$tmvttka »tmm 39 V. W. 97. ttwrtik» Mauittor, det« 9 1919. 8tr« — popust „Straža“ izhaja v p@js - d^ek in petek popoten» Rokopisi se ne vrafcgjte , ,;r-—, ------------------.5SMKB9«» Z ssr@«iMäätv®m s« m«re go-s^riB v»sk «San o S fS.~‘13. «r* Ä©p»ä2tJw« Naročniki pozor! Draginja je postala le neznosna! Raste öd Ine do dne. Tiskarne jo zadnji čas tako grozno ibčctijo, da bo bile prisiljene povišati cene vsem-Jskovinsm, todi časnikom Tiskarne so morale rsled draginje zdaj nanovo zvišati plače stavcem n vsema osebja okroglo za 100 odstotkov. Papir itane zdaj kilogram & B 30, pred vojsko 26 vin ; >arva poprej K 110, zdaj K 10’—; sirovo olje poprej kilogram 14 vin., zdaj K 150. Ravno tako so poskočile cene dragim potrebščinam.' Dragi listi so naročnine zvišali prvokrat že sb novem leta in zdaj so bili prisiljeni zopet poskočiti. Mi smo dolgo čakali ia zvišanje odlagali, iokler je bilo mogoče. Upali smo, da se razmere zboljšajo, a mesto bolje, je postalo Se slabše. Zato smo se, dasi zelo neradi, zdaj morali odločiti tadi za primerno zvišanje. Pravzaprav pa nas stane list na leto za vsakega naročnika K 22’—, a mi nismo Sli tako visoko. Naš list bo stal od 1. maja naprej celoletno K 18'—, poletno K 8* — , četrtletno K 5'—. Posamezne številke bodo stale 30 vin., brez ozira na to, ali obsegajo 4 ali 8 strani. Inserat! bodo stali, ena petitvrsta, visoka S milimetre, in dolga 46 milimetrov, K 1*—; v malih naznanilih bo stala beseda BO vin., Obsegala bo »Straža« v pondeijek 4 strani, v petek pa 8 sirani, ako ne bo zopet mesta zmanjkalo plina, da bi ne mogli staviti s strojem. Tiste naročnike, ki so naročnino že naprej plačali, vljudno prosimo, da nam za letos še doplačajo naročnino in sioer za vsak meseo od 1. maja naprej 50 vin. ti. pr. ako ima kdo plačan list do konca leta, naj nam dopošlje Se za 8 mesecev 4 krone. Položnice ▼ ta namen priletimo današnji Številki. Ob enem prosimo todi c »j. naročnike, da nam tega zvišanja ne, zamerijo, kajti vdati smo Be le sili — ali zvišati, ali pa prenehati I Vkljub tema zvišanja pa smo Se veduo aajcenejši slovenski list! Mnenj® Srbov o dr« Korošcu« Glasilo Srbov v Banjaluki „Jedinstvena Držaj-va“ prinaša o dr. Korošcu zanimiv članek. Priobčujemo gja v celoti (po „Slovencu“ % dne BO. aprila) , ker je iz članka razvidno, kako nezaupanje so Srbi imeli v našega voditelja dr, Korošca in kako so iz -premenili svoje naziranje o njemu. Članek se glasi: Katoliški svečenik in vodja ene slovenskih strank —' je torej duhovnik, ki se peča v> malem in velikem s politiko. Igral je veliko vlogic v slovenskem narodu, in v razpravah dunajskega parlamenta. Bil je in o-stal je klerikalec, O njemu nismo imeli bogzna kako lepo miŠUenje: sumili smo, da more ljubiti komaj le svoj narod, a kaj še potem nas, ki smo bili Srbi in druge vere. Oni, ki vsakogar poznajo, so trdili, da. je zaupniic avstrijskega dvora in da napenja vse sile, da obdrži gospodstvo Avstrije in milost habsburške dinastije. Bili smo gotovi, da mu naše 'politične ideje ne bodo nikdar drage in da ne more biti - naš brat in prijatelj ultra-katoliški Slovenec. Naše vere sq nas razdvajale in mi smo vsi zaradi vere-gojili medsebojno nezaupanje. Ko se je habsburška dinastija in država majala, so oči dvora in avstrijskih državnikov večkrat pogledale ha Slovenca Korošca. On je bil večkrat v avdijenci, ali tedaj so bile nje -gove misli in pogledi uprti na — Krf, Pravijo, daje nekoč cesar pred njim zajokal. Bil je eden prvih, ki je pustil Avstrijo v agoniji in Šel, da sie pokloni —1 predstavnikom srbske države in naroda. Avstrija je izginila, SrDija je vstala in on je danes podpredsednik ministrstva 'in minister za ljudsko prehrano v državi SHS, Za današnje razmere so naša tri najvažnejša ministrstva razdeljena tako: zunanje zadeve Hrvat Trumbič, notranje Srh Pribičevič in pre -hrana •— 'naše vitalno vprašanje — Slovenec Koro -šeo. Ko je prišel na mesto Korača, smo mi mislili, da je to velik pogrešek. On je dunovnik, služabnik božji, kateri se ne ho mogel z uspehom boriti proti vsakovrstnim Špekulantnim oderuhom, proti katerim ne more niti vsa žandarmerija^ policija in financa nič opraviti kaj • šele duhovni!. Mislili smo, da too' delal po onem svetem načelu: če te udari po levem licu, nastavi mu še desno. V resnici pa smo videli: bil je zastopnik ministra za gozdove in rudokope le samo malo dni in že je zavil vrat vsem tujim pod jetijem, ki so izmozgavali našo zemljo in naš narod. A sedal je kot minister ljudske prehrane začel brezobzirno bičati vse tiste, o katerih misli, da ne odgovar rjajo nalogam dolžnosti in socijalne morale. Takoj je poskrbel in tudi že. dobil večjo množino hrane iz Amerike. Čujemo, da bo odpotoval v Dalmacijo in da bo prišel tudi v Sarajevo. Ako tudi na tem svoj er potu — kakor je začel — spravi nekoliko špekulan tov v zapor, nas bo to veselilo in mi bomo temu duhovnu zelo hvaležni. A ko izvrši tudi ta posel — ko bodo vsi v zaporu — ga bomo lepo prosili, da bo za nekoliko dni tudi minister notranjih zadev, da bode tudi nekoliko političnih špekulantov in zločincev po-zaprl. Mogoče ni, ali nam se zdi, da ostali ministri nič ne delajo. Toda mi potrekujemo ministrov kot je dr. Anton Korošec! Dajte nam takih duhovnikov! in ministrov! < Strabo*® v Srbiji Meseca marca t, I. je izšla v Zagrebu knjižflca z naslOvorh „Strahote v Srbiji.“ Pisatelj opisuje v ti knjižioi barbarstva in opustošenja po avstro-švabski -vojski v Beogradu in okolici. Živel je takrat v, Beogradu, zato je večinoma vse videl na lastne oči, kar je napisal v knjižici. Sicer nam je tako znano, kako so Nemoi klali v Srbiji otroKe, ženske in starčke, a a naj navedemo Še nekatera dejstva iz te zanimive knjižice« Na vseučilišču v; Beogradu so Nemqi pokradli skoraj ves znanstveni in učevni materijal, stroji za eksperimentacijo in knjižnica je uničena. V muzeju so na podu ležale razbite razne, posode iz rimske dobe, na zidu pa so bili prazni okviri brez slik (stran 8). - Na Kalemegdanu je stal spominek v spomin stoletnice srbske vstaje proti Turkom. Na tem mestu je zdaj kup kamenja, kip Karagjordžičev z okraski so pa odnesli za vlivanje švabsklh topov. Mad -žarski vojaki so se posebno odlikovali v kraljevskem dvorcu. Potrgali so parkete od poda, jih skupaj nanosili in jih skurili sredi dvorane (stran 9), Cel svet ve, kako so Nemoi neusmiljeno klali v Srbili. Seveda tudi Beograd ni bil izvzet. Dosti -krat je bilo v mestnem delu Terazija na. desetine ljudi na ulicah obešenih, da bi s tem ostrašili ostadlo meščanstvo. Med temi nesrečniki so bile večkrat tudi ženske (stran 11). Sploh je padlo na stotine in stotine nedolžnih Dudi in otrok kot žrtev pijanih vojakov, da se je cvetoča Srbija izpremenila v pusto groblje in pušča- LISTEK. O naših kraj ©pisnih imenih. Piše Ivan Dolinar. IX, Razpravljalo se je, kako je pravilno pisati —■ Marnberg ali Marbreg. Krajevnih imen s končno zložnieo berg, berk ali perk imamo Slovenci mnogo. Zlasti na Koroškem in Štajerskem, pa tudi na Primorskem, Nisem jezikoslovec, pa bi vendar glede teh imen rad dodal nekaj pripomb. Vsi indo-evropski jeziki so se razvili iz enega prvotnega, ki vsled malih prvotnih življenjskih pogojev ali razmer ni imel take bogatega besednega zaklada, kot ga ima zdaj ta ali oni jezik. Ko se je kako ljudstvo preselilo v nove kraje,, spoznalo nove živali, novo rastlinstvo, se vživelo v, nove razmere, in je rabilo za poimenovanje novih pojmov novih besed, je njegov besedni zaklad seveda zelo naraščal. In sioer je vpeljal vsak narod za nove pojme nove besede neodvisno od drugega daleč kje drugod naseljenega naroda, ki je za ravno iste pojme uvajal drugačne besede. Tako se je pri vsakem narodu priprosti prvotni jezik vedno bolj mešal z novimi besedami. Ob'enem se je spreminjala raba glagola in sklanjatev samostalnika, vpeljali so se pri nekaterih narodih razni pomožni ■ glagoli in besede. In tako se je pri vsakem narodu posebej v teku tisoč in tisočletij ustvaril nov jezik, ki skoro nič več ni podoben prvotnemu jeziku vseh narodov. Družine ali plemena pa, ki so tudi po izselitvi iz prvotne stare domovine ostala bližje skupaj v sličnih življenjskih razmerah,. pa so rabila tudi za nove pojme z malo izjemo ene in iste besede. In tako so nastali* razni drug drugemu sorodni jeziki, n. pr. slovenski in srbo-hrvatski. Vendar pa nahajamo celo v tistih jezikih* ki so se razvili popolnoma neodvisno drug od drugega in kojih prvotne sorodnosti priprosti Človek ne more več spoznati, mnogo prvotnih besed, ki se v vseh ali saj v nekaterih teh jezikih Še skoro enako ali vsaj po -dobno glase. To so pred’vsem tista poimenovanja, ki so bila že v prvotni dobi, ga tudi še pozneje vedno potrebna, za pojme, ki so vsem narodom tudi > v novih sicer različnih življenjskih odnošajih ostgda skupna. Vzemimo besedo oče. Latihec je rekel pater, Grk pater, Italijan pravi padre, Nemec Vater, a tudi ' Slovenec še kliče ate, Latine c mater, Grk mater, Italijan madre, Nemec Mutter, Slovenec mati. Brat je bil Latincu frater, je Italijanu fratello, Nemcu je Bruder, koroški Sloveneo še dandanes izreka brater. Slične besede, ki so lastne še večini indoevropskih narodov ali vsaj nekaterim izmed njin in dobro kaž jo enotni prvotni jezik, sc še, n. pri:» oko, nös, jesti, Kuhati, dan, noč, luč, sobice, luna, morje, gora, «planin a, dol, dom, vino, pivo, mleko, med,, miš, volk, duri i. dr,>Vsa gornja poimenovanja so bila potrebna že v prvotni družini, pa tudi pozneje v n°vih odnošauh in so se pri raznih naredili le malo spremenila, tako da primerjajoč jih še vedno najdemo prvotni koren. t' Po mojem mnenju je taka beseda tudi breg ali kakor jo rabi Nemec: berg. Nemec in Sloveneo jo rabita skupno za pomen višine. Nemcu pomeni sicer samo višino, hrib ali goro, Sloveneo1 pa izraža ž njo tudi zemljo, ki omejuje kako vodo ali obkroža kako kotlino. Torej, breg potoka, reke ali stoječe vode in breg kake kotline,, In morda je ta pomen, nekako kot meja ali obkjrožujoča črta, prvotnojši. Ker je pa vsak breg vzvišen nad krajem, ki ga obdaja, se je začela ta beseda rabiti sploh za višino, Breg, Breže, Brežice, Pobrež, Nabrežina i. dr, so kraji, ki leže nekoliko vzvišeno ob kaki vodi ali dolinici. Večkrat se je pa ta beseda breg, rabila zloženo z drugo in sicer velikokrat s tako, ki njen pomeu ojaöuie. V taki zloženki se potem izgovarja berg ali berk ali perk, ali po koroški izgovarjavi tudi. bneh ali brh. Mogoče se je prvotno izgovarjalo breg, pa ko je Nemec dobil v naši domovini v roke gospodarstvo in urade, je po svojem izgovarjal in pisal berg, in naše ljudstvo, ki se lahko prilagodi, je za njim izgovarjalo tako. Imamo Homperk, Vinperk, Vern-berk, Važenberk, Telenberk, Limberk in Lemberk, Dravberk, Majšperg, Dörnberg, Rihenberk in Marn-berk ali Marnberg. In Še mnogo, mnogo drugih. — Nekateri so sicer morda nastali po Nemcu, na pr . kaJS nemški plemenitaški rodbini, yečina izmed njih pa bo slovenskega izvora. Značilno, je ime Hombreg, Homperk' ali Hom -prh. Homperk je pri Prevaljah, je blizu Tinj, je v Rožu, Prvega je Nemec pustil (Homberg), drugega je prevedel pravilno v Höhenberg, tretjega je poimenoval Hollenburg. Burg, ker je tam grad (homperški grad), _ Hollen, ne vem zakaj. Hom je višina, holm (nemški Kulm), breg je tudi višina, torej ojačeno, ali pa, hom dela breg ali mejo. Kaj pa drugi berki? Ce se ne motim, sem čital nekdaj v»Žunkoviču, da pomeni bjesedica vjn toliko kot meja ali koneo kake doline. Slično latinsko finiš. vo. Dosti vasi in manjših krajev je bilo zapuščenih. Ker so prebivalci izvedeli za okrutnosti in zverstva sovražnih vojakov, so šli v hribe ter so zapustili domove usodi, katera je bila zelo žalostna (stran 12), '■ , Kot pri nas so tudi v Srbiji rekvirirali cerkvene zvonove. Kak okus za zgodovinske spomenike so imeli švabski in madžarski divjaki, kaže ta-le slučaj: Imenitna smederevska cerkev je imela glasoviti zvon carice Milice, žene srbskega čara Lazarja, ka-terega je ona poklonila smederevskemu samostanu . Ta zvon so uropali in ga naložili v Smederevu na ' ladijo. Ljudstvo pa je jokalo in preklinjalo barbarstvo švabske soldateske (stran 17). V hotelu Moskva na Teraziji sto vojaki vzeli celo na straniščih lesena sedala in so jih skurili, In Se neko posebnost so napravili Nemci v Beogradu. Izpremenili so namreč zasebna stanovanja v — konjske hleve. Nič nenavadnega ni bilo, če si se iz-prehajal po mestnih ulicah, da te je naenkrat iz okna kake sobe pogledala in pozdravila glava plemenitega Četveronožcat-konja, katerega so tam nastanili vojaki (stran )18). V Beogradu so neusmiljeno kradli pohištvo, u-metnine in glasovire od generala do poslednjega vojaka ter so te reči spravljali na kolodvor ter dalje y notranjost monarhije (stran 19). V zelo slabem imenu je bil v Srbiji avstrijski guverner baro» Rhemen v Beogradu, ker je pospe -Seval madžarizaeijo v šoli in v uradih. Se bolj ob-sovražen je bil njegov pristaš, načelnik beograjske policije Wittmann, katerega so Beogradčaui imeno -vali „človeška zver.“ Za vsak najmanjši 'prestopek je brez usmiljenja kaznoval^ može, žene in otroke, Ako se je šel kdo pritožit zoper kakega podrejenega organa (policaja), ga je ta pomadžareni junak navadno pozdravil, z besedami: „Kaj hočeš tu, ti srbska svinja?“ in Zraven ga je še sunil z nogo ali ga je udaril z roko v lice (stran 15). Znano je, kako je pri has vojaška oblast pošiljala vojake na deželo, da bi kmetom pomagali dela« ti V nek kraj so poslali same tržaške mestne postopače, Delali so tako slabo, da so se jih ljudje prej-kotpre’ iznebili. Jednako je bilo v Srbiji. Pesnika Milorada Petroviča so poslali v, gozd drva sekat, in mnogi drugi, ki so imeli prej v roki pero ali čopič, so morali drve cepiti ali kamenje lomiti. Avstrijsko gospodarstvo je bilo pač nepoboljšljivo, za to, hvala Bogu, da ga je enkrat konec (stran 21). Pisatelj tudi pripoveduje o pomanjkanju tobaka v Beogradu in o razmerah med vojaki in Častniki, Vojaki so gladovali in umirali od glada, bili so goli in bosi, oficirji so pa na račun moštva gosposko živeli in trošili ogromne' svote denarja (str. 30), Kakor med zasedanjem, tako so se Nemci in .Madžari odlikovali tudi pri svojem odhodu iz Srbije. Kmetom so na cesti izpregli vole in jih seboi ie-mali. Hodili so na dvorišča Seljakov, pobijali živali in potem še zahtevali, da naj jih jim lastnik &o skuha ali speče (stran 36), V neko gostilno v Aleksandrovi ulici so prišli štirje Nemci, izpili so štiri litre vina in pojßdü štiri porcije svinjske pečenke, a plačali so za tQ le 2 K (stran 37), Veliki plen so Nemci peljali iz Srbije, a ni se jim posrečilo, da M ga spravili na varno. Hrvatske oblasti v Vukovaru so jim vse zaplenile. Med drugimi je bilo zaplenjenih 118 vagonov provi]auta, 50 vagonov tračnic, 1125 vagonov žita, 140 vagonov* soli, 133 vagonov raznega pohištva, gjfasovirov, svetilk, 122 vagonov cementa, 7 vagonov bakra itd, (str, 38), V knjigi „Die wirtschaftliche Bedeutung der Bagdadbahn“, ki je izšla leta 1917 v Hamburgu, či- • turno na strani 20 te-le besede: „Po balkanski vojni leta 1912 se je zdelo, da je uničen načrt Nemčije , ker se je Srbija postavila povprek na pot med Bero-lin in Bagdad. Zdaj pa, ko je Srbija osvojena, je ta pot zopet prosta; Srbija pomenja za zvezo po suhem isto, kar pomenja Sueški kanal za zvezo po morju na poti v Indijo.“ Tako so sanjali Nemci, Zato so hoteli Srbijo uničiti, zato so pobirali že za nemške šole v Srbiji, zato tako klanje in opustošenje, da je uboga dežela izgubila četrtino prebivalcev,. Toda zgodilo se je pa ravno nasprotno, česar so' se Nemci vedno najbolje bali: južni Slovani smo se namreč združili v edin -stveno državo Jugoslavijo. Želimo le, da naj da Bog našim vodilnim možem razum in modrost, državo tako urediti, da Nemcem nikdar več tak» misli in želje ne bodo mogle motiti možgan- Poslovilni govor dr. Medveda ob priliki Zrinsko Frankopanske slavnosti v Maribora. tala sta do danes apostola domovinske ljubezni, Naša mladina se divi ob njunem: vzgledu, možje in žene srkajo navdušenje iz njunega spomina. Njuno mu-čeništvo bodri narodne junake, da posvetijo svoje moči in jsvoje življenje sveti službi y blagor domovine. 'Odtod, izvira ona velikanska ljubezen do Zrinjskega in Frankopana med plemenitim hrvatskim ljud-( stvom. Sedaj odpotujeta iz Maribora, slavna junaka! . Blagor Vama! Spremlja vaju blesk zgodovinske slave. Veselita sel Življenje vajino je brezsrčen sovrag j uničil, slave' in pomena vajinega ne more in ne bo 'nikdar uničil,- Veselita se! S Prešernom, našim ne-* smrtnim pesnikom, vama zakličemo: Ena se želja bo vama spolnila«, V zemlji domači da truplo leži. Krasni naš Maribor, hvala ti lepa, da si vče-rai dva mila gosta tako veličastno sprejel! Takega vsprejema še nisi nikomur priredil. Ogromna mno -žica ljudstva, s solzami v očeh in s pretresljivo resnobo v srcin, je nju pričakovala. Grom iz topov in urnebesni slava-klici so njima mogočno doneli v pozdrav, Kar je le bilo v tvojih močeh, dični Maribor, Si za njun slovesen prihod pripravil; Da si nju s tolikim oduševljenjem pozdravil, si samega sebe počastil, Kaiti dya odlična, veleza-služna moža si pozdravil, kojih ime se bode v zlatih črkah vedno blestelo v zgodovini predrage jugoslo -vanske domovine. Peter Zrinski in Fran Krsto Frankopan ste le-ti dražestni imeni. (O vidva ljubljenca bratskega nam hrvatskoga naroda! Čast vama neminljiva! Pred vašimi zemeljskimi ostanki ginjeni stojimo, V duhu gledamo na vajini izraziti osebi, Obenem se poslovljamo od vaju, Hititß, v naročje svoje matere, nepozabne domovine; mudi se vama, ker vaju žene koprnjenje v srce vajinega milega naroda. Tajnostno sveti so nam ti trenutki, kajti mi vsi tu navzoči in ves slovenski narod dobre vemo, od koga jemljemo slovo. Poslovljamo se od dveh slavnih junakov! Hrvatski narod je narod junakov., 500 let je bil v ne -prestanih bolih s krvoločnimi Turki. Ta grozna doba ga je utrdila; roka mu je postala jeklo in srce je postalo lev. Junaštva je proizvajal, kakoršna so le redka v zgodovini, Se «sedaj v svetovni vojni je svet strmel nad junaštvom Hrvatov, Taka junaka, pristna sinova svojega naroda, sta bila Zrinski in. Frankopan. V krvavih bojih sta preživela svojo mladeniško in moško dobo. Sukala sta svoje meče v turških bojih in pozneje v inozemstvu na različnih bojiščih 301etne vojne. Lovorov venec junaške pogumnosti obt-daje njun spomin. , Poslovljamo se od dveh narodnih mučenikov Krvavela sta za svojo domovino in obenem za bivšo avstrijsko cesarstvo. Priznane so bile njune zasluge. A kakšna usoda ju je dohitela? Tisti cesar-kralj, za kojega sta se bojevala, ju je na sramotno smrt obglavljenja obsodil leta 1671,■ Postala sta žrtvi ju -stičnega umora, žrtvi avstrijskega imperijalizma tistega nasilnega vladarstva, ki je s krutostjo gospodarilo in lani v onemoglosti propadlo; ki je v kri * vičnosti vladalo in v sramoti izginilo! Tužna usoda Zrinskega in Frankopana! Nista izgubila samo svojega življenja. Izgubila sta visoko plemstvo za sebe in za vse potomce, vsa svoja obširna posestva in .vsa dostoianstva. Zrinskijeva žena Katarina je bila zaprta in je v groznih mukali čez dve leti v ječi na graškem Šchlossbergu umrla;1 njen sin je po 20M-ni ječi umrl. 'Mučenika, plačemo z vama, Solzimo se, .Občudujemo vaju, nedolžni žrtvi! Poslovljamo se od dveh uzorov domovinske ljubezni. Celo svoje življenje sta posvetila svoji domovini. Njuna ljubezen je bila čista Kot zlato, nesebična in brezmejna. Služila sta z ognjevitim navduge -njem svojemu ljudstvu. Ko staj bila že mrtva, sta še svetila kot jasen vzgled svojemu narodu. Bila in os- Zapusfila sta svojo domovino v sužnjosti in v, verigah, našla jo bosta danes v sijaju blažene samostojnosti in svobode. Odšla sta nekdaj iz dežele tujega jarma, sedaj prideta v deželo zaželjene prostosti ! Vajin pot po naši slovenski pokrajini bo nepre-nehan slavolok. Deroča Drava, bistra Savinja, staro slavna Sava, poživljam vas: iZašumite iskren pozdrav Zrinskemu in Frankopanu, bo se peljeta mimo vaših voda! Drevesa, upognite svoje, zdaj s cvetjem in naravnimi šopki obložene vejice v poklon odličnima slavljencema! Zelene naše planine in vinorodne gorice, pozdravite iskreno slavna hrvatska junaka! Večni spomin vama, slavna mučenika! Večni spomin naj vaju spremlja skozi našo prelepo Slovenijo v divno vajino domovino! Slava vajinemu spominu ! Iz pariik» alfe«. (Izviren dopis iz Pariza!,) (Konec.J 2. , Slovenci imamo razne Podvine, Vineze, Vimpolje, pa tudi Vinperk (pri Polzeli, zastavlja Savinjsko dOL). Dalje Limberk in Lembork in Limbarska gora. (Slutim, da je lim isto kot vin. Potem bi Vinperk ali pa Limberk pomenil toliko kot mejni hrib. Poznam Limberk, ki ni drugega kot z gozdom poraščen in zelo *strm breg malega potoka. Vendar pa moram omeniti, da poznam tudi kraj Podvine, ki- leži ravno pod vinskimi gjorioami. Mislim pa, da z vinom ta beseda nima stika ; -! 1 - ^!' No, iu Mamberk? Mar, Mor, Moravče; Ali je to nemškega izvora? Poznam več slovenskih kmetov v popolnoma slovenskih krajih, Ki se jim pravi po domače Mor in Mori, Kaj ta beseda pomeni, pa ne vem. Morda razloži kdo drug. Morebiti pa bo isti prvotni pomen kot v nemški besedi Mark, t- mejna ali krajna pokrajina, Mor = mejni ali skrajni po -sestnijc. Tedaj bi .bilo Marberk isto kot mejni breg. Zanimivo je, kako Korošec različno izgovarja zloženke z berk- Grem v «Traberk, Pliberk, Vera -berk, tako da se sliši k le polglasno, kakor da bi se pogoltnil. Izgovarja pa tudi kot prh, n. pr. na Hom-prh, na Važenprh, NaTelenberk izgovarjajo kot bi rekel na Telmvrh ali Telmbrh, tako da sem že domneval, ali ni morebiti končna beseda le vrh, telrn pa pokvarjen dolnji, in bi se glasilo pravilno: Dolnji vrh, kar bi se sicer dotični pod vrbom ležeči ravnici lepo prilegalo. Moglo bi pa tudi biti Dolnji breg, ker Korošec izgovarja breg tudi kot breh., Na vpra-Sanje pa: Kje?, odgovori Korošec: V Pliberc(i),,, Tra-berc(i), pa: na Homperz(i), Važenperz(i), na Telin-brz(i), iTelmmrz(i)s ali Telmrs(i). «Torej jo včasi kon-iönica o., včasi pa z ali s. Ravno *to dejstvo pa je le morda značilno, da vendar vsi borki «niso enega in istega izvora. Mogoče to razloži kak znanstvenik. . Ker sem že imenoval Dravberk, omenim le še, cfa sedaj uradno rabljeno poimenovanje Spod. Dravograd ni kaj drugega kot prestavljenka iz Unter-Drauburg. Ljudstvo pa pravj «Traberk. 'Spominjam se, da sem na nekem starem zemljevidu čital1 za reko Dravo Tra ali Traa, Getudi izgovarja naš Človek Dravo samo točno kot Dravo, pri tej zloženki se sliši vendarle Tra, torej TraberK* Pravilno bi se torej naj rabilo sedaj uradno Dravberk, Ker je na Gorn« Koroškem1 ob pritoku Drave v deželo trg Öber-Drau-burg, so poimenovali Nemci ta trg ob iztoku Drave iz dežele Unter-Drauburg in tako spremenili bergjv bizrg, Četudi v bližini ni kakega gradu,. Okoličan pa, kateremu je Uber-Drauburg sploh neznan, tudi ne pozna Spodnji Dravograd, ampak samo Dravberk ali Traberk. - Tpliko o teh berkih, bregeh in vrhih. Hvaležno delo bi izvršil znanstvenik,, ki bi pojasnil različna nam dozdaj neumevna krajevna imena. Zlasti ob narodnih mejah je obilica imen, ki gotovo niso nemškega izvora, pa jim je vsled pokvarjene izgovarjave težko dognati prvotni izraz Ko pridejo zdaj ti obmejni kraji pod Jugoslavijo, bo treba razjasniti njih prvotni izraz in pomen. Korošec ima zelo veliko le pih krajevnih imen, ki nam bodo gotovo tudi nekoliko posvetila v zgodovino prvih naseljenih družin in plemen, njih življenja, dela in vojskovanja. Najboljšo bi bilo, da bi kak Korošec-rojak, M ima natančni čut za praviloŽi izgovor in posluh, se posvetil temu hvaležnemu znanstvenemu delu. Po pariških boulevardih in trgih je razpostavil eno na tisoče in tisoče nemško-avstrijskih topov vseh kalibrov, ki so jih Francozi in zavezniki ugrabili v raznih bitkah, ne morda šele po polomu lansko jesen, marveč že 1. 1914—1917, To so bile tista velike „zmage“,, ki so jih proslavljali nemški listi , Med plenom je tudi več ruskih topov, ki so jih Nem-, ci ugrabli Rusom, Francozi pa Nemcem. Trpka čustva navdajajo človeka ob pogledu na te, topove, V. lijih žalostno sameva tudi marsikateri slovenski zvon,, ki jo prej tako milo oznanjal čez dol in hrib čast Bogu in mir ljudem, pa ga je kruta, nemška roka spravila iz svetišča in je moral kakor pregnanec v tujino. Francoska vlada pač ni bila naklonjena cerkvi, a ka4 takega ni storila;, zvonovi so ostali na svojem mestu, le brezobzirna nemška roka je uničila to naj-lepšo Ijudsko-versko poezijo, dočim so bakrene strehe raznih nadvojvodov in drugih mogotcev ostale nedotaknjene. , V Franoiii se je sploh Znatno omilil ^protiverski boj. Tudi v Časnikarstvu se ne opaža veliko, le v najradikalnejših listih tu in tam kaka pikra opazka,« Vsi rodoljubni Francozi stremijo sedaj za tem, naj se s složnim in pozitivnim delom skušajo zaceliti rane in povzdigniti gmotna in moralna moč Francu je. Posnemanja vredno tudi pri nas- Globok utis napravlja na človeka francosko ženstvo. Vdove, matere, neveste, sestre padlih juna; kov nodijo. zavite y. dolge črne pajčolane, človek bi mislil, da so redovnice. Iz njih obrazov odseva tiha žalost, globoka resnoba, pa neki1 ponos, da so Žrtvo* vale svoje drage za Francijo. V salonu neke vdove, id je izgubila edinega sina, sem videl njegovo sliko in na okviru pomenljiv napis: Ljudje ginejo, Francija pa ostane. Vsi tisti, ki so zanjo padli, tvorijo žarke v siju okoli njene glave. Po cerkvah so povsod zastave zveznih držav; ter se zelo veliko moli za padle junake in. opravljajo *a njih slovesna opravila, (Trpka bolest pa obvlada Slovenca, če pomisli na našo padle junake. Prisiljeni no bili iti v smrt za ničvredne vsenemške ciljen Berolin—Bagdad in ko so,se ti lopovski načrti izjalovili ter nam je posijale solnce svobode, dvignil se je, izza plota zavratni sovražnik Italijan, ki nam ne privošči te .dobrote! Po pariških ulicah srečavaš: vse polno angleškega vojaštva. Snažno so opravljeni, vedejo se resno in pozna se jim, da se jim ne godi slabo. V Parizu je silno razvit promet z avtomobili Nepregledne vrste Švigajo po ulicah zlasti proti ve -j, čeru. Le s težavo človek prekorači ulico,. Vsled tega pa tudi cel Pariz smrdi po bencinu, zdi se mi, da so mi možgani že Čisto prepojeni s tem smrdljivcem. 3, .N I Ce bi kakega Dunajčana ali"Gradčana postavi' v pariške ulice, to bi se mu sline cedile! Pri pekih izložbena okna polna belega kruha in slastnih kolačev, pri mesarjih visijo celi voli, dasi za govejo meso gre tudi tu nekoliko bolj tesno, a tem več se u- i živa ovčjega mesa. Perutnine in divjačine na zbir0 V drugih oknih vidiš vse polno kave, pri nekaterili trgovinah jo kar na ulici žgejo in meljejo, Riža iu ■ južnega sadja kolikor hočeš. Kako nespametna je bi? la nemška nakana, s podmorskimi Čolni izstradal' 1 zavezniške države! Sicer so tudi tukaj krušne it sladkorne Karte, tudi ml smo si jih morali oskrbeti Razlika je le ta* da tukaj tudi dobiš, do česar ti dare karta pravico, pri nas pa si se moral srečnega S'EHSSSJBS, ‘jSutiti.^Se so te obdarovali le s kartami. Če potrebuješ oblete), lahko, stopi g v prvo tr^ovnno in dobiš na lzlnrO\ Za kakih 8Ä frankov že dobig celotno, čisto lepo opravo. Ge si si obrusil podplate, ti trgovine po-nuiaia obutala, kolikor ga hočeš, par šolnjev dobiš za 80-70 frankov. 1 Blago je pa večinoma, anglefško in amerikans-kO^^gleški in amerikanški tovarnarj' so pošteno o-skubdli francoskega petelina. Draginja je precejšnja, a v. primeri z našimi razmerami ne prehoda. Seveda, ne smemo primer;ati francoskega denarja z našimi kronami. Neka gospa s, mi je tožila, da je kava silno draga — 9 frankov 1 * kg. * Potolažil -sem jo, da je to malenkost, ko ,so pri nas plačevali celo po 200 K 1 kg, pa je Še ni bilo dobiti, Zlasti na luksus je tukaj navrženo doplačilo .Tudi prav. Pisni«» is Slatin». 3. majnika 1919- ,Veseli:.smo sedaj .Slatine, ker je postala naša. 'Veseli smo, Iker je pravi biser naše zemlje, svetovno znano kopališče, kamor so že pred vojno zahajali po1 sebno radi gostje iz vseh jugoslovanskih dežel Sem sta prihajala Strossmskyer in naš sedanji regent Aleksander; srbski kralj. Milan pa-^je bil tukaj celo j rojen. Nemški napisi s® začetkom novembra naglom i. izginili. Slovenskih še žal ni veliko; treba bi bil0 i poskrbeti, da .se prikažejo povsod vsaj do .dne 15. t. j m., ko se začne sezona; občina in šola pa sta že I slovenski,! " ' ' - V ; ;j.-: ; Nekateri dogodki' pa morajo vsakega domoljuba ; navdajati s pomisleki in skrbjo. Vlada je razpisala po zimi veliko obrtniških, prostorov in služb, Prosil-. cev: je bilo baje 132, Najemnike so potrdili večinoma stare, ker je težko najti primernega Človeka v teh negotovih časih in ker je vsaka pogodba veljavna le za ©no leto, Nato je pa dal nekdo oster članek menda v „Jugoslavijo“ proti temu sklepu; bil je to pač kak zavrnjen prosilec, Vlada se je takoj ustrašila tega „glasu iz ljudstva“ ter je razpisala prostore na noyo. Zdaj pa novih prosilcev ni bilo, prejšnji pa so bili užaljeni, da je vlada razdrla pogodbo. In tako trpi vlada škodo na ugledu, država pa na denarju, ker najemniki nočejo plačati, kar so prvič obljubili, Nertgodno je 4o, da na Slatini sami skoraj ni vbilo 'Slovenca, Novodošli g. ravnatelj, nadučitelj in vnadpoštar ter drugi pa razmer ne poznajo. Poleg teh ima besedo le še g(. .okrajni glavar, potem pa gospa Đruškovič in g. Kušep, ki stanuje v državni hiši ia nihče ne ve zakaj. Dokler se novi sravnatelj ne uživi tukaj, ostane še, prejšnji, dr. Mulli, Nemec, a pravičen mož, pač eden najboljših uradnikov, kar nam jili je dala biv-j ša avstrijska uprava. Njemu ob strani stoji sosvet ; au 'kuratorij. A slednjega nihče ne vpraša za svet, I ali pa mnogo prepozno. Maše mnenje je, da naj ta ! sosvet razpustijo, predrugačijo, ali pa naj sam od -i stopj, Če nima ničesar poveriti, j (Kopališče Slatina je* «veliko podjetje; gre za stotisoče, če ne za milijone. Mi smö že enkrat hoteli ? izraziti svoje pomisleke an «no v decembru poslali ■Članek „Slovenep“. a ni bil priobčen. Med našim prebivalstvom je . splošno mnep je, da je gospodarstvo ma Slatini močne zavoženo, ; Sliši se, da so štajerčijanci \jzumrli. Pa to ni popolnoma res.1 R8or bi jih še .trad videl, naj pride k nam pogledat. Cisto stari s»-.ostali, le. cbmgo ime so Si dali; imenujejo 4§j Porotno sodišče. Za drugo redno porotno zasedanje porotnega sodišča v Maribora so imenovani: Za predsednika: Višji deželnosodni svetnik in vodja okrožnega sodišča Tomaž Cajnkar, za namestnike višji deželnosodni svetnik Ant. Levec, višji deželnosodni svetnik Anton Ravnihar in de-želnoscdni svetnik dr. Karel Kočevar. Pri okrožjem sodišču v Celju: Za predsednika: Eredsednik okrožnega sodišča dr. Josip Kotnik; za namestnike: višji deželnosodni svetnik dr. Miroslav Bračič, dežel” osodni svetnik Henrik Stepančič in deželnosodni svetnik Ivan Premscbak. Razpust okrajne bolniške Blagajne. Okrajni bolniški blagajni v Slovenski Bistrici in Št. Lenartu pri Mariboru sta se razpustili, njiju člani pa so se priklopili okrajni bolniški blagajni v Maribora. Novi gerenti in prisedniki občinskim gerentom. Za občinskega gerenta v Gornji Vižingi je imenovan Simon Ternik, posestnik v Gornji Vižingi, namesto obolelega gerenta Franca Modrega; za prisednik® so imenovani: Franc Vresnig, Miha Kolar in Mirko Kos, vsi trije posestniki v Gornji Vižingi. — Za občinskega gerenta v Oselja (okr. Maribor) je imenovan Štefan Verbek, posestnik t Oselju, namesto odstopivlega Martina Kresnika — Za prisednika občinskemu gerenta v Slovenski Bistrici je imenovan M’hael Schwarz, davčni u« pravitelj iatotam in za prisednika ob finskemu ge-rer lu v Oglje n š a k u Anton Keršič, Ivan Koban in Vincenc Oza, vsi posestniki na Ogljenšaku, Zdravnikom. Južna železnica razpisuje s 1. junijem t. 1, službo železniškega zdravnika v Poljčanah. Kompetent!, ki morajo biti zdravniki vsega zdravilstva in fizično sposobni za službovanje, naj v prošnjah navedejo, ako imajo že kako stalno mesto ter podajo izjavo, da bi v bodoče poleg železniške službe sprejel kako drugo stalno mesto le s privoljenjem južne železnice; priložiti je treba krstni list, domovinski list, curriculum vitae » s spričevali o študijah ih dosedanjem službovanju. Nasloviti se morajo prošnje na administrativno ravnateljstvo na Dunaju ter oddati oziroma poslati do 5. majnika t. 1. personalnem oddelka o-bralnega nadzorništva južne železnice v Ljubljani (Vojaška ulica). Sanitetni okoliš železniškega zdravnika v Poljčanah obsega progo od čuvajnice štv. 462 do čuvajnice št. 479. Letna plača znaša 636 K. Obratno nadzorništvo v Ljubljani daje vsa nada! jna pojasnili. ( Domovi za invalide. Ministrski svet v Beogradu je sklenil, da se ustanovijo za invalide v Beograda, Zagreba in Sarajevu. Ti domovi bodo ustanovljeni po angleškem vzoru, sprejeti v nje pa bodo invalidi iz vseh delov Jugoslavije. Prevoz mannfaktornega blaga in sukanca v kraje ob demarkacijski črti. Ker se z manufakturnim blagom in sukancem avršc ob demarkacijski črti proti Nemški Avstriji velike zlorabe, je deželna vlada v Ljubljani odredila, da je prevoz omenjenega blaga v kraje ib demarkacijski črti proti Nemški Avstriji bodisi po pošti ali železnici do volje« le, Če izda prevozno dovolilo »Centralna uspava trgovački promet sa inostranstvom v Beogradu, podru Idea Ljubljana« (prej prehodnogospo-daräki ur*d). , Privilegirana trgovska agencija naše države v Marseillu poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se je po petmesečnem delovanja popolnoma organizirala ter more staviti najugodnejše ponudbe v kolonijalnom in manufakturnom blagu iz Frapcije, francoskih kolonij, Španije, Egipta, Holandske in iz Manchestra, dalje v papirju in pisalnih potrebščinah iz Anglije in Amerike ter v vseh drugih dnevnih potrebščinah. Imenovana, agencija je otvorila tudi svojo podružnico v Bar- j celoni ter ji je a tem možnost dana podpirati tr govske odnoSaje s Španijo; Zbornica je prejela od te agencije tudi poročilo o cenah na zapadni? evropskih tržiščih glede kave, stadkoija, riža, so čivja in južnega sadja, olja, mila, sveč in kan stične sode. To poročilo je interesentom v zbor nični pisarni na vpogled. Slovensko učiteljstvo v Ptuja. V Ptuju so z o žirom na potrebe narodnega Šolstvo začasno na meSčeni na dekliški meSCanski Soli: Irma Scleligo, učiteljica v Šmartnem pri Slovenj gradcu, za ravnateljico in Marija VorSič, učiteljica v Zavrču, za strokovno učiteljico; na slovenski m e S a n i ljudski Soli: Ivan Klemenčič, učitelj n» Ptujski gori za nadučitelja; M rko Majcen, učitelj pri Sv. Urbasu v Slov. gor., za učitelja; Viktorina Flere, učiteljica v LetuSu ter Filomena Gorup, učiteljica na PolenSaku, za učiteljice in Janja Šegula^ bivša učiteljica pri Sv. Marku, za začasno učiteljico: na n e m 9 k i meSa-ni Soli: Josip Gorup, nadučitelj aa PolenSaku, za nadučitelja; Franc Šegula, nadučitelj pri Sv. Lenartu nad LaSkim trgomj ea učitelja; Alojzija Kocmut, uči teljica v Središču, za učite jico in Marija Jurman, ntmestna učiteljica v Ljubljani za začasno uči teljico. Odslovitev nemškega učiteljstva v Ptuju. Višji šolski svet je odpustilt iz Šolske službe na javnih ljudskih šolah in meščanskih šolaih vr ozemlju deželne vlade v Ljubljani: 1. Antona Kern, ravnatelja; 2. Ano Kaschowitz, strokovne Učiteljico; 3. E. Dan-'ko, strokovno učiteljico; 4, Amalijo Hieiss, strokovno učiteljico; 5. Viljemino St ruki, učiteljico ročnih del, ysi na aekliški meščanski šoli v Ptuju; 6, Marijo.pl. Strohbach, učiteluco; 7., Amalijo Danko, uč,'teljico; 8, Mariio Pichler, učiteljico; 9. Erno pl. Elsner, u-čiteljico; 10. Freyo Sutter, bamestbo učiteljico; 11, Heleno Dermout, namestno učiteljico, vse na« dekliški ljudski šoli v Ptuju; 12. Ivana Wolf, ravnatelja; 13. Frapea Mühlbauer, učitelja«; 14, Karla Kramberger, učitelja; 15. Gabrijelo Wressnig, namestno učiteljico: 16, Martino Pristernig, namestno učiteljico; 17. Zofijo Lassbacher, namestno učiteljico; 18, Ido Hörl. namestno učiteljico; 19. Marjeto Kainz, na-mestno učiteljico, vsi na deški ljudski šoli v Ptuju. 20, Riharda Wolf, učitelja na deški ljudski šoli v Ptuju, prideljenega deški meščanski šoli v Mariboru. Tečaj za pridelovanje krme. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 16. in 17. maja t. 1. dvadneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim sporedom: Potreba in koristi pridelovanja krme. Oskrbovanje ' in gnojenje travnikov in pašnikov, Zboljšavanje trav -pikov in pašnikov. Naprava novih travnikov. Najbolj ; važne trave in detelje in nakup potrebnegja se -mena. Sestava travnih in pašniških mešanic. Pri -prava zemlje ter setev. Raba novih travnikbv. in pašnikov Setev deteljnih mešanic ter na njivah za dvo-in večletno košnjo. Gnojenje in oskrbovanje mešanic. Druge krmske rastline. Razkazovanje semen in razdelitev vzorcev ter razkazovanje šolskih travnikov , pašnikov in deteljišč. Kdor se želi udeležiti tečaja, uai se priglasi do dne 11. maja pri ravnateljstvu kmetijske Šole na Grmu pri Novem Mestu na Dol. Revnejšim da ravnateljstvo brezplačno prenočišče na razpolago. Pomoč koroškim beguncem S Na stotine in stotine slovenskega prebivalstva na Koroškem je zbežalo pred podivjanim nemškim vojaštvom, da si reši življenje. Po Večini niso imeli niti toliko Časa, da bi najpotrebnejše reči vzeli s seboj. Njihove domove so Nemci popolnoma oropali, in pustili ponekod samo gole stene, Mnogo beguncev je brez vsakih sredstev in le treba vsaj za prvi trenutek nujne pomoči. Apeliram predvsem na radodarna srca tistega dela naroda, ki mu je bila usoda v sojni milejša in ni čutil, kaj so vojne grozote, kaj je usoda beguncev, da prispeva za sklad za koroške begunce. Prispevke sprejemajo uredništva našega časopisja in odbor za koroške begunce, Ljubljana, LeonišČe. Imena darovalcev se bodo objavila. Ljubljana, dne 8, majnika 1919. Fr. Smodej. Pogajanja za premirje na Koroškem. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 8. maja zvečer: , Včeraj se je dunajska vlada obrnila na deželno vlado v Ljubljani s predlogom, da naj bi se danes ali, jutri vršila pogajalo j a v, Celovcu radi premirja in radi demarkacijske črte na Koroškem, Dež« vlada se je izjavila nekompetentna za sprejem in obravnavo take ponudbe,' vsled česar je odstopila predite centralni vladi Ista je danes preko predstavite-ija kraljevine SHS na Dunaju, Josipa Pogačnika, izjavila nemško-avstrijski vladi, da je poverila vr hovno poveljstvo, da se preko Dravske divizüske komande pogaja radi ureditve koroških dogodkov in da bodo vsled tega delegati Dravske divizijske oblasti jutri prišli v Celovec na pogajanja s tamkaj prisotnim nemŠko-avstrijskim državnim tajnikom za vojne stvari dr. Deutschem. , Ljubljanski dopisni urad poroča dne 8, majaš Banes ob štirinajstih je nemško-avstrijski drž, täj - nik za vojne stvari dr. Deutsch javil dunajski vladi, da je na vsej koroški fronti izposloval ustavitev sovražnosti proti Jugoslovanom. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 8. maja Zvečer: Delegati Dravske divizijske oblasti so to noč odpotovali preko Maribora v Celovjete na pogajanja z Nemško Avstrijo. Podpisovanje državnega posojila je podaljšano do 20. majnika. Bofist® Maribor. Kakor smo že svoj čas poročali, je pred tedni o tvoril Gjuro pl. Valjak prvo slovensko kavarno »Central« v Gosposki ulici v Mariboru. Z zadovoljstvom bilježimo, da Jugo slovani zelo mnogobrojno obiskujejo to slovensko podjetje, tako, da so postali prostori kavarne že premajhni. Lastnik namerava v kratkem razširiti svojo obrt in spremeniti 9e tudi prvo nadstropje v elegantno kavarno, tako, da nobenemu narodno zavednemu Jugoslovanu ne bo potreba posečati nemških kavarn. Podjetnemu narodnjaku čestitamo in ga priporočamo I Ptuj. V gostilni A. Ploj so godci V. Poljanec, M. Sožnik, J. Čeh in J. Šileč na Belo nedeljo nabrali 56 K Invalidom, vdovam in sirotam za pisanko. Sv. Trojica v Slov. goricah. Umrl je Valentin Vogrin, star 91 let. Bil je najstarejSi mož v tro-jički župniji in starosta požarne hrambe. — Sbod Kmečke Zveze se je vršil nad vse veličastno. Ude ležba je bila tako mnoge številna, da se je shod moral vršiti pod milim nebom, Hardek pri Ormolu. Ođ nas se še nahaja več sinov in mol v italijanskem ujetništvu ter tu in tam dobimo kako prošajo za denar. Toda odpo slati ga ne moremo ker dela Italija vedno sitnosti tako, da naši ubogi ujetniki grozno trpe pomanj kanje. Vrfeutega pa še morajo zelo naporno delati. Med tem se pa pri nas šopiri italijanski državljan ter kupuje posestva in je z dobičkom Slovencem prodaja. Držaea bi gotova storila hvalevredno delo, ako bi temu možu premoženje zaplenila ter ga poslala tje, kamor spada. Ta mož Rihard Tol-laci je izvrševal pred vojno s svojim bratom stavbno obrt; dasi je tujec in n obe a mojster mn je vseeno šla ormoška nemška občina zelo na roko sporedno z nemškim volksrafom, or o In iš tvom in obrtno zadrego. Vsi so pomagali preganjati zavedne slovenske mojstre in ptujsko glavarstvo je nalagalo globe ljudem, ki so bili po zakonu upravičeni iz vrševiti svojo obrt. Danes v Jugoslaviji se pa še šopirijo ti priganjači Slovencev, kteri so bili ves čas vojne domu in dobavljali armadi konje, žago-vino, drva, seno itd, ter delali s tem mastne »kšefte« med tem ko so naši molje krvaveli na fronti. Bilo bi pač dobro, da bi kmalu ti ljudje zginili tja, kamor spadajo. Ormož. Kletarsko društvo je nakupilo ob času trgatve večjo množino mošta po 6, 7 in 8 po takrat«! m ni. Pozneje, ko je cena vinu padla, pa po A K. Zadnje vino m je stočilo v gostilni med dragim vinom po K 7,20 in K 8 liter. Nek zakotni pisač pa L naznanil društvo državnemu pravdništvn zaradi goljufije in navijanja cen. Vršile so se vsestranske preiskave in sedaj se ima društvo le zagovarjat pred sodnijo. Pred in med vojsko jo bilo društvo preganjano, sedaj v Jugo goslarji pa se preganjanje nadaljnjo. Ko je društvo bilo na robu propada in ž njim veliko število kmetov, se zato ni nikdo ni brigali Kmetje člani so si pomigali s tem. da so dajali zadrugi ceneje sve j pridelek. Prišel pa je prejšnji okrajni glavar in je od »drage takerekoč izsilil večjo svoto voj nega posojila, Razni barantači z vinom pa so tr * govali in še trguj* jo s krasnim dobičkom nemo teno naprej. Uspeh pa imaj > anonimne ovadbe. Laporje. V nedeljo, dne 4. maja je imelo naše Kat. fcobr&ž. društvo lepo uspeli sbod v tukajšnjem šolskem poslopja, Žal, da je bila sicer prostorna dvorana tokrat premajhna. Po pozdrava domačega župnika je pevski zbor zspel nekaj pesmi. Potem je pa g. đr, Anton Medved, profesor iz Maribora, govoril o zgodovini Slovencev. Orisal nam je ve činoma žalostne dni v naši preteklosti, v dobi zasninjenja, a pokazal tudi na boljše čase v bo dočnosti, v osvobojeni, prosti Jugoslaviji, katera se naj vsi z ljubeznijo oklenemo. Nato so dekleta igrale kratek, šaljiv igrokaz »Trgovka«. Z veseljem smo se ločili od te prireditve, kakoršne si kmalu zopet želimo, /t Žalec. Celemu slovenstvu dobro znani prijatelj slovenskega naroda, ki j® bil izgnan iz naše pre stolnice, je, meneč da najde mirno in tiho skri- vališče v Jugoslaviji, priromal k grofa Salma v Novo Celje pri Žalca. Narod Savinjske doline ga je pa njegovim zaslugam primerno »slavnostno« sprejel. Stoglava množica se je spontand zbrala proti večeru pred gradom in mačja godba mu je zaigrala krepko dobiodošlico Z ozirom na nevoljo ljudstva prosimo deželno vlado, da nas v bodoče obvarnle pred importom sličnih in enakih oseb. Gaber je pri Celju. Že dalje časa opazujemo, v da sili v kino v Gaberja pri Celja vedno več nedorasle mladine, celo k predstavam, ki so označena kot neprimerne za mladino. Kako »vzgojno« vplivajo take predstave na gledalce je pač v obče znano. Bilo bi že davno na mestu, da bi si oblast malo bolj ogledala in omejila delovanje teh novodobnih ljudskih »vzgajaltšč«. Predvsem pa opozarjamo oblast, da strogo nadzoruje obisk takih predstav od strani mladine. Miadina se nam že itak dovolj kvari, tam kjer ni tako lahko poseči vmes. Ne pustimo je pa kvariti vsaj tam kjer oblast lažje omeji pogubonosen upliv. Toliko za daneB, ako ne bo kmaiu drugače, bomo napravili energične korake. Laški trg. Sedež okrajne bolniške blagajne za sodni okraj Laški trg ki je bil dosedaj pri nas, se je z dnem 1. majem prenesel v Zidani most. Otiški vrh. Kmetu Ferdinandu Pačnik, po domače Ravnjak, je bil iz hleva ukraden konj. Trbovlje. Zadnjo nedeljo je bilo posvetovanje posestnikov naše fare in smo sklenili osnovati Kmečko zveze tudi za trboveljsko občino in se priklopiti Jogoslov, kmečki zvezi, kjer bodo naše koristi v Ljudski stranki najboljše zastopane. Razpravljali smo tudi o koristi zadruge in o ustanovitvi pisarne, kjer bi kmetje dobivali potrebna pojasnila in nasvete. Dotičnim, ki so se dali vpisati v Jug. demokratsko stranko, ne da bi vedeli, da je liberalnega pokoljenja, povemo v pomirjenje, da se s tem niso zapisali liberalcem za večnost, in da ne veljajo podpisi, ki so jih dali nevede za koga. Vstopajte v Kmečko zvezo, kjer bo kmečka stvar najbolje zastopana. Priglasi se prejemajo vsako nedeljo po prvem opravila v Društvenem domu. Sv. Peter na Kronski gori. Podružaica SKZ ugovarja neprimernemu zvišanja voznih cen južne železnice. Bočna pri Gornjemgradu. Dne 26. marca je bila še ja občinskega odbora, pri kateri so menda soglasno še zanaprej izvolili župana. Ali je bil slučajno neki gospod iz Mozirja par dni prej v neki hiši tri ure na obiska? 80. marca je bil prepis zapisnika občinske seje že pri kr. politični ekspozituri v Mozirju Ko so si hoteli 3. aprila občani pogledati zapisnik v občinski pisarni, se jim je povedalo, da zapisnik sploh še ni gotov. Torej prepis se je napravil prej, predno izvirnik. Zanimivo je tudi to, da seja ni bila sklepčna, ker je bilo v resnici navzočih samo 11 odbornikov. Med navzočimi je namreč naštet eden, ki je bil takrat, ko je bila seja, doma. Med »navzočimi« so tudi taki, katerim o kakšni »volitvi« ni nič zna-.nega. Celo zadevo priporočamo, ne politični ekspozituri. pač pa deželni vladi v Ljubljani. —- Več radovednežev. Straža ob Muri, pozor! V Slovenskih goricah se zadnii Čas bujno razvija protipostavno in škodljivo tihotapstvo. Cele kolone konj gredo ponoči po raznih ovinkih mimo Sv* Lenarta in Sv. Trojice proti Muri, kjer baje nek župan preskrbuje živinske potne liste. Nedavno so peljali iz Ptuja pri belem dnevu z voli in konji v dveh' kripah zaklane svinje na mejo, nekaj dni poprej pa ponoči z avtomobilom* In pred kratkim sp zasačili mešetarja, ki je hotel v vinskih sodih spraviti meso in žito čez mejo. Za mlada teleta plačujejo 600—800 K in še več, da jih le samo dobijo. In vse roma čez Muro v Nemško Avstrijo. Kaj le neki dela naša narodna „straža“ na meji?! Ali res vedno spi, da nič ne vidi? Bo treba strožjo- . g:a nadzorstva in izpremembe tudi . na orožniških postajah, — Kmetje, ne prodajajte vaše dragocene živine za nemški ničvredni denar! Iz Slovenskih goric. G. prof. Voglar je zdaj po vojni naenkrat postal velik gospod in pridno agitira na raznih shodih za svojo JDS Stranko. Kje je le bil g. profesor prej, ko so pri nas zapirali vrne narodnjake? Takrat ni bilo prav nič slišati o njego-yem narodnem navdušenju. In Če nam priporoča tu svojo JDS — ljudje pravijo: . . * \ ' — kot edino narodno stranko in rešiteljico slovenskega i naroda, ga samo ponižno vprašamo: Koliko pristašev njegove JDS se je pri Sv. Lenartu podpisalo | med vouio za znano majniško deklaracijo ? Ne bo potreboval niti vseh prstov ene roke, Če jih bo notel našteti, tako malo jih je. Vsi so prihajali, le njih ni « bilo, razven dveh izjem. JDS je pri nas« vse drugp' „ . kakor narodna. Naj nas torej g. profesor pusti pri miru, da ostanemo kmetje v svoji Slovenski Kmečki Zvezi, Ce pa hoče kot RoperČan kaj storiti za Slov. : gorice, naj svetuje raznim doktorjem-odvetnikom in * zdravnikom, da naj kot slovenski narodnjaki raču- Hajo slovenstim strankam malo manj. Za takšno a-gitaoijo mu bomo tudi mi hvaležni. Sv. Trojica v Halozah. Javnega političnega »boda SKZ, Katerega je imel poslanec M. Brenčič v nedeljo, "dne 27. aprila po rani sv, maši, se nas je udeležilo prav veliko število domačinov, V prijetnem poljudnem govoru so prišle mnoge važne reči na vr-sto: preprečen vinski davek, katerega imajo v Nem-SSki Avstriji in pred katerim smo zdaj v Jugoslaviji obvarovani; osebnodohodninski davek, kako si dobi-ino pravično odmero; podpore vdovam in ubogim rodovinam v .Jugoslaviji. Povedal nam je, zakaj še k majo mošld slab tbbak, ženske bridko kavico, zakaj 2e ne moremo imeti marsičesar, kar bi radi imeli, "Očrtal nam je posebno zdaine politične razmere, za-.kaj smo se združili z junaškimi, pri velikih narodih lako odlikovanimi Srbi in zakaj spoštujemo kmečko-kraljevsko hišo Karadjordjevičev, kako smo zdaj go-- ‘špodarji na svoji zemlji, na Kateri smo bili poprej hlapci krutim in odurnim Nemcem, ki so posebno še nas- Haložane razumeli odirati, zlorabljati in zaničevati, ki so kot razbojnika v ječo vrgli našega č. g. kaplana. Potrča in našega tukajšnjega rojaka, ptujskega minoritskega kaplana g, o. Petra Žirovnika, katerega so še prej trpinčili po vzgledu judov na veliki petek. Svoj govor pa je sklenil poslanec z dokazi, Kako potrebno je, da se: organiziramo vsi skupaj v SKZ, posestniki posebej Še vi kmetijsko društvo . Hvaležnost navzočih in zahvalo je izjavil nato poslancu predsednik shoda g. Potrč, ;je h koncu prebral in so bile sprejete Še tri resolucije: da zborovalci zahtevajo vso jugoslovansko zemljo z njenimi prebivalci in mesti v last Jugoslaviji, "da ugovarjajo-zoper krivično odmero dohodninskega "davka z zah -'• tevo, naj davčna oblast posestnike osebno zasliši irr da protestirajo proti odeVuški tarifi na železnici, katera se mora kakor najhitreje znižati, saj je naravnost udarec za kmečko in delavsko ljudstvo. Vransko. V nedeljo, "dne 4, t. m., se je vršil na Vranskm zelo "dobro obiskan shod SKZ. na katerem je poročal državni poslanec dr. Hohnjec v imenu ; našega poslanca ministrskega, predsednika dr. Ko -rošca o zunanjem položaju naše države in o notranjem položaju naše ožje slovenske "domovine. Orisal je nam v. zanimivem poljudnem govoru velike težave, s katerimi se ima boriti naša mlada 'država na mirovnem posvetu v Parizu, kjer imamo le enega prijatelja — Wilsona in kjer Italija z vsemi močmi dela na to, 'da v polnem obsegu uresniči krivični' londonski dogovor in tako zasužnji velik del slovenske in hrvatske zemlje; na drugi strani pa, nastopa zoper nar šo državo 'dogovorno z nam skrajno sovražno Nemško Avstrijo. "Govornik je pozival zborovalce, naj neomajno vztrajajo v ljubezni do, naše skupne 'države in do slovenske domovine, če tudi je treba za sedaj, vsled razmer, ki jih je ustvarila vojna, a jih ni kriva naša država, trpeti marsikako pomanjkanje. Pomanjkanje n. -pr. sladkorja, petroleja, tobaka ni samo pri nas. ampak povsod; ne samo pri premagancih, ampak tudi pri zmagovalcih, vojna je pač izčrpala vse. Zato vztrajajmo in potrpimo, pridejo še za nas v7naši mladi, življenjazmožni državi lepši Časi! — Kmet Rančigaj je razodel g. poslancu potrebe in težave kmeta in mu položil na srce nekaj želj, za katere naj bi se zavzel g. poslanec, kar je 4a obljubil, kolikor se pač da doseči v sedapjih težavnih razmerah. Protestiralo se je nadalje zoper zvišanje železniških tarilov, zlasti III. razreda, in se je zahteva*-lo, da se naj zviša hajnižja svota za odmerjen j e o -sebne dohodnine. Izvolil se je ,za našo župnijo krajevni odbor SKZ, nato so se soglasno m z velikim navdušenjem sprejele sledeče resolucije: 1. Da se prihranijo našemu narodu nadaline žrtve na krvi in blagu, zahtevamo od entente, 'da naredi divjanju in grozovitostim, nemških boljševiških tolp na Koroškem zoper Slovence s tem energičen konec, ‘da zasedejo do končne ureditve po mirovnem kongresu ameriške ali angleške ali francoske' — ne pa italijanske — Če-te slovensko ozemlje na Koroškem. 2. Protestiramo najslovesnejše zoper okupacijo slovenskih krajev po Italijanih in pozivamo pašo vlado v Beogradu* naj zastavi vse sile in uporabi vsa sredstva, da se na mirovnem posvetu priklopijo državi SHS vse pokrajine — do zadnje vasi — kjer prebiva troimenski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov; torej tudi Dalmacija, Reka, cela Istra, Goriška. Trst, slovenski del Koroške in Štajerske, Prekmurje, Medmurje in Banat, 3. Najodločnejše protestiramo proti zvišanju železniških tarifov, zlasti proti zvišanju III. razreda, kjer je najbolj prizadet kmet, ki je itak žrtvoval največ na krvi in blagu. 4. Za odmerjanje osebne dohodnine naj so'določi večji minimum, kot je bil do-zdaj in ki bo bolj odgovarjal sedanji draginji in valuti. Torej naj se zviša na najmanj 5000 K ali pa še višje, Braslovče. Dne 4. maja popoldne se’ je vršil tukaj mnogoštevilno obiskan Shod SKZ. Poročal je na njem član Narodnega predstavništva v Beogradu prof. "dr. Hohnjeo obširno, temeljito in poljudno o zuri ;Vn‘Brit in znotranjem političnem položaju. Soglasno so bile sprejete sledeče resolucije: 1, Zborovalci z ogorčenjem obsojajo dvoino mero, ki se uporablja pri določanju naših državnih mej na1 mirovni konferenci: za naše zemljelačne sosede najkrivičnejšo prilastitev naše zemlje, za nas pa niti ne najenostavnejše zahteve narodne samoodločbe. Zahtevamo odzve-ie narodov, naj nam prisodi pravico. 2. Vlada naj sahteva od entente, da nemudoma zasede naše severne meje na Koroškem z' angleškimi ali francoski, mi četami (nikakor pa ne z italijanskimi), "da se tako preprečijo nemška in italijanska grozodejstva v uašib slovenskih krajih, 3. Zborovalci protestirajo i prob previsokemu povišanju železniških tarifov, vsled katerega trpijo posebno revnejši sl oj K 4. Dež. vlada naj skrbi, da bodo okrajna glavarstva že itak pičlo nakazana živila (sladkor in drugo) enakomerno razdeljevala. •*. Na shodu’s,e > tudi sestav i krajevni odbor SKZ, ki je že izvedel podrobno organizacijo v vsej župniji. Braslovče stojijo trdno in v pretežni večini v taboru SKZ, Tudi izobraževalna organizacija lepo napreduje: ‘ Škodi in prirodit?«. f soboto, dne 10. maja pri Sv. Jur|u ob fal. žel. ob 20, ari (8. uri zvečer) v dvorani »Katoliškega doma« barka b petje na v treh dejte jih »Moč uniforme«, katero priredi telovadni od sek »Orel«. 1 V nedeljo, dne 11. maja pri Sv. Andraža v Sloe, goricah po večernicah v Soli veselic* »Slov. izobrtž. društva«. Na vsporedu so tri igre (Dr. Krek: »Tri sestre«, barka »V ječi« in Saloigra »Ubogljiva Uršika«) ter petje. — Pri Sv Mi k 1 a v ž n pri H o Ö a h -ob 9 uri dopt Mne sv opravilo in po opravilu shod Slovenske Kmečke Zveze ca katerem govori govornik iz Maribora — Na Gomilškom v prostorih gostilne Ste lana Kunst — ob lepem vremenu pod milim nebom — ob 4 uri popoldne ustanovni shod SKZ za Gomilški okoliš. Poročala bodeta dr. O griz?k in pokrajinski poslanec Levstik rba iz Celjg. — V Rogatca po rani maši shod SKZ. Govorita Vlad. Pušenjak in dr. Leskovar is Maribora. —-Pri Sv. Roku ob Sotli popoldne po ve četnicah shod Slov. Kmečke Zveze. Govori nad revizor Vladimir Pušenjak iz Maribora, — Pri Sv. Pavlu pri Prebolda po večernicah v društvenem domu p navijanje gled igre: »Junaški deklica« in »Prepirljiva soseda« ali »Boljša kratki sprava, kakor dolga pravda«. Pridite! — V Ga lici ji pri Celja po jutranji službi božji ustanov ni shod »Slov. Kmečke Zveze«. Govori učitelj Levstik iz Celja — V Celju popoldne ob pol 4 uri v veliki dvorani »Narodnega doma« igra e petjem: »Divji lovec«, katero priredi telovadni od sek »Orel«. Vstopnice se dobe od petka naprej v predprodaji v knjigami Goričar Leskovšek. — V. Kapeli popoldne po večernicah pri g. Coblu pri reditev Bralnega društva. Na vsporedu je gledališka igra »Turški križ« in petje domačega zbora. V slučaju slabega vremena se igra preloži na prit. nedeljo. — Pri Sv. Jur j h ob juž. žel, ob pol 16 uri (po! 4 uri popoldne) v dvorani »Katoliškega doma« barka s petjem v 8 dejanjih »Moč uoifor me«, katero priredi telovadni odsek »Orel«. Po predstavi bo tudi srečelov. — Na Dobrni tako po jutranjem sv. opravilo v šoli javno zborovanje krajevnega odbora Kmečke Zveze. — V Gaberju pri Celja takoj po jutranjem sv. opravila v šoli shod SKZ.; ustanovil se bo krajevni odbor. — Pii Sv. Frančišku Ks. v Sav dol, priredi Katoliško bralno in izobraževalno društvo gle dališko pred stavo kakor na Velikonočni pondeljek «a ravno istem prostora m z istim vsporedom, — V Mari boru popoldne ob pol 5. u i v dvorani »Delov skega društva« (Flosarjeva ulica 4) prireditev kat. narodnega dijaštva. Na vsporedo je igrokaz »Zlo ba in zvestoba« in burka »Boljševik«. — V Ljutomeru ob pol 8. uri dopoldne v šoli zboro anje vinorejcev; popoldne ob 8, ari shod viničar jev pri Rakovcu. — V S10 v e n j g r a d c u dopol dne ob 10. ari v telovadnic! nekdanje nemšk-šole kmetijsko zborovanje. Govori ravnate j Belle iz'St. Jorja ob jnžni železnici, — Pri Sv. Du hu na Ostrem vrhu dopoldne takoj po službi bežji shod SKZ. Govori oredaik Žebot — P r i Sv. Križu nad Mariborom popoldne po večernicah pri ceikvi shod SKZ. Govori urednik Žebot. V četrtek, dne 15. maja v V i t a n j u?ob 9 nri dopoldne v posojilniški pisarni občoi zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice z običajnim dnevnim redom. V nedeljo dne 18. maja pri Sv. Bolfenkn v Slovenskih goricah popoldne po večernicah v posojilniškem prostoru redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice z navadnim dnevnim redom. — Na Dobrni popoldne po večernicah v restavracijskih prostorih topliškega doma priredite» Bralnega clruštvt. Na vsporedo sta dve igri »V ječi« in »Pravica se je izkazala« ter petje. — Pri Sv. Marjeti ob Pesnici po rani sv. maši v šoli Ib od SKZ. Govori urednik Žebot. — Pri Spod Sv. Kungoti po pozni sv. maši (ob pol 11. uri) v Spit shod SKZ. Govori orednik Žebot — Pri Gor. Sv. Kungoti popoldne po večernicah v tukajšnji ljudski šoli shod zaupnikov SKZ. za župnije Svečina, Gor. Sv. Kungota in Sv Jurij oh Pesnici. Na Zborovanja poroča urednik Žebot. — Na Rečici v Sav. dol. po rani sv. maši in sicer pri lepem vremena na prostem pri cerkvi, v slo čaju slabega vremena v dvorani {g. Štiglic p. d. Cuje š shod SKZ. -*■ Popoldne po večernicah v gostilni g Fürst občni zbor kmetijskega društva in posoj (nice. Na obeh «hodih govori nadrevizor Vlad. Pušenjak. — V Jarenini ob pol 8. uri dopoldne v posojilniških prostorih občni zbor Po sojilnice in hranilnice z običajnim dnevaim redom. — Na Žusmu ob 3. ori popoldne v posojilnični hiši pri Sv. Stefanu redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Žasaan, — Pri S v, Lovrencu v S1 o v. gor. popoldne po večernicah prireditev »Slov, katoL izobraževalnega društva. Na vsporedo so tri igre: »Prisiljen stan je zaničevan«, š&ioigra »Proti domu«, ter barko »V ječi«. V : CJatlSs«# spsüjgfiil®. Gornja Radgona: Ce so se za prised -I n ike v občinski sosvet res predlagali pristni nem-. I čurji, je to res narodni škandal. Naznanite celo za-I devo poverjeniku dr. K, Verstovšoku v Ljubljani. — f SL IT j v Slov, gor,: Ce G." res ruje in bujska, o-I pozorite na to orožništvo, ki ima nalog, take peteline i zapreti vs močno kletko, — S v, Križ na Murskem polju: Naj le upajo na uspehe. Bo ostalo samo pri upanju. * Dijaški kubinji v Mariboru 90 darovali p. n.: ; £)r. Karel Oswald, docent, mesto venca na grob svo-lega očeta 50 K; Franc Bračun, profesor, Maribor, j nabrano na gostiji Želenko-Kraner, Sv. Jurij v Sl. I gor. 120 K; Pepca Kirer, učiteljica, Sv. Peter, izs 3 gostije Pavel-Kranjc 80 K; gostijai Vogrinc-Železnik, ! Nadole, 27.50 K; Eliza Jug, nadučiteljev» soproga, 1 Podova, iz gostije Plečko-Kokol 130 K; M, Koroša, j Veržej, iz gostije Cmerekar 61 K; Matko Krevh, ka-\ plan, St. Peter, iz gostije Lampreht-Zemljak 82 K; f Lorber Stanika, St. Peter, nabrala 60 K; Ev. Vrač-I kq, župnik, St, lij, darovali jugoslovanski častilca špiljske posadke v osebni družbi v župnišču 80 K; j dr. Franjo Rosina, odvetnik, Maribor, 60 K: Josip f Weixl, župnik, Sv, Križ, "dar Mohorjanov, 70 K; u-I čitelis-Ki zbor moškega učiteljišča v Mariboru mesto ' j venca na grob tovariša "dr Antona Majžer 100 K: j Josip Lasbaoher, župnik, Bele vode, 20 K; Skrbin-f Sek Vladimir, učiteljiščnik, Maribor, nabral na CM I seji v Framu 72 K; Redka Lovrec, gojenka učitelji-šča, Maribor, nabrala med gojenci in go enkami me-j sto venca g. prof. Majžer 65.30 K; Vlasta Vrtaik , Maribor, iz večera na Čast Srbom 46 K; (gostijaPu-šnik-Močnik, Črešnjevec, 152 K; Gizel Martin, posestnik. Spilje, iz poravnave Tišler 40 K; Alojzij Rozman, stolni kaplan, Maribor, 100 K; Pav. Holc-man, predmestni kaplan, Maribor* 20 K; Ivan Za,-dravec, župnik, "Sv. Lovrenc na Dravskem polju 50 K: An toli Porekar, nadučitelj, Hum, nabral v ve- seli družbi gostoljubnih Košenjčevcev 52. K; Anton Ravšl» župnik, Cirkovce, dar Ane Lenart 40 K ; dr. Florüan Kukovec, odvetnik, Slov, Bistrica, kazenska zadeva Verbek kontra Jurman 30 K; Franc Satler„ Sv. Pavel pri Preboldu 20 K; dr. Alojzij Bratkovič., odvetnik, Slovenjgradeč, mesto venca na grob proL dr. Antbn Majžer 30 K; dr, Anton Medved, profesor, Maribor, nabral na pogrebu g. župnika Vida Janžekoviča 260 K: Ivan Mild1, posestnik, Sv. Marjeta, mesto venca na grob g. župnika Janžekoviča 20 K; Franc M1* trgovec, Sv, Marjeta, mesto venca na grob g. župnika Janžekoviča 20 K; dr. Franjo Rosina, odvetnik, Maribor, 50 K; Marko Guček, zasebnik, LesiČna, pošta Pilštajn, 1000 K; Posojilnica. v Gornji Radgoni 100 K; župnijski urad Sv. Križ pri Ljutomeru, dar Mohorjanov 48 K; Ant, Slav na Grebah 12 K; Leopoldina Stelzer, posestnica, Ma-ribor, 50 K; Posojilnica v Framu 50 K; Nj. ekscel. V knezoškof dr. Mihael Napotnik 25 K; Karel Kautz-ner, postajenačelnik, Pesnica, mesto venca na grob g župniku Janžekoviču 80 K; Anton Tkavc, stolni vikar, Maribor, 10 K; Gustav Spari, kornl vikar v Mariboru, 1Q K; M. Berdajs, trgoyc, Maribor 10 K; podpora Posojilnice v Mariboru 10Ö0 K; dr. Franc Firbas, notar, Maribor, 20 K; Franc Irgolič, poštni nadoficijal, Maribor, 5 K: Stefan Pivec, dekan, Vuzenica, 10 Kp J. Zadravec, veleposestnik, Središče, 1 20 K; Ivan Mravljak, profesor, Maribor, 10 K; H. Schreiner, ravnatelj, Maribor, 50 K; dr. Radoslav Pipuš, sdyetnik, Maribor, 100 K; Martin Medved, župnik, Laporje, 50 K; Ivan Bosina, župnik, Podčetrtek, 25 K; Josip Lončarič, župnik, /Sv, Jedert, 25 K; Franc Pečnik, župnije, Podgorje, 20 K; dr. Pregl, zdravnik, Vuzenica,; 10 K; Franc 'Ogrizek, župnik, Dramlje, 8 K; Ivan Vreže, profesor,' Mari -bor, 20 K; dr, Pavel Turner, veleposestnik, Maribor, '40 K; Ivan Kotnik, kaplaji, Sv. Anton v Slov. gor., 20 K; Nikolaj Žagar, profesor. .Maribor, 10 K: Kmetijska zadruga Rače 20 K; Matija Zemljič, župnik, Sv. Tomaž pri Ormožu, 30 K; Alojzij Sagaf , provizor. St.1 Janž na Dravskem polju, 20 K; Mart. Jurkovič, prošt, Ptuj, 30 K; "J. Selih, Župnik, Sv. Kungota, 20 K; Franc Sinko, župnik, Smartin na Pohorju, 30 K; Friderik Repolusk, župnik, St. Vid, ' 10 K; Anton Krisper, ravnatelj, Radeče, 10 K; Posojilnica in hranilnica, Sv« "Jurij ob Ščavnici, 50 K; Ferdo Herzog, trgovec, Ljutomer, 6 K; dr. K, Groß- mujnn, odvetnik, Ljutomer, 20 K; Franc 'Močnik, župnik, Sv. Stefan, 5 K; Leopold Petovar-st., veleposestnik, Ivanjkovci, 100 K; Malči dr, Škapinov® v Grahovem, 10 K: .Jakob Menhart, župnik, Velika Nedelja, 20 K; M. StraSek, župnik, St, Janž na Vinski gori, 10 K ; Anton Skočir, posestnik,: Ribnica, 50 K; učiteljski zbor v St, juriju ob Ščavnici mesto venca na grob pospe Marije Ivanjčič 60 K, dr. Flor, Kukovec, odvetnik, Slov. Bistrica, kazenska poravnava Brumeo kontra Ogrizek 20 Rt Jože! Rump, nadspre-vodnik Maribor, 10 K; df, Janko Sanda, duhovnik v pokoju, Rogatec, 20 R; Vil. razred mariborske slovenske gimnazije mesto venca na grob sošolca A.. Crnko 80 R; Franc Casl, kaplan, Sv. Miklavž pri Ormožu 50 K. — Vsem s cenjenim gospodom daroval* eem prisrčna hvala! - Prot. M, Pirc, Maribor a Wildenrainer ulica 16. t, c, blagajnik. 11 mami \ 'K Poslano.*) »Slov. Narod« je v svoji 74. štev. t 1, pod Zfglsvjem »Franc Jožefovci v kot!« priobčil daljšo notico, v kateri mi neki g. C očita, da sem pred leti v stari Avstriji »poplavil Slovenijo s slavospevi iz življenja cesarja Fr. Jožefa I.,« in da sem med vojno v neki brošurici grajal sovražnost Srbije do Avstrije. Na dotični napad v »Slov. Naroda« sem poslal uredništvu takoj dragi dan odgovor, toda gospodom arcdaikom pri »Naroda« se je zdelo potrebno sprejeti le nap j d na. mojo osebo, ni pa se jim zdelo vredno priobčiti tudi moj zagovor. Prisiljen sem torej na dotična očitanja neznanega mi g. nasprotnika odvrniti na tem mesta sledeče: 1. Kot ljudskošolski očital j sem se držal vedno načela, ki je izraženo v starem drž. zakonika (§ 71 š. in ač. reda), da je namreč otroke nava jati k spoštovanja do cesarja in najvišje cesarske biše, k ljubezni do rodne narodnosti (prim. moje delce »Sola in narodnost«) in do skupne domovine in kar nič me ni sram, da sem i na to stran vestno rešil svojo dolžnost. 2. Če imenuje cen j moj nasprotnik tako de lovanje »zastrupljanje« mladine, potem pa le takoj železno metlo V roke, zakaj izgnati bode treba iz Jogoslavije s prav majhnimi izjemami vse sloven sko učiteljstvo, zakaj na prste labko prešteješ one, ki niso delovali do najnovejše dobe v šoli in izven šole v daha stare Avstrije. Pri tej priliki vprašam: Kam pa so pošiljala razna ačit. društva, zlasti pa glavn. ačit. organizacije ob vsakem večjem zborovanja udanostne brzojave? Ali mar ne na Danaj? Ali mojega cenj. nasprotnika ni sram v dno nje gove dnše, da se drzne v talcem tona očitati sedaj samo meni »greh«, ki smo se ga udeleževali vsi, gptovo tadi g. C ? 8. Ako sem govoril v svoji brošurici »Izpod črno ramene zastave« o sovražnem razmerja Sr bije in Avstrije, storil sem to v takem smisla, v kakršnem so pisali takrat vsi slov. listi in časniki. Ako želi »Slov, Narod«, mu prav rad postrežem z nekaterimi citati iz njegovih člankov iz leta 1914 in 1915. 4. Ako bi ne bil v dolgi vrsti SO let, odkar se pečam z izdavanjem mladinskih knjižic, spisal nič druzega kakor samo brošurici »Iz življenja našega cesarja« in »Izp d črno rumene« zastave, bi se gotovo ne drznil danes stopati s spevoigro 0 troimeni Jugoslaviji v javnost, marveč bi se po nasveta mojega g. nasvetnika «kril lepo »v kot« ter ondi skesano premišljeval o časih, ko sem se »v praha valjal pred krvolokom Franc Jožefom 1.« — toda imam hvala Bogu prijetno zavest, da sem 1 kot narodnjak vršil vedno svojo dolžnost tako, da so me v pokojni Avstriji ob predloga za neko odlično mesto odklonili samo zaraditega, ker sem se zdel vladi preveč »slowenisch national«, 5. Poznam osebe, ki so v pokojni naši domovini ne samo v spisih, marveč tadi ob raznih drugih prilikah na vse pretege slavili staro Avstrijo in njene vladarje, a danes za to niso »v kotu«, marveč sede na častnih mestih. Sploh pa: Ako hočemo vse bivše Franc Jožefovce »v kot«, me vem, koliko jih ostane v Jugoslaviji potem »pri mizi.« Bodočnost nam pokaže,, da, kdor v stari domovini ni bil zvest državljan, tndi v novi državi ne bode. Ako se cenj. mojemu nasprotnika dozdeva, da z ozirom na moje patriotično mišljenje niiem vreden iedati delce, ki v spevih in besedi slavi mlado Jugoslavijo, pa naj on sam, če je njegova vest na to stran čistejša od moje, izda tako delo — jaz sem gotovo med prvimi, ki si naročim njegov da ševni proizvod. V Središča, dne 24. aprila 1919. Anton Kosi. Proda ser Studenöna oprava popolna : cevi, sesalka i. dr. na prodaj; Badlove vile 11, Gnoja konjskega rež tossot je na prodaj na Jelovca it. 10, nad Mariborom. 812 Emall-poopda aa kukanje, vsakovrstna sita in roleta, kakor tadi kolare se dobijo po najaižji daev ni< ceni šemo v veliki «slogi pri Jožef Antloga, Maribor, Zofijin trg 1, «raven mestne mostne tehtnice. 885 2 travi KARBID T*Mf po tovarniški dnevni ceni raspo-lilja na vel.ko in malo vsako množino po pošti in vlaka, glavna zaloga Ivan Andrašič v Maribora, Koroška cesta 26, 799 s teletoma ml na prod» J. Gornje Badvs-■ja «O pri Perez. 888 PRODA SE mlad eno leto star lep volčji pes čuva] Vpraša se pri g. Ferka, Artur Malystrasse 86, do 10. t. m. 876 POHIŠTVO m spalno sobo. obed-ntoo in raslične hišne stvari na prodaj. Gosposka ulica £8, priti. Winhofer. Maribor 879 HIŠA « vrtom in njivo, hlevom ii 'osen 47, Maribor. pripravna ca trgovino se proda. 876 PRODA se beli koštam in črni niški čevlji št. 88. Maribor, Grajska ulica 38/1. Od pol 2 do pol 8. ure. 878 KRAVA s teletom se proda. KOS, Meljski breg 46, Maribor. 894 Šivalni atroj na prodaj ali se zamenja za živila. Švare, Viktring hofova nlica ?/I. Maribor. 8B3 Petleten žrebec domače reje za težko vožnjo proda Blatnik Vinko, Jelenca, Rače, ' 891 Lepa mlada krava s teletom vred se proda v Dolgoish it. 88 pri Maribora. 900 Na prodaj pohištvo za spalno sobo in novi ženski čevlji it. 86, Bankalari- nlica 6, vrata 6, Maribor. 8*7 Zaradi preselitve se proda glasovir -Öchweigkofer“. Cena 1000 K. Meljska eessa 12/11, Maribor. 890 Dobri čevlji sn prodajo v Gospos ki nlicž 56, pritL Maribor. 891 Proda se: Albert Žnidaršič panji nmetni dvojčki oddaja isdeloval-nica «a čebelno orodje, Ptujska cesta 14, Maribor. 908 Na predaj: 2 omari, kuhinjska miza in različne stvari, pohištvo za spalnioo. Koroška nlica 17, Maribor. 8S8 Na prodaj pohištvo s» spalnico, kuhinjo, 8 pare čevljev, obešalnik ena ženska obleka in razne stvari. Wiidenreinerjeva 16, vrata 1, Maribor. 819 Lepa krava, 8 mesecev breie in prasce takoj prodam na Tezno 87 pri Maribor. 910 Kupi sei * Za vsebino pod tem naslovom ne prevzame uredništvo nobene odgovornosti. Grafitna približno 100 oralov zemljo se kupi. Ponudbe na naslov: M. Ta dič, Zagreb, Domobranska ni. 1. 909 Potrebni® ' ge večja množina ogljs, drv in konstrukcijskega lesa. Natančne ponudbe pod „UE8“ št. 908 na upravo lista. VREČE, sode i " steklenice kupi ta vsako množino Jerausoh & Gerhold, St ini trg 2, Maribor. 851 Cenjene se kupi. i« Pisalni stroj ponndbe pod „Stroj® na Anonč-no ekspedicijo Al. Matelič, Ljub ljana, Kongresni teg 3/1. 686 LIPOV LES kupuje okrsgel in re zan Ivo Sojč. kipar, Maribor. 8> 2 IŠČEM pridno pošteno deklo, katera dobro kuha, delo v vrtu ramme in ▼ kramu ter sobah sodelnje. Dotična ima priložnosti ae naučiti dobro In gospodsko kuhati. Vprašanja na naslov: Lekarna Sahwarz v Ljutomoru. 837 MIZARSKI POMOČNIK se sprejme v stalno delo pri A. Lekše, misst v Mozirja. 872 Išče «e zanesljivi občinski pastir na lepo gmajno pod selo ugodnimi pogoji ih vse drago «e i*ve pri trškem občinskem aradu Sv. Trojica v Sloy. gor. 861 Vlnlčarka (starejša žena se sprejme za vinograd blizu Ptuja. Ponudbe: Ferd. Strdhs, trgovec v Ptuju. 8^4 Učenca za podo arsko obrt i« poštene rodbine sprejme I*e Sojč kipar v Maribora, Reiserjeva ni. 26. •_________B81 Razpisuje se služba organiBta in meinarja na Rem-nikn. Nastop lahko takoj. »Ponudbe na župni urad Remšnik, p. Marbeg, 887 Majhen otrok se vzame v isrejo. Vpraša se: Nagystr. 9/1. (levo) v Maribora. 870 KOLO ukradeno, sprednje kolo na desni strani z dreto dolga krpa .prišita, luknjasta ploskva z rdečim znamenjem. Kolo je v dobrem s» nn. Naj se naznani o-rožnikom v Leitersbergn. 871 Trpim dežel, pridelkov Jos Serec MARIBOR, Tegetthoffa cest« 57 prodaja po najnižjih cenah koruzo, moko, semenski krompir. Kapaj« po naj ritjih oenah domačo slivovko, Sebelnl vosek Itd. 811 Spodnja in Gor. Savinjska dolina in Slovenjegraški okraj. Kdor hoče po ceni zidati, naj «i naroči nov patentiran način ridanja, kateri je polovico ceneje; kdor rabi načrte in proračune «a stavbe, kdor rabi si-darje, opeko, cement, apno, železnino naj vse to naročaje pri Dragotina KoroSeo, stavbeni mojster 848 v Žalcu pri Celju. Dva gospoda se sprejmeta na hrano Viktringhofova nlica 26/ pri g. Kuhar. *3« VDOVEC s 4 otroci želi vzeti v < najem gostilno v mesta ali na • deželi. Naslov: Miroslav Planin- j" šek na npravo „Straža.® 884 i 2 izobraženi mladi vdovi iščeta I gostilno v najem, ali na račun v mar borskem okraja ali kj« v J Jagoslariji. Ponndbe se naj poi- | ijejo na A. B. Franc Jos. nlica | 80, Maribor. 885 i --------—----------------I Vrtnar, oženjen ali neoženjen sa j selen aro in poi je deist- o se takoj \ sprejme pri Juliju Glaser, Mari- i bor. 896 Učenca sprejme Jakob Dogi», čevljarski mojster, Nagyjeva uiica 14, Maribor. 896 HISVIK, oženjen in bres otrok, sposoben tndi za kletarsko delo, se sprejme v večjem trgu. Dobi brejplačno stanovanje in za kletarsko delo dnevno plačo. Kje se izve pri upravi lista. 888 IZURJENA strojepiska se takoj pri dr. Rspoc, odvetnik v Maribora. 907 V MAmBOR'lS^lragW^^j na Štajetskem želi priti gospodična srednje starosti z večletno pisarniško prakso za kavarniško blagajničarko, restavracijsko knji-gotodkinjo ali kaj primernega, kjer bi lahko opravljala tndi lažja lirična dela. Pri dobri popolni oskrbi je plača postranska stvar. Ueajene ponndbe pod „Ljubljančanka® na npravo lista. 906 Saüiostojna Marica za Zagreb se išče. Me-sečna plača K 100'— Ponndbe: S Te k a a c, trgovec, ZAGREB, Ilica Št. 67. 864 Razna s ÜosBofliBje ne zamutite prüfte, ter si naročite za poskušajo eden, dira ali več zavitkov pralnega mila 20 ali SC odstot. v kosih po 100 ali 200 g 20 odstotkov pralno milo komad K —40 80 odst. pralno milo E 1 20 38 40 odst. tor letno milo 2 K in K 2 50 istotam najfinejše 66 odst milo % britje 1 komad K 2-—. POŠTNI ZAVITEK: 5 kg 20 odstot. pralnega mila franko povzetje K 22 7«!«••• •* Nove mostne iz^decimalne^tentnice J ter brzsteht-nice Iš košaro aR kavljem^ decimalne i tehtnice -gre-Mjhice, uteži iz Železa ni debelo in drobno so veono v zalogi JE« večja naročl|«j primeren popuart Franc Žnidar, Maribor 1 i Lkovač za^fino orodje! Pobreška c.3,Tržaška'c.llj Tudi točne izvrltOe vMlgJavne poprave imenovanih tehtnic ter preelttafievapje istih. tfošnžak» trgovina u usnjem in surovimi ko» lami PTUJ K ▼ hiši poleg okr. glavarstva (44) (prej trgovina Lenart) 395 podplati, notranje nsnje, zgornje usnje črno in rajat o, likanec, (nsnje za konjsko opravo), cepljen« ■sr j e za gamaše, elegantni box-calf in ehe» vresu* čevlji, pol čevlji, — čevlji iz telečjega nsnja, navadni čevlji iz rajate kratine, dreta — podplatni eteki — platno.--------------- Elektriine naprave za mesta, trge, občine, mline in žage ter vsa t to stroko spadajoča dela izvršuje Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave Vojnovič & Cie. Ljubljana Dunajska cesta 22. Vse elektrotehnične potrebščine v zalogi. Proračuni 765 na zahtevo.