KUPUJTE VOJNE BONDEl Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni yiCTORV STAMPS ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^OL. xxvm.—LETO xxvm. KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest PCMICTOKY Slovene Daily buy in Ohio UNITED ITATES ★ i*W^AR Best Advertising Medium 1 CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) JULY 9, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 158 10,000 Slovanov na begu iz severne Grčije ^fitska mornarica Pripravlja pot za invazijo Singapora 0# ^SAN Francisco, 7. julija, p Tokijski raSio je danes po-.. _ ' da brltska morska sila ^'®ti mine iz morja v bližini Ma-polotoka, "Icjer se An-®2i očividno pripravljajo za ^2ijo Singapora. menjeno poročilo pravi, da sila sestoji iz 16 bojnih 1^]. med katerimi sta tudi dve ■Matični ladji. so vsled pričakovane že začeli izseljevati civi- ® oiornariške baze v Sin-laporu. Novi grobovi JOSEPH ZGAJNAR 'i" si' V; i ^0 dolgi ^^^ftiinii Gor), Sijajna proslava Slovenskega dneva Nad 5,000 ljudi viharno aklamiralo prve glasnike iz osvobojene Slovenije Slovenski Cleveland že dolgo, dolgo ni bil priča taki mogočni manifestaciji našega ljudstva kot jo je doživel včeraj popoldne, ko se je na vrtu SDD v Euclidu zbralo nad 5,000 naših ljudi, ki so praznovali prvi Slovenski dan, odkar se nahaja naš človek v tem ameriškem velemestu. Bil pa ni to samo prvi Slo-* venski dan v zgodovini Cleve-landa, temveč to je bilo prvič, da je čul živo besedo iz ust dveh odličnih sinov nove osvobojene AMERIŠKI POSLANIK PATTERSON O TITU Ameriški poslanik v Jugoslaviji, Richard C. Patterson, ki se je pravkar vrnil iz Belgrada^ je s poročevalcem "Cleveland News" govoril o položaju v Jugoslaviji. Govoreč o maršalu Josipu Titu, s katerim je imel več razgovorov, je Mr. Patterson rekel: "Titova vojaška veličina je nesporna. V svojih osebnih stikih z njim sem pro-našel, da je slikovit, dinamičen in inteligenten." |5l in mučni bolezni je Joseph Zgajnar (Ga-' ®tar 56 let, stanujoč na 43 St. Doma je bil iz Gr-Sodražica, kjer sestro Rose in več so-in i ^ Tukaj je bival 41 let PJ.J zadnjih 30 let zaposlen Co Bronze Foundry Xeiif član društva Carniola 1288 T. M. Tukaj zapu- ®ina, MM 1/c Josepha v Soprogo Mary, rojeno Men- ' a-, % %rta °^%bus, O., in Chief MM Al- Lou" ^ Shoemaker, Calif., brata Ql sestre: Mrs. Caroline I in ^rs. Hermina Gnidovec sornJ^'. Seaman ter več " f četrt Pogreb se bo vršil v sip Žel zjutraj iz Jo- Vod« sinovi pogrebnega za-jll" kev g, 8t. Clair Ave., v cer-S ^^'^^^^^dežnega Spočetja na ■ 9:30 Superior Ave., ob Calvary po-•^itv bo položeno na i oder v torek popoldne. biana Sta ZEGARAC George in Anna Ze-hčefk^f Pf®ininila dve leti stara tta 650' Družina stanuje %g|^. 130 St. Oče je sin v ^^Ibini poznane druži-Ško %&rac, materino dekli-gret) bilo Elkanick. Po- Uri v sredo ob 10:15 Vi Josip žele in sino- re#«" v i zavoda, ter ob 11. cerjfg ■ John grško katoliško V C ®" tre' 22 St. in Scovill kopališgg Calvary po - %j VATr??^ SORBI ZAHTE- thi5^ Neodvisnost (o.N.A.y ^ bil oblikovan na lista, odbor novi"^' cilj je, da eodvisno državo Sor- od Predsednik J® Josip Worli. . °sip ^ _ ®fiške baje naslovi državnemu sekre ^iniusu, angleškemu ministru Edenu in W o^tgomeryju obširna ' ^ Kate " objasnjuje cilj bov. Odbora lužičkih Sor- se vrši redna . Mhp-o"" seja Slovenskega Vgg ^%tek ^ prosi, da so 'f h&vzoči. na St. Clair ob 8. uri zvečer. Slovenije, odkar so horde okrutnega sovražnika vdrle v slovensko zemljo. Ta dva sinova, mlada krepka junaka, preizkušena v štiri letni neizprosni borbi, iz katere je slovenski rod navzlic silnemu trpljenju ovenčan z lavorikami zmage, ves prekvašen in prerojen, sta bila od naroda viharno aklamirana; zbrano ljudstvo ju je sprejelo z brezmejnim navdušenjem in ju simbolično pritisnil Kushlan. na svoja prsa. Po licih resnih mož in žena so teklQ solze veselja in ganutja, ko so videli pred seboj ta prva odposlanca iz junaške Slovenije. Ta dva odposlanca na prvi proslavi Slovenskega dneva sta )ila dr. Slavko Zore, svetnik ju goslovanskega poslaništva v Washingtonu, in g. Stane Kra-šovec, član delegacije na konferenci Združenih narodov in predsednik državne komisije za ekonomsko obnovo Jugoslavije. "Dragi bratje in sestre!" je rekel dr. Zore, stoječ pred zbrano množico v uniformi podpolkovnika nove jugoslovanske vojske, potem ko je polegla ova-cija, "Prinašam vam plamteče pozdrave iz vaše stare domovine, iz naše osvobojene in prerojene demokratične federativne Jugoslavije. Prinašam vam pozdrave iz naše drage slovenske zemlje, ki je sedaj prvič v zgodovini svobodna zadihaja združena z bratskimi narodi Srbov, Hrvatov, Črnogorcev in Makedoncev v novi Titovi Jugoslaviji-" Obširno in detajlirano sliko osvobodilne borbe v Sloveniji in širom Jugoslavije je podal v svojem govoru g. Krašovec. Program je trajal blizu štiri ure, toda zbrani narod je bil kot prikovan na svoja mesta in stoje poslušal, ko sta mu govornika pripovedovala, kaj vse je doživela v zadnjih štirih letih naša mala, ampak junaška Slovenija. Na zborovanju sta govorila tudi pisatelj Louis Adamič in predsednik SANSa Etbin Kristan. Mogočen vtis je napravil nastop skupnega moškega ansambla, sestoječega iz pevcev šestih zborov, katere je dirigiral Frank Vautar. Govorniški vspored je otvoril v imenu Centralnega odbora za Slovenski dan, agilni javni delavec Krist Stokel, nakar je izročil vodstvo programa Vatru Grillu. Pismeno je pozdravil zbrano množico euclidski župan Kenneth Sims, v imenu Vseslovan-skega kongresa pa je nagovoril zbrano ljudstvo clevelandski councilman Joseph Križek, navdušen češki rodoljub. Navzočih je bilo na stotine ljudi iz bhžnjih naselbin, in iz Detroita je dospel Joe Menton, ki je prinesel dar $200 za podporo SANSa. Pri posebni mizi Japonci v strahu pred ameriško invazijo Kitajske Stavka pri Goodrich Co. nakljub odredbi od strani unije K eUNKiNG, 7. julija. — Kitajski viri so danes poročali, da so se na obli južnovzhodne Kitajske izkrcali japonski marini, ki so izvršili to operacijo očividno v strahu pred skorajšnjo invazijo Kitajske od strani ameriških sil. Japonska izkrcanja, ki so bi- la druga v teku šestih tednov, se je vršilo zbiranje prispevkov i so bila izvršena 30. junija, toda za pomoč narodu v domovini, so bili napadeni od kitajske lo-katere je prejemal predsednik kalne miUce. Poročilo dostavlja, SANSove podružnice št. 39 Leo i da so v teku resni boji. Japonci želijo očividno dogna-Z zborovanja so bili poslani ti moč kitajskega odpora v do-pozdravi predsedniku Truma- tičnem terenu in obenem dogna-nu, maršalu Titu, prvemu pod- ti, če so v teku kake priprave predsedniku jugoslovanske via- za anglo-ameriško invazijo ki-de Edvardu Kardelju in predsed- tajske obale. niku prve slovenske vlade Borisu Kidriču. AKRON, 8. julija—Nocoj so piketi preprečili ponovno odprtje tovarne št. 6 Goodrich korpo-racije, ko se je tovarna pripravila, da jutri obnovi produkcijo, obročev (tajerjev) s polno paro. Omenjena tovarna je bila zaprta skozi teden dni v svrho popravila strojev. Piketne straže so ustavile vse delavce, ki so poskusili iti skozi vhod v tovarno. Malo po polnoči je neki zastopnik družbe izjavil, da ni niti en delavec na,delu, in da so tudi piketi zapustili svoje postojanke pred odhodom. John Baylor, predsednik lokalne unije pri Goodrich Co., je nocoj izjavil, da unija stavke ni avtorizirala, nato pa je dostavil, da je bila akcija očividno pod-vzeta pod vplivom stavkarjev v obratih Firestone Co., ki se nahaja v neposredni bližini tovarne št. 4. Od nove stavke je prizadetih okrog 800 mož. Kratke vesti CHURCHILL SE PODAL V FRANCIJO NA ODDIH LONDON, 7. julija. — Brit-ska vlada je'danes naznanila, da se je premier Churchill podal v južno Francijo za nekaj dni počitka, predno se snide konferenca velikih treh v Berlinu. Spremlja ga tudi njegova žena. PROSEKUTOR SPOZNAN KRIVIM KORUPCIJE SPRINGFIELD, 7. julija. — Tukaj je bil danes od potote spoznan krivim okrajni pravd-nik Jerome Nevius, ki je bil obtožen, da je sprejemal podkupnino. KAJ PRIČAKUJE BERLINSKI ŽUPAN OD AMERIKANCEV BERLIN, 7. julija. — Zupan Arthur Wernfer, ki so ga nastavili Rusi, je danes rekel ameriškem reporterjem, da je Amerika jako bogata dežela, in da torej lahko preskrbi vso hrano za Nemčijo, nato pa je pristavil, da so Amerikanci brez dvoma zainteresirani v obnovo trgovine z Nemčijo. O francoski okupacijski zoni Vesti iz življenja ameriških Slovencev Latrobe, Pa. — John Ban, predsednik društva št. 725 SNPJ, se nahaja v bolnišnici La^ trobe, kjer se je moral podvreči težki operaciji. Nahaja se v sobi št. 7 in obiskovalne ure so od 10. zjutraj do 9. zvečer. Springfield, 111. — Pri družini Joe Brinocar, ki ima .farmo v bližini Auburna, so se 30. junija oglasile vile rojenice in pustile hčerko. Mati in novorojenka, druga v družini, se nahajata v Memorial Hospitalu v Spring-fieldu. Indianapolis, Ind. — Dne 11. junija sta na tukajšnji univerzi Butler graduirali s posebno odliko miss Hildegarde Kuhar z redom B. A. (Bachelor of Arts) in miss Sophie Yeran z redom B. S. (Bachelor of Science), ki je odnesla glavno nagrado B. S. letnika 1945. Pred časom je v drugem kolegiju graduirala z istim redom miss Dorothy Pelko. Vse tri bodo menda učiteljice. PARIZ, 2. julija (O.N.A.)— Francoska vlada bo kmalu objavila vse podrobnosti o svojem načrtu glede okupacije Nemčije. Nameravno je ustanovljenie posebnega "visokega komisari-jata" s sedežem v Parizu, ki bo odgovoren francoski vladi, ter bo imel nalogo, da koordinira vojaške iri gospodarske interese francoske okupacijske zone v Nemčiji. Francoski vojaški governor bo imel isti čin in oblast kot general Eisenhower v ame riški, maršal Montgomery v angleški in maršal Žukov v ruski zoni. Ako je verjeti vestom, katere je čul vaš korespondent, bo imenovan na to mesto general, Pierre Koenig, ki je sedanji vojaški governor Pariza. Njegov I politični svetovalec bo baje po stal de Saint Hardouin, ki je br svetnik francoske ambasade \ Berlinu do leta 1940. Maršal Tito obtožuje grške fašiste, da so prestopili mejo z namenom provokacije BITOLJ, Jugoslavija, 7. julija (Poroča William B. King, korespondent Associated Pressa)—Neuradno se ceni, da je nad 10,000 Slovanov zbežalo iz severne Grčije, da u teče j o terorju, tekom katerega so grške oborožene tolpe in miličarji požgali cele vasi. (Grška vlada je istočasno zavrnila vesti o terorju v ozemlju blizu jugoslovanske meje in izjavila, da so izbruhi nasilja delo neodgovornih tolp.) Samo skozi to obmejno mesto je prišlo skoro 2,000 beguncev iz grške Macedonije, kjer grške tolpe ropajo, napadajo in izganjajo jugoslovanske Macedonce iz njihovih domov. Več kot 1,000 slovanskih družin se je nastalo tukaj Začasno s pomočjo jugoslovanske rešilne akci-. je. Temu poročevalcu so podale živ opis terorja, ki ga izvajajo grške tolpe. LONDON, 8. julija—Jugoslovanski ministrski predsednik maršal Tito je danes obtožil grške sile, da so ustrelile preko grško-jugoslovanske meje, v prizadevanju, da Di izzvale Jugoslovane, ter je izjavil, da je na tisoče Mace-doncev zbežalo iz severne Grške v Jugoslavijo, da utečejo grškemu terorju. Poročilo iz Moskve pravi, da je narodna fronta, Macedonije predložila jugoslovanski vladi močan protest, v cateri se obtožuje grške fašistične organizacije, da s pod-Doro edinic redne grške armade, izvajajo vlado terorja v grški Macedoniji. Tito je na belgrajskim radiju poročal, da Grki s strojnicami streljajo preko meje ter dostavil: "Naši vojaki niso odgovorili niti z enim samim stre- POGREB Pogreb pokojne Louise Cinko-le se bo vršil v torek ob 9. uri zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na Calvary pokopali šče. IZLET MLAD. PEV. ZBORA V nedeljo, 15. julija ima Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. svoj letni izlet v Metropolitan parku. Odbor se priporoča staršem in prijateljem lepega petja, da poseti mladino na izletu v prosti naravi. Zabave in okusnih okrepčil bo dovolj za vse. NEMŠKI UJETNIKI om. Tito je nato izjavil, da dokler stoje druge armade v pripravljenosti, bo tudi Jugoslavija izvršila samo delno demobilizacijo. Vesti HACIJI UMORILI AMERIŠKEGA KORESPONDENTA V SLOVAKIJI RIM, 8. julija—Preiskava, katero je izvedla novinarska agencija Associated Press, dopušča malo dvoma, da so naciji dne 24. junija tekočega leta umorili ameriškega korespondenta Josepha Mortona, ki se je odlikoval s poročevalsko službo v sredozemljski vojni zoni. , Morton je bil ujet na Slovaškem, kamor se je podal z misijo 17 Amerikancev in Angležev, ki so šli pomagat slovaškim patri-jotom tekom revolte, ki je izbruhnila prošlo jesen. Naciji so zajeli celotno skupino in jo odvedli v zapor v Ban-sko Bistrico, v centralni Slovaški, 125 milj severno od Budimpešte. Kakor sedaj izgleda, so Nemci umorili vse zajete Ameri-kance in Angleže. Lynn Heinzerling od Associated Press, ki je pred več tedni odpotoval na prizadeti kraj, se je vrnil včeraj ter izjavil, da je po izpraševanju nemških funkcionarjev prepričan, da je bil Morton usmrčen v nacijskem koncentracijskem taboru v Mau Hausenu, kakor se zove malo avstrijsko mesto ob Donavi, 10 milj južnovzhodno od Linca. North Braddock, Pa.—Dne 23. jun. je po kratki bolezni umrl Frank Remus, rojen tukaj in star 25 let. Zapušča starše, dva brata in štiri sestre. Bil je član SNPJ.—K mornarici je šel Louis D. Karish. Kupujte vojne bonde in vojno-varie-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavljat Zgornja slika predstavlja nemške ujetnike, ko so jih ameriške vojaške oblasti odpremile na krov ladje, ki jih je odpeljala v ameriška ujetniška taborišča. PFC. ANTHONY ŠILC Na Spominski dan, 30. maja sta Mr. in Mrs. Michael in Antoinette Šile, 1273 Norwood Rd., prejela obvestilo od vojnega de-partmenta, da< se njiju sina Pfc. Anthony pogreša izza 29. marca. Dne 4. julija sta pa prejela drugo obvestilo, da je bil njiju edini sin tistega dne ubit v bitki na Saipan otokih na Filipinih. Pokojni mladenič je bil 20 let star. Rojen je bil v Bregu pri Ribnici, odkoder je prišel s svojo materjo leta 1930. Pohajal je v farno šolo sv. Vida in gradui-ral iz East Tech višj^ šole. Pred odhodom k vojakom 10. avgusta 1943 je delal pri Warner & Swa-sey Co. Bil je član društva Ribnica št. 12 SDZ. Preko morja se je nahajal z infanterijo nad 15 mesecev. V sredo, 11. julija se bo ob 10, uri zjutraj brala zadušnica z vo- jaškimi obredi v cerkvi sv. Vida, h kateri so vabljeni sorodniki in prijatelji. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 9. julija, 1945 JI SI v I 6ej Ca ta Ca Pr 1. 2. ta Blj Za tli UREDNIŠKA STRAN 'ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THB AMERICAN JUGOSLAV PEINTINQ AND PUBLISHING CO. «231 ST. CIAIR AVENUE — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sunday: and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland In po poitl Izven mesta): For One Year — (Za celo leto)---W.50 For Half Year — (Z» pol 1*U)_______— 8.50 For 3 Months — (Za • mesece)____________________2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi In MehlU): For One Year — (Za celo leto)--1------ For Half Year — (Za pol leta)-- For 9 Months — (Za a meeeca)-- ..#7.50 _ i.00 _ Kas For Europe, South America and Other Foreign Countries: ^a Evropo, Juino Ameriko In druge Inozemske driav«): For One Year — (Za oelo leto)-----M OO For Half Year — (Za pol leta)---------------------------------4^0 entered u Second Clasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. POROČILO IZ OSVOBOJENE JUNAŠKE LJUBLJANE V belgrajski "Borbi" z dne 17. maja t. 1. je izšlo poročilo o osvobojen ju slovenske prestolnice, v katerem je podana slika velikanskega praznovanja, v katerega se je spremenil sprejem prve slovenske vlade v beli Ljubljani. To je prvo obširno poročilo lega zgodovinskega dneva, ki je dospelo v Ameriko in ga torej priobčamo v celoti. Poročilo, čigar prevod smo sprejeli iz urada SANSa, se glasi: Ljubljana je od vekomaj bila glavno mesto svobodoljubnega slovenskega naroda. Minilo je še deset dni, odkar je Ljubljana prvikrat v svoji zgodovini prestolica svobodnega in zedinjenega slovenskega naroda. Ljubljana je danes središče prve federalne vlade Zedinjene Slovenije. Ta nova in srečna perioda v življenju Ljubljane in vsega slovenskega naroda se je pričela v noči sedmega maja, ko je z jugozapada od Barja po ljubljanskih ulicah odjeknilo grmenje topov osvobodilne vojske Jugoslavije. Sovražna posadka, katero so tvorile SS-trupe, policijski odredi nemške armade in "domobranci," se je pripravljala za obrambo mesta Ljubljane ob robu širokega Barja, ki moli od jugozapada in ob vzhodu od Dolenjske ter od juga. Sile naše četrte armade in devetega (primorskega) korpusa, so prodirale po osvoboditvi Trsta, Gorice in Tržiča ob progi Trsta proti Ljubljani. Istočasno so iz vzhoda proti Ljubljani prodirale edinice druge jugoslovanske vojske, medtem ko je iz juga, skupaj z drugo armado prodiral sedmi slovenski korpus (dolenjski), ki je tekom preteklega operiral na Dolenjskem. Borba za Ljubljano se je pričela i;ia Barju. Po dvodnevnih bitkah so naše edinice v zelo težki borbi in s pritiskom od treh strani pregnale sovražnika v beg, tako da organizirana obramba mesta ni uspela. Prej nego se je bitka pričela je pobegnil general Rupnik, glavni izdajalec slovenskega naroda ter sluga Italijanov in Nemcev. Pušcena oprema, obleka in podobne stvari v kasarnah in hišah ter kuhinje in zaloge kuhane, a ne povžite hrane, pričajo o veliki naglici sovražnika, da ubeži pred našo vojsko. Pred begom so domobranci poskušali uničiti glavne mestne naprave, toda so tudi pri tem bili ustavljeni. Njihove patrole, ki so imele nalogo minirati elektrarno, plinarno in druge tovarne in fabrike, so naletele na oborožen odpor delavcev. In tako je, po zaslugi hitrega prodiranje naše vojske in borbenih "organiziranih ljubljanskih delavcev, ostalo glavno mesto Slovenije nepoškodovano. Osmega maja je Ljubljani zasijala zlata svoboda. V mesto, iz katerega so bili izgnani Nemci in "švabobranci" —kakor so ljubljančani nazivali domobrance—so prodrle edinice 29. hercegovske divizije in sedmega slovenskega korpusa v Ljubljano. Prihod prvih borcev jugoslovanske armade v Ljubljano so spremljale ogromne in neprestane manifestacije ob pojavu vsake edinice. Ljubljančani so dajali duška svojemu navdušenju nad pribor j eno svobodo, in to izražali s dobro poznano in široko organizirano in razvito slovensko narodno zavestjo. Samo en primer: zadnja leta so Nemci dajali moškim le po eno cigareto dnevno, ženskam pa po eno tedensko. Osmega maja pa so Ljubljančani obsipavali svoje osvobodilce s cvetjem in cigaretami. Osvobojenje se spremenilo v množično narodno praznovanje, ki je trajalo ves dan devetega maja. Svečano razpoloženje tega dhe je podvignila tudi izredna številka "Slovenskega poročevalca," s katero izdajo je Ljubljana pozdravila jugoslovansko vojsko in njenega vrhovnega poveljnika maršala Tita. V njem so objavljeni članki najboljših ljubljanskih patriotov, ki so za časa okupacije vršili svojo domovinsko dolžnost kot borci v jugoslovanski osvobodilni fronti. V dotični številki so članki Franca Finžgarja, poznanega slovenskega pisatelja in katoliškega duhovnika, ter Otona Župančiča, največjega slovenskega pesnika in kulturnega delavca. Zupančič je v sredi okupirane Ljubljane tekom vojne pisal ognjevite rodoljubne pesmi, katere so objavljale novine in časopisi na osvobojenem ozemlju. Vse te pesmi so objavljene v prvomajski številki "Borbe" pod psevdonimom "Triglavski." Verjetno je, da je tretji dan svobode, 10. maja, bil največji dan v zgodovini Ljubljane. Ta dan je zgodaj zjutraj prebivalstvo bilo obveščeno, da bo prišla v mesto prva slovenska narodna vlada, ki je bila sestavljena 5. maja v Ajdovščini, v Slovenskem Primorju. Od Viča, ljubljanskega predmestja, pa skozi vse mesto je vlada potovala z avtomobili deloma, deloma pa peš — skozi ulice nabite z ljudmi, ki so navdušeno, s solzami v očeh vzklikali in vlado pozdravljali. Na Kongresnem trgu sredi mesta se je zbrala ogromna in nepretrgana masa ljudstva. Iz množice se je dvignil ogromni krik, ko se je na balkonu ljubljanske univerze pokazalo osobje nove vlade federalne Slovenije. V imenu mesta Ljubljane je vlado pozdravil stari, a čili pesnik Oton Župančič, kateri je na Slovenskem zboru v Kočevju leta 1943 pod pseudonimom dr. Anton Pečnik bil izbran za člana Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta. On je govoril v imenu osvobojene Ljubljane in v ognjevitem govoru pozdravil narodno vlado, ki je izšla in se je razvila iz narodno osvobodilne fronte slovenskega naroda. "Od današnjega dne naprej," je rekel Župančič, "prevzemajo našo narodno ladjo v svoje roke ljudje, ki so v časih težke borbe za svobodo dokazali svojo udanost narodu Slovenije in narodom Jugoslavije." Ponos ljubljančanov na doprinos vsega mesta za »osvobodilno fronto je izrazil v svojem govoru Josip Vidmar, predsednik Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta; predsednik nove vlade Boris Kidrič je v svojem govoru v imenu slovenskega naroda zahvalil vse one, ki so omogočili osvobojenje Slovenije in Ljubljane; izrazil je zahvalo narodom Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita, Sovjetski zvezi in njeni Rdeči armadi ter ostalim zaveznikom. Franc Leskošek, novi minister slovenske vlade, ter dr. MetocJ Mikuž, katoliški duhovnik in verski referent glavnega štaba slovenske vojske—sta z kratkimi govori pozdravila osvoboditev. Delegat tržaških Italijanov se je zahvalil jugoslovanski vojski za osvoboditev Trsta izpod nemško-fašističnega jarma. Tako je svobodna Ljubljana dočakala prvo narodno vlado Slovenije, k ustvarjenju katere je ona zelo veliko doprinesla. Med mesti-junakov je Ljubljana svojstveno mesto. Ne samo zato, ker je ogromna večina prebivalcev Ljubljane bila z osvobodilno fronto, temveč tudi zato, ker je ta večina bila prvovrstno organizirana. Ni bilo ne hiše, ne stanovanja, ne razreda v šoli, ne ulice* tovarne ali najmanjše delavnice in trgovine, v kateri bi ne obstajala organizacija osvobodilne fronte. Te organizacije so delale samo za zmago. V niestu samem je bilo vsaki mesec nabranih 2 milijona lij kot davek ali posojilo za narodno osvoboditev. Iz mesta, katerega so Italijani in Nemci opasali z bodno žico ter spremenili v koncentracijski lager, je narodna osvobodilna vojska odnesla vsaki dan velike količine raznovrstnega materiala za vojsko: zdravila, obveze, obleko, obuvala in hrano. V Ljubljani sami so v okvirju osvobodilne fronte obstajale številne narodne organizacije. Od 1941 je naprej bila Ljubljana največji rezervoar zvestih borbenih kadrov partizanskih edinic. Ljubljansko delavstvo je tvorilo in še tvori glavno ogrodje slovenskih odredov in slovenske vojske. Računa se, da je v času vojne odšlo iz Ljubljane v partizane preko pet tisoč moških in žensk. Ljubljana ni materialno porušena, toda sorazmerno je utrpela ogromne ljudske žrtve v osvobodilni borbi. Na tisoče prebivalcev obojega spola tega junaškega mesta je bilo odvedenih v koncentracijske lager je in kasneje v Nemčijo. Med tisoči talcev, katere so Italijani postrelili, je bilo veliko število žrtev iz Ljubljane. Danes delajo Ljubljančani v fabrikah, delavnicah in državnih uradih za povratek življenja svoje opustošene zemlje, da se zaščiti in zagotovi obnova ter poveča, in da bi se ohranile slavne zasluge slovenskega naroda in vseh narodov Jugoslavije, pridobljene v osvobodilni borbi proti italijanskim in nemškim fašistom in njihovim domačim slugam. , kapitana - komandanta naše čete. On se je brigal za nas, naročil je ta časopis, vedno je kdo iskal svoje ljudi. Tako sem tudi jaz dal oglas. Kar se tiče Vaših krajev, Vam ne morem dosti pisati, ker jaz sem od doma že 4 leta in pol. Kateri so bili pobrani dve Wti kasneje, so mi takole povedali: (to je nekaj groznega.) Da iz naših domov je veliko grobov, večina naših krasnih vasi so postala pogorišča, o nekaterih še to ne. Postavili so tablo z napisom: "Tukaj je bila nekdaj vas, kdor prekorači ta prostor, je ustreljen." To je le malenkost, kar Vam pišem. Vprašate me, če je kdo od Vaše vasi Žiri. Eden fant je tu iz Nove vasi — Muhovcove Katre, sin, ki pravi, da ima teto tam in rad bi njen naslov. (Zdi se mi, da je ta nekje v Pennsyl-vaniji, če bo čitala sama, mu lahko piše na ta naslov, ki je spodaj označen.) Tam je tudi sin od Franka Strel iz Breznice. Vsi smo zadovoljni sedaj, ko smo rešeni. Vaša rojstna hiša mi je dobro znana. Ako ste poznala Kreka, sporočam, da je bil ustreljen leta 1943, in še več drugih iz Dobračeva. Mnogo so jih odpeljali v Srbijo in Nemčijo, nekate ri se bodo težko vrnili. Tukaj je nas oWi šest tisoč Primorcev, kateri smo več let trpeli pod fašističnim jarmom, danes smo rešeni od ameriške strani, jih je pa še dosti, ki trpijo . . . ? (cenzura je nekaj pristrigla). General nam je obljubil, da če bo kdo hotel iti v Ameriko, da imamo prednost pred drugimi, ker smo kot ameriški vojaki. Imamo se dobro: Danes smo slišali, da so naši kraji osvobojeni. Sedaj pa končam to moje slabo pisanje, ker sem' skoraj pozabil v teh letih, in se vam še enkrat prav srčno zahvalim za vaše cenjeno pismo. Pričakujem vašega odgovora, vaš nepoznani prijatelj Ludvik Pagon (Njegov.naslov je: Pvt. Ludvik Pagon, 167 Lab Sup Center, 1898 Lab Sup. Co., 7422 Lab Sup. Co. (Slav), c/o Postmaster New York, N. Y. UREDNIKOVA POSTA Pismo iz Francije Cleveland, Ohio — Slovenski fant, doma iz Breznice pri Ži-reh, v zasedenem ozemlju Italije, se je oglasil v slovenskih časopisih, da bi rad zvedel naslov svojega očeta v Ameriki. Kako je bil vesel eden tukaj drugi tam, si lahko sodite sami. Tudi jaz sem pisala eno pismo, ker je moj mož iz iste vasi. Fant je odgovoril takoj, toda pismo je bilo nekje zadržano. Pisano je bilo 5. maja, dobila sem ga pa 20. junija. Priložil je svojo sliko, in videti je, da je pravi Slovenec, samo obleka je amerikanska, ker je pri ame- riški armadi. Ko sem bilg doma še leta 1923, sem ga videla v materinem naročju. Težko pričakujem kaj glasu od mojih sorodnikov. Tu sledi pismo, ki ga je fant pisal: "Cenjena družina: Naznanjam Vam, da sem prejel vaše dragoceno pismo, katero me je močno razveselilo. Ne morem se Vam zadosti zahvaliti. Dve leti ni^m dobil nič pošte od nikoder, sedaj pa ko sem prejel to pismo, se mi je zdelo kakor, da bi ga dobil od moje drage mame, ker ne vem ničesar od nje. Skušam, da bi kaj poizvedel, toda zaman. Srečo sem imel, da smo imeli dobrega Svet je bil lepši Svet je bil nekoliko lepši in vera v dobro stran človeštva je bila močnejša, ker je živel Frank Birtich, katerega smo pretekli teden spremili na njegovi zadnji poti. Tako so vsaj čutili in čutijo njegovi številni prijatelji, dasi se morda niso tako izrazili. Poslovil se je od nas v najlepšem letnem času, v kresnem času, ki ga je najbolj ljubil. Sonce je žarelo v vsem svojem kresnem sijaju in kot beli zvezdni utrinki so se vsipalt beli cveti katalp v junijsko prelest—kot lepe solze. Kdo je bil Frank Birtich? Ni-kak slaven mož, niti široko znan. Nikdar se ni silil v ospredje, ampak v ozadju je bil vedno pripravljen s pomočjo za vsako dobro stvar. Mož velikih življenjskih izkušenj, izrazite naravne inteligence, dober in zabaven družabnik, podjeten, delaven, pošten in mož-beseda. Pred 58 leti je bil rojen v romantičnem Hrastniku na Spodnjem Štajerskem, a večji del odrasle dobe je preživel v Ameriki, največ v Clevelandu in Akronu, Ohio. Vmes je bil parkrat v starem kraju, zadnjič v glavnem iz zdravstvenih ozirov, in se je vrnil med nas malo pred pričet-kom druge svetovne vojne. Bolezni in raznih operacij je prestal več kot povprečno mero, tako tukaj kot v starem kraju. Toda s svojo trdno-voljo, svojim neizčrpnim humorjem in optimizmom in s svojo močno nara- vo je premagal vse in vsako. Samo s svojo zadnjo boleznijo nas je razočaral, ker se ji je v manj kot dveh tednih podal. Ko smo njegovi prijatelji izražali sožalje njegovi ljubeči soprogi in hčerki, bi bili morali prav za prav izraziti sožalje tudi nam samim, ker smo izgubili dobrega, iskrenega prijatelja. Taki prijatelji niso gosto sejani. Prijateljstvo je, poleg zdravja, najlepša stvar v življenju, in pokojni Frank je verjel v prijateljstvo. Komur je bil prijatelj, je bil res prijatelj, brez rezervacij. Za prijatelja ni bila nobena usluga prevelika. Navidezno trdega nastopa in včasih skoro ostrih besed, je bil vendar čudovito mehke in blage narave. Bil je dober Američan, dober Slovenec, dober Slovan in dober človek. Vljuden in postrežljiv napram vsakemu, ni nikomur vsiljeval svojega prepričanja, toda ga tudi nikdar ni zatajeval, če je beseda tako nanesla. In je dvomljivo, da bi se bil s tem komu zameril, ker večina ljudi spoštuje odkrito besedo. S povprečnimi slabostmi soljudi je bil prizanesljiv ,toda mrzil je hinavce, zavajalce in izkoriščevalce vseh vrst. Tak je bil pokojni Frank. Poznal sem ga menda četrt stoletja. Kako sva se spoznala in postala prijatelja, ne vem. Menda mi je takoj od začetka ugajal njegov odkrit značaj, katerega nikdar v teku najinega dolgega poznanstva ni zameglila niti senca zahrbtnosti, sebičnosti in hinavščine. Te vrstice naj bodo skromen spomenik ne samo mojemu pokojnemu prijatelju Franku Bir-tichu, katerega sem pobližje poznal, ampak tudi onim tisočem slovenskih priseljencev v tej deželi, ki so bili slični kristalni značaji kot je bil pokojni Frank, pa ni bilo nikogar, ki bi jim bil zapisal dobro besedo v spomin, ko so se poslovili. Nimam dvoma, da jih je bilo tisoče, toda jaz jih nisem poznal, ali vsaj ne pobližje, Slovenija, ki je poslala Ameriki Franka, je nedvomno poslala še tisoče drugih, ki so delali čast svoji rodni in svoji adoptirahi domovini ,ki so prispevali k blagostanju te dežele, in ki so lepšali življenje tistim, s katerimi so prihajali v dotiko. Tisoči tistih še živijo in dotič-nim nam popoldanski čas življenja zlati zavest, da so dragoceni člani človeške družbe, dasi so ŠKRAT Kje je Pograjc? Naši naročniki, posebno P' naročnice vprašujejo kje je P®' graje, da se nič več ne oglasi* svoji koloni. Seveda jim ugaj'; jo poleg njegovih duhovitost njegove slike. Pograjc sredi vr ta kot pušelc sredi rož. Pogrv z vrčkom pive bolj svež kot P'' vo samo. Pograjc s cilindrotf' hm, to je pa že nekaj, kar { treba upoštevati in spoštovati' Pa to je le par virov, odkod haja njegova popularnost, ki J kar zavidanja vredna. GlaVD' privlačnost je njegova skri^ nost, ki pa jo nikomur ne iz^^' Pokaži se, Pograjc, v vs6. svoji gloriji, posebno "nežK mu" spolu, da si še vedno od fare! LC 10 10 4> )0 Jo ti AJ m M Bi Ki 10 Jo Ll A> Xl V/ Ic M Al J( IVERI Povej mi, kako prenašaš sV"! jo srečo ali nesrečo, in ti povei"', kdo si. v Motiv dobrega dejanja ni ve^'1 no dobrota, cesto je samo r^| položenje. morda širši javnosti nepoznan'' onim pa, ki so odšli k počiti^''' naj bo s temi vrsticami post®^' I jen skromen spomenik. Tis^'' ki ste dotične kristalne sloVC"; ske značaje poznali, boste zna'' spomenik postaviti na mesta. Najlepši spomenik pa seveda tisti, ki ostane trajno Z)' pisari v srcih odkritih prijat®" Ijev. "I Ob i fkc 'Hti- "5 "J :Ui, lis] Težko je, ko se prijatelji P®" slavijajo od resničnega prija^^r ; ija ,toda žalovanje ni na mest"' lov, Zakoni narave so večni in spremenljivi, in napram W'"" I smo vsi kot cveti, ki drug drugim padajo s katalp. Ako ^ Ni za nami ostal med prijatelji sP"" ^ v min, da je bilo na svetu vsaj koliko lepše zato, ker smo mi veli, naše življenje ni bilo roma ne bo zaman. A. J. T- glasilo -4^^ ati; P n isg P 'Nova Doba/- lO(i.li/vn5 /Ofl owt M-iil ^ n lOv P\ ar] fet M br % Utt ) 1 at h, DČ a ni el ii a* I a ii h' Ov a 'it 01 1 "SURELY THE GOVERNMENT COULDN'1 MEAN US WHEN IT TALKS ABOUT NOT TRAVELING, BECAUSE WE HAVEN'T SEEN BOB'S CHILDREN SINCE LAST FALL." 9.1 julija, 1945 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 ^ovenski ameriški narodni svet 3935 W. 26th Street, Chicago 23, III. v (prvi) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. In 3. sept. 1944 Uevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradnilci, gl. odborniki in člani šir-odbora: Častni Cast! ČASTNI ČLANI: predsednik: LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J. ^ podpredsednica: MARIE PBISLAND, 1034 Dillingliani Avenue, (, ^'»^'»ygan, Wis. (bn: dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio, p ČLANI EKSEKUTIVE: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich, jj] ^predsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. »^predsednik: FRED A. VIDER, 2657 So. .Lawndale Ave., Chicago 23, Illinois. MIRko G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, 111. VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, III. JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, 111. JURJOVEC, 1840 W. 22nd PL, Chicago 8, III. ^TON KRAPENC, 1636 W. 21st PI., Chicago 8, Dl. ^OPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. A^UjA NOVAK, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. •^fiANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, IlL ^ NADZORNI ODBOR: JOs/p ^LEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. jOspn ^^RAJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. SIRSI ODBOR: DEBEVC, 1930 So. 15th St, Sheboygan, Wis. JOSPB ^ burn, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. tgtp "''NE ERJAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. ... 0FP71?T 99.4 Avta 1X7 A1{^iiinna Pa GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa, JERSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo. HORZEN, Route No. 4, Princeton, 111. KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. BELJ-v 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. Itj^.jj^'^KUSAR, 1936 So. Kenilworth Ave., Berwyn, 111. JOHv 411 Station St., Brldgeville, Pa. 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. ,^NTine stroj, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. ANTniiT 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y. Jgi^^ETTE SIMCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland .. V^KESA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. ^TONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. ANTnx^ VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. JOspp ZBASNIK, A. F. U. Bldg., Ely, Minn. H ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111. I^ušica Rožamarija (SVETNICA TN NJEN NOREC) Agnes Guniher Poslovenil Boris Ejhteršič 3 111 I tku- t&Y j (Nadaljevanje) povedal, Ivanček. Za-obil prvi venec. Ne smeš alfo če želi gospodarica j® iatc pO-jate !gtU' ajf" > venec si določila 'Sv Vijolice so zame." U jih bom nadel. Tako, nisiij ^ kronico. Ivan, kaj e itjj '. bi bilo najlepše, o j'&kole naslikal za bodo-prednikov Thorstei-lajlgj^v Mislim, da bi bila „ , ----- "Ne ^ Prebabica.' rtip TJ ne čisto tako," od ^ Hor- ^^niarija. "A rada pri- ze* gpO" i všeč k ^ obleki ■ pc an je 1 ^5 izpolnjuje moje nek prQgjj'^j®- Ali veš, kako serr 5tu jjj, ^ srebrno obleko, ko isejjj ^ dekletce? In nikoli i povedati, kakšna prav morala biti. Ra 0%!' T. i3l" Hi i me v tej oble- berlinski podstrešnici!" Čisto blizu vidi zdaj lepo oblikovane ustnice, rahlo, odprte, da se iskre beli zobje, in čudoviti vrat, ki se dviga iz samega srebra. In ne zbudi se v berlinski podstrešnici, samo Harro ga prime za rame in mu prijateljsko reče: "Ivanček, ali veš, kakšen si? Kakor slika mladeniške duše k Schubertovim litanijam. Pri tem ne mislim na besede, ampak na melodijo. Tako, zdaj pa začni mo!" • In Harro prižge luč v svetilki višnjevega možička: "Vidiš, kako lepo nam zapoveduje, naj molčimo. Niti besedice ne bomo več. izpregovorili. Ti, Rožamarija, sedi v globoki stol, meni pa dovoli, da grem tja, kjer sem najrajši. Saj je za vse poskrbljeno." In privlekel je dolgo, ozko pre- do toda ne za Thorstei- progo pred Dušičine noge. a M čudno bi mi bilo 'i se srečavala, ka- ^ hodila po hiši. Za J^apraviti to sliko, p Saj veš-, kako sem s' ih %a ^adar očeta ni bilo ljudi ^ "^oja j^j,! čutila sem ia ^ "jimi bolje ra-|P hodil; ^ vsemi živimi, ki Ntro ' - °koli k ki bcuH.. uklo mene. In zdaj, ki g svoj ponosni til-^^dovaf teta Helena tako "Ti , ' iak JO? p s izdati -j ^ tegale ne ■He; a ' ^'^ati" Tr. tr * ^ kolB«„ ■ _ ^ Harro se spusti rit-stisne Rož amarija pa mu Prvič se oglase zvoki glasbe v zlati hiši. Ivan Friderik začne igrati tiho in nežno tisto melodijo, ki so mu jo zbudile Harrove besede. "Mirno spe vse duše . . ." in nova hiša mora prisluškovati ne, široke, kakor ogenj rdeče jase, kjer stoje stari poganski spomeniki, igra se okoli zapuščenih vaških pokopališč, kjer se love otroci po vdrtih grobovih, kjer izteza bezeg svoje bele cvete. Potem se potikajo glasovi po gozdovih, po cestah, ki jih ližejo solnčni žarki, tam, kjer leži podrti križ ob njivi, napol zakopan v mrliško bledih cve tovih šipka. Rožamarija je sklonila z vijolicami okrašeno glavo; njene nežne roke se oklenejo srebrnega kolena. Ob njenih nogah leži Harro na preprogi in roki si je zakopal pod okrašeno glavo. Njegova duša plava v valovih glasov. Zunaj pa tipi je nočni veter z nežnimi, plahimi rokami okoli zlate hiše in zvezde hite skozi zimsko noč. Dvaintrideseto poglavje SANJSKA ŽENA Maj je prišel in v zlati hiši so imeli praznovanje, o katerem ni nihče zvedel niti besedice. Nobene hladne, radovedne oči niso videle mlade kraljice, ko si je obula svoje čevlje veselja in si pritisnila nevestin yenec na zlate lase. Mladi vrt je že pokazal svoje prve cvetove, in zlata hiša je to leto kakor košara cvetja, tudi na zunaj, kajti na južnih oknih so zabojčki, kjer bohotno cveto živo rdeči kapucinčki, drugje spet geranije in hiaciti-te. Pa še toliko drugega! Če pogleda Mart žareče solnčno jutro in se mu nasmehnejo vse te cvetice, če se ozre potem na visoka slemena, okoli katerih krožijo jate belih golobov, mora podviti ustnice na skoraj smešen način in porabi zdaj dosti soli. V oktobru, ko je Dušičin vrt najlepši v svoji pozni, jesenski samotnosti, skoči nekega solnč-nega dne Harrp na svojega rjav-ca in odjezdi proti Braunecku. Svetlo popoldne zapravi in ko pride tja, so vsi presenečeni. Ze dolgo so vajeni njegove železne razdelitve dneva in tast ga pozdravi skoraj prestrašeno z besedami: "Ali se ji je kaj primerilo?" Ker seje knežnja ob tej uri že odpeljala od doma, ga odvede knez v svojo poletno sobo. Saj visi tam Dušičina slika, in nikogar ni, ki bi stopil v to sobo pa mu ne bi pogled vsaj za trenutek obstal na njej. Knez je že navajen, da vsakemu novemu gostu sliko nekako predstavi: "Moja hči. Grofica Thorsteino-va. V enajstem letu je bila takrat. Moj zet jo je naslikal." "Harro, nekaj svečanega pri našaš," mu reče knez, ko opazi njegov praznični obraz. "Res je. Veliko veselje bo. Pripravi se!" "Harro, ali je mogoče? Rožamarija, moja Rožamarija? Harro, rotini te, bodi oprezen." "Že dcJigo veva to, oče, pa sva ti prikrivala, da bi laže pričakal. V marcu, oče." Knez vstane. Potem stopa po Rožamarija se ne upa reči niti besedice več--- Prvega marca vzpluje kvišku kakor svetlo jadro bela in višnjeva zastava na Brauneškem gradu. Rožamarija jo opazi, ko gre z možem proti zelenim vratom. Njene ostre oči sojo zagledale v solnčnčm svitu in mehkem marčevem zraku. "Harro, poglej! . . . Oče je prišel!" Pokaže tja in pridušena, tesnobna groza prevzame njeno I mlado srce. Tudi Harro se ozre otroško trdovratnostjo čez vse tja. In tudi njemu hoče hladna to. In če spi, ima tako ljubek,'sapica objeti široke prsi. Po-izgubIj en, droben nasmešek oko-1 časi stopata po široki poti, poli usten, da ga njen mož, če ga kriti z mahom. Prva pesem dro-ujame, ne more nikoli pozabiti, zga se čuje sladko iz vej. Da, In nikoli ne pozabi stopiti k tam na zadnji jelki sedi pod vrnjeni postelji, preden se zbudi, hom in poje, kakor bi hotel iz-In naposled mora tudi knez od- liti vse svoje drobno srce. Har-potovati v Berlin, saj je kar pre- ro in Rožamarija se primeta za dolgo odlašal. Knežnje ni več roko, Harro položi še njej drugo Oba imata z njim dovolj težav v času, ki sledi. In s knežnjo tudi. Tako čudno razpoložena je, in valovi njenega razpoloženja butajo celo ob Thorstein. Gospodar potrebuje spet mogočnih škornjev, da lahko kljubuje silnim valovom. Enkrat naj bi Rožamarija bolj pazila nase, drugič pa jo preveč razvajajo. Potem naj spet vpraša za nasvet slavnega profesorja in nato naj se nikomur ne zaupa. Mlada žena pa gre s staro mogoče zadržati. Že pred njim uide v Berlin, kjer se igra z majhnim, skrivnim, zanimivo nevarnim ognjem. Usodnega četrtega dejanja se bo že varovala. In vrže se v berlinski vrtinec, dajo knez, ki mora tudi skoraj noč in dan dirkati od družbe do družbe, vidi komaj še drugače kakor pri kosilu. Preden je knez odpotoval, se je še enkrat na samem sestal z Rožomarijo. Takrat sta govorila o prodaji brau-neške palače v Berlinu. Rožamarija ga je še enkrat opozorila, kako težko bo mama to prenesla. Toda knez jo je zavrnil s kratkimi besedami: "Berlinski zrak ni za vsakogar primeren. In mama naj se naposled nauči, kako mora živeti knežnja Brauneška." roko okoli hrbta, in tako stopa ona v njegovem varnem zavetju. Iz njenih mehkih oči gleda druga duša, ki stanuje v njej. Hodi, kakor hodijo kraljice, ki nosijo pod svojim srcem blagoslovljeno upanje mnogih ljudi. In drozg vriska nad njima. Tisti večer vpraša Harro prvič: "Ali se bojiS, Rožamarija?" Dušica ga presenečeno pogle da: "Čemu bi se bala! Res mi je šla danes rahla senca čez srce, kakor bi se mi bilo zdelo, da morda le ni lahko, ko pride novo življenje na svet. Toda saj morajo iti vsi ljudje skozi ista vrata,—in potem ne more biti tako hudo. Tudi ti boš pri meni, Harro." "Kje naj bi pa bil?" "Proč te bodo hoteli poslati Slišala sem, da store zmerom tako." "Kdo govori po nepotrebnem o takih rečeh?" se razburi Harro. "Gozdarjeva žena mi je rekla, da gre njen mož zmerom v gozd. Ti pa boš ostal v bližini, ali ne? Pomisli na tisto pametno damo, ki mi je oče poslal njeno fotografijo! Kako me bo groza pred njo. Tako vzvišena se mi zdi in učila se je. Kako zviška bo gledala name!" Toda Harro se začne norčevati iz nje. Tolaži join veseli se, da jo je tako lepo obvaroval pred vso modrostjo starih ženic in strahom. Rožamarija sedi dopoldne v njegovi delavnici in gleda, kako dela vodnjak za sprejemnico. Kajti vodnjakov podstavek je ostal doslej prazen. Vrsta veselih štiri do šestletnih dečkov in deklic, ne angelčkov, ampak otrok z vasi, se gnete okoli ko rita, v katerem je kopica raznih vodnih živali, rib, želv in veli-cih žab. Na vseh obrazih je najčistejše otroško veselje. Okrogle ročice počivajo na robu korita, majhen deček lovi z odprtimi usti tanki curek vode, drugi sedi na robu in gleda z než-n i m, zamišljeno zasanjanim obrazom na vodno površino. Rožamarija je iz srca vesela potrpežljivost in svetla marka po vsakem obisku ste pripomogli do uspeha. Delavnica je bila velika otroška soba, v kateri je moral gospodar pogosto s svojimi dolgimi rokami ločiti dva preveč vneta, majhna grešnika, in kjer so se na glas slišale vse mogoče želje. Ali Is Not Fighting on Okinawa Opomini glede raci-joniranja Meso, MT, maalo, konzervirane ribe In mleko Rdeče znamke K-2 do E-1 .so' veljavne vsaka za 10 pointov. Procesirana jedila Modre znamke T-2 do N-1 so veljavne vsaka za 10 pointov. Sladkor Sladkorna znamka štev. 36 za 5 funtov sladkorja je veljavna do 31. avgusta. Čevlji Znamke št. 1, 2 in 3 z zrakoplovom v knjižici št. 3 so veljavne do preklica. Prihodnja znamka stopi v veljavo s 1. avgustom. Gasolin Znamka A-16 je veljavna za šest galonov gasolina. Znamke B-7, B-8, C-T in C-8 so veljavne vsaka za pet galonov gasolina za nedoločen čas. Na licu vsakega kupona mora biti te umetnine. Ona je izbrala vse napisano ime države in licenčna te otroke, premagala njihovo! številka. Pri prošnji za dodatno sramežljivost, jih udomačila v delavnici in jih navadila na vodo in milo, ne samo z trikotnik med očmi, nosom in usti. Zelo težavno je bilo to. Samo njena količino gasolina je treba navesti rekord prevoženih milj. Žganje 25. peri joda za žganje se konča 21. julija. DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 ZAVAROVALNINO | . , . , . . sobi sem m tia, lemlie vse mogo- pri tej nenavadni posvetilni pe- v v...... , ^ . . ^ . v , , ce reci z mize in iih polaga spet smi. In njegova čudovita ume t- . „ , , „ ® . iiazai. Pogledati mora tudi sliko nost vzame napev na svoja kri-1. la in odhiti z njim v mogočnih akordih ter se vrne z jasnimi, prosečimi, neizrečno sladkimi otroškimi glasovi in z angelčki. m,..: There is work for young and old alike on Okinawa island and this young native (below) Is proud to do his share. And an important task it is, lugging: water to other natives near Kim. Upper left: Marine Clarence J. McFarland, Cuyahoga Falls, Ohio, amuses native boys as a basket porter. Horseplay of this type has won friends for the marines among the Island folks. Upper right: No red points needed for this Okinawa pig, killed by shellflre (it says here). Leathernecks are, Corp. P. E. Allen (left), Lake View, Ore., and Corp. Victor Howard, Philadelphia, Pa, in reel: "Uboga moja Rožamarija!" In potem obsuje Harra s kopico opominov, ki jih H&rro po- AMERICAN HEPOeS hv wnnnv r.nwAM Šumi čez črne gozdove in samot- [ sluša z mirom filozofa. — kodraste lase. i®Pega je prišlo z :Njegova Poleg v« obleka se je.zde-ansltg skoraj preveč me- svečan 'dobiti v. f- boš mo- iz rdečega ža-^0 si Rožamarija. Povahii P^vič oblekel, »ti, ^bila tPt,. (til M kakor ^letia.-' zlesti tudi ti na kralj poklekne pred . ga -"["jen nežni vonj Njene ro-Bt ' ^ariban "i^govih las. Za