^ dw mxen sobot, Q«deU ' jn prauukov. , M except Saturday«. ^^^ and HoUdajra. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE i Uredniški In upravnilki prostori: 1467 South Lawndala Ava. Offtoa of Publication: 1087 South Lawndala Ava. * Telephone, EockwaU 400« Cena lista Je $6.00 ^"îrr4 •* —V"***» ■»*t'*r JUMO II. im. mi Um i»a.Woff¡M SiSa IIU—* Aei «* CtMnu ol Mardi I. UTS. CHICAGO. ILL.. TOREK. 1 SEPTEMBRA (SEPTEMBER I). INI Subscription 96.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 170 Acccptanca for mailing at special rate of postage provided for In »action 1103. Act of Oct I, HIT, authorised on June 4. 111». pozval Američane boj proti hitlerizmu Roosevelt udaril po kritikih in naglasil, da a Amerika storiti vse, kar je v njeni moči, zlom nacijskega liranstva.—Ruske čete -pcino odbijajo naskoke na svoje pozicije „ vich frontah. Hitler in Mussolini sta na tejni konferenci zaključila, da se mora vojna pdaljevati, dokler ne bo boljševizem uničen * Park. N. Y., 2. sept.— Ujk Roosevelt je v svo-«voru na delavski praznil Američane, naj store $ morejo, v borbi, katere , uničenje Hitlerja in na-i On je ponovil trditev, gjjj ogražajo Združene dr-Mglasil, da ne more biti Iga kompromisa s Hitler- lilt: ^ je sprostil sile blaznemu" je rekel predsednik, goramo storiti vse, kar je moči, da jih uničimo, da govorim v imenu ame-naroda, ko pravim, da itorili vse za zlom hitle-jn nacijskega tiranstva, ki minirati ves svet. Naše jne pravice so v nevarno-(0 se ne smemo obotavlja-sveč izvršiti nalogo, ki je umi." dsedmk je udaril po onih, liluirajo njegovo zunanjo in hočejo, da on postane pu Benedict Arnold in se pogajati s Hitlerjem. "To odklonil." je dejal. "Vse mislijo, da je bil Hitler ikiran, opozarjam, da se ■otijo." B.< 0' 2. sept —Ruske ar-10 obdržale svoje pozicije Hrti frontah s pomočjo jenih vojaških enot v nemških bojnih črt, se dines objavljeno uradno Srdite bitke se nada-toda prodiranje nacij-®n je bilo ustavljeno. «In omenja, da je bilo 99 ah tankov in sto oklopnih uničenih v bitki pri me-Sovjetske armade na ■hi fronti, katerim pove-airšal Timosenko, so upri-več uspešnih protinasko-a» pozicije sovražnika in nudjale težke izgube. a, 2 sept —Tu naznanjalo nemške čete strle dve Kotiofenzivi in preprečili prekoračenje reke Dnje-južni Ukrajini. Nemška vrgla na stotine bomb vojaške objekte pri * Lenin«iadu. "d Siilla. na skrajni finski fronti, sta dve ru-')' v pasti, i/ katere so izmotali V bitki pri Klavnemu estonskemu * W| ujeli 11,4:12 ruto* zaplenili ogrom- iti bujnega ma hvui * 3/1 „v, * vkoiak ,|< 1 íftesi-, }._ I^i Ii na i Ka!.., <> ft*- Kn, mske čete v Tallinn, 1 'j« in ga na-so ^a za-' " d umikom. ' - poroča, da metali nem-" »«» r nekih m deset ^u tallinn-Huse na ' • j več-je so iv nevar-• |*>meni vse bal ti h bitkah vi 'uskih vo-•Mine zalo-"materiala * > fx>mor 'lu je zda 11 r a n j u t 'i Lenin-in fin-•bjavljen dujejo v Ukrajini in na drugih ruskih frontah. V Berlinu so naznanili, da je bila pet dni trajajoča tajna konferenca med Hitlerjem in Mus-solinijem, ki se je vršila nekje na vzhodni fronti, zaključena. Po konferenci je bil izdan komunike, Hi naglasa, da bosta Nemčija in Italija po zmagi osi-šča odpravili vzroke za vojne v Evropi in ustvarili pogoje za blagostanje na kontinetnu. Nacijski tisk je primerjal to konferenco z ono med predsednikom Hooseveltom in angleškim premierjem Churchillom. "Celo zunanja slika sestanka med Hitlerjem in Mussolinijem stoji kot značilen kontrast napram konferenci med Roosevel-tom in Churchillom," piše list National Zeitung, glasilo maršala in letalskega ministra Goe-ringa. "Voditelja Nemčije in Italije sta ponovno poudarila željo in voljo obeh narodov, da se mora vojna nadaljevati do zmagovitega konca. Cilj osišča je uničenje boljševizma in kapitalističnega izkoriščanja, da se postavijo pogoji za mirno, harmonično in koristno kooperacijo na evropskem kontinentu v političnih, ekonomskih in kulturnih sferah. Hitler in Mussolini, moža, ki ju je izbrala usoda, da ustvarita nov red v Evropi, bosta skrbela, da ne bodo sovražniki narekovali novega versaj-skega miru." Moskva. 30. avg.—Tu je bilo naznanjeno, da se ruske čete trdovratno in junaško bore na vzhodni fronti. Prej objavljeno poročilo se je glasilo, da so bile nacijske kolone vržene nazaj z velikimi izgubami v bitki pri mestu "K" (menda Kijev > Ukrajini) in da sta bila dva nem ška regimenta zdrobljena. V spopadih v zraku nad vzhodno fronto so ruski letalci zadnjih treh dneh sestrelili 500 nemških bombnikov, sami pa so izgubili 262 bojnih letal. V bitkah pri nekem ukrajinskem mestu, čigar ime ni omenjeno, je bilo 25,000 nemških vojakov ubitih, ranjenih in ujetih. Kairo. Egipt. 30. avg.—Angle ški letalci so bombardirali osišč-ne konvoje na Sredozemskem morju in potopili štiri parnike ter dva rušilea, tri rušilee pa poškodovali. Nemške in italijanske vojaške pozicije pri Bardiji, Homsu in Bengaziji so bile tudi tarča bomb angleških letalcev. London, 30. avg —Kako naj bi Velika Britanija, vlade zavezniških držav v pregnanstvu in Amerika pomagale sovjetski Rusiji v njeni borbi proti nacijski Nemčiji, je bil predmet razgovorov na banketu, katerega je aranžiral Ivan Majski, ruski poslanik v Ix>ndonu. Banketa so se udeležili premier Churchill, zunanji minister Eden. ameriški poslanik John G. Winant in reprezentantje Poljske. Češke, Holandske. Belgije. Norveške in Jugoslavije. V Washingtonu je bilo prej naznanjeno, da je bil W A Har-riman izbran za načelnika ame riške delegacije, ki odpotuje v Moskvo, lord Beaverbrook. minister za zaloge, pa za načelnika britske delegacije Po poročilu, ki ga je objavil Beaverbrookov list Daily Kx-pres*. bo glavni predmet na konferenci v Moskvi vprašanje kako naj tri velesile — Velika Britanija, Amerika in sovjetska Rusija — izkoristijo vsa ra/po- Kitajske čete v protiofenzivi Več titoč Japoncev padlo v bitki u' Čungking, Kitajska. 30. avg.— Vojni urad poroča, da so kitajske čete v protiofenzivi, ki se je pričela v četrtek, približali glavnim mestom dveh provinc, ki so ju okupirali Japonci. Tb sta mesti Nančang, provinca Kiangsi, in Fučov, provinca Fukien. Prvo mesto leži 580 milj vzhodno od Cungkinga, drugo pa 870 milj. Poročilo dostavlja, da je bilo več tisoč Japoncev ubitih in ranjenih v bitkah s Kitajci. Vojne operacije so bile obnovljene tudi v provinci Cekiang in južnem delu province Anhvej. Kitajci so izvršili več uspešnih naskokov na japonske pozicije. Tokio. 30. avg— Iči Kiši, besednik vlade, se je v razgovoru z reporterji zunanjih listov dejal, da bi bil konflikt s Kitajsko že zaključen, če ne bi Amerika in Velika Britanija pomagali generalu Kaišoku, vrhovnemu poveljniku kitajske oborožene sile. Kiši je dalje rekel, da Japonska ne bo odnehala v svoji kampanji, katere cilj je ustanovitev trajnega miru na Daljnem vzhodu. Iz tega razloga bi rada končala konflikt s Kitajsko. Senatni odsek odobril davčni načrt Washington, D. C., 30. avg.— Senatni finančni odsek je odobril rfaČrt, ki predvideva uklju-čitev nadaljnjih 6,000,000 oseb v krog onih, ki plačujejo dohodninski davek. Senator Walter F. George, načelnik odseka, je dejal, da bo federalna vlada dobila dodatno vsoto $3,672,400,000, če bo načrt sprejet v kongresu. Nova Zelandija zaseie avtomobile Wellington, Nova Zelandija, 30. avg.—Vladi je sinoči odredila zasego privatnih avtomobilov za civilno obrambo. Minister za transportaei^o je dobil oblast za izvedbo dekreta. masne aretacije v zasedeni franciji ^ J* Trije komunitti obglavljeni v Pariza APEL ZA NARODNO ENOTNOST Paris. 30. avg.—Avtoritete v zasedeni Franciji so aretirale več članov "boljšsviške legije" po atentatu na Plerra Lavala, bivšega francoekqp premierja in glavnega zagovornika kooperacije z nacijsko Namčijo. Laval in šest drugih oaeb je bilo ranjenih. Atentator Paul Colette je priznal, da je pfiptaš generala Charlesa de Oaf Up, voditelja svobodnih Francozov Več sto oseb je bilo aretiranih in vrženih v ječe po atentatu na obtožbo, da so sovražniki Petai-novega režima. Giljotina v Parizu je zaposlena. Trije komunisti so bili že obglavljeni. Ti so bili Andre Brechet, Emil Jean Bastard in Abraham Trzebru-che. Slednji je bil ruski državljan. Smrtno obsodbo Je izreklo isto sodišče, pred katerim se bo moral zagovarjati Colette zaradi atentata na Lavala. Ko so ga vprašali, zakaj je streljal na Lavala, ne pa na visoke nemške vojaške častnike, ki so se udeležili ceremonij v zvezi z mobilizacijo francoskih prostovoljcev za boj proti Rusom na strani nemške armade, je Colette odgovoril: "Zakaj naj bi streljal na Nemce? Nobenega vzroka ne vidim za to. Oni so v Franciji, da vrše svoje dolžnosti."' Vichy. FrancUa^SO. avg,—Ne-oltupirana Francija Je zaftria proslavljati prvo obletnico formiranja francoske legije iz veteranov, ki si) se udeležili prve svetovne vojne in sedanjega konflikta. Baklje, ki neprestano gore ob grobnici neznanega vojaka v Parizu, so bile prineiene v Vichy. Pri ceremonijah, ki so se vr šile v navzočnosti premierja Peta j na ob vojnem spomeniku v Vichyju, so govorniki naglaftali potrebo prerojenja Francije in sodelovanja z naciji. Dalje, so poudarjali važnost narodne enotnosti v sedanji kritični situaciji Nadaljnjih osem oseb je bilo usmrčenih v Parizu včersj na obtožbo, da so pomagale sovražniku. Med temi Je bil mornarič-ni častink Henri Dorbes. Tajna nacijska legija v Argentini Zarotniske aktivnosti razgaljene . Buanoa Alraa. Argentina. 30. avg.—Nemški poalanlk Edmund von Thermann j« bil obdolian po kongreanem odseku, da j« prejemal denar od članov nam* Ških dobrodelnih organizacij in ga rabil za financiranje aktivnosti tajne nacijake legije. Odaek, ki je preiskoval protidriavna aktivnosti dva meaeca, je prad-ložil poročilo o rezultatu svojaga dela nižji zbornici. Poročilo omenja, da je 60,000 argentinaklh Nemcev organiai-ranih v celicah nacijske legija in vsi so morali poloiitl prisego, da bodo pokorni Hitlerju in drugim nacijskim voditeljem do smrti. Raul Damonte Taborda, načelnik preiakovalnega odseka, pravi, da je v njegovih rokah potrdilo a podpisom nemškega poslanika, da je prejel 100,000 peso v od nemlkih organizacij, nacijskih političnih malin, ki ao javnosti nastopale kot dobrodelne grupe. Taborda je dejal, da bo nadaljnje poročilo o aktivnostih nemškega poslaništva pozneje predloženo kongreau. Odsek, kateremu je bila verjena preiskava prevratnih aktivnosti, se je lotil dela prad dvema meseccma, ko so čaaopiai objavili obdoliitve, da vojaiki častniki in civilisti kujejo zaroto proti vladi, da jo strmoglavijo. Argentinski zunanji urad ja že prej večkrat protestirsil pri nemški vladi proti aktivnostim poslanika Thcrmanna. Poročilo omanja knjig«, vsebujoče imena priapevuteljav denarja v sklad nacijske tajna legije. Med temi je tudi Ime nemškega poslanika in Oottfrieda Sandsteda, člana poslaništva, ki je na skrivaj pobegnil iz Argentine, da se izogne zaslišanju pred kongresnim odsekom. Nemci v Argentini, ki ao ae hoteli izogniti repriaalijam, so morali polotiti sledečo prisego: "Čeprav sem pohsjal argentinske šole in vršil svoj poklic v krajevnih krožkih, sem Namec-Prisegam Hitlerju, voditelju nemške države, lojalnost in pogum. Pokoril se bom do smrti tebi in onim, ki jih postaviš na visoks mesta." Poročilo pravi, da ao bili vsi člani nacijske legije regiatrirani v Berlinu in podvrženi kami, če niso pomsgsli organizaciji. Domače vesti Obiski Chicago.—Gl. urad SNPJ in uredništvo Pros vete so 28. avg. obiskali: Anton in Aj\» Vider ter njun sin Anton is North Chi-caga, 111.—Obiskovalci naslednjih treh dni ob koncu zadnjega tedna in na Labor day (2»., 30., 31. avguata in 1. aept.) med alavnostjo sedmega dneva SNPJ ■o pa bili tako številni, da ni mogoče popisati njihovih imen, Če nočemo porabiti več kolon prostora. Zastopane ao bile vse naselbine srednjega vzhoda, arednjega sapada in severnega zapada Združenih držav. Sedmi dan SNPJ Chicago.—Na kratko; bilo je čez 4000 ljudi; prvenstvo v žo-garski tekmi so odnesli fantje iz Verone, Pa.; mlado dekle po imenu E. Pednar iz South Chi-caga Je dobilo avtomobil; prihodnji dan SNPJ bo v Cleve-landu. Več o tem bo v sredini številki Proavete. ■Dve oklnčanl poslopji * bloku v enem v°j* J loiíjjva sredst va v borbi katere I "«pre- I cilj je poraz Hitleija. i Na bojni trtL Chicago.—Najsveča nejši blok daleč naokoli v čikaškem mestu je bil zadnje tri dni South Lawn-dale ave. med Šestindvajseto in P^" |Sedemindvajseto ulico. V tem kratkem bloku se nahaja velika češka dvorana Sokol Havliček-Tyrš in pročelje tega velikega poslopja je bilo bujno okrašeno s ameriškimi in češkimi zastavami ter pozdravnimi napiai. Tamkaj se je namreč vršilo zborovanje Ceško-amet iške svese, »olltične organizacije ameriških *ehov za njihovo staro domovino.—Na oglu tega bloka ob Sedemindvajseti ulici jo pa poslopje SNPJ, katero ju tudi bilo okinčano z zastavami In napisi ob priliki sedmega dneva SNPJ. V resnici impozanten pogledi Konveselja ZSZ končana Chicago,—Enajsta redna kon vencija Zapadne slovanske zveze Je bila zaključena zadnji četrtek zvečer. Trajala je štiri dni. Zborovanje ni prineslo doati is-prememb in v novi gl. odbor ao sili izvoljeni večinoma stari odborniki. Prihodnjs redna kon vencija bo v Clevelandu, Mnogo delegatov ZSZ Je po zaključku obiskalo dom SNPJ in ured nlštvo Proavete. Ia New Yorka Brooklyn, N. Y.-I)ne 23. av gusta sta bils tukaj poročena Mary rerlin iz Nnnticoka, Pa članica društva 447 SNPJ, in Walter ftttzer iz Wisconsina Upanje Je, ds tudi Wslter čim prej postane člari naše jednote NnvoporoČenca sta *r takoj od-fieljala v Nantieoke na dom staršem neveste in z njima sta šlu tudi zakonska Martlnec, ki sta bila priči poročnemu obredu Obilo sreče! Poadrav Is Minnesota Chicago.—Joseph Dolenz iz Detroita, Mich, čli.n društva SNI'J, ki ae nabi ja na obi aku pri svoji materi in ostalih sorodnikih na Klyju, Minn., pošilja pozdrave uiednlštvu Pro-svete, Obrambni dan v Chicagu Chicago, 1 aept. -Zupen K J 'Kelly je razglasil 10 aepUrmbei I/a obr ambni dan meata Chicaga I (Chicago Delen M* Dry) Namen tega je. da Chicago / vsem ar*d njim /uj>ad"iri vred d^motislrl in. da vrši svojo nalogo v splošnem gibanju *a obrambo Zdru /enili držav. Na programu ao pa rade in druge prirt-ditvr, ki se zaključijo X velikim javnim shodom v Culiaeurnu, r,a katerem bmta glavna govornika new )yorški župan \m Guardia, federalni direktor /a civilno obrem .bo in podadmiral Richard |Byrd. japonski poslank obiskal roosevelta Jiskumija o ameriško-japonskih odnoiajih , C . - - AMERIŠKA KON. TROLA PACIFIKA Waahlngion. D. C.. 30. avg.— Iredsednik Roosevelt je osebno »segel v razpravo glede odno-tajev med Združenimi državami h Japonsko, ki se nanašajo tudi na pošiljanje ameriškega oroi-in bojnega materiala aovjet-ski Husiji preko japonskega vodovja. Japonski pdalanlk Kiči-siburo Nomura se Je oglasil v Beli hiši in konferiral s Hooseveltom. Poslanik je ob tej pri-iki Izročil predsedniku noto, katero je prejel od premierja Ko-noja. I Seatanek med japonakim poslanikom in KooaeVeltom je bil aranžiran po konferenci s državnim tajnikom Hullom. Slednji in Nomura sta se rusgovarjala sko eno um. Japonska je prej proteatirala pri ameriški vladi in represen-tantih Rusije v Tokiju zaradi Ciljanja orožja in gaaolina za etala v Vladivostok, aovjetako uko ob Sibiriji. Prrteat Je sledil svarilu is Moskve, da Japonska ne sme ovirati tranaportaci-e blaga iz Amerike v aovjetako uko. Detajli raxgovora med Japonskim poslanikom in Rooeevel-tom niso bili objavljeni Državni tajnik Je dejal, da ao bile ls-menjane le informaoUe na splošno, zaeno pa je namignil, 4a ae bodo razgovori med Amerik^ in Japonsko nadaljevali. Teklo. 30. avg,—Podadmiral tango Tominaga Je v avojem govoru po radiu obdolžil Ameriko. ds se je postavila na čelo gibanja, čigar cilj je obkrožitev faponske. V tem gibanju so ude-ežene poleg Amerike Velika Britanija, Avstralija in holand-ska Vzhodna Indija. Tominaga Je naglasi!, da Amerika stremi za nadvlado na Pacifiku s pomočjo Anglije, Avstralije in Vzhodne Indije. Ta prntijaponaka fronta je že mo-lilixirala mogočno oboroženo alio, katero tvori dvesto bojnih ladij, 12ft0 bojnih letal in armada 300,000 mož. Ustanovila je že važne baze v bližini Japonskega ozemlje in obljubila vso mogočo pomoč Kitajski. Armada odpusti 200,000 vojakov Washington, D. C„ 30 avg.— Vojni department je naznanil, da bo okrog 200,000 vojakov odpuščenih iz armade v decembru, če se ne /godi kaj Izrednega. Dalje je naznanil, da bo 3700 regularnih čaatnikov povišanih v bližnji bodočnosti in da zdaj služi v vseh oddelkih oborožene sile 1,A00,000 mol Samo motorne divizije imajo 430,000 mož. Parlament je samo ime v Franciji Vlebv, Krsncljs, 30 avg,—To-talltarnka vlada premierja Pe-talna je zadušila parlament, ki je imel sedež v ChataUluyon lea Hainan, 4.1 milj proč od Vichyje. Od parlamenta Je natalo le ime na pročelju |M»nlopja Alller Potato je naznanil, da so bile plače poalaneeru ukinjene, kar pomeni konec |xo birnentarl/.ma - , ■ ^ ' Lov na komuniste v Švici Curih, fivua. 30, avg.- Polici Jaki lov na komuniste v ftvici ae nadaljuje Avtoritete poročajo. da je bilo več oaeb aretiranih v zadnjih dneh na obtožbo širjenja komunistične pcppagande. V navalih na «tanovenja komunistov v tem in drugih mestih je policija z*»«gta letake in druge tiakovine a komunistično propagando _______* PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT jO IN LASTWTtf A SIOVSMSKS KABODKB PODTOBM JSOHOTS ______«I KiiIiii «ru». |lmi CM——) hi Iwfc M tolo, na« M pol teta. 91 Jt u 6*trt teta; u Chk-o«u I« Clww ao aate trto. M ao M teta; ao Immtm*** IMS. nmt for tí» VmH*» Stataa («M»« CHm—) pm r«M, enimi W4 CI MM ru M» Ü-M pav pav. «Um po «k> poslane rasnim slovsnsklm vladam v pregnanstvu — češki« poljski, jugoslovsnski. Resolucije so v bodrilo za boj demokracije itd Hrvstaki govorniki ao obaoja- O smrti In shodu Joknsteern. Pa. — V ponde-ljek, 25. avgusta. Je smrt ao| zahtevala žrtev ta nafte srede Pri delu v rovu je bil na mestu ubit dolgoletni pvemogar ln široko posnan Jakob ZnidafHč (Snvder) Bil Jt povoften od lift-kih železnih vozičkov, ki tehtajo prasni nad dve toni vsak. Ko maj dobre tri roseeoe is poteklo, ko je bil na enak način in sksro na istem prostoru smrtno poM-srešen naš člsn Joeeph Zakftek Pokojni je bil dolgoleten član SNPJ pri društvu S2, kakor tudi sevnnetojnega društva ln U. M. W V Ameriki Je šive! okra« S? let Star Je bU 8i let ln rodil se Je v vaoi Bloška Polica nad Cerknloo Zapušča soprogo, Url hčaro in tri brate v Barbortonu. Clevelandu in stari domovtni. Pokopan Je M rtvtlno, kot )e vedno sam želel. . Letošnje počitnice Sharon. Pa. — Že v začetku pomladi mi reče zet, da bo imel prvič plačane počitnice in da jih bo treba čim bolje porabiti. On je strasten ribolovec in bi šel najraje ribarit kam v gore aH Kanado. Ampak s tem se niso strinjale boljše polovice, ker tudi ženske hočejo imeti kaj u-žltka od počitnic. Dogovorili smo se, da bova skupaj vzela potnice, in sicer zadnji teden v lliju, da se podamo proti.Mi-chiganu z zetovim avtom. Ravno tiste čase so bile precej vroče debate med Carnegie-Il-Linots Steel Corp. in jeklarsko unijo CIO rodi nove pogodbe. Unija je zahtevala, da mora kor-poraeija ¡plačati dva tedna počitnic vsem delavcem, ki delajo pri nji več ko f*et let. S tem ni uspela, pač pa j^ družba pristala na dvatedenske počitnice za one, ki delajo 15 let Si i več. V pogodbo je urinila tudi \ točko, da so počitnic deležni \\ tisti, ki delajo ne manj ko 60% Cass v letu. Ker so v začetku lanskega leta zaprli tukajšnjo plelVarno, smo bili skoraj vsi brez dela vse leto, šele proti jeseni so nas začeli klicati nazaj. Tako j«5t precej delavcev zgubilo pravični do počitnic, družba pa si je prihranila precej denarja. \ Tudi jaz nisem vedel, ali bom upravičen do počitnic ali ne, ker sem bil šele 28. novembra poklican na delo, počitniško leto pa se prične s 1. julijem do l.\Julija. Torej sem bU blizu ttaših, ki so bili ogoljufani za počitki ce. Večkrat sem v tovarni vprašal, če bom dobil počitnic« aH ne, a odgovor je vedno bil: N4 vemo. Tudi moja družina me ju vpraševala, če jih bom dobil in sem jim dal prav tak odgovor. Tako so zviti U tiči: namesto dveh tednov počitnic bi skoraj Še enega ne dobil. Torej 27. julija zgodaj zjutraj naprežemo Chevrolet in zdrvi-mo po gladkih cestah proti Mi-chiganu. Rsvno o poldne se znajdemo v Detroitu pred hišo mojega svaka Fetiša Blatnika. Prljaasn pozdrav, stlsksnjs rok ln tudi poljubi. Hajdi v hišo, kjer nas je še Čakalo okrepčllo ln okusne kosilo. M rs. Blatnik in njena hčerka sta se kar po petah sukale. In hčbrka je res zelo družabna, da se ni treba nikomur dolgočaaiU, kdor je v njeni bližini. Je zelo zgovorna, polna humorja U» dovtipov Članica je mladinakega pevskega zbora. Le tako naprej, Jooephlne, ker vM ljubimo humor. Vročina je bUa tisti dan taka. ds si as kar topil In nisi vedel, kam M ss djai, da bi as malo e-hladil. Po koailu se mrs. Blatnik hitro oglasi, da bi šli kam ven is mesta na kakšno farmo ali pa v park. V Detroitu iaoajo več parkov In prftMfc», da oc Nam ni bilo treba dvakrat reči. ker smo bili vsi enakega mišljenja. Hitro se naložimo in hajdi v prosto naravo. Okrog 50 milj ven iz Detroita ima več Slovencev tudi svoje poletne hišice v prosti naravi. Iztožili smo se na enem takih krajev. Res prijeten kraj in lepa hišica poleg jezera, vsa v drevju, da se skoraj težko najde, senca pa taka, da je ne prodrejo sončni žarki. Par korakov in si pri jezeru, kjer imajo čolne in tudi za kopanje Je prav prijeten kraj. Moj svak mi predstavi mr. In mrs. Lapajne, ki sta zelo uljudna. On je stavbenik ln si Je zgradil hišico po svojem okusu. Je res prav prijetna. Tam je bilo tudi več glovencevi ki so se prišli malo gladit. Zapomnil sem §i le imena Krittnančlčevih ln Bo-hčrjeviki Oba imata brate v Shasonu ln jih tudi večkrat obiščejo. TJako ^o se zabavali tam, da je bila if " ko smo se podati nazsj proti Dwbornu, kjer stanuje moj svak. Se malo posedimo, nakar se podamo k počitku, ker smo bili trudni, posebno še voznik, ker je iz Sha rona do Detroita 245 milj in vzame pet ali šest ur vožnjs. Zjutraj, ko vstanemo, jih vprašam, kam pa danes. Mi smo imeli načrt, da M šla set in njegova žena par dni ribarit v Michiganu jaz, žena in mlajša hčerka bi ostali v Detroitu, nazaj grede bi nas pa zet-pobral in bi se preko Kanade odpeljali proti Niagara Fallsu. Ko se o tem pogovarjamo, nam mrs. Blatnik napravi zaju-trek, potem smo si pa malo ogledali mesto Dearborn, ki zelo hitro raste. Vsako leto postavijo stotine novih hiš. In kako lepe so tč hiše, da lepših ne vidiš nikjer. Zgrajene so trdno in so *alr conditioned". Vsi smo si želeli, da bi imeli eno teh hiš. Obiskali smo tudi več znancev in si ogledali tudi zverlnjak. Videli smo ga sicer že prej, toda vseeno tam človek z zanimanjem opazuje, ker je vedno kaj novega. Zvečer smo si ogledali eno izmed novih gledališč, ki so od zunaj tako očarljivi, da človeka kar vlečejo v svoj objem. Vse moderno, hodiš kot po mahu in sediš kot milijonar. (Pa pravimo, da nam ni dobro!) Ustavi mo se malo še v gostilni, da se pokrepčamo. V torek zjutraj smo se začeli pogovarjati, da bi šli naprej, kar pa ni bilo Blatnikovim pogodu, posebno njih hčerki in sinu Fe-lixu ne. ,Ko smo jim povedali naš načrt, so rekli, da bo s tem težko, ker ni prav varno potovati po Kanadi vsled vojnih razmer; če potuješ tja in če nimaš vseh potrebnih lietin, se lahko zgodi, da te ne puste ven. Jaz sem imel svoj naturalizacijski papir, ampak so nam povedali, da morajo imeti kakšna izkazi la, rojstni list ali podobno, tudi ostaU, rojeni v Ameriki Meni to ni bilo prav nič po-volji, ker sem se bil namenil, da si bom ogledal Kanado, pa se nam je načrt izjalovil. Gremo polzvedeti v Avto Club, ampak tudi tam nismo dobili povoljne ga pojasnila. Potem smo telefonirali še na imlgracijski urad, kjer ao nas še bolj zastrašili. Kaj aedaj? Jaz sem sugestiral, da bi Ali kar na kanadsko mejo in bi tam poizvedeli, toda ostal niso bili zadovoljni. Torej smo Idejo opustili ln Frsnce ni videl Kanade, za kar rtni je še danes žal. Vendar smo te dogovorili, da si bomo ogledali Nlagarske slapove o prvi priliki. V petek zjutraj smo se odpravili na pot proti domu. Pri Blatnikovih smo nameravali ostati dva dni, toda tam smo biti štiri. dni. Naj nam torej oproste, ker fcmo jih tako dolgo nadlegovali, obenem pa prav lepa hvala ap.trud ln požrtvovalnost, po-aebno še mrs. Blatn'k, ki se je spretno sukala po kuhinji. Hvala tudi snancem in prijateljem, ki ao nam povsod dobro postregli — tel. da si nisem zapomnil njih tam. Ko a« prtfuramo domov, ae malo d iBni^l m o in hajdi v jarem, da bo JOpet groš. Finančno smo bili malo lažji, na skušnjah pa malo bogatejši Glede Ntagars Fallaa nam je bila srečo takoj drugi teden mila. Ker ** 1 zetom imela dva ga vprašam, ali tja Seveda Naprežemo In hajdi proti New Nova pot, nova pokrsji-io šepet bomo paall oči. Ko ;»tJ*no od Erteja proti Buf (Halja sat. ^TF.MB TEDENSKI ZARKOh Anton Carden Kaj je z "razprofitiro-njem" vojne? Ali se še spominjate, kakšna je bil. šnjih letih agitacija, da je treba vol . fltlrati"? > cek, reakciLrna Cl je na vec konvencijah zahtevala da v nove vojne ne sme nihče delati otafiuJj čur1 človeške krvi in znoja. Sploh ^lo riško "javno mnenje" skozi več let T bruha vojne v Evropi splošno u raiJ nje" vojne. Tudi v kongresu so ¿astopmk verenih" državljanov čestokrat grmeli v prihodnji vojni ne sme nihee okoristiti pravilno spominjam, je celo predsednik velt večkrat izjavil, da ne sme biti oob nóvega milijonarja, če pride do vojne. Danes, ko je skrajni čas, da bi u teori stala meso in kri, so pa vsi prejšnji "raj tovald" vojne popolnoma pozabili kaj 9 raj propagirali. Še več, danes skoraj ni v deželi za kakšno "razprofitiranje" vojm velikanski profiti, ki jih delajo vecinon korporaetje, posebno pa "merchants of < —trgovci s smrtjo—gredo večinoma neot mimo javnosti. Hell, kdo naj bo "neva kapitalistom, če si nabašejo svoje nikdar blsage na račun dežele—na račun "narod rambe" in na račun delovnega ljudstva. Sedaj ni čas za kakšno lopanje po kapit in kapitalizmu, sedaj moramo "vsi skup žati", tisti, ki zaslužijo komaj za borno kruha, aH pa sploh nimajo še te prilike-je še vedno več milijonov—kot tisti, ki j milijone in milijarde na račun Strica Sa nas vseh. Z zahtevo po "razprofitiranju" ln sploh proti vsemu kapitalističnemu' delnu" bomo zopet začeli grmeti po vo bo enkrat poražena Hitlerjeva pošast, mora biti vse naše stremljenje obrnjeni smer, za poraz Hitlerja, toda ne Stalina-no tudi Mussolini ni tako slab!—čeprav \ jamo na domačih tleh gospodarske razm lahko v bodoči krizi ali pa še prej pozen šizem, seveda domače ameriške sorte. Zadnja vojna je Ameriki prinesla nad novih milijonarjev; znaki so tukaj, da sedanja vojna porodila áe večje števi korporacijski profiU so sedaj na splosa kot so bili v zadnji vojni. Že precej čt menoma zasledujem dnevna poročila na nih straneh meščanskega lista in lahko da je 99% poročil o trimesečnih ali p profitih raznih velikih in malih korport ugodnih za delničarje. Večinoma znaša nje profitov v primeri z isto dobo lanski od 25 do 100 odstotkov; so tudi korporao like korporacije, ki delajo po več sto od profita kot so ga spravile lani v isti dut> Profit Goodrich Co. v prvih šestih n 1941 na primer znaša 478% več kot je bil polovici lanskega leta; Crucible Steel jt dila 61% več, Republic Steel nad 100%, States Steel 70% več. Sploh je ni ind v kateri bi danes ne bilo zelo mastnih p posebno se v tem odlikuje aeroplanska trlja, kjer družbe delajo po sto in tudi' odstotkov višjo profite. Tudi avtni magnatje imajo imenitno Chrysler jeva družba je v prvih šestih t 1941 na primer napravila nad $20,000,00 ga proflta, poleg tega pa je še djala na nad $19,000,000 za—"zvišanje davkov, tudi več milijonov za "depreciatton" ui tizatlon". Sploh vse družbe zakrivajo svoje pr novim "racketom", s skladi za "vUjedav poročilih čestlh korporscij znaša U sklad toliko kot dobe delničarji v obliki divuš posebni skladi bodo korporacijam prišli, da bodo z njimi, ko pride doba slabih let", podprle rezervne sklade, u bodo plačevale mastne dividende tudi ko bodo poslale delavce ns cesto. Yes, finančna píÜcila velikih in mjJ porečij kažejo, da se vojna in 'obran« žele Izredno dobro Izplača kapitalistom^ da se mora tsdi drugim, ker m več noo hteve zs "razprofitiranje" vojne. ps ' " ko zvanih "radikalnih" krogih, o katena nes skoraj nobenega več sluha, a 1. p stoprocentneii. Tako bi lahko povt*» ^ lec sodil, da se nahajamo v-mileniju. samo površni opazovalec. Kar se tiče delsvskih mas. je «tvsr drugačna. Trošenje težkih milijajd^" oboroževanje in za boj proti Hit^ ni mašini v Evropi je Usor fg priliko do zaslužka v vojnih tnd^nj^ vas te milijarde bo treba pl^" (Dalje na 3. *ranij Pred leti (I, Pn»vet'. 1 im\ _ . Umn. J Domače vesti. » cK.p. ubil Karta Korošca, člana Predsednik V Evelethu. Delavske ve*L 'V^ otf glesU obsedno stanje v ru West Virgin! J i zarad. »taifO. ^ V Berltnu fj* Inoaomatvo. cev spremilo umorjenega k«*r Erzbergerja ns a- Sovjetsko Basils. Pr« P r živil je prišla v SEPTEMBRA PROSVETÀ. vam postrežejo in so pripravljeni pomagati. Torej hvala vsem E4 Tomšič la družina. Unija CIO izkazuje napredek Dobila je več tiioč novih članov kovice Vest o starem kraju Clevaland. O.—Anna Bar bič, predsednica društva 748 SNPJ. je prejela is starega krsjs vrnjeno ji pismo. Poslala ga je 7. junija svoji sestri Barbari Bizjak v Mirno pri Mokronogu, Dolenjsko. Pismo ji je pošta vrnila danes, 27. avgusta, s pečatom; "Mirna, Lubiana,, in zopet: MLu-blana Commlasione provin . . — dalje nečitljivo. Znak je, da je bilo pismo odprto in censuri-rano ter saprto s snakom cen-sure. Na pismu je samo ozna-čeno, da je (sestra) umrla. Nadalje je is Milwaukeeja od Johna Jermana — Barbara Bizjak je bila njegova mati — prejela karto. To karto je Jerman prejel od Joška Bisjr.ka, šolskega upravitelja v pokoju v Mostah pri Ljubljani. On piše, da Je Barbara Bizjak umrla 4. maja 1.1. Joško Bisjak je brat obeh. Pokoj niči blag spomin! Naj mimo počiva v sasedeni zemlji. Želimo, ds se tudi na tej zemlji naseli mir in da * nje izginejo vsi oni, ki nimajo pravice do nje. Frank Barbič. 53. Joplln. Mo. — Delegstje na konvenciji unije Mine, Mili & Smelter Workers CIO, ki se je vršila v tem mestu, so slišali poročilo o velikih pridobitvah, ki jih je unija izvojevala v zadnjih dvanajstih mesecih in da Je zdaj bolj močna nego kdaj prej v svoji zgodovini, Poročilo je predložil konvenciji predsednik Heid Robinson. Število članov se je zvišalo za 58 odstotkov. Unija je pridobila več novih Članov kot Je znašalo število Članov pred ^vetna letoma, ko je bila odrejena or-ganizatoričnn kampanja. Unij» Je sklenila 27 novih pogodb s kompanijami, ki so se dolga leta borila proti organiziranju delavcev. Te krijejo okrog 15,000 deluvcev Dodatna vsota $16,023.0«» Je prišla v žepe delavcev kot posledica zvišanja mezd. Unija je xmagala pri o-semnajstih volitvah, katere so se vršile pod nadzorstvom federalnega delavskega odbora, kot predstavnica delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Člahi unije United Office b Professional Workers raapeêavaje letaka ▼ svasl s organlsatorlčno kampanjo ▼ New Yorku. Glasovi iz naselbin (Nadsljarsnje s t. strsnL) teh gorah je ptecej interesent- na. Tako smov zaključili naše potovanje aa leto Iftil. V nedeljo, 16. avgusta naa je povabil naš znani poročevalec in zeatopnik Prosvete Anton Va-lentinčič, da malo zalijemo njegovo farmo, toda ne r voda Tudi jagnjeta nam je na režnju spekel in dal koruze pa krompirja, da smo ga pekli, mrs. Va-lentinčič je pa še jpriic napakla. Pa naj kdo reče, da naš poročevalec ni fant od fare. Veš, Tone, kadar boš imel še kaj takega, nas zopet pokliči. Tudi iz Ovelenda Jih je bilo precej. Imeli smo tri harmonike <— clevelandski Novak svoje, miss Mary Anžur lz Coloreda svoje in tudi podpisani je imel svoj meh, toda sem moral utihniti, ker sta me posekala. Naša slavna sopranistlca miss Rozie Mlakar nam je zapela več pesmi —aploh smo prepeVali vsi kot sa stavo in Clevelandčani si menda Še danes grla zdrtfvijo radi hrl-pavosti. So res fini pavci, ti Clevelandčani. Le še pridite ln bomo še kakšno urezali. No, prav fino smo se imeli. Ravno danes, 20. avgusta, je prišla k nam na obisk naša nečakinja miss Josephine Blatnik iz Detroits. Tukaj bo ostala per tednov in bo torej zopet "lota of fun."—Pozdrav vsem čitateljem Prosvete. Fvenk Okoren. 262. falu, vidimo same vinograde. Moji ženi pravim, da smo v Ca-liforniji, kajti, kar oči vidijo, je sama trta, grozdja na tisoče ton in ob cestah grozdni sok v steklenicah. V Niagara Falls se prifuramo v soboto, 9. avgusta, ob štirih popoldne. Takoj se podamo k slapovom. Ogledamo si jih z vrha, potem pa po dvigalu pod slapove, da si jih ogledamo od blizu. Tam se naložimo na malo ladjo, ki nas popelje prav zraven slapov, da nam je voda pljuskala v obraz. Nam so dali dežne plašče, da si nismo obleke zmočili. Tako smo se vozili in občudovali to naravno krasoti. Ko se vrnemo, si ogledamo mesto in nakupimo nekaj spominkov. Sli smo tudi v muzej, v katerem so kavčukaste krogle, v katerih je človek splaval ali skočil čez slapove. Tudi v jekle-nil sodih se je ž# več ljudi podalo v to nevarnost, hlepeč po denarju. Kot so nam pravili, je bila razpisana nagrada $25,000 za tistega ,ki pride živ čez slapove. Tudi se nam je predstavil Človek, 1U je preplaval slapove v kavčukasti krogli. Ime mu je Jean Lunker. Muzej ima veliko zbirko različnih zanimivosti, na* gačenih živali, raatline, hrošče in mnogo drugih stvari. Poslopje je šestnadstropno in vse polno stare šare in zanimivosti. Na vrhu je stolp, lz katerega se vidi mesto in slapovi. Ob devetih zvečer se naložimo na bus, ki nas popelje okrog slapov na kanadsko stran. Reči moram, da tako očarljive lepote še nisem videl kot so ti slapovi ponoči, ko jih mavrično razsvet-ljljo. Človek se kar ne more na-gledati te krasote. Od devetih do enajstih ponoči menjajo mavrične luči vsakih 15 minut, vsa-kikrat drugačna barva. Te žarnice so na kanadski strani ln mečejo žarke naravnost na slspove. Kdor še ni videl te krasote, naj al jo ogleda ob prvi priliki in ne bo mu žal. O polnoči najamemo sobe, da se malo odpočljemo, v nedeljo zjutraj ps zopet na pot proti domu. Ker smo imeli precej česa, smo vzeli cesto, ki pelje preko Apalsčijskih gora. Vožnja po Posledica «pora s delavsko stranko Bydney, Avstralija. 30. avg,— Premier Robert Q. Menzies, ki se je zapletel v ostro kontrover-ZO z voditelji delavske stranke, je resigniral, Spor je nastal zaradi vprašanja njegovega odhoda v London. Delavska stranka je bila proti temu, da bi Men-zies vodil pogajanja z angleškimi voditelji v imenu Avstralije. Arthur W. Fadden, podpredsednik vlade, je nasledil Menzie-sa kot.premier. On je bil soglasno izbran za to pozicijo na seji voditeljev združene avstralske stranke in podeželske stranke Prej sta se vladi Avstralije ir) Anglije sporazumeli, da član avstralske vlade, ne pa predsednik, gre v London, da tam zastopa Avstralijo na sejah članov vojnega sveta britskegu imperija. Večina za zvišanje plače vojakom Gallup Poli objavil rezultat glasovanja Priaceion. N. J., 30. avg.—Institut za ameriško javna mnenje (tiallup Poli) je objavil izid glasovanja glede zvišanja plače vojakom po enoletni službi v armadi. To je pokazali), da Je 70 odstotkov Američanov za to, da se plača prostakom zviša za $30 na mesec po enoletni službi. Glasovanje je bilo odrejeno potem, ko Je kongres sprejel na-črt, da se služba vojakov podaljša za nadaljnjih osemnajst mesecev. Večina, ki ae je izrekla za dodatno plačo $.'10 na mesec, Je izrazila mnenje, da so fantje, ki služijo več kot eno leto v armadi, upravičeni do zvišanja plače, ker so bile zvišane plače delavcem v obiambnih in-dustrijsh. Rezultat glasovanja je bil: 70 odstotkov r.a dodatno plačo $30, proti 22 odstotkov, S odstotkov pa se nI moglo odločiti ne za ln ne proti, Neki Jeklarski delavec v Pennsylvanij! je Izrazil tipično mnenje večina volllcev, ko Je dejal: 'Ako Amerika trošl ogromne vsote za bojni material, ki gs pošilja v Evropo, lahko ZVlša tlftdi pl.i«« vojakom " Pastor Nismosllsr preme kes n v drugo taborišče Berlin, 30 avg.—Luleranski pestoi Martin Niemoaller, poveljnik nemške podmornice v prvi evetovnl vojni, ki se nahaja v koncentracijskem taborišču že tri leta, je bil zdaj premeščen v talMHlšče pri Darhauju, ftavaraka Doslej se ja nahajal V lakot tšču Sa< haenhauaen Ora-nienbui* v bližini Berlina. ¡¡f P* je bila "prisega W pokorščine kralju Stju. " v Močan glas Praviš, da si imel tako močan glas, da se je stena upognlla, če si zapel? Kaj je pa rekel k te-mli tvoj gospodar7 Nič. Sel sem kar lepo v drugo sobo ln zapel arijo znova, pa se je stena poravnala. ProtttataftS tanki • k- tt,.....». iV*... .'1 prosveta ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman iz Južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel IVAN JONTEZ (Se nadaljuj«.) Runi je na to odmajal z glavo in dejal, da bi ae to orožje slabo obneslo proti nekaterim sovražnikom in da bi z njim slabo izhsjsl tudi na lovu, ker bi s pokom samokresa prepodil vso divjsčino, v čemur je imel prsv. Naslednje Jutro je Kva-ko vzel svojo zaba-Uno ali pihalnlk ter me pov«bil s aeboj; jsz sem povsbilo sprejel, dssi ne z navdušenjem, ker sem se bal, da Je moje pripovedovanje o izobilju divjačine pregnalo njegov vraževerni strah in da se j« namenil, spremiti me v moj gozd. In izkušnje prejšnjega dne so me prepričale, da je bolje, da zahajam tja sam. Ampak jaz sem reveža preveč precenjeval, kajti niti v sanjah bi se ne upal več približati nevarnemu gozdu. Mladenič me Je odvedel v nasprotno smer in me vodil več ur po gozdu, kjer je bilo zelo malo ptičev in še ti so bili majhni. Potem p« me Je drugič presenetil, ko se mi je ponudil, da me bo naučil strsljsti z zabata-no. Zdelo se Je, da se je hotel s tem oddolžiti za kovinsko škatlico, ki jo js dobil od mene. Jsz sem pristsl ns ponudbo, vz«l v rok« dolgi, nerodni pihslnik in, posnemajoč neslišnegs, gibčnega Kva-ka, se skušal vživeti v vlogo primitivnega guayanskegs divjak«, ki ne vs nič o zumetničeni družsbni pisati, v kateri sem se Jsz rodil in čigsr obstoj je popolnoms odvisen od njegove spretnosti in msjhnih strupenih pšlc. Z naporom svoje volje sem se otresel svojih življenskih izkušenj in znsnjs — kakor mi je pač bilo mogoče — in miittt sem na svoja mrtve nsmišljene dsvne prednike, ki so s« kls-till po tsh gozdovih v sivi davnini prsd Kolumbovim čssom in to pretvsrjsnje, ki se lsh-ko zdi otročje, me je krstkočssilo, ds mi js dsn prsv hitro minul. Kvs-ko ml je bil pri tem vedno zs petami, ml pomagal in dajal nasvete. Tods s streljanjem nisem im«l sreče. Moje pšice so frčale mimo ptic, na katere sem meril križem po gozdu in bogve kaj ram z njimi zadel, kajti vid«l jih nisem več, razen nekaterih, katerim j« Kva-ko s svojim ostrim pogledom sledil ln jih spet nsšel. Ves nsjin plsn Js ob-stojal iz dveh ptičev in majhne podlasica, katero so divjakove ostre oči iztsknile, ko je neprevidno pomolila rsp čez rob stsregs gnszds, v ksterem js poležksvsls. Ustrelil jih je aeva-ds Kvs-ko. Jsz sem zgofj potrati! vsllko število strupenih trnov-pšlc, kar Je moralo prsd-stavljatl občutno Izgubo zanj, dasl ni kazal nobene zaskrbljenosti in tudi rekel ni nič. Prihodnji dan se ml je, na moje preseneča» nje spet ponudil, da bi nadaljevala strelne veje ln tsko svs spet odrinile v gozd. To pot ps se je fsnt — bistra glsvs! — založil z množico pšlc, ki niso bile zastrupljene ln jih torej ni bilo škoda, če bi se izgubile. Tegs dne, mislim, ds sem nekoliko nsprsdovsl; moj učitelj js vsekakor pripomnil, da ns bo dolgo, ko bom znsl zsdetl ptlČs. Jsz sem s4 v odgovor zssmsjsl in pripomnil, ds bi ss to zgodilo, če bi bil ptič velik kot msjhsn moški in samo dvajset metrov oddaljen od mene. Moje besede so Imsls nsnj zelo neprlčsko-vsn ln znsčllen učinek. Fsnt se je nensdoms ustavil, ms dsbslo pogledal, se nasmehnil, potem se pa začel na vaa usta rsžstl ln z rokami divja udrihati po svojih golih bedrlh. Njegov krohot je močno spominjal na tuleče opice. Nazadnje se Js toliko oddshnll, ds me je vprsšsl, ali bi majhna ženaka ns pomenila iato kar majhen moški in ko sem mu pritrdil, da bi v tem slučaju bilo vse eno, ss js spet zsčcl tresti od nebrzdanega smeha. Mlaleč, da bi ga v tem razpoloženju lahko nadalje zabaval, sem mu povedal več plehkih šal — plehkih, toda nič slabših od one, ki js vzbudi- te v njem tolikšno veselost —, kajti njegovo vedenje m« je zabavalo. Ampak fant se je bil že zresnil in vse, ksr sem s svojim govorjenjem doseg«l, j« bilo, da j« sempatja odsotno zastrmel vame, potem pa neprijazno zagodrnjal kakor renčeč pes. Vendar ps je spotoma večkrat ponovil, kar sem bil jsz rekel o ptiču, velikem kot majhen moški in s« vselej iznovs zakroho-tal, kakor bi bila to najčudovitejša in neizčrpna šala, kar jih je kdaj slišsl. Tretji dan svs šls spet ns lov ns ptice in če Jih že ntevs zadele, svs jih vsaj prsstrsšils, toda ločila svs se še pred poldnevom, ko mi je d«l razumeti, da je namenjen nekam daleč, kjer je več in večja divjačine. Jsz sem s« rajši vrnil v vas. Navaezadnj« so te strelne vsje že izgubil« svojo privlačnost zame in prav nič mi ni bilo do tega, da bi fanta vsak dsn spremljsl na lovu; in vrhutega se mi je začelo tudi tožiti po MOJEM gozdu, kakor sam začel imenovati gozd v globeli, in po tajinstvenem sladkem petju, katero som bil tako vzljubil, da sem ga pogrešal, če ga en sam dan nisem imel prilike slišati« PETO POGLAVJE Zjutraj sem v veliki naglici zajtrkoval, nato sa pa poln prijetnih pričakovanj odpravil v gozd, ki sa mi je bil tolikanj priljubil zaradi svoje divje fcrssot«, sladkega vonja in tajinstvene melo-dičnosti, katere čsrom se nisem mogel zoprstav-Ijati. In ta gozd je bil moj, resnično in popolnoms — tako moj kakor more kateri koli košček zemeljske površine pripadati kateremu koli človeku — moj z vsem, kar se je našlo v njsm: s svojimi redkhni drevesi in sadeži in sladko dišečimi drevssnimi sokovi; in z divjsčino, ki js člov«k ni preganjal. Mojemu lastništvu ni nihče oporekal, tudi divjaki ne, ker tega gozda niso Imsli v seznamu svojih lovišč. Ubirajoč korak prsko prostrane savane, sem se sabaval s to domislico, dokler nisem naposled obstsl ns grsbsnu in uzrl v globeli svojo novo gozdno domsČijo, pogled na katero je vzbudil v meni tako globoke, boleče sladke občutite, da so mi privrele solze v oči. V nsvalu ginjenosti, ki ms je obvzels v ti samoti, kjer sem bi) popolnoms sam s seboj in kjer me je videlo 1« višnjevo nebo — prost vseh vezi kon-vencijonalnosti, v čemur je največji blagoslov samota — ssm ss spustil na kolena in poljubil skslnsts tla, potem ps se ozrl kvišku ter se zshvslil Stvarniku mojega bitjs zs podsrjeni gozd, v katerega ssnčnih zelenih palačah sem bil našel tako vsllko srečo. Zanešen od tsh občutkov ssm dosegel gozd kmslu po poldnsvu, ampak to pot ms ni pozdravite snsns ln pričakovsns mslodijs, niti se ni moj nevidni spremljevalec sploh oglssil tisti dan — vsekakor ne v svojem običajnem, ptičjemu ivrgolsnju sličnem jeziku. Zato pa sem tegs dns doživel zsnimivo prigodico in čul nekaj izredno nenavadnega, zelo skrlvnostne-gs, ksr sem nehote spravil v zvezo z nevidnim pevcem, ki ms js tsko često spremljsl ns mojih potih. Dsn js bil Izrsdno jasen, brez oblačka na nebu, toda v«trov«n; ln jaz sem si našel sedež na nalomljeni drevesni veji, deloms dotikajoči se tal, v bolj odprtem delu gozda blizu savan«. Tik pred manoj s« je košatila bujna, široko razraala rastlina z velikimi, svetliksjoči-mi se okroglimi listi; okroglins, negibnost in vodorsvns lsga njenih vrhnjih listov je delsls vtis zblrks pokrovov, položenih skoroda v teti višini. Skozi Ustje Je molelo ksk čevelj visoko suho stsblo, na ksteregs vršiču je bil« pripeta raztrgana pajfevina. (Dalja prihodnjič.) je vstajalo sonce in gorelo kakor čisto zlato v ugašajoči jutranji zarji. Marko je stopil v vlak v zadnjem trenotku. Na peronu je stala Cvetka in žalostno mahala roko v zadnji pozdrav. Vlak je že odbrzel izpred oči, a ona je še vedno stala na istem mestu. Ni vedela, kje ae nahaja. Njena duša je splavala z Markom. "Marko, moj Marko, da se mi vrneš kmalu," so šepetale njene usta. Srce ji ni slutilo, da sta se ločila za vedno. (Dalje prihodnjič) TOREK. 2. S^TEUBfl Sumljiv, potoroott Mlada lepotica sed, . šim gospodom v restavri« spod hoče plačat» in b račun, se začudi, rekoč to, da računate dve r*,m viarja saj ga nisem « — Vi ne, pač ga je cila gospodična. POTREBUJEMO -Polomij •topmka. prodajale« grenkega ivna na podlagi Navadit« t asa ikuàolTia katerem telit« stslopst»0. prvem pismu. JOSEPH TRINER CORPOItÄ 1333-1345 So. JUhl^î Chicago. IU. _ Slika kale angleško bojno ladjo Nelson. V objemu preteklosti Mila« M«dvešek (Nadaljevanj«), "Sultan, pojdi in poišči Mar- kota." Pes je jokajoče zacvilil, kakor ds bi razumel, kaj mu Je goapodinja ukazala in ¿dirjal v noč. Sultan Je našel Marka. Pričel Je cviliti ln ga lizati po obrazu, a ko je videl, da se Marko ne gane, je /opet zdirjal domov naznanit, da je našel Marka. Mati se je takoj napotila s pumi v temno sotesko, sluteč hudo nesrečo. Končno sta donela na cilj. Mati je začela ih-trti rth pogledu na svojega sina, medtem ko je pes akakal okoli Matka in pretresljivo cviltl. Mati je mislila, da je sin mrtev in m* je vrgla nanj in ga klicala k življenju Nenadoma pa se je Marko nalahko zganil In materi m* je vrnil up. Marko* Marko! Tvoja mati te kliče' Marko, Marko, ne zapusti svoje matere' Mati' Vode! Vode!*4 Je vzdih-ml Marko v hudi vročici Mati mu je iz potoka piinesla vode in to je Marka toliko okrepilo, da se jv g materino pomočjo po- stavil na noga, nakar so se skosi temno noč počasi pomikali proti domu. Z velikim trudom je mati privedla do smrti pretepenega ai- na domov ln ga položila kakor otroka v posteljo. Marko je ležal bolan več ko dva tedna. Mati ga Ja nežno na-govala, obenem pa preklinjala brutalnega Mejaka. Večkrat jo Je popadel v srce grizoč srd in vzdignila J« visoko svojo koiča-no pest in pretite: "Proklete zverina, zadete ta bo šiba božja! Hišo ti bom zažgala!" Ko je tako grozite, jo Je Marko s slabotnim glaaom tolažil in prosil, naj se nikarna razburja. Po dveh tednih sa j« Msrko dvignil iz poetelje. Posedal je «»krog hiše in premišljal Od časa do časa pa al j« s kazalcem otipaval rano pod levim očesorg. Mislil je neprestano na Mejaka in njegovo hčer Cvetko Cvetko je ljubil, a njenega očeta smrtno aovražil. O Cvetki ni slišal nič In ailno ga je skrbelo, kaj se Je zgodilo z njo. Vedel Je. da neprenehoma pazijo na njo In da mu nI mogoče videti je. Nekega dne. ko je Marko zopet premišljal o Cvetki, je prišel eeten Mejako-vth hlaprev in mu prlneeel pismo od nje S tremo» roko je hitro odprl pismo in čital. "Dragi moj Marko! Moje ljubezni do tebe ne more nihče na svetu omajati in je tudi moj oče ne bo! Ne morem ti povedati, kako silno trpim, ker n« vem, kako je s teboj. Očetu ssm povedala, da si mi rešil živ-ljanje in da ta ne bom nikoli po-sablla, a to ga dela še bolj div-Jega Sedaj je sklenil, da me pošlje v Ljubljano v šolo, da na bom imela prilike videti te več ± in da bi t« pozabila. O, kako se moti! Kako naj te pozabim? Kako naj pozabim na tiste srečne ure, ki sva jih skupaj preživela v soteski. Četudi bi te hotela pozabiti, ne bi mogla. Jaz bom ostala tvoja nevesta do smrti! Goreče te poljublja tvoja Cvetka." —Marko je dejal hlapcu, naj počaka in odšel v hišo in napisal odgovor Cvetki: "Draga Cvetka! Jaz sem popolnoma ozdravel, zato ne skrbi zame. Usoda je hotela, da sem bil jaz rojen sin industrijskega delavca, a ti hči bogatega posestnika. Toda to naju ne bo raidružilo. Verige usode bova r«2trgala in se združila za vedno. Naj se zgodi, kar hoče, Cvetka, jaz te bom ljubil do konca svojega življenja!" ' • • m "Mati, jaz poj dem v Ameriko!" je Marko nekega večera odločno naznanil materi. "V Ameriko?" se Je začudila mati. "Da, v Ameriko. Tam je še »veliko prilik za mlade in pridne roke. Poiskal si bom'delo, si zaslužil veliko densrja, nakar se bom zopet vrnil." "Marko, nikar ne misli, da je v Ameriki vse lepo ln da s*e denar pobira na cesti, kakor to mlatijo mnogi, ki niso bili tam. Poglej, tvoj pokojni oče in jaz sva težko garala tam in sva ph^ra-nila le malo denarja in še tistega sva si pritrgala od ust. Ostani rajši doma. Saj je posestvice dovolj veliko, da se z njim lahko preživiš, več pa ne potrebuješ. In tudi lepša življenje je tu. Tam so velika zakajena mesta, tu pa živimo v lepem kraju, na svežem zraku in človek ni nikoli bolan." Materine besede so bile zaman. Marko, je trdno vztrajal pri svoji odločitvi. Takrat, ko je stari Mejak bru talno prekinil nedolžno ljubezen-sko idilo med svojo hčerko in Markom, je Marko veliko premišljeval. Nikjer ni mogel najti izhoda iz zagate. Za vse na svetu pa se ne bi mogel odreči Cvetke. Nenadoma pa mu je prišla rešilna misel v glavo. V Ameriko pojde! Tam je dežela polna prilik, samo treba je Imeti pridne roke. In on je močan ln zdrav. Delal bo noč in dan in hranil denar. Ko bo pa prihranil toliko denarja, da bo lahko pokupil vso zemljo v bližini Mejakovega posest- va, se bo vrnil domov. Zgradil bo tudi žago, prekupoval les in ustanovil največjo lesno trgovi no na Dolenjskem. To bo stari Mejak škripal z zobmi in mu za-vidal. On pa bo ponosno in predrzno stopil pred njega in zahteval roko njegove hčer«. Mož sa bo branil, morebiti se bo zarezal, da ne mara potepuha Marka za svojega zeta, a Marko se bo njegovemu odgovoru, smejal in mu osorno povedal, da J« Cvetka dovolj stara in se lahko o-moži s komur se sama hoče! In potem mu bo konkuriral z lesno trgovino, toliko čass, da ga bo popolnoma uničil in mu bo stari izročen na milost in nemilost. Tako premišljajoč je Marko neprestano otipaval majhno brazdo pod očesom, ki mu jo je zapustila rana, katero je zadal s pasjim bičem stari Mejak. Zdelo se je, da je njegova volja bolj in bolj rasla z vsakim dotikom brazde pod očesom. Kmalu potem, ko je bila Cvetka poslana v Ljubljano v šolo, se je Marko pripravljal v tujino. Ker je bil rojen v Ameriki, mu je bilo dovoljenje kmalu izda-no. Slovo od doma ni bilo lahko. Še enkrat je prehodil gozdove in travnike, kjer je toliko let tako srečno potekalo njegovo življenje. Obiskal je tudi prostor pri Krki, kjer je Cvetki rešil življenje. > Slovo od matere je bilo še posebno težko. Mati ga je milo prosila, naj je ne pozabi in naj se vrne čim prej domov. . "Ne bom vas pozabil, mati", ji Je zatrjeval. "Vrnil se bom čimprej." Ko je dospel Marko v Ljubljano, ga je Cvetka že čakate na postaji. Sedaj se mu je zdela še veliko lepša kot kdaj poprej. Bila je kot roža, ki je vzcvela na dolenjskih poljih. Ob pogledu na njo je čutil, da je ne bo nikoli pozabil, pa četudi bi ostal dolgo čaaa v Ameriki. Marko je odhajal v tujino šele drugi dan, zato sta imela več časa sama zase. Sedela sta v tivolskem parku in gradila načrte za bodočnost. "V Ameriki bom delal noč in dan in ko si bom prihranil toliko denarja, da se bom lahko enačil s tvojim očetom, se vrnem. In tedaj se bova poročila in živela skupaj do smrti!" < ,, Prišel je čas odhoda, i Bilo Je krasno jesensko jutrc.^lzza gor WORTHWHILE BOOKS By LOUIS ADAMIC My America .................................. The Native's Return.........................................................I"""' From Many Lands.......................... Cradle of Ufa.................................... Grandsons .................................. Yerney's Justice ............................. By UPTON SINCLAIR World's End......................................................... Between Two Worlds American Outpost............................................... Brass Check ................................ Cry for Justiee.............................. Goslings ................................... Jungle ................................... •t Jimmie Biggins ............................. King Coal .................................. Hundred Percent............................ Mopey Changers..........:................. Mammon* rt Mountain City Oil........... Profits of Religion................................... The Wet Parade......................... They Call Me Carpenter.................. OTHER BOOKS ABC of Parliamentary Law............................... America's Way Out (Norman Thomas).................... Debs (David Karsner)..................................... English-Slovene Reader (Dr. F. J. Kern)................... Karl Mara (W. Liebknecht)............................... Manual for Socialist Speakers......................... Workers In American History (James Oneal)........... Trinity of Plunder (August Claessens)................. Evolution of Property................................. Ancient Society (Lewis H. Morgan);................... >...... i ORDER FROM: PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE. - • CHICAGO TISKARNA S.N. P SPREJEMA VSA ¥ tiskarsko obrt spadajoč* Mi Tlaka vabila sa reeeUcm tn ahode. vlsltnlce. časnika, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slovsšk čoškm. angleškem jesiku 1« drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO B1U> TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila deje vodstvo tiskane.—Cena smerne, unljsko dslo pr Pišite pe informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2657-59 ft. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO, HI TEL. ROCKWELL 4a04 naroČite si dnevnik prosve - " 11. radae komadje se lahko nato« w J^TJ dv«. t*L štiri ali pet šlaaov Is ene druttas s mjj «ho. sa člane ali še plačalo prt «M tednik, ae Jim le pelštefe k naročnini. Torej sedal M " _ da |e Ust predrag sa šteae HIP J. LW Prmve». gotove Je v vsaki «rušite nekdo. Id bi rad tttol Ust tm* Pojasnilo!—VsoteJ kakor hitro kateri teh članov prsate« SNPJ, ali če SS preseli proč od druHne In bes*** tednik, bode moral tisti član Is dotlčne drutine. ai ™ - . naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznsniti upr.^«^ In obenem doplačaU dotično vsoto listu Pitavetena®^ stori, tedaj mora upravništvo «nifati datum ra to vsoto n-j Je» Za Cioaro ta Chicafo H 1 tednik i» S tednika ta te_ t-40 S t*nik. to la tj« 4 tednik* i» I tednikov to 1*00 prtlošita potre*» J^jf^ t pismu tn si naročite Prosveto. Ust IŠJj"» isar s» m. Ave. pošiljam Hal Prosto 1 1) Vstavite te ga prtptUte k moji ». S) 4). ai Ruski vojaki aa raki v blišlai iroul j,