • • 1 2 07 Leča, : Grah, • 12 — n 13 — , Fižol, 11 — • Maslo, kgr. . — 94 i Mast, — 70 i Spe ii frišen n — M Špeh povojen, kgr. . Surovo msiBlo, „ Jajce, jeduo : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišauec...... Golob...... Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 □metr. „ mehka, 4 „ ifL-M — 70| I— !80j II— 2' «i 54 52 — 56 bi I S 50 !| 2 32 4 BO Meteorologično poročilo. J Caa opa- Stanje barometra zovanja v mm. _sj 'C 7. zjutraj 734 9 mm. C oj 2. popol. 7346 mm. oi 9. zvečer 737-8 mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-i« rin;i v mm. 0 2° C si. svz. 14-CU si. svz. 9-6° C brezv. megla jas. 0*00 mm. jas. I Pomladno zdravljenje. Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih unkcij, ki je nastalo po zimskom načinu življenja. V ta namen opozarjamo na GLAVNO SKLAD 18TB ,Bll§. ntijo I u ino kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za predzdravljenje za topi ice: Kitrlove vari, Marijine toplice, FrnnzeuNbu) cepilnik g] na lepo po pleskati i leseni plošči ^ ur ej e n a i n po p r a v n i z k i cen i. ^ Po soglasuej sodbi odličnih strokovnjakov koroški j« vrelec jakc jnko odlična zdravilna Btudeučnioa pri vratnih, že-I \ jubilant, SeleiilMirsrove ulice ši. :i. pri a. josibh i»ito»i:\c ~u. Za čas stavbe priporooa Mestni trg št. 10 trgOYM Z ŽGUllO Mestni trg st, 10 v velikem izboru iu pu zelo nizki ceni m okove za okna in vrata, štorju za štokodoranje, drat in cveke, sumokoluice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Romun cement, sklejni papir (I)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; >avno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe iii ventile in železne okove. (108—10) Za poljedeljstvo: ~WR Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi In plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfehier Gyps) za gnojenje polja. -c<> .TodiiiiA (:i|- ANTON OBREZA f^^j ha Ukmttr.j v jjtkBkrM. ulice 0. i, L" J priporoča okus.o m trdno narejene zimnice, modrece na pereNili, divane, stide, otomane, garniture /a salone, jcriilite Nobe in spalnice; dekoracije za sobe, itvorall6 in CiTkve. — Moje ticlu in hlago, katero rabim, je pripomnilo dobro ia brezhibno, kar go tovo priča moja razstava v Itiulolti nuni 11, in stoj i in z ozironi na nizke cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo moj iluBtrovani cenik in nzorce blaga, kar ra/.pošiljam zastonj in franko. Dne 6. maja t. I. ob 3. uri popoludne prodajo se na kolodvoru c. kr. državne železnice v Ljubljani v magacinu za blago * slani are ffltiee na dražbi. Vabijo se, kateri želd kupiti. Predsednik c. kr. železničnega obratnega urada: (287 —2) Najcenejši in najboljši vir za nakup je zaloga blaga " H) FILIP TICHO, BRNO Zelny trn 21 in Radna ulice 17. Blago za ženske obleke Najnovejše in najelegnntnejše za pomladno in letno sezono 100 cm. široko. 1 obleka = IO metrov Klel. 4.50. Krnsko sukno za moške obleke najboljše baze, najnovejši počrt, za celo moško obleko 310 Rumkrški oksford (pristno-barvast) v najfinejših izdelavah. 1 Los »O Dunaj, vatlov gld. i.BO. 1 najboljše bnže . . a gici. 6.SO. Sternberski kanevas (garantovano pristno barven) 1 vatel širok v vseh barvali, progast in križast 1 koti »0 llitnuj. vatlov nl«I. 5.—. Itiimburško tkalsko platno 1 5/4 široko, posebno za moško perilo pripravno 1 Kos »O »uuaj. vatlov gld, O..'Sil. Domače platno najboljše bazo, kompletno .'JO Dnu. vatlov 1 ko« s/4....., uiil. 5.50. SIFON 1 jako dobre baze, posebno pripraven za I mošk, žensko in otročje perilo, 90 cm. 1 široko, 1 kos :to Itn 11. vatlov, vrslo: n -M. I.50, 5.B0, 6.50, 7.80. Z>iis.koi srajco. iz dobrega sifona ali močnega platna, 8 širokimi čipkami. Kompletna velikost a kosov......Klydu („ Norddfutscber Lloyd" v Bremenu potrebuje za vožnjo v Ameriko niiui in jedini le 8 do 9 dnij. Da le pojasni, kako vrednost ima ta trditev, ki ima le namen, koga zapeljati, naj se objavi v pojasnilo sledeče dejstvo: Po nekom naznanilu, priieđiem v Rremen 28. dne marca 1889. je, bitri parnik omenjenega Lloyda odidi iz Bremena dne lil. marca lSHtt. in prišel v Ameriko dne 27. marca 1SHO., tor«tj je potreboval za to vožnjo IS d.n.ij, ne pa, kakor je iiiiiriiuii jeno. H «1» 1> dnij. Naj služi v boljšo pojasnilo, da ae ta čas vožnje tiče hitrega parnika gorenjema fJoyda ,.iii:itnt\\a" in da torej ni dvojbe, kdo da skuša zapeljati p. n. občinstvo. Poslednje za odgovor na anonco t dne 9» aprila 1889. (25u— 3) Andrej Jesernig. Prostovoljna javna dražba. Janez 1'elc, po domače I*ll«lnr, pro«laI bode svoje posestvo v Ribnici hiš. št. 69, obstoječe iz zidane, z opeko krite hite v jedno nadstropje, zidane, z opeko krite ledenico, zidanega bleva, kašice, skednju, velloega novega kozolca in druzih gospodarskih poslopij. — Hiša leži v Ribnilkem trgu tik c. kr. okraj-nega sodišča, ima velik lep vrt s kegljiščem, dve kleti za kislino in jedno veliko vinsko klet ter Je najbolj pripravna za gostilno. Pritlično so tri velike s() cm široko, I cela obleka 61 , metra le gld. 3. Jeden poskus zadostuje, da Be preverite o izvrstni kakovosti tega blaga, ki se lahko pere. Brnsko sukno se razpošilja po čudovito nizkih cenah, in sicer : le > jako fino obleko gld. 3.50 H &.~ „ 6.— „ 7.80 „ 8.60 „ 9.— „ 9.B0 „ 10.50 „ 12.50 „ 14.— gld. 16—20 za najfinejšo obleko Xajizvrstneje Brnsko blago za suknje: 210 m za ogrtač.....gld. 6,30 2-10 „ „ fini ogrtač .... „ 8.40 2'10 „ najfinejši ogrtač . . ,, 12.60 1 kos francoski pi(|ue-gilet . . „ 1.60 1 „ „ „ „ (sport) „ 2.60 Črni peruvienes in doskins za salonske obleke 3 25 m za gld. 10 in več. Pri naročbah nzorcev naj se pove, kake vrste se žele. Brno, Zelnv trli 13. Pošlje ae le proti predpošlljatvi zneska aH proti povzetju. Uzorci zastonj in franko. (146—8) Krojaške karte nzorcev nefrankovanc. Tatentcvane Strakosch-Bcner jeve stroje za pranje in munge priporoča (57-14) ALEXANDER HERZOG Dunaj, tirata«, Brihntntmn 6. Katalogi zastonj in franko. !!Tega še nikoli ni kilo!! I zvezek šagren-kozlovine av.v. gl. 6 50 in več VHiikHvrstiie usnje in k tem pripadajoče utvari, dobe se po najnižji ceni pri Juliji Irloises-u v Ljubljani, Židovske nlice štev. 5, v Varaždinu, Frančiškanski trg Stev. 48. Vnanja naročila izvrše se po pošti ali železnici najhitrejše proti povzetju, ""^tj (219_5) V Ljubljani, dne 30. januvarja 1889. Gospodu Franu Detter-ji v Ljubljani! Blagajnica št. 5 firme F. VVertheim & Comp. na Dunaji, katero sem kupil pred 7 leti pri vas, se je pokazala pri požaru v noči mej 25. in 26. dnem t. m. v prodajalnici, ko je gorel špirit, petrolej, olje, slador itd. itd., — tako dobro, da moram ta svetovnoznani fabrikat zaradi dobrote in zanesljivosti vsakemu priporočati, Opomniti moram, da vzlic strašanskej vročini, katerej je bila izpostavljena blagajnica od vseh stranij, ni bila njena vsebina prav nič poškodovana. Z velespoštovanjem J. Schlaffer 1. r. -~--- NB. Koliko imetja je vsako uro v nevarnosti, ker se ne omisli taka blagajnica v krogib, kateri bi jo že davno imeti morali, mislim, da niti praviti treba ni; požari, tatovi in ulomi bili so od nekdaj in botlo tudi v bodoče. Komur je lastnina sveta, obrne naj se, kakor hitro je mogoče, na mene, bodi si osobno ali pa pismeno, kajti vedno imam zadostno izber tacih blagajnic, ki jih prodajam po najnižjih tovarniških cenah. Z velespoštovanjem udani (71-2) Fran Detter v Ljubljani, nasproti železnemu mostu. Me zameiiiti z Il« čna naročila k« lir««o v gostilni in čez ulico. (300—1) Z velespoštovanjem Lujiza Schunko. 500 xx*ax!fa v aslatm, če Grolioh-ova obrazna oreme Crčrae Orulicb) ne oiipruvi vseh nećistnstij kožu, kakor: pegi otrre, okorelosti itd. ter nHredi polti svetlo belo in mladinsko ciste. — Ni nikako barvilo (SchminkeV — Cena 60 kr. — Glavno razpošilistlnieo ima J. Orollon v Brnu (Moravsko'. — V LJubljani bon /»logo Ed. Mahr, parfumer. (652—H) I" Uzorci n a vse krajo franko ! Sukno po tovarniških cenah, od najcenejše do najlincjšc baze. Meter po I gld. in več do najfinejše baze za pomladna in letno potrebo. Odrezki se dajo ceneje ne£o kjerkoli drugod, in sicer: Mtr. 3-10, za celo obleko , 310, „ 3 10, ■ 2-10, a 2'10- ■ 2-10, , 210, (117 -■») gld. 3 30 „ 660 n 7.50 gld. 9.60—14.— gld. 3.60 „ 6-„ 7.40 - 9.60 fino „ n jako fino „ „ najfinejše cel ogrtač n n fino „ „ jako fino n „ najfinejše Črno sukno za salonske obleke po gld. 7.60 in več. Letno grebenasto sukno, ki se sme prati, po 3 gld. in več Piquet-gilets po 50 kr. in več. Sukno vsake vrste ceneje kakor kjer koli pošilja Zaloga c. kr. pr. tovarn za sukno in moderno blago Morica Schvvarca v Svitavi (Zwittau). Goapoiom krojačem knjige vzorcev pošilja frankovane. Dobra knjiga. „ , . . . Navodi poalnne knjige si» sicer kratki iu jedernati, pa kar nalaSč za praktično porabo; ter so moji rodbini pri različnih boleznih izvrstno pomagali". — Tako in jednako glasć se zahvale, ki dohajajo skoro Blednji dan Richter-jevi zalogi, ker se je knjiga s podobami „Der Krankentreund"* razposlala. Kakor knjigi dodana izveBtja srečno ozdravljenih dokazujejo, so ozdraveli, če bo se ravnali po tej knjigi, celo taki, ^i bo že bili izgubili vaako upanje. Knjiga, v kateri so zapisani uspehi skušenj, zaslužuje resne pozornosti. Nikdo naj nikar ne zamudi po dopisnici pri Kichter-jevi založbi v Lipslji ali v Novem Jorkn, 320 Broad-way, zahtevati 936. natis knjige „Der Kranken-freund". Pošlje se brez troškov. (805—10) Proti ognju varno železne kasete, ki se dnjo l vijaki pritrditi, kakor tudi nove. Brnsko sukno za elegantne pmlatake in V odrczklti po H* 10 m, to je po 4 Dunajsko vatle vsak odrozek, kateri stanu Kl iz lino gl«l. «1.— iz fiiiejši) Kiti- T.75 iz jako fino 10.50 iz najfinejše pristne ovčje -volne. Nadalje blag(» za ogrtače, » svilo pretkano grebenasto sukno, letni lodeu, blago za livreje, blago iz sukanca, ki »e sme prati, fino in najfinejše črno Biikno za aalonoke obleko i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzet|n zneska kot reelna in solidna dobro znana (106—90) zalega SM^na SIEGEL-IMHOF v BRNU. Izjava: Vsak odiezok jo 8*10 »» dohj in VM cm širok, torej zadostuje za cel-» moško obleko. Tudi se pošlje vsacuga blaga toliko motrov, kolikor kdo želi. Jamči se, d h se poSljo ravno tako blago, kakor se izbere uzorec. ^^^H Uzorci k»stwn| In franku. IZIZZZ 4 Na najnovejši in najboljši način uiiK'tne 825- -41 ustavlja brez. voskih bolečin ter opravlja plombo-*» vanju in vso Mbn« opcrMlje« — oddtramije '1 sobne bolečine z usmrtenjem živca ♦ zobozdravnik A. Paichel, • poleg Ehradsekotrs čevljarskega) mostu, I. nadstropje. Najstarejša, prva in največja c. kr. priv. «113—B) tovarna za ceientsko blago Perlmoos-ski portlandski cement. Kufsteinsko hidravlično apno, Schottwienski stukaturski gips, Schottvvienski alabaster-gips, cementske p I os e za tlak za uhodifiča, kuhinje, vestibule, hodnike itd., mramornate mozaik-plošče za vestibule, h od ni ko, kuhinje itd. itd. ravno tako vložene mramornate mozaik-plošče najfinejše zbrušene in tudi polirane, l> C* t 01 IO ^ J L11 J C? , hlevne naprave, kanalni žlebovi, naprave pis-soirov, ograje vodnjakov itd. itd. JOS. NEUMOlLER & COMP. Dunaj. \Vieden, Wienstras.se 3. Ceniki zastonj in franko. "*B*Qf CHOCOLAT MENIER Največja tovarna na svetu. s Častne diplome na vseh razstavah. ^ rrr:' ii Vsak dan se CHOCOLAT-MENIEE-a tiroda več nego 50.000 kilo. Dobiva ae v vseh holjšili prodajulnieah koloiiijalnega blag« in konditoriJHh. Pred ponarejanjem se svari !| m jako praktične za vso stanove itd. itd. so sledeče stvari: blagajnice varne proti ognju in vlomu, kasete, gepli, mlatilnice in rezilnice krme, vinske in sadne stiskalnice, grozdni obirači, trijeri in čistilnice, ročni mlini in mlini za debelo moko, sesalke, plugi, kopirne stiskalnice, stroji za rezanje mesa in za vrtanje, stroj za ropkanje turšice in stroji za rezanje repe, dalje šivalni stroji, otročji vozovi, perilni in ovijalni stroji (patent Strakosch & Boner) itd. itd. Te in druge predmete najboljšega izdelka ima vedno po jako nizkih tovarniških cenili v največ jej izberi v zalogi (296—i) 3T nasproti železnemu mostu, Stari trg št. 1 77 Sezija je z dne 1. aprila do konca oktobra. Krapinske toplioo na Hrvaškem, od Zagorjanske železniške postaje „Zubok-Kinpinskc toplice" jedno uro oddaljene. Do dne 1. jnnija in od septembra dalje stanovnina za 25 °/0 znižana. Mogočne akrotermc 30 do 3b° R. gorkote. Eminentna zdravilna moč pri protinu, trjranji po mifticnb in sklepih, ndotrpii, išiji, neuralgji, kožnih boleznih in ranah, kroničnoj Briphtovej bolezni itd. Veliki basini. posamične in banjske kopelji, potilnice. masaža, elektrika. Za vsako ugodnost je skrbljeno. Nizke cene. Zdravnik: dr. .losip \Veinjrerl. (301—1) C. kr l»ri> . kneza Aitersperga železniška tovarna S^f na Dvoru na Kranjskem ""^H priporoča se za zalaganje (217—9) komerčnega litega blaga«, i»< ■< i v velikej izberi, ognjIAć in OfCujla«nlh delov, kotlov v vsakorsnjej obliki in velikosti itd. itd., litega blaga xa stavbe: stebrov, oprijemačev, svctilnicnih stebrov' priprostih in olep&anih, palic za okrižja, celih držališč. polževih stopnic, strešnih oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., ruuulftkih priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fusln-Nkili nnprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, kle&č, Skrpcev, itd, »trojnih defov surovo litih in zlikanih, parnih M roj«-v do 50 konjskih sil, raHtllnjako v in pavilijonov iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, papirnirnib priprav«, ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, transmisijskih priprav: vratil, ploSČ za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, stenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strojev votlostolpnlc, odvajaj oc i li vododrinili strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, iugnlk delov, kakor tudi pi'iprav za parne in vodne žage in posamičnih cirkn|arnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiNkalniee : hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vodom, kopirnih stiskalnic, itd , železa v palicah in osi) iz kovanega pretopljenega W Vprašanja glede oen se hitro odgovore. ~*a Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo! Olivne stiskalnice in olivni mlini I najnoveje kon-Vinskc in Na«lne si isk al nice ; strukcije v raz- l.ro^dni mlini in sadni milni nih velikostih. Mlatilnice, čistilnice, gepli, robkaluice za turšico, sejaluice, pluge itd. Priprave za sušenje sadja in zelenjave. Rezilnice za krmo v največji izberi, izvrstno narejene, po najnižji tovarniški ceni. IG. HELLER, NAMEN, Praterstrasse Nr. 78. Katalogi in vsakeršna pojasnila na zabtevanje zastonj in frank«. (120-5) Prokupcem najugodnejši pogoji. — Sposobni zastopniki se iščejo in dobro plačajo. Št. 588C. Volitveni razpis. (28G—3) V zmislu §. 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se daje na znanje, da bodo letošnje dopolnitvene volitve občinskega sveta vršile kakor običajno v llMVSlni dvorani in da bode volil: dne £3. aprila III. volilni razred, dne 35. aprila II. volilni razred, dne 37. aprila I. volilni razred, vsak od do 13. ure dopoludne. Če bo treba ožje volitve, vršila se bode v dan po prvi volitvi, t. j. dnš 24., oziroma 26. in 28. aprila tudi dopoludne od 8. do 12. ure v mestni dvorani. Izstopijo letos sledeči gospodje občinski svetovalci, in sicer izmed izvoljenih: a) od III. volilnega razreda: Klein Anton, Dr. Gregorič Vinko; b) od II. volilnega razreda: c) od I. volilnega razreda: Povše Fran, Rozman Ivan, Dr. Vošnjak Josip. Prof. Zupan Tomo; Dr. Mosche Alfons, Murnik Ivan, Pakič Miha, Ravnikar Franc. Voliti bode torej III. volilnemu razredu 2 člana, II. in I. volilnemu razredu pa po 4 člane občinskega svćta. Ostanejo pa člani mestnega zastopa še naslednji gospodje: PetrlcJt: Vas«, I»r. Ntare Josip, I>r. Tavčar Ivan, Benedikt Josip, I>r. vitez Bleiweis-Tr«tenl šl*. i liarnl. Dolenec Oroslav, Oogola Fran, Orasselll Peter, Hranky Iv. Vladimir. Hribar Ivan, Kafzel Peregrlu, NJeman Henrik, Nolli Srečko. Toraek Josip. To niši«- Ivan, Valentiiičlć Ignacij, Velkovrli Ivan, Zitterer di časa Cavalchina Hat. vitez, Žagar Karol, Žcleznlkur Ivan. V Ljubljani, dne 8. aprila 1889. Smrekovo seme kilo po 85 kr., Jelkovo seme kilo po 25 kr., Bekove rozge za sajenje tisoč po 1 gld. 5Q kr. priporoča, dokler jih kaj ima za prodaj, Leo grofa Auersperga gozdarija v ITamršlu (Hammerstiel), pošta Studenec pri Ljubljani. (288-2) Marijin trg št. 1, glavni agent za potovanje, priporoča vozne karte s polno garancijo za potovanje 2^£ BIHO z novim največjim in prvim nemškim brzo parobrodom z dvojnim Vijakom (Scliraube) „Hamburg-Amerlkanske parobrodne družbo" za je lino cesarsko nemško nepretrgano postno vožnjo po najnižji oenl in z Izvrstno postrežbo, s prosto, obilo in tečno hrano na parobrodu. Brzovožnja od Hamburga do Amerike 8 dnij, od Ljubljane do Amerike U dnij, cena celi vožnji v III. razredu gld. 81.—. (294—1) Javna zahvala. Dne 24. marcija t. 1. uničil je požar moja poslopja, katera imel sem zavarovana za gld. 600 pri „aziendi■', avsfro-francoski zavarovalnici na Dunaji. Ker je to društvo jako hitro škodo poizveclilo in mi vso zavarovano svoto brez odbitka izplačalo, čutim dolžnost, da se „Aziendi", oziroma gospodu Josipu Pro-senc n, glavnemu zastopniku „Aziende" v Ljubljani, za to solidno postopanje javnim potom zahvalim, ter ljudstvu to zavarovalnico prav toplo priporočam. Na Suhi 8. aprila 1889. Janez Golčič, (292) podpisal Deissinger m. p. Župan: Grasselli. Najboljše sredstvo proti vsem mrčesom, upliva s čudovito silo ter prežene hitro in gotovo vse mrčese, da od njih ne ostane niti sleda. Popolnem uniči stenice in bolite. Temeljito prežene surke in njih zalego Iz kuhinj. Prežene takoj mole. Hitro nas osvobodi sitnih muh. Varuje domače živali iu rastline mreesov iu zaradi njih nastalih boleznij. Popolnem prežene uši na glavi Itd. mF~~ Pazi naj se dobro: Kar se v samem papirji prodn|a, ni prava Zacherlova specijaliteta. JJZIS (222—2) Samo v originalnih steklenicah dobiva se pristen in po ceni v : J. ZACHERL, Dunaj, I., GoldscUmledgasae 2. glavni zalogi LJubljana; Mihael Kastner. Jan. Luckmann. Viktor Schiffer. Peter Lassnik. H. L. vVencel. Schussnig 4 "Wel)er. G. Earinger. Ivan Perdan Josip Terdina. Ubald pl. Trnkčczv. J. Klauer. Jeglič & Leskovic. Anton Krisper. Ivan Fabian. A. Miiller. Postojina: Skofjaloka: Borovnica: Kočevje: Vel.Lašičo: Fran Kogej. Karol Fabiani, lekar. Fran Verbič. Fran Krenn. Ivan Justin. Krško: Anton Jugovic. „ Fran Zesser. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Idriji Kranj: Loi: Litija: Tržič: Fran Kos. Fran Dolenc. Lekarna pri Sv. Trojici. Vilj. Killer. Fran Kovač. Ivana Wakoniga nasledniki. Friderik Raitharek. Gor.Logateo: Peter Hladnik. Radovljica: A. Roblek. Rudolfovo: Zagorje: Kamnik: Draga: Črnomelj i Vrbnik: Friderik Ilamann Dom. Rizzoli, lekar. J. Schink. Edmund Zangger. P. S. Turk. Andrej Lackner. A. Bučar. Naznanilo. Hranilno in posojilno društvo (posojilnica) na Ptuj i namesti takoj pomožnega uradnika z lopo pisavo, zmožnega slovenščine. Tak prosilec, ki je že služboval pri posojilnici ali pri kakem drugem denarnem zavodu, vešč knjigovodstva, ima prednost. — Ponudb« naj se pošlje načelulštvu. Na P t nji, dne 17. aprila 1889. Načelnikov namestnik: (295-1) Dr. Fr. Jurtela. ^w ^ j vi> \AS N«W" * Zobozdravnik Schweiger (178—10) stanuje hotel „Stadt Wienu, II. nadstropje štev. 23. Ordinira od */, 10. do »/a *• KJutri*j '» otl 2. do 5. ure popoludne. Ob nedeljah in praznikih od VjlO. do 1. ure. y^ \is njV m Semeia. Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, raznovrstne trave in sočivja prodaja po najnižji ceni in zanesljivo kaljivc PETER. LASSNIK V X_ij-a."iolja.ni. Poštna naročila se proti poštnemn povzetju hitro razpošiljajo. 'Vy (181—13) DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov V Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. Največja razpošiljalnica blaga J, & S. Kessler, Brno Ferdinandove ulice št. 7, (166-8> VfeasBf>oAmA S5B.»tonJ In irank«) usoroe in cenike tovarniška zaloga sukna. Grebenasto blago za letno obleko, katero so smo prati, najnovejši počrt, ostanek 6'/a ra, za celo moško obleko, gld. 3. Pravo angleško cheviot-blago, 310 m za celo moško obleko I gld. 8.50, II gld. 7.50, III gld. G. lilngo za ogrtače, v naj novejših modnih barvah, najfinejše bate, 2' 10 m za oell ogrtač gfld. 0. Dokler ne zmanjkal 1!ruski ostanki sukna, 8*10 m za celo moško obleko gld. 3 76. Moško modno blago. Žensko modno blago. Moške srajco iz Sifona, kretona, oksforda, najboljši izdelek 1 gld. 1.80, II gld. 1.20. Krlžasto ln progasto modno blago, 60 cm Široko, za ponoćne sukne in otročje obleke, 10 m Rld 8.60. Delavske srajoe iz oksforda, močne, dobre baze, 8 komade 11 gld. 1.40, I gld. 2. Joupon- ln trinltkasto blago v vseh modnih barvali I gld. 3.60, II gld. 2.80. Gade iz močnega platna, krepkega barhenta 1 gld. 2.50, II gld. 1.20 za komade. !! Prilični nakup !! Pristno barveno francosko zephir-blngo, 76 eni Široko, v prekrasnib barvah, 10 m, zdaj le gld. 3.60. Normalne reformske srajoe in gade za poletje, prijetne za noSo, pij6 pot, komad po gld. 2. Brokatno in Jaoquard- modno blago, 60 cm Široko, v vseh mogočih barvah, 10 ni gld. 3.60. 12 parov svilnatih kratkih nogo-Vlo ki pijo poti gld 1.20. Doris, najnovejše krlžasto modno blago, čista volna, 10 m, poprej gld. 10, sedaj samo gld. G 50, 1 potniški plaid, 3 50 m doltf, 1*80 m Širok, pravi angleški gld. 4.50. Nervy, 90 cm širok, v lepih progah in vseh modnih barvah v zalogi, 10 m lo gld. 4.60. 6 suknenih kap za moSke in dečke, moderne facone, gld. 1.80. Kašmir, dvojnošlrok, 6rn in barvast, 10 m gld. 4. Dežnik iz clotha gld. 1.50, ti sv;le gld. 3.50. Volneni atlas, dvojnošlrok, Orn in barvast. 10 m jild 6.60. 12 žepnih roboev za moške gld. 1.20, obrobljeni z barva- ; stimi krajci, za ženske 1 gld. Višnjevo tiskani kretoni, za LO m gld. 2.50. Zastori, pregrinjala (odetala) in preproge. j Letni Jersev-Jopidl elegantno se prilegajoči gladki gld. 2.60, tambourovani gld. 8. Platneno blago in tkanine, Kos — 29 vatlov. Jute-zastorl najnovejši počrt, kompleten, 2-barven gld, 2 8Q, 4-barven gld. 3.50. \ Jute-garnlturo, 2 posteljni odetali in 1 prt, najnovejši turški počrt, 2-barvene gld. 3.60, 4-bar-venc gld. 6. Ko a domačega platna, dobro baze 4/, gld. 4 .20, »/, 6.60, Kos King-tkanlne, najtežje iu najbolje vrsto, 20 vatlov, trajnejšo nego pravo platno, 4/, gld. 6.80, bU gld. 7.50. Prešito letno rouge-odetalo, kom- & pletno dolgo in široko, 1 komad gld. 3. * Jaquard Manllla-posobna preproga trajno baže gld. 4 60. Kos oksforda ln zephira, najnovejši uzorec II gld. 4.40, l gld. 6.50. Garnitura iz rlpsa, 2 posteljni odetali in 1 prt, najmodnejo a sestave barv gld. 3 5o! MF* Žensko perilo. ""^SK 6 ženskih srajc iz močnega platna z zobci gld. 3.26 z veznino gld. 6. Čipkasto blago za zastore, ™ najnovejši počrt. 100 cm široko, 1 cm S 25 kr. 1 3 ponoćno korzete, iz finega Sifona s fino vezenino I gld. 4 II gld. 1.80. Solučnik iz atlasa, S-črn in barvast, z najnovejšo modno pa- 8 lico, najraodnejSi po gld. 2, gld. 2.50, H gld. 3 komad. fj Razpošilja se po povzotji. Ne ugajajoče blago se nazaj vzame. § XXXXXXX±XXXXXXXXXHXXXXXXXXX g Zaloga blaga 5 X X X X X X $ X X X X X X X X X X i X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Zaloga blaga BERHEšRB f ICHO Zelny trli 18 BRIUO v lastnej hiši razpošilja po poštnem povzetji: (1155—7) Blago iz same volne dvojno široko, najtrajnejšo, za celo obleko, 10 metrov gld. tt.SO. Indijski Foule pol volna, dvoino široko, za culo obleko. 10 metrov gld. 5.—. Novost za ženske obleke moderno progasto blago v vseh barvah, dvojno široko, 10 metrov gld. H.—. Črni Terno saksonski fabrikat, dvojno široko, za celo obleko, 10 metrov gld. l.fSO. Krlžasto blago za obleko 00 cm. široko, — najnovejši počrt, 10 metrov gld. tt.50. Volnen Rips v vseh barvah, — 60 cm, široko, 10 metrov gld. ».SO. Trinitnik najboljšo baže, — 60 cm. širok, 10 metrov gld. 2.SO. Jaquard-blago 60 cm. široko, — najnovejši počrt, 10 metrov gld. 3.80. Francoski Voal 10 metrov, elegantna obleka za sprehode, ki se sme prati, gld. ».-. Moške srajce lastni izdelek, bole ali barvasto, — 1 komad Ia. gld. l.sii, I Iu. gld. 1.80. Ženske srajce iz sifona in platmi, s fino vezenino, 3 komadi gld. 2.50. Ženske srajce iz močnega platnu, s finimi robci, 6 komadov gld. 3. ti rs. Domače platno 1 kos 30 vatlov *lt . . . glđ.4.HO« 1 n 30 „ »/< • • • » King-tkanina it platno, 1 kos 30 vatlov, gld. «. 1 kos 30 vatlov, Ia.. . . gld. 5.SO, najboljše baže...... „ <;..">«►. It A. X K \ A N 1 kos 30 vutlov lil:). . . 1 „ 80 _ ruduč . . . . gld. I.sii. ... . Ji.sso. E*i*4B|n.trt kanevas 1 kun :i<) vutlov, lila ia riulou . . . gld. 41.—. ki se sme prati, dobre baže, 1 kos 30 vatlov gld. t.50. Angleški oksford najboljši in najbolj priporočljiv, 1 kos 30 vatlov gld. 4i.."»«». Garnitura iz ripsa obstoječa iz 2 posteljnih odetal in namiznega prta, s svilnenimi resami, gld. 4.-, Garnitura iz jute 2 posteljni odetali iu namizni prt z resami gld, 3.."»o. Jute-zastor turški uzorec, ves zastor stane gld. 2.»O. Ostanki holandskih posebnih preprog 10—12 metrov dolgi, 1 ostanek gld. S.OO. Letna o g r inj ala °/, dolga gld. l.BO. ■a Konjske žebrake mm najboljši izdolnk, 190 um. dolga, UIO cm. široka, gld. 1.541. Ces. rumena fijakarska žebraka 1 komad gld. B.50. H T^varBiška zalaga sukna Brnsko sukno 1 ostanek 3'10 metra obleko, gld za celo moško «•75. Modno sukno 310 metra, velefino, za celo moško obleko, gld. 8.—• Letno grebenasto blago ki se sme prati, 1 ostanek za celo moško obleko, 6'40 metra dolg, gld. :*.—. Brnsko modno sukno 1 ostanek 3" 10 metra dolg, za celo moško obleko, gld, .">.."»o. Sukno za ogrtače najfinejše baže, — za celi ogrtač, gld. S.- . Priložnost nakupiti si Brnske ostanke sukna 1 ostanek za celo moško obleko, 3-10 metra, gld. <8.SO. Uzorci zastonj in franko. Za dobro blago in točno pošiljatev se jamči. Elegantno oskrbljene karte uzoroev s 400 počrti gospodom krojaškim mojstrom nefrankovano. X X X X X X X X i x x x X X X X X X X X X i X X X i X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X $ X X nxnxxnxxxxxxxxxxxxxxxxxu*xx RAZPRODAJA! ~«Ž W RAZPRODAJA! v—di MARI!A T1RPN1K v?-di razprodaja po znižani ceni vezenine (slikarij ), galanterijsko blago. Ob jednem priporoča i266 3) volne, preje, vse snovi za šivanje in druga ročna dela, predtiskarijo in izdelovanje nogovic na stroj. Pravi zaklad za nesrečne žrtve skmrabe samega sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-8J S ^< Dra RetaH-i založni tvrdki ,, Verlags-Magazin It. F. I!i«»re.v v L i p s k e m (Saksonsko), Noumarkt 34" in v vsakej knjigarni. pod Tivolijern, v LattermannoTem drevoredu, v Ljubljani. Velikonočno nedeljo dne 21. aprila 1889: Velikonočni ponedeljek dne 22. aprila 1889: veliki galla paradni predstavi, obstoječi iz akrobatiko, balota in ekvilibristike ter hoje po visoki žični vrvi. Uovo I 3STovo! Vojaške vaje na visoki vrvi. — Umetni strelec na visoki vrvi. — Prenašanje moža po visoki vrvi. — Velikanske produkcije s stolom na visoki vrvi. Uotto! 3STovo! Gorenje Henzaeijsko produkcijo bode tavrlevftl na jako čudoviti DHoin ravnatelj J. St. ohsehneider ter bodo daleč prekosile vse, kar se je iv.vajalo do neduj UH visoki vrvi. Novo ! Novo 1 Prvi nastop predrznega zrakoplavca in zračnega gimnas^iKa 6. MERIGHI DALBA z njegovim velikanskim zrako-plavom ,.Ljubljana". Gospod Merlghl Dalba bode na trapecu, obešenim pod srakopla-viMii, izvajal največje umetnosti, in Hicer v visokosti 1600 metrov. — Ta produkcija, ki bodo ostala ucpozabljiva vsakemu, je gotovo najpgromnejše v zrakopiavstvu. WfW Zrukopliiv Me napolni v areni. 14-lk itiriisiitvani ol» 11. uri popoln->si bc za pomnilne v raz p ruti u j »nje, kjer So ni založbi. %) dom pisateljem, založnikom in si. občinstvu za vsakovrstno izvrSovanje tiska po najnovejšem okusu in najologantnejSi obliki v raznovrstnih barvah. V več jako krasnih barvah tiskane -.—■■ diplome zti častne občane in člano pa je dobiti samo v .NARODNI TISKARNI1. f zdel nje knjige, brošn-riee, časopise, letna poročila, prospekle, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne liste, mrtvaške liste, vizil nice. naslovnice, cenike, imenike, kuverte s linno. pobotnice, pravila, tabele za urade, itd., itd. Vedno v zalogi olira/ci za posojil n it i', sodiiijo i. d. Nt«rot-lli» n« txvi-Mii|e|o voito, I orno i ia liiim. 31 5. i i S i w 3 Nova koncesij onovana v Ljubljani. Slavni mestni magistrat v Ljubljani dal mi je dne 6. februvarija 1889. št. 21280 koncesijo osnovo tovarne za sodno vodo v Ljubljani v hiši št. 2 na Preširnovem trgu (lekarna pri „Zlatem orlu To naznanjajoč občinstvu, opomnim, da so bode v moji tovarni sodna voda na najskrbnejši najracijonelnejši način delala, in da se že sedaj prodajajo vsi sifoni le v garantovano predpisu ministerske naredbe dne 11. julija 1888. št. 120 drž. zak. iz 90°/0 Cinkove zmesi napravljenih zaklepih, torej je v njih zdravju neškodljiva okrepčujoča pijača, v katerej ni prav nič svinca, kar izvrstno ugaja sanUetnim zahtevam. Z velespoštovanjein Jos. Svoboda, pgo^j lekarna in tovarna sodne vode. Iz iajatelj in odgovorni Ti. < kar ne".