Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48'—, polletno Din 96'—, celoletno Din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
51.
kos.
V LJUBLJANI, dne 24. junija 193G.
Letnik
VII.
VSEBINA:
868.
369.
370.
371.
372.
373.
374.
375.
Uredba o pregrupaeiji občin Kropa, Zagradec in Žužemberk.
Uredba o pregrupaeiji občin Cankova, Strukovci, Tišina, Bodonci in Kupšinei.
Uredba o pregrupaeiji občin Leskovec, Zavrč in Sv. Barbara v Halozah.
Uredba o pregrupaeiji občin Leskovec in Krško.
Uredba o pregrupaeiji občin Mengeš in Trzin.
Uredba o pregrupaeiji občin Šenčur in Preddvor.
Uredba o ustanovitvi občine Bučka.
Uredba o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike in
podrejenih naprav in o upravljanju državnih gozdov in državnih rudniških podjetij.
376. Odredba o izpremembi naziva razdelka gornjeradgonske carinarnice v Trdkovi v Martinje.
377. Potrdila o kakovosti slivove čežane ob izvozu v Poljsko.
378. Naredba o izpremembi naredbe o izpremembi lovopusta in o zaščiti redke divjačine.
379. Razglas o volitvah občinskih odborov za občini Šmarjeta in Bela cerkev.
380. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
381. Razne objave iz -Službenih novin .
Uredbe osrednje vlade.
368.
Na osnovi §§ 3., 6. in 1J9. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o pregrupaeiji občine Kropa, občine Zagradec in občine Žužemberk.*
§ L
Iz občine Kropa v srezu radovljiškem Dravske banovine se izločita bivši občini Kamna gorica in Lancovo, in se ustanovi iz njih uova občina Kanjna gorica s sedežem v Spodnji Lipnici.
§ 2.
Iz občine Zagradec v srezu novomeškem Dravske banovine se izločijo:
1. področje bivše občine Sela-Šumberk, iz katerega se ustanovi nova občina Sela-Šumberk s sedežem v Selih pri šumberku;
2. katastrski občini Ambrus in Višnje, iz katerih se osnuje nova občina Ambrus s sedežem v Ambrusu;
3. kraj Drašča vas, ki se priključi občini Žužemberk.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1936, št. 139/XXXII/348.
§ 3.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 12. junija 1936; IV. br. 2807.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
369.
Na osnovi §§ 3., 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o pregrupaeiji občin Cankova, Strukovci, Tišina, Bodonci in Kupšinei v srezu murskosoboškem Dravske banovine.*
§ L
1. Kraj Skakovci se izloči iz občine Strukovci in priključi občini Cankova;
2. kraj Krajna se izloči iz občine Strukovci in priključi občini Tišina;
3. kraj Stari Beziiovci se izloči iz občine Bodonci in priključi občini Strukovci;
4. kraj Novi Beznovci se izloči iz občine Bodonci in priključi občini Cankova;
5. kraja Ranjkovci in Vanča vas se izločita iz občine Kupšinei in priključita občini Tišina.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1936, št. 139/XXXII/349.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih no vinah«.
.V Beogradu, dne 12. junija 1936; IV. br. 2808.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
370.
Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o pregrupaciji občin Leskovec, Zavrč in Sv. Barbara v Halozah v srezu ptujskem Dravske banovine.* § l.
Iz občine Leskovec se izločita kraj Mali Okič in del kraja Veliki Okič (hiš. štev. 8—43) ter priključita občini Sv. Barbara v Halozah.
Iz občine Zavrč se izločita del kraja Veliki vrh (hiš. štev. 1—38) in del kraja Belski vrh (hiš. štev. 39—-64) in priključita občini Sv. Barbara v Halozah.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 10. junija 1936; IV. br. 2759.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
371.
Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o pregrupaciji občin Leskovec in Krško.**
§ l.
Kraji Gornje Pijavsko, Srednje Pijavsko in Gornje Dule se izločijo iz občine Leskovec in priključijo občini Krško, srez krški, Dravska banovina.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 12. junija 1936; IV. br. 2849.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1936, št. 139/XXXI1/350.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1936, št. 139/XXXII/352,
372.
Na osnovi §§ 3., 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o pregrupaciji občine Mengeš in občine Trzin.* § 1.
Kraja Dobeno in Loka pri Mengšu se izločita iz občine Trzin in priključita občini Mengeš, srez kamniški. Dravska banovina.
§ 2'
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 10. junija 1936; IV. br. 2508.
Minister za notranje posle Dr. Korpšec s. r.
373.
Na osnovi §§ 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo
o pregrupaciji občine Šenčur in občine Preddvor.** § l.
Kraja Tupaliče in Možjanca se izločita iz občine Šenčur in priključita občini Preddvor, srez kranjski, Dravska banovina.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 12. junija 1936; IV. br. 2845.
Minister za notranje posle dr. Korošec s. r.
374.
Na osnovi §§ 3., 6. in 139. zakona o občinah predpisujem
uredbo o ustanovitvi občine Bučka.***
§ l.
Iz občine Studenec sreza krškega Dravske banovine se izločijo kraji Bučka, Dule, Jarči vrh, Jerman vrh, Močvirje, Dolenje Radulje, Gorenje P.adulje, Štrit in Zaboršt, iz katerih Se ustanovi nova občina Bučka s se-dežem v Bučki.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v; »Službenih novinalK.
V Beogradu, dne 12.. junija 1936; IV. br. 2846.
Minister za notranje posle -	.	dr.'Korošec s. r. >
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1936, št. 139/XXXII/354.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1936, št. 139/XXXII/353.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1936, št. 139/XXXII/35l._
375.
Na podstavi pooblastitve v točkah 1. a) in b) § 81. finančnega zakona za leto 1936./37. predpisujem po odobritvi ministrskega sveta M. s. št. 268 z dne 23. aprila 1936 tole
uredbo
o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike in podrejenih naprav in o upravljanju državnih gozdov in državnih rudniških podjetij.*
I.
Splošne določbe.
Clen 1.
V gozdnem in rudniškem gospodarstvu nastopa država:
1. kot gozdarsko in rudarsko nadzorno oblastvo;
2. kot pridobitnik v lastnih gozdih in gozdnih zemljiščih, rudnikih in rudiščih.
Clen 2.
Nadzorno oblast vrši država po ministrstvu za gozdove in rudnike, pridobivanje pa po upravi državnih gozdov in upravi državnih rudniških podjetij, ki spadajo kot posebne administrativne edinice-oddelki v sestav ministrstva za gozdove in rudnike.
Člen 3.
V vseh poslih iz člena 1. predstavlja državo minister za gozdove in rudnike, ki vrši:
1. vrhovno nadzorno oblast nad vsemi gozdovi in gozdnimi zemljišči, gozdnim in lovskim gospodarstvom in urejanjem hudournikov po zakonih o gozdih, lovu in urejanju hudournikov, dalje nad vsemi rudniškimi podjetji in posli, ki spadajo pod določbe rudarskega zakona, kakor tudi nad rudarskim zavarovanjem in socialno zaščito rudarskega in topilniškega osebja;
2. vrhovno upravo nad vsemi državnimi gozdovi in gozdnimi zemljišči, rudišči, državnimi gozdnimi in rudniškimi podjetji in napravami, kjer je država lastnik in pridobitnik.
Clen 4.
(*) Uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij sta državni gospodarski podjetji in napravi, ki ju vodi minister za gozdove in rudnike v prid državne blagajne po načelih te uredbe.
(2)	Upravo državnih gozdov in upravb državnih rudniških podjetij zastopa pred sodišči državno pravobranilstvo.
Clen 5.
(•) v gospodarskem pogledu je poslovanje uprave državnih gozdov in uprave državnih rudniških podjetij in njiju podrejenih naprav neodvisno od državnega nadzornega oblastva.
(2)	Glede gozdnopolicijskega in rudniškopolicijskega nadzora spadajo uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij in njiju podrejene naprave pod občni nadzor državnega oblastva, kakor vsak lastnik gozda ali rudnika.
Člen 6.
Določbe zakona o državnem računovodstvu se uporabljajo v poslih iz člena 1., točke 1., v celoti, v poslih
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	maja 1936, št. 99/XXl/232.
pa, kjer je država pridobitnik (člen 1., točka 2.), z izjemami, navedenimi v tej uredbi.
II.
Ustroj ministrstva za gozdove in rudnike in podrejenih naprav.
A.	Ministrstvo.
Clen 7.
Pri ministrstvu za gozdove in rudnike posluje ministrov pomočnik, ki pomaga ministru pri delu v mejah veljavnih zakonskih predpisov in pravic, ki jih minister nanj prenese.
Clen 8.
(1) Pri ministru posluje ministrov kabinet s potrebnim osebjem. Kabinetu načeluje šef, ki ga odredi minister in ki je njemu neposredno podrejen.
(2) Ministrstvo za gozdove in rudnike se deli na:
1. oddelek	za	vrhovni	gozdarski nadzor (I);
2. oddelek	za	vrhovni	rudarski nadzor (II);
3. oddelek za upravo državnih gozdov (III);
4. oddelek	za	upravo	drž. rudniških podjetij	(IV).
(3) Pri ministrstvu za	gozdove in rudnike poslujeta specialno računovodstvo in blagajna.
Clen 9.
Oddelki vodijo svoje posle ločeno in imajo vsak zase svoj arhiv.
Člen 10.
V pristojnost kabineta spadajo posli občnega značaja in pa tisti posli, ki jih minister določi, izvzemši strokovne preglede, ki se v kabinetu ne smejo reševati. Kabinet vodi vse svoje posle zase.
Člen 11.
(1) V pristojnost oddelka za vrhovni gozdarski nadzor spadajo: vrhovni gozdnopolicijski nadzor nad vsemi gozdi in gozdnimi zemljišči, skrb za izvrševanje zakonov o gozdih, lovu in urejanju hudournikov, izdelava potrebnih zakonskih predlogov, uredb in pravilnikov, pogozdovanje kraškega sveta in goličav, delitev kraškega sveta in goličav radi pogozdovanja, urejanje hudournikov, občna gozdarska statistika, pouk in povzdiga gozdarstva.
(2) Oddelek za vrhovni gozdarski nadzor se deli na:
1. administrativno-personalni odsek ter za občno rudarsko statistiko, trgovino in industrijo, pouk in povzdigo gozdarstva;
2. odsek za vrhovni nadzor nad gozdovi in lovskim gospodarstvom;
3. odsek za pogozdovanje kraškega sveta in goličav;
4. odsek za urejanje hudournikov.
Clen 12.
(>) v pristojnost oddelka za vrhovni rudarski nadzor spadajo: vrhovni tehnični in rudarskopolicijski nadzor nad poslovanjem vseh podjetij in posli, ki spadajo pod določbe rudarskega zakona, izdelava zakonskih predlogov, uredb, občnih pravilnikov in predpisov kakor tudi predpisovanje občnih rudarskopolicijskih odredb za varnost osebja, dela, imovine, površine in javnih koristi, izvajanje rudarskega zakona in vseh zakonov, uredb in pravilnikov tako o zavarovanju in zaščiti delavcev in dela kakor tudi tistih, ki se uporabljajo na rudarstvo, vrhovni nadzor nad napravami rudarskega zavarovanja, reševanje pritožb zoper odločbe rudarskega oblastva prve stopnje, voditev celotne rudarske statistike in zbiranje podatkov zanjo in nižji rudarski pouk.
(-’) Oddelek za vrhovni rudarski nadzor se deli na:
1. administrativno-personalni odsek ter za rudarsko statistiko in pouk;
2. nadzorno-tehnični odsek;
3. odsek za socialno zavarovanje in zaščito rudarskega (topilniškega) osebja.
Clen 13.
(‘) V pristojnost oddelka za upravo državnih gozdov spadajo: vsi posli, ki so v zvezi s strokovno upravo, urejanjem in ukoriščanjem državnih gozdov, izdelava zakonskih predlogov, uredb in pravilnikov za povzdigo državnega gozdnega gospodarstva, projektiranje in izvajanje prometnih sredstev, zgradb in naprav, potrebnih državnemu gozdnemu gospodarstvu, priprava in dovršitev del ob zamejničevanju državnih gozdov, izdelava zakonskega predloga za razrešitev služnostnih pravic v državnih gozdovih, zbiranje in urejanje statističnih podatkov za državno gozdno gospodarstvo, nadzor nad poslovanjem državnih gozdnih podjetij in skrb za pravilno in primerno ukoriščanje deleža države pri drugih gozdno-industrijskih podjetjih, trgovinska in industrijska politika za državne gozdove.
(2)	Oddelek za upravo državnih gozdov se deli na:
1. administrativno-personalni odsek ter za gozdno statistiko glede državnih gozdov;
2. odsek za urejanje državnih gozdov (taksacijski);
3. odsek za gozdna prometna sredstva in gozdno graditeljstvo (tehnični);
4. odsek za ukoriščanje državnih gozdov in ldvsko gospodarstvo;
5. odsek za državna gozdna podjetja (industrijsko-komercialni);
6. pravni odsek;
7. odsek za zamejničevanje državnih gozdov.
Clen 14.
(1) V pristojnost oddelka za upravo državnih rudniških podjetij spadajo: vsi tehnični, komercialni in finančni posli, ki se nanašajo na eksploatacijo državnih rudniških in topilniških podjetij, razvidnost in skrb za ustrezno ukoriščanje državnih rudniških pravic in ugodnosti, nadzor nad poslovanjem vseh rudniških in topil-niških podjetij in naprav, pri katerih je udeležena država s kakršnimkoli deležem, skrb za pravilno in donosno ukoriščanje teh deležev, izdelovanje predlogov, oddajanje mnenj in skrb za vsa vprašanja in posle, kjer se pojavlja država kot rudniški pridobitnik.
(2) Oddelek za upravo državnih rudniških podjetij se deli na:
1. administrativno-personalni odsek ter za statistiko državnih rudniških podjetij;
2. rudarsko-tehnični;
3. odsek za topilnice in livnice (s kemijskim laboratorijem);
4. komercialni odsek (nabave in prodaje);
a.	pravni odsek.
Clen 15.
Specialno računovodstvo in blagajna vršita vse posle, predpisane s pravilnikom za specialna računovodstva in blagajne, kakor tudi vse računske posle naprav iz čl. 1., točke 1.; kolikor se pa nanašata na posle iz člena 1., točke 2., jih vršita v 6mislu te uredbe in pravilnika iz člena 74. te uredbe.
Clen 16.
(») Minister za gozdove in rudnike odredi pristojnost poedinih odsekov.
(-’) Minister za gozdove in rudnike sme ukiniti obstoječe odseke in jih spojiti z drugimi ali ustanoviti nove.
B.	Podrejene naprave
a) za nadzor.
Clen 17.
Vrhovno gozdarsko nadzorno oblast izvršuje minister za gozdove in rudnike po banskih upravah in okrajnih načelstvih.
Clen 18.
0) Vrhovno rudarsko nadzorno oblast izvršuje minister za gozdove in rudnike do izenačenja rudarskih zakonov po določbah § 74. zakona o banski upravi in po veljavnih rudarskih zakonih po rudarskih glavarstvih in njih inšpekcijah.
(2) Rudarska glavarstva so v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Skoplju.
(3) Rudarske inšpekcije so v Zaječaru, Cetinju in Splitu.
(*) Teritorialno pristojnost naprav iz odstavkov (2) in (3) tega člena odredi ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike.
(5) Po razvoju rudarstva in pokazani potrebi v območju poedinih rudarskih glavarstev sme minister za gozdove in rudnike po odobritvi ministrskega sveta nove inšpekcije ustanoviti in obstoječe ukiniti.
Clen 19.
(*) Rudarska glavarstva so rudarska oblastva prve stopnje. Odločajo v prvi stopnji o vseh predmetih, ki so odkazani po rudarskih zakonih rudarskim oblastvom.
(2)	Rudarska glavarstva se delijo na:
a) referat za rudniške pravice in kataster;
b) nadzorno-tehnični referat; ,
c) referat za socialno zavarovanje in zaščito rudarskega in topilniškega osebja;
č) referat za regalne davščine in arhiv.
Clen 20.
Rudarske inšpekcije so izpostavljeni organi pristojnih rudarskih glavarstev. Področje rudarskih inšpekcij se odredi ob njih ustanovitvi s posebnim pravilnikom.
b) za upravo.
Clen 21.
Podrejene naprave za upravo in gospodarstvo ? državnih gozdih in na gozdnih zemljiščih so:
1. gozdna ravnateljstva;
2. gozdne uprave;
3. uprava državnega parka v Topčideru;
4. državne gozdne manipulacije;
5. državna gozdno-industrijska podjetja;
6. prometne uprave državnih gozdnih železnic.
Clen 22.
Podrejene naprave za upravo državnih rudnikov so:
1. osrednje ravnateljstvo državnih rudniških podjetij in njih inšpektorati;
2. državni rudniki;
3. državne topilnice in livnice.
Clen 23.
Poleg naprav iz členov 21. in 22. te uredbe sme ustanoviti minister za gozdove in rudnike po odobritvi ministrskega sveta tudi druge področne naprave.
Clen 24.
0) Po gozdnogospodarskih potrebah in prometnih razmerah so gozdna ravnateljstva v Ljubljani, Sušaku, Zagrebu, Vinkovcih, Banjaluki, Sarajevu, Tuzli, Novem Sadu, Nišu, Cačku in Skoplju. Njih teritorialno pristojnost določi ministrski svet na predlog ministra za gozdove in rudnike.
(-’) Da se povzdigne intenzivnost gozdnega gospodarstva, sme ustanoviti minister za gozdove in rudnike po odobritvi ministrskega sveta tudi nova gozdna ravnateljstva.
Clen 25.
C1) Gozdna ravnateljstva se delijo na:
a) administrativno-personalno-pravni razdelek;
b) razdelek za urejanje gozdov (taksacijski);
c) gradbeni razdelek;
č) razdelek za ukoriščanje gozdov;
d) razdelek za računovodstvo in blagajno.
(3)	Minister za gozdove in rudnike sme po pokazani potrebi te razdelke ukiniti in jih združiti z drugimi ali ustanoviti nove.
Člen 26.:
(') Gozdne uprave so izvršilni organi gozdnega ravnateljstva in osnovne upravne in finančne edinice za gospodarjenje v državnih gozdih.
(2) Sedež gozdnih uprav in njih teritorialno pristojnost odredi minister za gozdove in rudnike.
(3) Da se pospeši uprava in povzdigne intenzivnost gozdnega gospodarstva, sme minister za gozdove in rudnike izpremeniti sedež in teritorialno pristojnost obstoječih gozdnih uprav, po potrebi pa tudi ustanoviti nove.
(4) Velikost se določi gozdni upravi po intenzivnosti gospodarjenja in praviloma ne bi smela presegati
10.000	ha gozda in gozdnega zemljišča.
Clen 27.
(*) Uprava državnega parka v Topčideru skrbi za vzdrževanje, urejanje in povzdigo tega parka in gozdov, ki se ji poverijo.
(*■) Uprava državnega parka v Topčideru je neposredno podrejena ministrstvu za gozdove in rudnike, oddelku za upravo državnih gozdov.
Člen 28.
Da se izvedejo režijska dela večjega obsega, sme ustanoviti minister za gozdove in rudnike posebne delovne edinice, ^državne gozdne manipulacije«, s posebnim režiserjem. Te manipulacije so podrejene v administrativnem in tehničnem pogledu pristojni gozdni upravi ali pa neposredno gozdnemu ravnateljstvu.
Clen 29.
Kjer je združeno režijsko poslovanje z industrijsko predelavo lesa ali ostalih gozdnih proizvodov, sme ustanoviti minister za gozdove in rudnike posebna ^državna gozdho-industrijska podjetja«. Ta podjetja poslujejo za račun države po načelih trgovskega poslovanja, dobrega gospodarja in pravega pridobitnika po določbah posebne Organizacijske uredbe, ki jo je izdati za vsako tako podjetje.
Člen 30.
Prometne uprave državnih gozdnih železnic vrše javni promet na državnih gozdnih železnicah, ki jih upravlja minister za gozdove in rudnike po pravilniku, ki se gredpiše sporazumno z ministrom za promet
Clen 31.
Neposredna tehnična in računsko-finančna uprava nad vsemi državnimi rudniškimi podjetji je združena v osrednjem ravnateljstvu državnih rudniških podjetij v Sarajevu. Njene osnovne dolžnosti so: skrb za umno tehnično eksploatacijo obstoječih rudnikov in topilnic in za varnost dela in imoviue, enotno izvajanje zakonske zaščite delovnega osebja in urejanje njih razmerij kakor tudi preskrbovanje podjetij z materialnimi potrebščinami za proizvodnjo.
Pri osrednjem ravnateljstvu posluje specialno računovodstvo z blagajno, kjer je osredotočena celotna računska, knjigovodstvena in finančna stroka vseh državnih rudniških podjetij in njih inšpektoratov.
Osrednje ravnateljstvo je razdeljeno na odseke, njegovo računovodstvo pa na razdelke. Število in področje odsekov in razdelkov določa in izpreminja po službeni potrebi minister za gozdove in rudnike.
Clen 32.
(1) Državni rudniki in topilnice so državna gospodarska podjetja ali naprave, ki vrše neposredno tehnično in komercialno upravo podrejenih rudnikov in odcep-kov in skrbe za državne rudniške terene v svojem interesnem okrožju.
(2) Državni rudniki so v Velenju, Banjaluki, Ljubiji, Vrdniku, Ugljeviku, Kreki, Zenici, Kaknju, Brezi, Senj« skem Rudniku in Mostaru.
(3) Sedež državne topilnice in livnice je v Varešu.
(4) Da se uprosti uprava in povzdigne intenzivnost državnega rudniškega gospodarstva, sme minister za gozdove in rudnike izpremeniti sedež in območje obstoječih državnih rudnikov (topilnic) in po potrebi ukiniti
| obstoječe in ustanoviti nove.
c)	za nižji strokovni pouk.
Clen 33.
0) Minister za gozdove in rudnike ustanovi po potrebi logarske šole.
(s) Pravila in učni načrt logarskih šol predpiše minister za gozdove in rudnike.
(3)	Učenje na logarski šoli traja leto dni.
(') Za čuvaje nedržavnih gozdov se vrši pri banskih upravah logarski izpit po pravilniku, ki ga predpiše minister za gozdove in rudnike.
Clen 34.
U) Za izobražanje nižjega strokovnega osebja za rudniška in topilniška podjetja obstojita nižji rudarski šoli v Celju in Knjaževcu, ki sta podrejeni rudarskemu glavarstvu, v čigar območju sta.
(-') Minister za gozdove in rudnike sme ukiniti*in združiti obstoječe ali osnovati nove nižje rudarske šole.
(3)	Ustroj in učni načrt nižjih rudarskih šol predpiše minister za gozdove in rudnike s pravilnikopi.
III.
Uprava in gospodarjenje
A.	v državnih gozdovih.
Člen 35.
Državne gozdove je upravljati in z njimi gospodariti po načelih strokovnega, umnega in trajnega gospodarjenja, da se ostvarijo kar naijvečji materialni in finančni dohodki, pri čemer je upoštevati občno narodnogospodarsko važnost gozdov, opravičene potrebe celote in kmetov kakor tudi obrambo države,
Člen 36.
(*) V desetih letih je urediti vse neurejene državne gozde, oziroma obnoviti elaborate urejenih gozdov po določbah zakona o gozdih in po navodilih ministra za gozdove in rudnike o urejanju državnih gozdov in tako izdelane elaborate po potrebi nadalje obnavljati.
(2)	Z občnim programom ureditvenih del je določiti po ravnateljstvih časovni razpored in proračun stroškov za izdelavo ureditvenih elaboratov in izdelati investicijski načrt za ureditev državnih gozdov v roku iz odstavka (J) tega člena.
(*) Na podstavi tako izdelanih ureditvenih elaboratov je izdelati občni program ukoriščanja državnih gozdov za dobo 20 let in v njegovih mejah posebni načrt za bodočih 10 let.
(*) Na tej podstavi je zlasti določiti tudi vsa važnejša središča bodočega večjega ukoriščanja.
Člen 37.
(x) Vse nepogozdene stare poseke, paljevine in po elementarnih nezgodah ogoljene gozdne površine je pogozditi v 10 letih.
(2) Ravnateljstva morajo izdelati kulturni načrt in investicijski program kulturnih del iz odstavka (*) tega člena za navedeno razdobje.
(3) Razen tega se morajo iz rednih proračunskih sredstev pogozdovati redne poseke.
Člen 38.
(*) V zvezi z občnim in posebnim programom ukoriščanja iz člena 36. te uredbe morajo izdelati gozdna ravnateljstva za isto dobo občni in posebni program izgraditve gozdnih prometnih sredstev in naprav kakor tudi investicijski načrt stroškov, potrebnih za njih postopno izgraditev.
(2)	V zvezi s tem je treba preizkusiti možnost amortizacije in donosnost projektiranih prometnih sredstev in naprav kakor tudi njih vpliv na gozdno takso in na bodoče dohodke.
Člen 39.
C) Gozdna ravnateljstva morajo izdelati investicijski program za izgraditev najpotrebnejših poslopij:
a) za gozdno upravo in gozdarsko osebje;
b) za logarsko (čuvajsko) osebje;
c) za cestarje;
Č) gospodarskih poslopij v zvezi z gradbami pod a) do c);
d) delavskih hiš in zavetišč v gozdu;
e) za gozdna ravnateljstva in stanovanja osebja;
f) za opravljanje in povzdigo lovskega gospodarstvi in turizma.
(2)	Ta program je izvršiti v 20 letih. Za dobo prvih 10 let je izdelati ožji program, kamor spadajo najnujnejše gradbe.
(s) Poslopja pod a) do d) se morajo postaviti po enotnih tipih, ki se določijo skladno s podnebnimi razmerami in krajevnimi posebnostmi gradnje.
Člen 40.
0) Za ureditev in izboljšavo poletnih planinskih pašnikov in pašnikov v hribih, postavitev planšarskih koč, napajališč, zavetišč in pod. je izdelati program in investicijski načrt, ki obsega vsa dela, ki jih je izvršiti v naslednjih 10 letih.
(2)	Za isto dobo je izdelati delovni program in investicijski načrt stroškov za smolarjenje, za kar je treba poprej opraviti potrebne znanstvene raziskave.
Člen 41.
Pred dovršitvijo del, označenih v prednjih členih, je izdelati nov delovni program, ki ga je dalje načrtoma izvajati in obdobno izpopolnjevati.
Člen 42.
(J) Gozdne proizvode v prostih državnih gozdih je ukoriščati zaradi značaja dela praviloma v lastni režiji.
(2) Režijsko ukoriščanje državnih gozdov obsega izgraditev lastnih prometnih sredstev in potrebnih objektov, delo in predelavo v gozdu, iznos in prevoz do cest, skladišč in železniških postaj.
(3) Režijsko ukoriščanje državnih gozdov je treba uvajati postopoma po predhodno določenem programu in ko se ustvarijo vsi pogoji za uspešno delo ln preizkusi donosnost.
(4) Industrijska predelava lesa in ostalih gozdnih proizvodov na posebnih napravah in prodaja tako izdelanih proizvodov ne spadata v pristojnost redne državne administracije, marveč se vršita nU način, naveden v. členu 29. te uredbe.
Člen 43.
Drug način ukoriščanja gozdnih proizvodov je izjemoma dopusten:
a) kjer je to določeno po veljavnih pogodbah in z zakonom o zaščiti domače lesne industrije;
b) v primerih §§ 52., 53. in 55. zakona o gozdih;
c) kjer iz kateregakoli razloga ni moči uvesti režijsko poslovanje.
Člen 44.
(3)	Ukoriščanje državnih gozdov v lastni režiji je redna dolžnost gozdne uprave, če ni ustanovljena posebna režijska manipulacija, neposredno podrejena gozdnemu ravnateljstvu; šef gozdne uprave je obenem tudi režiser tega poslovanja.
(2) Radi izvajanja gozdno-gradbenih del večjega obsega sme ustanoviti minister za gozdove in rudnike tudi posebne gradbene sekcije z natančno določeno nalogo in trajanjem. Šef sekcije je režiser tega poslovanja.
(3) Ukoriščanje državnih gozdov se sme poveriti tudi državnemu gozdno-industrijskemu podjetju Dobr-Ijin-Drvar (»Šipad«), če so blizu območja tega podjetja in je to radi umnega poslovanja potrebno.
Člen 45.
(*) Režijsko ukoriščanje v gozdu in nadaljnjo predelavo na gozdno-industrijskih napravah je izvajati po načelih strokovnega in umnega dela, zahtevah krajevne potrebe in konijunkturnih tržnih razmerah, pri čemer si je prizadevati za kar moči povoljen materialni in finančni uspeh proizvodnje.
(2) Režijsko poslovanje je izvajati na podstavi posebnega programa za režijsko delo in investicijskega načrta, izdelanega za vsako režijsko območje posebej.
(3) Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da predpiše sporazumno z ministrom za finance nov pravilnik o režijskem ukoriščanju državnih gozdov po spredaj razloženih načelih.
Člen 46.
(') Gozdni proizvodi iz državnih gozdov se vnovču-jejo, državne nepremičnine in nabave se oddajajo v zakup, nabave se izvršujejo in dela izvajajo po javni dražbi ali z neposrednim dogovorom po določbah te uredbe.
(2)	Prodajno ceno ali zakupnino je določiti po krajevnih razmerah in tržnih cenah.
Člen 47.
(l)	Za vse posle, ki njih vrednost presega 100.000 dinarjev, se mora razpisati javna dražba po določbah zakona o državnem računovodstvu.
(3)	Za oddajo državnih nepremičnin v zakup v vrednosti do 20.000 dinarjev letne zakupnine in za prodajo gozdnih proizvodov krajevnega značaja do zneska
100.000	dinarjev ni treba objavljati javne dražbe, marveč se smejo opraviti ti posli tako, da se na kratko priskrbe pismene ponudbe bodisi z vprašanjem pri kolikor moči velikem številu oseb, katerih ponudbe se smejo upoštevati, bodisi z objavo v uradu samem na vidnem mestu in v službenem listu banovine in kakem drugem dnevniku.
(3)	Za prevzem pismenih ponudb je sestaviti pri gozdnih upravah komisijo, v katero spadajo šef gozdne uprave in dva uradnika uprave; če pa ni dveh uradnikov, smeta biti en uradnik in en uradniški pripravnik uprave; če pa tudi takih ni, je dopolniti komisijo izmed državnih uradnikov kakega drugega urada v kraju. Ce bi se tudi takb komisija ne mogla sestaviti, smeta biti v komisiji samo šef gozdne uprave in en uradnik, t. j. skupaj le dva člana.
Ta komisija preizkusi p>onudbe, odloči, kateri ponudnik je najpovoljnejši, in ugotovi to v zapisniku, ki ga podpišejo vsi člani.
Clen 48.
Če se doseže višja cena od določene cene, se sme-prva dražba odobriti tudi tedaj, če je prisostvoval tudi le en ponudnik za vsako skupino.
Člen 49.
(D Minister za gozdove in rudnike ali oseba iz člena 51. tč uredbe sme prodajati režijske proizvode tudi brez javne dražbe, če se poda ugodna prilika za prodajo izdelanih proizvodov ali če je režijskemu poslovanju v korist kar moči hitra in prožna prodaja ali če gre za prodajo vojaškim napravam,	državnim	ali samoupravnim uradom in	napravam	in	državnim	industrij-
skim podjetjem ali za prodajo lesa okolnemu prebivalstvu, da pokrije hišne potrebe. V vseh teh primerih pa ne sme biti cena po enotah nižja od cene, določene v cenovniku za prodajo režijskih proizvodov.
(*) Take prodaje se morajo sklepati po komisiji Ki ijo je sestaviti po odstavku (3) člena 47.
(3)	Skupna viednost režijskih proizvodov, prodanih brez javne dražbe, ne sme presegati pri posamezni gozdni upravi ali režijski manipulaciji in v enem poslovnem letu znesek 1,000.000 dinarjev. Prodaje režijskih proizvodov vojaškim napravam, državnim in samoupravnim uradom in	napravam	in	državnim	industrijskim podjetjem se ne	vštevajo v	ta	skupni znesek.
Člen 50.
Brez javne dražbe se sme z neposrednim dogovorom komisijsko oddajati ukoriščanje postranskih gozdnih proizvodov (kamna, rudnin, gramoza, peska, zemlje, trave, plodov itd.), če vrednost ne presega 100.000 dinarjev ali če letni dohodki v primerih, ko traja pogodba več let, ne znašajo več ko 50.000 dinarjev.
Člen 51.
O prodaji gozdnih proizvodov in oddaji v zakup državnih nepremičnin odloči na podstavi komisijskih poročil:
a)	gozdni ravnatelj: o prodaji do 100.000 dinarjev V eni skupini in o zakupu do 20.000 dinarjev na leto,
če ne traja pogodbena ali zakupna doba več ko tri leta.
Pri prodaji režijskih proizvodov se sme tudi režiser pooblastiti, da opravlja take prodaje do 5.000 dinarjev . po eni skupini in eni osebi;
b) načelnik oddelka za upravo državnih gozdov: o prodaji do 250.000 dinarjev po eni skupini in o zakupu do 50.000 dinarjev na leto, če ne traja pogodbena ali zakupna doba več ko 5 let;
c) minister za gozdove in rudnike o vseh ostalih prodajah in zakupih soglasno z ministrom za finance in po poprejšnjem mnenju odbora za oceno državnih nabav.
Člen 52.
(*) Brez javne dražbe in z neposrednim dogovorom se smejo izvršiti komisijsko vse nujne dobave in dela do 100.000 dinarjev, ki so v zvezi z režijskim ukorišča-njem proizvodov, če je to neoviranemu režijskemu poslovanju v prid ali če se nabava ali delo brez škode za državo ne da izvesti drugače.
(s) O nujnosti odloči in nabavo ali delo odobri:
a) režiser iz členov 28. in 44., odstavkov (*) in (J), do 10.000 dinarjev;
b) gozdni ravnatelj do 25,000 dinarjev;
c) načelnik oddelka za upravo državnih gozdov do
50.000	dinarjev;
č) minister za gozdove in rudnike do 100.000 dinarjev.
B.	v državnih rudnikih.
Člen 53.
Državna rudniška podjetja se upravljajo po načelih strokovnega in umnega dela, da se ostvarijo kar največji materialni in finančni dohodki, pri čemer je upoštevati narodno-gospodarsko važnost državnih rudniških objektov in njih pomen za obrambo države.
Državna rudniška podjetja se eiisploatirajo in ru* dišča raziskujejo in odpirajo načeloma v lastni režiji.
Zato se tudi vsa dela, ki so v posredni ali neposredni zvezi z raziskavanjem, odpiranjem in eksploatacijo, načeloma izvajajo v lastni režiji.
Če ne donašajo poedina podjetja dalj časa državi nikake koristi ali če je pričakovati večje koristi, ako prepuste zasebni iniciativi, ali končno če ni državi gospodarsko ali iz drugega javnega razloga kaj posebno ■fo poedinih podjetij, sme oddati minister za gozdove 'n rudnike taka podjetja in rudišča v zakup zasebnim pravnim ali fizičnim osebam, ki s svojo glavnico in sposobnostjo dovolj zajamčujejo, da bodo v celoti izvrševale zakupno pogodbo.
Podjetja se oddajajo v zakup samo po javni dražbi z odlokom ministrskega sveta na predlog ministra za gozdove in rudnike; rudišča pa se smejo oddati v zakup z odlokom ministra za gozdove in rudnike na predlog oddelka za upravo državnih rudniških podjetij tudi z neposrednim dogovorom.
Preden 'se odloči, ali se odda podjetje v zakup, ja treba zaslišati mnenje strokovnega sveta; za oddajo rudišča v zakup pa je obvezno zaslišanje strokovnega odbora.
Člen 54.
Vsa opravila ob izvrševanju nabav in poslov, ki imajo za državna rudniška podjetja za nasledek razhod-ke, kakor tudi vsi dogovori in posli, ki imajo za nasledek dohodke, izvzemši prodajo proizvodov državnih rudniških podjetij, za katero veljajo določbe te uredbe, s« opravljajo po določbah zakona o državnem računovod-
stvu in na njegovi podstavi izdanih pravilnikov, predpisov in navodil.
Pri tem odobruje izjemno od določb zakona o državnem računovodstvu minister za gozdove in rudnike javne dražbe ali dogovore do vrednosti 2,000.000 dinarjev in do zakupnega roka 10 let, nad to vrednostjo in rokom pa v soglasju z ministrom za finance.
Javne dražbe ali dogovore v vrednosti do 100.000 dinarjev ne glede na trajanje razmerja ali posla odobruje načelnik oddelka za upravo državnih rudniških podjetij, ki sme prenesti to svojo pravico na sploh ali le za posamezne primere na osrednjega ravnatelja državnih rudniških podjetij, ta pa po potrebi in na isti način do zneska 50.000 dinarjev na ravnatelje poedinih podjetij.
Prednje določbe veljajo tudi za meno premičnin in nepremičnin državnih rudniških podjetij.
Oddajo in prevzem v zakup nepremičnin do vrednosti enoletne zakupnine 20.000 dinarjev in če zakup ne traja dalj ko 3 leta, odobruje osrednji ravnatelj državnih rudniških podjetij, nad to vsoto do 100.000 dinarjev in do zakupnega roka 5 let načelnik oddelka za upravo državnih rudniških podjetij, nad to vrednostjo in rokom pa minister za gozdove in rudnike.
Clen 55.
Proizvodi državnih rudniških podjetij se prodajajo potrošnikom neposredno ali pa posredno: a) po zastopnikih; b) po komisionarjih.
a) Zastopnik je izključni prodajalec ene vrste proizvodov iz državnih rudniških podjetij na določenem ozemlju: v poedinem kraju ali omejenem okolišu, ki ga v ta namen določi minister za gozdove in rudnike. Zastopstvo v poedinem kraju odobruje minister na podstavi neposrednega dogovora in ne glede na vrednost dobave in rok trajanja. Zastopstvo v okolišu odobri minister za gozdove in rudnike na podstavi opravljene javne dražbe, tudi ne glede na vrednost dobave in rok trajanja, v soglasju z ministrom za finance.
Zastopnik je kupec in plačnik proizvoda.
b) Komisijsko prodajo odobruje minister za gozdove in rudnike ne glede na rok njenega trajanja osebi, ki prevzame delkredere za izvršena naročila in ki docela zajamčuje,' da bo izpolnjevala prevzete obveznosti. Pri tem se nanašaj delkredere tako na način kakor tudi na plačilne roke. Komisijska prodaja ni omejena ne kolikostno ne teritorialno. Od komisijske prodaje so izvzeti samo zastopniški kraji in okoliši.
Zastopniki in komisionarji so lahko pravne in fizične osebe. Za svoje poslovanje dobivajo od državnih rudniških podjetij provizijo, katere vrsto in višino določi za komisionarje in zastopnike v poedinih krajih minister za gozdove in rudnike po tržnih razmerah, za zastopnike v okoliših pa minister za gozdove in rudnike v soglasju z ministrom za finance na podstavi javne dražbe.
Zastopniki dobivajo provizijo tudi za vse neposredne dobave v njih okolišu ali kraju, izvzemši dobave državnim uradom in napravam, če so se opravile na neposredno naročilo.
Clen 56.
Minister za gozdove in rudnike sme poveriti po odobritvi ministrskega sveta celotno prodajo vseh proizvodov državnih rudniških podjetij na vsem ozemlju države pravni osebi-komisionarju, ki ponudi na javni dražbi najugodnejše pogoje in najtrdneje zajamčuije njih izvrševanje.
Če se ustanovi družba ali doseže sporazum proiz-vodnikov v državi radi skupne prodaje v namenu, da se uredi trg, zaščitijo in poživijo njih podjetja in pobija inozemska konkurenca, sme odobriti minister za gozdove in rudnike pravila take družbe ali sporazum in pooblastiti v soglasju z ministrom za finance državna rudniška podjetja, da bodisi deloma, bodisi celoma pristopijo taki družbi ali sporazumu.
Minister za gozdove in rudnike sme prepustiti brez javne dražbe proizvode državnih rudniških podjetij v izključno komisijsko prodajo delniški družbi, pri kateri ima država svoj delež in po tem deležu tudi udeležba pri upravi družbe.
Člen 57.
Prodajne cene in plačilne pogoje za proizvode dr* žavnih rudniških podjetij določa minister za gozdove in rudnike; minister določa pogoje in meje odstopkov od njih in izdaja pooblastitve v ta namen.
Obenem s cenami se določijo tudi popusti po stalnosti kupca in količini kupljenih proizvodov.
Minister za gozdove in rudnike določa dospelost plačila pri nerokovni prodaji po tržnih razmerah kakor tudi roke in pogoje pri rokovni prodaji; za plačilni rok nad 6 mesecev je potrebna v vsakem poedinem primeru odobritev ministrskega sveta.
Pri rokovni prodaji mora položiti kupec varščino po določbah zakona o državnem računovodstvu. To ne velja za državne urade, naprave in gospodarska podjetja; ali pa in koliko naj velja ta določba za podjetja, ki jih država upravlja ali pri katerih upravi sodeluje, bodi njih pravna oblika katerakoli in odstotek državnega deleža pri lastništvu tega podjetja kakršenkoli, odloči minister za gozdove in rudnike v vsakem poedinem primeru.
Člen 58.
Dolgovi državnih uradov in naprav, katerih krediti za razhodke se preliminirajo v proračunu občne državne administracije, kakor tudi gospodarskih podjetij in naprav, če so tudi njih razhodki in dohodki postavljeni v proračun občne državne administracije, za proizvode, dobavljene od državnih rudniških podjetij, se izravnajo, ako se ne plačajo na že izdane redne naloge pristojnih nakazovalcev mesec dni pred koncem računskega leta, z vknjiženjem preko ministrstva za finance na podstavi rednih listin najkasneje do konca računskega leta in na način, kakor to predpiše minister za finance.
Člen 59.
Natančnejše določbe o prodaji proizvodov državnih rudniških podjetij predpiše minister za gozdove in rudnike.
IV.
Finančno poslovanje.
Člen 60.
1. Uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij in njiju podrejene naprave se finansirajo po določbali te uredbe iz lastnih dohodkov.
2. V ta namen smeta pridržati navedeni upravi dohodke, ostvarjene med proračunskim letom, in jih potrošiti med ustreznim računskim letom po odobrenem proračunu razhodkov in določbah te uredbe.
Člen 61.
1.	Uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij predstavljata vsaka zase s svojimi pod-
rejenimi napravami enotne imovinske objekte, ki je njih vrednost v računu izravnave (bilanci) izražena v njiju lastnih sredstvih (v osnovni in obratni glavnici in v skladih).
2. Njuni imovinski objekti, ki so osnova njunega poslovanja, so osnovna glavnica.
3. Radi določitve osnovne glavnice opravita uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij vsaka zase cenitev svoje imovine po navodilih, ki jih v ta namen predpiše minister za gozdove in rudnike. Ob vknjižbi precenitve mora biti višina osnovne glavnice na pasivni strani enaka skupni vrednosti imovinskih objektov na aktivni strani.
4. Vrednost imovinskih objektov na aktivni strani se zmanjša z rednimi in izrednimi odpisi v breme proračunskih kreditov in z odsvojitvijo po prodajah. Ce se prepuste poedini imovinski objekti državi brez odškodnine, se za njih vrednost zmanjša tudi vrednost imovinskih objektov na aktivni strani in osnovna glavnica na pasivni strani.
5. Osnovna glavnica se zmanjša tudi za vrednost morebitnih primanjkljajev, če se ne pokrije ta primanjkljaj iz drugih sredstev, z odlokom ministrskega sveta.
6. Osnovna glavnica na pasivni strani kakor tudi vrednost imovinskih objektov na aktivni strani se povečata z vrednostjo novih investicij, opravljenih iz proračunskih kreditov ali skladov, in z odplačili investicijskih dolgov.
7. Obnovitev obrabljenih ali uničenih imovinskih objektov, ki so sestavni del osnovne glavnice, poveča imovinsko vrednost na aktivni strani, ne vpliva pa na vrednost osnovne glavnice na pasivni strani. Izdatki za obnovitev se opravijo v breme računa imovinskih objektov z zneskom izvršenih odpisov ne glede na proračunska leta.
8. Obratna glavnica so: gotovina, potrošni material, prodajno blago, surovine, polizdelki in terjatve na aktivni strani po odbitku upnikov na pasivni strani. Vrednost obratne glavnice se določi s cenitvijo njenih sestavnih imovinskih delov po na%'odilih, ki jih predpiše v ta namen minister za gozdove in rudnike.
9. Obratna glavnica mora ustrezati po svoji višini potrebam uprave državnih gozdov in uprave državnih rudniških podjetij. Njeno višino določi minister za gozdove in rudnike v soglasju z ministrom za finance. Kolikor se s cenitvijo pokaže, da obstoječa obratna glavnica ne zadošča za poslovanje podjetja, se nabavijo sredstva za njeno povečanje z zadolžitvijo po členu 62., potrebne anuitete za odplačilo dolga pa se postavijo kot kredit v proračun razhodkov. Z zneskom izvršenega odplačila se poveča obratna glavnica.
Člen 62.
1. Sredstva za investicije in sredstva za povečanje obratne glavnice nedostaje, dati tem napravam začasna skega sveta na predlog ministra za gozdove in rudnike v soglasju z ministrom za finance tudi z državnimi kreditnimi operacijami ali z neposredno zadolžitvijo uprave državnih gozdov ali upravo državnih rudniških podjetij na denarnem trgu.
2. Prav tako sme minister za finance, če začasne obratne glavnice nedostaje, dati tem napravam začasna posojila iz državne gotovine proti obrestim, ki jih določi, in odobriti, da sklenejo te naprave po potrebi kratkoročna posojila neposredno na denarnem trgu.
3. Državna posojila in neposredne zadolžitve uporabita uprava državnih gozdov: in uprava državnih rud-
niških podjetij za to, da povečata svoji osnovni ali obratni glavnici, za anuitete potrebne zneske pa preli-minirata kot materialni razhodek v svojem proračunu.
4. Uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij smeta za posojila zastaviti in obremeniti svojo imovino, in sicer pri kratkoročnih posojilih po poprejšnjem sporazumu ministra za gozdove in rudnike z ministrom za finance.
5. Obresti in stroški posojil se vknjižujejo v breme proizvodnih stroškov ali lastne cene izvršenih poslov'-, odplačilo posojila pa poveča osnovno ali obratno glavnico.
6. Uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij vzdržujeta svoje imovinske objekte iz proračunskih kreditov za redne razhodke.
Člen 63.
1. Redno zmanjšanje imovinskih objektov se upo* števa z rednimi letnimi odpisi, izredne škode in izgube pa z izrednimi odpisi.
2. Minister za gozdove in rudnike izda sporazumno z ministrom za finance navodila o načinu izračuna rednih letnih odpisov in odloča o izrednih odpisih.
3. Odobreni in izvršeni redni odpisi služijo za obnovitev imovinskih objektov in se smejo porabljati po odobritvi ministra za finance na predlog ministra za gozdove in rudnike ne glede na proračunsko leto.
4. Redni letni odpisi se morajo postaviti v proračun razhodkov kot materialni razhodki; izredni odpisi se pokrivajo iz rezervnih skladov. Odpisi Čez proračunske kredite se smejo izvršiti, če so krediti, odobreni s proračunom za odpise, manjši od izvršenih odpisov, v breme ostvarjenih presežkov dohodkov; po odobritvi ministrskega sveta pa se sme porazdeliti njih obračun tudi na več poslovnih let ali pa se smejo ostvariti s tem, da se zmanjšajo lastna sredstva (osnovna glavnica, zlasti pa skladi).
Člen 64.
1. Terjatve uprave državnih gozdov in uprave državnih rudniških podjetij se ocenjajo po verjetni možnosti izterjave, pri čemer je upoštevali tudi vrednost zavarovanja. Katere terjatve so dvomljive in v katerem znesku se naj zmanjšajo ob ocenitvi, odloči minister za gozdove in rudnike.
2. Prav tako se določi tudi neizterljivost terjatev; njih odpis pa se sme izvršiti tudi, še preden se sodni ali upravni izvršilni postopek dokonča. Odpis ne razreši dolžnika obveznosti proti državi, če se ugotovi pozneje možnost izterjave.
Člen 65.
1. Uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij smeta vršiti investicije iz kredita za redne in izredne odpise ali v breme ustreznih skladov ali pa iz posojil, ki se v ta namen najamejo.
2. Vsekakor pa se obremeni, ko je investicija dokončana, dotični imovinski račun v korist računa osnovne glavnice; ob investicijskih posojilih pa se povečata imovinski račun in osnovna glavnica samo, kolikor so dotični upniki poplačani.
Člen 66.
1.	Potrošni material, surovine in polizdelke obenem z izdatki za njih dovoz in shranitev kakor tudi z ostalimi izdatki, ki se vštevajo v lastno ceno materiala, surovin in polizdelkov, nabavljata uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij iz svoje obratne glavnice tako, da obremenita dolične imovinske račune,
odobrita pa tistim računom, ki so pri nabavi angažirani (račun blagajne, tekoči račun itd.).
2. Vrednost materiala, surovin in polizdelkov kakor tudi delovna moč, kolikor se potrošijo pri proizvodnji ali predelavi, se vknjižita na podstavi predpisanih obračunov kot razhodek v breme proračunskih partij in pozicij, namenjenih potrošku materiala, a v dobro ustreznim imov inskim računom.
3. Nabave iz obratne glavnice se vrše nezavisno od potrošenih količin materiala, surovin in polizdelkov ter delovne moči; vendar ne sme stanje imovinskih računov. ki predstavljajo obratno glavnico po odbitku upnikov, konec poslovnega leta presegati skupni znesek obratne glavnice.
Clen 67.
O svojem poslovanju vodita uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij računske knjige po pravilih dvojnega knjigovodstva tako, da moreta kadarkoli ugotoviti stanje svoje imovine in gibanje svojih razhodkov in dohodkov.
Člen 68.
1. Pri upravi državnih rudniških podjetij se ustanavlja sklad za nove investicije. Ta sklad sme narasti do zneska 20,000.000 dinarjev.
2. V ta sklad se stekata postopoma od vsake prodane tone rudniških proizvodov po 2 (dva) dinarja, od topilniških in livniških proizvodov pa po 50 (petdeset) dinarjev, dokler ne doseže ta sklad zneska iz odstavka
1.	tega člena. Ko to višino doseže, se določi nadaljnja dotacija po določenem investicijskem načrtu.
3. Kolikor se nalaga sklad pri Državni hipotekarni banki na obresti, so te obresti njegov dohodek.
4. Iz sklada opravljene investicije zmanjšajo njegovo vrednost, povečajo pa istočasno za to vrednost osnovno glavnico in vrednost imovinskih objektov.
Člen 69.
1. Za dopolnjevanje primanjkljajev rednih dohodkov v letih slabe konjunkture in za poravnavo izgub, nastalih zaradi višje sile, kakor tudi izrednih in nepredvidenih izdatkov rabi pri upravi državnih gozdov gozdni rezervni sklad.
2. Vanj se stekajo:
a) ves presežek čez znesek čistega dohodka, preli-miniranega s proračunom;
b) dohodek od prodaje poslopij in zemljišč, nepotrebnih gozdnemu gospodarstvu (za kolikor se zmanjša vrednost imovine na aktivni strani in osnovna glavnica);
c) dohodek od prodaje gozdnih proizvodov, poškodovanih po elementarnih nezgodah in nadlogah (žuželke, okužbe po glivah itd.) večjega obsega, kakor tudi izredni dohodki, vse to po odločbi ministra za gozdove in rudnike;
č) obresti naložene glavnice tega sklada.
3. Stekajo se toliko časa, dokler ne naraste sklad na znesek 50,000.000 (petdeset milijonov) dinarjev.
4. Rezervni sklad je lahko do 50 % iz državnih obveznic; preostanek pa se naloži plodonosno v gotovini pri Državni hipotekarni banki.
5. Z rezervnim skladom razpolaga minister za gozdove in rudnike v soglasju z ministrom za finance.
Člen 70.
1.	Pri upravi državnih rudniških podjetij se ustanavlja rudniški rezervni sklad, ki rabi za pokrivanje izgub in odpisov dvomljivih in neizterljivih terjatev, za
pokrivanje izrednih škod, povzročenih po elementarnih nezgodah, kakor tudi za povračilo škod, nastalih s samovžigom premoga.
2. Dohodek sklada je dotacija v znesku 1 % skupnih razhodkov vseh državnih rudniških podjetij; s to vsoto se obremenjajo proizvodni stroški, dokler ne doseže vrednost sklada zneska 50,000.000 dinarjev.
3. O izdatkih iz tega sklada odloča minister za gozdove in rudnike v soglasju z ministrom za finance.
4. Sklad se naloži plodonosno pri Državni hipotekarni banki, obresti pa so njegov dohodek.
Člen 71.
1. Po izvršenih odpisih in dotacijah skladoma sestavita uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij vsaka zase račun izgube in dobička in račun izravnave.
2. V računu izgube in dobička so razhodki: prejemki osebja, upravni in proizvodni stroški, obresti, odpisi, nagrade in dotacije skladom; dohodki pa: vsi dohodki in obresti, ki se izterjajo. Razlika, za katero je zadolžitev po računu izgube in dobička manjša od razbremenitve, je čisti dobiček teh naprav, razlika med večjo zadolžitvijo in manjšo razbremenitvijo pa njih izguba.
3. Čisti dobiček uprave državnih gozdov in uprave državnih rudniških podjetij je proračunski dohodek državne uprave. Njih izguba se pokriva iz rezervnih skladov ali pa z znižanjem osnovne ali obratne glavnice.
4. Razen računa izgube in dobička sestavita uprava državnih gozdov in uprava državnih rudniških podjetij vsaka zase, specialno računovodstvo pri ministrstvu za gozdove in rudnike pa za obe napravi skupaj račun razhodkov in dohodkov, ki je sestavni del državnega zaključnega računa.
Člen 72.
(*) Aktiva v računu izravnave so vsi imovinski objekti na dan zaključka poslovnega leta.
(5)	Aktiva se delijo:
1. na osnovna aktiva (nepremičnine z napeljavami, napravami, inventarni predmeti);
2. na obratna aktiva (gotovina, surovine, proizvodi, vrednostni papirji, terjatve, deleži pri drugih podjetjih);
3. na računska aktiva, ki so: prehodne vknjižbe, razhodki, plačani za naslednje leto, in nezaračunani dohodki iz tekočega leta.
(3)	Pasiva se delijo:
1. na lastna sredstva podjetja (osnovna in obratna glavnica in skladi);
2. na tuja sredstva (posojila, dolgovi za potrbšni material, surovine in polizdelke);
3. na računska pasiva, ki so: prehodne vknjižbe, neporavnane obveznosti za tekoče poslovno leto in dohodki, ostvarjeni za račun naslednjega poslovnega leta,
(‘) K računu izravnave se izkažejo posebej količine in vrednost: materiala in proizvodov, ki so se oddali med proračunskim letom brezplačno ali po znižani ceni, kakor tudi vrednost ostalih olajšav, pomoči in prispevkov, ki nimajo zveze z državnim gozdnim ali rudniškim gospodarstvom, ki ga pa obremenjajo.
(5)	Stroški oddelka za upravo državnih gozdov in oddelka za upravo državnih rudniških podjetij obremenjajo v celoti upravo državnih gozdov in upravo državnih rudniških podjetij; stroški ministra, ministrovega kabineta in specialnega računovodstva in blagajne pa
obremenjajo vsako obeh uprav s po 25 % skupnega zneska. Ti stroški se izkazujejo v računu izgube in dobička kot stroški osrednje režije.
V.
Kontrola poslovanja.
Clen. 73.
t1) Kontrola celotnega poslovanja uprave državnih gozdov in uprave državnih rudniških podjetij in njiju podrejenih naprav ije:
a) strokovno-gospodarska, in
b) finančno-računovodstvena.
(2) Strokovno-gospodarska kontrola se nanaša na gozdno in rudarsko-gospodarsko stran gospodarjenja in obsega celotno administrativno, strokovno in tehnično poslovanje naprav in organov. Vršijo jo strokovne gozdarske in rudarske osebe kot redno dolžnost ali pa po posebni naredbi ministra za gozdove in rudnike ali pooblaščenega starešine. Zlasti ji je dolžnost skrbeti, da se vzdržujejo gozdi in rudniki v kar najboljšem stanju, da se vršč pogozdovanje in ostala dela redno, da se gospodari z gozdi, rudniki in podjetji strokovno in umno po načelih, navedenih v zakonu o gozdih, v rudarskih zakonih in v tej uredbi.
(3) Finančno-računovodstvena kontrola se deli na:
a) kontrolo razhodkov;
b) kontrolo dohodkov;
c) kontrolo oskrbovanja državne gotovine, stvari in materiala.
(*) Finančno-računovodstvena kontrola se nanaša na konceptno-finančno, računsko, blagajniško in knjigovod-stveno stran poslovanja.
Clen 74.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da predpiše v soglasju z ministrom za finance pravilnik o celotni finančni, računovodstveni in blagajniški službi pri upravi državnih gozdov in upravi državnih rudniških podjetij in njiju podrejenih napravah po načelih te uredbe; v pravilniku je urediti mimo drugega: način oskrbovanja skladov, način amortizacije investicij, napravljenih radi ukoriščanja gozdov in rudnikov, odpis izgub pri materialu in vrednosti, in predpisati načela in formalni način sestave bilance in računa izgube in dobička.
Clen 75.
Celotno materialno in finančno poslovanje uprave državnih gozdov in uprave državnih rudniških podjetij in podrejenih naprav spada pod pregled organov glavne kontrole.
VI.
Uslužbenci.
Clen 76.
Služba v ministrstvu za gozdove in rudnike in podrejenih napravah je:
1. gozdarska;
2. rudarska; in
3. finančno-računska.
Clen 77.
(l)	Gozdarska služba obsega gozdarsko in pravno stroko.
(s) Uslužbenci gozdarske in pravne stroke morajo izpolnjevati pogoje iz § 45., odstavka (3), zakona o uradnikih.
(3)	Kljub prednjemu odstavku in § 132. zakona o gozdih smejo samostojno upravljati gozde in biti šefi gozdnih uprav tudi tisti gozdarski uradniki, ki imajo srednješolsko strokovno izobrazbo, so opravili praktični izpit za samostojno voditev gozdnega gospodarstva in so bili na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, v državni službi.
Clen 78.
(*) Rudarska služba obsega rudarsko-topilniško, po-možno-tehnično in pravno stroko.
(2)	Uslužbenci rudarsko-topilniške stroke smejo biti osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz § 45., odstavkov (3), (2) in j1), kakršno službo pač vrše, uslužbenci pomožno-teh-nične stroke pa osebe, ki izpolnjujejo po svoji stroki (elektrostrojni, gradbeni, kemijski itd.) pogoje iz § 45., odstavkov (3) in (2), zakona o uradnikih. Uslužbenci pravne stroke morajo imeti fakultetno izobrazbo.
Clen 79.
Uslužbenci finančno-računske stroke morajo izpolnjevati pogoje iz § 45., odstavkov (3) in (2), zakona o uradnikih.
Clen 80.
V gozdarski in rudarski službi se smejo postavljati tudi osebe drugih strok za posebne strokovne posle. Uslužbenci teh strok morajo izpolnjevati pogoje, predpisane za opravljanje te službe.
Clen 81.
Uslužbenci prometnih uprav državnih gozdnih železnic morajo izpolnjevati pogoje iz zakona o prometnem osebju.
Clen 82.
Za čuvanje državnih gozdov morajo biti postavljen®
osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz § 135. zakona o gozdih.
Clen 83.
Poleg navedenih zvanj obstoji tudi potrebno število pomožno-manipulacijskega osebja: arhivskih in skladiščnih uradnikov, zvaničnikov, služiteljev in dnevničar-jev.
Clen 84.
0) Spisek uslužbencev po činu (stalež) se mora voditi ločeno po strokah (gozdarska, rudarska, pomožno-tehnična, pravna itd.), po vrsti službe (nadzorna, upravna) in po kvalifikaciji.
(s) Strokovno osebje finančno-računske stroke s® vodi v posebnem skupnem staležu uslužbencev ne glede na to, ali je zaposleno pri šumarski ali pri rudarski službi.
Clen 85.
Kabinetu ministra za gozdove in rudnike načeluje šef kabineta.
Clen 86.
0) Oddelku ministrstva načeluje načelnik.
(2) Načelnik oddelka vodi vse posle v oddelku in je odgovoren za njih pravilno, strokovno in hitro odpravljanje kakor tudi za vse poslovanje v oddelku.
(3) Načelniki oddelkov ministrstva moraio biti iz gozdarske ali rudarske stroke s fakultetno ali tej enako izobrazbo.
Clen 87.
(‘) Odseku načeluje šef odseka, ki vodi vse posle v odseku in je odgovoren za njih pravilno, strokovno
in hitro odpravljanje kakor tudi za poslovanje v odseku.
(*) Šefe odsekov razporeja minister za gozdove in rudnike, ostalo osebje po odsekih pa načelnik oddelka.
Clen 88.
Za šefa pravnega odseka pri ministrstvu se sme postaviti samo oseba, ki je opravila sodniški izpit.
Clen 89.
Specialnemu računovodstvu in blagajni načeluje šef računovodstva, ki ga postavi minister za gozdove iu rudnike v soglasju z ministrom za finance.
Clen 90.
p) Gozdnemu ravnateljstvu načeluje ravnatelj, ki ga vodi v smislu zakona in izdanih navodil.
(*) Razdelku gozdnega ravnateljstva načeluje šef, ki mu je dolžnost voditi vse posle svojega razdelka, skrbeti za pravilno, strokovno in pravočasno reševanje predmetov in ukreniti vse, česar je treba za povzdigo njemu poverjenega razdelka.
(3)	šefa razdelka določi ravnatelj gozdnega ravnateljstva.
Clen 91.
Gozdni upravi načeluje šef, strokovni gozdarski uradnik VII. do vštete IV./2 položajne skupine kot samostojni upravnik v mejah zakona, predpisov iu njemu danih pooblastitev.
Clen 92.
Upravi državnega parka v Topčideru načeluje upravnik, ki mu je dolžnost skrbeti za vzdrževanje, urejanje in povzdigo poverjenega mu državnega posestva.
Clen 93.
Državni gozdni manipulaciji načeluje upravnik, ki mu je dolžnost izvajati vsa režijska dela strokovno in umno v mejah odobrenega proračuna, pri čemer si mora prizadevati, da se doseže kar najugodnejši materialni in finančni uspeh.
Clen 94.
p) Prometni upravi državne gozdne železnice načeluje upravnik, ki mora izpolnjevati pogoje iz člena 81. te uredbe.
(*) Dolžan je skrbeti za vzdrževanje objektov in prometa in je odgovoren za pravilno opravljanje njemu poverjene službe.
Clen 95.
(‘) Rudarski glavarji in rudarsko strokovno-teh-nično osebje pri glavarstvu morajo biti rudarski inženirji, imeti poleg tega praviloma pravno fakultetno izobrazbo in najmanj tri leta strokovne službe pri rudniških podjetjih po dokončanih naukih.
(a) Ce ni oseb z označeno dvojno fakultetno izobrazbo, se smejo postavljati na položaj rudarskih glavarjev in ostalega rudarskega osebja pri rudarskih glavarstvih in rudarskih inšpekcijah rudarski inženirji z opravljenim državnim strokovnim izpitom in najmanj 51etno službo v rudniku.
Clen 96.
P) Rudarskemu glavarstvu načeluje rudarski glavar, uradnik s pogoji iz prednjoga člepa.
(*) Referenti rudarskega glavarstva so uradniki s pogoji iz prednjega člena.
(3)	Rudarski inšpekciji načeluje šef, uradnik s pogoji iz prednjega člena v IV./1 in IV./2 položajni skupini.
(*) Dolžnost rudarskega glavarja in šefa inšpekcije je voditi vse posle svojega urada v smislu določb rudarskega in ostalih zakonov in izdanih navodil, skrbeti za pravilno, strokovno in pravočasno reševanje predmetov in odrejati vse, česar je treba za povzdigo njima poverjenega rudarskega območja.
Clen 97.
(') Osrednjemu ravnateljstvu državnih rudniških podjetij načeluje osrednji ravnatelj državnih rudniških podjetij.
P) Inšpektoratu državnih rudnikov načeluje rudarski inšpektor.
P) Po obsegu in važnosti podrejenih državnih rudnikov in topilnic se dodeli osrednjemu ravnateljstv u in inšpektoratom potrebno število strokovnega in pomožnega osebja.
Clen 98.
P) Državne rudnike (topilnice) upravlja ravnatelj, rudarski (topilniški) inženir.
p) Po obsegu, važnosti in nevarnostni stopnji podjetja se dodeljuje ravnatelju potrebno število rudarskih (topilniških) in drugih inženirjev, tehničnih uradnikov, računskih, arhivskih in skladiščnih uradnikov, zvaničui-kov in služiteljev.
Clen 99.
Posebna dolžnost vseh strokovnih uslužbencev, zlasti pa starešin in šefov je kar moči pospeševati, upoštevaje gos|K>darski značaj stroke, le-to z iniciativnimi ukrepi, predlogi in delom.
Clen 100.
V službo ministrstva za gozdove in rudnike in njemu podrejenih naprav se sprejme potrebno število pogodbenih in honorarnih uradnikov in dnevničarjev, katerih število se določi vsako leto s proračunom.
VII. Posvetovalne naprave.
Clen 101.
P) Kot posvetovalni organ ministra za gozdove in rudnike, ki naj podaja na ministrov poziv mnenje o vseh občnih, načelnih in večjih vprašanjih oddelka gozdarske in rudarske stroke, se ustanovi pri vsakem oddelku strokovni odbor, v katerega spadajo načelnik in vsi šefi odsekov.
p) Delu strokovnega odbora je treba vselej pritegniti šefa pravnega odseka, po potrebi pa tudi šefa računovodstva.
Clen 102.
Kot posvetovalni organ za reševanje vprašanj, ki so važna za vso gozdarsko in rudarsko stroko, se shaja na poziv ministra za gozdove in rudnike strokovni svet, ki ga sestavljata oba strokovna odbora skupaj.
VIII.
Prehodne določbe.
Clen 103.
Ministrstvo za gozdove in rudnike se mora preustro-jiti po tej uredbi najkasneje v šestih mesecih, podrejene naprave pa najkasneje v letu dni, ko stopi ta uredba v moč.
Clen 104.
(*) Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da ukine najkasneje v letu dni po uveljavitvi te uredbe gozdni ravnateljstvi v Apatinu in Aleksincu in da ustano-• vi novi gozdni ravnateljstvi v Novem Sadu in Tuzli, kakor tudi da premesti sedež gozdnega ravnateljstva iz Aleksinca v Niš.
(-’) V istem roku je izvesti novo teritorialno razdelitev vseli gozdnih ravnateljstev po gozdno-gospodar-skih in prometnih razmerah.
(3)	V največ desetih letih od dne uveljavitve te uredbe se morajo urediti gozdne uprave po predhodno izdelanem programu in postopoma v smislu določb čl. 26., odstavka (4), te uredbe.
Clen 105.
(5)	Upravljanje državnih gozdov v Bosni in Hercegovini je prenesti od gozdarskih referentov okrajnih načelstev na gozdne uprave, ki jih je ustanoviti postopoma v treh letih.
P) Izjemoma se smejo izročiti poedini manjši in osamljeni državni gozdni kompleksi, za katere se zaradi premajhne površine ne more ustanoviti gozdna uprava, v strokovno upravo gozdarskemu referentu okrajnega načelstva proti poravnavi stvarnih stroškov uprave.
Clen 106.
Minister za gozdove in rudnike se pooblašča, da ustanovi v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe rudarski glavarstvi v Beogradu in Skoplju in rudarske inšpekcije v Splitu, Cetinju in Zaječaru, obenem pa ukine rudarsko glavarstvo v Splitu. S tem v zvezi razdeli ta glavarstva in te inšpekcije minister za gozdove in rudnike teritorialno na novo.
Clen 107.
p) Minister za gozdove in rudnike predpiše s posebnimi navodili za vsako služijo način cenitve vrednosti državnih nepremičnin in premičnin, pravic in pod.
P) V letu dni po uveljavitvi teh navodil iz prednjega odstavka se mora določiti sedanja prometna vrednost poslopij in naprav državnih gozdnih manipulacij in državnih rudniških podjetij, poslovnih in upravnih poslopij gozdnih uprav, gozdnih ravnateljstev itd.
p) Vrednost državnih gozdov se določa postopoma, kakor se ureditveni elaborati izdelajo.
Clen 108.
p) Uslužbenci, ki so na dan uveljavitve te uredbe na položajih, za katere nimajo pogojev po tej uredbi, obdržijo svoje položaje.
p) Administrativno osebje, ki je na dan uveljavitve te uredbe y državni službi, obdrži svoje položaje.,
Clen 109.
Osebni in materialni izdatki, potrebni za uvedbo te uredbe, obremenjajo prihranke osebnih in materialnih razhodkov ministrstva za gozdove in rudnike po proračunu za leto 1936./37.; če ne zadoščajo, se zavarujejo ti izdatki iz naknadnih in rezervnih kreditov.
Clen 110.
p)	Minister	za	gozdove	in rudnike se pooblašča,
da izda	navodila	in	pojasnila	za izvajanje te uredbe.
p)	Navodila	in	pojasnila	finančne narave se morajo
izdajati sporazumno z ministrom za finance.
Clen 111.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v . Službenih novinahc; tedaj prestanejo veljati vse uredbe, pravilniki, razpisi, odločbe in pod., kolikor tej uredbi nasprotujejo.
V Beogradu, dne 23. aprila 1936.
Minister za gozdove in rudnike D. Jankovič s. r.
Ministrski svet je v seji z dne 23. aprila 1936, skladno s predpisom točk l.a) in b) § 81. finančnega zakona za leto 1936./37., povsem usvojil in odobril prednjo uredbo z zakonsko močjo o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike in podrejenih naprav in o upravljanju državnih gozdov in državnih rudniških podjetij.
Ministrski svet v Beogradu;
M. s. št. 268.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
376.
Naziv
razdelka sornjeradgonske carinarnice I. reda v Trdkovi izpremenjen v Martinje.*
Minister za finance ie odredil na podstavi §§ 1. in 25. zakona o organizaciji liaunčne uprave in čjena 220. carinskega zakona, da se dosedanji naziv razdelka gornje-radgonske carinarnice I. reda v Trdkovi izpremčni in carinski razdelek imenuj Mart in je ter posluj s tem nazivom od dne objave te odločbe v »Službenih novinahr.
Fz oddelka za carine ministrstva za finance dne 2. junija 15)36; št. 12.135/IV.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne
5.	junija 1936, št. 126.
377.
Potrdila
o kakovosti slivove čežane (pekmeza) ob izvozu v Poljsko.*
Ministrstvo za kmetijstvo je predpisalo pod št. 2938/11 z dne 23. januarja 1936 na prošnjo in predlog Poljsko-jugoslovanskega gospodarskega odbora v Beogradu naslednji obrazec za potrdila o vrsti in količini sladkorja v slivovi čežani, ki jih izdajajo na zahtevo izvoznikov kmetijske poskusne in kontrolne postaje ob Izvozu v Poljsko.
Uradni naziv in kraj kontrolnega zavoda St.
Nre"............
Potrdilo o vrsti in količini sladkorja v slivovi čežani. Zašvviadczenie o rodzaju i iloščj cukru \v powidlach šliwkowych.
Spodaj podpisani	___________
Niže j podpisani (yj
potrjujem (o), da slivova čežana, ki se pošilja v Poljsko na naslov že powidla šliwkowe wyslane do Polski pod adresem
g-..............................................v '.......
P- po tukajšnjem trgovcu g.	w	v	
przez tutejszego kupca p. naložena v vagon št.		w	
za!adowane do vvagonu Nr.
na postaji	
na stacji kolejowej	
naložena v vlačilca št.	
zaladowany na berlink^ Nr.	
v pristanišču	
na przystani	
ima v sebi % invertnega sladkorja, ki reducira Felingovo raztopino, in da gorenji
zavvieraja	%	cukru in\vertowego ktbry redukuje rozhvbr Felinga oraz, že powyzszy
transport jugoslovanskih čežan nima v sebi niti najmanjših primesi dodanega sladkorja, transport powidel jugosiowianskich, nie zawiera najmniejszych domiesek cukru dodanego. Znaki Oznaki
Številke sodov Numery beczek Številk« zabojev Numery skrzyn Količina sodov Uošč beczek Količina zabojev Ilošč skrzyn Kosmata teža (kg)
Waga brutto (w kg)
Tara (kg)
Tara (w kg)
Čista teža (kg)
Waga netto (w kg)
V rednost
Wartošč			
Dne	19		
Dnia			
v			
w			
Nepotrebno se naj prečrta	Pečat		(podpis)
Niepotrzebne skrešlič	Piecz^č		(podpis)
Iz oddelka za rastlinsko proizvodnjo ministrstva za kmetijstvo, dne 23. januarja 1936; št. 2938/11.
* ^Službene novine kraljevine. Jugoslavije« z dne 13. marca 1936, št. 59/XII/129.
378.
III/7 No. 1322/4.
Naredba
o izpremembi naredhe o izpremembi lovopusta in o zaščiti redke divjačine z dne 15. marca 1935, III/7 No. 1640/9 (»Službeni list« štev. 162/22).
1.
Na podstavi § 18. zakona o lovu z dne 5. decembra 1931 odrejam po zaslišanju Zveze lovskih društev v Dravski banovini sledeče:
Ne smejo se niti streljati niti loviti niti pobijati: srnjaki (kozli) od 16. decembra do 31. maja; srne od 16. decembra do 30. septembra.
2.
Ta naredba stopi v veljavo z dnevom, ko se razglasi v »$lužbpnem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. junija 1936.
Ban:
Dr. Natlačen ?. r.
379.
II.	No. 17771/1.
Razglas.
Z uredbo ministrstva za notranje posle z dne 23. maja 1936, IV. br. 2362, je bila občina Šmarjeta-Bela cerkev v novomeškem srezu razdeljena v občini šmarjeto s sedežem v Srnarjeti in Belo cerkev s sedežem v Beli cerkvi.
Na podstavi § 9. zakona o občinah odrejam za omenjeni novi občini
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 26. julija 1986.
Za izvedbo volitev veljajo predpisi zakona o občinah in uredbe banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in o poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. junija 1936.
Za bana pomočnik:
Dr. Majcen s. r.
380.
Objave
banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936./37.
II.	No. 9204/2.
Občina Genterovci v srezu lendavskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1.69 (šestdeset devet) %no doklado na yse državne neposredne davke.
2.	Trošarine:
a) od	100	1	vina din 1001—,
b) od	100	1	vinskega mošta din	100—,
c) od	100	1	piva din 50-—,
Č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d)	od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—.
3.	T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 2. junija 1936.
II.	No. 7852/2.
Občina Mala Nedelja v srezu ljutomerskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina din 100-—,
b) od	100 1 vinskega mošta din 100—,
c) od lil stopnje alkohola špirita in žganja 5 din, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin
drugih luksuznih pijač din 5-—,
d) od	goveda nad 1 letom din 8-—,
e) od	goveda pod 1 letom din 4-—,
f) od	prašičev din 3-—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst din 25—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 15. junija 1936.
II.	No. 12968/1.
Občina Odranci v srezu lendavskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 85 (osemdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. maja 1936.
II.	No. 12543/2.
Občina Stražišče v srezu kranjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 55 (petdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
d) od litra likenja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih uksuznih pijač din 5'—,
e) od 100 1 sadjevca din 5'—,
f) od goveda nad 1 letom din 6'—,
g) od goveda pod 1 letom din 3'—,
h) od prašičev din 3'—,
V i) od drobnice din 3'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, 4ne 6. junija 1936,
II.	No. 10.952/2.
Občina Velika Loka v srezu novomeškem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 85 (osemdeset pet) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina din 100-—,
b) od	100 1 vinskega mošta din 100—,
c) od	100 1 piva din ICO-—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita in žganja	5	din,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin	in
drugih luksuznih pijač din 5'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 3. junija 1936.
II.	No. 9110/1.
Občina Vuhred v srezu dravograjskem pobira v proračunskem letu 1936./37. nastopne občinske davščine:
1. 100 (sto) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100’—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst pavšalno.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 8. junija 1936.
881.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 58 z dne 12. marca 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. decembra 1935 je bil postavljen po službeni potrebi Bobič Ferdinand, učitelj vadnice državne učiteljske šole v Mariboru, za sreskega šolskega nadzornika za šolski srez Maribor levi breg, s pravicami uradnika VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom.
Z ukazom kraljevskih namestnikov je bil postavljen po službeni potrebi Rupret Vinko, učitelj osnovne šole v Smledniku, za sreskega šolskega nadzornika za šolski srez kranjski, s pravicami uradnika .VII. položajne skupine.
Številka 59 z dne 13. marca 1936.
Z odlokom ministra za finance z dne 12. februarja 1930, št. 5355/1, je bil postavljen Nemec Anton, uradniški pripravnik za VIII. položajno skupino dravske finančne direkcije v Ljubljani, za finančnega pristava .VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 6. marca 1936, O. št. 3782, je bil premeščen po službeni potrebi Sever Božidar, arhivski uradnik IX. položajne skupine iz državne bolnice za duševne bolezni v Toponici, v državno bolnico za duševne bolezni v Novem Celju.
Številka 60 z dne 14. marca 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. februarja 1936, I. št. 7966/0, je bil postavljen ing. P r e -m e 1 č Stane, profesor IV. položajne skupine 2. stopnje državne tehniške srednje šole v Ljubljani, za profesorja IV. položajne skupine 1. stopnje.
Z odlokom ministra pošte, telegrafa in telefona z dne 29. februarja 1936, št. 17.456, je bil premeščen po službeni potrebi ing. Podboj Stane, tehnični pristav VIII. položajne skupine t. t. t. sekcije v Mariboru, v mestno t. t. t. sekcijo v Ljubljani.
Številka 61 z dne 16. marca 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. februarja 1936, št. 7840/1, so n a p r e d o v a 1 i ; za finančnega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje dr. Podobnik Aleksander, finančni višji sekretar V. položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani; za finančnega višjega sekretarja V. položajne skupine dr. Hadžioman Ibrahim, finančni sekretar VI. položajne skupine dravske finančne direkcije v Ljubljani, in za finančnega višjega sekretarja V. položajne skupine Bjelič Dušan, finančni sekretar VI. položajne skupine glavne carinarnice v Ljubljani.
Številka 63 z dne 18. marca 1936.
Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon z dne
3.	marca 1936, št. 18.402, sta bila premeščena na prošnjo: k pošti, telegrafu in telefonu Podčetrtek Ver-šec Franja, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; k pošti, telegrafu in telefonu Celje Tušek Anton, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Podčetrtek.
Številka 64 z dne 19. marca 1936.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. februarja 1936 je bila premeščena na prošnjo R a u -ni h er Antonija, učiteljica VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom osnovne šole v Cirkovcih, na osnovno šolo v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. februarja 1936 je bila premeščena na prošnjo Muhič Gabrijela, učiteljica VII. položajne skupine osnovne šole v Ptuju, na osnovno šolo v Slov. Bistrici.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. februarja 1936 je bil razveljavljen ukaz z dne
6.	decembra 1934, O. n. št. 72.330, glede postavitve Hrovata Ivana, učitelja osnovne šole v Ihanu in uradnika VI. položajne skupine, za sreskega šolskega nadzornika za srez krški.
Številka 65 z dne 20. marca 1936.
Z odlokom ministra za finance z dne 11. marca 1936, št. 15.203/111, je bila sprejeta ostavka na državno službo, ki jo je podala Horvat Gabrijela, pomožni arhivar X. položajne skupine davčne uprave v Slovenjem Gradcu.
  ---------------------j
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljan^ Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d, d, z Ljubljani* njfn predstavnik.; Otmar Mihalek z Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 51. kosu VII. letnika z dne 24. junija 1936.
Razglasi kraljevske banske uprave
Vf. No. 2424'22.
1901
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. junija do 14. junija 1936.
Po naredbi ministrstva tu narodno zdravje
H.	br. 4948 t dne 21. marca 1930.
Srez
O \l*
II
Skupina tifuzuih bolezni.
Črnomeli 			fi			1			5
Gornji grad			1		1	
Konjic« 		—	1	1	—		
Laško . . 			1	—	1	_		
Litija		1	—	—			1
Murska Sobota		1	—	1			
Prevalj			3	—	—	-	3
Vsega . .	12	2	4	1	9
Griža. — Dj-senteria.
Črnomelj 	 Novo mešto		2	1			1 2
Vsega ... | 2 | 1 | — Škrlatinka. — Scarlatina.				-	3
Brežice . 			3			.	_	3
Celje		1	—	—	—	1
•Celje (mesto)		0	—	1		1
Dolnja Lendava		i			—	—	1
Kamnik		10	3	8			11
Kranj		7	1	—	1	7
Kočevje 		5	1	—		6
	—	1	—	—	1
Krško 			1	—	—	—	1
Laško i**.*		4	—	2	—	2
Litija		5	—	—	—	5
Ljubljana (srez)		7	1	3	—	5
Ljubliana (mesto) . . . ,	15	8	5	—	18
Ljutomer 		4	—	1	—	3
Maribor desni breg . . .	3	1	1	—	3
Maribor levi hreg ....	3	1	—	—	4
	25	7	6	—	26
Murska Sobota ......	2	1	—	—	3
Novo mesto			—	1	—	—	1
Prevalje ..........	3	—	—	—	3
Ptuj ••-■>«......	—	1	—	—	1
Ptuj (mesto)		1	—	—	—	1
Radovljica		Ib	3	3	—	16
Slovenjgradec		1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah ....	3	—	—	—	3
Vsega
J123 j 30 | ^5 | 1 127
Ošpice. — Morbilli.
Kamnik . . , ,,	67		67|-	—
Ljubljana (mesto) ....	3	—	1 -	2
Sloveni Gradec		—	1	— ! —	1
Vsega . . .	70	1	68|-	3
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospiinflis epidemica.
Kočevje 	■	•	•	1	1	1	-	j	—	|	—	|	1
Vsega,,, J lj — j — j — J l
		
	is- ©	o 3
Srez	— > — « s o g "C	
	W a ■§ U S	z o
	C 2 ° « =>	o -
			 w _ .		
Davica. — Diphteria et Croup.
Brežice			3	3	1
Celje			3	1	
Dolnja Lendava . .		2	—		
Kamnik 			6			
Kranj 			2	—		
Kočevje		2	—	2
		1	—	1
Krško 		• * >	2	1	1
Laško 			3	—	
Litija		• • •	9	2	i
Ljubljana (srez) . .	• • •	7	3	—
Ljubljana (mesto) .	• • •	12	3	i
Ljutomer		• • •	4	—	2
Maribor desni breg		3	—	1
Maribor levj breg .		1	1	—
Maribor (mesto) . .		9	7	6
Novo mesto			2	—	—
Prevalje			3	2>	1
Ptuj 			1	1	1 1
Radovljica				1	
Slovenjgradec . . . .	...	4	—	-1
Šmarje pri Jelšah .	. . .	1	-	1
Vsega	...1	73	25	19 |
Šen. — Erjsipelas.
Celje (mesto)...........
Črnomelj ...............
Holma Lendava . . . .
Kranj 	  .	.
Konjice.................
Krško...................
Litija .....	.	.	.
Ljubljana (mesto) . .
Ljutomer................
Maribor (mesto) . . .
Novo tnesto.............
Prpvalie................
Ptuj .... ..............
Radovljica..........
Vsega
1 i 1
1 I 1 | 1
2 i 1	1
1
3
3 9
14
2
2
2
10
2
4 1 1 4
25	7	10	I	3I 19
Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Gornji grad.............j	—	|	1	|	—	|	1	|
Otročniška vročica. — Sepsis puer-peralis.
Ljubljana (mesto) Vsega
11-1-1-1 1 ll-l- - 1
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica.
Murska Sobota............I	67	|	—	I	B7	I	—
Prevalje............  .	.	|	25	j	17	|	21	—	21
Vsega ... | 92 | 17 | 88 | — 21
Liubljana, dne 17. junija 1936.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
I. No. 7602/1.	1935
Razpis.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje na osnovi § 35. za-kona o banski upravi službeno mesto rečnega nadzomika-dnevničarja-ffvanič-nika pri tehničnem razdelku sreskega načelstva Maribor levi breg s službenim sedežem v Gornji Radgoni.
Za to mesto se bodo upoštevali prosilci, ki so dovršili najmanj dva razreda srednje ali tej enakovredne šole ter so vešči nižjih tehničnih poslov (risanja, snimanja profilov itd.). Prednost imajo oni, ki poleg zahtevanih pogojev dokažejo, da so bili že zaposleni pri reeno-nadzorstvenih ali regulacijskih delih.
Prošnje, opremljene z vsemi prilogami po § 3. zakona o uradnikih, je vložiti najkasneje do 10. julija 1936 pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 20. junija 1936.
%
1929
VIII. No. 3580/2.
Razpis.
Razpisuje se redna avtobusna zveza Ptuj—Haloze.
Interesenti naj vlože prošnjo za potrebno obrtno dovolitev po predpisih § 95. obrtnega zakona in čl. 15. ministrskega pravilnika z dne 16. maja 1935 (»Službeni list« št. 359/51) pri pristojnem upravnem oblastvu prve stopnje do dne 15 julija 1936.
Kralj, kanska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 16. junija 1936.
-j*
V. No. 172/39	1875-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Drf.vske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 od Km 138.040 da 141.752 (Maribor-Pesnica)
1.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. julija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 51 tehničnega razdelka sreskega načelstva Maribor levi breg. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se preti plačilu napravnih stroškov din 300'— dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku Maribor levi breg.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (Uidi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 1,114.53375.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 16. junija 1936.
V-No. 4595/6-1936.	1910-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo spodnjega ustroja mostu čez Savo v gozdu v km 699'398 drž. ceste štev. 2
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. julija 1936 ob 11. uri dop.
v pisarni XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana-Kranj v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov 40'— dinarjev dobivajo med uradnimi urami pri XII. sekciji v Ljubljani, Slomškova ul. št. 19.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 166.288‘50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka, XII. sekcije in tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 18. junija 1936.
*
.V. No 4307/15.	1842—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetonskega mostu preko Lendave v Murski Soboti v km 0-829 banovinske ceste 1/26 Murska Sobota—Martijanci
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. junija 1936 ob 11. uri dop.
v sobi št. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ulica 5/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med* uradnimi urami v Gledališki ulici št. 8/11 soba št. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: din 181.668-94.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
%
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 9. junija 1936.
*
V. No. 3426/4.	1854-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste štev. 52 od kni 71'900 do km 73’400 — preložitev — Briga — Banja Loka 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. julija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: dinarjev 948.673-17.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. junija 1936.
-j-
V. No. 3427/4	1867-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste štev. 52 od km
78.000	do 79.890 (Krkovo—Fara)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. julija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 2,893.142'—.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. junija 1936.
V. No. 3428/2.-1936.	1868-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 52 od km 52.500 do 57.000 (Kočevje—Dolga vas) I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. julija 1936 ob 11. uri dop. v sobi št. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem razdelku v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 1,330.234'-.
Podrobnosti razpisa so razvidne na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. junija 1936.
V.	No. 193/7.	1853-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev del pri gradnji državne šolske poliklinike v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. julija 1936 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenih proračunov, ki znašata:
1. za zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela din 773.932-47,
2. za zidarska dela pri zaklonišču din 211.344-13.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 13. junija 1936.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II M 317/36-2.	1930
Oklic.
Tožeča stranka Bedrač Liza, služkinja v Krčevini pri Ptuju, je vložila proti toženi stranki Rožmarinu Vinku, posestniku v Krčevini pri Ptuju, sedaj neznanega bivališča radi din 1G30-— s prip. k opr. št. II M 317/36 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 1. septembra 1936 ob 8.15 uri pred tem sodiščem v sobi št. 12, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Sok Jožef, odvetniški pripravnik v Ptuju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Ptuju. odd. IV., dne 17. junija 1936.
}j;
P 89/36-5.	1929
Oklic
Tožeča stranka Kranjc Leopold, tesarski mojster v Bukovici 55, po dr. Potokarju, odvetniku v Kamniku, je vložila pod P 98/36 zoper toženo stranko Štajner Katarino, posestnico v Ihanu št. 4, tožbo radi din 1396-— s prip.
Narok za sporno razpravo se doloma pri tem sodišču na 17. avgusta 1936 ob osmih v sobi št. 1. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se ji postavlja kot skrbnik na čin Breznik Ignacij, posestnik v Ihanu št. 59, ki bo toženo stranko na njeno nevarnost in stroške zastopal dotlej, dokler se sama ne oglasi ali ne imenuje drugega pooblaščenca.
Sresko sodišče na Brdu. odd. I., dne 9. junija 1936.
Og 25/36-4.	1928
Amortizacija.
Na prošnjo Vrhunc Marije, trgovke v Mariboru, Maistrova ulica 17, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Mariboru št. 157.320,- glaseče ,se na ime Jančič Hilda, z vlogo din 2040-—, ki jo je prosilka baje izgubila ter se nje imetnik pozi vije, da uveljavi svoje pravice v roku šestih mesecev, počenši od dneva objave tega oglasa v »Službenem listu , sicer bi se po poteku tega	Pro*
glasilo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. IJL* due 15. junija 1936.
XI Kzp 709/36.	1933
Oglas.
V shrambi tega sodišča sta dve posteljni odeji, zaplenjeni Markušu Hu-gonu v Spodnji Velki. Ker lastnik odej ni znan, se pozivlje lastnik, da se oglasi in izkaže svojo lastninsko pravico v roku enega leta. Po preteku tega roka se bosta odeji prodali, izkupiček pa izročil sodišču.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. XI.,
dne 20. junija 1938.
•j;
I 6/35—39.	1951
Dražbeni oklic.
Dne 27. julija 1936 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 140 dražba nepremičnin:
a) rudarska knjiga okrožnega sodišča v Ljubljani entitete 140, 142, 143, rudnik Jablanica I. II, III, za cink in svinec in entitete 137, 144, 165, rudnik za živo srebro, cinober in svinec v Litiji.
Cenilna vrednost ent. 140, 142, 143: din 82.903-86; ent. 137, 144, 165: dinarjev 292.726--;
b) zemljiška knjiga sreskega sodišča v Litiji vi. št. 214 k. o. Litija.
Cenilna vrednost s pritiklinami vred: din 1,570.782-40; pritikline same: dinarjev 1,130.000-—.
Vrednost vseh entitet in vi. št. 214 k. o. Litija znaša din 1,946.412-86.
Najmanjši ponudek: din 1,230.000-—.
Najbližja železniška postaja Litija.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi s° ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V oslaleni se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski podpisanega sodišča in sodišča v Litiji. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 5. junija 1933.
I 329/36-13.	1862
Dražbeni oklic.
Dne 27. julija 1936 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Vrhpeči pri Mirni peči): zemljiška knjiga Golobinjek, vi. št. 233.
Cenilna vrednost: din 41.940-45.
Najmanjši ponudek: din 27.960-30.
Vsak ponudnik ima položiti pred začetkom dražbe znesek din 4194-25 v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev-varo-vancev, v vložnih knjižicah kake domače posojilnice in hranilnice.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravna) v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto, dne 8. junija 1936;
I 1059/36—9.	1858
Dražbeni oklic.
Dne 29. julija 1936 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Bratislavci vi.
štev. 39.
I. skupina: cenilna vrednost 70.215-10 dinarjev; II. skupina: cenilna vrednost: din 3.080-40; III. skupina: cenilna vrednost: din 1.271*60; IV. skupina: skupine
I.	do III. skupaj din 74.567-10; V. skupina: cenilna vrednost: din 18.063-35.
Vrednost pritiklin k I. skupini: 8.305 dinarjev.
Najmanjši ponudek: k I. skupini: din 46-811-—, k II. skupini din 2.054-—, k III. skupini din 848-—, k IV. skupini t. j. I.—III. skupini skupaj din 49.713-—, k V. skupini din 12.042-—.
Pravico, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. *
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Sresko sodišče v Ptuju. odd. IV.,
dne 12. junija 1936.
*
I 2136/34-42.	'*	1859
Dražbeni oklic.
Dne 29. julija 1936 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 7 dražba nepremičnin:
a) zemljiška knjiga Gruškovje vi. št. 18,
b) zemljiška knjiga Brstje vi. štev. 208,
c) in idealna polovica zemljiška knjiga Brstje vi. štev. 135.
Cenilna vrednost: ad a) din 119.696-85, ad b) din 54.290-50, ad c) din 4.720-75.
Vrednost pritiklin: ad b) din 13.105.
Najmanjši ponudek: ad a) din 79.800, ad b) din 36.194-—, ad c) din 3.150- -.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje prj draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 2. junija 1936.
Konkurzni razglasi
563.	1946
Odprava konkurza.
Tvonkurz nad iinovino Piliha Viktorja, trgovca iz Žalca, je odpravljen.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 16. junija 1936.
St 1/36-62.
564.	1947
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini Vrenko ta Josipa, trgovca v Brežicah, je končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. junija 1936.
Por 18/35—13.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 7698/4—36.	1923
Razglas.
Na podstavi pooblastila kralj, banske uprave III. No. 3241/2 z dne 6. junija 1936 se bodo v smislu čl. 15. uredbe o ribarstvu z dne 28. oktobra 1928 ( Samouprava; štev. 55/15) oddajali na javni dražbi v zakup za dobo 10 Itd, t. j. za čas od 1. junija 1936 do 31. maja 1946 naslednji zakupni ribarski okraji:
1. Štev. 61 Mirna: potok Mirna od mlina pri Zg. Ravnah na pare. 175 k. o. Okrog do mlina na Mirni vzdolž okrajne ceste z na desnem bregu tekočimi stranskimi potoki: Dušica, ki teče med Čatežem in Dolom, Zadivnica z dotoki in stranskimi jarki ter Zabršica s pritoki pri Zabrdju pri gradu Landpreš in onim vzhodno od Brezovice. Na levem bregu pa potok, ki teče od Mlake in gradu Freudental in Tihabojski potok.
Izklicna cena din 300-—.
2. Štev. 75 Zalog: a) reka Krka od jeza v Rumanji vasi do jeza mestnega mlina v Novem mestu; b) na desnem bregu pri Dol. Mraševem izvirajoči in pri vasi Potok izlivajoči se potoček s potočkom pri Srebrničah, imenovan Srebrniče ter potok Težka voda od izvirka do prvega jeza nad izlivom; dalje na levem bregu potok Prečna od izvira do izliva v Bršlinski potok.
Izklicna cena din 2000-—.
3. Štev. 76 Novo mesto: reka Krka od
jeza mestnega mlina v Novem mestu do jeza mlina v Lešnici nad Št. Petrom s potokom Slatnik na levem bregu.
Izklicna cena din 800*—.
4. Štev. 78 Otočec: reka Krka Od jeza mlina v Lešnici nad Št. Petrom do mostu čez Krko pri Dragi pod Belo cerkvijo, na desnem bregu Ratežki potok in Mrzli Studenec ter Žerjav inski potok kot • vzhodni in Brezovski potok kot zahodni rokav, na levem bregu potok Osovna ali Lešniški potok in potok Topličica z dotoki.
Izklicna cena din 1000-—.
5. Štev. 101 Trebnje: potok Temenica od zgornjega mlina, ležečega na okrajni meji v Št. Lovrencu do usahlega potoka v Ponikvah z dotokom Kamni potok na levem bregu.
Izklicna cena din 300’—.
Ker je obseg navedenih ribarskih okrajev povzet iz starejših zapiskov,
s tem razglasom ne ugotavljajo obstoječe pravice.
Dražba se bo vršila za vse gori navedene okraje pri sreskem načelstvu v Novem mestu dne 1. julija ob 10. uri v sobi št. 17. Dražbeni pogoji so na vpogled do dneva dražbe pri sreskem načelstvu v Novem mestu. — Če se na prvi dražbi ne doseže izklicna cena, se bo vršila ponovna dražba dne 8. julija 1936 ob
10.	uri istotam.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 17. junija 1936.
Sreski načelnik:
Mahnič s. r.
No. 141/3.	1846-3-3
Prodaja žrebca in konj banovinske žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
V sredo dne 15. julija 1936 ob 9. uri dopoldne bodo na žrebčarni na Selu pri Ljubljani prodani na javni dražbi 1 žrebec in dva konja. Natančni pogoji se dobe pri upravi žrebčarne na Selu pri Ljubljani.
Uprava banovinske žrebčarne na Selu pri Ljubljani, dne 13. junija 1936.
*
1919 3-1
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor v Žalcu razpisuje za oddajo gradbenih del za prezidavo narodne šole v Žalcu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1. julija 1936, ob 11. uri dopoldne v sobi krajevnega šolskega odbora v Žalcu.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna: din 399.986-50 brez gradbenega materiala, ki ga nabavi občina sama, in sicer za zidarska dela din 105.399-50, za tesarska dela din 25.481-—, za steklarska dela din 36.900-—, za pleskarska dela din 15.137-—, za slikarska dela din 9.270—, za kleparska dela dinarjev 8.683-—, za ključavničarska dela din 3.508-—, za mizarska dela dinarjev 101.058-—, za pečarska dela din 25.550-—, za kamnoseška dela din 18.960-—, za električno instalacijo din 14.700-—, za vodovodno instalacijo din 35.320-—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni krajevnega šolskega odbora v Žalcu.
Podrobnosti razpisa so razvidne v razglasu krajevnega šolskega odbora v Žalcu in tehniškega razdelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Mariboru in Celju.
Krajevni šolski odbor v Žalcu,
dne 24. junija 1936.
Štev. 2378/E-Ing. S.	1938
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska potrebuje:
3 trofazne transformatorje in
3 oljna stikala.
Potrebna pojasnila dobi ponudnik v pisarni ravnateljstva, Krekov trg 10.
Ponudbo je poslati v zaprtem ovoju z napisom: ' Ponudba za transformatorje', do 18. julija 1936.
Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 22. junija 1936.
Razne objave
1936 3—1
Poziv upnikom.
Nabavna in prodajna zadruga na Selu pri Bledu r. z. z o. z. se je po sklepu izrednega občnega zbora z dne 26. aprila 1936 in 17. maja 1936 razdružila in prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, da prijavijo terjatve do 1. avgusta 1936. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom v »likvidaciji«.
Selo pri Bledu, dne 14. juuija 1936.
Likvidatorja:
Kristan Valentin, pds. in tes. mojster, Selo 7;
Zupan Jakob, pos., Selo 5.
*	1921—3-1
Poziv upnikom.
Tvrdka Prehrana« družba z omejeno zavezo v Celju, je po sklepu svojega občnega zbora z dne 17. junija 1936 stopila v likvidacijo in vabi vse svoje upnike, da prijavijo v 3 mesecih likvidatorjem tvrdke svoje terjatve.
Za likvidatorje:
Baldasin Aleksander, podjetnik,
Gaberje pri Celju.
1922—3—1
Poziv upnikom.
Tvrdka »Stvria«, petrolejska prometna družba v Celju, z omejeno zavezo, je po sklepu svojega občnega zbora z dne 15. junija 1936 stopila v likvidacijo in vabi vse svoje upnike, da prijavijo v 3 mesecih likvidatorjem tv-dke svoje terjatve.
Za likvidatorje:
Zangger Robert.
veletrgovec v Celju.
*
1949
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico bieikla štev. 2—91107—10 in jo proglašam za neveljavno.
Poljanšek Leopold s. r.,
Ribnica na Dol. št. 126.
1937
Objava.
Ukradena mi je bila delavska knjižica, izdana dne 18. junija 1934, št. 34. od občine Stara Loka, ter jo proglašam za neveljavno.
Zakotnik .Martina s. r. *
1948
Oblastveno koncesioniraija zastavljalnica W. Remm, Maribcr, Gregorčičeva št. 6.
Licitacija zastavljenih predmetov
bo dne 15. julija 1936 ob 9. uri.
Prodali se bodo:
efekti štev. 8816 do 11.121,
dragocenosti štev. 21.648 do 24.280, ki se do 11. julija 1936 ne podaljšajo ali dvignejo.
Dne 13. in 14. julija 1936 ostane zavod za promet s strankami zaprt.
*
1878
Prekmurska banka d. d. v Murski Soboti.
Čista bilanca, dne 31. decembra 1935.
Aktiva:	Gotovina din 65.77571,
valute din 5.811*56, menice din 5 milij. 395.039-21, vrednostni papirji din 9.374, dolžniki din 10,113.23876, nepremičnine din 978.429’—, pnodjetja din 600.000’—, inventar din 27.613 —, prehodne postavke din 414.778’25, dolžniki za in-kaso din 1,146.030’30, dolžniki za garancije in kavcije din 3.500’02, skupaj din 18,759.589-81.
Pasiva:	Delniška	glavnica	din	1
milij. 250.000’—, rezervni fond din 192 tisoč 571’10, posebni rezervni fond din 53.000-—, rezerva za kritje izgub na dub. terj. din 52.96478, pokojninski fond din 4H.976’20, hranilne vloge din 11 milijonov 679.653’52, upniki din 4 milij. 288.27076, prehodne postavke din 20 tisoč 456’99, upniki za inkaso din 1 milijon 146.030’30, garancije in kavcije din 3.500-02, dobiček a) prenos iz leta 1934. din 33.872-69, b) zguba v letu 1935. din 9.705’35, ostane din 24.167’34, skupaj din 18,759.589-81.
Račun zgube in dobička, dne 31. decembra 1935.
Zguba: Obresti din 762.883 10, upravni stroški din 65.825’54, plače in doklade din 143.910’—, davki in pristojbine din 68.729’25, dobiček din 24.167*34, skupaj din 1,065.515’23.
Dobiček: Prenos iz leta 1934. din 33.872-69, obresti din 911.96279, znesek bančnih poslov din 80.817’83, dohodki nepremičnin din 30.560 50, dohodki podjetij din 4.373’21, razni dohodki^ din 3 tisoč 928’81, skupaj din 1,065.515’23.
UPRAVNI SVET.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.