NOVO MESTO četrtek, 20. januarja 1972
št; 3 (1138)
Leto XXIII
SEVNICA — Nocoj ob 17. uri bo v gasilskem domu v Sevnici Pr^av^je inž. Ciglaija o naših Albancih ob Skadarskem jezeru z naslovom „Svet, kjer se je čas usUvir*. Predtem pa bo tudi LI^ zbor planinskega društva
NOVO MESTO - Danes popoldne bo prva seja občinske konference ZK Novo mesto, na j^teri bodo volili tudi občinski Komite, sekretarja in namestnika : sekretarja.
KRSko - Danes bodo od- * arniki sklepali o ustanovitvi , J centra. Vanj se bodo j jert	tehniška srednja šola, E
polena kovinarska šola, delo-! j y°“|ka kovinarska šola in elek-! j w tro šoli za šibki in jaki tok. svcj	■	:
m NOVp MESTO - V Studijski l njeiJKnji^ci J^ana Jarca so včeraj ?
• ^i^žno razstavo v spomin lej ? petnajstih slovenskih javnih de-^	^	umrlij	Razstava
lujT	konca	januarja.
I, ^^EVJE — Na današnji seji l^ndidacijske konference SZDL wdo predlagali možna kandi-^^e SRS^^ predsedstva skup-
-	MESTO	-	Jutri bo
■	»^ravljala	o možnih
“ndiidatih za člane predsedstva i^ščine SRS in načrtu družbe-”**^'do^97^^ Jugoslavije od 1971
o ^^.VNICA - Včeraj je bila v občinska kandidacijska —i dat	^	volitve	kandi-
ičal
ave
azi
vS"
oni leci ga j : bo
,
lih *
lasb*
ponj
jšnjj
ivljj^
jvali
anslj
cuč’ ^ predsedstvo skupščine Komentator RTV Ljub-^^^o .Košmrlj je zatem ^^h^ o zunanjepolitičnih do-
- Jutri bodo na ’ občinske Zveze rezerv-
vojaških "ovo vodstvo.
. ČRNOMELJ - Na občinski ^oidacijski konferenci SZDL torek dobil podporo Roman za kandidaturo v predsed-skupščine SRS. Za predsed-Sta ^^*^^ega sveta so predlagali
^^eta Kavčiča.
Zvečer so v Dolenjski gale-
starešin izvolili
jA ^‘^PrU _ dokumentarno raz-stva p vietnamskega Ijud-fotr.' ^^?stavljenih je nekaj sto oiu S^fij, brošur, Ustov in dru-ij.f.P’^e^lnietov. Razstava bo od-Pm do 31. januarja.
delavr^^^P^ ~ nezaposlenih Posavja je v torek ‘ i*’* I {5osti.Tr delavski univerzi Solo za polkvalifi-kuharje in natakarje.
5 3«^NICA - V ponedeljek ob Iftm	i^etel s ceste v kamno-
ta i	Žlebiču osebni avto, ki
'^ozil Rafael Uršič iz Lesc.
ovfnv ^
'^Ku ^ nesreče zelo pogoste.
gi-	- Predstavniki ob-
knm-^	v	torek udeležili seje
^	varstvo okolja pri
na^	Odgovorili	so	jim
ki so jih na zahtevo ^'tvijo^ poslali v zvezi z era-savju.
poslali v zvezi z; jedrske centrale v
Kakšen poštni sktžkt
V šmarjeških Toplicah je novomeško PTT podjetje seznanilo Dolenjce z letošnjimi načrti
NOVA DOLENJSKA TOVARNA - V ponedeljek je z vso paro začela poskumo obratovati tovarna za predelavo krompiija na Mimi. Na posnetku je stroj, ki polm vrečice iz aluminijske folije s 122 grami krompirjevih kosmičev. (Foto: Branko Sladič, foto krožek Mirna)
KLJUB MNOGIM TEIŽAVAM POSTAJA RESNIČNOST:
Kuhinja za stotisoče Jugoslovanov
Na Mirni je začela obratovati prva jugoslovanska tovarna, ki predeluje krompir v krompirjev (Knorrov) pire — Dela v sklopu Kolinske tovarne hranil iz Ljubljane — Velik pomen za dolenjsko kmetijstvo
Po znanih dolgotrajnih „porodnih krčih“ je minuli teden mirenska tovarna za predelavo krompiija začela poskusno obratovati. Proizvodno linijo so zapustile prve vrečke z^ovim izdelkom — krompiijevimi kosmiči, vnaprej pripravljenim krompigevim pirejem, jedjo, ki nadomešča običajno kuhanje krompiija v sodobnem gospodinjstvu.
S tem je poskusno začela obratovati prva tovrstna tovarna v Jugoslaviji. Z vsemi dodatnimi deli, ki še niso opravljena (ureditev okolice, čistilne naprave), bo po približnem računu stala 40 milijonov dinarjev, zaenkrat pa bo ob sedanji zmogljivosti dajala približno 30 milijonov dinaijev celotnega dohodka na leto. Predelala bo lahko 7.000 ton krompirja v tisoč ton krompiqevih kosmičev oz. krompirjeve moke, ki pa je zaenkrat, po besedah vodje tovarne inž. Toneta Kotarja, ne nameravajo delati v večjih količinah. Predelovalnica bo sprva zaposlovala 58 ljudi, kasneje pa je tako in tako predvideno povečanje zmogljivosti. Tovarno je gradil ljubljanski Gradis", oprema pa je uvožena.
Te dni se bodo pojavile v naših trgovinah 122-gramske vrečic krompirjevih kosmičev, iz katerih je mogoče v nekaj minutah pripraviti krompirjev pire za štiri osebe. Cena bo približno enaka uvoženim tovrstnim izdelkom. Izdelovalci pričakujejo, da bodo novost naše gospodinje ugodno sprejele, da o izvoznih možnostih (tvrdka Knorr!) ne govorimo.
Tovarna pa ne predstavlja samo posebnost v Jugoslaviji, imela bo tudi veUk vpliv na nadaljnji r^voj kmetijstva v trebanjski občini, pa
■	'	iko
peša prodaja krompirja že vrsto let in kako nespodbudna je njegova cena. Mirenska predelovalnica pomeni dodatnega kupca, ne ravno
(Nadaljevanje na 3. str.)
v sredo, 12. januarja, so v Šmarjeških Toplicah predstavniki novo-me^ga PTT podjetja razložili sedmim dolenjskim občinskim skup-' ščinam, obema bankama s tega območja, Leopoldu Kresetu,'predsedniku republiške Gospodarske zbornice in direktorju Združenega PTT podjetja Slovenije Jožetu Gerbcu, kako se bosta razvijali telefonija in telegrafija na Dolenjskem.
Namen je jasen: ujeti m obdržati korak z razvojem industeije in turizma. Letošnji cilji; usklajena modernizacija krajevnih in medkrajevnih zmogljivosti. Bistveno izboljšane zveze proti Ljubljani, Za-
Veljko Kolenc * — odličen tretji!
Na mladinskem meddr^vnem troboju v smučarskih skokih rned mladimi reprezentancami Slovenije, KoroSce in Julijske krajine, ki je bil v Mislinji preteklo nedeljo, se je med 34 skakalci posebno uveljavil nadarjeni mladi Nfcenčan Veljko Kolenc, ki ie zasedel odlično 3. mesto. Veljko je bil najuspešnejši Jugoslovan. Njegov uspeh je toliko bolj presenetljiv, ker vemo, da zaradi poškodbe noge ni mogel vaditi.
B. DEBELAK
Pučkova na skupnih pripravah
v torek je odpotovala na skupne priprave v Beograd mlada novomfe-šica odbojkarica Marjeta Pučko. Iz Slovenije sta določeni za kandidatki državne mladinske reprezentance samo dve odbojkarici. Povabilo na trening je veliko priznanje za Pučko-vo in tudi za novomeško žensko odbojko.
grebu in Celju. Povečanje telefonskih in telegrafskih zmogljivosti za 50 odstotkov. Nova končna ATC v Metliki, vozelna centrala v Trebnjem, dokončanje del v Črnomlju, Brežicah in Novem mestu. Potrebnih bo 7 milijonov. Direktor Jakob Berič: ,4*repričani smo, da bo sodelovanje tudi letos tako dobro, kot je bilo doslej, to pa bo porok za uresničitev načrtov. j,
DBH
NOVOMESn
JE VAŠA BANKA
Cviček V fHTctrrSo
Irgovsko podjetje Hmeljnik iz Novega mesta je v torek dopoldne priredilo na Otočcu degustacijo cvička, ki uspeva na novomeško-mokronoškem vinorodnem okolišu. Posebna komisija slovenskih vinarskih strokovnjakov je ocenjevala 56 vzorcev cvička. Odziv je bil zelo dober, zasebni vinogr^niki, ki imajo najboljša vina pa bodo čez nekaj dni dobili denarne nagrade, diplome in priznanja. Več o ocenjevanju in rezultatih bomo pisali prihodnjič.	S.	D.
Sredozemno območje nizkega zračnega pritidca dovaja na Balkan toplejši zrak, ki je povzročil sneženje po vsej Slovengi v po-nedelj^ in sredo. Naši kraji bodo do konca tedna še pod vplivom vlažnih jugovzhodnih vetrov, zato pričakujemo precej oblačno vreme. Sprva bQ občasno še rahlo snežilo. Mraz bo popustil.
DOLENJCI 0‘ VLAKOVNIH ZVEZAH S SVETOM:
Boljše zveze, manj zamud!
Na današnji konferenci o voznih redih vlakov v Novem mestu bodo morali, kot kaže, zlasti prisluhniti pripombam iz Trebnjega
Vlaki prihajajo in odhajajo na Dolenjskem za ene prezgodaj, za druge prepozno. To prizadene zlasti tiste delavce in šolaije, ki brez vlaka sploh ne bi mogli na delo oziroma k pouku. Železnica na take pnpombe ni gluha. V Novem mestu so za danes sklicali konferenco, na kateri bodo poskusili pripombe ljudi upoštevati pri voznem redu.
Davkarji trkajo
Republiški izvršni svet je na zadnji seji členil, da ostane osnova neobdavčenega skupnega dohodka občanov ne^remenjena, se pravi 25.000 dinaijev. Zato pa so se odločili, da zna^jo olajšave za družinskega člana namesto dosedanjih 5000 dinariev 8 tisočakov. Na novomeški davkariji so povedali, da je treba osebne doho<&e pr^aviti do zadnjega janu^a, vendar bo rok bržkone podaljšan, ker še ni tiskovin.
tnstv
tudi &ši Dolenjski. Znano je, kak
Gre za to, ali so dobre vlakovne zveze zjutraj in popoldne, ko se vozi na dolenjslah progali največ ljudi. Po podatkih, ki smo jih predvčerajšnjim zbrali v*šolah in delovnih organizacijah, so potrebne spremembe nekaterih vlakov, ki vozijo skozi Trebnje in Novo mesto.
Adolf Grum, ravnatelj trebanjske osnovne šole, je pripomnil, da bi moral novomeški vlak, ki-pripelje zjutraj na trebanjsko postajo približno ob osmih in sedem minut, prej na pot. Učenci, ki vstopajo v Mimi peči ali v Ponikvah, pouk zamujajo, kar druge moti.
v Dani želijo, da bi drugi jutranji vlak iz Sevnice, ki pripelje več kot dvajset njihovih delavcev, poslej pri-
peljal ha Mirno vsaj dvajset minut pred šesto. Tako bi odpravili zamude, ki so v podjetju na dnevnem redu.
Trebanjci in prebivalci ob progi proti Sevnici bi prav tako radi več vlakovnih zvez s Spodnjim Posavjem. Njihov predlog, naj bi v to smer vozilo več vlakov, je že star. Občinska konferenca SZDL v Trebnjem je
(Nadaljevanje na 7. str.)
1
i	Industrije	motornih	vozil so si v ponedeljek, 17. januaija.'ogledaU proizvodne obrate v Novem mestu predstavniki aolenjskih
skupščin in družbeno političnih organizacij. Zatem so imeU razgovor z vodstvom tovarne. Predvsem je goste zanimalo, kako b	razvijati	svoje	obrate	v	sosednjih	občinah. Na sliki od desne proti levi: Ciril Pevec, Jurij Levičnik, inž. Ivan Kostelec (zadaj),
I ^ '^Urkas, inž. Martin Janžekovič in drugi me^l ogledom tovarne. (Foto; M. Vesel)	,
,A*ao Ce Tung“ so dali kočevski jamaiji ime temu kapniku v na novo odkriti Vančevi jami. Kapnik je podoben Kitajcu, ki dvjga roko z Mao Ce Tungovo rdečo knjižico, ali prometniku v pozi ,izprazni križišče!“ Ob kapniku je v enald pozi najmlajši aktivni kočevski jamar Jožko Golob, ki je star 11 let, jamar pa je že 3 leta. (Foto: D. Tošaj) Več o kočevskih jamaijih danes na 9. strani! • •
tedenski
mozaik
Ko bo ameriški predsednik Richard Nixon 21. februarja letos prvič stopil iz svojega le tala na kitajska tla, ga bo pozdravila kar precejšnja skupina - Američanov! Da, Američanov, kajti pred njim bo prispelo v Peking nqmanj osemdeset njegovih rojakov predvsem časnikarjev in televizijskih tehnikov. Sprva so jih sploh kanili (in vse TV kamere ter drugo tehnično ropotijo, brez katere ni moč pripraviti televiz^skega prenosa) prepevati na Kitajsko kar v orjaškem boeingu 747, pa so se potem premislili in odločili za manjši 707... propaganda ima vselej prednost...
In ko smo že pri ameriškem predsedniku, še kratka novica o njegovi soprogi: pravkar j e namreč končala precej dolgo turnejo po zahodnoafriški obali, ki se je končala z neverjetnim uspehom. Pat Nixon, ki sicer slovi kot precej resnobna in zadržana ženska, se je tako zelo sprostila, da je bila razigrana kot šolarček, so poročali časniki ... uspešna družina...
Mestni očetje v Rimu pa še vedno analizirajo rezultate osemdnevne zastonjkarske vožnje z mestnimi avtobusi Teden dni so se namreč lahko Rimljani vozili zastonj in tako prihranili vsakič po 50 lir, kol^or ve^a vozni listek. Za tak poskus so se odločili zato, da bi sprostili mestne ulice, ki so že do zadnjega metra pokrite z osebnimi avtomobilu Rezultata še vedno ni in seveda tudi ne morebitne odločitve, da bi v Rimu uvedli stalno zastonj vožnje. ..
Zaporniki po svetu so se začeli upirati: nazadnje so se uprli v jetnišnici francoskega mesta Nancyja zato, ker so jih čuvarji pretepali za vsako malenkost, jetniška kuhinja pa jim je stregla s preveč piškavimi obroki. .. ti bodo morali nekaj časa biti bo^ obilni že zato, da bodo nadoknadili med uporom izgubljene kalorije...
Več kot 1.100 potnikov se je vkrcalo na razkošno francosko potniško ladjo ,J^rancija'\ ki bo v 91 dneh obplula svet. Najceneje vozovnica velja 5.065 dolarjev za osebo, najdražja pa 100. 000 dolarjev... brez Jugoslovanov (za zdaj)...
Čarobna koruza
Zakaj je nekaterim živinorejcem predraga, drugim pa ne? — Pridelovanje na domačih poljih: tudi več kot 100 stotov na hektar!
Koruza je predraga za pitanje goved in prašičev. Tako pravijo na družbenih posestvih in kmetje. Brez koruze pa ni krmil. S koruzo ali krmili se torej ne splača pitati. V naših naravnih razmerah pa naj bi bila živinoreja prevladujoča kmetijska dejavnost. Veliko je travnatega sveta. Zal pa s samo travo ni moči zrediti prvovrstnih pitancev. Kaj torej storiti?
Veliki živinorejci in mešalnice krmil iz vse Slovenije so se jeseni dogovorili, da bodo sklenili skupno pogodbo za nakup koruze v Vojvodini. Ponudili bodo največ 1,05 din za kilogram zrnja, kar bi jim še ustrezalo, da pri pitanju ne bi imeli izgube. Po taki ceni je niso dobili. Živine pa ni moči postaviti v skladišče kot kakšne tovarnice polizdelke, češ naj počaka na cenejšo krmo, pa jo bodo potem pitali naprej. Morali so kupiti koruzo po precej vi^i ceni.
Draga koruza povzroča živinorejcem izgubo. Gotovo pa ne vsem, sicer bi jo veliki pridelovalci v Vojvodini raje prodali po nekoliko nigi ceni kot tako drago pokrmili sami. Koruza je že skoraj dve leti zelo draga. Vzlic temu živinorejci pokrmijo skoraj vso. Ne ostaja je za izvoz, j celo uvažati jo še moramo. Največ pa je pokrmijo pridelovalci sami. Gotovo znajo toliko računati, da tega ne delajo v svojo škodo. Cene pitane živine pa so na vsem jugoslovanskem trgu približno en^e.
AU bi naši živinorejci lahko delali tudi tako? Polj sicer nimajo toliko in ne t^o rodnih kot v Vojvodini in na drugih velikih ravninskih območjih. Ima-
jo pa veliko več travnikov. Dobro negovani in gnojeni lahko dajejo veliko dobrega sena in paše. Koruzo in krmila bi dajali živini le za dodatek. Toliko pa bi gotovo lahko pridelali, če bi gospodarjenje na kmetiji ustrezno prilagodili. Vsaj ravninski in nižinski kmetje.
V enerti letu sicer ni moči gospodarjenja povsem prilagoditi novim razmeram. Verjetno tudi ,v dveh letih ne. V treh, štirih letih pa je moči veliko spremeniti. V tistem času pa se razmere gotovo ne bodo ^o spremenile, da pridelovanje koruze ne bi bilo več donosno. Ce večini živinorejcev v vsej državi sedanja visoka cena koruze še
Drugič v tisočletni zgodovini Danske je prestol zasedla ženska. Potem koje minuli petek umrl kralj Frederik (na sliki levo arhivski posnet^, je njegovo mesto zasedla kraljica Margareta (na|^^ desno na prvem sestanku s kabinetom po krajevi smrti), ki soji ob tej priložnosti zaželeli vse n^wK| ob nastopu dolžnosti številni državni poglavaiji med njimi tudi jugoslovanski predsednik Josip »01 Tito. Kralj je umrl v 72. letu starosti potem ko je ležal zadnjih nekaj tednov hudo bolan v k( havenicibolnišnfci. (Telefoto: UPI)
(Iz zadnjega Pavlihe) .
— Zakaj imate kar tri televizorje?
— Kaj niste slišali, da se bodo podražili?!
ustreza toliko, da pokrmijo skoraj vso, bo menda tudi v prihodnjih letih. Razmerje cen koruze, pšenice, krompirja in drugih poljskih pridelkov pa se, kot kaže, tudi ne bo preveč spremenilo v škodo koruze.
Pridelovanje koruze bo še bolj donosno, če bodo kmetovalci zvečevali hektarske pridelke. To je možno. Lahko jih celo podvojijo. Poskusi in tekmovanja so tudi v Sloveniji to že potrdili.
Na Ptujskem polju je kmet pridelal več kot 100 stotov zrnja na hektar. Tak pridelek zahteva sicer posebno nego. Dve tretjini tega pa ni težko doseči, če se le poseje dobro seme, njiva pa dobro pognoji in obdela.
S koruzo'bi tudi lahko zasejali več zemljišč. V vsej republiki jo pridelujejo le na 18% njiv. V Vojvodini pa dokazujejo, da njihova „žitnica“ ni nikoli slovela po pšenici tako kot po koruzi. Zakaj? Ker je koruza donosnejša. Hvalijo se, da ne varčujejo pri dobrem semenu niti,pri gnojilih. O pridelovalnih stroških pa raje molčijo, da jim pri sedanjih visokih prodajnih cenah ne bi kdo očital oderuštva ...
V tem je Naivnost koruze, ko je nekaterim živinorejcem predraga, drugim pa ne.
JOŽE PETEK
t^enski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
Ce ano že prejšnji teden na tem mestu seji te komisije uskladili - pri čemer so upo- letošnjem letu. Temeljno izhodišče ob vsem zapisah, daje sedaj — ko smo pravzaprav šele števali posamična stališča republik in pokra- tem je, da morajo pri nas v letošnjem letu dobro stopili čez prag novega poslovnega jin. Glavno merilo za oblikovanje cen pri nas osebni dohodki ter vse vrste porabe rasti leta - za naše strokovne službe (tako v repu- v prihodnje naj bi bile SVETOVNE CENE - počasneje od rasti družbenega produkta, bliki kot po vsej državi) in pa za delovne vsaj za vse tisto blago, kije lahko predmet davčne OBREMENITVE GOSTODARSTVA organizacije nekakšen čas bilanc in obra- mednarodne blagovne menjave, medtem ko pa morajo biti glede na družbeni produkt čunov, ter smo pri tem, kajpada, imeli v mi- naj bi bile cene za drugo blago in storitve manjše kot v minulem letu. Po ocenah repu-sUh pregledovanje celovitih podatkov o PO- nekako sorazmerne s prvimi.	bliškega izvršnega sveta bomo z letošnjimi
SLOVNEM USPEHU ALI NEUSPEHU v	.	• , • *	•	uv	-i	ukrepi za obvladovanje gibanja celokupne
minulem letu ter različne primerjave glede .Y	J?	!	osebnih	dohodkov	v	republiki	ter	z
na zastavljene načrte in njihovo izpobitev; Prihodnosti začele veljati čim večje TRZNE omejitvijo družbenih dajatev lahko dosegli,
Sprejeti novi ukrepi
če smo torej to zapisali že prejšnji teden, potem lahko danes samo še ponovimo.
Ocene minulega poslovnega leta so sedaj — v luči dokončnih statističnih podatkov za vso državo — večidel že izrečene, ob tem pa je bilo izrečenih (v mislih imamo izjave direk-toija Zveznega zavoda za statistiko) že tudi nekaj predvidevanj, opirajočih se na tekoča gospodarska gibanja, ki dajejo slutiti, da se
stanje v našem gospodarstvu v zadnjem času ZAKONITOSTI. Na tistih področjih, kjer vendarle premika na bolje.	cene še vedno odločilno vplivajo na življenj-
Vsemu temu ob rob en sam podatek: po ske stroške oziroma na (nujne) stroške kakš-ugotovitvah zvezne statistične službe se je ne posebne proizvodnje, pa bomo tudi še v lani pri nas (podatek velja za vso državo) prihodnje ohranili družbeno nadzorstvo nad industrijska proizvodnja povečala kar za cenami. Ob tem še povejmo, da je sedaj že 10,4%, se pravi skoraj DVAKRAT VEČ, sklenjeno, naj bi tokratno SPLOŠNO ZA-kot pa smo predvidev^ po načrtu. To je MRZNJENJE vseh cen, ki je bilo sprva napo-pomemben podatek, saj je industrijska proiz- vedano za čas do konca februarja, še neko-vodnja eden poglavitnih temeljev vsega na- liko podaljšali — do konca marca. Zvezni iz-šega gospodarstva — še bolj razveseljivo ob vršni svet pač še ni uspel (in tudi ne bo mo-vsem tem pa je tudi to, da je industrija tudi letošnje poslovno leto začela zelo uspešno in
torej lahko pričakujemo, da se bo njena pro- gel v predvidenem roku) pripraviti vseh izvodnja letos še naprej ugodno razvijala. ustreznih ukrepov, ki so nujni, če nočemo. Eno poglavitnih vprašanj, ki se nanašajo da bo po dovoljeni „odmrznitvi” spet iz-na naš nadaljnji gospodarski razvoj, je vseka- bruhnila pravcata verižna reakcija podražitev kor vprašanje CEN NA NAŠEM TRGU, in to na vseh področjih.
. vprašanje je tako pomembno, da se mu je
V začetku tega tedna (v ponedeljek) se je
skupnega dohodka občanov v tekočem letu. OBDAVCENA osnova skupnega dohodka bo
posvetila posebna usklajevalna komisija zvez-	V začetku tega tedna (v ponedeljek) se je
nega izvršnega sveta (ob tem, ko je celovito	republiški svet na svoji seji odločil za spre-
razpravljala o temeljih družbeno-ekonomske jem vrste izvršilnih in drugih predpisov, ki sprejel še nekateju; podražitve taks in pristojbin: poUtike za leto 1972). V začetku prejšnjega	bodo - s svojim učinkovanjem na raznih
tedna (v torek) so glavna izhodišča v zvezi z	področjih - vsekakor bistveno vplivali na	^tojbine	za	osebne	avtomobile	za	100 %, za druga
bodočim sistemom in politiko cen pri nas na	družbeno-ekonomski razvoj naše republike v	vozila	pa	za	50 % oziroma za 75 %.
da se bo razpoložljivi delež gospodarstva v delitvi bruto dohodka POVEČAL od dosedanjih 77,8 % rja 79,5 %.
Toliko na sploh o sprejetih ukrepih v okviru naše republike - posebej spregovorimo le o tistih ukrepih oziroma odločitvaii, ki jih je IS na tokratni seji sprejel, pa bodo neposredno zanimale vsakega posameznega občana. V naši družbenoekonomski politiki v letošnjem letu bo posvečena posebna skrb - je rečeno v odločitvi izvršnega sveta — zmanjševanju socialnih razlik. Zategadelj bodo v letošnjem letu POKOJNINE v poprečju povečane za 21 % ter uskbjene stare pok(ynine na raven leta 1970. In še: sredstva za OTROŠKE DODATKE bodo letos v poprečju povečana za 87 %, pri čemer bodo ti dodatki različni glede na višino dohodka, ki ga imajo v družinah upravičencev do dodatkov.
Letos bo uvedeno KMECKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ob pomoči republike in občin. Izvršni svet pa je podaljšal tudi veljavnost zakona o prispevkih družbeno-poUtičnih skupnosti k stroškom ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA KMETOV iz leta 1971 še za letošnje leto. Življenjska raven delavcev in upokojencev z nii^imi dohodki bo letos zaščitena s posebnim socialnim programom, ki bo vključeval tudi DRUŽBENE POD-K)RE za stanarine ter za graditev novih stanovanj.
Med izvršilnimi predpisi je izvršni svet sprejel fc zakonsko določilo, ki se nanaša na obdavčevanje
ekočem letu. NE-ipnega dohodi pri nas še naprej ostala 25.000 dinarjev, povišuje pa se olajšava za vzdrževane družinske člane (po .000 dinarjev za vsakega). Ob tem je izvršni svet
tedenski zunanjepolitični preglei
Na afriški zahodni obali seje minuli teden zgodilo ndcaj, kar postaja na tej celini že (na žalost) kar prepogosta pr^sa; v Gani so izvali državni udar. PrevratnSci, ki jih vodi polkovnik Ačampong, so za udar izbrali trenutek, ko seje šef Gane dr. Busija mudil v Londonu na zdravni^em pregledu. Scena je bfla običajna: vojska je zavzela radgsko postajo in druge n^-važnejše točke v glavnem mestu Akri ter izdala proglas o prevzemu oblasti. Življenje v Gani je normalno in le razmeroma redke lupine vcgakov v večjih mestih pričajo o ^remembi na vrhu. Po mnenju večine opazovalcev bo nova vlada delovala v okviru istega sistema in prevrat torej ne pomeni povratka ,Jvfknimahovega socializma'* Torg gre zgolj za personalne spremembe na viiiu in ne za kaj glob^'ega in pomembnejšega. Vojaki, ki so prevzeli oblast, dolžgo strmoglavljenega predsednica, da je Gano pripeljal do roba finančnega propada. Dolgovi v tujini so že zdavnaj presegli mflgardo dolagev in lan-Poletna devalvacga domače. valute za celih 44 odstotkov tudi ni prinesla zaželjenega rezultata. Po novem n^ bi bilo drugače, a to je seveda obljuba, ki jo dajejo vsi, ki prihajajo na oblast. Bolj kot to, kdo je na oblasti, bi bflo za Gano pomembno, da bi se vendarle izkopala iz težkega položq‘a, v katerega je zašla zaradi megalo-man^ih in včasih kar naivnfli potez domačih politikov in vojakov na oblasti. Seveda je težko reči, če bodo vojaki, ki sedaj vodgo deželo, kaj uspešnejši od politikov, ki so bili na čelu doslej: šele čas bo pokazal, kdo bo imel več uspeha. Toda že samo dejstvo, da je Afrika doživela še en državni prevrat, zgovorno priča kako nestabilne so razmere v številnih državah ,,črne celine“, kije na začetku šestdesetih let tega stole^'a tako zmagoslavno stopila na lastne noge. Toda „pomlad afriških narodov“ je vse prekmalu stopila v zimo. Izkazdo seje, da so bile lepe želje in načrti samo to in nič več do resničnosti, kije pogosto kruta in priznava samo dejstva in trdo delo, je od načrtov in želja vedno d^eč.
,Jezni mladenič z Malte“, primer Dom Mintoff, je še vedno na prvih straneh časnikov, odkar je zagrozil, da bo „vrgel v vodo“ britanske vojake, če vlada v Londonu ne bo pristala na vi^'o ceno za pravico bivanja na otoku. Spor okoli višine od-dcodnine se vleče že ndcaj tednov, pri čemer je Velika Britanija sicer voljna plačati več kot je doslej, pa vendarle manj, kot zahteva Mintoff. V zadevo so se vmešale posredno tudi Združene države Amerike in drugi zavezniki iz NATO, ko v bolj ali manj blagi obliki prigovarjajo Londonu naj plača zahtevane milijone in spravi aferico z dnevnega reda. Kaže, da se bosta obe strani vendarle nekako
Državni uda v Gani
^orazumeli, saj je Mintoffiei med dmgim tudi v Rimu ^ tam pogovarjal z britan^^ obrambnim mmistrom. E^at drugi se strinjajo, da ima brifl^P< dco vojaško oporišče na silno majhen strateški pomev da gre bolj za prestižno vpi^O nje. Londonski Observer ob tem menil, da bi bil že ^ ^ da bi problem (ekonomski %a] reč) Malte reševali drugače Ul dodej — da bi namreč ta ne^a več odvisna od oporišča inMj hodka, ki ga ta prinaša, ma4do od čisto drugih virov .. . ko turizma do industrge.
Nova ^ada predsednica v gladeša Mudžibuga Rahma^fj že dobila prva mednarodna f znai^a. Doslej je Dako p že deset držav in ni dvoma' jim bodo sledfle še nove stan je na to kajpak odgoi tako kot je bilo pričakovati kot so napovedmi): pretri diplomatske odnose s tii državami, ki so priznale B deš. Rahman je izjavil, da njegova država delovala na mdcratični osnovi, struki oblasti in zakonodaje pa bo cej podobna tisti, kije zna za Veliko Britanijo. V tem ^ slu so tudi sestavili vlado, k> vodi Rahman, medtem ko predsednik republike bolj mar^' samo oseba brez prave litične teže. Iz Indije se je it> tem vrnilo že ^orq štiri jone beguncev, ki so se tja tekli pred nasiljem pakistaii vojske. Z vsakim dnem pr jajo še novi in predstavnici Delhp so izjavi, da bodo v slednjih dveh mesecih konča preseljevanjem, ki gre praV prav mimo nas ^oraj neoH no, dasiravno ima orjaške mere! Malokdaj pomislimo, je to tako, kot bi se prese petkratno prebivalstvo naše ^ venije! S tem se bo Indija re velikega bremena, pri čemer je prav tako jasno, da si bo 0 gladeš naložil novo. Kje d hrano in drugo, kar je potr no, da se ta množK.a vklju4 normalno živ^enje, je že 2* vprašanje, ki mu Rahman njegovi ministri niso koszgo lastnimi močmi.
TELEGRAMI
SANTIAGO - Kandklata usmerjene zveze ljudske enotn«^ čilskega predsednika Salvad* Allenda sta bila v nedeljo na dop* nilnih volitvah za dve mesti v gresu poražena.
BRUSELJ - Napovedujejo, d» kriza vlade v Belgiji končana teden in da bo mandatar Ga^ Eyskens, v katerem naj bi bili partnerji: krščanski socialisti in cialisti.
DOLENJSKI LIST
—	20. januarja 19
Obrtno kovinaisko podje^ Dobova izdeluje kovinske konstrukcije za industrij^e hale, trgovino in zaposluje letos že okoli 100 delavcev. Lani so si zgrbili ddadišče, letos pa bodo uporabili prvi denar za nakup tovornega avtomobila. (Foto: Jožica Teppey)
13. januaija je obiskal Novo mesto Karoly Ban, (na sliki z Dol. listom) ki dela v propagandnem oddelku centralnega komiteja mizarske partije. Zanimal se je za ži\ijenje v občini, obiskal No-voles in predaval poMtičnemu aktivu. (Foto: I. Zoran)
Mlado trebanjsko podjetje „Trimo“ je lani naredilo za 38,8 milijona din tipskih industrijskih dvoran in cistern, letošnji načrt pa znaša 68 miU-jonov. Novost bo izdelovanje tipskih telovadnic m športnih dvoran; obstaja predlog, da bi prvo postavili v Trebnjem. (Foto: Legan)
Na Gospodarjem razstavišču v Ljubljani se ie v petek začel 17. sejem. mode. Na sejmu sodeluje 190 razstavljavcev, med njimi 8 z Dolenj^ega. Priznanje ,^ljubljanski zmaj“ je dobil tudi Novo-teks. Na sliki je del Betinega razstavnega prostora. (Foto: M. Vesel)
Po domače
Stanovanje je pri nas še vedno težko dobiti: gradnja je draga, družbenih stanovanj primanjkuje. Prav zato je prekupčevanj, izsiljevanj, neupravičenega bogatenja in drugih škodljivih dejanj v borbi za pridobitev stanovanj ali za njihovo oddajanje najemnikom.
V lepo prazno stanovanje sredi Novega mesta, na Cesti komandanta Staneta 13 v drugem nadstropju, se je nasilno vselil nekdo, ki ni imel pravice do stanovanja v tej hišL Postopek za izselitev bo dolg, morda leto ali celo več.
Nekateri si vselitev pač predstavljajo po domače. Mi pa smo humana družba, ki demokratično postopamo celo s takimi nasilneži! '
v	 «•
Promet je šel počasi
Čeprav sneženje v torek ni povzročilo večjih preglavic, je bilo na avtomobilski cesti čutiti počasnejSe premikanje precej številnih avtomobilskih kolon. Potovalna hitrost je bila med 50 in 60 kilometri, zmanjšana pa je bila zaradi nevarne ceste.
Bo v lekarnah zmanjkovalo zdravil?
SAJ UVAŽAMO ŽE JAJCA, ZAKAJ NE BI ZDRAVIL!
Veliko si prizadevamo za stabilizacijo. V tej smeri smo naredili veliko korakov, da bi kar najbolj zmanjšali uvoz in povečali izvoz. Javnost je konec lanskega leta z olajšanjem sprejela vest o tem, da je do nadaljnjega, med nekaterimi drugimi nepotrebnimi rečmi, prepoveva tudi uvoz viskija in ^anih pijač, ftavo razsipništvo je bilo, da smo ob domači zelo razviti proizvodnji in le veliki izbiri le-teh uvažali nekatere žgane pijače z Zahoda. Vrhu vsega pa smo jih pred nedavnim celo prodajali precej ceneje, kot so v državah, kjer jih proizvajajo.
Prepoved uvoza ^anih pijač je bila žal le ena izmed redkih lastovk, ki naj bi naznanile pomlad. Hkrati s tem pa začenja po lekarnah primanjkovati zdravil. Naša farma-
Kmetijski nasveti
Zavrelka, cin, kan...
Minil je sv. Martin, naredil iz mošta vin’. Žal ne vsakemu kmetu, zakaj vino je živa snov, zmes različnih sestavin, podvrženih razkrajanjem, boleznim in napakam. Dobro vino ima samo tisti vinogradnik, ki zna z moštom prav ravnati. In ker je zdaj čas za prvo pretakanje vina, bodi danes nekaj besed o boleznih vina, drugič pa o napakah.
Najhujša vinska bolezen je zavrelka, ki mnogo prepogosto obiskuje dolenjske kleti in označuje, kje pravo kletarstvo ni doma. Ko se začne pojavljati, pravijo kmetje, da vino šumi. Pijača se razkraja, postaja vse bolj plehka, brez pravega okusa in potemni. Vse to pospešuje toplo vreme in topla klet, začne pa se v vinu, ki ni bilo pretočeno, in v sodih, ki niso bili sproti zapolnjeni. Zavrelko preprečimo, če prav opravimo trgatev, če izločimo gnilo grozdje, če vino damo v primemo klet in če ga pretočimo. K ustaljenosti vina pomaga tudi znano vinsko zdravilo — kalijev metabisulfit. Ko je vino zavrelka že razkrojila, ga ni mogoče več pozdraviti, izgubljeno je.
Naslednja huda nadloga je ocetni cik. Bolno vino ima zaradi velikega odstotka ocetne lasUne okus po kisu. Posebno v gostilnah pogosto dajejo tako vino na mizo, ker je poprej dlje časa stalo na zraku v topU točilnici. Bolezen preprečimo, če hranimo pijačo v snažnih, hladnih kleteh, če sode sproti dopolnjujemo in vestno zapiramo. V nevarnosti so zlasti vina z nizkim odstotkom alkohola. Če je vino že ciknilo,ga je najbolje predelati v vinski kis.
Zelo razširjena vinska bolezen je kan, ki se pojavi v vinih z malo alkohola, ki so \ stiku z zr^om. Na vrhu se pojavi smetana, ki jo sestavljajo posebne kvasnice. Te spreminjajo vino v vodo in dvokis. Pijača postaja vse bolj vodena; posebno rado se to zgodi v sodih, ki so „na pipah“. Bolezen preprečimo na enak način kot cik. Ce se je že pojavila, vino pretočimo v zdrav, močno ražveplan sod. Med boleznimi naj omenimo še ozdravljivo vlečljivost vina, ki se rada pojavi v mladih belih vinih z malo alkohola, tanina in kisline. Znani bolezni sta grenkoba ; rdečih vin in miševina; ti pa sta bolj redki.
Inž. M. L.
cevtska proizvodnja jih dela precej po tujih licencah, za mnoga pa surovine uvaža. Iznenada številnih preparatov ni več dobiti. Bolniki, ki so jim bila takšna zdravila v nenadomestljivo pomoč, so pred nerešljivim vprašanjem, .ki terja neodložljiv in hiter odgovor.
Prav je, da varčujemo pri uvozu, in pri tem bi lahko omejili uvoz mnogih proizvodov, ki nam niso nujno potrebni. Ni pa prav, da začenjamo varčevati tam, kjer ne bi smeli; pri zdravju ljudi!
M. J.
FRANC ŠMAJDEK
Devize
K splošnim prizadevanjem, da bi naš dinar končno le postal konvertibilen in da se gospodarstvo pri nas ustali, sodijo zadnji ukrepi zveznega jzvršnega sveta, med katerimi je najbolj odjeknil ta, da naši občani ne bodo več dobivali deviz za potovanja v tujino. Ljudje imajo o tem različna mnenja, velika večina se jih strinja z ukrepom, so pa tudi taki, ki menijo, da gremo s tem korak nazaj in da nismo začeli na pravem koncu.
Franc Šmajdek, šef reccpcije na Otočcu, pravi, da je naš občan precej prikrajšan v primerjavi z drugimi državljani. Sicer lahko nese v tujino 500 dinarjev, vprašanje pa je, kako mu bodo denar zamenjali. V primeru slabe menjave bo naš državljan spet prisiljen tihotapiti devize, to pa je povratek nazaj.
Na vprašanje, kako bo ukrep vplival na turistični priliv iz tujine, je odgovoril takole: „Izredno ugodna menjava za tujce s trdno valuto je Jugoslavijo naredila za še bolj privlačno turistično deželo. Prepričan sem, da bomo imeli v prihodnji sezoni vsaj toliko tujih turistov, kot lani, če že ne več!
S.	D.
Zaprto
mladi. Kot je povedal upravnik podjetja GOSTU R Karel Vardijari, pro-
Od novega leta dalje je metliški, hotel Bela krajina zaprt, in kot kaže, gostov ne bodo sprejemali tja do po-
Sejmišča
BREŽICE: Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 497 mlajših in 33 starejših prašičev. Vsega skupaj so jih prodali 452, prodajalci pa so iztržili za kilogram žive teže mlajših 15 do 16 din, za kilogram žive teže starejših prašičev pa 8,50 do 9 din.
NOVO MESTO: Zaradi mraza je bilo v ponedeljek prav malo kupcev, tako da so mnogi prodajalci odpeljali prašiče domov, ker niso hoteli spustiti cene. Naprodaj je bilo 495 živali, prodah pa so jih le 189. Cene: zamlajše so zahtevali 220 do 260 din, za starejše pa 270 do 440 din.
zadnjem obdobju napravili veUk korak naprej, na področju telesne vzgoje pa smo zaostali.
Z združenimi močmi (občani, podjetja, šola, mladina, vojska itd.) bi lahico zgradili tako telovadnico z bazenom. Potem bi lahko uresničevali tudi program plavanja za učence četrtih razredov, ki ga zdaj ne moremo izvajati. Sola v naravi ob morju je namreč predraga za žepe staršev naših otrok.	j	p
METLIKA: SE BRANIJO TURISTOV?
store preurejajo, obenem pa tečejo pogovori s podjetjem Ljubljana-Transpor1; .ali z novim imenom firme VIATORJEM, da bi oni prevzeli hotel, kot so semiškega.
V	hotelu gre za obsežnejša obnovitvena dela. Točilni pult bodo premestili drugam in poleg njega uredili bife, restavracija bo dobila novo opremo in razsvetljavo, preurejajo in razširjajo pa tudi kuhinjo ter hotelske sobe. Te niso bile beljene vse od začetka poslovanja, zdaj pa jih oblagajo s tapetami.
Ker je v zimskem času najmanj prometa in gostov, so se teh del lotili zdaj, da bi ob sezoni obnovljeni hotel spet zaživel. Vmes pa so še kadrovske težave.
Za združitev z močnejšim partnerjem se odločajo v Metliki predvsem zato, ker je nujno povečati nočitvene zmogljivosti hotela in uresničiti še vrsto načrtov, za katere že obstaja dokumentacija, v sedanjih zaostrenih pogojih gospodarjenja pa GOSTUR sam tega ne bi zmogel.
Telovadba
Tudi ko bo dom Partizana v Ribnici obnovljen, bo premalo prostora za izvajanje pouka telesne vzgoje v okviru osnovne šole Ribnica, meni direktorica šole Milena Borovac.
- V šoli imamo samo na predmetni stopnji (5. do 8. razred) 72 ur pouka telesne vzgoje na teden. Medtem ko se na razredni stopnji (1. do
4.	razred) pouk telesne vzgoje še da improvizirati (opraviti za silo), pa smo dolžni šolarje v vi^ih razredih vzgojiti tako, da bodo tudi kasneje v življenju čutili stalno potrebo po telovadbi, športu oziroma telesni vzgoji.
Kako torej do telovadnice?
- Že pred leti je bil izdelan načrt, ki v okviru šolske^ centra predvideva telovadnico, ki bi imela pod zemljo tudi pokrit plavalni bazen. Danes se nam ta načrt morda zdi malo pretiran, a ni. Na gospodarskem področju in drugod smo v
MILENA BOROVAC
SKLADIŠČE LESA
Gozdarji
Čeprav v delovnih organizacijah to ni v navadi, so na zadnji seji novomeške skupščine stopili pred odbornike dolenjski gozdagi iz GG Novo mesto z obsežnim poročilom, gozdaiji iz GG Brežice pa s krajšim poročflom o svojem delu v letih 1968 do 1970.
Skupščina je pohvalno ocenila prizadevanje gozdarjev GG Novo mesto, ki bi se lahko z doseženimi u^ehi močno pobahali, če ne bi bili tako skromni, kot so. V času od 1968 do 1970 so izvozili od 13 do 19 odstotkov cclotne prodaje, pri za 56 odstotkov večjem celotnem dohodku so potrojili sklade, povečaU vrednost aktivnih osnovnih sredstev za 17 odstotkov, imajo 70 odstotkov lastnih obratnih sredstev in poslujejo brez kreditov, za 132 odstotkov so povečali vrednost gozdnogojitvenih del in za 107 odstotkov vrednost vseh naložb v gozdove.
Nič manj pomemben pa ni drugi dosežek: h gospodaijenju z gozdovi so z uspelimi samoupravnimi oblikami pritegnili zasebne lastnike. To dejstvo je ob nezaupanju, s kakršnim so pred leti zasebni lastniki sprejeli podružbljanje gozdne proizvodnje, uspeh, popolnoma enakovreden prej naštetim gpspodarskiin dosežkom. Izreden posluh za proizvodnjo, ki potrebuje desetletja, preden da vidne rezultate, in dolgoročna usmeritev že kažeta prve sadove, za katere lahko gozdaijem samo čestitamo.
M. J.
Kuhinja
(Nadaljevanje s 1. strani)
majhnega, ki je, kot zaenkrat kaže, pripravljen kiompir plačevati po vsaj tako ugodni ceni, kot velja na trgu. Predvideno je tudi, da se Tx> njena zmogljivost z dodatnimi, sorazmerno majhnimi stroški podvojila, kasneje pa še povečala.
Pridelovalce krompirja gotovo zanima, kako je z odkupninri cenami krompirja. Kot je znano, je oskrbo s surovino prevzela KZ Trebnje. Na njenih odkupnih mestih tovarna plačuje kilogram krompirja - v poštev prideta predvsem sorti igor in dobrin po 60 par. Ker pa je za industrijsko predelavo dober tudi drob-
vredno
•••
Po novoletnih praznikih smo doživeli hladen tuš, ko je tako odgovoren zavod, kot je Zvezni zavod za statistiko skozi usta svojega generalnega direktorja uradno potrdil: cene proizvajalcev so decembra narasle za 6 desetink odstotka, cene na drobno za en odstotek, cene gostinskih storitev za štiri desetinke odstotka, življenjski stroški pa za 1,3 odstotka.
Kljub zamrznitvi cen torej ni popolnega uspeha; tako lahko ugotavljamq tudi na Dolenjskem, kjer so že dokazani primeri o podražitvah
Nedoslednost
pri gostilničarjih. Najbrž to niso edini primeri. Ce k temu dodamo še mnoge nameravane podražitve, ki so ostale v predalih, kjer jih je prehitel ukrep zvezne vlade, potem postaja vse bolj očitno, da mnogi z največjo nestrpnostjo čakajo dne, ko bo zamrznitev prenehala veljati in ko bodo cene v spomladanski odjugi hitro spet poskočile.
Obnašamo se pač po Jugoslovansko “:	ukrepe
sprejemamo, a jih nočemo spoštovati. Podoba našega obnašanja se zrcali v močno negativni zunanjetrgovinski 'bilanci, v dokajšnji inflaciji, v dvakratnem razvrednotenju dinarja v prejšnjem letu.
In k temu še: uradno povemo, da so cene poskočile, čeprav so zamrznjene. Kdaj bomo dovolj močni, da bomo vse krivce takoj in ostro kaznovali? To je zagotovo edini način preprečevanja tega zla: počasnost in blage kazni so kvečjemu spodbuda za taka in podobna ravnanja.
Ob tako nekontroliranih podražitvah ne pomaga dosti tolažba, da so se osebni dohodki lani v Jugoslaviji povečali za 21 odstotkov. Njihova realna vrednost je bila komaj za 4 odstotke večja kot leto poprej.
nejši krompir, ki ga sicer za prehrano ni mogoče prodati, to pomeni, da je cena ugodnejša, kot je videti na prvi mah. Dodamo pa nja, da veljajo nekatere ostrejše zahteve glede poškodb, bolezni in ozelenitve gomoljev, ki jih morajo kmetje upoštevati bolj kot sicer.
M. LEGAN
DOLENJSKI LIST
Stran uredil; JOŽE SPLICHAL
Št. 3 (1138) — 20. januarja 1972
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Nikomur se ne smilimo
Podpisani Franc Cajzar iz Belčjega vrha 17, zaposlen v opeicami Kanižarica in oče dveh nedoraslih otrok, se obračam na javnost po pomoč in nasvet. 2ivim na Belčjem vrhu v starinski hiši, ki razpada in ni primerna za bivanje, zlasti ne za otroke. Zelo malo in slabo zaslužim, zato ne moremo dosti popravljati.
Kadar pada dež ali sneg, moramo vsi bežat ve, žal pa nimamo kam na toplo. Po stropu skačejo miši. Žalostno je, da moramo stanovati v takem prostoru, ki meri manj kot 4 metre in je 2 metra širok. Tu kuhamo, jemo, spimo itd. itd.
^ Rad bi samo vedel, kdaj se bo rešil moj stanovanjsid problem in kaj naj dotlej naredim. Naj gremo jaz in moja družina živi v zemljo? Trpinčijo nas kot živino, ko toUko let ne dobimo boljšega stanovanja.
Podjetje, kjer sem zaposlen, stanovanja nima, na občino pa 'sem dal že veliko prošenj, toda brez u^eha. Prosim, objavite to pismo, ker je to moje poslednje upanje.
FRANC CAJZAR, Belčji vrh, p. Dragatuš
Kaj bo z mojo hranilno vlogo?
' Pisec spodnjega sestavka se nam je v pismu predstavil s celim naslovorn, posebej pa je želel, naj ga pri objavi ne podpišemo, čeprav je star naročnik Dolenjskega lista. Pravi, da ga je sram pred „^kulanti in zapravljivci, ki bi se mu smejali, ker se v majhnem kraju vsi poznajo ..Na njegovo željo objavljamo pismo v celoti, podpisali pa smo ga tako kot je sam želel.
UREDNIŠTVO LISTA -
Uredništvu lista!
Dostikrat dvomim, ali so me moji starši glede varčevanja pravilno vzgajali aU ne. Že kot otrok sem imel hranilno knjižico in vsak dinar, ki bi ga lahko bil dal za kruh, sem vložil v hranilno knjižico. Kolikokrat ^m šel mimo pekarne, kjer je lepo dišalo po svežem belem kruhu, a sem se premagal, da ga nisem kupil; zadovoljen sem bil s koščkom črnega kruha, pa še tega velikokrat ni bilo. Tako sem do druge svetovne vojne prihranil kar lep denar, da bi si bil lahko zanj kupil manjšo kmetijo.
Moj nasvet
Mokronožani, preden se odločite za nakup, vam svetujem, da se malo prehodite po trgovinah in si ogledate cene. V „Železnini" je 8-litrski bojler pred novim letom stal 373,50 din, v drugi trgovini že več, v prodajalni Kmetijske zadruge pa sprva nekaj nad 400 dinarjev, po inventuri pa že 458,40 din. Kje je infekcija, ki naj bi odpravljala te razlike in dodaten zaslužek? Kam gre večja razlika v ceni?
FRANC ZAPLATAR Volčje njive
»Prednost pri nakupu«
Iz članka v 1. številki letošnjega Dolenjskega lista posnemam,da je občinska skupščina v Ribnici na svoji seji lani 29. decembra sklenila, da nekega nacionaliziranega prostora ne bo denacionalizirala (vrnila v ponovno last bivšemu lastniku), pač pa je pripravljena ta nacionaUzirani lokal prodati, pri čemer ima bivši lastnik zagotovljeno „prednostno^ pravico pri nakupu.
Upoštevajoč strpnost pri obravnavanju splošnih družbeno-politič-nih vprašanj, med katere spada tudi nacionalizacija poslovnih prostorov v letu 1958 (to pa seveda ne velja za zaplembe in podržavljanje takoj po vojni!), vprašujem javno občinsko skupš ino v Ribnici o temle:
PRVIČ; kako je pri prodaji take nepremičnine mogoče pravno-veljavno zagotoviti ,prednostno“ pravico pri nakupu?
Pismo ljudskemu poslancu
Spoštovani tovariš Milan Loštrk, ljudski poslanec in direktor celjskega Zavoda za socialno zavarovanje! V upanju, da me boste razumeli, vas prosim, da pomagate rešiti naslednji socialni problem:
Zavarovanec Jože Zupančič iz Žurkovega dola v sevniški občini je vložil zahtevo za priznanje invalidske pokojnine in dodatka za pomoč in strežbo pred dobrima dvema letoma, 6. decembra 1969. Po nastali bolezni ga je rešilni avto pripeljal k meni, njegovi sestri Ani Andoljšek v Zurkov doL Ker mu je strežba in pomoč nujno potrebna, saj je povsem nezmožen skrbeti zase, sem zaprosila za dosego njegovih pravic. Pri referentu na občini sem neštetokrat posredovala, vendar me je vsakič potolažil, rekoč: „Ko bom prišel z dopusta, bom vzel vaš spis takoj v roke.“ Isto je povedal tudi v letu 1971, tako da je zadeva stara že dve leti.
Dovoljujem si pripomniti, da bi moral imeti referent, ki opravlja tako delo, več sočutja in vesti. Zadnje čase je krenilo nekaj na bo^e, toda kako: priča, ki bi morala biti zaslišana, je prejela poziv popoldne tistega dne, ko naj bi bila zaslišana dopoldne! Mislim, da je bilo to narejeno namerno, saj se bo spet zavleklo, preden bodo vnovič poklicali pričo. Invalidskokomi-sijski pregled tudi ni bil opravljen, čeprav smo bolnika prijavili.
Od socialnega skrbstva dobivamo le 80 din, kar niti za higieno ne zadošča. Prošnje za povečanje nihče ne usliši. Se več: uradnica pri občinski upravi mi je zasolila: „Ali bi radi z njim obogateli? “ Moj mož dobiva priznavalnino NOB, za kmečko težaško delo je nesposoben zaradi bolezni. Skrbeti je treba tudi za pet nepreskrbljenih otrok: „Najmlajši je star šele 5 let. Oskrbovanca, ki mi je dodatno breme, seveda ne morem pustiti, saj mu je nujna stalna pomoč in strežba. Ker sem doslej našla tako malo razumevanja za svojo stisko, prosim ljudskega poslanca in direktorja zavoda Milana Loštrka, naj pomaga.
ANA ANDOUSEK ^	Žurkov	doly
Ni mi namreč treba posebej na dolgo in široko razlagati, da mora biti vsaka prodaja takih nepremičnin razpisana v javnih občilih, prodaja mora biti izvrfena na licitaciji, in če kdo izmed interesentov na taki licitaciji ponudi samo en stari dinar več kot "bivši lastnik, bo nepremičnina njegova! Bivši lastnik se lahko kljub „prednostni pravici" samo obriše pod nosom.
DRUGIČ: kakšno izklicno ceno namerava skupščina postaviti za to določeno nepremičnino?
Občina je do posesti predmetnega prostora ob prisili nacionalizacije prišla za simbolično ceno največ pribl. 1500 S din za en kvadratni meter. Tudi če bo to ceno, v skladu z našimi medčasovnimi vrednostnimi gibanji, revalvirala in postavila tako izklicno ceno, bo ta še vedno samo simbolična in bo zato seveda pritegnila številne kupce. Koga bo občinska skupščina ob taki prodaji pooblastila, da bo v njenem imenu „užival“, ko se bo v taki „nakupni konkurenci" na licitaciji bivši lastnik trudil, da v naši, zahtevno pravični socialistični ureditvi, ponovno še enkrat pride do svoje lastnine, ki je nekoč že bila njegova in za katero je svoj čas že žrtvoval svoja sredstva? Če to ne bo pošteno urejeno, bivši lastnik ne bi bil deležen „prednostne" pravice.
TRETJIČ: Če so občinska skupščina ali njeni organi glede tega bolj „papeški kot papež sam“, naj za ureditev problema javno razložijo, če si na njenem območju po izidu zakona o nacionalizaciji nihče ni zgradil prostorov, večjili in več vrednih od tistih, ki so bili leta 1958 nacionalizirani? Če si jih ni, je gospodarstvo v občini od tega časa v tem oziru že obstalo na mrtvi točki, če že ne celo nazadovalo. Če pa si jih je, je socialno razlikovanje, o katerem prav v zadnjem času toliko govorimo, več kot očitno.
ČETRTIČ: kakšna stališča imajo na splošno organi skupščine do naslednjih dejstev:
- da še danes pevec v eni silvestrski noči zasluži za svoj nastop nekaj starih milijonov dinarjev,
- da brhke manekenke zaslužijo za en sam nastop težke denarje,
- da imajo ganski bikoborci za svoje nastope v Jugoslaviji laskave ponudbe,
- da je Jugoslavija za gostoljubje šahovskega dvoboja Fischer-Spasski ponudila najvišjo dolarsko vsoto? In tako dalje in dalje ...
Priznati moram, da zadnja vprašanja niso namenjena samo občinski skupščini v Ribnici, temveč jih postavljam v presojo naši širši druž-beno-politični skupnosti, predvsem pa sprašujem za odgovor nanje vnete zagovornike nacionalizacije prostorov iz leta 1958, v kateri vidijo z „zaprtimi očmi“ velik revolucionaren podvig.
JANKO VRANESIČ Črnomelj
Toda - vse je propadlo. Ničesar nisem imel od tega varčevavanja.
Kljub izkušnjam z varčevanjem sem po zadnji vojni spet varčeval in dajal v Juanilnico. To mije bilo že v krvi, ker so me tako vzgojili starši. Toda, čeprav redno vlagam denar v
Stiska za zaprte igralne prostore
V Ekonomskem bloku na Tomšičevi c. 13 v Kočevju so 12. januarja starejši mladinci preuredili kolesarnico v kleti kar v ^ortno dvorano ' za igranje hokeja!
Seveda so imeli s preurejanjem veliko dela, saj so morali odstraniti vsa na zid, strop in pod pritrjena stojala za postavljanje koles. Nekaj koles so razvlekli na vse strani. Kot edina ovira so ostali še poštni nabiralniki, ki bi laliko „požrli" letečo ploščico. Toda nič hudega, saj so imeli pripravljene klešče. Med igro se je dvigal oblak prahu, razen tega pa je zdaj zažvenketala šipa, nato zaščitno steklo pa ^et žarnica ...
Programu oziroma tekmovapju, ki so ga izvajali starejši mladoletniki, so prisostvovale tudi deklice. Prav bi bilo, da bi kočevsko ^ortno društvo odkrilo te skrite talente in jih vključilo v svoje vrste. S tem bi društvo preprečilo nastajanje škode, ki je že precejšnja. S točnimi številkami lahko postreže Stanovanjsko podjetje, ki ugotavlja, da ima blok vedno več izdatkov kot dohodkov, in to predvsem zaradi nepotrebnih popravil.
Zaradi podobnih dejanj je hišni svet že zdavnaj odstopil. Ni imel namreč podpore odgovornih organov, da bi v bloku uvedel red.
Prav bi bilo, da si to razdejanje in škodo ogleda strokovna komisija. Dolžni smo skrbeti ne samo za nove gradnje, temveč tudi čuvati pred razdejanjem že zgrajene hiše. Vsem povzročiteljem nereda je treba pokazati, da je treba na javnem mestu izobešeni odlok o hišnem redu spoštovati.
Mladina dela škodo tudi pa fasadah. Zamazane so, ker vahje brcajo zamazane žoge. Razen tega so zidovi polni raznih napisov in risb, celo kljukasti križ najdete vmes. Kazni po odloku o javnem redu in miru so res zvečane, vendar nič ne pomaga, če krSlci odloka sploh niso kaznovani.
J. O.
KOČEVJE
banko, vrednost pada. Mar ne bi bilo-bolje, ko bi si nakupil starega železa?
Zaupal sem v reformo, pa tudi zdaj v gospodarsko učvrstitev ali v stabilizacijo, kot temu učeno pravijo; zato tudi zdaj nisem vzel denarja iz banke, da bi si kaj kupil. Narobe: še naprej vlagam. Ko prinesem denar v banko, pa se mi zazdi, da me uslužbenec skoraj pomilovalno pogleda. Morda si misli, da z menoj nekaj ni v redu.
V neko hranilnico sem 1957 vložil 60.000 S din. Tedaj je bila krava vredna 40.000 S din. Vloga je zdaj z obrestmi in valorizacijo narasla malo čez 100.000 S din. Za to ne dobim zdaj niti teleta! To pa pomeni, da sem vložil eno kravo in pol, zdaj pa ne dobim ven niti celega teleta. Če bom kaj dolgo čakal, bo vloga vredna toliko kot petelin! Zdaj pa poglejte tistega, ki je bil pametnejši od mene, pa je v tistem času vzel posojilo v vrednosti ene krave in pol, pa ne bo vrnil niti enega teleta! Če bo še nekaj časa počakal, bo vrnil samo še vrednost enega petelina ...
Varčevalci so pač bolj skromni ljudje, morda tudi pošteni, pa zaupajo in verjamejo v pravičnost ter poštenje. Niso ^ekulantje, ampak varčujejo in verjamejo, da jim vloga ne bo propadla. V hranilni knjižici je jasno zapisano, da za vlogo jamči federacija. Torej jamči za vlogo, ne pa za številke brez vrednosti? Ali ne bi o tem moglo spregovoriti kaj tudi ustavno sodišče?^
Zdaj pa poglejte tiste, ki si denar sposojajo, da si zgradijo lepe hiše, vikende in kupujejo avtomobile. Verjetno lahko rečem, da imajo veliko tega prav na račun varčevalcev.
Če	denar	že	nima	stalne vrednosti,	zakaj	ne	bi pri	vlaganju ne-
kako določili vrednosti vloženega denarja? Denimo: v vrednosti kakega premoženja ali zlata. In zakaj ne bi	tisti,	ki	ima posojilo, vrnil
banki	prave	vrednosti?	Kako hitro
bi potem dosegli stabilizacijo! Vsakdo bi prej pošteno premislil, prej ko bi se zadolžil. Tudi varčvalcev bi bilo več.
Letne obresti hranilnih vlog bi morale biti tolikšne, da bi nadomestile izgubo vrednosti. To bi moralo veljati tudi za posojila, katerih ne bi vračali po nominalni vrednosti, temveč po resnični vrednosti posojil.
Zdaj razmišljam, kaj naj naredim s svojo vlogo. Prestar sem že, da bi kaj zidal. Toda kaj hočem, ko me moja napačna vzgoja prildepa na hranilno knjižico ...
Prosim, da te vrstice objavite v vašem časniku. Prosim, nikar se ne izgovarjajte, da nimate prostora ali pa da je taka vsebina že bila objavljena. Kam naj se vendarle obrnemo, če ne k vam?
Pa recite še sami, ali naj se ne počutim okradenega!
„DOLENJSKI VARČEVALEC"
„POGLEJTE, Kaj SMO NARISALI“ so vzkUknili mladi čl^ likovnega krožka na OŠ Katje Rupene v Novem mestu, ko so j® obiskali člani fotoamaterskega krožka. (Foto; foto krožek 0^* Katje Rupene).
Gospod ostane gospod
Povečevanje pokojnin v odstotkih socialne raili' ke med upokojenci še povečuje
v časnikih lahko velikokrat beremo o socialnili razlikah. Povsod poudarjajo, da je treba zmanjšati razlike, zato bi rad napisal nekaj besed o povišanju pokojnin, ki razlike med upokojenci povečujejo, ne pa zmanjšujejo.
V juniju so bile pokojnine povečane za 5 odstotkov. To je pomenilo, da so upokojenci s 500 din pokojnine dobivali 25 din več, upokojenci s 1.500 din pokojnine pa 75 din več - čeprav so se življenjski stroški povečali za vse enako, uresničuje se pregovor, da mizi. polni dobrot, dodamo še nekaj dobrot, krožniku krompirja pa le še nekaj krompirčkov. In to naj bi bila enakopravnost in zmanjšanje socialnih razlik?
Nedavno je v Delu pisalo, da s* bode z januarjem pokojnine pove", čale za 17 odstotkov, kar bo spel, povečalo razlike v pokojninah. Pf* tem se marsikdo sprašuje, ali so z* to odgovorni ljudje ob sklepu z*, povečanje pomislili, če lahko zara^ bolezni predčasno upokojen invalid preživlja sebe in ženo ob 500 pokojnine!? Če se pokojnine večujejo v odstotkih, dobijo reveži najmanj. Razočarani so in prepii* čani, da je govorjenje o zmanjšanjj* socialnih razlik’ le prazno pretenK ' čenje, ker življenje uči, da reve* ostane vedno revež, gospod pa g®*, spod.
ANTON S1M0NČI<^| Dolnji Boštanj
Ali bo izumrl slovenski rod v Črnopo
Čisto ob hrvaški meji z leve strani Čabranke se 2,5 km od Čabra nahaja vasica Črni potok. Vas je razsuta v dolžini dveh kilometrov. Na severni strani vasi se nahaja nekoliko kraških jam, kjer iz ene od njih izvira močan gorski potok. Imenuje se Črni potok; po njem je dobila ime tudi vasica. Bogastvo vode je bilo vzrok, da so se v okolici začeli naseljevati ljudje že pred nekohko stoletji. Kaže, da so prve hiše nastale po odhodu Rimljanov iz našili krajev, kar dokazuje še sedaj dobro ohranjeni „rimski most", zgrajen iz kamnitih blokov, ki oblikujejo dva polkrožna loka.
Deroči in močni potok je poganjal žago in nekoliko mlinov, katerih ostanki se danes še komaj poznajo. Okrog leta 1920 so bili obnovljeni trije mlini in kovačnica. Po priimkih se da ugotoviti, da sc je nekaj družin priselilo na začetku preteklega stoletja iz okolice Loškega potoka, Osilnice in Prezida.
Po podatkih, ki sta,mi jih dala 1’ilip Poje in Jakob Urh, je imela vas največ prebivalcev po letu 1920. To dokazuje tudi tedaj obstoječa Miheličeva trgovina in gostilna, ki je bila po pripovedovanju vaščanov vedno do kraja nabita. Zelo radi so prihajali ljudje iz sosednjih vasi in celo iz Čabra. Prihajali so tudi kmetje iz Loškega potoka, Gotenice, Drage, Trave in drugod, od koder so nosili pšenico, oves in koruzo v čmopotoške mline. Posebno dobro je bib razvita kovaška obrt. Urhovi so kovali sekire, motike in drugo orodje in ga prodajali po Sloveniji, Bosni in Hrvačem. Omenjeni predmeti so biU po kvaliteti znani tudi izven meja naše domovine. Tako so ogromno svojih izdelkov pošiljali v Avstrijo, Madžarsko in celo v Arne-riko. Lavričevi pa so s svojuni mizarskimi izdelki oskrbovali tudi vse sosednje vasi. Pri Ožboltovih so imeli domačo tkalnico, kjer so tkali platno po naročilu vaščanov in kmetov iz okolice. Poleg mlina so tkalnico imeli še Osvaldovi; tkali so zelo kvalitetno blago.
V dolgih zimskih dneh so se z obrtjo ukvarjale večinoma ženske, kajti možje so vsako zimo odhajali na delo v Slavonijo kot sekači in tesači. Ko pa je prišla spet spomlad, so se vsi z zaslužkom vrnili domov. Zenske so prenehale tkati, šivati; tudi mlini so mleli bolj počasi, kajti vsi so pridno obdelovali svojo zemljo in krčili naprej, da bi imeli še kak meter zemlje več za obdelavo, saj je bilo treba pridelati veliko, ker je v vsaki hiši bilo vsaj po osem lačnih ust. Tudi otroci so si morali sami služiti kruh.
Večji so delali s starši, manjši pa so pasli okrog 40 krav.
Vaščani so bili zelo vesele narave in ni bilo hiše, v kateri ne bi imeli vsaj po en inštrument. Vsak dan bi se zbirali v gostilni pri Miheliču, po doijiače na Hribu. Ustanovili so tudi kmečko lutkovno gledališče, za kar je bil najbolj zaslužen pokojni akademsld kipar Lojze Lavrič. Predstave so prirejali ob sobotah in nedeljah, tako da so na prireditve prihajali tudi ljudje iz okolice. Ker so bile vse predstave zastonj, je bilo obiskovalcev vedno veliko; zgodilo pa se je tudi, da vsi niso mogli v sobo in so bili zato za eno igrico prikrajšani. Menim, da je bilo kmečko lutkovno gledališče edinstven primer daleč naokrog, in smo nanj še danes lahko ponosni.
V tej naši vasici je bilo prav lepo živeti, vendar ni dolgo trajalo. Prišlo je usodno leto 1941, Začela sc je vojna. Aprila so prikorakali italijanski fašisti. Nekateri vaščani so odšli takoj k partizanom, drugi pa so od vsega začetka dajali odpor okupatorju. To je bil tudi vzrok, da so julija 1942 ustrelili deset najmočnejših mož in fantov (Valentina Malnarja, Jakoba Malnarja, Jožeta Vesela, 1’ranca Vesela, Filipa Tuška, Franca Tuška, Alojza Mikliča, 1'ranca Ožbolta, Antona Borka in Alberta Tuška), druge pa so odpeljali v zloglasna taborišča na Rab in v Gonars.
Med vojno so bili v vasi ustanovljeni odbori Ol-’. Zbirala se je vsestranska pomoč za borce. V kovačnici je kovalo 8 partizanov. Pri Lavričevih so imeli majhno tiskarno, pri Žagarjevih pa je bila ustanovljena partizanska pošta, kjer je delala partizanka Ančka. Pri Malnarjevih so imeli čevljarsko delavnico. Osvaldovi mlini so mleli koruzo in drugo za partizane, ki so prinašali v mlin iz raznih krajev, med njimi tudi partizanka Olga Ožboltova. Za obveščevalno službo KO bile najbolj zaslužne Marija Urh in Frančiška Ožbolt, ki so velikokrat tvegale življenja, da bi pravočasno prinesle novico partizanom. Pri F rančiški Ožbolt se je leta 1944 skrivala mati Slovenije Marija Ivančič z Gore, Ves čas je v vasi delovala komanda treh partizanskih rajonov. Bib je ustanovljena tudi občina Črni potok; prvi predsednik jc bil Ivan Osvald, tajnica pa Marija Osvakl, sedaj Urh, in Marija Vesel-Urhova, kiisneje pa Ivan Ožbolt.
Po osvoboditvi jc bila vas do Kr;ija opustošena. Mnogi se niso nikoli več vrnili, drugi so bili ustreljeni kot talci, ostali so samo še
starčki in vdove za majhnimi otroki. Usoda J® naredila, da ti otroci nikoli niso in ne bou® poznali svojih očetov. Tisti, ki so se vrnili, nis® dolgo uživali svobode, za katero so se z vse^ poletom borili (vojni invalid Rudolf Lavri^> Ožboltova in Urhova mama).
Vasica, zavita v črnino, se je z vsem veselje^ tudi naprej borila za obstoj slovenskega narod^-i Po vojni so se vsi vključili v delo za obnovp domovine. Uboge matere so upale v svoje nove, živele so zanje, marsikatera sije odtrga*^ od svojih ust, samo da ne bi bil njen otroK lačen. Kako so trpele, lahko pokažejo dan®* njihovi ugubani obrazi! In uspele so. Danes ponosom gledajo fante, ki se vračajo na čitnice iz Kočevja, Kopra, Ljubljane, Zagreba«. Muenchna in iz drugih mest.
Zdaj so mlini utihnili; niti veselih glasov vaških kladiv ni več slišati, orodje za tkanje P* je že zdavnaj strohnelo. Danes se te mame spra' šujejg, zakaj so jih sedaj, ko so že stare in zmorejo veliko, vsi pozabili.
Nikoli nobene pomoči ni bilo do nikodcf; zato so morale pustiti marsikatero noč, da ^ priskrbele kak dinar za svoje sinove, ki so ^ šolali po vsej Jugoslavyi.	^
Znano je, da je bila vasica Črni potok ^ nedavno ena od najbolj zaostalih ne samo Sloveniji, ampak tudi v Ji^oslaviji. To pa r sramota vaščanom in vodilnim v občini, vend^ se sami ne zmenijo veliko. Stanje vam boo. najbolj prikazali naslednji statistični podatk*'
Leto:
1919
1971
moški
71
10
ženske
77
17
otroci
62
7
skupaj
210
34
Starostna struktura prebivalcev pa je nfl' slednja:
I-IO let 7
10-
40 let 6
40-60 let
60-90
13
Včasih je bilo 17 hišnih številk, ki so redil* ] 40 glav govedi, danes je samo še 11 hiš, ki ima' ! jo 8 krav. Imeli smo 3 mline, kovačijo, j stilno, trgovino in kmečko gledališče - danC* I vsega tega ni več.
Vas je bila eno leto brez mostu, tudi poti, kateri bi se dalo kaj pripeljati, ni bilo; vodo nosijo 80-letni starčki po 600 metrov dale^’ Ko je narasel potok, so ostali vaščani brez soli*
DOLENJSKI LIST
Št. 3 (1138) — 20. januarja 1972
J
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To 'stran ste napisali sami!
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
5
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
^ S
4 4 4 4 4 4 4 4 4. 4 4 4 4 4 4
Res najboljši športnik?
Uredništvo Dolenjskega lista Sfc je tudi tokrat odločilo izbirati najboljšega dolenjskega ^ort-nika in najboljšo Vrtnico. Nfe-nim, da je to delo, ki ga ni moč uspešno končati. Skušal bom s konkretnimi dokazi zapisati, da je tako delo Sizifovo.
Preprosto je, kadar dva ^ort-nika tečeta na 100 metrov: kdor bo prvi na cilju, je pač boljši. Za tako ceno zadostuje štoparica, v posebnem primeru morda naprava, ki na cilju natančno foto-
frafira, kdo je prvi čez črto. odobno je pri plavanju: kdor se prvi dotakne cilja, ta je pač prvi. Za take primere potem ni posebno, da bralci izbirajo najboljšega ^ortnika, ker to lahko natančno izračunajo.
Težava nastane že takrat, ka-dar bomo računali, kdo je najboljši: najhitrejS tekač ali najhi-tejS plavalec. Že tu smo pred nerešljivim vozlom. Kako naj šele izmerimo, kdo je boljši; atlet na 100 metrov ali metalec kopja, plavalec prsnega sloga ali šahist, ki pet ur sedi za mizo. Naša objektivna merila se podro, ker pač nimamo elementov, s katerimi bi lahko pravično in natančno določali najboljše. Razumem ankete največjih agencij, recimo ISK, kjer izbirajo strokovnjaki. Že tam lahko govorimo o okusih - kako naj bi torej pravično izbirali najboljše šele bralci Dolenjskega lista?
Morda bi za te posamezne primere posamezni bralci celo našli pravilna razmerja in uspešno razvrstili posamezne %)ortnike. A glej, težave se še stopnjujejo. Naj mi nekdo natančno izračuna najboljšega Trtnika recimo v košarkarskem klubu. Nekdo bo na prvo mesto postavil tistega, ki je dal največ košov. To je lahko ugotoviti iz zapisnika. Statistični podatki bodo pokazali tudi tistega, ki je ujel največ žog pod košem. Po okusu gledalcev bo tisti, ki se bo največkrat vigel za žogo, ki bo dal atraktiven koš ali
pa ki se bo cirkusantsko obnašal na igrišču. Potem je tu še trener, ki se bo odločil za tistega, ki je zaupano nalogo najbolj opravil. Zmešnjava torej že pri eni sami ekipi petih mož, ki pa brez vsakega posameznika, povezanega v celoti, nič ne pomenijo. In kako naj bi potem bralec uganil, kateri je kdo na lestvici najboljših?
Če temu dodam še to, da 99 odstotkov bralcev niti ne poskuša ocenjevati najboljšega s kakršnegakoli strokovnega merila, pač pa se odloča po osebni pripadnosti ljubitelja posameznega ^orta (tisti, kdor najraje hodi na rokometne tekme, bo za najboljšega skoraj gotovo izbral rokometaša in podobno), potem je, misUm, razumljiva moja trditev o nujni neuspešnosti vsakega takega poskusa.
Ko bodo preštete točke, pa naj bo vrstni red kakršenkoli, bo nenatančen, netočen in neresničen. Nihče nikoli ne more dokazati, največkrat niti pribUžno ne, kdo je najboljši pri taki množici različnih ^ortov, ki imajo v naši družbi tako različno veljavo, ki so že na Dolenjskem silno različni po kvaliteti posamezne panoge kot celote in ki ta prepad še poglobijo takrat, kadar posamezne ^ortne panoge in najboljše dosežke postavimo v slovenski, jugoslovanski ali če hočete še kak širši okvir.
Zato predlagam uredništvu, naj se v prihodnje taki akciji odreče, v zameno za to pa naj za bralce poišče mnogo bolj zanimivo anketo: Dolensjki list naj v prihodnje raje izbira najbolj priljubljenega in najbolj nepnljub-^nega športnika na Doknj-sken>. Za tako izbiro niso potrebna posebna strokovna merila, ker bo ocenjevanje temeljilo izključno na odnosu bralcev do pasameznih športov in ^ortni-kov, ki na Dolenjskem nastopajo.
J. LIKAR, Novo mesto
4
5 J
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
%
5
i
J
Ž
4
J
4
5
4
J
J
4
4
J
„ZADNJI NASTOP“ priljubljenega zabavnega ansambla »^'lave ptice“, ki so ga sestavljali vojaki cerkljanske garnizije, je bil 3. januaija v brežiićem domu JLA. Mladi vojaki so nastopili v času služenja kadrovskega roka v Krškem, Sevnici, Šentjerneju, največkrat pa, razumljivo, v Brežicah, kjer so si pridobili veliko popularnost. (Foto: M. Jaranović).
Smeti, smeti in spet smeti...
Špekulanti — državna tajnost?
Uredništvu!
13. januarja ste v sestavku „(Ne)poslušnost“ na 3. strani Do-lenjsk^a lista poročilo zaključili s stavkom: „Žal nam na inšpekcijski službi niso hoteli izdati imen prvih loršiteljev.“
Priznati moram, da je to dokaj čudno stališče inšpektoijev (verjetno medobčinskih). Od kdaj pa so razni špekulanti, kršitelji predpisov in tisti, ki sploh radi izigravajo zakonodajo, pri nas tako zaščiteni? So mar „preveč ugledni**, da bi smelo njihovo ime na strani našega lista? Je kak drug vzrok za malce čudno „anonimnost**, saj vendar ne gre za državno ali kakšno drugo tajnost? !
Možno je - po moji skromni pameti - samo dvoje: ali so kršili predpise in so kot kršitelji cen krivi ali pa tega niso naredUi. V prvem primeru jih nima nihče pravice na tak način ščititi, v drugem primeru pa vi o tem ne bi smeli pisati.
J. L., Novo mesto
Prispevku, objavljenem v Dolenjskem listu dne 23. 12.^ 1971, ki ga je napisal inž. Marico Figar o nerazumnem početju Gozdnega obrata Ribnica, ker dopušča Komunali, da odlaga smeti v gozdu na Mali gori, želim dodati sledeče:
Tudi Ribnica se vedno bolj gospodarsko razvija: gradijo se nove tovarne in obrati, rastejo nove stanovanjske hiše. Zunanja podoba Ribnice postaja vedno bolj meščanska. Pri tem naglem razvoju že trkajo na vrata problemi civilizirane družbe: vprašanje čistosti zraka, zdrave vode in končno še vprašanje komunalne ureditve v mestu, k^or spadajo tudi smeti.
Do avgusta 1971 je imela Ribnica prostor za odlaganje smeti za tovarno Riko, kaldh 100 metrov od
Kaj pa če bi bil hujši požar?
v ponede^ek, 10. januarja, je nenadoma začeto goreti v prizidku poslovalnice trgovskega podjetja Preskrba na Raki. Najprej je začela goreti lesena embalaža, potem so se vnela drva, nato ročni vožiček in še moped. Ker se je zgodilo to popoldne, je bilo na RŽci dosti ljudi, med njimi tudi nekaj gasilcev: ogenj so hitro pogasili, skupna škoda pa nej^sega 2.500 dinagev.
M tem pa kljub požrtvovalnosti gasilcev in drugih ljudi bodejo v oči nekatere druge stvari, zaradi katerih
bi že malo večji požar postal usoden. Obe trgovini sta zgrajeni pred, kratkim, a v nobeni ni opaziti hidranta. Prav tako pri gašenju ni bilo opaziti nobenega gasilsk^a aparata na peno. Prav tako je spet aktualno vprašanje, kako je z večjim hidrantom v vasi. Upajmo, da bodo raški gasilci končno le dobili ta priključek, ki bo skupaj z veliko gasilko cisterno pri šoli prva rešitev v potrebi.
FRANCI ANCIMER, Raka
tovarne. Smetišče je bilo ob robu gozda, ki je namenjen Ribničanom za izlete in druge oblike rekreacije in zabave. Ko je bilo smetišče polno, so ga zasuli z zemljo. Nujno potrebno je bilo najti nekje prostor za odlaganje smeti. Občinska skupščina je imenovala komisijo, ki je morala poiskati lokacijo za novo javno smetišče. Komisija je pritegnila v pomoč tudi dva prešdstavnika gozdnega obrata. Vsem, ki smo pri tem sodelovaU, je bilo jasno, da bo za-, radi smetišča okolje okrnjeno. Skušali smo najti tako rešitev, da bodo, posledice pri obstoječih razmerah najmanjše. Predstavnika gozdnega obrata sva predlagala, da bi najbolj ustrezali „bajarji“ za nekdanjo opekamo, kjer so nekoč kopali glino^ Pri ogledu teh prostorov smo ugo-
90 let Ivane Majcen
v krogu domačih je 6. januaija slavila 90-letnico Ivana Majcen iz Tržišča. Kot preprosta kmečka ženica, katere življenje je bilo polno garanja in vsakodnevnih skrbi, je vzredila sedmero otrok, od katerih danes živijo še štiri hčere. Moža, ki je 17 let rudaril v Ameriki, je izgubila pred 31 *leti. Visoko obletnico je doživela čila in zdrava, še pred dvema letoma je obdelovala svoj vinograd. Želimo ji trdn^a zdravja in zadovoljstva.
B.D.
toski dolini?
sl^korja in drugih reči, kajti popolnoma so bili odcepljeni od sveta. Sami so morali začeti graditi most. Za to sta bila najbolj zaslužna Filip Poje, star 83 let, in Jakob Urh, star 67 let. Na pomoč so jima priskočili tudi sinovi Cmega potoka: Jože Malnar iz Čabra, Ivan Vesel iz Kočevja in Tonček Lavrič iz Zagreba. Po-mag^ je tudi krajevna skupnost Draga. Va-šč^i so veliko žrtvovali. Na njivah so pustili pridelke. Nekaj vaščanov je prispevalo 380 prostovoljnih delovnih ur. Jakob Urh pa si je na delu zlomil hrbtenico, zaradi česar je moral na zdravljenje. Končno so most zgradili. Dolgo so ogledovali most in s ponosom prikimavali.
„\fost imamo, poti pa nimamo! Uboga sem in stara in si bom prva zlomila nogo, ko zMade sneg!“ je pripovedovala Knausova teta repa. Ko je te besede slišal Jože Malnar, je nekako boječe prišel k Lavričevim. „Tonček, veš kaj, kaj ko bi žrtvovali še nekaj časa in pomagali zgaditi tudi cesto vaščanom? “ je rekel. Nič nisem premišljeval. Takoj sva se odpeljala v Drago, kjer sva prosila za pomoč na krajevni skupnosti in gozdni upravi. Obljubili so nam pomoč. Potem sta se odpeljala na občinsko skupščino Koče^ge, kjer nas še slišati niso hoteli, da o pomoči sploh ne govorimo. Celo po-Udilo za miniranje trase sva komaj izprosila. Končno smo dobili tisti „zlati papirček** za tri dni. Eden od uslužbencev nas je takole potolažil:^^ ,JCar pridno delajte, saj so le tisti starci yaši.“ ,jDa, res so naši, pa tudi vaši so. In italijanski in nemški sIuk nismo nikoli bili in ostali bomo to, kar so biU naS očetje, ki so padli za svobodo, ki jo zdaj uživamo vsi,“ je odvrnil Jože.
Čez nekaj dni smo začeli z delom. Prišel je l'»di buldožer. Tudi 85-letna teta Gira, ki k že *^^kaj mesecev leži trdo v postelji, je prišla s ^ajnijni močmi pogledat tisti močni „bum-oum“^ kakor mu ona reče. To je bilo prvič po '"ojni, da je vas spet oživela. Vsi so poklicali sorodnike in znance, da bodo poma^. Tudi iz so^dnjih hrvaških vasi so nam prišb pomagat v "^jte^ih trenutkih. Nekateri fantje so vzeli neplačan dopust. Ni besed, s katerimi bi se opisati tisti dan, ko se ni kuhalo v nobeni ^	.»s® je delalo: staro in mlado. S prosto-
vo jnim delom so vaščani prispevali okrog 700 aplovnih ur, lesa v vrednosti 5.600 din in 2.000
y8otovine.
^aj, ko je zapadel sneg, smo z delom prenehali. Upam, da bodo to zimo mame bže pre-
Vse — mlado in staro — vse živo se je zbralo okrog buldožeija, kaiteri je prinesel Veliko veselja in-zadnji up vaščanom
živele, obljubljam pa, da jim bomo pomagali dograditi cesto in vodovod. To jim naj bo miuhen ^omin na nas mlade, ki nimamo sreče, da bi si zaslu^li skorjico kruha na rodni zemlji, kajti v tej naši „solzni** črnopotoški dolini ni nobenih pogojev za zaposlitev, kljub temu da smo veliko dali skupnosti. Matere so odgojile nekaj sinov, ki danes delajo z visokošolsko izobrazbo, akademskega kiparja, katere^ dela krasijo mnoga slovenska mesta, med njimi je tudi Kočevje. Ne samo naša, ampak tudi druge vasi Kolpske doline Sc veliko potrebujejo, Če hočemo, da tu ne bo umrl slovensld rod. Upam, da. nas bodo končno le sliSUi tisti, ki delajo na odgovornih mestih, tisti, ki smo jih mi sami volili in jim zaupali, kajti edino v takem primeru vidimo fHravilno razumevanje družbe in njenih voljenih organov.
Prepričan sem, a mnogi od vas, dragi bralci.
ki boste brali ta članek, ne boste verjeli vsega
tega. Če vas bo kdaj pot zanesla v našo dolino, icinil
kozarčke Pc ■ ■	■
osebno ali pismeno oglasi, saj mu bomo vsi zelo
oglasite se pri domačinih, saj vam bodo radi postregli s kozarčkom dobre slivovke. Če pa kdo želi podrobneje zvedeti o naši vasici, naj se
hvaležni, na stavljena vprašanja pa bomo z veseljem odgovorili.
Na koncu se v imenu starčkov in v svojem imenu zahvaljujem naslednjim organizacijam in občanom, ki so nam pomagali v-najtežjih trenutkih: gozdni upravi Draga, krajevni skupnosti Draga, Francu Kaliču, Antonu Pajniču, Antonu Volfu, Mariji Mlakar, Antonu Turku, Nadi Vreček, ljudski milici iz Kočevske Reke, Metodu Cirilu in Atojzu Novaku.
ANTON LAVRIČ abs. vet. med.
Črni potok
tovili, da je treba zgraditi dovozno cesto; zemljišče je uporabno tudi kot zazidljiva površina, v Ribnici pa takih zemljišč že primanjkuje. Lahko bi gozdarja trdovratno branila** gozd pred smetiščem, toda smetišče bi moralo biti kje drugje, in sicer ob obstoječi kamionski cesti, saj menda nismo tako bogati, da bi gradili nove ceste zaradi smetišč ali da bi celo zgradili krematorij za smeti. Vprašam, ali je okolje manj prizadeto, če je smetišče ob gozdni cesti na Mali gori, kjer je mimoidočih največ pet do deset ljudi na dan, ali bi bilo umneje, da bi odmetavali smeti na primer ob cesti Breg -Nemška vas, kjer bi sprejemali upravičene kritike, zato pa bi imelo nekaj gozdarjev ,^imo vest**.
Za to lokacijo se je komisija odločila iz teh glavnih razlogov: smetišče je izven širšega rekreacijskega prostora (2,5 km od Ribnice), dostop je mogoč v vsakem letnem času, s preureditvijo je mogoče zadovoljiti potrebe za nekaj desetletij.
Na smetišču ni predviden sežig smeti. Če bo do vžiga prišlo, bo možnost za razširitev požara na gozd nad cesto majhna, ker bo namesto dosedanje lesene rampe zgrajena betonska, ki bo tudi ovira ognju.
Ta pojasnila naj bodo le dopolnilo k Figarjevemu dobronsmer-nemu članku, obenem pa tudi dokaz, da smo gozdarji obrata Ribnica pripravljeni odgovarjati za svoje odločitve.
JANEZ LAPANJE, gozdni obrat Ribnica
60 let ribič
Henrik Gričer je pred tremi leti slavil svoj 75. rojstni dan, te dni pa praznuje poseben jubilej - 60-let-nico ribiškega udejstvovanja.
Prvo dovoljenje za ribotov je prejel v Laškem od zasebnega ribiča Drnovška, ki je imel rajon od Zidanja mosta oziroma Laškega po Savinji, po Savi pa do Trbovelj. Henrik je kot priznan ribič opravljal različne funkcije v tej organizaciji, največ kot ribiški čuvaj. V radeški ribiški družini je pred 10 leti dobil d^lomo za ribiške zasluge. Lani so ga izvolili za častnega člana republiške Ribiške zveze. Zdaj čil in zdrav opravlja čuvajsko službo pri radeški ribiški družini.
Tovariša Gričeija poznajo zasavski ribiči od Trbovelj tja do Brestanice. Ob jubileju mu mnogi nj^ovi znanci in prijatelji želijo zdravja in zadovoljstva, pri tovu pa - dober prijem.
S. SKOČIR
Tinčkovi letni časi
POMLAD - Tako rad sem imel pomlad. Z njo pa tudi ptice in modro nebo. Rad sem imel našd" Upo, saj je bila vsako leto kot čebelnjak. Sedel sem v njeni xn-ci, poslušal ptice in pel z njimi Zdelo se mi je, da je ves svet moj.
Letošnja pomlad pa je bila žalostna. Ptice, fcot da niso več gnezdile pod našo streho, lipa kot da se je začela sušiti. Doma sem moral vsak dan poslušati prepire med mamo in očkom. Mami je vedno zmanjkalo denarja, očka pa se je večkrat napil. Kadar ni bilo mame, je pripeljal s seboj neko gospo. Potem sta se prepirala z mamo. Joj, kakšne besede sem slišal! Ne morem jih ponoviti.
POLETJE - Cvetoč travnik je bil zame vedno nekaj čudovitega. Podil sem se po njem, lovil metulje in kobilice. Rad sem ležal v travi in gledal oblake, ki so brezskrbno tavali po nebu.
Letos pa sem si želel, da bi šel z njimi daleč daleč. Doma je bilo vsak dan huje. Očka in mama sta se že naveličala grdih besed, začela sta se pretepati. Oba sta pila. Potem sta razmetavala stole. Očka je razbil posodo. Udaril je mamo, večkrat. Potem se je odselil k prijateljem, kasneje pa v Nemčijo.
JESEN - Rad sem imel gozd. Všeč so mi bili pisani listi. Letos sem gq imel še
posebno rad. Bil sem tako sam, mama je ves dan delala, očka ni bilo blizu. Grdo je govorih o njem, toda jaz sem ga imel vseeno rad. Še vedno ga imam. Nekega večera je mama pripeljala strica. Ogledoval si je stanovanje, do mene pa ni bil nič kaj prijazen. Komaj sem čakal, da je šel. „Ta stric bo lahko še tvoj očka. Moraš ga imeti rad,‘* mi je rekla mama in me objela.
ZIMA - Nebo siplje snežinke. Prejšnji teden sva bila z mamo na sodniji. Veliko so tam govorili, vsega nisem razumel. Bal sem se, da ne bi spet slišal tistih grdih besed. Tudi očka je bil tam. Velikokrat me je pogledal, bilje žalosten. Mama me je ves čas držala za roko.
„Z očkom sva ločena,'* mi je rekla zvečer v kuhinji. ,JCako ločena? “ „Tako, ločena. Nič več ne ho živel z nama. K nama bo prišel tisti stric.*' ,J^e maram ga, bom pa še jaz šeL “
Pobožala me je in me dolgo gledala. Zdaj sem sani, največ sam. Očka mi je pisal iz Nemčije. Mami tega nisem povedal. Pismo bi najbrž pokazala stricu. Kadar mi je dolgčas, ga vnovič prebe-*rem. Rad bi mu pisal, veUko pisal o psičku Milciju, o ptičji hišici, v katero je zalezla mačka, o Šoli, o vsem.
Pisal bi mu o stricu, ki ga ne maram.
ANICA ZIDAR
STRAŠKI LESNI KOMBINAT POD DROBNOGLEDOM
1
.
v 17 letih silovit napredek tega podjetja, ki se danes uveljavlja v Sloveniji kot eno izmed najmočnejših lesnih podjetij — V proizvodnji gugalnikov je Novoles prvo podjetje v Evropi!
Pred dobrimi 20 leti je Lesno industrijsko podjetje Novo mesto, ki je ; v svoj delokrog vključevalo še eksploatacijo gozdov, štelo 1300 delavcev. Pred 17 leti, ob reorganizaciji podjetja, je kombinat dobil današnje ime: Novoles. Ob rojstvu z •novim imenom je podjetje upravljalo z dvema žagama oziroma s štirimi polnojarmeniki, s parketarnico in z galanterijskim obratom.
Napredek podjetja ^e šel z roko v roki s splošnim napredkom na drugih področjih: ob ustanovitvi je bilo v Novolesu šest tehnikov in en sam inženir, sredi lanskega leta pa že 75 tehnikov in 30 inženirjev. Podjetje je razumelo, da mora za sposobne delavce skrbeti, če jih hoče obdržati v svoji sredi in jim omogočiti napredek. Tako so imeli ob ustanovitvi 8 lastnih stanovanj, 1. 1970 pa že 77. Prvo leto dela pod rvpvim imenom niso podelili za gradnjo stanovanj nobenega kredita, samo od leta 1965 pa do danes pa kar 111. Podjetje je iz nekdanjih skromnih začetkov tako napredovalo, da ima dva obrata družbene prehrane, da pomaga pri razvoju kraja in zares živi s Stražo. To dokazuje tudi sodelovanje in močna finančna pomoč kraju - omenimo naj samo otroško varstveno ustanovo, odprto pred nekaj leti.
Vse to je podjetju omogočalo
hitrejši napredek, mirnejše in zanesljivejše delo zaposlenih. Številke zgovorno potrjujejo pravilno usmeritev podjetja, ki je svojo proizvodnjo do lani povečalo za sedemkrat, skupaj z lanskimi številkami pa celo za osemkrat. Ob tem niso nepomembni podatki, da se je delež neoplemenitene proizvodnje žag skrčil od začetnih'73 odstotkov na komaj 21 odstotkov v pravkar minulem letu. Najbolj je napredovala finalna proizvodnja: od dobrih 4 milijonov v letu 1954 na več kot 57 milijonov dinarjev v lanskem letu. Primarna proizvodnja bi bila lahko še znatno večja, ko ne bi del hlodovine iz Novolesovega območja odtekal v druge predelovalne bazene. To pa je star problem, ki ga je mogoče reševati le postopno in počasi.
Straški lesni kombinat je prodal 1. 1954 za 5,67 milijona dinarjev izdelkov, lanska prodaja pa je bila vredna' že več kot 120,5 milijona. Hkrati z naraščajočo prodajo je napredoval tudi izvoz: od začetnih 2,8 milijona dinarjev do skoraj 44 milijonov dinarjev v letu 1970. Tak skok so v podjetju dosegli zaradi neposrednih stikov s kupci.
Skozi gozd številk
Poglejmo zdaj še'nekaj številk, ki govore o napredku tega podjetja:
			v 000 din
		leto	%
Elementi	1954	1970	1970/1954
1. celotni dohodek	5.796	89.485	1544
2. porabljena sredstva	3.740	50.472	1350
3. netoprodukt	2.056	39.019	1898
4. skupaj stroški	3.942	55.896	1418
5. dohodek	1.854	33.589	1812
6. osebni dohodki	637	26.047	4089
7, skladi	.41	7.542	. 18395
Poprečno število zaposlenih se je v tem razdobju povečalo za 135 odstotkov: od 543 na 1.278, celotni dohodek je dosegel vrednost blizu 90 milijonov dinarjev, netoprodukt skoraj 4 milijone in dohodek 3,3 milijona dinarjev. Celotni dohodek na zaposlenega je bil 1. 1970 70 tisoč dinarjev, netoprodukt na zaposlenega 30,5 in dohodek na zaposlenega dobrih 26 tisoč dinarjev.
Kje najbolj r^ste?.
Posebno močno narašča proizvodnja fmalnih izdelkov: gugalnikov, stolov, omar in zabojev ter polfmalne . proizvodnje vezanih plošč. Novoles je najmočnejši predelovalec bukovine v Sloveniji. Ker
venomer primanjkuje kvalitetne hlodovine listavcev, morajo v podjetju iskati tehnološke in tehnične rešitve, da je predelava kar najbolj rentabilna iti ekonomična. Po podatkih za lansko leto je Novoles porabil več kot 84 tI^5Č kubičnih metrov hlodovine, od tega dobrih 56 tisoč kubičnih metrov hlodovine bukve. Leta 1969 so začeH uv^ati tudi eksotično hlodovino — zaradi pomanjkanja domačih ^surovin. Količina eksot se giblje med 4000 in 8000 kubičnih metrov hlodov' na leto.
Proizvodnja na zaposlenega je od L 1965 naraščala za dobro desetino vsako leto, lanska proizvodnja je bila vredna več kot 122 milijonov dinarjev.
Novi proizvodi
Vsekakor najpomembnejša novost v Novolesovi proizvodnji so gugalniki. V obratu drobnega pohištva so se usposobili za njihovo serijsko proizvodnjo: Novoles je postal največji proizvajalec gugalnikov v Evropi in med najmočnejšimi na svetu. Kar devet desetin proizvodnje prodajo v ZDA. Proizvodnjo gugalnikov pa še naprej izpopolnjujejo.
Leta 1967 so v Novolesu opustili proizvodnjo parketov in zgradili tovarno stilnega pohištva: Novoles je bil med prvimi takimi proizvajalci v Jugoslaviji. Taka preusmeritev je povečala proizvodnjo v obratu za 2,5-krat, povečala je dohodek podjetja, zvečala število zaposlenih in pritegnila nove strokovnjake.
Za firmo je novost tudi izdelovanje vezanih in panel plošč: popolnoma je stekla 1961. Taka proizvodnja predstavlja odlično prilagoditev surovinskemu zaledju, kjer je bukovina prevladujoča drevesna vrsta, hkrati pa omogoča razmah tudi drugi pohištveni industriji v Sloveniji. Tovrstno proizvodnjo v Novolesu sproti izpopolnjujejo z novimi izdelki; z eksotičnimi, vodo-odpornimi, opažnimi, furniranimi in avioploščami.
Koso se pred desetletjem odločali v Novolesu za proizvodnjo šivanih bukovih furniranih zabojev, je bila taka proizvodnja utečena v Evropi samo v Franciji. Od pičlih 2000 kvadratnih metrov proizvodnje se je v desetih letih proizvodnja dvignila na 1 milijon kvadratnih metrov na leto.
Priznanja za kakovost
Novoles je dobil za svoje izdelke že več javnih priznanj. Med drugim se ponaša podjetje z jugoslovanskim Oskarjem za embalažo. Več priznanj so dobili za uspešno in kvalitetno oblikovanje novih finalnih izdelkov: za obliko, estetiko in funkcionalnost. Pomembno priznanje pa je kajpak že samo dejstvo, da podjetje celotno proizvodnjo drobnega pohištva v vrednosti več kot 2 milijona dolarjev izvozi na zalitevna zahodna tržišča. In končno; Novoles je že več let v skupini pretežnih izvoznikov, kar gotovo ni lahko obdržati.
Podjetje razstavlja na vseh pomembnih sejmih: v Parizu, Koelnu, Moskvi, Varšavi, Budimpešti, Zagrebu, Beogradu in Ljubljani.
Po zadnjih podatkih je šesterica držav, v katere je Novoles ^največ izvozil, razvrščena takole: ZDA, Italija, Francija, Velika Britanija, Z. Nemčija in Libija. Udeležba izvoza v ZDA se je v zadnjih petih letih povečala od 38 na 63 odstotkov.
Ugotovljen napredek
Večina indeksov na številnih grafikonih dokazuje; ekonomičnost, rentabilnost in akumulacija se večajo, kar kaže, da so denar pravilno vlagali. Poprečni osebni dohodki 1970 so dosegli 1.152 dinarjev, lanski pa naj bi dosegli vrednost 1.423 dinarjev.
Ko se podjetje ozre na prehojeno pot, lahko ugotovi: razširila in modernizirala se je porizvodnja, na osnovi lesnih odpadkov so zgradili moderno energetsko centralo za proizvodnjo pare in električne energije. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je podjetju dodelila posojilo v višini 860.000 dolarjev za modernizacijo podjela. Z novimi zmogljivostmi je Novoles zrasel med najmočnejša tesna podjetja v Sloveniji: prav Straški kombinat je tudi eden izmed pobudnikov po-vezo'^^ja slovenske lesne industrije, saj pomaga pri uresničevanju zamisli združitvi šestih najmočnejših
Novolesova avtomatska žaga je prav gotovo največja in najmodernejša na širšem Dolenjcem
Novolesovih tOvamah delajo delavci na modemih obdelovalnih
Milijonti gugalmk so v Novolesu obarvali z zlato barvo
Novost v Novolesu je tudi lepo urejena delavska menza v tovarni drobnega pohištva
Sestavljanje stilne omare vami stibiega pohištva
lesnih podjetij v združeno podjetje.
Delo v tapetniškem oddelku tovame stilnega pohištva
M
Lani sta tovarna drobnega pohištva in tovarna stilnega pohištva dobili novi, sodobni lakirnici
ODGOVORNO SOODLOČANJE TERJA PREDVSEM DOBRO OBVEŠČENOST
KDO JE VESEL DELAVČEVE NEOBVEŠČENOSTI?
     -----------------------------------------------------------------------------------------------------
Delavski razred Jugoslavije bo uresničil svojo odločilno vlogo v socialistični samoupravni družbi, samo če bo sleherni posameznik dovolj natančno, sproti, pošteno in na razumljiv način obveščen o vsem, kar se dogaja v njegovi sredini — Obveščeni delavci ne ugajajo tehnokratom, birokratom in nasprot-^__________________________________________nikom	samoupravljanja!__________________________________________
Občinski sindikalni svet v Novem mestu je imel 13. januaija 'svojo 12. sejo, na kateri so člani med drugim razpravljali o obveščanju v delovnih organizacijah. Uvodno besedo je podal Miloš Jako-pec, predsednik komisije za informiranje pri ObSS. Obsežno gradivo o stanju obveščanja v delovnih organizacijah v novomeški občini je že lani sestavila komisija za obveščanje, v njem pa zbrala dragocene podatke, kako je s tem vprašanjem v občini. Zaradi skoraj podobnih razmer pri obveščanju delavcev tudi v drugih naših občinah poročamo o tem malo širše, saj bodo nerazčiščena oz. neurejena vprašanja s tega območja prav gotovo zanimala vse delavce v pokrajini, prav tako pa tudi vodstva družbenopolitičnih organizacij, številne organe samoupravljanja, pa tudi naročnike in bralce našega lista.
Razprava o obveščanju v delovnih organizacijah je prišla na dnevni red v novomeški občini v res kar najbolj pravem času. Nedavni dogodki na Hrvaškem oz. bolje rečeno: nesocialistični, protirevolucionarni in ’protisamoupravni pojavi, ki so se zaradi premajhne budnosti lahko razvili do takšne stopnje, po svoje opozarjajo tudi na izreden pomen pravočasnega, poštenega in resnega obveščanja v socialistični samoupravni skupnosti. Vsi dobro vemo, kako je predsednik Tito z odločno besedo opozoril na stranpota in rušenje pridobitev socialistične revolucije, o tem pa so dovolj povedali tudi sklepi 21. seje predsedstva ZKJ ter vsi ukrepi, ki so ji sledili. Tudi sicer smo priče številnim političnim prizadevanjem, ki dajejo poudarek delavskemu razredu, njegovi vodilni vlogi v naši družbi, zlasti pa še njegovi neodtujljivi pravici, da sam odloča o vsem, kar je pomembno zanj in za socialistično skupnost.
Potrebujemo razredno, delavsko obveščanje!
Tako gradivo kot Jakopčeva uvodna beseda o obveščanju na omenjeni seji občinskega sindikalnega sveta sta z razpravo vred opozorili, da potrebujemo razredno, delavcu namenjeno obveščanje, ki terja vso našo skrb in pozornost. Delavec in delavski razred svojih nalog ne bosta uresničila, če ne bosta obveščena. Gradivo za sejo in razprava na njej sta v celoti potrdila znano, v praksi pa še zmarsikje neuresničeno dejstvo:
— pravočasno,
— nepretrgano,
— celovito in
— resnično pošteno obveščanje šele omogoča delovnemu človeku, da bo lahko dejanji nosilec socialističnih družbenih odnosov in pobudnik vseh dejstev v razvoju dela in samoupravljanja.
K temu dodajamo še znano resnico: obveščanje postaja sestavni del samoupravljanja na vseh stopnjah in v vseh oblikah delovnega razvoja, ki
predstavljajo zaokroženo celoto. Kot rdeča nit se vleče skozi vse stopnje oblik našega dela, hkrati pa omogoča izbor najpametnejših in najbolj potrebnih rešitev v vrsti samoupravnih nalog.
Tako gledano, je obveščanje čedalje bolf sestavni del in posebna oblika, pa hkrati tudi izraz samoupravljanja.
Ce bi hoteli nedavni novomeški sindikalni plenum zgostiti kar najbolj na kratko, bi tudi zanj veljala ugotovitev:
,jSamo obveščen človek se laUco zanima za politične akcije, izvršuje svoje pravice, predvsem pa lahko zavedno in resnično sodeluje pri odločanju o družbenih vprašanjih — samo resnično obveščen človek, ki ima za našteto tudi potrebno skrb, pa je to tudi sposoben de-lati.“
Sindikat je opozoril, da dobiva obveščanje delavca in obveščenost na sploh še večjo vrednost in pomen zato, ker je nafc obveščanje namenjeno zlasti delavskemu razredu in bi mu moralo kot najpomembnejši pripomoček pomagati, ko sprejema različne odločitve. Tudi tovariš Tito je na seji predsedstva ZS J, ko je govoril o pomenu ustavnih dopolnil, posebej poudaril velik pomen pravic, ki jih ustava da je delavcu kot nosilcu odločitev. Omenil pa je tudi, da je vprašanje, koliko delavci o tem, kako se odloča in kako stoje stvari v podjetjih, sploh vedo.
Tudi slovenski sindikati in njihov odbor za tisk in informiranje so na nedavni skupni seji odločno podčrtali veliko vlopo obveščanja v delovnih organizacijah. Tu je bilo med drugim poudaijeno:
a) obveščanje v delovnih organizacijah je neločljivi del poslovanja in organizacije dela;
b) hkrati pa je tudi sestavni del demokratizacije odnosov in samoupravljanja in zato ni le ustavna pravica delavcev, pač pa tudi dolžnost delovnih skupnosti, da obveščanje tako kot druge naloge delovnega procesa načrtno organizirajo.
Kdo obvešča in — kako obvešča?
Iz gradiva za zadnji sindikalni plenum v Novem mestu je razvidno, da nobena delovna organizacija v občini, ki po vseh ekonomskih podatkih že prehaja med razvite v Sloveniji, nima organizirane službe obveščanja. Čeprav je tudi v novomeški občini pravzaprav že precej glasil delovnih kolektivov (v raznih oblikah), bo tudi za nas veljala ugotovitev:
neobveščenost delavcev ustvaija najugodnejša tla za razvoj takega / vzdušja, v katerem uspevajo različni tehnokrati, birokrati in ljudje, ki jim samoupravljanje ni všeč!
V	obveščenem delavcu vidijo prav ti ljudje „nevarnost**, zaradi česar lahko domnevamo, zakaj v nekaterih podjetjih ni posebnega veselja in volje, da bi obveščanje v svoji organizaciji izboljšali in poglobili.
Lani je 19 izmed 24 vprašanih delovnih organizacij v občini odgovorilo na vprašalnik, s katerim je vodstvo sindikatov v Novem mestu vpraševalo, kako je z obveščanjem v podjetjih. Med njimi nima niti ena organizirane službe obveščanja, ki bi se strokovno in kvalificirano pečala v podjetju samo z obveščanjem. V 19 podjetjih jih ima 8 kolektivne izvršilne samoupravne organe, ki se ukvarjajo z obveščanjem. NOVO-LES ima uslužbenca, ki se ukvapa samo z obveščanjem, v 8 podjetjih pa so obveščanje „dodelili** nekomu, ki mu je to dodatna dolžnost. Samo v GG Novo mesto se ukvarjata z obveščanjem kolektivni samoupravni organ in posameznik. Nekatera podjetja dobivajo skupna tiskana glasila svojih širših delovnih organizacij oz. združenj. Tudi v IMV in v tovarni zdravil Krka je skrb za obveščanje prepuščena posamezniku kot dodatno delo, čeprav zaposlujeta največji delovni organizaciji v občini skupaj nad 4.600 delavcev. Za IMV seje stanje s 15. januarjem spremenilo: tovarna je začela izda-jati_svoje glasilo „IMV KURIR".
Žal v delovnih organizacijah marsikje tudi ni strokovno usposobljenih kadrov, zato jih bo pač treba štipendirati, saj je to edina pot do strokovnjakov.
Med 19 podjetji v občini jih 8 ima tiskana glasila; v domači tehniki razmnožena glasila in obvestila izhajajo v 7 podjetjih, v dveh imajo razglasne postaje, v šestih podjetjih pa nimajo glasil Ponekod gre le za okrožnice in ne za tiskana glasila v pravem pomenu besede. Glasila svojih združenih podjetij oz. združenj dobivajo v obratih ISKRE, PTT podjetja in Cestnega podjetja. Potemtakem izdajajo naše delovne organizacije le dve tiskani glasili: imata ju NOVOLES in SGP PIONIR.
Lanske spodbude sindikata so vendarle rodile nekaj uspeha: obveščanje se je premaknilo naprej. Izmed 14.745 delavcev, ki jih je v podjetjih zajela anketa, pa je žal kar 5.064 delavcev (34 odst.), anketi-
Brez dobrega obveščanja ni samoupra\djanja! Danes hoče delavec vedeti, kakšen bo razvoj tovarne in kako mu je zagotovljena jprihodnost. Takole za mizo so pomenki neuradni, črno na belem pa drži, kar si upajo napisati v tovarniški časopis. Na fotografiji: delavci tovarne BETI med malico razpravljajo o vsakdanjih stvareh, novice iz kolektiva pa jim že sedmo leto prinaša tovarniško glasilo „BETI”. (Foto: R. Bačer)
ranih v 6 podjetjih, bilo lani do decembra brez glasila, bodisi tiskanega ali doma razmnoženega.
6.168 delavcev v 8 podjetjih prejme na leto 123.290 izvodov tiskanih glasil — 4.172 delavcev v sedmih podjetjih (med njimi jih 819 v dveh podjetjih dobiva tudi tiskana glasila) prejme na leto 14.660 izvodov doma razmnoženih glasil in obvestil
2.136 delavcev v dveh podjetjih dobiva razen obvestil v tiskanem glasilu (NOVOLES) in v doma razmnoženem glasilu (LABOD) še obvestila prek razglasne postaje v podjetju, ki so seveda sveža in vedno najnovejša. Zlasti v NOVOLESU in NOVO-TEKSU so posvetili obveščanju prav posebno skrb, kar velja tudi za PTT podjejtje, SGP PIONfit, KZ Krka, LABOD, ISKRA, GG Novo mesto, MERCATOR in IMV, ki se je konec lanskega leta odločil za svoje lastno glasilo.
Čeprav izhajajo glasila v raznih oblikah v 13 izmed 19 anketiranih podjetij, imajo razvit načrt za obveščanje le v 5 podjetjih, sprejeli pa so ga organi samoupravljanja.
Kako je z denarjem za obveščanje?
Zbrani podatki v sindikalni anketi so pokazali, da so lani v 6 podjetjih namenili za obveščanje 113.884 din.
PRIDO'BITEIV V RAZVOJU TOVARNIŠKIH GLASIL NASEIGA OiBMOČJA
Prišel je v modri obleki; IMV KURIR
15. januarja je izšla v nakladi 4200 izvodov prva številka novega tovarniškega glasila IMV Novo mesto: IMV KURIR — Izdajala ga bo vsak mesec delovna skupnost novomeške Industrije motornih vozil
,JMajprej nas bo seznanjal, nato hkrati spet tudi obveščal. Saj vemo: samo dobro, vsestransko obveščen proizvajalec bo lahko tudi uspešno sodeloval v samoupravljanju podjetja in družbe! To bo postala osrednja naloga našega tovarniškega časopisa. — Pomagajte mu. sodelujte z dopisi, vprašanji in nasveti, da bo postal s časom to, kar naj bi bil: naša čvrsta notranja zveza, naš prijatelj in sodelavec! “
To je med drugim zapisano v uvodni besedi „DA SE BOMO BOLJE POZNALI!“, s katero se uredniški odbor novega tovarniškega časopisa IMV — KURIR, ki je izšel 15. januarja letos, predstavlja svojemu več kot 3500-članskemu kolektivu. Slab mesec dni so trajale priprave in pred nami je nov časopis v pokrajini: tovarniško glasilo IMV Novo mesto. Izhajalo bo vsak mesec v nakladi 4200 izvodov; izdaja ga delovna skupnost IMV, ureja p uredniški odbor, odgovorni urednik pa je Jože Splichal. Tiskajo ga v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani, in sicer v sodobni ofset tehniki; za njen tisk so značilne jasne, razločne fotografije, ^,čeprav gre za navaden ofset rotacijski papir, ki ga izdelujejo v Krškem.
2e prva številka je prijetno pre-
senečenje: odmev na tovarniški list je bil v podjetju izredno ugoden. Vse se je kar nekako oddahnilo: „No, zdaj ga imamo tudi mi!“ Bo kar držalo, kar piše uredniški odbor v svoji uvodni «evilki: ne poznamo se dobro med seboj, IMV pa je danes „velika družina**, katere člani ustvarjajo v rojstnem mestu tovarne avtomobilov, pa tudi v Brežicah in na Suhorju, na Mimi, Semiču, Črnomlju, pa v Belem Manastiru in v predstavništvih ter prodajalnah v Ljubljani, Zagrebu, na Reki, v Zadru, Splitu, Sarajevu, Beogradu, Novem Sadu in Nišu. Se malo, pa bodo iz središča v Novem' mestu vsak mesec pošiljali list IMV KURIR še v Skopje, Prištino, Osijek, Dubrovnik ter tudi v Črno goro, kjer bodo zrasli novi servisni centri.
Kaže, da je list že v prvi številki
vložil vso svojo skrb v medsebojno seznanjanje. (3 tem govori uvodnik, zlasti pa sestavek ,JDokon|5na uveljavitev IMV“, ki ga je napisal generalni direktor podjetja Jurij Le-vičnik. Direktor seznanja kolektiv z uspešnim lanskim letom, hkrati pa govori o letošnjem okvirnem proizvodnem načrtu, ki pomeni nov, nadaljnji vzpon našega „kovinskega veUkana“ ob Krki in njegovo novo nalogo: doseči proizvodnjo, vredno 100 milijard starih dinaijev!
Kar 16 sodelavcev je zbral uredniški odbor že v prvi številki novega
produkcije. Sestavki so pestri, živahno napisani; nobenega dolgočasja ali suhoparnega naštevanja ni v njih, kar je mlademu listu samo v prid!
Ureditev snovi po morebiti stalnih rubrikah v listu, načenjanje vprašanj, ki zanimajo organe samoupravljanja v tovarni, poročila o delu obratnih delavslah svetov, predstavljanje delavcev in uspehov posameznih predstavništev tako razvejenega podjetja — vse to in še marsikaj (med tem tudi več personalnih novic iz IMV itd.) seveda še čaka uredniški odbor. Toda že po tem, kar kaže prva številka IMV KURIR, si laliko obetamo živahen, razgiban in predvsem koristen tovarniški časopis. Vodstvu IMV lahko samo čestitamo, da je podprlo in uresničilo zamisel o lastnem tovami3cem ča-
NOVO MESTO
KUR m
SaBopis kolektiva induetrSje mot:omih vozil
tovarniškega glasila. Lotili so se raznih vprašanj, ki zanimajo delavce in vodstvo tovarne. Nič manj kot 37 fotografij dopolnjuje na pogled skromnih 16 strani obsegajoči časopis, med njimi tudi 3 barvne re-
sopisu. Vse kaže, da zdaj ne bo ostalo samo pri poskusu kot pred pribl. 10 leti, ko je izšlo nekaj številk - predhodnic današnjega IMV KURIRJA.
M. K.
kar je nekaj manj kot 0,005 odst. tiste vrednosti, ki jo ustvarijo anketirane delovne organizacije s svojo proizvodnjo. Ce pogledamo samo tista podjetja, ki imajo sredstva za obveščanje dejansko že odmeqena, znaša to pri njih nekaj manj kot
0,02 odst. vrednosti, ki jo same ustvarijo. Ker je anketa zajela 14.745 zaposlenih, odpade na zaposlenega 7,5 dinarjev dejansko odrejenih stroškov za obveščanje. Ce tudi tu pogledamo samo tiste organizacije, ki imajo sredstva za obveščanje dejansko odrejeria, odpade pri njih na zaposlenega delavca na leto po
19	din za obveščanje.
Podatki torej ^vedo, da se v podjetjih z obveščanjem ukvarjajo vse premalo načrtno, njihova glasila so le prevečkrat prepuščena samo dobri volji in prizadevnosti posameznikov, ki pa vlagajo vanje veliko truda in požrtvovalnosti Hkrati pa smo tudi izvedeli: v občini odmerjamo za obveščanje sramotno pičla sredstva.
Sestanki, oglasna deska in še kaj
Sestankov kot oblike obveščanja v delovnih organizacijah ne smemo podcenjevati Marsikje bodo še precej časa koristna, ponekod celo n<y-primernejša oblika obveščanja, ki hkrati omogoča tudi „vzvratno obveščanje**, se pravi možnost, da dobivamo obvestila tudi od spodaj navzgor. Gre za predloge, pobude aU vprašanja, ki jih delavci na sestanku neposredno sprožijo in s tem omogočajo, da vodstvo.podjetja ali organizacije spozna odprta vprašanja.
Tudi sestankov, ki bi imeli izrazito obveščevalni značaj, je v praksi naših podjetij še vse premalo. Anketa je pokazala, da je 34 odst. izmed anketiranih ali ^.064 delavcev prepuščenih ustnim obvestilom, ki jih dobe dvakrat na leto! Le 391 delavcev izmed naštetih jih je dobilo obvestila štirikrat na leto, to pa je za samoupravnost in samoupravno odločanje vse premalo.
Po podatkih sindikalne ankete so doslej uporabljali za obveščanje samo sestanke:
- v tovarni zdravil KRKA: dvakrat na leto,
- Obrtno podjetje ELA: vsake tri mesece,
- Hotel grad Otočec: dvakrat na leto,
- IMV Novo mesto - doslej -dvakrat na leto,
- Ind. obutve Novo mesto - vsake tri mesece,
- NOVOGRAD, Novo mesto: dvakrat na leto.
Ptav sestankom delovnih ljudi v podjetju bo treba posvečati veliko več skrbi, ne glede na to, da bomo tudi v sodobnejših tehnikah obveščanja napredovali.
Oglasna deska je najcenejše sredstvo obveščanja. Lahko je v veliko pomoč pri obveščanju, če je na pravem mestu in če so na njej sveža obvestila, prirejena zanimanju bralcev. Imajo jih v 17 podjetjih, od tega tudi po obratih v 13 podjetjih, na njih pa objavljajo izvlečke sej samoupravnih organov.
Stopnja demokracije v podjetju in obveščenost
Pomanjkanje prostora nam ne omogoča našteti zanimivih podatkov, ki jih je dala sindikalna anketa
o	obveščanju v občini. Pokazala je, da je stopnja demokratičnosti, zlasti pa še samoupravnih notranjih odnosov v podjetju, tesno povezana s stopnjo obveščenosti. Cid obveščenosti je predvsem odvisno, ali vsak delavec v kolektivu natanko ve, kaj dela, pa tudi kakšnega pomena je njegovo delo za celotno podjetje. Za organizatorje proizvodnje pomeni dobra obveščenost tudi nadvse dragocen pripomoček za učinkovito ukrepanje.
Tudi delavci čedalje bolj spoznavajo: tisti, ki je bolj obveščen, je vedno v boljšem položaju kot slabše obveščen sodelavec. Tisti, ki so slabo obveščeni, na sejah samoupravnih organov po navadi molče aU pa samo vprašujejo.
Obveščenost v podjetju pa je hkrati prvi pogoj za kontrolo dela predstavnikov vseh organov, posameznikov in skupin tudi znotraj podjetja. Splošne ocene in javn^a mnenja v družbi kot v podjetju ne more biti, če nimamo razvitega obveščanja. Ob znanem dejstvu, da je „znanje pravzaprav celota načrtno sprejetih obvestil**, pa je obveščanje postavljeno v še pomembnejšo luč,
Tam, kjer so ga doslej zanemarjali, mu bo treba odmeriti tisto mero, ki mu v sodobni demokratični družbi, zlasti pa v našem socialističnem samoupravnem redu,j)ri-pada,	J GOŠNIK
Boljše zveze
(Nadaljevanje s 1. str.)
pozvala krajevne organizacije, naj sporočijo svoje pripombe na vozni red.
Iz novomeške gimnazije, kjer je vlakarjev za dva razreda, so sporočili, da dijaki zamujajo pouk zlasti ob tržnih dneh - ponedeljkih in petkih — in predvsem tisti, ki se pripeljejo v Novo mesto s trebanjskim vlakom. Večje število gimnazijcev pa ima vlakovno zvezo zgodaj zjutraj in čakajo včasih do začetka uka tudi debelo uro.
Gradbeno podjetje Pionir ima skoraj 50 vlakaijev, tega, ali delavci zaradi vlaka zamujajo, pa niso vedeli, češ da o tem nimajo skupne evidence.
Brez vlakarjev ni tudi tovarna zdravil: 22 jih imajo, vendar se nad vlakovnimi zvezami ne pritožujejo.
Manjše število vlakarjev imajo še v drugih delovnih organizacijah in šol^.
Iz Bele krajine se ne pritožujejo nad vlakovnimi zvezami m številoni vlakov, ki vozijo skozi Črnomelj in Metliko.
DECEMBRA 1943 NA KOZJANSKEM
Tako bi tukajšnjemu prebivalstvu dokazali, da so na Kozjanskem večje partizanske enote, kar naj bi privabilo večje število ljudi v partizanske vrste. To bi postopoma okrepilo kozjansko operativno enoto, id bi lahko izdatno pomagala XIV. diviziji pri napovedanem pohodu prek Sotle na Štajersko.
Ta načrt se je uresničil v decembrskih bojih Kozjanske čete in Za gorskega bataljona pri Šempetru in na Drenovcu ter po prihodu XIV. slovenske divizije na Štajersko. Že sredi marca 1944 je bil ustanovljen Kozjanski bataljon, ki je štel 106 borcev, konec aprila 1944 pa je bil ustanovljen Kozjanski odred.
#	Priprave
na skupne akcije
Odgovorni vodja za skupne borbe je bil operativni oficir Zagorskega odreda Branko Cikojević-Neno. Njemu je bila podrejena komanda I. Za-bataljona (komandant
ber smo namreč poskrbeli za hrano pri Kočevarjih, ki so bili naseljeni v Gtobokem.
Dopoldne je prispel k nam Anton Lah-Zmago z dokončnim sporočilom Zagorcev o času napada na Šempeter in o nak)gah, ki smo jih morali izvršiti pred njihovim prehodom Sotle. Vsi smo bili te novice zelo veseli, še posebno pa tega, da bodo Zagorci po tem napadu ostali pri nas še nekaj dni in z nami sodelovali v večjih akcijah, kijih mi sami nismo mogU podvzeti.
J
0 Sovražnikova - aktivnost 19. decembra 1943
Zaradi naše izredno slabe obveščevalne službe pa nismo vedeli, da je sovražnik že tisti čas imel vse pripravljeno za uničenje Kozjanske čete. Sovražnikove enote — okoli 2500 mož, so čakale pripravljene na svojih izhodiščnih položajih za napad proti Drenovcu, ki bi ga obkolili iz smeri Podsreda — Veliki Kamen —
Ivica Družinec, komandant I. bataljona Zagorskega odreda (prvi z leve) — iz knjige „Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941—1945“ (avtor: Stevo Sunajko, izšlo kot 39. knjiga Knjižnice NOV in POS pri PARTIZANSKI KNJIGI v Ljubljani).
Rajhenburg — Videm — Artiče -Globoko - Pišece - Bizeljsko. Že ta dan je sovražnik križaril s svojimi patrolami po Drenovcu in okolici z namenom, da nas odkrije in nato proti nam usmeri glavni napad.
Res je, da tudi sovražnik sploh ni tisto noč pričakoval našega napada na Šemepeter. Se sanjalo se mu ni, ' da bi prišel na Kozjansko 1. Zagorski bataljon. Prihod Zagorcev na ozemlje „rajha“ je sovražnika neverjetno vznemiril in naravnost panično prestrašil, kar je mogoče videti iz vseh njegovih poročil.
Okoli 12. ure je naš stražar na Urekovem hramu na Spičaku opazil, da se nam iz smeri Mali vrh in Cur-novec previdno približujeta sovražnikovi koloni kakšnih petdeset mož. Komandir čete Modras je takoj ukazal, naj zavzamemo primerne položaje zd borbo, vendar ne bomo začeli streljati, če to ne bo prvi storil sovražnik. Sovražnik res ni začel
Ivica Družinec in komisar Milan Se-. petavc) in Kozjanske čete (komandir Ivan Skvarča-Modras in komisar Jože Planinc-Kostja). Podrobnejša navodila o svojih nalogah na Kozjanskem so prejeli voditelji Zagorcev od štaba II. operativne cone prek komande Zagorskega odreda. Povezali bi se naj čimprej s komando kozjanske č ete in se z njo dogovorili o izvajanju akcij v prvih dneh po prihodu Zagorcev prek reke Sotle.
Za povezavo med komandama Zagorcev in Kozjancev je skrbel Anton Lah-Zmago, v dogovorih med obema komandama pa sta sodelovala še Marjan Jerin od strani Zagorcev in Janez Rožman iz vodstva Kozjancev. Odločili smo se, da bomo v noči od 19. na 20. december ob 24. uri napadli in likvidirali sovražno postojanko Šempeter. Nadaljnje akcije pa bi sledile po skupnih dogovorih obeh komand, odvisno pač od tega, kako bi sovražnik reagiral na prisotnost večjega števila partizanov v jugovzhodnem delu Kozjanskega.
Ko mi je Anton Lah-Zmago pripovedoval o tem dogovoru, je dejal, da bi bili Zagorci, če se zaradi kakršnihkoli vzrokov ne bi mogli združiti z nami, napadli sovražnikovo postojanko v Podčetrtku, nato pa bi poskušali čimprej poiskati nas. To bi se bilo seveda lahko zgodikt, če bi se bili mi nepredvidoma kje zapletli v borbo z Nemci in bi tako ne mogli pravočasno priti v Šempeter.
Komandi sta v dogovorih tudi predvideli, da bo v uspešnih akcijah zaplenjeno orožje ostalo na Kozjanskem za oborožitev novih borcev Kozjanske čete. Vse ostalo, obutev, oblačila in podobno, pa naj ostane Zagorcem.
O Naia četa dan pred napadom na Šempeter
Devetnajste® decembra 1943 je bila nedelja. Že prejšnjo noč je k nam prišla skupinica slovenskih partizanov iz Hrvaškega Zagorja. Premestili smo se s Silovca na Spičak južno od Sromelj. Na Malem vrhu, približno 2 kilometra od Spičaka, so bili že naseljeni Kočevaiji. Da nas ti ne bi opazili, smo se čez dan zadrževali v hram^ kmeta Krošlja iz Deč-nih sel in Ivana Ureka iz Globokega. Naš stražar je opazoval iz podstrešja Urekovc;. ! Iinma. Samo naš kuhar, Alojz Sii!i aišck-Stane, jc pripravljal ki -.ilo /a rtjfiijcvim hramom. Ko-mand.i <' i	jskrbcla za izdaten
obrok, I i i	bil hkrati zajtrk in
kosil''	'	I	!	M.	na	19.	dccem-
takoj streljati, najbi^ nas je hotel pred napadom popolnoma obkoliti in nam onemogočiti umik proti svetemu Jerneju in Pavlovi vasi. Sovražnikova enota se je povečala še za okoli sto mož, ki so prihajali proti nam iz Sromelj. To obvestilo nam je iz Sromelj prinesel Pepi Kržan iz Globokega (ob preseljevanju se je iz Globokega umaknil v Sromlje). Po sporočilu nam je bilo jasno, da nas je sovražnik odkril, da nas hoče ob-koUti in po obkolitvi napasti. Komandir naše čete je zaradi predvidenega nočnega napada na Šempeter odločil, da se izognemo spopadu s sovražnikom. Varčevati smo morah z municijo, ohraniti fizično sposobnost borcev in se izogniti morebitnim žrtvam. Zato smo se začeli takoj umikati proti svetemu Jerneju in Pavlovi vasi. Zelo nam je bilo žal prijetno dišečega kosila, ki ga je moral naš kuhar Stane pred naglim^ umikom sesuti iz kotla.
Prav ta dan 19. decembra dopoldne, je močnejša sovražnikova patrola križarila tudi iz Podsrede proti fečicam, Rakoncem in Osredku. Na svoji poti je pri Omerzu v Rakoncah ustavila ljudi, ki so šli k maši v Pečice. S silo zbranim ljudem so priredili „miting“, na katerem so grmeli proti partizanom. Govornik se je širokoustil: „Kje ste zdaj, banditi, pridite, dokler smo tu, mi vas čakamo!" Nam seveda ti junaki svoje želje niso sporočili.
Tudi v dnevniku 611. bataljona in 18. polka deželnih strelcev lahko beremo o njegovih akcijah 18. in 19. decembra. Skupaj s 649. bataljonom istega polka so opravili napadalne patrole:
1. iz smeri Kozje, Podsreda, Šempeter, Župelevec; 2. iz smeri Župe-levec, Podgorje, Svete gore in 3. iz smeri Zdole, Drenovec, - kota 548. Na tej koti so se združili z verman-šaltom (šturmbanfirer Bauer) in s. tretjo četo 649. bataljona. Skupno pot je ta patrola nadaljevala z ver-manšaftom in tretjo četo 649. bataljona v smeri Kerinov križ. Osredek, grad Podsreda in trg Podsreda.
Navedene ^trole 611. in 649. bataljona so imele nalogo aretirati vse sumljive osebe in ugotoviti, kje se zadržujejo „banditi“, ter manjše skupine uničiti. Kot tolmači so jih spremljali žandarji iz Kozjega. Popoldne 19. dccembra so prenehali s patruljiranjem in so se deloma vrnili v Podsredo, hn del 4. čete naj bi se naselil v Šempetru, kjer naj bi bil v stalni pripravljenosti, zvečer pa so se morale vse patrole ^11. bataljona iz Podsrede, Šempetra in drugod vrniti s tovornjaki v Krško.
Iz tega dokumenta 611. bataljona vidimo sovražnikovo aktivnost 19. decembra, na dan pred našim napadom na Šempeter. Borci čele dejansko nismo vedli nič o tej sovražnikovi očiščevalni akciji rui Kozjanskem. Z njegovimi patrolami smo se slučajno srečali na Spičaku. Ko danes o tem razmišljam, se vprašujem, kje so bili in kaj so delali tiste dni naši terenski delavci, aktivisti, obveščevalci in kurirji, da niso opazili zbiranja in premikanja tolikšnih sovražnih enot in o tem obvestili četo.
0.1*.
m ^	mr
tu «»r
—	»>rfm»r«r • t • i »	^
iMtrtfttt
M«
i
DSmlM/EiMIg—inJL
nti.K
feMMiM« mmmmn fmr m*	m*
f«|*M	^
tmmr »M	mt	mr
MU mtur**
M N«
NT.	t*	m*	*
I	m«
Zahvala državnega namestnika Uiberreitherja enotam vermanšafta za juna^o bojevanje s hrvaškimi partizani na ozemlju rajha. V brzojavki je izraženo tudi sožalje zaradi velikih izgub, ki jih je pri tem imel vermanšaft.
Šulčeva hiša v Osredku, kjer so vermani 20. decembra 1943 obkolili večino borcev Kozjance čete. Pred hišo Marija Šulc in borec Milan Kostevc
# Pohod Kozjanske čete proti Šempetru
Po pravočasnem umiku s Spičaka je bila naša četa do mraka 19. decembra v stalni borbeni pripravljenosti zahodno od Pavlove vasi. Ko se je zmračilo, smo kreniU prek Tro-bojnika, Kerinovega križa, Osredka, Javornika, Vrhovnic in Svetih gor proti Šempetru. V vas žagaj pri Šempetru smo prišli okoli 23. ure. Med potjo nismo opazili nič sumljivega, čeprav je prejšnji dan na tem delu križarilo več sovražnikovih patroL Tudi pri prebivalcih se nismo oglašali spotoma, sicer bi bili gotovo kaj izvedeli o sovražniku.
Bili smo lačni, ker na Spičaku nismo utegnih pojesti že pripravljer nega kosila. Se huje pa nas je mučila žeja, saj si zaradi konspiracije nismo upaU k studencem. Nekateri smo pili vodo kar iz mlak na stezi, čeprav so jo borci pred nami gazili in skalili.
Ustavili smo se pri gostilni Rautner na Svetih gorah. Rautner-jeve družine ni bilo več doma. Kasneje smo zvedeli, da so se pred nekaj dnevi morali umakniti v Šempeter. Sovražnik je namreč sumil, da se v bližini njihovega doma zadržujejo partizani in da jim Rautnerjevi kuhajo. V odprti vinski kleti smo našli polne .sode vina. Čeprav smo bili zelo žejni, nihče ni poskusil niti kaplje vina, ker smo bili prepričani, da ga je sovražnik zastrupil.
# Prvi Zagorski bataljon pred prehodom prek Sotle
v decembru, vse do prehoda preko Sotle, seje prvi Zagorski bataljon zadrževal med Pregrado in Krapino. Ves ta čas je bil precej aktiven, čeprav je imel ukaz, naj se brez potrebe ne zapleta v borbe s sovražnikom. Večja akcija, v kateri je sodeloval, je bil napad na ustaški polk telesne zaščite poglavnika Anteja Paveliča 1. dccembra v Jesenskem Cerju. Razen tega je bataljon vsak dan postavljal zasede sovražniku, rušil komunikacije in podobno. Neki^ dni pred prehodom čez Sotlo se je zadrževal v okolici Kumrovca in Zagorskih sel. Borci so sc tukaj odpočih in sc pripravili za bojevanje na štajerski strani.
Preko Sotle sta v noči od 19. na 20. december prešli dve četi bataljona z okoli stodvajset borci. Bili so to mladi, hrabri in odločni borci. Njihova poprečna starost je bila 23 let. Oboroženi so bih z osmimi puškomitraljczi in z več brzostrelkami. Puške so bile večinoma mauserke. Imeli so tudi precej ročnih bomb.
# Sovražnikova postojanka v Šempetru
Šempeter je bil decembra 1943 poleg Brežic najmočnejša sovražnikova postojanka v brežiškem okraju.
V	Šempetru in v okolici so bili naseljeni nemški prebivalci: Kočevarji, Besarabci in južni Tirolci V trgu je bilo samo nekaj slovenskih družin, ki jih okupator ni preselil V kraju jo bila žandarmerijska postaja v Korc-ninijevi hiši - okoh 12 mož, v Hohnečevi in Kramerjevi hiši so bili graničarji (43 mož) in trije cariniki, v osnovni šoli pa je bilo vsako noč v pripravljenosti okoli dvajset vcr-nianov. To so bili priseljenci -Nemci Kakor vidimo, je bilo torej v
Šempetru vsako noč 78 oboroženih mož, ki so lahko v najkrajšem času posegli v borbo v samem središču naselja. Ob stavbah, v katerih so bili žandarji, graničarji in vermani, sta bila eden ali dva utrjena bunkerja. Razen teh rednih oboroženih sovražnikovih enot pa so imeli prebivalci nemške narodnosti (okoli 20 ljudi) orožje tudi doma, in sicer brzostrelke, puške in ročne bombe, nekateri celo raketne pištole.
Naj še omenim, da je okupator v postojankah 6 do 8 kilometrov od Šempetra, kot so Bizeljsko, Pod-^ sreda in Kozje, imel po deset do petnajst žandaijev in stalno nočno vaško stražo, sestavljeno iz verma-nov z najmanj 15 do 20 možmi Ti so lahko v eni do dveh urah prihiteli na pomoč sosednji postojanki. Pri našem napadu na Šempeter smo zato predvideli tudi to možnost, da sovražnik lahko dobi pomoč iz navedenih sosednjih postojank.
a!
Velike Ravne nad Pavlovo vasjo. Tu je 21. decembra 1943 del sovražnikovih enot napredoval proti Drenovcu in tam pokušal obkoliti Kozjansko četo in Zagorski bataljon.
STRANGRAD — Ribnica
RAZPISUJE prosti delovni mesti:
1. RAČUNOVODJE
Zahteva se višja ali .srednja izobrazba z naj-m;inj 5-letnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih finančne stroke
2. ŠEFA GRADBENE ENOTE RIBNICA
Inženir ali tehnik z nekajletno prakso Ponudbe sprejemamo do 1. februarja 1972.
PROSTA DELOVNA MESTA
METALNA MARIBOR
OBRAT SENOVO
OBJAVLJA
naslednja prosta delovna mesta za:
1. VODJO NABAVNO-PRODAJNEGA
ODDELKA
2. VODJO ODSEKA ZA OBRAČUN OD
3. STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJO
4. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO
TOGOJl
podi. višja ali Mvdnja strokovna izobrazba ekonomske smeri z ustrezno prakso; stanovanje je ziigotovljeno	’
pod 2.. 3. in 4. sivdnja strokovna izobrazba ekt)-noniske. smc*ri z ustrezno prak.so. stanovanja m
O.sebni dohodki po pravilniku o delitvi Ol) METAI.-NK Mu n boi.
Cas /,ti|x».slitvo — takoj!
Pi.sment* ponudbe |X).^ljiti‘ v roku 7 dni po dnevu ob-ja\ c* na'iiiisl()\ ; Uprav'a obral<i METALNE S<’n(»vo v izuradn.ii. (5H2HI Sontivd.
r
Kako so kočevski jamarji odkrili »Jamo dveh močeradov« — Jamarska je sicer naporna, vendar ko vse prespiš, najdeš pri tem delu veliko zanimivega in tudi marsikaj zabavnega
Ves teden smo se pripravljali na akcijo. Morali smo pregledati opremo, popraviti džip, nabavljati material. In tako sem hodil domov le še spat Vsak večer me je žena opominjala na družinski nedeljski sprehod, češ da se z menoj ne bo dobro končalo, če ji bom v nedeljo zopet pobegnil.
Lepo nedeljsko jutro. Previdno sem vstal in začel načrtno prazniti hladilnik. Res je, da mi ni preveč prijala zmrznjena hrana, loda kalorije so le kalorije. Pripravil sem fotografske aparate, jih skril v shrambo in ponovno l^eL Delal sem se, da spim.
Zaslišal sem cviljenje gum, hrup ljudi in zvonjenje hišnega zvonca. Vljudno sem zbudil ženo in ji rekel, da se mi zdi, kot da nekdo zvoni pri nas. Po kratkem prepirčku, kdo bo vstal, je končno le odklenila vrata.
Krik, ropotanje in v spalnico je prištorkljal Sime v popolni jamarski ■»premi.
„Hitro se obleci!" To je bilo vse. Medtem ko sem oblačil kombinezon, je Sime -razlagal ženi o nesreči, o logarju, ki je padel v jamo, o policiji, ki nas prosi za pomoč, o smrtni nevarnosti, o pripravljenosti ekipe, o ...
Z vljudnostjo, s kakršno občujem ,<no s predstojniki, sem se opravičil zeni zaradi odhoda, pobral aparate, in že sva ropotala po stopnicah. '
Medtem je Bogdan pojasnjeval sosedom, ki so se zbrali okoU c^žipa, da smo reševalna ekipa in da moramo hiteti. Preden sem sedel v avto, sem slišal ljudi govoriti o potresu, povodnji, požaru ...
Z največjo hitrostjo, ki jo je zmogel stari džip, smo drveli proti kraju „nesreče**. Kmalu smo krenili z asfalta na gozdno cesto in čez pol ure obupnega premetavanja in poskakovanja nas je rešil trpljenja džip sam. Ni šel več naprej.
Lestvice, aparate, vrvi, svetila in vrečo s hrano smo si naložili na rame in čez kakšen kilometer utrujajoče hoje prispeli do vhoda v jamo. Akcija „nesreča** ho zdaj stekla.
Medtem ko je Janez pripenjal lestvice za spust, so se fantje, sami neporočeni, spravili nadme. Bil sem tarča opazk, ker so samo zaradi mene morali uprizoriti „nesrečo**, da me je žena pustila z doma. Modro sem molčal, saj sem vedel, da bodo tudi oni prišli na moje.
Janez se je prvi spustil po lestvicah v globino. Kot je bilo že prej določeno, smo se po ekipah začeU spuščati. Najprej raziskovalci, nato merilci in nazadnje foto ekipa. Predvidevali smo, da bo jama precej velika in smo se zato temeljito pripravili. Ko sem po osmih metrih sestopil z lestvic, sem bil razočaran. Zaradi te lisičje luknje sem vstal tako zgodaj, da o povratku pred ženino obličje sploh ne pomislim! Iz varnostnih razlogov sem sklenil, da bom vzel čelado domov.
Po vseh štirih v vodo
Na levi strani je bila dvorana brez kapnikov; raziskovalci so rekli da je „zaprta**. Z ostalih treh strani nas je obdajala živa skala. Ko sem se že obrnil nazaj k lestvicam, je Taubiza-vižgal. Pod steno je našel luknjo, ki lahko bila ali jazbina ali pa na-i.Jievanje jame. Vanjo je veselo jk .el potoček. Janez je pokleknil k ikinji, svetil v temo, poskušal z
% •>
Del kapniških tvorfo v ,^ami dveh močeradov**
Zavesa na steni ,4)ii*ektoijeve pisarne** v ,^ami dveh močeradov**
roko globino in toploto vode ter naposled strokovno ugotovil: „Rov.** ” Ležeč na trebuhu, se je začel plaziti skozi rov in sočne besede so bile čedalje tišje. Iz globine smo še komaj čuli njegov ukaz: ,,Naslednji!** Mravljinci so se mi začeli sprehajti po hrbtu in začutil sem, kako me trga revma. No, tak osel pa tudi nisem, da se bom plazil po tako mrzli vodi! „Hvala lepa,“ sem si 'mislil, glasno pa sem se zahvalil prijaznemu Taubiju, ki mije strokovno pomagal k odločitvi in me namočil v vodo. Ko sem se splazil z aparati na drugo stran, nisem vedel, ali sem moker od vode ali od strahu. Pozdravili so me z glasnim smehom, ampak nisem kriv, če je moj telesni obseg skoraj enak obsegu rova. O tem se bom moral pogovoriti z ženo. Ta rov se je končal v lepi dvorani, ki me je ralilo spominjala na direktorjevo pisarno. Morda tudi zato, ker sem bil moker ...
Hodnik, ki je vodil naprej, je bil tako prostoren in visok, da je še Viktor lahko hodil po njem vzravnan, pa čeprav ima skoraj dva metra. Pri raziskavah ga običajno uporabljamo namesto metra za merjenje višine.
1'antastična siga je v levem delu naredila miniaturno Akropolo, ki je bila vrhu vsega še pokrita s streho. To moram zabeležiti na film za poznejše rodove. Miško in Iztok sta pripravila fotoaparat, jaz pa mešal sve-
IM
PRIVOŠČITE Sl TO ZADOVOLJSTVO!
tilni prah, ki sem ga sam pripravil in sem zato verjel, da bo delal, kot je treba. In res je. Močno se je zabliskalo in se začelo kaditi, da nismo videli niti prsta pred sabo. Sele čez dobre pol ure se je toliko razkadilo, da smo lahko nadaljevah pot. Po dvajsetih metrih se je rov odprl in znašli smo se na križišču treh rovov. Prav na sredini so stali štirje kapniki Viktorjeve velikosti. Iz kamnov sestavljena puščica je kazala na levi rov.
Opremo in aparate smo pustili na križišču ter pohiteli za raziskovalci. Gnala nas je radovednost, in to tako močno, da sva z Miškom izgubila Iztoka. Vsa preplašena sva se vrnila h križišču. Našla sva ga sedečega ob robu tolmuna, z ugasnjeno'svetilko in prepevajočega o gusarjih in morskih volkovih. Od vsake pete besede sva le razumela toliko, da mu je spodrsnilo in da preklinja dan, ko se je vpisal v jamarski klub, in ne v plavalnega.
Namesto močerila — močerad
Naprej smo prodirali počasneje in končno našli ostale pri posvetu. Rov se je tako znižal, da je med gladino vode in stropom ostalo le kakih
20	cm višine. Globina vode se je povečala na dva metra, hkrati pa se je rov tako zožil, da sem se lahko upravičeno oddahnil. Ker ni bilo nobenega prostovoljca, da bi prodiral naprej, sem predlagal že tako mokrega Iztoka. Vendar ni šel. Jaz sem še lep čas tožil zaradi opekline, ker me je „nesrečno** opekla njegova pravkar popravljena acetilenka. Merilci so povedali, da smo tu skoraj 200 metrov od vhoda. Razočarani smo bili, ker nismo našli v tem tolmunu človeških ribic, temveč le močerada. Toda če jih ni, jih ni.	'
Ko smo se vračali h križišču, sem opazil v višini enega in pol Viktorja vejice in listje. Torej se voda v rovu dvigne do tri metre. Kljub vremenskemu poročilu, da bo vreme lepo, in svoji nespretnosti sem do križišča prišel — prvi.
Desni rov je obljubljal več. Že sam vhod me je spominjal na železniški tunel z dvotirno progo. Po nekaj deset metrih sem zaradi neprevidnosti stopil do kolen v lep tol-munček, kraljestvo majhnega močerada. Najlepše tovariško dejanje, ki me je ganilo skpraj do solza, je bila Iztokova ponudba: če sem si močno zmočil noge, naj zamenjam škornje in kombinezon z njim. Komaj sem
se ubranil močnega tovariškega samoodpovedovanja.
Prišli smo v čudovit del rova. Korito, ki si ga je izlizala voda, je bilo kot ročno izkopan jarek, ob straneh in na stropu pa tako čudoviti kapniki, kot da so jih klesali stari mojstri iz slonove kosti. Na levi je bil izvir. Torej se tu stekajo tri podzemne vode!
Po ripkaj deset metrih se je rov razširil v dvorano,,najstrašnejšo, kar Sem jih do sedaj videi. Nikjer niti kapnika niti sige, samo slap, ki je strašno bučal, in po tleh odlomljeni bloki skal. Pod nekim blokom smo
se plazili naprej. Zopet sc je odprla dvorana in za njo rov, slap, kapniki, kamenje, dokler se nismo ustavili pred mogočnim meandrom. Rov je bil širok le meter, visok pa nad dvajset Viktorjev. Leva stena je bila kot odrezana z nožem, desna pa razpadajoča. Dolg je bil natančno 22 metrov. S fotoaparatom se ni dalo zajeti vse mogočnosti tega meandra. Še 50 metrov čedalje težje poti, in srečah smo se z merilci. Med metre, in kote so mešali toliko krepkih besed, da meje prav resno zaskrbelo, kakšno bo poročilo o raziskavi. Prehiteli smo jih in čez pol ure smo se srečali z raziskovalci, ki so sedeli na ,,koncu** jame.
Od tod do povrća zemlje je samo 56 metrov
Rov je nekoč zaprl potres, kije s stropa odtrgal ogromne skale in zaprl celo pot vodi, ki je sedaj brizgala med špranjami skal. Torej je to konec ali začetek jame? Voda priteka od tu! Nismo si več belili glave s tem, temveč smo začeli razpravljati o vrstah in količinah raznovrstne hrane, ki nas je čakala doma.
Ura je kazala, da smo v jami že sedem ur in pol in da je čas nedeljskega kosila že zdavnaj miniL Lakota in mokrota sta nam rahljali živce, ko smo čakali na merilno ekipo. Končno. Pomagali. smo jim zmeriti še zadnje metre j;inie in povratek je bil podoben jurišu. Se nekaj hitrih, posnetkov, in akcija „Ne.sreča‘* se je po osmih urah in 32 minutah končala.
Pripor v imenu zakona
Izmučeni, umazani in mokri smo posedli po travi pred jamo in Taubi je svečano odprl vrečo s hrano: Prva štruca kruha, druga štruca, tretja .. • Konzerv ni bilo. Vse oči so se uprle vame in pod družbenim pritiskom sem se spomnil, da so ostale v klubski sobi v Kočevju.
Kljub kazni so me čez nekaj dolgih minut pomilostili in mi privoščili precejšen kos kruha. Nikdar mi Še ni šel tako v slast.
Po vseh obveznih ceremonijah s spravljanjem opreme in posadke v džip in po manjšem popravilu nam je le uspelo, da smo se odpeljali proti domu. Stane je kljub premetavanju sešteval dolžine posameznih odcepov v jami in ponosno sporočil, da je'jama dolga 411 metrov.
Se enkrat je preveril rezultat in ugotovil, da je to naša letos najdaljša-na novo odkrita jama. Nismo bili več lačni, le žeja nas je dajala.
Pri prvi gostilni smo jami nazdravljah, dokler nas ni vljudni gostilničar opomnil, da smo mu zamazali že vse stole in mize, in nas še bolj vljudno napotil na „teraso**. Cez štirinajst dni pa mu je sanitarna zaprla gostilno! Prav mu je!
Ko smo se zvečer le pripeljah domov, so mi fantje iz srca želeli ja- -marski „Srečno!**
Doma se je vse lepo končalo. Ko pa je naslednjo nedeljo prijatelju -lovcu padla puška v brezno, mu res nisem mogel pomagati. Dokaz: tega ne bi napisal, če ne bi sedel v hišnem priporu. Seveda: v imenu zakona!
Besedilo in sUke: DUSAN TOSAJ-DULE
%
Malica 96 m pod /.cmijo. Skupina kočevskih jamarjev pri malici v breznu pri Dolnjem bregu
tura
in
bra-anje
Jerebovci: nova pota
14. januarja je imelo DPD Dušan Jereb v Novem mestu po treh letih in pol občni zbor. Na njem so dosedanjim sekcijam, ki so sestavljale društvo, priključili še Oder mladih, Dolenjski oktet in mestno godbo na pihala. Pre-osnovali in pomladili so tudi vodstvo; upravni odbor bo vodil poslej Vladimir Bajc, dru^ člani pa so iz vrst sekcij. Od prejšnjega odbora je v novem vodstvu le predsednik. Boris Savnik, predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti, in Roman Celes-nik, predsednik občinske ZKPO, sta novomeškemu društvu na novih poteh obljubila podporo.
TRI KNJIGE
Slovenska matica je pred kratkim poslala na knjižni trg troje novih del. To so; Branka Berčiča „Radost Ivana Tavčarja" (knjiga je izšla ob 120-letnici pisatelja in nekdanjega predsednika Slovenske matice
1.	Tavčarja), Jožeta Sivca „Opera v stanovskem gledališču v Ljubljani od leta 1970 do 1861“ in „Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 1“ (uredil Fran Dominko).
,JSIE0BJ0K0VAN1“
Zagrebški ilustrirani tednik „Arena” že osem let objavlja zapise o usodi otrok, izgubljenih v zadnji vojni. Tako je našlo, svoje starše in družine že okoli 200'fantov in deklet. Iskati so pomagaU med drugim bivši borci in aktivisti NOV. Ob koncu te humane akcije bo ,Arena“ izdala knjigo „Neobjokovani“ (,J^eoplakani“). V njej bodo objavljeni vsi primeri, ki jih je tednik zbral v večletni akciji.
PRVI LETNI OBRAČUN KULTURNIH SKUPNOSTI ^
Slovo od starih (zvoženih) tirov
Jože Bogovič, predsednik 10 TKS Sevnica: »Drugačen način dela, zanesljivejši denarni viri, več sodelovanja, širši krog ljudi, ki razmišljajo o kulturi, pogrešamo pa republiško kulturno skupnost«
Ali je ustanovitev temeljne kulturne skupnosti v sevniški občini izpolnila pričakovanja, o katerih je bilo pred letom dni nasploh toliko slišati, na to vprašanje je predsednik izvršnega odbora TKS Sevnica Jože Bogovič odgovoril;
,4*ri nas je temeljna kulturna skupnost začela delati z 18. marcem, še predtem pa je priprave za ustanovitev vodil iiuciativni odbor.
Slikar, grafik in keramik Jože Horvat-Jaki razstavlja od prejšnjega petka svoja dela v Vili Bled. Na sliki: Jaki: Thurup-hus II
Ilil IH
RAZPORED PRIREDITEV -Pfo^amski svet za pripravo proslav pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu je na ponedeljkovi seji razpravljal o svojem lanskem delu in predvidel prireditve v tem letu.
žužemberCani v drami -
Minulo soboto so si učenci osnovne šole iz Žužemberka v ljubljanski
Krst Kozinovih »baletnih« bajk
v ljubljanski operni hiši izvajajo od minulega petka novč baletno delo; balet „Gorjanske bajke“ Marijana Kozine. Predstavo so naštudirali učenci srednje baletne šole pri Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Kritiki so izrekli pohvalo temu delu pokojnega slovenskega skladatelja, ki počiva na novomeškem pokopališču. Poudarili so, da ic bilo skoroda neobhodno.da so „Gorjanske bajke ta literarni biser Janeza Trdine, navdihnile tudi skladatelja, ki je zagnano ustvarjal na Trški gori.
„V Sevnici obnavljajo Lutrovsko klet, biser naše reformatorske kulture. Že deset let. Kot po kapljicah gre to delo, premakne se, koUkor je pač denarja. Po svoje je to kulturna sramota.“
JOŽE BOGOVIČ
Prvo leto je bilo posvečeno organizacijskemu utrjevanju in navezavi stikov s kulturnimi ustanovami in skupinami. Z uporabniki denarja, namenjenega kulturi, smo se dodvorili, da bomo odnose urejali prek pogodbenih obveznosti. Pogodbe predvidevajo tudi odvzem dodeljenega denarja, če dogovor ni uresničen."
.^’omeni leto 1971, v celoti gledano, napredek za kulturno življenje v občini? Znano je, da same organizacijske spremembe ponavadi ne prinašajo kakega posebnega napredka, ker življenje teče po utirjenih kolose kih.“
„Ustanovitev kulturne skupnosti je vsebinsHži sprememba. Ne gre le za to, da dobi zdaj kultura več denarja (v sevniški občini 300.000 dinarjev) ali da je pomoč zagotovljena, stalna in vnaprej določena, kar je tudi velikega pomena. Gre predvsem za to, da se s problemi kulture, ki zadevajo nas vse, peča večji krog ljudi. To že čutimo v Sevnici in dobro vpliva na kulturno življenje, ki se je začelo bogatiti. To pa je cilj.-“
„Amatersko kulturno udejstvovanje pri nas nasploh peša in ga k življenju ne morejo obuditi niti finančne injekcije. Ljudje zaradi drugačnega načina življenja postajajo iz aktivnih ustvarjalcev kulture samo opazovalci, ki pasivno sprejemajo, resda kulturo na višji ravni. Kako je pri vas s tem? “
,4^omače amaterske kulturne skupine so v minulem letu dobile še enkrat tolikšno pomoč kot leto dni prej skupaj približno 70.000 din. Denarja pa je bilo še premalo in nismo mogli zadostiti vsem. Predvsem smo pustili ob strani knjižničarstvo, ki ga bo nujno treba izdatneje podpreti v naslednjih letih. Torej v sevniški občini še ni takih težav, da bi denarne možnosti bile, amaterske kulturne dejavnosti pa ne.“
Odbor Glasbene mladine v Novem mestu se je hotel pevskim zborom osnovnih šol v novomeški in trebanjski občini oddolžiti z brezplačnim koncertom. Na vse vetrove so razglasili, da bo „enkrat“ pred novim letom gostoval v Novem mestu otroški zbor ljubljanske glasbene šole Franca Sturma, ki mu dirigira Janez Kuhar. Dogovarjali so se za 27. ali 28. december. Vsega naj bi bili dve predstavi in tudi obisk so že zagotovili.
Ko bi morali „postaviti še piko na i“, pa se je zataknilo. Clan odbora, ki so ga določili za
Škandal
dokončni dogovor z vodjem ljubljansk(^a zbora, je zaradi nekega sestanka pozabil dvigniti telefon in poklicati Ljubljano.
Razpletlo se je, kot bi najmanj želeli in pričakovali: 60-članski šolski zbor z Mirne so pripeljali v Novo mesto „na kon-cert“ že 27. decembra. Namesto v Dom kulture so mlade pevce napotili na sendviče in domov. Naslednji dan so se za koncert obrisali pod nosom tudi pevci iz brusniške in škocjanske šole.
Zatrjujejo, da s tem še ni vse padlo v vodo in da bo obljubljeni brezplačni koncert ob koncu januarja - pred zimskimi šolskimi počitnicami. Odbor sam želi, da bi njegov prednovoletni spodrsljaj čimprej pozabili. Člani odbora ga bodo morda lahko, mak) pa je verjetno, da ga bodo zbori, ki so enkrat že zaman prišli v Novo mesto. Pametni se ne bi več dal speljati na led, ki se rad udre pod nogami, j 20RAN
„Res je tako. Manj razvita območja imajo ponavadi veliko zgodovinskega kulturnega bogastva, vendar zaradi gmotnega pomanjkanja propada. Zato potrebujemo republiko kulturno skupnost, a ne le zaradi denarja, marveč zaradi strokovne pomoči. Zaenkrat je tako, da republiške kulturne skupnosti dovolj ne čutimo, ne vemo, kaj dela. Upamo, da je to le prehodno.“
M. LEGAN
Smrt preprečila nastop na odru
v ponedeljek zvečer bi moralo na novomeškem odru gostovati Mestno gledališče ljubljansko z J. Anouilha ,igro ,,Ne budite go^e“. Igralci so prispeli v Novo mesto, na odru pa so že začeli postavljati kulise, ko so iz Ljubljane poročili, da ima eden od igralcev smrt v družini Igralec se je takoj vrnil, za njim pa še celoten ansambel Obiskovalcem, ki so prišli k predstavi, so povedali, kaj se je zgodilo. Kdaj bo ta abonmajska prireditev spet na sporedu v Novem mestu, še ne vedo.
Studijska knjižnica Mirana Jarca zahteva od ljudskih, šolskih, strokovnih in drugih knjižnic v novomeški občini izčrpna poročila o minulem letu: koUko novUi knjig so kupile, koliko so zanje odštele, koliko bralcev (izposojevalcev) so imele. Podobna poročila morajo sestaviti ,podrejene" knjižnične ustanove za svoje matične knjižnice v drugih občinah na Dolenjskem, Beli krajini. Spodnjem Posavju in kajpak drugod po Sloveniji.
Poročila bodo romala v Ljubljano, Iger bodo naredili pregled za vso Slovenijo. Od tam bodo podatke poslaU v Beo^ad, kjer ■bodo naposled ugotovili: v Jugoslaviji damo za knj'ge toliko in
televizija, gledališča, stripi in podobne pridobitve dvajsetega stoletja.
Da knjižna beseda nima ustrezne usode, ni samo dolenjsko, slovensko, jugoslovansko spoznanje. To je zaskrbelo narod za narodom - kontinente. ,JCaj bo s knjigo, če se bo sedanja dokajšnja brezbrižnost nadaljevala v nova dese;tletja,“ so se vprašali na generalni konferenci UNESCA pred dvema letoma v Parizu in z resolucijo proglasili leto 1972 za mednarodno leto knjige.
V	Sloveniji so si že začeli prizadevati, da bi ideje, zasejane z resolucije UNESCA, na naših tleh čimprej vzklile in zorele v
Renesansa knjige
toliko milijonov, knjige pa bere le toliko in toliko stotisočev. Sledile bodo analize, zakaj tako in ne drugače, stanje pa se ne bo bistveno spremenilo. In tako je stvar zelo podobna plošči: melodije so že leta in leta iste, le pevci so novi.
Tolažimo se lahko, da smo del sveta, v katerem se s knjigo dogaja približno enako kot pri nas, precej denarja damo zanjo, da lahko sploh izide, potem nas pa kaj malo zanima, kako je brana. Ce ima slab odmev, vržemo v obraz pisatelju, da nam ni dal prave duhovne jedi, če pa odmeva sploh nima, se izgovarjamo: smo pač v takih časih, ko knjigo izpodrivajo kino, radio.
žetev. Pri Zvezi kultumo-pro-svetnih organizacij so ustanovili odbor, ki bo za to še posebej skrbel. O mednarodnem letu knjige in nalogah bodo kajpak morali spregovoriti tudi v občinah, ker bi bilo hudo napačno, če bi akcija obtičala samo na republiški ravni.
Gre za to, da knjigi potrdimo mesto, ki ga danes v industrijski družbi in v (često izmišljenem) pomanjkanju časa (še vedno) ima, in da ji vrnemo vlogo tam, kjer so ji odvzeli. Z eno besedo: ne za ugled knjige, za večje zanimanje zanjo gre v tej mednarodni akciji, ki jo sprejemamo tudi za slovensko.
I.	ZORAN
NOVOST, KI RAZVESEUUJK IN ŽALOSTI
Novo: pouk z malih zaslonov
Uvajanje televizije v šolati je za razvite sprejemljivo in sodobno, nerai viti, ki še spodobnega učila ne premorejo, pa bodo spet samo pobožno hrepeneli — Dolenjska (najbrž) na novost še ni pripravljena
Šolam se obetajo boljši časi: obrniti bo treba le gumb na televizorju, izostriti sliko, učencem pa bo spregovoril „učitelj“ z malega zaslona. Televizijskemu predavatelju bodo prisluhnili tudi učitelji: v posebnih oddajah jim bo strokovnjak natresel znanja, ki ga potrebujejo za nenehno dopolnilno izobraževanje.
Napoved ni privlečena za lase. Iz kratkega televizijskega sporočila, objavljenega prejšnji teden, povzemamo, da bodo predavanja februarja. O tem sta se pred kratkim sporazumeli ljubljanska televizija in re--publiška izobraževalna skupnost.
S tem sporazumom so odgovorni v Sloveniji prvič dosegli, da bo televizija postala tudi nepogrešljivo „učilo“. To je korak naprej, tako naj bi ujeli razvitejše od nas.
Na Dolenjskem menijo, da bo tak način izobraževanja vsekakor cenejši
V DO^LENJSKIH TOiPLICAH SPET POJO'
Med basi in tenorji
Obnovljeni pevski zbor šteje 22 ljudi — Fantje in možje so navdušeni — Prvi nastop: peli bodo ženam ob njihovem prazniku — brez treme
Dandanes, ko se ljudje toliko pehajo za denaijem, znajo le redki prisluhniti svoji notranjosti in se ukvarjati z nečim, kar jim ne polni žepa. Na to sem pomislila, ko je šlo od ust do ust, da so v Dolenjskih Toplicah spet obnovili pevski zbor^
Drami ogledali predstavo Goliovega „Jurčka“.
,JIAJ“ V BREŽICAH - Danes bo v Brežicah gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s Petanovo glasbeno komedijo „Raj ni razprodan ali reforma v paradižu". To delo je Žarko Petan napisal ob navdihu „Večnih lovišč“ Mira Stefanca. Komedijo bodo ljubljanski gledališčniki na brežiškem odru uprizorili dvakrat; ob 14,30 (za šole in drugo mladino) in ob 20. uri (za odrasle).
TREBNJE: „SNEŽNA KRA-LJICA“ - Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo jutri gostovalo v Trebnjem z igro „Snežna kraljica” Jevge-nija Svarca. Predstava bo ob 13.30.
ZA PREŠERNOV TEDEN: KARLOVČANI - Letošnji Prešernov teden se bo začel v Novem mestu s koncertom: 4. februarja zvečer bodo v Domu kulture nastopili člani ansambla ,4Conture“ iz Karlovca. Prireditev sodi tudi v okvir izmenjave kulturnih skupin obkolpskih občin na slovenski in hrvaški strani.
ŠTUDIRAJO „KLOPOTCi;“ -Novomeški gledališčniki pospešeno študirajo satirično igro „Klopotci", ki jo je napisal Novomeščan Vladimir Bajc, novi predsednik DPD Dušan Jereb in član izvršnega odbora kulturne skupnosti. Premiera naj bi bila ob koncu tega ali v prvi polovici prihodnjega meseca.
Pevovodja Tone l- ink, študent slavistike na filozofski fakulteti v Ljubljani, je povedal:
„Pred kakimi desetimi leti je razpadel prejšnji zbor. Komaj se je postavil na noge, ga je vzelo. Kraj z dolgo in uspešno pevsko tradicijo je moral na proslave in dru^:e slavnosti klicati pevce od drugod. Pa so se mo^e zavedli, da tako ne gre več. Na sejah krajevne skupnosti so spraševali, zakaj ne bi obnovili, kar so že imeli. Kal je spet pognala. Pevci prejšnjega zbora so me pregovorili, da sem jim postal pevovodja. Dodal sem še nekaj glasov in zbor 22 pevcev je tu.“
Vadijo od lanskega dneva republike: po dvakrat na teden. Fantje in moi^e so navdušeni, sicer ne bi po dopoldanskem delu prepešačili treh kilometrov v Dolenjske TopHce. Zvečine so iz okoliških vasi. Nekateri delajo v dveh izmenah, zato ne morejo vselej na vaje, kar se zboru pozna.
Ima zbor težave? Brez njih ne gre nikjer, na začetku pa se še posebno
IZMENJAVA: .
Karlovčani
Za uvod v novomeški Prešernov teden
Novomeščani so poslali pred mesecem in pol v karlovški Zorin dom Jerebovce in J)olcnjski oktet, mesto ob Kolpi pa jim je za „lon“ ponudilo ,JContura“: zabavni ansambel, ki se ponaša z instrumenti, vrednimi več kot 200.000 din.
Enoinpolurni koncert karlovške instrumentahie skupine bo v Domu kulture 4. februarja zvečer. Zavod za kulturno dejavnost je sklenil, da bo to ena uvodnih prireditev v Prešernovem tednu. Na sporedu bodo skladbe, ki so osvojile svet, „Kon-ture“ pa jim bodo dodale še lastna dela.
rade pojavijo. Fink je poudaril; „Vsakemu zboru je težko dobiti prve tenorje in druge base. Pri nas se zatika zlasti pri drugih basih, ki jih pojo novi in zborovskega petja še nevajeni fantje. Redne vaje bodo tudi to odpravile.**
Pravilo je, da je treba z lagega na težje. To velja kajpak tudi za topli-ški zbor. „Začeli smo s preprostimi, narodnimi pesmimi, ki jih pevci poznajo,** je nadaljeval pevovodja. „Pojemo tudi žalostinke, ker nas lahko žc danes ali jutri pokličejo na pogrebno slovesnost.**
Pevski zbor dela pri prosvetnem društvu. Z njim delajo z roko v roki. Od prvih vaj je že precej daleč, do prvega nastopa prav tako. „Prvi javni nastop bomo imeli na proslavi 8. marca, če nas ne bosta prehudo vzela v klešče malodu^e in trema,** se je pošalil Tone Fink, jaz pa sem prepričana, da se to ne bo zgodilo.
M. T.
Gredo televizijskim učnim uram naproti? (Foto: I. Z.)
od sedanjega, ustaljenega. Drugo vprašanje pa je, kako so tu in tam na televizijske šolske ure pripravljeni.
Prof. Veljko Troha, predstojnik novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS in član republiške izobraževalne skupnosti, je dejal, da velja zlasti pozdraviti pripravljenost televizije za posredovanje predavanj za učitelje.
„Tege pa si je zamisliti,** je razmišljal profesor Troha, ,Jcako bi se dolenjske šole vključile v televizijske šolske ure. Tu je več stvari, ki bi jih morali urediti, da bi Uhko sprejemali televizijsko razlago. Prvič: šola premore komaj po en TV sprejemnik, moral pa bi ^ imeti vsak razred, da bi lahko izbral televizijsko učno uro. Drugič: pri sedanji razporejenosti in razdrobljenosti pouka bi bilo težko ujeti uro z ma-
lega'zaslona, ki bi ustrezala predmetniku tega ali onega razreda. Tretjič: razpored televizijskih predavanj bi moral biti tak, da bi učitelj vsaj za nekaj tednov vnaprej vedel, kdaj si bo pomagal z malim zaslonom.**
Televizijske učne ure bodo nedvomno prvi uvedli v mestih in razvitih občinah. Dolenjska bo kajpak spet prikrajšana. Se več: kako naj bi si v hribovski šoli omislili televizor v vsakem razredu, ko pa niti najosnovnejših učil nimajo? Ali ni to napo-slešd tudi korak, ki bo razvite še bolj odmaknil od nerazvitih? ZORi^N
NOV PREDLOG:
Galerija v kavarni
Najboljša rešitev za ribniško kavarno?
Grajska kavarna v Ribnici je že leto dni prazna. Mnogo so govorili o njej, razrešitev pa ni in ni hotela priti. Ostalo je pri besedah. Zdaj je začel krožiti nov predlog: kavarno naj bi preuredili v galerijo in v njej odprli stalno razstavo. Za razstavo bi zbrali dela domačinov - slikarjev in kiparjev iz ribniške občine.
V	novem razstavišču bi tako dobili prostor: kipar Karel Košir iz Je-tovca, Slavko Felicijan in Andrej Debeljak, slikarja iz Ribnice, pa še kdo, ki vihti kiparsko dleto ^ slikarski čopič. Razstavljena dela bi bila naprodaj. Predlog je vreden premisleka. Ce bi se namera posrečila, bi dobila Ribnica z galerijo lepo kulturno pridobitev, turistične organizacije pa zanimivost.
Pomlad in z njo turistično obdobje je malone na pragu, predlog je tu, zato se je treba odločiti. Cim prej bo prišla zadnja beseda, tem bolje bo. Sedanja kavama je opuščena res taka, da ne koristi, ampak bolj škodi. Mimogrede; Ribnica se ta čas tudi ne more pohvaliti, da ima ku' ture in turizma na pretek.
Ljubo Ravnikar: VAVTA VAS, akvarel, avgusta 1971 - Z razstave „Mlini ob Kiki*' v Dolenjdci galeriji decembra 1971
Stran uredil: IVAN ZORAN
TTT f.i f’.#..?	^	i	$	t	#	11 11 i ^ I ti I # %'# 'tli M > I 1 t # ? rt i ♦ 't ♦ i Tt^TfetTv
m
/adi
tn
el
KRSKO — Pri občinski konferenci Zveze mladine so ustanovili posebno komisijo, ki bo pripravila 4. julija pohod „Po poteh osvoboditve". O^ed, v katerem bo 100 do 120 mladih ljudi iz krške občine, bo na terenu tri dni. Dogovorili so se, da bodo dali odredu ime „Kozjanski odred“. (M. H.)
TREBNJE — V četrtek je obiskal trebanjsko občino Živko Pregl, predsednik republiške konference ZMS. V Velikem Gabru se je v osnovni šoli zanimal za delo krožkov in izven šolsko dejavnost, v Trebnjem je obiskal podjetje TRIMO in obrat Nfodnih oblačil (TIP-TOP), sprejel pa ga je tudi predsednik ObS Ciril Pevec. Popoldne je imel razgovor s političnim aktivom. Več o tem na trebanjski strani. (M. L.)
CATESKE toplice - Republiška konferenca ZMS je v soboto in nedeljo organizirala v Cateških Toplicah dva seminarja, na katerih je sodelovalo tudi veliko predstavnikov mladine iz Dolenjske. (C. V.)
ČRNOMELJ — Pretekli petek je predsednik republiške konference ZMS Živko rregl obiskal črnomaljsko občino in se pogovarjal z mladinskimi vodstvi. (C. A.)
KRŠKO - V tovarni IMPERIAL bodo v kratkem ustanovili mladinski aktiv. Mladi v tej tovarni so v zad-
Naj Bojan ostane doma?
Mladi Bojan Lavrič iz Dolenjskih Toplic je bil štipendist občine Novo mesto na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Po končanem štud^u bi se rad zaposlil na novomeški glasbeni šoli. Izrazil je željo, da bi poučeval harmoniko, delal pa bi tudi z godbeniki. Vendar se Bojanove želje niso uresničile: glasbena šola ga ni prejela, ker nima ustrezne pedagoške izobrazbe. Novomeška TIS pa je svojemu št^en-distu bila pripravljena omogočiti celo izredni študij na pedagoški akademiji, pa tudi to ni pomagalo.
Nihče nima nič proti temu, da poučujejo strokovno usposobljeni kadri, vendar naj potem veljajo enaka merila za vse, ne pa ^samo za ene!___________________^
njem času pokazali precejšnjo živahnost, zato ne bo težav pri ustanovitvi aktiva. (R. V.)	■
Šentjanž - Preteku teden se je mudil v Šentjanžu Miroslav Cerar. Skupaj s predstavniki trebanjskega TRIMA si je ogledal gradnjo prve tipske telovadnice pri nas. Dejal je, da je presenečen, da bo v tem podeželskem kraju tako lepa telovadnica. Ob^ubil je, da bo z nekaterimi našimi vrhunskimi telovadci prišel na otvoritev. (B. D.)
nasi znanci
Srce za mlade
Znani slovenski mladinski skladatelj in pevovodja Janez Kuhar iz Ljubljana je vedno bolj priljubljen med mladimi. Števil-
ne njegove skladbice so postale zlasti popularne med najmlajšim svetom. Veliko jih pojo in recitirajo v otroških vrtcih, skoraj v^ dan pa jih slišimo tudi na radiu. Zadnji Kuharjev nastop, ki smo ga gledali ob dnevu republike v Beogradu, ko so učenci \jubljanskih glasbenih šol peli v okviru oddaje „Radost Evrope“, smo imeli priložnost občudovati njega in mlade umetnike, ki rastejo pod vodstvom znanega glasbenega pedagoga Janeza Kuharja, ki je napisal prvo partizansko opero, poznamo tudi na Dolenjskem, saj večkrat obišče tudi naše vzgojnovarstvene ustanove in najde med mladimi vedno vnete poslušalce.
Računajmo tudi na mlade!
Organiziranega splošnega ljudskega odpora si ne moremo predstavljati brez mladine — V Novem mestu so mladi dobro zastavili delo
Pri občinski konferenci ZMS Novo mesto so sredi lanskega leta ustanovili komisijo za splošni ljudski odpor (SLO). Predsednik komisije je član občinske konference Slavko Jarkovič, ki nas je tudi seznanil z nekaterimi svojimi pogledi ob vedno vcwjem vključevanju mladih v SLO. Komisija ima že pripravljen program' dela, o katerem pa bodo mladinci razpravljali te dni. V razgovoru nam je tovariš Jarkovič omenil, da so bili zadnji manevri „SVOBODA 71“ odlična šola za mlade, saj se je praktično pokazalo, kje je njihovo mesto v morebitnem vojnem stanju.
^	,.Razumljivo, da ne namera-
vamo ostati samo pri tem! Program bomo sproti dopolnjevali in ga obogatili, če bodo potrebe tako pokazale. Zavedam se, da ne bomo v prvem zamahu zajeli vsega, kar mladino priteguje, vem, da je treba dati poseben poudarek na praktični del, kije veijetno najbolj privlačen.**
,	-	Ali	imate občutek, da v
f	vseh	teh	prizadevanjih postaviti
naš SLO na čvrste noge, dovoy računamo na mladino?
„Brez zamere, vendar moram povedati, da le premalo računamo na mladino, ki je pripravljena sodelovati!. Ce se
- Kaj bo zajel program vašega dela?
„Naš program, ki ga bomo sprejeli, obsega dva dela. V prvem smo zajeli priprave mladine na SLO; drugi del pa govori o pogojih vključevanja v splošni ljudski odpor. V celoti vzeto, imam v mislih negovalce tradicij iz NOB, sodelovanje s pripadniki JLA, koordinirano dejavnost s posebnimi organizacijami, kot so taborniki, planinci, radioamaterji, športniki itd. Velik poudarek smo dali tudi idejnovzgoj-nemu delu mladih in praktičnemu razporedu mladine v teritorialnih odredih in podobno.“
- Ste prepričani, da bo ta precej razgibani program dovolj zanimiv?
spomnimo, da so med revolucijo nosili puško 14-letni pionirčki, potem ne bi smeli zapostavljati današnje mladine v starosti do 20 let.'^‘
- Kaj pa splošna pripravljenost ljudi, da se čim bolj vključijo v SLO?
„Morda sem mladeniško revolucionaren, zato morate razumeti mojo izjavo malce drugače. Zdi se mi, da ni več tiste zagretosti, kot je bila recimo pred dvema letoma, vsem se nam že počasi dozdeva, da smo dovolj pripravljeni na morebitne posege od zunaj. Čutim, da se nekje spet uspavajo, kar pa ni prav! Resnost svetovnih dogodkov opozaija na potrebo po stalni pripravljenosti, ki ni nikoli odveč.**	S.	DOKL
»Trim — šport za vsakogar«
Navodila za vključitev v to koristno dejavnost imajo občinski sindikalni sveti
Zveza za telesno kulturo, Partizan in Zveza sindikatov Slovenije organizirajo za pospešen razvoj športne rekreacije enotno akcijo z nazivom „TRIM — ŠPORT ZA VSAKOGAR“, ki se je že z u^e-hom uveljavila v številnih deželah. Namen akcije je, da bi se te-lesnovzgojno udejstvovali vsi občani, ki zaradi industrializacije in urbanizacije zanemarjajo svoje telesne in druge sposobnosti. Namenjena je mladini, predvsem pa starejšim, ki se ne udejstvujejo več v športu.
Novi pogoji sodobnega življenja in dela vedno bolj kažejo negativne spremljajoče pojave, značilne za vse industrializirane sredine. Le-to se kaže v poslabšanih telesnih sposobnostih ljudi, ki trpijo zaradi sodobnih bolezni. To se med drugim pozna tudi na zmanjšanih delovnih in obrambnih sposobnostih, na pove-
V BELI CERKVI SPET GIBLJEJO
Vaši mladinski aktiv, ki ga vodi predsednica Martina Gregorčič, je v zadnjem času zelo razgibal svojo dejavnost. Aktivnih je 30 mladincev, ki so dobili svoje prostore v prosvetnem domu. V kratkem bodo začeli delati tudi v dramskem krožku, uvedli pa bodo še nekatere druge dejavnosti mladinskega vzgojno-zabavnega življenja.	O.	D.
NEMCI PRIDEJO FEBRUARJA
Obisk mladine iz zahodnonem-škega mesta Ditzingen, ki je namenjen novomeški mladini, je prestavljen na februar. Na Dolenjsko bodo prišli trije mladi Nemci, ki se bodo z novomeškim mladinskim vodstvom pogovarjali o tesnejšem sodelovanju m^ mladina Novega mesta in Ditzingena.	A.	P.
PREGL IN ŠE TRIJE!
Prejšnji teden je bil v Novem mestu klican sestanek ožjega občinskega ^tiva, na katerega je bil povabljen tudi predsednik Zveze mladine Slovenije Živko Pregl. Namesto osmih udeležencev so bili na sestanku samo štirje (prišteli smo tudi Pregla). Dosti boljša udeležba pa je bila na posebnem shodu, ki ga je imel predsednik s predsedniki mladinskii aktivov iz občine. Prepričani smo, da mu je ta sestanek le popravil nekoliko neugodnejši vtis, ki ga je dobil ob prvem stiku.	J.	J.
Po poteh Kozjanskega odreda
v petek je bilo v Sevnici posvetovanje o pripravi partizanskega pohoda mladine po ]^teh Kozjanskega odreda, ki ga bodo prircdiU poleti. Udeležili naj bi se ga člani specializiranih organizacij, mladi iz delovnih organizacij in teritorialne čete, seveda pa tudi nekateri borci odreda.
Čanju števila poškodb, bolezenskih dopustov in invalidnosti, skratka ogrožen je telesni in duševni razvoj Človeka.
Pobudniki akcije _ „Šport za vsakogar** menijo, da je takšno stanje v precejšnji meri posledica tega, ker je telesna kultura pri nas zelo slalw razvita. V Jugoslaviji se vsega le 6 odstotkov ljudi aktivno udejstvuje v telesni kulturi.
Da bi ustvarili pogoje za hitrejši napredek in organiziran razvoj športne rekreacije, pobudniki akcije TRIM predlagajo, da se vanjo vključijo vsi, ki želijo krepiti svoje telo.
Pri občinskih sindikalnih svetih bodo na voljo posebne izkaznice, kartončki in prospekti z navodili. Za vse to je treba odšteti 1,50 dinarja.
V poseben kartonček bo vsak sodelujoči vpisoval dejavnosti; venem letu je treba izpolniti 150 polj. Za
imolnitev enega polja že zadostuje: 10 minut teka, telovadbe doma, ali: 20 minut gimnastike, čolnarjenja, planinstva, drsanja itd. oziroma: 30 minut nogometa, košarke, odbojke, rokometa, namiznega tenisa, plesa itd. Za izpolnitev obveze se šteje tudi 45 minut hitre hoje, vrtnega dela, sprehoda v naravi, lova, ribolova in podobnih opravil.
Ko bodo sodelujoči izpolnili kartončke, bodo zanje dobili značke TRIM, ki bodo plačilo za njihovo prizadevnost in skrb za ohranitev svežine telesa.	S.	DOKL
11	M
Košaricaiji metlidce Beti so se v zadnjem času okrepili s tremi odličnimi košarkarji iz Karlovca. Z novo postavo bodo igrali pomembno vlogo v II. republi^ci ligi. Na sliki: prva peterka Beti. (Foto: S. Dokl)
I. REPUBLIŠKI ŽENSKI ODBOJKARSKI
TURNIR
Na turnir, ki ga je pripravil odbojkarski klub Novo mesto, so prišle vse najTjoljše ženske odbojl^ske ekipe, manjkale so samo odbojkarice Jesenic, Brestanice in Kočevja.
Novomeščanke so imele ugoden žreb, znašle so se v skupini z Mariborom in Kamnikom. Proti pričakovanju so z dobro igro odpravile oba nasprotnika in si priborile mesto v finalu. Lepo je bilo zlasti srečanje z Mariborom, ki so ga zasluženo odločile v svojo korist. V finalu jih je čakala ekipa ravenskega Fužinarja, ki je jesenski repubh'iki prvak. Novomeščanke so igrale brez straliu, s poletom in požrtvovalno. V prvem nizu gostjam niso dale dihati, odločile so ga v svojo korist s 15:9. V drugem nizu so domačinke zaigrale še bolje in obdelovale zlomljeno ekipo prvaka. Vse je šlo lepo do stanja 11:1, nato pa se je zaustavilo. Novomeščankam je prišel še en prib lisk pri stanju 14:9, vendar od
•J r?
Ostati v ligi!
Slavko Kovačevič obiskuje IV. letnik gimnazije v Novem mestu. Le nekaj sto metrov loči njegov dom od športnih igrišč na Loki. Spominjam se še tistih osnovnošolskih dni, ko smo ga imeli za najboljšega nogometnega vrataija na šoli. Kmalu pa je začel redno vaditi košarko pri novomeškem košarkarskem klubu, kjer je še danes nepo-greŠjiv član novomeške prve peterke.
- Slavko, kako usklajuješ pouk s košarko, ki ti vzame skoraj ves prosti čas?
,,Držim se reka. ki pravi: Najprej šola, potem pa ... Na račun košarke nisem šel poleti na morje, ravno tako nisem bil na maturantskem izletu. Upam, da bom šel vsaj na maturantski ples.**
KvaUtete tega mladega košarkarja niso ostale skrite strokovnjakom. Avgusta so ga povabili v Kranjsko goro, kjer je pod vodstvom trenerja Gagla in Ranka Žeravice treniral z ostalimi mladimi člani mladinske republiške reprezentance. Njegova igra je vse navdušila, zato so kmalu nato prišli v Novo mesto igralci ljubljanskega Slovana in ga povabili, da bi igral za mladinsko ekipo tega kluba, ki je državni mladinski prvak.
Slavko je, kljub temu da bo šel prihodnje leto v Ljubljano, ostal zvest svojemu Novemu mestu in ga bomo vepetno še dolgo gledali pod našimi koši, ker je njegova velika želja, da bi Novo mesto ostalo v republiški ligi.	D.	VOVK
tu naprej ni šlo več! Ni so izgubile na razliko, plačale so ceho za svojo neizkušenost. V tretjem, odločilnem so gostje spet zaigrale s polnimi pljuči in porazile razbito ekipo Dolenjk.
Drugo mesto je velik uspeh, vendar tudi prvo mesto ne bi bilo nezasluženo! Vse so se srčno borile in so bile že blizu velikemu uspehu.
Fužinarke se morajo zahvaliti samo svoji izkušenosti, da so odnesle zdravo kožo iz Bršlina. Gledalci SO' menili, da so se Korošice rešile skozi šivankino uho in res je bilo tako.
Rezultati predtekmovanja: Novo mesto : Maribor 2:1, Novo mesto : Kamnik 2:0, Maribor : Kamnik 2:0, Fužinar : Ljubljana 2:1, Fužinar : Celje 2:0, Celje : Ljubljana 2:0; finale: Fužinar : Novo mesto 2:1, Celje : Maribor 2:1, Ljubljana : Kamnik 2:0.
Vrstni red: l. Fužinar, 2. Novo mesto, 3. Celje, 4. Maribor, 5. Ljubljana in 6. Kamnik.
Republiški odbojkarski trener Ravenčan Tušek je izbral na.slednjo dvanajsterico najboljših odbojkaric z bršlinskega turnirja: Pučko, Rajer (N. mesto); Oblak, Ramšek (Maribor); Kolar, Lesjak (Celje); Grum (Ljubljana) ter Majerič, Košak, Tušek, Ajtnik in Jeseničnik (vse Fužinar). Ob koncu pa še sodba pisca tega sestavka: Pučko (N. m), Košak in Ajtnik (Fužinar), Grum (Ljubljana), Majerič (Maribor) in Kolar (Celje).	S.	DOKL
Zadovoljiv start
v ljubljanski dvorani Tivoli je bil v nedeljo na sporedu prvi del zimskega prvenstva Slovenije v rokometu v B skupini za mpške in v A skupini za ženske. Nastopajo tri dolenjske ekipe:	COSI^OS-BELT
(Črnomelj), LABOD (Novo mesto) in ITAS (Kočevje). V ženski A skupini pa igrajo Brežičanke.
Najuspešnejši štart so imeli Črnomaljci, ki so porazili ekipo Alplesa z 12:8; Novomeščani in Kočevarji pa so doživeli dva p>oraza. Slovan B je porazil Labod s 23:13, Itas pa je izgubil z ekipo Smarje-Sap s 17:15. Dolenjski derbi med Črnomaljčani in Novomeščani so odločili Belokranjci v svojo korist s 17:15. Itas pa je doživel poraz z Alplesom, rezultat je bil 20:10.
Brežičanke so startale z zmago. Premagale so Stelf.larja s 6:5. Drugo srečanje so odigrale z ekipo Zameta z Reke. Na začetku so zaigrale odlično, saj je bil v prvem polčasu rezultat 2:2; nato pa so popustile in izgubile z 8:3.
Brežičanke so v nedeljo zvečer ugnale še Gorenje iz Velenja s 7:6 in so tako še vedno med vodilnimi ekipami. ^ T. LATERNER
Zmagala je KRKA
Končano je tekmovanje v zimski dolenjski kegljaški ligi. Z veliko prednostjo je zmagala novomeška Krka |wed ekipo Kr^ega. Krka je tri srečanja odločila v svojo korist, enkrat pa je bila druga. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Krka 4916, Krško 4777, Ce-lulozar 4756, Brežice 4644, Iskra 4738. Končni vrstni red: 1. Krka 19.851 kegljev (19 točk), 2. Krško 19J15 (16 točk), 3. Iskra 19.090 (12), 4. Brežice 18.686 (7),5.Celu-lozar 18.724 (6).
Med posamezniki pa je bil vrstni red naslednji: 1. Badovinac (Iskra) 3.433, 2. iGušič 3.401, 3. Mrzlak (oba Krka) 3.367, 4. Runovec (Krško) 3.337, 5. Jarc 3.329, 6. Rožič (oba Krka) 3.307, 7. Bajc 3.280, 8. Ferlin (oba Krško ) 3.269, 9. Turk (Krka) 3.254, 10. Vanič (Krško) 3.237 in Kuzmin (Brežice) 3.237.	J.l^ZLAK
m,.M i I i i m §
Skoda za lepo priložnost!
Odbojkarice Novega mesta zamudile enkratno priložnost, da postanejo zmagovalke turnirja
z zgraditvijo novih sodobnih telovadnic v Bršlinu in na Grmu je dobilo Novo mesto lepe možnosti, da prireja razne turnirje za igre z žogami. Prvega so priredili 16. januarja, ko so v bršlinski telovadnici prekrižale kopja najbolje slovenske odbojkarice. Nihče ni slutil, da bodo ravno mlade novomeške odbojkarice igrale pomembno vlogo. Na mladinskem ženskem odboj-karskern turnirju v Kočevju so res opozorile nase, vendar jim v takšni druščini niso obetali nič dobrega.
KOČEVJE - Na hitropoteznem pionirskem šaliovskem prvenstvu za januar je zmagal Kirasič s 14,5 točke. Sledijo: Malnar 14,5, Jambrovič 14, Čuk in Kovač 13, Ofak 12 itd. V finalnem delu je tekmovalo 18 tekmovalcev; prvih 13 je dobilp praktične nagrade. (I. S.)
KRSKO - Odkar imajo v Krškem novo telovadnico, se je precej poživilo delo Partizana. Irnaio redno vadbo za mladino in starejše. Največje zanimanje je pri najmlajših, ki radi obiskujejo vadbene ure. (R. S.)
NOVO MESTO - 11. januarja je imel šahovski klub Novo mesto občni zbor, na katerem so ugotovili, da je bilo preteklo leto eno naj-u^ešnejših v tekmovalnem pogledu. Delo kluba je bilo zelo pestro. Od važnejših tekmovanj naj omenimo zelo močan II. novome^i turnir in 25. žensko republiško prvenstvo, ki so ju pripravili novomeški šahoyski delavci. Poleg mesečnih hitropoteznih turnirjev je bilo poskrbljeno tudi za razvoj in napredovanje mladih šahistov, saj so odigrali k^ šest kategomiških turnirjev. Velik uspeh so dosegli tudi na republiškem moštvenem prvenstvu. Za predsednika so ponovno izvolili Jožeta Udirja, Vinko Istenič je blagajnik, Ivan Ilc pa gospodar. (J. U.)
KOČEVJE - Novoletni nagradni šahovski problem je reševalo 41 pionirjev; od teh ga je 16 rešilo pravilno. Žreb je določil nagrado Romanu Ga^arcu, Janezu Maršiču in Mi^i Dulminu. (I. S.)
NOVO MESTO - Po občnem zboru SK Novo mesto je bil odigran hitropotezni nagradni turnir, na katerem je igralo 14 igralcev. Zmagal je Marjan Stokanovič, ki je zbral 12 točk. Sledijo: M. Picek (10,5), L Milič (10), V. Istenič (9,5), Sčap in Lubej (73), Komelj (6) itd. (J. U.)
KOČEViE — Na medrazrednem šahovskem prvenstvu osnovne šole Kočevje sodeluje 18 razrednih ekip s skupno 90 igralci. Po tretjem kolu vodi 5. e pred 6. h. (1. S.)
MOKRON(XJ - Na članskem šahovskem prvenstvu za posameznike sodeluje 13 tekmovdcev. Po 4 kolih sta v vodstvu Godnjavec in Hočevar, ki sta zbrala 4 točke. Sledijo: Peterle in Bulc (3), Kramer, Dvornik, Zi^ančič (2) itd. (J. H.)
NOVO MESTO - Robert Romih je te dni' dobil od kegljaške zveze Jugoslavije priznanje za 20 let dela v tej organizaciji, (J. S.)
MOKRONOG - Na brezkate-gorniškem turnirju sodeluje 12 šahi- • stov. Po petih nepopolnih kolih sta v vodstvu D. Gačnik in P, Lavrinšek s 4 točkami. Sledijo: Preskar, F. Lavrinšek, S. Gačnik in Bonča z. dvema točkama. (J. H.)
BREŽICE - Prizadevni smučarski delavci iz Brežic so v nedeljo organizirali prvenstvo osnovnih fel in gimnazije v smučanju. Zmagovalci so bili: cicibani - Filipčič (Brežice); mlajše pionirke — De Costa (Br.); mlajši pionirji - Geijevič (Br.); mlajše pionirke - Geijevič (Globoko); starejši pionirji - Balon (Br.); mlajši mladinci — Hotko (Artiče); mlajše mladinke - Avšič (Br.); mladinci - Kolar (gimn. Br.); člani - De Gloria (Br.); mladinke -Simončič (Br.) (V. P.)
PEČICE - Smučarski klub Brežice bo v zimskih počitnicah organiziral v Pečicah tečaj za šolske in predšolske otroke. Z vadbo bodo pričeli v soboto, do smučišča pa jih bo vozil avtobus. Zaradi pomanjkanja vaditeljev bo ena skupina vadila dopoldne, druga pa popoldne.
(V.P.)
ČRMOSNJICE — Preteklo soboto je bilo na smučiščih pod Gačami zelo živahno. Smučalo je več sto mladih smučarjev iz črnomajske, novomeške in krške občine. (K. K.)
Novomeške odbojkarice, ki se zanesljivo prebijajo v vrh slovenske odbojke, so že večkrat doslej plačale svojo neizkušenost s porazi. Enaka usoda jih je doletela tudi na nedeljskem odbojkarskem turnirju v Bršlinu. Slovenske prvakinje, to je ravenski Fužinar, so imele že matirane, saj so Dolenjke dvakrat zanesljivo vodile z 11:1 in 14:9, vendar spet niso zdržale. Ravenčanke, la so jim v tem srečanju potonile vse ladje, so potem reševale nemogoče. Uspelo jim je, in s tem so ponovno dokazale, da so mojstrice, ko je treba loviti izgubljeno. Opozoriti moramo tudi na Novomeščanke; s časom si bodo nabrale izkušnje, potem pa bodo postale še bolj upoštevana ekipa v Sloveniji. Znano pa je, da slovenska ženska odbojka v zveznem merjenju moči ni enakovredna ekipam iz drugih repu-bUk.
0
NOVE OBRESTNE MERE
• ZA DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNE RAČUNE:
navadne	7,5	%
(5,5% v devizah, 2% v dinarjih) vezane nad 13 mesecev	9	%
(7,5 % v devizah, 1,5 % v dinarjih) vezane nad 24 mesecev	10	%
(7,5% v devizah, 2,5% v dinarjih)
• ZA DINARSKE VLOGE:
♦	navadne (a-vista)	7,5%
vezane nad 13 mesecev	9%
vezane nad 24 mesecev	10%
pri VAŠi BANKI DOLENJSKI BA!\!K! IN NOVO MESTO
Neprimerna pesem
Po podpisu pogodbe o združitvi ribniškega INLESA in JAVORA iz Jusicev (občina Opatija) so hrvatski gostitelji pospremili goste iz Ribnice do republiške meje. Tam pa so v neki gostilni predlagali, naj bi tudi kakšno zapeli. Direktor INLESA Vinko Šparovec je bil takoj za to in predlagal tisto „Sem se oženil, se kesam Vodja organizacijsko-splošne službe INLESA in predsednik občinske konference SZDL Mirko Anzeljc ga je opomnil, da ta pesem zdaj, ko je pogodba o „ženitvi“ komaj podpisana, ni primerna.
Končno je zmagal predlog predsednika občinske skupščine Ribnica in zapeli so tisto: ,yLe dajmo jo, le dajmo jo, saj je še mlada“.
Če bog da ...
Med Ribničani kroži zdaj tale: Za gradnjo tunela med Anglijo in Francijo (pod morjem) so se potegovala tri podjetja: ameriško, nemško in -dolenjsko. Ponudbe se po ceni niso bistveno razlikovale, zato so investitorji poklicali vsa tri podjetja na razgovor in jih pobarali po ostalih prednostih.
Američani: ,Mi garantiramo, da se bosta skupini, ki bosta kopali tunel z Anglije in Francije, ujeli pod morskim dnom za pol metra natančno. “
Nemci: ,Mi garantiramo natančnost za en centimeter. “ Dolenjći: ,Mi poče bog da - se" bomo ujeli povsem natančno. “
,Jn kaj, če bog ne bo dal? “ je zanimalo investitorja.
Dolenjci: „Potem pa boste za isti denar imeli dva tunela!
Prva nagrada: v Dol. Karteljevo
Novoletna nagradna križanka je zbrala še več tistih naročnikov, ki so nam njeno rešitev tudi poslali: dobili smo jih skoraj kakih 800. Med njimi je žreb 14. januaija izbral naslednje srečneže:
DENARNE NAGRADE bodo dobili: Maijan Lokar, Dol. Karteljevo 21, Mirna peč - 250 diri; Žan Klevišar, SkaUckijeva 7, Novo mesto -200 din; Marjana Pušnik, Pišece -150 din; Alojzija Bevc, Zabukovje 14 - 120 din; Marica Bergant, Sela 3, Semič - 110 din; Betka Dimič, Leskovec 19 pri Krškem - 100 din; Marija Zalar, Koblarje 2, Stara cerkev - 90 din, in Marko Koščak, učenec osnovne šole Trebnje, 80 din.
22 LEPIH KNJIG BODO DOBILI: Alen Lacija, Toplamiška 9-1/6, Ljubljana-Moste; Mirko Petrič, Impoljca, Sevnica; Franc Pod-nar, Sorška cesta 27, Škofja Loka; Pavel Molan, Trebež 22, Artiče; Robert Klenovšek, Partizanska 31, Novo mesto; Ankica Krivec, Dobova
20; Nevenka Metelko, Radeče 85, Zidani most; Nevenka Arko, Jurjeviča 51, Ribnica; Igor Anžiček, Gruenova 16, Krško; Minka Sedlar, Hrastulje 9, Škocjan.
Maijan Zakrajšek, Podgorska 12-a, Kočevje; M^ja Hribar, Trebnje 86; Mitja Orožen, Brestanica 114; Jože Drobnič, Rurnanja vas 13, Straža; Lučka Breskvar, Cesta krških žrtev 48, Krško; M^ko Papež, Kolodvorska 27, Črnomelj; borko Pečar, Heroja Maroka 14, Sevnica; Janez Vodičar, Dol. Toplice 103; Ana Fajdiga, Trebnje 80; Erika Omerzel, Gradac 63 v Beti krajini; Marija Šutej, Kolodvorska 25, Črnomelj, in Marija Košak, Češnjice 16, Otočec ob Krki.
Denar in knjige smo naročnikom včeraj poslali po pošti.
^	J	---
(Novi odbor), Sokola izvolili so dne 2. januaija pri rednem občnem zboru. Simon pl. Sladovič je predsednik, dr. Fran Prevec pod-predsednA:, Fran Sakser tajnik. Občni zbor sklenil je opustiti dosedanje društveno pokrivalo in si omisliti čepico ter da bode „Sokol“ priredil sijajni ples dne 13. februarja t.l. v prostorih „Nar. doma“, za kateri ples se razvga vže marljivo delovanje. Pustni torek dne 1. marca pa bode ,^kol“ po mogočnosti pripomogel za sgajni uspeh vsakoletne maškarade.
(Koroški liberalci) imajo kaj trde glave. Ministerstvo in upravno sodišče je ukazalo, da mora celovški mestni zastop sprejemati slovenske uloge; ali ta se vendar ustavna, zahte-vaje, naj mu katoliško politiško in go^odarsko di^tvo za.Koroško poda nemški prevod. Vrlo društvo se vend^ nikakor ne uda: pravica mora zmagati če tudi še-le s pravdo.
(Grška) ugovarja Bolgarki, ker je ta uvela v vzhodni Rumeliji bolgarski jezik v šole. Čudno, Bolgari se bodo vendar učili bolgarski!
ŠV E g,i p t u) je umrl nagle smrti podkralj Tevfik paša. Turčga je brž imenovala na njegovo mesto podkraljem njegovega sina Abbas pašo, ki je bil doslej v šoli na Dunaju, kjer se šola tudi njegov brat.
(Iz Spodnjega Š t a j e r sk e g a). Še pi tri mesece preteklo, , kar je tukajšnji listič ,,Dcutsche Wacht“ p9 dijaki novomeške gim-
n I
 ^.
z lanskih mokrono^ih pustnih norčij (Foto: Legan)
la. FEBRUARJA V MOKROINOGU:	,..
Televizijski Dolenjci **“^ pokopa
----------- Denarja	za karneval
ni, pač pa le za pafk
Mokronoški pustni karneval, ki se bo končal z barvno televizijo, nam bo pokazal naše barve
Mokronoški klub larfarjev v teh dolgih zimskih večerih že tuhta v največji tajnosti, kako jo bo za svoj najstrože zapovedani praznik, letošnji pust, zagodel dolenjskemu občinstvu. Dolenjski list, ta nebodigatreba, je že razpletel svoje informacijske mreže, tako da lahko postreže s prvimi novicami iz tega našega znanega kotla pustnih domislic.
Nassenfuss, tako se bo po tradiciji tudi letos imenoval sloviti Mokronog, namerava poskrbeti za to, da bo lahko vsak Dolenjec videl, kaj je to barvna televizija. Nič hudega, če se bo kdo v njej prepoznal v črni barvi, takšni smo pač, in če že ob običajnem vsakdanu spreminjamo barve, naj bi vsaj za pusta vsakdo pokazal svojo pravo.
Zamisel, za katero so se larfarji
ogreli, je v tem, da bodo v slogu na-šžh popularnih televizijskih oddaj v Mokronogu pokazali našega Dolenjca, njegov „Cik-cak“, njegov ,JCažipot“, njegovo „Izgubljenost v vesolju“, pa tudi sladkosti njegovega „Dekamerona“, norčije v njegovem „Malom mistu“, zgodbo njegovega ,JJaočnika in očalnika“ itd.
Dolenjski televizijci bodo nastopili na največjem zaslonu, kar so jih pri nas izdelali doslej. Sredi Mokronoga bo stal, več kot osem kvadratnih metrov velik. Televizijski nastop bo sledil karnevalskomu sprevodu, ki bo, kot vsako leto doslej, krenil po asfaltni cesti iz bližnje Puščave.
Bodi dovolj za danes. Kaj bo v Mokronogu v nedeljo, 13. februarja, bomo tako in tako še poročali.
nazije z vso nemškutarsko besnos^o udrihal. V št. 78 z dne 27. septembra pripoveduje namreč, da so imenovani dijaki v neki gostilni „Hej SIo-vani“ peli, ter imenuje novomeško gimnazijo „eldorado“ drugje izključenih dgakov.
(Gosp. c. kr. notar) Viktor Rosina preselil se je iz Kostanjevice v Mokronog; na njegovo mesto pa je prišel g. Aleks. Hudovernik iz Radov^ice.
(Dober svet). Letošnja zima je jako vgodna za dela zunaj hiše, zatp se da marsikak krajcar prislužiti kar sicer ni bilo mogoče. Cestni odbori kupujgo napravljen gramož ali šoder. Čujemo da so bližnji kmetje iz Šempetra dobili zai^ čez 200 gld. Dolenjci posnem<gte jih, sploh napravljajte gramož! vs^ laajcar Vam bode prišel prav, katerega zanj dobite!
(Iz Škočija n a) se poroča: V torek 12. jan. t.l. izdihnil je tukaj v Klenoviku svojo blago dušo oče — spoštovani gosp. Ivan Povše, jpo domače Mačkovski. Blagi je bil po celej Dolenjskej znan. — Naj v miru počiva!
(Na prodaj) domačga obstoječa iz hiše in vsem gospodarskim poslopjem, vrt z lepim sadnim drevjem, travnikom, nivo, vinogradom in hosto je iz proste roke naprodaj. Vse je v dobrem stanu. Več pove lastnflc Jože Saje, Veliki Slatnik štev. 24., pošta Novo Mesto.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC ,,	15.	januaija	1892)
LJUDJE, VTISI IN MNENJA
Samo ena je domovifia !
Marija Celdini se je po 46 letih bivanja v Afriki vrnila v rodni Žužemberk — Prostrani svet je lep, vendar je še lepše doma
Po I. svetovni vojni je veliko naših ljudi šlo v širni in nepoznani svet; domača zem^a ni mogla preživljati vseh. Bilo je težko, tesna je bila za vsakdanji kruh. Danes je precej drugače, ne gre več za obstoj; tuji svet vleče, ker je bogatejši, reže debelejši kos k^a, zahteva pa precej več. Reka naših ljudi je še vedno usmerjena v tuje dežele, ki črpajo življenjski sok našim rojakom. Med tistimi, ki so morali pred 50 leti zapustiti domovino. Je bila tudi Marija Ceklini iz Žužemberka. Morda je malce nenavadno, da je Marija 1924 zapustila Ftimorsko, tam je živela in se poročila, in odpotovala v neznani in skrivnostni Egipt. Doma je zapustila moža invalida in dva mladoletna otroka. V domovino se je vrnila po 46 letih, vsa srečna, da živi spet med svojimi rojaki.
- Kako to, da ste se odločili za odhod v Egipt?
„Na Primorskem je bilo v letih po prvi svetovni vojni izredno hudo; verjemite, da je bilo tako težko, da nismo mogli živeti. Ker se je mož ponesrečil, ni bilo druge izbire, kot da sem s tei^cim srcem in z veliko bo-tečino zapustila domovino, družino in odšla v Egipt. Zaposlila sem se ter redno pošiljala domov denar, tako da je družina ži-veb.“
- Kako ste se znašli v tujem svetu?
,Jmela sem srečo, vzela sem v najem manjšo hišico, bila sem gospodinja. Tam sem delala vsa leta do odhoda v domovino.“
- Kaj pa jezik?
„V deželi ob Nilu je pravi človeški Babilon, zato govorijo vse mogoče svetovne jezike. V tem času sem se naučila francoščine, italijanščine, grščine in arab-ščine.“
- Pravijo, da je arabska pisava težkal
„Ni lahka, zato se nisem nikoli trudila, da bi se je naučila. Arabci pravijo, da je zanje izredno lahka.“
- KakSne vtise ste si nabrali v tej za nas malce nenavadni in oddaljeni deželi?
„Prepotovala sem precej arabskega sveta, ki je po svoje izredno zanimiv. Srečujete se z nenavadnimi ljudmi, ki so za spoznanje drugačni kot drugi. Lepo smo živeli, dokler je bil Naser živ. Potem pa se je naš življenjski prostor začel zoževati. Beduini že od nekdaj ne prenašajo tujcev, zato so z novim vetrom v arabskem vrhu dobili zagovornike, ki so bili tudi za to, da se reSjo vseh tujcev. Pred odhodom domov smo zaprli tudi naš „Jugoslovanski dom“. Iger smo preživeli toliko lepih uric in trenutkov.**
- Kako pa je z zdravjem v tem svetu?
,JLjudje so tam zelo zdravi. Tudi mene ni nikoli mučila bolezen, in sem še zdaj pri svojih 70 letih kar pri trdnem zdravju.**
- Kako je bilo s prvo zimo po toliko letih?
„Presenetljivo dobro sem jo preživela, občutek imam, da sem spet na starih tirnicah.**
- Vas Je kaj vleče nazaj, ste morda že pozabili na stare prijatelje?
„Se vedno si dopisujemo, vezi še niso in venetno tudi nć bodo prfetrgane! Nazaj me ne vleče več, mislim, da sem dosti svojega življenjsk^a soka pustila v tej deželi, ki ni bila taVo hvaležna, kot bi morala biti. Kaj hočete, spreminjajo se ljudje, z njimi pa tudi časi! Zadovoljna sem, da sem spet na svojem starem domu, kjer mi je stelcla zibelka.“ . . .............  .	. .S,DQKL
Komaj se je leta 1965 začela
■ gospodarska reforma, so jo ^ Ribnici vzeli tako resno, da so
: takoj prenehali z vsem nepotrebnim „zapravljanjem", naj-^ prej pa so „reformirali** oziroma
■ ukinili pustne karnevale.
Drugod reforme niso vzeli ' tako resno in so take karnevale : takrat šele začeli uvajati in pO' 5 nekod so se karnevali celo uve-; ijavili. V Ribnici je začelo iti gO'
■ spodarstvo navzgor, smisel ; humor pa navzdol.
[ Čeprav sem se pred dnevi tri' krat oglasil na domu Alojza Gel-i žeja, nekdanjega organizatorja j karnevalov, in obiskal nekaj gO' \ stiln, ga nisem dobil, zato o mo-j rebitni obnovitvi ribni3cih pust' j nih karnevalov ne morem n^-} pisati ničesar.
i Andrej Klemenc, predse4JM.Hi ; turističnega društva Ribnica, pa j je povedal; karnevalom ne bo ^ič. Le v sredo bomo veselo po? kopavali Naceta Kurenta. ZdaJ vsi preveč resno jemljemo gospo* darske zadeve, zato smo na pustni karneval že skoraj P®' zabili... Vse je v zvezi z de; i naijem. Naše društvo pa hrani denar za ureditev parka k ul: turnikovingradu ...“
|de
Neslane šale mladincev
Ponoči odpeljali kravo, hudo prestrašili žensko, ki je pred porodom. In odnesli voz
Kar tri neslane šale so si v noči od ^ pa 2. januar privoščili v domači TOSi Stanko Pahulje, Anton Berko-Pec m France Sile, stari 18 do 20 ^ t ^	pri	Ribnici.
Frančiški Pust, stari 62 let, so iz nieva vzeli kravo in jo odvedli v so-aov hlev. Od tam je ušla. Našli so JO nad vasjo ob 9. uri dopoldne.
,^ Pogorelčevih so klicali pred .	pride	žena	Vida	po	moža,
' močno pretepen zunaj v sne-r A • ^°gorelc, Id je tik pred po-o^m, je ponoči zunaj dolgo iskala poškodovanega moža in pretrpela ^eaj strahu, ker ga ni našla. Možje ^®dtem mirno in seveda nič poškodovan sedel v gostilni.
Bojcu pa so po delih od-TOsu vprežni voz. Pri cerkvi so ga in spustili po bregu, da se je
Početje teh mladincev presega sal. Fantje bi morali namreč J«ukovati, kaj je šala in kaj vzne-nuja ljudi. Njihove neslanosti bi ^mreč lahko imele hude posledice, je namreč nekaj, s čemer nobe-materialno ali kako drugače škoduješ. Tako vznemirjanje obrhov pa kliče po primerni kazni, Id o lante spametovala. J. PRIMC
Novomeška opeka log NOVO MESTO
sprejme na
delo
VEČ NK DE>>'CEV
za nedoločen ča®-Prijave sprejema uprava P^^Jetja do i. februarja 1972.
i
1»
... Sodavičar Slavko More tako vneto reklamira svoje izdelke, da v novomeški kavami vedno naroči oro, najboljšo to hip!
... Iz Industdje motornih vozil bi j-adi izključili Pavlina, češ da slabo dela. Ker je kritiziral samoupravljanje, ne verjamem, če bi bilo po njegovi izključitvi kaj boljše...
.. .Ko je gorelo v Stillesu, je bila v nevarnosti tovarna, ko pa je gorelo v Jutranjki, prav tako v sevniški tovarni, pa je bilo ogroženo samoupravljanje!
... Novomeška telefonija napreduje: direktorju Jakobu Beriču se na Mestnih njivah rojevajo že dvojčki (dva telefona na eni številki)...
... F tem tednu ne iščite vodilnih iz tekstilne industrije. Ogledujejo si sejem Moda 72!
... Ker so morale ravenske odbojkarice v Novem mestu spati na tleh, so bile Novo-meščanke tako tovariške, da so jim kljub vodstvu 14:9 prepustile prvo mesto ...
... Znani novomeški športnik Marjan Potrč si je po karambolu pustil rasti brado, da bo na cesti dobro viden in da se ga bodo vsi avtomobili na daleč izogibali!
PRAVI TERAN
Sele spomladi
Te dni so v Dutovljah in v Skopem prodajali teran po 1200 starih dinarjev liter. Reči pa je treba, da ga ni lahko najti, kajti ljudje ga neradi oddajajo že zdaj, ko pa je znano, da dozori ta pristno domača in zdravilna kapljica šele tja proti pomladi. Sedaj je teran pač še trpek in kaže tudi vsebinska neravnovesja. Kljub temu ga seveda ljubitelji radi pijejo. Morebiti se ho prihodnje leto prodajal še draže, ker je bil letošnji pridelek zaradi izredne suše količinsko slabši, po kakovosti pa boljši.
Lačni ne boste!
Letalsko podjetje Inex Adria aviopromet je organiziralo pokušnjo obrokov, ki jih bodo servirali letos potnikom, ki se bodo peljali z njihovimi avioni. Lepo pripravljene, embalirane in okusne obroke pripravlja za to podjetje vrsta slovenskih prehrambenih in drugih podjetij, med njimi tudi Dana z Mirne in tovarna zdravil Krka iz Novega mesta.
Naše znano letalsko podjetje je lani prepeljalo 356.000 potnikov, letos pa jih namerava okrog 450.000. 95 odstotkov svojih zmogljivosti opravi lnex Adria aviopromet v inozemstvu s svojimi charterskimi prevozi in je s tovrstno letalsko dejavnostjo med najmočnejšimi v Evropi.
M. V.
KRPANOV KOTIČEK
Hudi časi
Obolel sem. Ni čudno, ko je bila v dolinali cel mesec megla, da nisem videl dve pedi pred sabo, po hribih je pa sijalo sonce. Drugo pot je padal sneg ali dež, na cest^ je pa vsepovsod led, da sem , se prekopiceval kot malo dete. Še kobilice si nisem upal vzeti na pot, ker bi jo moral oprtati na plečS in nositi štuporamo.
Komaj smo zaoraU v novo leto, že so prišle nad nas nadloge. Star možiček mi je pravil: „Če bomo to leto preživeU, smo dobri. Zdaj mrejo stari ljudje. Kuge ravno ni ali pljučnica jih daje, pa zgarani so, zato ni čudno, da srce marsikateremu opeša.“
Tako je pravil, jaz pa njemu: „Menda vendar ne? Presneto, saj se bom še jaz, stara grča, začel bati za svoje ljubo zdravje, akoravno sem že vsega hudega vajen. Menda je vsemu kriva zima. Nikomur ne prizanese. Komaj bi se imela začeti, pa smo je že siti.“
Poslal sem po zdravnika. Slekel sem se, da me je pretipal, potlej poslušal srce, še z^ašljati sem moral, pa sem se brž domislil, da je treba dati roko pred usta. On se temu jako začudi, pa pravi: „Že veliko ljudi sem zdravil, mladih in starih, ali kaj takega se mi še ni dogodilo. Vsi kar naprej kihajo, pljujejo, smrkajo in kašljajo
vame, da sem komaj živ. Cele dneve, noči in ob vsakem vremenu sem na poti. Ako le kdo zakašlja ali kje otrok zajoka, pa so že vsi iz sebe. Saj ne rečem, rad pomagam človeku, kadar je v sili in me potrebuje, ampak da me imajo za bebca, tega pa ne prenesem,"
„Kaj pa je bilo takega? “ vprašam.
„I, kaj? Eni bolniki so delaU na njivi ah kidaU gnoj, drugi kvartali in celo gomilo je takih, ki so res bolni po ves teden, pa pošljejo pome sredi noči, ko bi to lahko podnevi opravil.“
„Take je treba kaznovati pa mir besedi! “ se nahudim.
„Kako naj kaznujem, ko nimam s čim? Oni dan je sredi noči razbijal po durih pijanec in se pridušal, da je otrok bolan. Na daleč nisem vedel, ali me potrebuje ali ne. Odpeljal sem ga domov, pa zvedel, da je šel že zjutraj zdoma, ves dan in pozno v noč pil in šele, ko bi moral koračiti dve uri domov, se je mene domislil.“
„Tudi tebi ni vse po volji, akoravno je zdravje v tvojih rokah,“ mu pravim. „Svet je dandanes tale, da vsak le sebe deda, drugih mu ni mar.“Se opravičil sem se zavoljo vode za umivanje, a je brž zamahnil z roko: „Nič hudega, saj sem navajen, ko mi jo taico malokdaj ponudijo." MARTIN KRPAN
Foto tedna: zadovoljiv odziv
Na naš razpis ,J^oto tedna** so se tokrat oglasili trije sodelavci. Fotografije so nam poslali: foto krožek z novomeške osnovne šole Katje Rupene, M. Jaranovič iz Brežic in Branko Sladič z Mirne. Vsi trije posnetki so dobri, zato jih bomo objavili; za najboljšega pa smo izbrali „NOVA DOLENJSKA TOVARNA** na Mirni (avtor B. Sladič), ki mu je naša komisija dodeUla nagrado 100 dinarjev za ,JFoto tedna**.
Branko Sladič je posnel zagon nove tovarne za predelavo krompirja na Mirni, kar je pomemben dogodek tega tedna v naši pokrajini.
Posnetek Melanije Šmalc, članice foto kr6žka na OS Katje‘Ru-pene, „Poglejte, kaj smo narisali** prikazuje dejavnost likovnega krožka na tej šoli. M. Jaranovič nam je poslal foto „Zadnji nastop** zabavnega ansambla Plave ptice iz Brežic, ki so ga sestavljali mladi vojaki, ki so te dni slekli vojaško suknjo.
Ce hočete, da bo fotografija prišla v poštev za naslov ,J^otografija tedna**, mora biti posneta v preteklem tednu, motiv mora biti izviren, sUka tehnično zadovoljiva in narejana na format 13 x 18 cm (ali vsaj 200 kvadratnili centimetrov za druge formate), v uredništvu pa mora biti vsaj v ponedeljek do 12. ure (za tekočo bodo zamudile ta rok, bomo upoštevali v izbori sliko pošljite tudi primeren (kratek) opis, obve
kdaj je bila posneta, kje je bila posneta inj kdo ali kaj je na sliki.l
Za vsako objavljeno sliko dobi avtor 50 (hi;i grafyo tedna pa so rezervirane nagrade od 100 snetice pošljite do 24. januarja 1972, zadnji rok je 1^
UREDNIŠTVO DOL, LISTA
»Brez .Dolenjca': kot brez žlice v hiši!«
‘i’’;.
ted^, S
•^maije
i
18. Sto inženiijev v dvorJV^^^^*^seda pred risalnimi deskami, se praska za	po	nofu,	Kon-
struktoiji so to, dragi bralci!
Njihov šef živčno stopa	robanti:
„Možgani so se vam skisali, *• Samo še tri dni ćasa imamo, pa Se nič niste
Zares! Na risalnih dedcah je videti načrte vesoljcih vozil — in vsi ti načrti so debelo prečrtani.
Sef se je zdajci mrko ustavil ob oknu in se zazrl navzdol. Zrl je tako sekundo,dve — in nenadoma poskočil ob oknu in se treščil po čelu! „Glejte! Rešeni smo!“ je zatulil.
Vemo, dragi bralci, kaj je stalo pod oknom na dvo-
rišču. Paradižnikov Kabriolet! Vanj se je zagledal šef.
V naslednjem hipu je sto inženirjev, in šef pred njimi, pre^akovalo stopnice tovarne. Prihrumeli so na dvorišče in obstopili Paradižnika ob avtu.
Pritekel je tudi generalni direktor.
„Tole vozilo nam boste odstopili!*' je dejal generalni.
/
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
ANDREJA KAMBIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali vence ali drugače počastili njegov spomin in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki so naihi kakorkoli pčmagali in nam v težkih dnevih stali ob strani.
Dolenjci, 14, januarja 1972
Žalujoči: žena Ana, otroci Jože ter Anica, Mimica in Tone 2 družinami
ZAHVALA
Ob bridki izgubi mojega ncpcjzabnega moža. očeta, starega očeta, svaka in vujra
JANEZA NEMANIČA
iz Dragomlje vasi 3, Suhor pri Metliki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za tople izraze sožalja, za darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Matiji Žuglju za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih, prostovoljnemu gasilskemu društvu Dragomlja vas za častni obred, krajevni organizaciji ZB Suhor, gospodu župniku fare Suhor, govorniku Martinu Skufu za tople p>oslovllne besede pred domačo hišo, enako Ivanu Težaku za govor pred odprtim grobom ter podjetju Metalka iz Liubljane, Gozdnemu obratu Črnomelj ter metliški godbi.
Žalujoči: žena Ana, sinovi Janez, Martin, Anton, Jože, Franc, Stanko, hčerki Marija in Tinca z družinami ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega sina, nečaka in vnuka
DUŠANA STRABIČA
iz Gor. Straže
se iskreno zahvaljujemo osebju otroške klinike v Ljubljani, njegovim sošolcem in tovarišicam osnovne šole Vavta vas .za tako veliko udeležbo pri pogrebu, družini Sluga in sosedom za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih, sindikalni podružnici TDP, gospodu župniku in vsem, ki so ga imeli radi, in vsem, ki so ga v tako velikem 'številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: očka, mamica, stari starši, brat Bojan, sestra S(^nja, stric Jože, stric Drag'O z družino, botrica in botrček in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in bridki izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame, prastare mame, tašče, sestre in tete
Frančiške Mikec roj. Pene
posestnice z Malega Slatnika 14
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in sočustvovali z nami. Zahvaljujemo se Cestnemu podjetju, hotelu Metropol, Kovinarju iz Novega mesta, Zavodu za avtomatizacijo iz Ljubljane in hotelu Fischerheim iz Švice za podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo govornikoma Anici Tekstor in Franciju Avscu ter vaščankam, ki so pokojnici darovale venec. Hvala častiti duhovščini oziroma patru iz frančiškanske cerkve za cerkveni obred in govor ter vsem tistim, ki so našo nepozabno pokojno mamo v tako velikem številu pospremili do njenega preranega groba na smolenjsko pokopališče.
Se enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Micka, Francka, Rezka, Lojzka in Martina z družinami ter sinovi Slavko, Viktor, Peter in Janez z družinami, brat, sestra ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki so jo v Novem mestu in na Dolenjskem poznali, sporočamo žalostno vest, da je 11. januarja v Ljubljjini po kratki bolezni v 76. letu življenja umrla naša dobra mama, stara mama, prababica in sestra
Marija Gošnik
rojena KAVALAR
K zadnjemu počitku smo jo spremili v četrtek, 13. januarja dopoldne, na pokopališče v Dravljah pri Ljubljani.
Vsem, ki so se nas v teh težkih urah spomnili, nam izrekli sožalje, prinesli cvetja in šli z nami na zadnjo pot z drago pokojnico — prisrčna hvala! Posebno hvalo smo dolžni zdravniku dr. Šarabonu iz bežijgrajskega zdravstvenega doma, osebju nevrološkega oddelka kliničnih bolnišnic v Ljubljani in prof. dr. Miru Košaku. — Topla hvala tudi prijateljem in znancem z Dolenjskega, ki so se spomnili naše mame ter'z nami sočustvovali.
Ljubljana, Novo mesto, Portorož, Grosuplje, Srednja vas v Bohinju, Bled, 18. januarja 1972
Žalujoči: sinovi Tone, Polde, Miro in dr, Jože z družinami, hčerki Zalka, por. Guzej in Ančka, por. Godeo z družinama ter drugo sorodstvo.
POTA
m STif/
Dežurni ^ poročajo
domaCi razgrajač - 11.
januaija zvečer so pridržali do iz-treznitve Jožeta Muhiča iz Obrha, ker je doma razgrajal in razbijal. Prijavili so ga sodn&u za prekrSke.
SLANINA DIŠI - 11. januaija zjutraj so ugotovili, da je nekdo vlomil v gostišče Prinovec v Smaijeških Toplicah. Miličniki so ugotovili, da je vlomilec prišel v gostišče s pomočjo krampa, odnesel pa je le kos slanine. Za Ijubite^em slanine poizvedujejo.
KJE JE MOPED? - Izpred gostilne Drenik v Novem mestu je bil
12.	januaija ukreden moped NM 55-982, last Maijana Dragmana iz Stranske vasi pri Novem mestu.
STROJ SO UKRADLI - Miran Jurca iz Straže je prijavil miličnikom, da mu je neznanec z gradbišča pri javnfli skladiščil v Bršlinu ukra-' del vibracgski vrtalni stroj, vreden
2.000	dinaijev. Ne stroja ne tatu še niso našli.
OB PLASC - Anton Franko iz Brusnk; je bil 11. januaija pri zobozdravniku v novomeški ambulanti. Medtem ko je bil na stolu mu je neznanec iz čakalnice odnesel plašč, vreden 600 dinaijev.
CIGANE SUMUO! - 13. januarja dopoldne je iz predsobe Terezije Re-šetič na Partizanski cesti v Novem mestu nekdo ukradel iz torbice 700 dinaijev. Kaže, da so denar odnesli Cigani, ki so tistega dne pro^ačili v hiši.
RAZGRAJAČA PRUELI - 16. januaija so miličniki pridržali do iz-treznitve Franca Ferenčaka iz Zaloga, ki je razgrajal v gostilni Rotovž. Prijavili sb ga še sodniku za prekrške.
OB ZADNJI KOLESI - 16. januara je neznanec ukradel z osebnega avtomobila Janeza Peterlina iz Novega mesta zadnji kolesi. Avto je stal ob blokih v naselju Nad mlini.
VLAK NAD VOLA - V noči na
14.	januar je pri železniškem prehodu v Vranju vlak povozil vola, ki ga je gnal Mirko Lončar iz 2igar-dcega vrha po cesti iz Sevnice.
OB DEANR - Iz nezakljenjenega stanovanja pri Hočevarjevih v Dol. Raduljah. so neznanci 5. januaija odnesli 5.500 dinaijev. Sumgo, da so denar ukradle neznanke, ki so tedaj po hišah prodajale slike in namizne prte. Za storilci poizvedilfejo.
TEPEL JE STARSE - 14. januaija okoli 23. ure so kočevski mi-ličn^i prijeli in pridržali do iztrz-nitve Jožeta Jarha mlajšega iz Šalke vasi, ker je doma razgrajal, razbgal in pretepal starše, nato pa na silo vzel avto in se odpeljal proti Kočevju.
POŠTENA NAJDITELJICA -Zlata Helmih iz Podgorske ulice blok rV. v Kočevju je našla manjšo vsoto denarja in jo izročila postaji milice. Tu so ji po predpisih izplačali 15 odstotkov najdenine, ostali denar pa izročili uradu za najdene predmete.
OBTOŽENI ZARADI GRABEŽA:
Dvojno knjigovodstvo treh
Milan Terzin, Draga Avbar in Alojz Bavdaš bodo, če ne bo prišlo do ne* pričakovanega preobrata, danes slišali sodbo sodišča
Danes popoldne bo, če ne bo prišlo do nepričakovanih preobratov ali preložitve, senat peterice okrožnega sodišča v Novem mestu pod predsedstvom sodnika Janeza Pirnata izrekel sodbo nekdanji Novotehnini trojki iz novome^ega servisa, kije s spretnim dvojnim knjigovodstvom dolgo časa vlekel za nos podjetje in javnost, sebi pa spravljala v žep mastne zaslužke.
Milan Terzin, Draga Avbar in Alojz Bavdaš so obtoženi, da so si od 1967. leta pa do 26. oktobra 1968 kot šef, blagajničarka in skladiščnik avtomobilskega servisa No-votehne sporazumno prilastili skup-
no najmanj 9J.980 dinarjev na ta oačin, da so vsaj v 530 primerih prejeli denar od strank, ki so plačale storitve servisa, tega denarja pa niso odvedli blagajni in plačil tudi niso prikazali v blagajniških dnevnikih.
Prejšnjo sredo je ob 23.30 med karteljevskim priključkom in Mačkovcem avtobus beograjske Laste, poln potnikov, trčil z reško cisterno. Na poledeneti cesti je avtobus po trčenju začel goreti in je popolnoma zgorel. Iz prevrnjenega avtobusa so se vsi potniki rešili, le štiije so bili laže po^odovani. Škode na obeh vozilih je za 500.000 dinaijev, promet pa je bil zaradi nesreče za nekaj ur preusmerjen. Ogenj so pogasili novomeški gasilci. Na sliki: pogled na zgoreU avtobus (Foto: J. Splichal)
\
NA OKROŽNEM SODIŠČU:
S. Lekše: »Nisem jaz!«
stane Lekše v celoti zanika veliko tatvino, Jože Mlakar delno, Peter Lekše priznal
Pred okrožnim sodiščem so se v četrtek, 13. januaija, zagovarjali Stane Lekše iz Malega Trna 10, Jože Mlakar iz Crešnjic 8 in Peter Lekše z Velikega Trna 2 vsi trije pošta Krško.
Obtoženi so bili, da so od 7. na 8. oktober lani v Vrhpoljah po zamisli Staneta Lekšeta ter po medsebojnem sporazumu in v sodelovanju vzeli Stanku-Šviglju iz njegove hiše
TORBICA
Pelinova Neža je široko zijala na stolu, zobozdravnik pa je z leve in desne strokovno ogledoval, če je nov zlati zob dobro pritrjen. Široko se je Neža tudi prismejala iz ambulante v čakalnico, a smeh ji je zamrl na ustnicah: „Kje je moja torbica? “ so začudeno spraševale njene oči.
Zlatnino v ustih je bilo treba plačati, a torbicc, v kateri je bila denarnica, ni bilo nikjer. Cez zlati zob se je po prvem preplahu usula gostobesedna mno-žfca krepkih ^sed.
„Morda pa torbice niste imeli s seboj? “ je tiho vprašala stara ženička z oteklo čeljustjo. .^laz, pa pozabila? Ne imejte me za šemo! Tukaj, prav tukaj je bila še tisti trenutek, ko sem stopila čez prag ambulante. Vklela sem jo!“
In so zaklenili vrata, slekli so plašče in vsak je moral pokazati in dokazati, da torbice nima. Oči Pelinove Neže so se najpogosteje ustavljale na površni znanki. Robidovi Pepci. Po četrturnem neuspešnem iskanju je Neža planila z besedo na dan. „Tole sumim!“ je pokazala miličniku s prstom na Robidovo, ki se je prestrašeno presedala na stolu nekaj zaradi bolečin, nekaj zaradi grožnje jezikave Neže.
Miličniki so naredili zapisnik.
v katerem so natančno zapisah, kar jim je povedala PeUnova. Da so bili v torbici vsi dokumenti, da je bilo v torbici 679 dinarjev in dva kovanca po 5 par, trije robci (od teh eden še popolnoma čist), glavnik, ki sta mu manjkala drugi in sedmi zob, gledano z leve, in beležka, v katerih je bilo šest naslovov in štiri telefonske številke. No, in torbica je bila skoraj popolnoma nova, vredna pa 200 dinarjev.
In ker je bilo delo natančno, so zapisali tudi to, da Pelinova sumi, da je torbico izmaknila Robidova.
Kakšno je bilo presenečenje, ko se je pretresena Neža z novim zlatim zobom vrnila domov — na poUci v kuhinji pa je ležala torbica z vsem denarjem, dokumenti, robci in dvema kovancema po 5 par. Skesano se je vrnila Neža na postajo milice in povedala resnico.
Se bolj skesano se je opravičila Robidovi Pepci, da jo je tako neusmiljeno obdolžila tatvi-
ne. In še bolj skesano Je potem ^čela pisati stavek: Opravičujem se Robidovi Pepci, ker sem
jo po krivem obdolžila ...“, ki je bil naslednji teden v lokalnem časopisu objavljen med malimi oglasi.
V. LIKAR
dva kolobarja električnega kabla, lovsko puško trocevko, denarnico s 150 dinaiji in 1247 markami, zraven tega pa še magnetofon, kombiniran z radijskim tranzistoijem.
Po dogovoru o tatvini je Stane Lekše peljal pajdaša v kabini svojega tovornjaka do odcepa v Vrhulje in proti Svigljevi hiši, kjer je hitrost zmanjšal, da sta Mlakar in P. Lekše ^očUa iz kabine. Potem sta zlezla po lestvi na verando, od tam skoz okno v hišo in potem, ko sta naplenila, odšla v zidanico Staneta Lekšeta, kjer so si plen razdelili.
Stane Lekše je na sodišču odločno zanikal dqanje, Mlakarje zanikal delno, le Peter Lekše je tatvino priznal. Obsodba se glasi: Stane Lekše
1	leto in 6 mesecev strogega zapora. Mlakar'1 leto in 2 meseca strogega zapora, Peter Lekše 1 leto zapora, pogojno za dobo treh let. Stane Lekše je ostal še naprej v priporu..
Obtožba jih bremeni za kaznivo dejanje grabeža po členu 255/1 kazenskega zakonika. Kazen za take vrste dejanj je najmanj tri leta strogega zapora, sodišče pa se lahko odloči tudi za druge kiazni do 15 let strogega zapora. Obtožnica jih mimo grabeža bremeni še vrste drugih kazenskih dejanj.
Predsednik petčlanskega senata sodnik Janez Pirnat sodi: „Razsoditi bomo morali v primeru, kakršnih imamo pri nas malo, morda dva ali tri na leto. Gre za kaznivo dejanje, ki ga uvrščamo med najtežje premoženjske .prestopke. Da bo šlo za večje sojenje, dokazuje tudi petčlanski senat, ki je sklican le talaat, kadar je mogoče obtožene kaznovati z več kot 10 leti zapora.“
J. SPLICHAL Ob zaključku številke smo izvedeli, da je zaradi nenadne bolezni ljubljanskega zagovor-nika Nika Balopavloviča razprava preložena na 17. februar.
—	NAŠ REKORD:--------
Zapite duše
Nič posebnega, na smrt opiti mladoletniki?
Minilo je novo leto z dobrimi željami, življenje pa gre po starem, v dobrem in žal tudi v sern. Poročamo: v stranišču trebanjskega motela so našli do nezavesti opitega mladoletnika, ki ga je k življenju obudil šele zdravnik. Obsodbe vreden, kdor mu je dal piti, smo zapisah v drobni notici, vnaprej vedoč, da se zaradi tega ne bo nič spremenilo.
V	naših gostiščih, tako so pokazali preizkusi, dobiš kakršnokoli pijačo, ne da bi te kdo vprašal z^ starost.
Še težji primer seje dogodil te dni na Mirni, kjer je 14-letni deček popil dva decilitra zelo koncentrirane alkoholne pijače in rešil ga je šele zdravnik z izpiranjem želodca.
Učitelji s Kala, Dolža, Škocjana in še več drugih krajev na Dolenjskem so na vprašanje, če otroci prinašajo alkoholne pijače v šolo ali če prihajajo opiti k pouku, odgovorili pritrdilno.
Starejšim, žal, mnogim našim ljudem se ne zdi nič posebnega, če otroci tako rekoč že v svojih rosnih letih preizkušajo svojo ,,moč“ in „zdržljivost" če ne celo svojo „možatost". Kot da se ne zavedajo, da je to zanesljiva pot k alkoholizmu, ki postaja vse hujša socialna in družbena nadloga.
Ni razloga, da ne bi verjeli statističnim podatkom, da je Jugoslavija v porabi alkohola na prebivalca prekosila že vse države sveta z izjemo domovine vina — Francije. Povprečni Jugoslovan
-	kaj vse to povprečje dcriva, vemo - popije na leto 15 litrov čistega alkohola, povprečni Francoz pa 20 litrov. Toda naš alkoholizem je mnogo bolj za-skrbjujoč. V naših 15 litrih odpade na žgane pijače, ki so neprimerno bo\j škodljive, 12 litrov alkohola, v Francki pa le 2,5 1,
Ko ob vseh teh dejstvih pri nas ničesar korenitega ne ukrenejo, se lahko vprašalno, ali je družba resnično tako nemočna, ali se res ni mogOče upreti komercialnim, proračunskim in ne vemo kakšnim še interesom, ki nas pehajo v vse večje zlo?
M. LEGAN
Konec upanja za klub
Jože Ficko, komandir novomeške postaje milice: »Preveč pijanih mladoletnikov!«'
Zadnje dni se je po Novem mestu dvignil oblak prahu zaradi mladinskega kluba. Pravzaprav je to lahko Samo podlaga za širšo razpravo o mladini, o popoldanskem prostem času mladih. Mladinski klub je pač ena izmed
; '
možnosti, kamor lahko mlad človek zaide.
Jože Ficko, komandir novomeške postaje milice: .,Klub naj bo res mladindci klub, ne le prostor za ples. Menim, daje bil denar, namenjen klubu, zgrešeno vložen. Razen t^a je tudi prostor skrajno neprimeren, vedenje nekaterih, ki so hodili v klub, pa prav tako. To lahko dokažem s fotografijami razbitih oken, zlomljene opreme. Krivce bomo poimali in kaznovali. Prav tako bomo razišali govorice o zaseb-
nih zabavah, o nemoralno^i in o drugih izpadih v klubu.“
- In v kakšnih okoliščinah se največkrat srečujete z mladimi?
„V novomeški občini je n^-večkrat srečanje v Novem mestu, najbolj pogost kraj pa je Metropolova kavarna. Gre za pijančevanje. 2al se bo bržkone zgodilo, da bo mladih vinjenih gostov še več, ko bo klub zaprt. Vprašanje pa je, če mora biti zabava mladih usmerjena le v ples, v posedanje in popivanje v kavarnah, gostilnah, v nedostojno vedenje do natakaijev. Upravičeno se lahko vprašamo: kaj delajo starši in kaj delajo šole, da bi to zlo preprečile? “
- Kakšne so vaše možnosti za ukrepanje?
„Ce je mlad človek miren, pa če je ^ tako pgan, mu nič ne moremo. Sele ted£y, ko razgraja, lahko ukrepamo, ah pa tedaj, kadar vidimo, da gostilničar mladoletnemu toči alkohol. Odgovornost strežnega osebja do to-
čenja alkohola mladim in vinjenim je prav tako na trhlih nogah. Navzkriž so si komercialna in človeška načela."
-	Pa mamila na Dolenjskem?
Kaj ni že alkohol dovo^ veliko mamilo? Zakaj zapravljati mladost za pijančevanja, razbna-nje in razgrajanje po gostilnah? “
F
MENIŠKA VAS: NEZAVESTEN NA CESTI - Slavko Drašler iz Urš-nii sel se je 11. januaija zvečer z neregistriranim mopedom pe^al proti Meniški vasi. Pozneje so ga našli nezavestnega na cesti. Odpelji so ga v novomeŠco bolnišnico. Vozil je brez izpita.
PODTURN:	ZLOMUENA
NOGA - 14. januaija je Jože Muhič z Obrha vodil konjsko vprego proti Dolenjskim Toplicam. Pri Podturnu se je začela na voz obešati skupina otrok, da bi se peljali v šolo. 8-letni Rado Štravs je nekajkrat skočil na voz in z njega, pri zadišem ^oku pa si je zlomil nogo nad kolenom. Fantu so v Novem mestu dali nogo v mavec.
DRUŽINSKA VAS:	SKOK
PRED AVTO - 11. januaija je Jože Teropšič v Družinii vasi dohitel skupino šolaijev. Takrat mu je pred avto skočila 9-letna Fant Perše. Kljub zaviranju |e deklico zbil na tla, na avtu paje^ode za nekaj stotakov.
NOVO MESTO: PREDNOST -Alojz Drenik iz Mirne peči je 10. januarja pri Pionirju s fickom zapeljal na Ljubljandco cesto in trčfl v avto Matije Držaja iz Črnomlja, kije bil na prednostni cesti. Škode je za 3.800 dinarjev.
CERKUE: PONI V PESCA -Božidar Voljčanšek iz Brezine je 6. januaija v Cerkljah zadel Bredo Maček iz Bušeče vasi. Ko jo je zbil na tla, se je Mačkova huje poškodovala, Božidar Voljčanšek pa je dobil ob adcu s poni ekspresa lažje po-kodbe.
KRAKOVSKI GOZD: SADJE NA CESTI - Zagrebčan Dragotin Pajur se je 15. januraja s tovornjakom ustavfl v Krakovskem gozdu zaradi okvare. Mimo je tesno pr^eljal s tovornjakom Aldo Benčič iz Kaštela pri Bujah. Tovornjaka sta se oplazila, z Benčičevega vozila pa se
je po cesti raztresel grapefruit. Škode je za 22 tisočakov.
BIC: VERIŽNO TRCENJE -
13.	januara ob 5. zjutr^ je Ivan Ančič iz Vrhpolja pri Slavonskem Brodu opazil, da stoji čez cesto to-vomjak. Ko je ustavfl, pa je na ledu v nj^ov avto zaneslo tovornjak, ki gaje vozil Karel Potisek iz Selška pri Litiji. Nekaj minut pozneje je v Potiskov tovornjak trčil še avtobus, ki p je vozil Cedomir Minčić. Avtobus je zdrknil s ceste. Razen voznika se je laže poškodoval še sprevodnik v niškem avtobusu Nenad Milojević. Isto.noč je pri Biču zapeljal na rob ceste tudi Vincenc Polanc iz Ajdovščine. Z mercedesom se je zletel vanj zdomec Idriz Skrijelj iz Gradca v Srbiji Škode je bilo za nekaj deset tisočakov, če upoštevamo še trčenje dveh osebnih avtomobilov, Zagrebčana Antona Markuša in Mihaela Kumelja iz Ivančne gorice.
BREŽICE: SLAB PREGLED -6. januaija popoldne seje Vojin Kri-starič pred trgovino Agraria zaletel v avto Marije Drač iz Brežic, ker se ni prepričal, če lahko obvozi parkirani tovornjak. Na avtomobilfli je za 4.500 dinaijev Škode.
KARTEUEVO: PO NESRECI UŠEL — Beograjčan Vojislav Dendić je 14. januaija močno zavrl, da bi se izognil trčenju s tovornjakom, kije prav tedaj prehiteval. Dendićaje zaneslo s ceste po nasipa, daje zlomil dva bora in utrpel 3.000 din škode, tovornjak pa je odpeljal naprej.
MACKĆVEC: AVTO NA STREHO - Ivan Kostanjšek j? 14. januaija pred Mačkovcem močno zavrl, da bi se izognil avtu, kije prehiteval tovornjak. Avto je zanedo s
cestt, da se je prevrnil na streho, ""code je za 4.00Ć dinaijev.
ZBURE:	TOVORNJAK	NA
SERIJA VLOMOV V NOVEM MESTTJ
Predrzni tatovi avtomobilov
Lastniki, skrbno zaklepajte avtomobile, mopede, kolesa
vlomov se je letos naglo povečalo!
Število tatvin in
Pred nekaj tedni sem sam prišel na sled mlademu fantiču iz osnovne šole, kije vneto kradel avtomobilske značke po vsej soseski Koje - pod težo dokazov in materinimi klofutami - dcesamo priznal svoje dejanje, je med solzami povedal, da je kradel značke, ker tako delajo tudi drugi in ker je tako bral v knjigi. Človek bi se smgal naivni filozofiji mladega tatiča, ko bi ne imel pred očmi razvoja takih in podobnih tatičev: začne z značkami, potem nadaljuje z denaijem, pa kolesi, avtomobili - in konča zavoženo mladost po poboljševalnili domovih ali mladoletniških zaporih.
Da priložnost dela tatu, navada pa postane železna srajca, potrjujejo uradno spisi novomeške uprave javne varnosti Po novem letu še ni bilo dneva, ko ne bi dobili sporočila: ukraden je bil avto, ukraden je bil moped, ukradeno je bjlo kolo. . . Tatovi avtomobilov postajajo vse bolj oiganizirani, modernizirani in napadalni. Vsaj deset vlomov v avto-mobfle po različnih koncih Novega mesta v zadnjili desetih dneh opo-zaija:	..Zaklepajte avtomobile in
druga prevozna sredstva vedno, ne puščajte v njili dokumentov ali denarja!"
Vsi vlomi zadnjih dni so bili nare-
jeni na soroden način - vdor skozi strandco trikotno okence. Prava sreča je, da se lahko nasmejemo ob prebirar\ju nakradenega blaga: v enem avtomobilu okrasek zavarovalnice Sava, v drugem bonboni in žvečilni gumi, v tretjem 30 dinaijev.
Mimo skrajne pazljivosti vseh lastnikov, s čimer bodo prfložnosti za tatove in ropaije omejene, pa nebo odveč opozoriti še na to, da bo potrebno odkrite storilce kar najstrože kaznovati. Ce zaradi drug(^a ne, za opomin tistim, ki imajo podobne skomine!
J. SPLICHAL
DREVESU - Bogomir Frankovič iz Mokronoga je 13. januaija zvečer vozil tovornjak z jedilnim o^em od Škocjana proti Mokronogu. Pri Zbu-rah je tovornjak' zdrsnU s ceste, se prevrnil in ostal naslonjen na levi bok na drevesu. Škode je za 3.000
BONCOV BORŠT: V AVTOBUS
- Jože Katiger iz Žužemberka je 16. januaija vozil avtobus pri Bon-čovem borštu po klancu na zasneženi cesti Naproti je pr^eljala Ljubljančanka Vera Rigler: avtobus je ustavfl, osebni avto pa je pri zaviralcu zaneslo v avtobus, daje bflo za
2.000	dinaijev škode.
KOT: TRČENJE NA NADVOZU
— 16. januaija dopoldne sta se v Kotu pri Semiču na železniškem nadvozu srečala z avtomobfli Rudolf Rauh z Jesenic in Zlatko Lavrenčič iz Kota. Pri srečanju sta trčila in naredfla za 7000 dinaijev škode.
DRSKA: DV>\ OSEBNA - Ljubljančan Rado Smerduje 16.januaija na Drski trčfl z Novomeščanom Ivanom Kotaijem. Škode je za 4000 dinarjev.
MIRNA PEC: BREZ IZPITA -
15.	januaija sta med Jordan kalom in Mirno pečjo trčfla z osebnim avtomobilom Emfl Cesar iz Jablana in Karel Galič iz Malenške vasi. Škode je za 3500 dinaijev. Cesar nima vozniškega izpita.
ČETRTKEIV INTER)^U
Veliko prizadevanj
Zvone Perc: »Krajevnim skupnostim, ki se ukvarjajo z resničnimi potrebami občanov, bi morali zagotoviti več denarja!«
v prejšnjem četrtkovem intervjuju je Boris Gabrič zaprosil Zvoneta Perca, predsednika stalne konference krajevnih skupnosti, naj odgovori, kakšna je bila lanska bera krajevnih skupnosti in kakšni so njihovi načrti za leto 1972. Zvone Perc je odgovoril:
- Vprašanje je prišlo malce prezgodaj, ker bomo šele te dni začeli zbirati natančne podatke o delu KS v minulem letu in predloge njihovih načrtov za 1972. Storjenega pa je bilo lani toliko, da se bo dalo brez težav odgovoriti tudi kar na pamet.
Krajevne skupnosti se za-vzemajo zlasti za uresničitev stvari, ki smo jih ob zadnjih volitvah zajeli v volilnem programu SZDL. Med največja lanska dela štejejo vodovodi na Dvoru, v Oreho-
vici, Šentjerneju, Škocjanu, Dol Straži, Malem Slatniku in škrjančah ter kanalizacija v Šentjerneju. Poleg tega so se krajevne skupnosti povsod ukvarjale s komunalno problematiko svojega območja, ki je že kar nekako postala njihova pristojnost. Ukvarjale so se s socialnim skrbstvom, z vzdrževanjem pokopališč, območnih poti, z javno razsvetljavo in preurejanjem električnega omrežja.
- Kdo jim je dajal denar za njihovo dejavnost?
- Približno 60 milijonov S-din so dobile iz proračuna, s svojo dejavnostjo pa so ustvarile okoli 1 milijardo S-din. V ta znesek so všteti krajevni samoprispevki, prostovoljno delo občanov in prispevki območnih delovnih organtacij.
Vidni napredek v ureditvi vaških naselij, k čemur je povsod pripomogla elektrika, vodovm in več asfaltiranih cest, je v največji meri zasluga krajevnih skupnosti Za podeželsko naselje pomeni ena sama javna svetilka, urejeno pokopališče, urejen vaški vodnjak, vaška dvorana, v kateri se lahko zbirajo občani in podobno, zelo veliko. Takšnih prizadevanj in vnetega in zavzetega dela je v vseh KS na pretek, čeprav sem v uvodu naštel samo večje akcije KS
- Kakšni so načrti za leto 1972?
- Podrobnosti o tem ne bi mogel naštevati, zakaj, sem povedal že v začetku tega razgovora. Rekel bi lahko le to, da bodo KS še naprej uresničevale volilni program SZDL in si prizadevale za boljšo urejenost naselij in vasi. Pri tem pričakujemo v prihodnje še večjo pomoč prizadetih prebivalcev, ter sodelovanje delovnih organizacij in večjo finančno podporo proračuna, saj smo lani skoraj podvajseterili tisto, kar smo dobili iz proračuna!
Moje vprašanje: direktor zdravilišča Dol. Toplice Janko Pčpovič naj pove, zakaj se gostinci v občini niso mogli zediniti za združitev v okviru obstoječih gostin-sko-turističnih organtacij in kaj pričakujejo od nove direkcije za turtem pri tovarni zdravil KRKA, v katero so se združile Dol in Šmarješke Toplice.
M. JAKOPEC
Decembra so se v Novem mestu spet začeli tečaji prve pomoči za vodje in namestnilce ekip civilne zaščtte v krajevnih skupnostih in podjetjih. 80-umi tečaj obiluje 42 kandidatov, pouk pa bodo končali sredi februarja. Na sliki: dr. reter Kapš razlaga tečajnicam, kako se daje ponesrečencem umetno dihanje. (Foto; S. Dokl)
IM V prva; v izvozu in dolarjih
Leto 1971 za izvoz iz novomeške občine rekordno: podjetja so v tujini prodala za 36,312.958 dolarjev blaga — Izvozni načrt presežen za polovico — Iztržek s konvertibilnega področja: 32,786.490 dolarjev
Naju^ešnejša izvoznica Industrga motornih vozil je prodala v tujino za 24 309.321 dolaijev avtomobilov in stanovanjskih pri kolic ali za 60 odstoticov več kot leta 1970. S tem je za 91,9 odst. presegla izvozni načrt. Vsi izdelki so šli na konvertibilno področje: izvoz na trg s trdno valuto v primeijavi z načrtom je podvojila.
Novo mesto: danes novo vodstvo ZKS
Danes ob 16. uri se bo v sindikalnem domu začela prva seja občindce konference ZK v Novem mestu. Dnevni red obeta zanimivo razpravo po osrednjem poročilu o nalogah organizacij in članstva ZK v prihodnjem obdobju. Danes bodo izvolili tudi novo vodstvo: komite, sekretarja in njegovega namestnik, komisije, častno razsodišče in člane medobčinskega sveta ZK.
ŠMIHEL: PRIKUUCEK
Prebivalci Šmihela pri Žužemberku že deset let čakajo na preureditev priključka drugorazredne ceste v Poljanah na krajevna cestišča. Dosedanji koraki ljudi in krajevne skupnosti v zadnjih dveh letih niso bili uspešni. Zdaj je priključek še posebno nevaren iz ljubljanske smeri, odkoder morajo tovornjaki okoli 100 metrov voziti vzvratno pri nepreglednem ovinku.
Novo mesto: 846 krvodajalcev več
Lani so imeli v novomeški občini vpisanih 3.382 krvodajalcev, odvzemov je bilo 2.822 — Med krvodajalci je bilo 846 novincev
Kri je še vedno nenadomestljivo zdravilo. Medicina je zelo napredovala, vendar je pri nadomeščanju najpomembnejše živ-Ijenjdce tdcočine še precej na začetku. Da bi lahko zdravstveni delavci reševali dragocena življenja, se morajo še vedno zatekati k zbiranju krvi prostovoljnih krvodajalcev.
Frančiška Tutin
v Gabrju pod Gorjanci so na staro leto pokopali 83-letno partizansko mater Frančiško Tutin. Pokojna je imela trdo življenje, saj je še mlada odšla za delom v Ameriko, od koder se je po petih letih vrnila v rodno vas. Osemnajst let je hodila delat na žago na Gorjancih, kamor je vsak dan imela v breg poldrugo uro hoda. Poročila se je z domačinom iz Gabrja in rodila dvanajst otrok, od katerih je osem še živih -dva sinova in šest hčera - spremilo na zadnji poti.
Med zadnjo vojno je pokojna Frančiška z vsem srcem delala za partizane. Oba sinova sta bila pri partizanih, prav zato pa so Tutino-vim Italijani in bck)gardisti že 1942 požgali domačijo. Marsikaj težkega je morala pokojna prestati v dolgih letih, vendar jc vse do zadnjega ohranila telesno prožnost in duševno bistrino. Dobre partizanske matere se bo marsikdo hvaležno spo minjal.
Novomeška bolnišnica z vsemi svojimi oddelki porabi na leto 900 litrov krvi. Največ je porabi ob hujših nesrečah, operacijah, potrebujejo jo porodnice ift-drugi. S prizadevnostjo aktivistov Rdečega križa in zdravstvenih delavcev so lani v novomeški občini zbrali 905 litrov krvi, darovalo pa jo je 2.822 krvodajalcev. Med temi jih je 846 prvič dalo kri.
Pogoji, v katerih je delala trans-fuzij^a postaja v Novem mestu, so .bili vse prej kot dobri: stiskala seje v kletnih prostorih nekdanje ženske bolnišnice na levem bregu Krke. Kljub slabim razmeram so z veliko prizadevnostjo medicinskih kadrov in samih krvodajalcev v vseh letih do zd^ presegli svoje obveznosti.
Z otvoritvijo novih prostorov v prizidku novomeške bolnišnice je transfuzgska služba dobila izredne možnosti za delo. Poču^e je odlično, vsi so zadovoljni. Tudi na prvem odvzemu, ki je bil ob otvo-
JUTRI: KAKO 21VIJ0?
Jutri ob 12. uri bo na občinskem sindikalnem svetu v Novem mestu pogovor s predsedniki sindikalnih organizacij, na katerem se bodo pogovarjali o bližnji občinski konferenci. Na tej konferenci bodo obravnavali zlasti dvoje: življenjske razmere in delovne pogoje zaposlenih. Predsedniki sindikalnih organizacij morajo zato za jutrišnji pogovor pripraviti tudi takele podatke: koliko ljudi v njihovi delovni organizaciji
frejema manjše osebne dohodke od .000 din, kako obračunavajo bolezenske izostanke, kako je z regresi in dopusti, kako pomagaj,o zaposlenim pri stanovanjski izgradnji in podobno.
ritvi 11. januarja, so nam zvesti krvodsgalci Marinka Šmalc, Alojz Poljanec, Marija Tomažin, Niko Pa-devdci, Aleksander Zupan in Milka Smolič, ki so darovali kri dcupaj 200-krat, povedali, da bodo še raje prihajali na odvzem.
Odvzem bo zdaj tekel hitrge, kri pa bodo jemali dvakrat na teden (torek in petek).
Načrt odvzema krvi je qjet 900 litrov. Z dobro propagando, tolmačenjem koristnosti te humane akcije, prizadevnostjo zdravstvenih aktivistov in samih krvodajalcev bo u^eh v boljših delovnih pogojih prav gotovo zagotovljen.
S. DOKL
Izvoz tovarne zdravil „Krka“ je bil lani za 17 odstotkov večji kot leta 1970. Skupaj je „Krka" izvozila za 7,298.653 dolarjev izdelkov, od tega več kot polovico (ali za 3,787.317 dolarjev) na konvertibilno področje. Lanii izvozni načrt na to področje je presegla za 12 odstotkov.
Straški Novoles je iztržil
Suhokrajinski
drobiž
NOV AVTO je pred dnevi nabavilo gasilsko društvo Reber pri Žužemberku. Zanj so največ prispevali gasilci sami in občani iz vasi Reber in Za lisec, precej prispevkov pa so nabraif tudi od občanov izven svojega območja. Seveda vozilo še ni v celoti plačano, zato pričakujejo pomoč od občinske gasilske zveze Novo mesto in krajevne skupnosti Žužemberk.
ODSELJEVANJE MLADIH iz območja žužemberške krajevne skupnosti se je v zadnjih dveh letih ustavilo. To dokazuje gibanje števila prebivalstva, ki se je v lanskem letu povečalo za več kot 1 %. Na ustavitev odseljevanja vpliva možnost zaposlitve pri podjetjih NOVOLES v Straži in IMV Novo mesto. Delavci, zaposleni v teh podjetjih, imajo namreč zagotovljen tudi prevoz na delo in z dela.
DENAR OD PRISPEVKA fA MESTNO ZEMUISCE V ŽUŽEMBERKU je doslej neokrnjen. Čeprav je bD sklep, da se ta denar bhko uporabi tudi za razširitev javne razsvetljave v Žužemberku, je krajevna skupnost od tega odstopila in je denar za razširitev javne razsvetljave zagotovila iz lastne dejavnosti. Prispevek od mestnega zemljišča, ki se zbira na zbirnem računu pri občini, je torej naložen izključno za ureditev kanalizacije. Tega prispevka se je v treh letih zbralo komaj okoli 40.000,00 din.
M. S.
3,042.128 dolarjev, pri čemer je izvozil za 7 odstotkov veČ svojih izdelkov kot leta 1970. Izvoz je šel v celoti na konvertibilno področje. Izvoznega načrta niso dosegli: ostali so 3,7 odst. pod njim.
Za 20 odstotkov večji izvoz kot predlanskim je dosegel Novoteks. Novomeški tekstilci so vse blago prodali na konvertibilnem področju in pri tem iztržili 1,024.808 dolarjev. Za izvoznim načrtom so zaostali precej: dosegli so le 70,6 odstotka letnega načrta.
Tudi Labodovih srajc je šlo lani čez mejo več kot leta 1970: dobili so 28 odst. več deviz oziroma 25,3 odst. več, kot so predvidevali. Za četrtino preseženi lan^i izvoz jim je zagotovil 501.173 dolaijev.
Skupaj so izvozniki novomeške občine lani ustvarili 36,312.958 dolarjev iz izvoza ali za 42 odstotkov več kot leto dni prej. S tem so presegli izvozni načrt za 50,4 odstotka. Večino blaga so prodali na konvertibilnem področju, in sicer za 32,786.490 dolaijev. Izvozni načrt na tem področju so presegli za 55,9 odstotka - tudi največ do zdaj.
^ >
MINI ANKETA
Plače na knjižicah
Decembrskih osebnih dohodkov Labodovi delavci in delavke domov niso prinesli tako kot mesec za mesecem, leto za letom: namesto modrih kuvert s tisočaki so dobili v roke hranilne knjižice DBH z vpisanim zaslužkom za ta mesec. Denar bodo lahko sproti dvigali na banki ali pa ga pustili kar naloženega v hranilnici, kjer jim bodo tekle 7,5-odstotne obresti.
Labodovci so najnovejši kolektivni varčevalci. O podobnem načinu ..nakazovanja" plač razmišljajo ali pa se že odločajo tudi drugod. Predstavniki podjetij so takole odgovorili na vprašanje, kaj mislgo o tej novosti;
NIKO HRNJAK, Labod: ,,Naši so ugodno prejeli ta način izplačevanja zaslužkov. Mislim, da bodo mnogi res začeli varčevati. Vsekakor pa bi morali na banki ali njeni novomeški ek^ozituri podovanje urediti tako, da bi laSiko delavec dvignil denar s hranilne knjižice tudi v poznih popoldanskfli urah. Koristi od vsega tega bo imelo tudi podjetje: na razliko, ki bo po dvigih s hranilnih knjižic gotovo še precejšnja bo lahko dobilo od banke posojilo.'
Stefan GALIC, Goijanci: „Izplačilo zaslužkov prek hranilnih knjižic je sodobno in pametno. Odpade poslovanje z gotovino, kar pomeni tudi precejšen prihranek časa. Ljudje bodo bolj varčevali kot do zdaj. O teh rečeh se pri nas že nekaj časa po-govaijamo in upam, da bomo lahko kmalu opustili izplačilne kuverte.“
JOŽE CVITKOVIČ, opekarna Zalog: „Zadeva se mi zdi pametna in v redu, čeprav o njej pri nas nismo še nič govorili. N? vem, kako bi ta novost vžgala pri podeželanih, če bi jim povedali, da bodo poslej svojo plačo lahko dvignili samo v mestu. V mestu je drugače: ljudje imajo banko pred nosom .. .“
LUDVIK SIMONIČ, Iskra -Šentjernej: ,>lovost se mi zdi imenitna in bom tudi pri nas sprožil vprašanje, če so ljudje zanjo. Samo korist vidim v njej: za delavca in gospodarstvo. Najpomembnejše je, da bo denar bolj krožil."
,rVAN KOČEVAR, Pionir: „Že pred dvema letoma smo začeli govoriti, da bi prešli na sodobno izplačevanje osebnih dohodkov - pri tem pa je tudi ostalo. Ugotovili smo, da se stvar ne bi obnesla, saj naš sezonski delavec komaj čaka, da pošlje svojim denar po poštni nakaznici. Kajpak zadnje besede še nismo rekli, in če bo le kakšna možnost, da bi vse zadovoljili, bomo tudi pri nas zagotovo ^pravili s kuvertami.'
NcfvomcšJo kronfe
Za novoletne praznike so v šentjemejski krajevni skupnosti obdarovali 77 ostarelih in bolnih ljudi: vsakemu so dali 8 kg težak paket s hrano, odejo, ijuhami, blagom za obleke. Denar so prispevali RK, podjetja, kartuzija Pleterje in drugi. Na sliki: obdarovana Grubarjeva iz Gornjega Vrhpolja. (Foto: Branko Krošelj)
POČITNICE - Danes imajo zadnji dan pouka na ekonomski srednji šoli, jutri pa: na gimnaziji, osnovnih šolah „Katja Rupena“,' „Milka Sobar - Nataša“, na Grmu in v Bršlinu ter v posebni šoli v Šmihelu. V soboto bodo prvo polletje končali tudi na šoli za zdravstvene delavce. Zimske počitnice bodo različno dolge, v Bršlinu se bo drugo polletje žačelo 31. januarja.
MENJAVA NA GOSTINSKI -Jutri bodo podelili spričevala vsem razredom prve izmene učencev na šolskem centru za gostinstvo, k j tončujejo pouk danes. Druga iz mena razredov (od prv^a do tretjega) iia tej šoli - kuharji in natakarji - bo začela pouk 3. februarja od 9. uri v prostorih šolskega centra za gostinstvo. Učenci, kf bodo jutri končali teoretični del šole, bodo nastopili prakso.
ZNlZANO - Konfekcijsko blago po znižanih cenah prodajajo v Novi modi ob Cesti komandanta Staneta in v njeni poslovalnici na Glavnem trgu. Popust je 30 do 60 odstotkov. Na voljo so moški in ženski zimski plašči.
GNECA - Kandpki most je še nadalje podoben natlačeni konzervi: najhuje je ob 14. uri, ko hočejo vsi avtomobilisti hkrati na drugo stran. Do prometnih zastojev prihaja često tudi zato, ker se nekateri še vedno ne znajdejo v „prednostnem" re žimu na kandijski strani. Bo spet potrebna anketa, da bi se tudi „uradno" prepričali, kako potreben je nov, predvsem pa širši most čez Krko“>
ŽIVILSKI TRG - Hujši mraz je v ponede^ek marsikatero prodajalko odvrnil od tržnice, zato je bila tokrat manj založena in slabše obiskana. Cene so bile take: jajca -1,10 din, fižol - 10 din ke, žganje-
14 din liter, sir - 8 din kg, orehova jedrca - 20 din kg, ajdov med - 15 din kg, jabolka - 3 din kg, česen -3 glavice za dinar, proso - 4 din merica, - koleraba in hren - korenina po 1 din, kamilice - 1,5 din merica. Naprodaj so bili tudi zobotrebci, prodajalka pa je za butarico zahtevala 3 din.
ROJSTVA — V zadnjem tednu so prišli na svet štirje Novomeščani. Rodile so: Ivanka Gorkič s Partizanske 11 - Uroša, Cirila Gradišar iz Lobetove 35 — Metoda, Jožica Saje iz Gubčeva 19 - Matejo in Ivanka Vjdic iz Kettejevega drevoreda 41 - dečka.
POGREBI - Umrli so: Ana Znane iz Kristanove 48 - v 83. letu, Frančiška Mestnik iz Drašče vasi pri Žužemberku - v 74., Janez Šinkovec iz Slakove (Bršlina) - v 63. in Antonija Avsec, upokojenka iz Re-gerče vasi - v 66. letu.
„Ena gospa je rekla, da je hotcLt v soboto k Marički v Bučno vas, pa je slišala, da je še na tleh vse polno: tam so postlali dekletom ravenskega „1'užinarja", da so bolj „utrjene" v nedeljo zmagale na republiškem odbojkarskem turnirju.
Ulica 21. maja bi morala imeti označene tudi prehode za pešce na vseh križiščih. (Foto: Jaranovič)
VELIKO! NESREĆ NA ULICI 2L MAJA
Najširša in najbolj nevarna
Zakaj se ne bi izognili nesrečam?
Ulica 21. maja, ki povezuje mestno središče z bizeljsko cesto, je ena najprometnejših v Brežicah. Čeravno j^ zelo široka in na prvi pogled ni videti nevarna, se je na njej pripetilo lani precej prometnih nesreč, ena celo smrtna.
Novo leto sc'je prav tako začelo s trčenjem dveh osebnih avtomobilov. Nesreč bi bilo prav gotovo manj, če bi bil promet v tej ulici bolje urejen. Brezvestni vozniki jo uporabljajo za preizkus avtomobilov, zavor, mnogi pa na njej parkirajo po več dni. To so največkrat vozniki tovornjakov s prikolicami. Na tej ulici je tudi veliko kolesaijev in šolske mladine, ki se vozi k pouku s kolesi iz bližnje okolice mesta.
Zakaj se ne bi izognili nesrečam z nekaj preventivnimi ukrepi? Menim, da bi morali predvsem omejiti hitrost vozil na 40 krh, prepovedati parkiranje in daljše zadrževanje vozil na cestišču, z neprekinjeno belo
črto na sredi pa od semafora dalje prepovedati prehitevanje. Ne bi bilo odveč označiti stezo za kolesarje ih mopediste, saj je ulica dovolj široka. Od časa do časa bi kazalo poklicati na pomoč prometno milico, ki bi nadzorovala hitrost na omenjeni ulici. Ob neki taki priložnosti so že ugotovili vrsto prehitrih voženj in v kratkem razdobju je moralo plačati kazen okoli 60 voznikov, ker se jim je preveč mudilo.
M. JARANOVIC
KAKO' NA PRAVO POT?
Uničevalna sla
med mladoletniki
v Brežicah se jc lani povečalo število prestopkov, ki sojih zakrivili mladoletniki. Tudi v januarju letos so jih že zabeležili. Mladi objestneži najraje vdirajo v prazna vojaška stanovanja, razbijajo šipe na oknih in stekla na oglasnih deskah, trgajo lepake, uničujejo žarnice javne razsvetljave in celo odtočnim žlebovom ne prizanašajo.
Na postaji milice so dobili imena osumljenih deklet in fantov, ki so trgali lepake po mestu. Lepaki so opozaijah na nesmiselnost vojne in trpljenja ljudi v Vietnamu. Razobešah so jih člani mladinske organizacije. Vse udeležence uničevalne akcije bodo predali sodniku za prekrške in obvestili o prestopkih njihove starše in šolska vodstva.
S tem da bo za prestopke ukrepal sodnik za prekrške, pa vprašanje mladoletnikov še ne bo urejeno. Nujen je večji vplTv staršev, pa tudi v šolah naj bi se strože pomenili s prestopniki. Pri tem vsekakor lahko največ napravi mladinska organizacija, če jih bo znala pritegniti v svoje vrste in jih primerno zaposliti. Seveda bo za to potrebno veliko iznajdljivosti, vabljivih delovnih oblik, da jih bodo odtegnile cesti in potepanju, če ni že prepozno.
M. J.
KMALU PITNA VODA NA DOBOVŠKEM PO'LJU
Na ravnem, pa še brez vode
Ustanoviti čimprej vaške vodovodne odbore!
v brežiški porodnišnici so rodile: Sonja Knez iz Arta - Borisa; Erika Novak z Vel. Kamna - Božidarja; Fanika Kotarski iz Samobora -dečka; Marija Petrišič iz Sremiča -dva dečka; Jožica Sušin iz Brežic -deklico; Marija Cešnovar iz Lomna
- deklico; Terezija Hreljič iz Rajca
- Samora; Marija Miloševič z Rake
- Dejana; Karolina Kink iz Brestanice - Ivana; Marijana Tisak iz Do-maslavca - dečka; Ba.a Lackovič iz Brega - dečka; Jožefa Štross iz Brežic - deklico; Evica Matanič iz Samobora - dečka; Antonija Romih iz Selc - deklico; Marija Župančič iz Dobove - Dorotejo; Marija Skaler iz Harmice - dva dečka; Biserka Galič iz Crnca - dečka; Ivanka Domitraii iz Bestovja - Renato; Terezija Plevanč iz Veniš -dečka; Slavica Sumlaj iz Sentlenarta
- dečka, Anica Grgečič iz Samobora - Andrejo; Slavica Lukinec iz Rud - Darka. - Čestitamo!
•••
UMRLI SO
Preteklih 14 dni so umrli v brežiški bolnišnici: Neža Kostevc,gospodinja iz Pišec, stara 62 let; Franjo Jurač, kmet iz Bijele gorice, star 53 let; Marija Požun, gospodinja iz Za-kota, stara 69 let; Matilda Vrabec, gospodinja iz Kraljevca na Sutli, stara 72 let; Jožefa Sinkovič, upokojenka iz Krškega, stara 74’ let; Mirko Sintič, upokoj. iz Ključa, star 60 let; Rudolf Turšič, sin kmeta z Veh Trna, star 38 tet.
Pa se je začelo, tokrat zares. V vili vodovodni odbor za celotno vaseh pa bodo ustanovili še vaške
Lanska napoved za napeljavo pitne vode na dobovsko polje se bo torej le uresničila. To veliko investicijo je omogočilo stanovanjsko in Jcomunalno podjetje iz Brežic, koje pred meseci napeljalo cevovod na čateški hrib in tamkaj zgradilo dvoje rezervoarjev. Glavni v(^ se bo od tega cevovoda odcepil iz Brežic do Trnja, Mosteca in Dobove.
Po približnem računu bodo dosegli stroški za glavni vod po dva tisočaka na hišo, seveda če bo interesentov za vodo vsaj 500.
Vaški odbori bodo obračunavali napeljavo vodovodne mreže po naseljih. O teh stroških še ni mogoče povedati, koliko bodo znašali. Odvisni bodo od gostote naselja.
V	akcijo za vodovod se bodo vključile vse organizacije Socialistične zveze in pomagale krajevni skupnosti uresničiti zastavljene načrte. Ce bodo ljudje pokazali toliko delovne volje in pripravljenosti, kot so je lani pri asfaltiranju cestišča skozi vas, potem je pričakovali, da
VEČ KORUZE NA POLJA!
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo v Brežicah se je v torek sestal z upravnim odborom sklada za kmetijstvo. Skupna razprava je tekla o predlogu, akcije za povečano pridelovanje koruze. Dogovarjali so se tudi o organizaciji in financiranju strojnih skupnosti.
Dobovi so na pobudo ZK ustano-območje krajevne skupnosti, po vodovodne odbore.
bo akcija uspešno stekla in da ni več daleč čas, ko bodo prebivalci lahko brez skrbi pili vodo, boljšo in bolj zdravo kot doslej.	S.	K.
Nocoj: »Raj ni razprodan«
Na odru prosvetnega doma v Brežicah bo drevi gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Uprizorilo bo komedijo Žarka Petana „Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu". Vstopnice so še na voljo.
NOVO v BRE2rCAH
UUBITELJI CVETJA IN ZELENJA so se v soboto popoldne zbrali v domu JLA, kjer je bilo na sporedu predavanje inž. Mihe Ogorevca o predhišnih vrtovih. Za uvod je pevski zbor bratov Milavcev zapel nekaj pesmi, nakaf je predsednik društva Anton Krušnik podelil vrsto diplom najprizadevnejšim članom, podpornim članom in vsem tistim, ki so pomagali, da se je brežiško Hortikulturno društvo tako hitro uveljavilo in privabilo v svoje vrste do zdaj 400 članov.
V	SOBOTO IN NEDELJO NA SNI Gl). Smučarji osnovnih in srednjih šol so prebili na smučiščili v Pečicah dva prijetna dneva. V soboto so vadili za nedeljsko tekmovanje, na katerem so sodelovali učenci iz Brežic, Bizeljskega, Dobove in Artič. Tudi gimnazijci in učenci trgovske šole so preizkusili svoje sposobnosti na smučeh. Tekmovanje je organiziralo Smučarsko društvo iz Brežic.
KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL bodo v kratkem napravite novo evidenco članov in poskrbete za plačevanje članarine. Na leto
bodo pobirate po pet dinarjev. Članarina bo ostala v bl^ajnah krajevnih organizacij za njihove potrebe.
BREŽIŠKA DELAVSKA UNIVERZA je v tej sezoni odprla v Sevnici oddelek za kvalifikacijo voznikov motornih vozil in oddelek za polkvalifikacijo gostinskih delavcev.
VEC ZANIMANJA ZA KNJIGE. Občinska matična knjižnica je lani izposodila bralcem na dom 19.873 knjig ali 4.272 več kot v letu 1970. Tudi obiskovalcev je imela tisoč več kot leto poprej. Privabila jih je večja izbira knjig na njenih poUcah, saj je v zadnjih mesecih knjižnic'a obogatila svoje zaloge za 1103 knjige.
SOBOTNE CENE V TRGOVINI S SADJEM IN ZELENJAVO; cvetača 7 din kg, čebula 3, česen 8, fižol od 4,5 do 8,5 din, krompir od
0,8 do 1 din, korenje 3 do 5 din kg, motovilec 15, pesa 3,5, por 5, peteršilj 9, kisla repa 4,5, endivija o, špi-
nača 10, sveže zelje 1,3, kislo zelje 44, zelena 6, suhe fige 9, grozdje 8, hruške 5,2, jabolka 3 do 5, orehova jedrca 38, celi orehi 7,5, pomaranče
6,	banane 7,4 din za kg.
breMke vesti
TERMALNA VODA ZA MOKRICE?
Še v tem tednu se bodo sestali predstavniki Cateških Toplic, A^a-rie, novomeške Krke in brežiške občinske skupščine in se dogovorili, kakšne so možnosti za napeljavo toplih vrelcev v Mokrice, kakšni so perspektivni načrti Toplic in vrtnarije in kakšne so zaloge tople vode.
LUCl PO VASEH
S pomočjo krajevne skupnosti v Cerkljah so si te dni napeljali živo-srebrne luči prebivalci Gornje Piro-šice, Bušeče vasi in Brvi. Naselji si bodo ponoči osvetlili tudi v Crešnji-cah in Račji vasi. Krajevna skupnost Cerklje zna gospodariti z denarjem in dobljena sredstva nekajkrat oplemeniti.	p_
KOMBI V ARTICE
Bizeljska osnovna šola, ki je pred nedavnim dobila za prevoze učencev manj.ši mercedes, je stari kombi odstopila Artičanom. Tam redno prevaža učence nižjih razredov iz Sromelj k pouku v Artiče. S tem je rešena še zadnja težava in učenci obeh nekdanjih podružničnih šol (Pečice, Sromlje) imajo urejen prevoz v šolo in domov.	P
SOBENJA VAS
Mladi delavci in kmetje iz Sobe-nje vasi so 15. januarja ustanovili, svoj mladinski aktiv. Za začetek šteje 20 članov, vendar pričakujejo, da se bo število šc pomnožilo. Za sestanke so jim obljubili prostor gasilci v svojem domu.
LANI 189 ODDAJ
V	minulem letu je imela radijska postaja Brežice 189 rednih in izrednih oddaj, poprečno 14 do 15 na mesec. Lokalnega programa je bilo za 517 ur, od tega kar 208 ur govornih oddaj, kar je izredno razveseljiv podatek. Radio Brežice je tako lani prvič presegel 500 ur, odkar je ustanovljen. Za približno 60 ur je presegel obseg oddaj v preteklih letih, predvsem zaradi tega, kor jc vpeljal novo tedensko oddajo.
Osnovna šola v Brestanici je edina v občini, ki ima urejeno varstvo učencev. Pouk ima samo v eni izmeni. Prvi vozači so v šoli že ob 6.15. Ti imajo varstvo do začetka pouka. Po končanem šolskem delavniku je popoldansko varstvo do 17. ure. vozači se odpeljejo že prej. Zadnji zapustijo šolo ob treh. Na sliki: pisanje nalog. (Foto: J. Teppey)
v SLAVNIKO'VEM MOŠNJIČKU JE DENAR PRIPRAVLJEN
Vez turizma strgovino in»atomskoH
Nov hotel na Vidmu, tujske sobe v Kostanjevici, osvežitev v Sremiču
- Kratko zatišje še ne pomeni, da so Slavnikovi turistični načrti pozabljeni, pravi direktor hotela Sremič v Krškem Peter Markovič.
- Staremu hotelu prav zdaj nadevamo znotraj nove barve, da bo zadihal bolj sveže Kakih velikih preureditev ne bo doživel, to bi bilo predrago, kajti tako ali tako tečejo dogovori za postavitev novega hotela B kategorije v neposredni bližini nasproti pošte na Vidmu. Ta predel ie namenjen trgovini in gostinstvu, zato rešujemo nekatere 'tehnične stvari skupaj s Preskrbo, kar bo gradnjo bistveno pocenilo. Trgovsko
POMAGAJ SI SAM! '
Nekvalificirana
V popoldansko šolo
Sest mesecev čaka na zaposlitev, toda ženski brez poklica so vsaj v krški občini vrata zaprta. Kristina Vovčakova iz Brestanice je mati dveh hčera, ena končuje osemletko.
Kristina Vovčak: „Človek se mora znajti in ne čakati ter se zanašati na druge.*'
druga je v šestem razredu osnovne šole. Mož je sicer zaposlen, toda njen delež bi bil vendarle dobrodošel v družinskem proračunu.
1'ovarišica Vovčakova je bila s premori doslej trikrat na delu v Nemčiji; dvakrat v tovarni perila Triumpli v Aalenu, kjer je delala vsi‘-ga skupaj 26 mesecev in enkrat pri Siemensu v Gerstettnu za deset mesecev. Z zaslužkom je bila zadovoljna, toda tujina je le tujina. Denar ni vse in še vedno velja, „da najboljši kruh doma se peče“.
Kljub temu da se ji pol leta’ni posrečilo dobiti dela, Kristina Vovčakova ni izgubila upanja. Ubrala je drugo pot in čakanje izkoristila za pot k poklicu: v Brežicah obiskuje večerno gostinsko šolo. Ta ji bo dala kvalifikacijo in potem se bo že našla zaposlitev, če ne v domači, pa v sosednji brežiški občini, kjer sprejemajo kvalificirane natakarje in kuharje z odprtimi rokami. Pa še na svoje bo lahko začela, če ne bo dru-gače.	J.riPPlV
Podbočje: v nedeljo zbor gasilcev
Gasilci iz Podbočja bodo imeli 23. januarja letni občni zbor, na katerem bodo razpravljali o delu v preteklosti. Lansko leto so si k dosedanji opremi kupili še gasilski avto, ki ga bodo že letos docela izplačali. Priznati je treba, da jim je prišla zelo prav pomoč občinske gasilske zveze. Zanjo so zelo hvaležni. Društvo ima zdaj novo brizgalno, nov avto in tudi nove ccvi ter nad 40 članov, pionirsko desetino in Še eno desetino v gorjanskih vaseh s sedežem v vasi Planina. Gasilci iz Podbočj;i so lani posredovali v petih po/aiiii. oil teta v dveh večjih. Pom. i-ili so nuli pri oskrbi / vodo v vasi.	!. S.
podjetje Preskrba bo namreč gradila tam novo blagovnico, zato imamo možnost, da se skupaj lotimo nekaterih komunalnih rešitev.
- Kdaj se potemtakem nadejate, da bo hotel dograjen?
- Kolektiv Slavnika in občinska skupščina, oboji si želimo, da bi bilo to čimprej. Menim, da bomo lahko začeli graditi še to jesen ali najkasneje v začetku prihodnjega leta. Povezujemo <ie tudi z investitorji atomske centrale, ker bo najbrž vzporedno z rastjo hotela potekala tudi graditev stanovanj za strokovnjake jedrske elektrarne. V hotelu bo le kakih 80 postelj in ne 250, kot je bilo sprva predvideno. Pod njegovo streho bodo sejne sobe, snack bari in vse, kar sodi zraven.
- Torej denar bo na razpolago?
- Vsekakor prej, kot bomo mogli dobiti podrobne načrte. Prizadevali si bomo, da bodo projektanti kolikor se da pohiteli.
- Pa se preseliva še v Kostanjevico, kjer bo letos spet kiparski simpozij! Se je Slavnik kaj pripravil na sprejem gostov v kulturnem poletju.
^»Naši pogovori« — modernejše obveščanje
Sestanki imajo svojo dobro in slabo stran. Ce je obisk slab, potem ne dosežejo namena, besede stenam pa ne obrodijo sadu.
V	krški občini so se v torek pred novim letom srečali predsedniki krajevnih organizacij SZDL in se ogreli za občasno izdajanje informativnega glasila občinske konference SZDL. Dali so mu ime „Naši pogovori". Vsebovah bodo novice o delu in nalogah Socialistične zveze, prinašali sklepe raznih posvetov in konferenc ter zapise o dejavnostih posameznih krajevnih organizacij v občini. Vodstva krajevnih organizacij jih bodo lahko uporabljala kot priročnik za delo s članstvom v svojem kraju. Tako si bodo laže zamislili delovne načrte za organizacijo in našli oblike, ki bodo bolj povezovale člane in jili obenem spodbujale k delu.
J. T.
ki je doslej domačine vedno spravljalo v zada'go?
-	Začeli smo že lani. V restavraciji Pod Gorjanci smo uredili fasado, streho in pritličje, letos pa bomo pomnožili število sob od dosedanjih štiri na deset in še apartma bomo dobili polt^- Vseh ležišč bo 30. Restavracija bo ifliela 150 sedežev pod streho in 250 sedežev na vrtu, kjer bomo uredili tudi plesišče. Za prenočišča bo še vedno težko, saj niti enega' avtobusa gostov ne bomo mogli sprejeti. Veselilo bi nas, če bi se domačini vključevali v turizem tako kot na primer prebivalci Čateža v brežiški občini. Za sedaj pa -tega interesa, žal, pri njih nismo opazili.
j. TEPPEV
Temna senca
omajala zaupanje
v krški banki imam naloženih nekaj deviznih prihrankov, pa sem razočaran nad njenitn poslovanjem, mije ondan potožil zdomec Božidar Volčanšek z Libne št. 21. Tri leta dela kot šofer pri nemški špediciji, kamor je odšel iz obrata IMV v Brežicah zaradi majhnih osebnih dohodkov. Nekaj denarja nalaga v nemško banko, nekaj v novomeško. Ko seje decembra vračal domov na obisk, v Nemčiji zaradi stavke ni dvignil plače. Sel je v Krško banko po 200 mark (DM). Izplačali so mu jih po stari vrednosti, po 3,60 din, čeravno so bile že po 4,45 din, nekaj dni kasnejč pa so ponovno poskočile.
Morda je bila le pomota, toda temna senca bo ostala in Zaupanje je tudi splavalo po vodi. Tovariš Volčanšek sc tisti trenutek ni znašel, da bi protestiral. Doma je vse preračunal in ni mogel razumeti, daje bil opeharjen, četudi zaradi pomote. Prepričan jc, da se to ne bi smelo dogajati in da bi morali biti uslužbenci bolj pazljivi tudi do zdomcev.
J. TEPPEV
KRŠKE NOVICE
NASLOVI PREDAVANJ, NAMENJENIH ZIMSKEMU izobraževanju kmečkega prebivalstva, šc niso znani. Kmetijska sekcija pri občinski konferenci SZDL je pravkar izdelala anketne liste z vprašanji, kakšnih predavanj si podeželsko prebivalstvo najbolj želi.
V	ZIMSKEM CASU* BODO V KUHINJI NOVE osnovne šote pt)leg malic, pripravljali tudi kosila. Vodstvo šole je pričakovalo, da se bo za kosila prijavilo največ šolarjev vozačev. Anketa je pokazala, da se je do-^ slej prijavilo največ krških otrok, tistim pa, ki bi jih bili najbolj potrebni, bodo dostopna šele ob izdatnejši družbeni pomoči.
PRi:i) Tl DNOM DNI SO na seji plenuma občinskega sindikalnega sveta nagradili 28 članov tega organa z zbornikom ,,Padlim v ognju revolucije'*. Ob 30-letnici vstaje slovenskega ljudstva je prizadevnim sindikalnim delavcem izročil skromna priznanja predsednik občinskega sindikalnega sveta Edo Komočar.
DA BI 1‘OŽIVIl. DRUŽABNO ŽIVI.Jl.NJK V KLUBU in okrepil
zveze s starši svojih članov, bo plavalni klub Celulozar v kratkem izdal prvo številko klubskega biltena. V njej bodo prikazani tekmovabii uspehi v 1971. letu in objavljen delovni načrt za zimsko sezoao 1972.
DANES POTEKA V KRSKEM PRVA letošnja seja občinske skupščine s sedemnajstimi točkami dnevnega reda. Med drugim razpravljajo odborniki o predlogu občinskega načrta civilne zaščite, o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, o ustanovitvi krajevne skupnosti Dolenja vas, kakor tudi o spremembi pravil sklada za pospeševanje kmetijstva ...
KOMISIJA ZA SmRT PRI SINDIKALNI podružnici tovarne celulozo in papirja Djuro Salaj je že pričela uresničevati prodam, s katerim bi v redno rekreacijsko aktivnost vključili čim več zaposlenih. V ta namen bodo pripravili tekmovanja med dtJovnimi enotami v različnih športnih panogah. Začeli bodo s kegljanjem, za katerega se jc prijavilo osem ekip.
ŠE LETOS:
NACRT UPRAVNEGA ODBOiRA KMETIJSKEGA SKLADA
wo» daljnovod	§(jfj	„gfj jg kmetijskcga znanja
V sevni^em podjetju ,^tilles“ je prejšnjo sredo zgorela lakirnica. Požar je nastd, ko si je eden izmed delavcev umival roke v razredčilu, medtem pa je opral tudi vžigr .u.' in ga nehote prižgal. Lakirnica bo začela obratovati prihodnji .ulen.
(Foto: A. Železnik)
SPRE'JBT REPUBLIŠKI OOLOK
Sevniški cestni dvomi
Ne verjamejo, dokler večje pomoči ne vidijo — Občinski cestarji so preslabo opremljeni
Kaj dosti ni pomagalo negodovanje odbornikov sevniške občinske skupščine, ki so nasprotovali predlogu republiškega odloka o razvrstitvi cest. Na njihovo zahtevo so samo cesto Sevnico-Breg uvrstili med regionalne ceste.
Z letošnjim prvim januarjem se je 80 km občinskih cest četrtega reda
vsem spomladi, ko bo šel prek nje spet ves obsavski cestni promet. Tej cesti novomeško Cestno podjetje že lani ni bilo kos, čeravno je po njej posulo nič manj kot 800 kubičnih metrov gramoza.
Pa še ena stvar je, nad katero se je treba zamisliti: občinska cestna služba ima sedaj 19 cestarjev, ki imajo na voljo le lopate in krampe. Iskati bo treba vsaj sprva usluge drugih, ki so bolje* opremljeni za to delo.
Sevnica torej ne ve dobro, pri čem je. Pričakuje, da bo novi zakon o cestah upošteval potrebe manj razvitih krajev in območij.
A. Ž.
Odlikovanje Jožetu Knezu
Predsednik republike Josip Broz Tito je odlikoval ^dpred-sednika občinske skupščine Sevnica Jožeta Kneza z redom dela z zlatim vencem. Čestitamo!
pridružilo še nadaljnjih 37 km, za katere je doslej skrbel republiški sklad. Ker imajo razen tega krajevne skupnosti v oskrbi 250 km vaških cest in poti, pomeni vse to za Sevnico veliko breme. Čeprav je predstavnik republiškega izvršnega sveta zagotovil, da bodo občine za vzdrževanje dodeljenih cest dobile precej več, kot je vzdrževanje teh cest stalo doslej, v sevniški občini ne morejo skriti dvomov in pomislekov.
Tov. Lipoglavšek, referent za cestno službo, pravi, da se najbolj boji, kako bodo vzdrževali cesto Sevnica-Blanca-Brestanica, pred-
VODOVODNA TEKMA
V minulem letu je bilo v sevniški občini vpisanih na občinski upravi kar 21'novih vodovodov. Možno je tudi, da je bil zgrajen še kak manjši vodovod, ki pa ga graditelji niso prijavili. Napeljava vodovodov se je spremenila v pravo tekmovanje med posameznimi vasmi, seveda koristno in hvale vredno.
LOG:POLNO POKOPALIŠČE
V Logu pri Sevnici je zmanjkalo prostora na pokopališču. Da je treba zadnje počivališče povečati, o tem se vaščani strinjajo, ne ve pa se še, kako bi prišli do potrebnega denarja. Najbrž brez nabiralne akcije tudi tokrat ne bo šlo.
SEVNIŠKI PABERKI
Se je CAS - Občinska konferenca SZDL bo še do konca januarja zbirala predloge za letošnja priznanja OF, kijih bodo podeliU 27. ipri-la. Torej ni še prepozno: krajevne organizacije SZDL, društva in drugi imajo še čas. da poš^ejo predloge.
CAKALISCE BO DELAL ,30-H0R“ - Na zadnji seji'sveta za izobraževanja so razpravljali o ponudbah za čakališča, ki jih v teh mrzlih zimskih dneh !Solarji in delavci težko pogrešajo, ko čakajo na avtobuse. Pri temeljni izobraževalni skupnosti se bodo verjetno odločili za ponudbo podjetja „Bohor“, s^ bodo njegove čakalnice montažne in jim bo mogoče po potrebi posamezne elemente dodajati.
DEDEK MRAZ NELIKVIDEN -Društvo prijateljev mladine iz Sevnice je kot prejšnja leta priredilo sprejem in obdaritev otrok. Udeležilo se
ta je nad 500 malčkov. Stvar bi bila e bolj prijetna, če ne bi dedka Mraza po novem letu pestili dolgovi.
ker nekatere delovne organizacije še niso poravnale prispevkov.
SKAKALNICA CAKA SNEG -Taborniki čete „Treh smrek“ so popravili odskočno mizo 30-metrske skakalnice. Zima jim, žal, doslej še ni bila prav naklonjena, da bi lahko preizkusili svoj izdelek.
IZKAZALA SE JE BRIZGALNA — Ob požaru v podjetju „Stilles“ se je izkazala vrednost lastne gasilske desetine. Prepričali pa smo se lahko tudi, da je bil na mestu nakup sicer dragega gasilskega orodja, zlasti brizgalne. Izkazali so se tudi delavci, ki so vedeli, kaj morajo narediti v odločilnih trenutkih. Seveda pa niso reševali le sebi, marveč tudi zavarovalnici, ki pa, žal, za protipožarno zaščito ne prispeva kaj dosti.
ZAHVALA UPOKOJENCEV -Podjetji „Stilles“ in „Lisca“ sta za novo leto povabili na srečanje svoje upokojence. Seznanili so jih s poslovanjem in načrti. Za sprejem sc upokojenci iskreno zahvaljujejo.
Prizanesel bo kmetijskim površinam
Gospodarski načrt razvoja sevniške občine predvideva nov daljnovod šele za razdobje 1975-1980, kar pomeni, da kmalu ne bi bilo več mogoče na sedanje onuege priključevati večjih odjemalcev. Zaradi tega se je Elektro Celje odločilo za gradnjo mnogo prej. Daljnovod od brestaniške termocentrale do razdelilne transformatorske postaje Bo-štanj naj bi postavili že letos, transformatorsko postajo pa razširili prihodnje leto.
V četrtek je bila na oddelku za gospodarstvo pri sevniški občinski skupščini razprava o lokaciji te 80 milijonske investicije. Pred tem je sevniški kmetijski kombinat poslal pismo, v katerem je izrazil bojazen, da bo predvidena trasa daljnovoda ogrozila sadovnjake v Čanju in polja pri Logu. Na razgovoru so se dogovorili, da bodo loškemu polju prizanesli tako, da bodo daljnovod postavili ob nabrežje Save, glede Čanja pa se bodo dogovorili kasneje, ko bodo znane nekatere druge nadrobnosti.
Zaskrbljenost sevnišk^a kombinata je upravičena, saj ima občina malo strnjenih kmetijskih površin, ki bi jih bilo mogoče obdelovati s stroji, nova trasa daljnovoda pa bo razen tega tudi manj kvarila podobo krajine.
A. Železnik
Krmelj: boj »polenarjem«
Na zadnji seji je svet krajevne skupnosti razpravljal o delu v preteklosti ter o pomanjkanju denarja za dokončanje nekaterih komunalnih del. V prihodnje se bo treba posvetiti krmeljskemu vodovodu. Pretresali so tudi urbanistični načrt in ugotavljali, da so nekateri občani, ki svojevoljno jemljejo lastnino krajevni skupnosti, ji „mečejo polena pod noge“ in menijo, da je delo KS nepotrebno. Letos bo po zagotovilu cestnega sklada narejena asfaltna prevleka, kar je že skrajni čas. Predlagali so tudi morebitno uvedbo laajevnega samoprispevka za komunalne potrebe, o čemer mora odločiti zbor občanov.	B.	D
Kar najširšemu krogu ljudi omogočiti več strokovnega znanja, to je bilo vodilo upravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva, ko je sestavljal letošnji načrt izobraževanja kmetov in kmečke mladine.
Načrt vsebuje štiri oblike izobraževanja. Prva so enotedenski seminarji, ki naj bi jih skupno priredili v devetih krajih trebanjske občine in na katerih naj bi se čimveč kmetov
seznanilo z letošnjimi proizvodnimi programi, z nalogami in ukrepi kmetijske zadruge ter s sodobnejšimi načeli gospodarjenja in agrotehnike. Na Trebelnem, Selih-Šumberku in
Izobraževalni načrt: za starejše enotedenski in enodnevni seminarji, za gospodinje pa gospodinjski tečaji
v Dobrniču so taki seminarji že bili. Zanje je vladalo veliko zanimanje. Na vrsti so še naslednji kraji: Trebnje, Knežja vas, VeL Gaber, Veh Loka, Šentrupert in Mokronog.
Naslednja oblika izobraževanja so enodnevni seminaiji, ki bodo na vrsti v marcu. Na njih bodo kmetijski strokovnjaki poučevali kmetovalce o gradnji silosov, o pripravljanju kisali, o pridelovanju koruze, strojni molži in sodobnejŠ rabi travnatega sveta. Posebej bodo vabljeni tisti kmetje, ki so se s temi novostmi že začeli ukvarjati.
Upravni odbor je sklenil še posebej poskrbeti za šolanje kmečke mladine - v grmski šoli za kmetovalce. Za nekatere učence sklad že plačuje stroške šolanja, v prihodnje pa bo skušal zagotoviti tudi redne štipendije. Prav bi bilo, da bi v ta namen nekaj denarja prispevala tudi Kmetijska zadruga Trebnje, predvsem zato, ker mora tovrstno izobraževanje dobiti večji obseg in ker razmišljamo, da bi v prihodnjih letih organizirali v Trebnjem oddelek šole za kmetovalce, seveda če bo dovolj denarja in prijav.
In nazadnje (čeprav ni nič manj pomembno) naj omenimo še četrto obliko, to je izobraževanje gospodinj. Za to bo poskrbela Delavska univerza Trebnje, ki ima v načrtu več gospodinjskih tečajev.
M.KRHIN
MLADINSKA ORGANIZACIJA
Nova načela dela ZMS
z obiska predsednika Živka Pregla v Trebnjem
Predsednik republiške konference Zveze mladine Slovenije Živko Pregl je bil 13. januarja ves dan na obisku v trebanjski občini. Obiskal je osnovno šolo v Velikem Gabru, tovarno „Trimo“ in obrat Modnih oblačil v Trebnjem, sprejel pa ga je tudi predsednik ObS Ciril Pevec.
V zelo koristnem in dobro obiskanem popoklanskem razgovoru z mladinskim političnim aktivom občine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij je obširneje govoril o sodobnih načelih delovanja mladinske organizacije.
LOKA: TEMA DO POSTAJE
Cesta, ki pelje z Glavnega trga v Loki na železniško postajo, je lepo urejena. Ljudje bi bili zadovoljni, če ne bi odpovedala razsvetljava. Ko sem pred kratkim obiskal Loko, so kar tri svetilke dogorele, tako da so morali potniki tavati v temi. Kdor že ima cestno razsvetljavo, naj bi vestno opravljal svoj posel, predvsem v zimskem času, ko so dnevi kratki.	S.	Sk.
Krmt J: kaj vse letos?
V letu 1972 bo Krmelj prvič proslavil svoj krajevni praznile 22. oktober. V tem letu bo tudi deseta obletnica ustanovitve obrata Metalne in obrata Lisce. Želja Krmeljčanov je, da bi Metalna, brez katere si je zdaj težko zamisliti življenje v kraju, dobila letos potrebno novo proizvodno dvorano. Tudi Lisci, ki daje kruh mnogim ženam, bi zelo prav prišli večji, primernejši prostori. Krmelj ima še vrsto težav. Računa na. večjo pomoč občinske skupščine, pa tudi na prizadevnejie sodelovanje liudi samih.	B.	D.
STUDENEC:
KUPILI BODO AVTO
II. decembra so na seji upravnega odbora gasilskega društva na Studencu sklenili, da bodo kupili gasilski kombi, s kateririi bi prevažali gasilsko brizgalno in gasilce. Društvo ima nekaj nad pet novih tisočakov denarja, zaprosilo bo za dovoljenje za zbiranje prostovoljnih prispevkov, računajo pa tudi na pomoč občinske skupščine in podjetij.
K. Z.
LOKA: DOM RAZPADA
Martin Kocjan je na zadnji seji občinske konference SZDL spet opozoril na žalostno usodo gasilskega doma v Loki pri Zidanem mostu. Pozval je družbenopolitične organizacije in občinsko skupščino, naj preprečijo razpadanje stavbe, ki je bila zgrajena s prostovoljnim delom.
KRMELJ: GRAJANA ZDRAVSTVENA SLUŽBA
Z zdravstveno službo nismo zadovoljni. Ljudje prihajajo v ambulanto v Krmelj, čakajo m čakajo, zdravnika iz Sevnicc pa ni. Posebno velike težave imajo tisti ljudje, ki jili bolijo zobje. Zgodi se, da zobozdravnika tudi po cel teden dni ni v Krmelj. Ljudje so nezadovoljni, posebno še, ker plačujemo samoprispevek za zdravstveni dom. O tem nezadovoljstvu je na konferenci SZDL v Sevnici govoril Matija Blas iz Budne vasi.
NAŠ TURIZEM
Začetniške hibe
Zaradi njih gre mnogo zaslužka — drugam
To, kar je bila pred leti samo pobožna želja, postaja resnica. Premaknilo se je, turizem že daje prve, obravnave vredne gospodarske koristi trebanjski občini, katere možnosti pa, dodajmo takoj, v glavnem še vedno ostajajo neizkoriščene.
Pred šestimi leti je znašalo število vseh turističnih nočitev komaj 718. Od tega je bilo tujih nočitev le 177 - navzlic tisočem tujih gostov, ki so po avtomobilski cesti bfzeli muuo proti vzhodu in nazaj. Lanski rezultati že kažejo drugačno podobo. Samo v prvih devetih mesecih je bilo skupno število nočitev desetkrat večje, tujih gostov pa je v tem času prenočilo 27-krat več kot leta 1965.
Trenutno je v občini registriranih 46 turističnih sob in 117 ležišč, od tega v zasebni lasti 52. Zadnja leta se je povečalo število sob in ležišč pri zasebnikih, v družbenem sektorju lastništva pa ostaja pri starern. V Trebnjem ugotavljajo, da je skrajni čas, da Putnikov motel poveča svoje zmogljivosti, saj je Trebnje ob gradnjali v Grosupljem in na Otočcu še bolj ostalo v senci. Toda ne samo v Trebnjem, tudi v Mirenski dolini, ki ima toliko turističnih privlačnosti, bi bilo treba odpreti večje zmogljivosti, saj je turistična soba OSI ova v kršnega turizma.
Podatki o lanskem turističnem prometu resda kažejo, da tudi sedanje zmogljivosti ii. io najbolje izkoriščene. Stopnja izkoriščenosti je znašala le 40 odstotkov, vzrok za to pa so bile prave začetniške slabosti, pomanjkanje propagande in popolna neorganiziranost. Pred motelom v Trebnjem so se dogajali prizori, ki ne kažejo samo na naše turistično začetništvo, marveč tudi na pomanjkanje splošne kulture.
Kakorkoli: naraščajoč turistični utrip in zaslužek, ki ga prinaša, nas vse skupaj obvezuje, da v prihodnje ravnamo drugače, sicer bo šel turistični tok skozi trebanjsko občino - drugam.	M.	L.
IZ DOBRNIČA
BREZ MUJE SE ... Prišel je konec prvega polletja in razdelitev spričeval. Učitelji ugotavljajo, da uspeh ni najboljši, ker se učenci vse premalo učgo. Do brniška šola je v zadnjem času dobila več modernih učil in pripomočkov, za kar se zahvaljuje vodstvu osrednje šole v Trebnjem.
KMETIJSKI TECAJ - Teden dni je trajal kmetijski izobraževalni tečaj, na katerem so predavali kmetijski strokovnjaki iz Trebnjega in Novega mesta. Udeležba in zanimanje za to izobraževanje bi bila lahko večja.
CESTA (OB)UPA - Cesta iz Trebnjega skozi Dobrnič proti Žužemberku je do kraja uničena. Promet je velik, gramoza in cestarjev pa nikjer. Voznik mora biti nadvse spreten, da se prebije čez vse kotanje. Dela se velika škoda na cestišču, da ne govorimo o vozilih. Ne bi bilo odveč, če bi se sedaj popeljal po tej cesti kdo od Cestnega podjetja iz Novega mesta in videl svoje (ne)delo. Cesta ob poledicah v tej zimi ni bila niti enkrat posuta.
ZAHVALA KS - Letošnja novoletna obdaritev otrok je bila bogatejša, ker je krajevna skupnost po zaslugi predsednika l eliksa Pckolja primaknila kar 500 din. Naj lepša hvala! rčenci dobrnjško osnovne šole SC) oh novem Iclii obiskali in obdarili najstarejšc vašč.ino. S. I'.
Poudarjal je, da je vsaka nova generacija bolj izobražena od prejšnje, da pa to še ni jamstvo za naprednost. Odtod potreba po zavestni organiziranosti v mladinski organizaciji, ki pa sama, brez aktivnega sodelovanja mladih ljudi mladini ne more nuditi ničesar.
Govoril je tudi o vsebinskih razlikah članstva nekoč in danes ter o delovanju, ki sloni na treh načelih: samoupravnem, interesnem ter na načelu idejnih jeder. Osnovna oblika dela postaja občinska organizacija, ne pa aktiv, ki sam ne more zadostiti vsem interesom mladih ljudi. To seveda ne pomeni, da aktivi niso potrebni, nasprotno zanje je še dovolj prostora, zlasti kar zadeva zdru-' ževanje po interesih.
Skupaj z mladinci iz trebanjske občine je razpravljal tudi o delu občinske mladinske organizacije v prihodnje.	M. L.
Podpora kandidatom
Kandidacijska konferenca SZDL Trebnje je v petek podprla oba kandidata za predsedstvo skupščine SRS. Domačin Roman Ogrin, predsednik 10 TIS, je dobil 34 glasov, Zdravko Krvina, predsednik ObS Skotja Loka, pa 31. Glasovalo je 38 članov konference. Kandidacijska konferenca jc dala podporo tudi. Stanetu Kavčiču, ki naj bi še vnaprej opravljal funkcijo predsednika republiškega izvršnega sveta.
NE VECAJO SE VSI PRISPEVKI
Mnogi kmetje ne ločujejo pridevkov od osebnega dohodka iz kmetijstva in pridevkov za zdravstveno zavarovanje, večkrat dajo to v „en koš“, češ: dajatve so, plačati jih je treba. Natančnejši podatki dokazujejo, da se večjo samo prispevki za zdravstveno zavarovanje, ,,davki“ pa ne. V trebanjski občini so po podatkih davčne uprave zvezni, republiški in občinski pri.spevki znašh leta 1964 nekaj več kot 1,64 milijona dinarjev, letos pa znašajo manj - ie 1,57 milijona. V istih sedmih letih so se pridevki za zdravstveno zavarovanje (in tudi pravice) povečali za štirikrat in znašajo letos že 2,06 milijona dinarjev. Samo v zadnjem letu so se povečali za 62 odstotkov.
Živko Pregl, predsednik RK ZMS, si je v spremsh^ Tomaža Pla-zaija, predseanika občinske mladinske or^nizacije in drugih v četrtek ogledal podjetje „Trimo“. Na sliki: direktor Ivan Gole razkazuje gostu valjenje konstrukcij. (Foto: Legan)
DROBNE Z MIRNE
NE PREPOZNO! Lastniki gozdov sprašujejo, kdaj bo gozdni obrat Mokronog začel zbirati prijave za sečnjo lesa. Bojijo se, da ne bo vse skupaj prepozno in da se bo sečnja preveč zavlekla.
VODA V DOMOVIH - Vaščani Sevnice pri Mirni so že dobili prvo vodo iz novega vodovoda. V kratkem se bo tega razveselila lahko tudi vas Skrjanče. Pri napeljavi tekoče vode je veliko pomagala krajevna skupnost Mirna.
SOLA V NARAVI - Vodstvo osnovne šole je že začelo priprave za šok) v naravi, ki bo za učence četrtih razredov v juniju - ob moiju.
KONCNO oskrba - Koča na Debencu že obratuje. Prvič je bila odprta na Silvestrovo. Nismo še zasledili, kakšen je obratovalni čas.
UBOŽEN DEDEK MRAZ -Prvič po vojni se je zgodilo, da je hudo prfmanjkovalo denarja za obdaritev otrok. Vodstvo DPM je bilo zato resno zaskrbljeno. Zbrani denar je zadoščal le za obdaritev šolskih otrok. V prihodnje se bo treba odločiti, ali bomo še obdarovali vse otro-
ke (kar bi bilo še edino prav) ali samo nekatere.
OBRACUN REZERVISTOV -13. januarja je bil ob zadovoljivi udeležbi letni občni zbor Združenja rezervnih vojaških starešin. Kritično so obravnavali nedavna izpitna vprašanja. Poudarili so, da je treba krajevnim organizacijam bolj pomagati in daje v delovanje rezervnih starešin treba vnesti več praktičnega dela. Za predsednika mirenske organizacije, ki je ena najbolj delavnih v občini, so izvolili Jožeta Pravneta.
UPOŠTEVATI ŽEUE STANOVALCEV - Hišni svet stanovanjskih poslopij št. 93, 61, 17 iti 11 je imel 12. januaija prvo sejo, na kateri M razpravljali o predktgu načrta vzdrževalnih del ter pravilnik o dobi trajanja vgrajenih elementov in opreme v stanovanjskih hišah. Želeli so, naj stanovanjsko podjetje bolj upošteva želje stanovalcev, kar zadeva popravila hiš.
HISA grozi - Hiša.št. 54,kije last Jožeta Pavlina z Mirne, grozi, da sc bo zrušila. Lastnik se je iz nje že izselil. Stavba stoji na bregu (nad cerkvijo), ki se kruši od mraza.
Tmuim mmcE
Otepajo se sodelovanja
Še posebno pa jim »smrdi« združevanje
Podjetja v kočevski občini bolj ali manj uspešno sodelujejo ali se celo združujejo s sorodnimi podjetji v drugih občinah, za združevanje znotraj obqine pa je vse premalo razumevanja.
Tako je propadel pameten predlog o združitvi stanovanjsko-komu-nalnih delovnih or^nizacij v občini (Stanovanjsko podjetje in stanovanjski enoti ZKGP ter Rudnika, KOMUNALA, HVDROVOD, Pogrebni zavod). Zdaj nekaterim teh podjetij manjka delavcev poleti (gradbenim enotam pri teh podjetjih), drugim pa pozimi (na primer KOMUNALI za zimsko službo).
Združeno podjetje bi lahko poslovalo in tako s prihranjenim denarjem delno zvečalo osebne dohodke
Plina zmanjkuje, občani zmrzujejo
v Kočevju po novem letu najprej 5 dni ni bilo plina, nato pa še teden dni (od 8. do 15. januara). Najbolj so seveda prizadete družine z otroki, ki imajo urejeno ogrevanje samo na plin, in čuvaji v poletjih, kjer imajo le plinske peči V PLINARNI v Ljubljani pravijo, da imajo plina do-vo^, manjka pa jim plinski steklenic, kerjfli je kar 20.000 „zamrznjenih* na carini, prav zato pa zmrzujejo tudi potrošniki. Vendar bi se gotovo dalo z umnejšim gospodarjenjem z jeklenkami, ki jih imajo, bolje oskrbovati potrošnike. ^
zaposlenih, delno ga porabilo za boljšo opremo, delno pa bi lahko tudi pocenilo svoje storitve. V združenem podjetju bi bil sicer le en direktor, ostali sedanji direktorji pa bi bili morda le obra to vodje, vendar bi zelo verjetno imeli zaradi prihrankov večje osebne dohodke, kot znašajo zdaj njihove direktorske „plače“.
Prav gotovo bodo zamisel o združevanju postopoma sprejela tudi podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom in gostinstvom. Ugotovili bodo da bi se dalo v združenem podjetju marsikaj poceniti (skupna razvojna služba, recepcija, propaganda, načrtnejše investiranje, boljše izobraževanje, zaposlovanje kadrov itd.).
V potrditev te trditve naj navedem, da je v občini Opatija le eno gostinsko podjetje (3 hotele ijna še neko reško podjetje), vendar razpolagajo v tej občini s skupno 20.(X)0 ležišči in zabeležijo na leto 1,800.000 nočitev. V kočevski občini se ukvarja s turizmom in gostinstvom vrsta podjetij (Hotel PUGLED, AVTO, ZKGP, RESTAVRACIJA in še nekatera druga), po približni oceni, ki pa je gotovo zelo blizu resnice, je v občini manj kot 200 postelj za turiste (1 odstotek v primerjavi z Opatijo) in precej manj kot 18.000 nočitev na leto, kar je ^et le odstotek v primerjavi z Opatijo, ki ima le eno gostinsko podjetje!
J. PRIMC
Pregl v Kočevju in Ribnici
Mladi razočarani, ker na sestanek v Kočevju ni bilo najvidnejših domačih osebnosti
Živko Pregl, predsednik Zveze mladine Slovenije, je bil 6. januarja na obisku v kočevski občini, dan prej pa v ribniški.
V kočevski občini je predsednik obiskal mladinske aktive v TEKSTI-LANl, v Vasi-Fari in na Delavski univerzi. V TEKSTILANI so razpravljali predvsem o uveljavljanju mladih v organih samoupravljanja.
V Vasi-Fari so ga seznanili, kako težavna je pot mladine in otrok iz oddaljenih krajev do šole; razen tega se šola otepa še z vrsto težav, med katerimi sta najpomembnejši pomanjkanje učiteljev (in stanovanj zanje) ter učnih pripomočkov. S podobnimi težavami se otepajo tudi pri Delavski univerzi.
Za popoldne je mladina sklicala razgovor o sodelovanju družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. Žal so lahko razpravljali le o sodelovanju s SZDL, ker predstavnikov ostalih organizacij (ZK, Sindikata, ZZB) in občinske skupščine ni bilo na razgovor.
Na razširjeni seji predsedstva Zve-
ze mladine, ^ se je je tudi udeležil predsednik Živko Pregl, pa so se pgovoriU o programu dela občinske konference ZM in aktivov, o usposabljanju in izobraževanju kadrov v ZM, o nadaljevanju ,Akcije 75“, o potrebi po klubu, obveščanju in delu aktivov.
Ribniška mladina je imela Živka Pregla v gosteh 5. januaija. Udeležil se je seje predsedstva občinske konference ZM Ribnica in sestanka aktiva mladinske organizacije INLES. Popoldne je predaval o temi „Mladina v današnji družbi!" vojakom ribniške garnizije.
J. PRIMC in K. O.
Neža Mohorič iz Rudnika, ki je stara 61 let, je najstarejša krvodajalka v kočevski občini. Doslej je darovala kri že 11-krat. (Foto: D. Mohar)
Priznanja
krvodajalcem
Pred kratkim je občinski odbor RK Kočevje podelil priznanja večkratnim krvodajalcem. Znake za 5 do 10-kratno darovanje krvi so prejeli;
Jože Adamič, Rudnik, Peter Besal, Kočevje, Dušan Corl, Kočevje, Albin Goljevšek, Dolga vas. Matija Glad, Kočevje, Vladimir Grmič, Livod, Milan Jarc, Koče\je, Ivan Jalovec, Šalka vas, Majda Kavčič, Kočevje, Ivan Križ, MahoVnik, Karla Kromar, Dolenja vas, Slavko Kure, Kočevje, Boris Kapš, Kočevje, Pavel Komac, Kočevje, Jože Krnc, Kočevje, Mirko Krizmanič, Mahovnik, Angela Knavs, Dolga vas, Jože Kokelj, Kočevje, Janko Kurtalj, Dolga vas, Bogomir Leskovšek, Rudnik, Emil Lorbar, Kočevje, Franc Murn, Dolga vas, Alenka Mejak, Kočevje, Kazimir Malnar, Dolga vas, Erika Njegač, Kočevje, Ivan Obr-star, Kočevje, Pavka Plot, Mahovnik, Peter Požar, Kočevje, Ivan Papež, Šalka vas, Mirko Ruparčič, Kočevje, Vasja Rus, Dolga vas, Stanislav Starovasnik, Kočevje, Josip Stajduhar, Kočevje, Dušan Tošaj, Kočevje, Jože Turk, Kočevje, Olga Vidrih, Kočevje, Danica Vrščaj, Kočevje, Ivan Verga, Kočevje, Jurija Vesel, Kočevje, Slavka Zivkovič, Kočevje.
Lavrič direktor USLUGE
Alojz Hočevar odhaja v pokoj
Na prisrčni svečanosti ob zaključku poslovnega leta 1971 seje kolek-
DROBNE IZ KOČEVJA
tiv USLUG^ Rudnik Kočevje poslovil od Alojza Hočevarja, ki je bil direktor tega podjetja vse od njegove ustanovitve pred sedmimi leti. Pod njegovim vodstvom je podjetje lepo napredovalo. Hvaležni člani ko-
CENE RASTEJO vkljub vsem zmrznitvam, kjer se pa cena le ne more dvigniti, čaka roba po vseh iicladiščih, beremo v časopisih in verjetno je tako tudi pri nas. Potrošniki bi želeli, da bi vsaj občasno spet objavljali cene za prehrano v Dolenjskem listu, kot je včasih že bilo. Potem bi potrošnik vsaj nekoliko lahko spremljal svoj standard.
PUSTNI TOREK, nekdaj tako živahen dan v Kočevju, se naglo bliža, vendar ne čutimo, da bi kdo pripravljal kakšno zabavo ali karneval. Hotenje, da bi izdali za pustni torek časopis, je tudi naletela na več ovir, ki jih veijetno ne bo mogoče obiti.
RAZPRODAJA zimske konfekcije in ostalega zimskega blaga s popustom od 30 do 50 odstotkov je potrošnike spet potegnila v trgovine in jim izpraznila iz žepov še tisto, kar jim je po prednovoletnih nakupih ostalo.
RIBE Se VEDNO redno pripeljejo na kočevsko tržnico vsak četrtek. Naprodaj so razne vrste morskih rib, zadnje čase pa tudi že sveže postrvi in ščuke iz ribogojnice Dvor pri Žužemberku. Potrošniki so se že navadili na redno dobavo rib. Mnogi občani so uvrstili na domači jedilnUc redno tudi ribe.
BLIŽA SE PUST, čas domačih praznikov, kot so debeli četrtek, pustni torek in pepelnična sreda. Prav bi bilo, da bi vsaj te dni gostinci kuhali tudi domačo hrano in da bi se tako želodci gostov vsaj malo odpočili od ražnjičev in čevapčičev.
HORTIKULTURNA PREDAVANJA v organizaciji Turističnega društva bodo od 24. do 29. januarja od 16. do 19. ure v domu telesne kulture. Znani strokovnjaki bodo predavali o vzgoji, negi in razmnoževanju rastlin. Predavanja bodo izpopolnjena z barvnimi diapozitivi. Vstopnine ne bo.
JAMARJI SE ZAHVALJUJEJO Stanovanjskemu podjelu Kočevje, ker jim je darovalo za novo leto (na-
mesto čestitk) 500 din. Kolektivu žele srečno novo leto.
TUDI MILIČNIKI se zahvaljujejo vsem, ki so jih ob novem letu obdarovali.
ZMANJKUJE KRUHA v trgovini ,,Hrana“ v Kolodvorski ulici, in sicer odkar je vseljen novi blok v tej okolici. Potrošniki iz tega konca mesta menijo, naj bi trgovino odpirali že ob 15. uri namesto ob 15.30, ker gre večina go^odinj takrat z dela in bi mimogrede nakupile vse potrebno.
GOSPODINJE POHVALU O trgovino , Prehrana" in tudi otroke rade pošiljajo ^a nakupovat ker vedno prineso domov blok (račun). Pra-vgo, da bi pri samopostrežbi v NAMI lahko dajale blagajničarke podobne bloke nakupovalcem kar v vrečke (ker jih je zdaj tudi polno po tleh okoli blag^ne, ićar ne daje lepega videza) in da bi take bloke lahko uvedli še v trgovini „Sadje-zele-njava“.
/
- Zakaj v Pekariji gospem z lakiranimi nohti zavijejo kruh v papir, delavcem z umazanimi pa ne?
- Ker delavci tako ali tako običajno potisnejo kruh pod še bolj umazano delovno bluzo.
- Zakaj imate v Kočevju tako zanemarjene pločnike?
- Zato, ker se tisti, ki so za to odgovorni, vozijo z avtomobili.
KOČEVSKE NOUKE
Stane La\Tič, sekretar občinske konference ZK Kočevje, je imenovan za vršilca dolžnosti direk-toija USLUG Rudnik (Foto: D. Mohar)
Icktiva so mu ob slovesu poklonili uro.
Hkrati je predsednik sindikalne organizacije USLUGE Drago Pod-reberšek, ki je na tej svečanosti govoril o prehojeni poti njihovega podjetja, sporočil članom kolektiva sklep delavskega sveta, da je za novega vršilca dolžnosti direktorja imenovan Stane Lavrič, dosedanji sekretar občinske konference ZK Kočevje.
Stari in novi direktor bosta predajala oziroma prevzemala posle še ves januar.
J. P.
Pozornost organizacij
Mestna organizacija SZDL Kočevje ter občinski in mestni odbor ZZB Kočevje so za novoletne praznike obiskali zaslužne in bolne člane na območju mesta in Mahovnika. 88 starejših zasIužnOi članov so obdarili s paketi v vrednosti po 30 din, mlajšim bolnim zaslužnim članom SZDL pa so prinesli šopke nageljnov. Vsem so seveda tudi čestitali za novo leto. Pozornost je č lane presenetila in jim dala novili moči.
OB ZDRUŽITVI INLESA IN JAVORJA:
Oba kolektiva pričakujeta koristi
Redek primer, da je dolgoletno sodelovanje sorodnih podjetij iz dveh ra ličnih republik kronano z združitvijo — Dva marljiva kolektiva sta reki »da« — Združitev bo koristila seveda tudi kupcem
Z novim letom sta se združili podjetji INLES iz Ribnice in JAVOR iz Jusićev, občina Opatija. Oba proizvajata stavbno pohištvo.
Pogodbo o medsebojnih odnosih so podpisali predstavniki obeh združenih podjetij 6. januarja v hotelu KVARNER v Opatiji, podpisu pa so prisostvovali predstavniki obeh občinskih skupščin, družbenopolitičnih organizacij in nekateri poslanci.
Novi pravni položaj je zdaj tak, da je INLES matično podjetje, JAVOR pa njegova enota oziroma „samostojna organizacija združenega dela z lastnostjo pravne osebe”. To na kratko pomeni, da je JAVOR enota INLESA, ki samostojno razpolaga z vsemi svojimi sredstvi, vodi samostojno laij igo vodstvo, ureja zase delovna razmerja itd.
Podjetji sta že doslej 10 let uspešno poslovno sodelovati. Združitev je torej le povsem naravna posledica dosedanjega sodelovanja.
Združitev pompni poslovno za INLES izpopolnjen program proizvodnje stavbnega pohištva, za JA-
VOR pa prehod iz obrtne na serijy sko proizvodnjo polken in oken, ki so primerna za obmorske kraje.
Kolektiva obeh podjetij, ki štejeta že preko 1000 ljudi in izdelata letno za preko 150 milijonov din proizvodov, pričakujeta, da bo delo zdaj še bolje organizirano in da bodo
imeli zaposleni in njihove družirt večji kos kruha.	]	f
Seveda pa združitev pomeni t» v zniževanje proizvodnih stro^o^d večjo izbiro stavbnega pohištj^n čimer bodo prav gotovo najbof|v: dovoljnji kupci.	\	^
Obnavljajo gasilski dom
  -----------------------------------
PGD Bukovica praznuje letos 40-letnico obstor^ — Bukov^ki gasilci prvi talci v dolini
Sl
ni
je
hi
in;
Razen družbenih organizacij so gasilska društva po našili vaseh tista organizacija, ki združuje ljudi v njihovem hotenju in prizadevanjih za napredek kraja.
To je pokazal tudi občni zbor PGD Bukovica v ribniški občini, ki je bil 9. januarja v novi dvorani gasilskega doma v Bukovici. Območje
Težko pridejo do denarja
INLES hitro plača odkupljeni les Združenemu KGP, ta pa počasi kmetom
Pred kratkim je bil v Ribnici sestanek sindikalne organizacije Gozdni obrat Ribnica. Na njem so se pogovarjali o rezultatih dela v preteklem letu, izvršitvi plana poseka lesa, osebnih dohodkih, ki so znašali povprečno nekaj nad 1.300 din mesečno in drugih zadevah.
Raveseljivo je, da nesreče pri delu in bolezni upadajo. Gozdarji so precej naredili za gradnjo novih gozd-niifi cest.
Nelikvidnost njihovega podjetja pa vpliva rta počasno plačevanje lesa kmetom. Zaradi pomanjkanja sred-
tiva obrata, ki izhajajo iz dopolnil zvezne ustave, posebno iz 21. in 22. člena. V razpravi so ugotovili, da jim daje dopolnjena ustava pravico do uveljavljanja samoupravnih pravic, ki gredo obratom, ki so enotne organizacije združenja dela. Zadol-žiU so vodstvo sindikalne organizacije za skrb pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Za novega predsednika sindikalne organizacije so izvolili tovariša Starca. Dosedanji predsednik tovariš Kranjc je odšel na drugo službeno dolžnost.
dela tega PGD so vasi Dane, Sa^ai Bukovica, Zdolje in naselje Ribnici. Lani je društvo s sode^ njem ljudi tega območja gasilski dom z dvorano, ki jo^gt za svoje delo uporabljale vse oiJ* nt zacije.	i	,
Društvo slavi letos 40-letnic®jj ' stoja. Ustanovljeno je bilo vj 1932, tik pred ukinitvijo oP Dane. PGD je prevzelo njene I cije združevanja in usmerjanjaJ v skupno delo za napredek ^ opravlja še danes. V njem sode«, moški in ženske, stari, mladin^* pionirji.
Društvo je bilo vedno deio^y^ Med vojno je bilo težko. V pai^ skih enotah je padla vrsta Prvi predsednik društva Franc in člana Martin Gornik in Klun, vsi iz Bukovice, pa so 1942 ustreljeni kot prvi talci'' ^ niški dolini.	j	1“^
V svobodi	si	je	društvo	prio^^ p
devet pohval, priznanj in diplo^^ prehodni pokal OGZ Ribnica-/; gova operativna enota, v katefij« večini mladinci, je na občifl, ve tekmovanju v Sodražici 1971^ jila prvo mesto. Zastopala je ^ enote občine Ribnica na r^”( škem tekmovanju v Mariboru ii’ tam dosegla lep	uspeh.	,
PETER	§0»
Ob
—r
sfev morajo čakati kmetje na denar
za prodani les po več tednov, kar	tei
vzbuja seveda negodovanje.
Zanimivo je, da INLES, ki kupuje les zasebnih kmetov, račune redno plačuje. Toda denar se zbira na sedežu podjetja Združenega KGP, kjer se začne obračati v krogu nelikvidnosti. Kolektiv gozdnega obrata v Ribnici in prizadeti kmetje želijo, da bi bila pot do plačila za prodani les čim krajša.
V posebni točki dnevnega reda je predsednik vodstva občinskega sindikalnega sveta Ribnica razložil sa-moupravTie pravice delovnega kolek-
Lekarna v škripcih
Občinski odbor sindikata družbenih dejavnosti Ribnica jc na zadnji seji razpravljal o uresničevanju samoupravnih sporazumov o delitvi in usmerjanju dohodka v družbenih dejavnostih. Zavzel se jc za čim vest-nejše izpolnjevanje določil sporazuma in da se vrednost točke, ki vrednoti nagrajevanje, v prihodnjem letu poveča od sedartjih 9.20 na 11.04 din.
Na seji so razpravljali tudi o težavah, s katerimi se bori ribniška lekarna. Nima namreč dovolj denarja za plačevanje nočne dežurne službe. Lekarna živi le od ustvarjene marže, zato dohodki ne zadostujejo za vse potrebe.
Menili so, da bi manjše lekarne morale biti deležne materialne pomoči širše družbene skupnosti. Ribniška lekarna je sicer združena s kočevsko, vendar pa je združitev bolj na papirju.
-r
Še 800 borcev je
v ribniški občini sta skupno 802 člana Zveze borcev, od tega je 257 žena. Precejšnje število borcev pa je že v pokoju, in sicer 338. Med upokojenci je velika večina moških. Od celotnega števila članov bojevniške organizacijo jih še 198 dela. Organizacija vojaških vojnih invalidov, ki deluje v sklopu občinske organizacije ZZB NOV, pa združuje 65 članov. Člani te organizacije so v pretežni večini starejši ljudje.
- r
»Dolenjski list« v vsako družino
Predavanja za delavce
Delavska univerza v Ribnici je pripravila za letos izobraževalni program za sindikalne delavce. Med drugim ima v svojem programu seminar za člane sindikalnih organizacij, na katerem naj bi se seznanili s pravicami in z dolžnostmi, ki jih imajo kot člani sindikata. Nadalje imajo v načrtu seminarje za vodstva sindikalnih organizacij in predavanja z aktualno tematiko, kot na primer: stabilizacija gospodarstva v Jugoslaviji, odgovornost delavca v sistcnui samoupravljanja in podobno.
I Več dobe ribniški kmetj(!
i
4
0
0
s
4
4^
Na območju KZ Loški potok ni občinske premije plemenske krave, v ribniški KZ pa je
Poročali smo že o razpravi na zadnji občinski seji v Ribnici, na kateri so odborniki z območja Loškega potoka vpraševali, zakaj kmeqe na območju KZ Loški potok ne dobe enakih premij za živino kot kmetje na območju KZ Ribnica. Odgovor je bil, da zato, ker na območju KZ Loški potok nimajo uvedene rodovniške službe.
Ob nedavnem obisku v Loškem potoku sem obiskal direktorja KZ tovariša Carja in ga zaprosil, naj še on pove, kako je s temi premijami. Povedal je;
- Mleko dobe naši kmetje plačano enako kot na območju KZ Ribnica. Pri nas vodimo le B kontrolo, ki je potrebna zaradi odkupa mleka; A kontrola, kije potrebna za rodovniško živino,
pa že 10 let ne. Se ni izplačal® plačevati molznih kontrolorja’ za tistih 27 glav živine. Je bi*^ kontrola predraga.
Ce kmet' ob prodaji prip^ plemensko telico na pregled, n|'' kmetijski zavod plača zaflf 400 din premije. Druge preni^^ za plemensko živino ne dobif naši kmetje. Ne vem, če dobif na območju KZ Ribnica kmejr še kakšno drugo premijo za merisko živino.
Za pojasnilo, če dobe kmeV na območju KZ Ribnica še no drugo premijo, sem zapro** še direktorja KZ Jožeta Be’’" čino, kije povedal, daplača^^ činski sklad za pospeševanje noreje še po 450 din premije * vsako kravo, ki je sprejeta v i®" dovnik.
dij
nil
de
kr,
na
de
na
,sel
Jo
in(
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
VOZNEMU REDU na avtobusni postaji v Ribnici ne kaže preveč verjeti. Tako v njem piše, da odhaja iz Ribnice v Kočevje avtobus ob debv-, nikih tudi ob 22.20, vendar to ne drži. Prav bi bilo tudi, da bi razbito šipo na omarici za vozni red zamenjali.
GOSTILNO RIBNICAN oziroma bivšo restavracijo zapro že okoli 22. ure. Žejne in lačne goste „rešujejo“ potem zasebne gostilne, ker je družbeno gostinstvo nek^un zgodaj „zaspano".
MEJA JE LEPO VIDNA, namreč na cestah. Na Boncarskem klancu jc s cerkniške strani lepo spluženo, z ribniške pa slabše. Na glavni cesti proti Ljubljani pa je bila cesta na ribniški strani vsaj mokra na ljubljanski pa suha.
NOVO PRODAJNO SKLA-DISCK bo INl.l'S odprl letos na železniški postaji Jordani v občini Opatija. 'lu v bližini je podjetje „Javor“ Jusići, ki se je letos združilo s INLESOM in je zdaj enota ribniškega podjetja.
TISKOVNA KONl'ERl'NCA Komisija za srednjeročni načrt občine Ribnica je že dobila vrnjene vprašalnike z mnenji občanov o dosedanjem razvoju občine in predlogih za bodoči razvoj. Zbrano gradivo tudi že obdelujejo. Ugotovili so, da so
anketiranci vzeli vprašanja resno in zavzeli stališča do membnejših vprašanj razvoj^,^ ne. Ko bo ves material bodo sklicali tiskovno konfeif^' tako seznanili občane s prco'^ bodoči razvoj občine.
KAKŠEN BO 1'ESTIVAL' Programski svet Ribniškega je"Ual v razpravo okvirni rep^j^j načrt za letošnje prireditve gledališču. Po razpravi bodo’’^j|^'l dokončni program prireditev škega festivala za letos.
občan vprasuja
\
fjP boj •nu •liti
M
odgov^\
Delavska univerza je izobraževalni program za ^ |( organizacije dobila odgovoi^ RIKA, ZICNICL, S l ANGRA^ IN LI SA.
Kaj hočeš, ko so pa dn*! zdaj preveč pametni!
RA*' z*
IriA
REŠETQ
Osvežitev se čuti povsod
J omunisti črnomaljske občine so na nedavnih konferencah razpravljali 3i pod vplivom 21. seje predsedstva ZKJ In napake iskali tudi v lastnih vr-^	'	stah — Izvoljena so nova vodstva organizacij
1. 15. januarja so bfle končane kon-.!	^ krajevnih organizacijah in
; ^ „ f'. Zveze komunistov v črno-ti<	Udeležba je bila povi Avt	90-odstotna,.	razen na
a m« ^?tankih v Črnomlju in v Seri	j®	odsotnih. Po-
) »a so v razpravah sodelovali tudi |ii	kadrovske	ko-
1 jjpJ°kratnim volitvam novih vod-Innct ? posvetili veliko več pozor-! j.:,, prejšnja leta. Evidentiranje i hnt r skoro vse leto 1971, ker so pri izbiri kandidatov doseči ni kan!?-^	pogledu	ugleda,
" ra,„i J	^osobnosti in njeguvc
;	^ostl	Od 9 organizacij v
J nov^upnostih jih je 5 izvolilo Inn-® *kretarje, v 4 primerih pa so akt^Tk'^ izvolili dosedanje ljudi. V 1*	delovnih organizacij so prav
^	sekretare zamenjali.
^ zacifj® večina organi-^ Brai izpolnila svoj delovni pro-f n^’	delo pa je bilo v glav-
usmeijeno v 3 akc|e v letu
’5
kot njegove
1971: v sprejemanje krajevnega samoprispevka, v organizacgo SLO in manevrov Svoboda 71 ter v referendum za združitev kmečkega in delavskega zavarovanja. Vse tri-obsežne akcije so lepo u^ele.
Politično delovanje komunistov v ideološkem smislu je najbolj prišlo do izraza ob nekaterih zunanjepolitičnih dogodkih in pa po 21. seji predsedstva ZKJ. Tudi razprave na konferencah v osnovnih organizacijah so bile pod tem vplivom ter usmerjene v kritične ocene dela organizacij in posameznih članov.
Ce bi strnili predloge in zahteve, ki so se pojavljale v največ krajih, potem gre v prvi vrsti za odkrito ob-
sojanje slabosti in pripravljenost na odstranjevanje napak v lastnih vrstah. Poudagali so potrebo po večji disc^lini v vrstah komunistov kot v uresničevanju stabilizacije. Ob tem, ko so ponovno dali vso podporo Titovim besedam in smernicam 21. seje, pa so tudi vnovič z vso za-skrbljenos^o opozorili na prepočasen razvoj občine. Izb^ajo socialni razločki, vprašanja zdomcev, šolstva itd.	'
Tako je v glavnem mnenje komiteja občinske konference ZK, kije pred kratkim ocenjeval sestanke s članstvom na terenu ter sklenil, da bo občinska konferenca v novem sestavu zasedala konec januarja.
Upravičen izostanek?
V minulem 5-letnem programu javnih del je šest predvidenih gradenj odpadlo — 21akaj?
Priložnost
lo. ^^er zaslužek, Majhni davki, pa ^'^©ndar ni zanimanja i za obrt
pogrešajo občani ki bi hitro popravil teie^~„”?, Sospodinjskih strojih,
) 1 V
sebna	samo dva za-
i ] n«^°^®hanika, vozil pa je l[k 200n M ’ ^ občini celo nad Iif'; kajo ■	popravila ljudje ča-
.Hgj	tega jim ni povšeči,
i« lov n	večino rezervnih de-
,(t(ven, ^“^'^Ijati sami, bodisi v No-4 lovcu	Ljubljani	ali	Kar-
i«iHo ■ servisne preglede vozil Jsto prav tako v Novo me-ni( Posta' pralnica avtomobilov Problem, saj v vsem
n _
“ radijskih spre-|te str v ■ .^^0 enega obrtnika |j:b*p imajo v vsej občini, v l^eiA	televizijskih
''Jdijjj^^’iikov, več kot 4000 ra-ti nih pn ^P^^tov in več tisoč raz-p^ospodinjskih strojev. deiavJ	nobene šiviljske
Sa£?’	j®
tiavJiu^ •.	konfekcijo niso
niora	^	dogaja,	da
delo JuF^^ka spomladi prinesti v na Sil	računa, da jo bo
sebne^*K°'' večer oblekla. Za-jo im,- s popoldansko obrt-Kjjodelačez^avo.
obrti^ovzroča v
:*'ain^*^	razvijajoči se mestni
je, dj* hujšo zagato. Čudno Se Za-] J^^^vnost ponujajočem Saj in, • obrtniia ne segajo,
Poslni, davčne pogoje. Prvo leto *kega	^ začetniki občin-
Pa jjL d^vka oproščeni, potem Jaiiio rt	navijajo	preveč,
Mar • se obrt razmahnila, krasna priložnost za Cs bi se radi vmiU? [trjsiu^^ko za mlade ljudi, ki jim ^	ni	všeč, ali pa
i v	se še odločajo za delo
i'OiUliT** ^dor bi odprl v Cr-^ed “^^ejeno delavnico ene
IHave^li^^k, ki smo jih tokrat ^teea ’ L. Kotovo zaslužil več PlaC^ kot delavec na najbolje •	mestu	v Nemčiji.
R. BACER
i
S
I
I
J
J
I
Prvi program javnih del na območju občine Črnomelj, sprejet za daljše obdobje, h kateremu so občani prispevali svoj delež v obliki samoprispevka, se je odvijal od leta 1966 in je bil lani končan. Kaj je bilo v tem času narejenega in kaj ni bilo, kar so v program zapisali?
Po načrtu, kakršen je bil leta 1966 sprejet, je bilo opravljenih za 15,555.701 din javnih del. Od tega je šlo 11,895.000 din za asfaltiranje, modernizacge m gradnjo cest; 1,315.452 din je bilo vgrajenih v vodovode in kanalizacijo; 1,460.000 din so porabili za gradnjo in večja popravila treh šol, 1,657.354 din pa so veljala razna komunalna dela, kot gradnja gasilskih domov in trgovin ter urejanje pokopališč in drugo. Razen tega je bilo v preteklih petih letih izvršenih še 11 gradenj ki sicer niso bile v programu, bile pa so nujne in so zanje prispevali tudi drugi sofinancerji. Za nekaj dodatnSi asfaltiranj cest, urejanje poti, rekonstrukcij vodovoda, gradnjo bencinske črpalke in vodovoda je šlo 3,168.119 dinarjev.
Skupno je bilo torej za dela v programu in izven njega porabljenih okrog 20 milijonov dinarjev. Od tega so zbrali občani s samoprispevkom 2,184.000 din, podjetja so dala 2,077.000 din, preostalo vsoto pa
predstavljajo sredstva skladov in posojila.
Poglejmo še, v katerih točkah program javnih del ni u®el in zakaj ne. Modernizacija Ulice 21. oktobra v Črnomlju je res ena r\ajbolj potrebnih obnove, toda del se niso lotili, da ne bi denarja metali skozi okno. Ob lanski proslavi na Lokvah je vse kazalo, da bo celotna cesta do Lokev asfaltirana, žal pa se iz trdnih dogovorov ni nič izcimilo.
Ureditev Sadeža in Vrtne ulice sta prav tako izpadla, vendar sta gradnji ponovno zapisani v sedanjem programu javnih del. Vodovod v vas Jel-ševnik ni bil napeljan, ker ni bilo denarja, razen tega vodni viri niso trdno zagotovljeni. Vodovoda v Tribučah niso gradili zato, ker napeljava tehnično ni možna.
Gradnja bencinske črpalke na Vinici je ena izmed stvari, ki se najdlje vleče. Določena pa je lokacija, načrti za gradnjo so izdelani Vse nadaljnje je odvisno od podjela PETROL. Tudi tržnica v Črnomlju je v zaostanku, čeprav imajo načrte. Vzrok? Ni denarja.
Ce upoštevamo, da so se v zadnjih dveh letih gradbene storitve za več kot polovico podražile, potem ni čudno, da je za nekatera dela zmanjkalo sredstev. Ob planiranju pred 5 leti so veljale povsem druge cene.
Vse sile za cesto
Adlešičke organizacije za boljše sodelovanje in pospešena prizadevanja za napredek
Crnomauski drobir
NoVc
OKRASITEV se csi' Hotii! *^®rih črnomaljskih lokaUh •'lUdiio	januarja.	Kot se ni
Kl^itvijo ^-Postavitvijo, se ne z odstra-sp^P^iponi-M	hudomušni občan je
' obal? ’ bi bilo najbolje okras-pakaii i^^.rdeče, bi lahko po-
Sajo^^ ^TEK od 19. ure dalje , yVD Partizan rekreacijsko
|J?ki .. Aovadr
16. januarja je bila v Adlešičih razširjena seja odbora krajevne organizacije ‘SZDL in vodstev vseh drugih vaških organizacij ter društev, kjer so pretresdi dosedanje delo, posebno pa dejavnost Socialitične zveze. Poudarjali so potrebo po večji derbi za informiranje občanov in za boljše sodelovanje v^ vasi za razvoj kulturnih dejavnosti, v skrbi za ostarele občane in za razreševanje krajevnih težav.
Pri tem so ugotovili, da nekateri mlajši in zaposleni občani ter upokojenci ne sodelujejo v družberio-političnem življenju kraja in so jih zato kritizirali. Potrebne bodo namreč prav vse domače sile za oživitev
:*jo v^_.^®nske. Tovari^ce sc sha-nici osnovne šole v
P^ jih strokovna učite-^ 1? *0	predšolski	otro-
'cer oK * možnost za vadbo, in L,V Mn?,®^kih med 15.30 in 17.30.
Ejjra- Naselja, kamor niso Jv^ta	utrjene	poti,	je	zaradi
j^®ko jg dohod skoro nemogoč. Loki in na Čardaku, kjer r tiam *. močno pritožujejo. Se ®^3vajo spomladi v teh pre-bi bilo nujno na pot I	P^^st	kamenja.
rezervnih vojaških je v decembru organizirala
izpite v vseh krajevnih organizacijah, zamudniki pa so svoje znarije pokazali 14. decembra pred izpitno komisijo v Črnomlju.
V SOBOTO, 22. JANUARJA, bo v okviru abonmaja glasbeno-baletni večer v črnomaljskem Prosvetnem domu. Nastopili bodo operni prvaki: Ladko Korošec, Sonja Hočevar, Marcel Ostaševski in Zinka Lukec ter baletni par Janez Mejač in Lidija Sotlar. Občani, ne zamudite izredne priložnosti!
ZA DELAVSKE ŠPORTNE IGRE, ki jih v letu 1972 organizira občinska zveza za telesno kulturo v sodelovanju s sindikalnim svetom, se je prijavilo v 8 panoga!) za tekmovanje več kot 70 ekip. Tekmovanja se bodo začela 1. februarja.
GODBA NA PIHALA iz Črnomlja je v soboto, 15. januarja, priredila v restavraciji Grad tradicionalno glasbeno prireditev s srečelovom in šaljivo pošto.
akcije za gradrgo ceste od Adlešič do Črnomlja,, ici je sicer zajeta v občinskem programu javnih del, vendar je za gradnjo potrebnih 15 milijonov dinarjev. Pri tej gradnji bo vsekakor potrebna pomoč republiškega cestnega sklada, saj je ta cesta med najbolj prometnimi v občini, obenem pa naj slabša. Vsak dan pelje po njej 20 tovarniških in rednih avtobusov, več sto občanov pa se vozi na delo tudi z lastnimi prometnimi sredstvi.
Na sestanku so z velikim veseljem pozdravili razvojne načrte gospodarskih organizacij v občini, ker se zavedlo, da bodo z njimi tudi občani adlešičkega predela dobili možnost zaposlitve. Dotaknili pa so se še neumestnih izpadov posameznih sosedov z one strani Kolpe na račun prebivalcev srbdcih vasi iz predela Marindol ter sklenili, da se bodo nikomur dovolili kaliti sedanjega sožitja med ljudmi.
14. januaija se je mudil v Črnomlju Živko Pregl, predsednik Zveze mladine Slovenije. Na sliki ga vidimo v prostorih občinskega komiteja ZKS, kjer se je pogovaijal s predstavniki družbeno političnih organizacij in občine, nato pa je obiskal gimnazijo in mlade v tovarni Beh.(Foto: R.Bačer)
Pogled s hrvaškega dela mosta čez Kolpo pri Metliki na našo stran. V obe aneri hodgo ljudje po opravkih. V metliških podje^ih je zaposlenih na desetine občanov iz sosednje republike, ki v naših trgovinah tudi nakupujejo. Prebivalstvu ob Kolpi prav zares niso mar republiške meje. (Foto: R. Bačer)
Včasih je bilo več zagnanosti
»Elektrika in vodovod ga lomita,« pravijo na Grabrovcu, »pa tudi cesta bi lahko bila boljša« — Intervju s predsednikom SZDL
Na Grahovcu, kjer je 40 hišnih številk, je v vsej vasi ostal edini kmet Jože Jakljevič, medtem ko so iz vsake druge hiše koga spravili v službo. Prav njega so tudi izbrali za vaškega predsednika Socialistične zveze.
— S kakšnimi skrbmi se kot vaški funkcionar ukvarjate čez zimo? Kaj je tisto, kar vašo organizacijo najbolj zaposluje?
, Vsakdanje vaške težave so naša osrednja, delovna naloga. Elektrika in vodovod nam nagajata, zato si
prizadevamo oboje izboljšati. Napeljavo trofaznega toka smo izglasovali že na referendumu ob sprejemanju občinskega 5-letnega nacrta javnih del. Gradili bomo zagotovo, samo kdaj, se ne ve. Zdaj imamo tako slab tok, da ne poganja niti najbolj navadnega stroja. Tok dobivamo s Hrvaškega, tam pa, razumljivo, niso zainteresirani, da bi napetost popravili. Približno enako ie z vodovodom. Napeljava je iz Žumberka, a polna okvar. Lani smo bili vse leto
Otepajo se sodelovanja
Ali Belokranjci spoštujejo zvezni predpis o zamrznitvi cen? »Večina je dosledna, so pa tudi izjeme,« pravi tržni inšpektor
Cene so 26. novembra lani uradno zamrznile in nihče ne sme do nadaljnjega blaga prodajati draže, kot ga je cenil ta dan. O tem je tekla beseda v pogovoru s tržnim inšpektorjem Jožetom Škofom iz Metlike.
- Ste kje zasledili kršitev zveznega predpisa in kako ste ukrepali proti kršiteljem?
„Ugotovili smo, da večina spoštuje zamrznitev cen, so pa tudi izjeme. Kar 6 gostincev, največ zasebnih, je prodajalo hrano in pijače draže, kot bi smeli. Vse kršitelje smo predlagali v kaznovanje sodniku za prekr.ške, obenem pa jim z odločbo naložili prodajo po cenah, ki so veljale na dan 26. novembra 1971.“
— Občani se pritožujejo, da v trgovinah manjka nekaterih predmetov, in pravijo, da je to po njihovem mnenju posledica zamrznitve cen. Je kaj resnice na tem?
,3es je, da primanjkuje inštalaterskega, električnega in vodovodnega materiala, betonskega železa, avtomobilskih gum, štedilnikov, sira, marmelade in morda še česa. Precej je krivo napačno tolmačenje predpisa o zamrznitvah. Primer: v Črnomlju ni bilo avtomobilskih gum in pralnih strojev tovarne Gorenje. Trgovci si niso upali tega naročiti, ker so cene vige.
kot so bile ob zamrznitvi. Ne vedo pa, da sta imeli obe tovarni že pred 26. novembrom odobrene vige prodajne cene. V tem primeru bi lahko prodajali blago po novih cenah in nihče jih ne bi zavoljo tega preganjal."
- Sliši se, da ste obiskali tudi precej obrtnikov in avtoprevoznikov in da ^o tudi ti v postopku. Mar so se prav tako pregrešili zoper zamrznitev cen?
„Okrog 40 belokranjskih obrtnikov, med njimi največ avtoprevoznikov, je prijavljenih sodniku za prekške, vendar to nima nobene zveze z zamrznitvijo cen. Kršili so občinski odlok, po katerem bi morali cene storitev prijaviti občini, niso pa tega naredili. Izgovarjajo se, da za odlok niso vedeli, medtem ko zbornice trdijo, da so bili vsi obveščeni.“
- Omenili ste, da so si nekateri napačno razlagali predpis o zamrznitvi cen. Je bilo več takih napak in kdaj bodo odpravljene?
„Nejasnosti je bilo precej, zlasti takoj ob uveljavitvi zamrznjenih cen. Ob obiskih v trgovinah in v delovnih organizacijah to šele zdaj ugotavljamo. Sproti pojasnjujemo primere in upam, da spodrsljajev zaradi nevednosti ne bo več.“
R.B.
brez vode, trenutno pa vodovod dela. Ce ne bodo okvar popravili in se bo voda še naprej razlivala po jarkih, jo bomo najbrž kmalu spet vozili iz Kolpe.
- Mar se samo Socialistična zveza poteguje za elektriko in vodovod? Kje so pa druge organizacije in kako sodelujete z njimi?
„Potegujemo se vsi, vendar je SZDL nekako pooblaščena za te stvari. Sicer je pa tako, da peščica ljudi v vasi dela v vseh odborih, nekateri pa nikjer. Sodelovanje je še kar dobro z organizacijami, ki obstajajo. Zveza komunistov na primer nima svoje orgaiiizacije v vasi, ampak spada v Metliko. Rdečega križa sploh nimamo. V majhni vasi se običajno skliče sestanek, kamor pride kakih 20 ljudi. Nanje lahko računamo zmeraj, ne moremo pa pričakovati od bolehnih starčkov, da bodo kaj prispevali, ne z nasveti in ne z delom. Kot se spominjam nekaj let nazaj, pa je bilo včasih veliko več zagnanosti za delo v organizacijah, kot je je danes. Odkar je toliko zaposlenih, nimajo ljudje več časa.‘
- Kako, da ste v vasi samo vi ostali kot predstavnik čiste kmečke generacije? Je vzrok trma ali se vam kmetovati izplača?
„Vztrajam, ker sem v modernizacijo kmetijstva že toliko vložil, da mi ne kaže vsega pustiti in iti za zadnjega delavca v tovarno. Upam na boljše čase. Izenačeno kmečko zavarovanje je že ena od stvari, kr so nam v veUko pomoč in korist. Po vseh obljubah in resolucijah bo menda le prišlo tudi do urejenih razmer na trgu in do ugodnejših pogojev za kmeta pri najemanju posojil.
ŠE EN LOKAL ^ ®
Bivšo čevljarsko delavnico na Cesti bratstva in enotnosti v Metliki preureja ljubljanska METALKA za svoje skladišče, kjer bo obenem tudi prod^alna instalacijsk^a in drugega materiala. Izložba bo lepo urejena, kar bo tudi mestu v okras.
HVALEŽNI KOMETU
Upokojenci konfekcijskega podjetja KOMET so bili prijetno presenečeni, ko je vsak po pošti prejel lepo novoletno denarno nagrado. Za izki
cazano pozornost se iskreno zahvaljujejo celotnemu kolektivu.
A. O.
Metliški gasilci so se izkazali !
V našem tedniku smo pisali, da so se v lanski jesenski suši, ki je zelo pestila obe belokranjski občini, izkazali pripadniki ljubljandce garnizije, ki so v enem tednu prepeljali občanom v metliški občini 432.000 litrov vode. Ob tej priložnosti smo napisali tudi, da so sicer gasilci pomagali, vendar da je prišlo do neljubih scen v vasi Rakovec, ko so nekateri gasilci izsiljevali tamkajšnje ljudi.
Podpredsednik gasUdce zveze v Metliki Božidar Flajšman pa nas je seznanil, da so samo metliški gasilci v najbolj kritičnih dnevih prepeljali 744.000 litrov vode in tako veliko pripomogli, da niso ljudje trpeli žeje. V zvezi z afero v vasi Rakovec pa n^ je povedal, da so tam bili gasilci iz metliških industrijskih enot in da s tem Metličani nimajo nič ^upnega. IndustrijfJcim gasilcem so dmi na voljo samo cevi, to pa je tudi bilo edino skupno sodelovanje.
Jože Matjašič iz Rakovca je povedat, da je izsiljevanje gasilcev naletelo na splošno negodovanje. Ljudje Sl niso mogli predstavljati, da se kaj takega sploh lahko zgodi!
S. DOKL
SPREHOD PO METUKI
METLIŠKA TURISTIČNA PISARNA. ki je z dokajšr\jim utjehom delala dobra štiri leta, je po novem letu prav tako začasno zaprta, ker se je njena uslužbenka zaposlila drugje. Doslej je pisarna delala samostojno, v priliodnje pa bo verjetno priključena domačemu gostin^o-turistiCnemu podjelu.
Čebelarska družina v
METLIKI je v minulem letu štela 24 članov, predsedoval pa ji je Marko Štefanič iz Križevske vasi. S kakimi posebnimi uspehi se člani ne morejo pohvaliti, saj je bila lanska čebelna letina razmeroma slaba. Želeli pa bi, da bi Čebelarska zveza v Ljubljani dosegla, da bi člani spet dobivali med za hranjenje čebel po znižani ceni.
IZ SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KMETUSTVA pri občini Metlika je tudi domača čebelarska družina dobila 500 dinarjev. Odbor je
sklenil, da bo ta sredstva porabil za dve ali tri čebelarska predavanja, ki jih namerava za svoje člane pripra-viiti to leto.
TRITEDENSKO VLAŽNO IN MOKRO VREME, ko seje temperatura stalno sukala okoli ničle, je tudi Metličanom prineslo precej prehlada in gripe. Na srečo je sredi preteklega tedna potegnila burja in posušila blatne ceste. Napovedi o dolgi in ostri zimi se doslej niso uresničile.
UPOKOJENEC JOŽE ŠKOF iz Metlike je v začetku tega leta praznoval 75-letnico življenja. Predenje šel v pokoj, je bil zastopnik Državnega zavarovalnega zavoda za Metliko in okolico in je tako živel v ne-nel\nem stiku z ljudmi. Še bolj pa ga ti poznajo kot navdušenega lovca in družabnega človeka, s katerim je vedno prijetno besedovati. Kljub visokim letom želimo Jožetu Škofu pri lovu še zmerom dober pogled!
metliški tednik
Ol38) — 20. januarja iv/z
Stran uredila: RIA BAGER
■^oLeNjski list
17
POZIV
ZA VLOŽITEV DAVČNIH NAPOVEDI ZA ODMERO PRISPEVKOV IN DAVKOV OBČANOV'
Rok za vložitev napovedi je vl<ljučno 31. januar 1972
Davčna uprava občinske skupščine Novo mesto obve^ šča, da morajo napovedi za odmero prispevkov in davkov vložiti naslednji zavezanci:
1. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se prispevki in davki odmerjajo po dejanskem dohodku, o dohodkih, doseženih v letu 1971; zavezanci, katerim se prispevki in davki odmerjajo po p>avšalni osnovi pa o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1972;
2. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev o dohodkih, doseženih v letu 1971;
3. zavezanci pi*ispevka iz skupnega dohodka občanov, ki so v letu 1971 imeli iz vseh virov (upoštevajoč tudi pokojnine in nadomestila osebnega dohodka po predpisih o socialnem zavarovanju) skupen čisti dohodek, ki je presegal 25.000 din.
Ce je napoved za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov odvisna od odrriere drugih prispevkov in davkov, ki zavezancu niso odmerjeni do takrat, ko bi moral vložiti napoved za odnnero prispevkov iz skupnega dohodka občanov, mora vložiti napoved za odmero tega prispevka v 15 dneh od dne- v va, ko prejme odločbo o odmeri drugih prispevkov in davkov;
4. zavezanci davka na dohodke od stavb — najemnin in počitniških hišic, o dohodkih, doseženih v letu 1971:
a) od dohodka najemnin lokalov in inventarja,
b) od r>očitniških hišic — vikendov.
Napovedi za počitniške hišice — vikende morajo vložiti lastniki pri davčni upravi tiste občine, na območju katere so vikendi.
Občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Novo mesto, pa morajo, če imajo vikende, prijaviti tudi ne glede na to, kje se le-ti nahajajo;
5. zavezanci davka na dohodke o premoženju in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1971.
Davčno napoved je treba vložiti osebno ali po pošti pri davčni upravi občinske skupščine, kjer ima davčni zavezanec stalno prebivališče.
Predpisane tiskovine za vložitev davčnih napovedi in tudi tiskovine za prijavo počitniških hišic dobijo zavezanci v pisarni davčne uprave občinske skupščine.
Na podlagi tega poziva niso dolžni vložiti napovedi:
1. kmetijska gospodarstva, ki imajo dohodke izključno-od kmetijstva;
2. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerjajo prispevki in davki v letnem pavšalnem znesku.	/
Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v tem pozivu, mora na račun povečanega prispevka oziroma davka plačati 5 % od odmerjenega zneska.
Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero prispevka oziroma davka niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora plačati na račun povečanega prispevka oziroma davka 10 % od odmerjenega zneska.
Zavezanec za prispevek oziroma davek, ki napove manjši osebni dohodek oziroma manjše dohodke, kot jih je dejansko imel, ali ne prijavi premoženja, se kaznuje, če dejanje nima za posledico kazenske odgovornosti za davčno zatajitev, za prekršek z denarno kaznijo.
Rok za vlaganje davčnih napovedi ne bo podaljšan.
DAVČNA UPRAVA
OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
SVET DELOVNE SKUPNOSTI OSNOVNE SOLE ^ADAM BOHORIČ^ V BRESTANICI
razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA biologije — kemije
za določen čas (od 1. II. do 30. VI. 1972)
Pogoj: PRU ali P.
Razpis velja do zasedbe delovnega miesta.
cvetliSarni *}& *56* *}{* GROSUPUE inTREBNJE
vam nudita: — rezano cvetje in lončnice
— cvetlična semena in gomolje
— vsa potrebna sredstva in dodatke za vzgojo in nego cvetja
— razni pripadajoči pribor Sprejemamo naročila za izdelavo vencev in šopkov. Za obisk, naročila in nakup se priporočamo!
DOLENJSKI LIST
Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani
razpisuje sprejem
•>
150 UČENCEV v strokovno šolo za notranje zadeve v odsek za miličnike-kadete
Pogoji za sprejem:
Razpisa se lahko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, . ki izpolnjujejo pogoje:
— da so uspešno končali osemletno osnovno šolo,
— da niso starejši kot 17 let,
— da so telesno in duševno zdravi,
— da zoper nje ni bil izrečen vzgojni ukrep in da niso v kazenskem postopku,
— da obvladajo slovenski jezik,
— da imajo pismeno privoljenje staršev ali skrbnikov.
Začetek in trajanje šolanja:
Začetek šolanja bo 4. septembra 1972 in bo trajalo tri leta. Pravice in dolžnosti učencev:
Kandidati, ki bodo sprejeti v Solo. bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invaJidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska za osebne potrebe.
Absolvent šole ie oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj šest' let.
O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba.
Po Icončanem šolanju je priznana absolventu srednja strokovna izobrazba.
Kako naj se kandidati udeležijo razpisa:
Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošlieio naibližji p<ostaji milice, najpozneje pa do 15. junija naslednje dokumente:
1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1.20. kolkovano z 1.— din. ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je hkrati dokaz o njihovem privoljenju za vpis;
2. spričevalo o končani osemletni osnovni šoli: tisti, ki 8. razred še obiskujejo, naj prilože snričevalo za prvo nol-letie 8. razreda, spričevalo o končani osemletni osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo:
3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil Izrečen vzgojni ukrep:
4. potrdilo, da kandidat ni v kazenskem postopku:
5. pismeno priporočilo In mnenje šole, v kateri se je zadnie leto šolal.
Kandidati, ki bodo izDOlnjevali vse pogoje v razpisu, bodo Dokllcani na zdravniški oregled in spreiemni izoH. Soreiemni izolt obsega: preizkus znania Iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesne zmogljivosti. Sprejemni izoiti bodo v strokovni Soli za notranje zadeve v LjubUani maja in Junija. O datumu bodo^ kandidati olsmeno obveščeni.
Pri sprejemu imaJo orednost kandidati z bolišim učnim usno-hom in tisti, ki bodo pri sprejemnem izpitu dosegli boljši uspeh.
Vsa pojasnila daje:
1. Kenubliškl sekretariat za notranie zadeve SR Slovenije, telefon 23-801. interna 427 ali 380:
2. strokovna šo-la za notranje zadeve Ljubljana. Tacen, telefon 51-737 ali 312-227. in
3. vse postaje milice.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije
vabi
MLADINCE,
da se prijavijo za sprejem na delo v
SPLOŠNO MILICO, PROMETNO MILICO in MEJNO MILICO
Prijavijo se lahko mladinci, ki
— so odslužili vojaški rok,
— niso starejši od 25 let,
— so uspešno končali srednjo šolo ali vsaj popolno osemletko,
— niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah,
— so telesno in duševno zdravi in
— obvladajo slovenski jezik.
Za kandidate za mejno milico je zaželeno še znanje tujega jezika.
Izbrani kandidati bodo začeli delo kot pripravniki za miličnika. Pripravniško dobo bodo končali p>o uspešn») dokončani strokovni šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje za uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, zavarovanja in kontrole varnosti prometa ter kontrole mednarodnega p>ot-•niškega prometa. V organih za notranje zadeve je znanje, pridobljeno v dveletni strokovni šoli, šteto za srednjo strokovno izobrazbo.
Republiški sekretariat za notranje zadeve ima samska stanovanja, ki so brezplačna.
Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližji p>ostaji ali oddelku milice, kjer dobijo še podrobnejše informacije.
REPUBLIŠKI SEKRETARrAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
' -
inousTRijRinoTORnm VOZIL novomESTo PROSTA DELOVNA MESTA
Zaradi povečanja proizvodnje avtomobilov in prikolic odpiramo nova delovna mesta in vabimo k sodelovanju:
# več kvalificiranih delavcev — ključavničarjev, kleparjev, avtomehanikov, avtoličarjev, varilcev in mizarjev
# več priučenih delavcev v kovinski in lesni stroki # več nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnji avtomobilov -in proizvodnji prikolic
Kandidati za zaposlitev naj pošljejo pismene ponudbe kadrovsko-socialni službi podjetja.
Na progah, kjer ima podjetje organiziran avtobusni promet, je prevoz zagotovljen.
KULTURNA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ
RAZPISUJE
NATEČAJ'
za prijavo kulturnih akcij v letu 1972
Kulturna skupnost občine Črnomelj bo financirala v letu 1972 naslednje loiltume dejavnosti;
— knjižničarstvo
— gledališko dejavnost (natečaj, gostovanja, abonnra)
— glasbeno dejavnost (natečaj, gostovanja, abonma)
— muzejsko in likovno dejavnost (razstave)
— spomeniško in arhivsko varstvo
— kinematografijo
— folklorno dejavnost
— kulturne akcije in manifestacije
Razpis velja do 25. januarja 1972.
Interesenti morajo p>oleg denarnega zahtevka predložiti tudi i2^črpen program svojega dela v letu 1972 ter predvidene lastne dohodke.
UPRAVNI ODBOR KULTURNE SKUPNOSTI
obCine Črnomelj
»DOLENJKA«, trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto
OBJAVLJA prosto delovno mesto
TRANSPORTNEGA DELAVCA
v osrednjem skladišču na debelo
Pogoji: zdi-avstvena in telesna sposobnost za opravljanje fizičnih del ter odslužen vojaški rok.
Za delovno mesto je določeno p>o.skusn() delo.
Rok za prijavo jo H dni po objavi.
Trg. podj. PETROL Ljubljana PE BREŽICE
RAZGLASA prosto delovno mesto
PRODAJALCA
na bencinskem servisu ZLEBiC
in vabi k sodelovanju
Pogoji:
— končana osemletka
— odslužen vojaški rok
— predno.st imajo ti’govski delavci
Poseben pogoj: pfjizkusno delo. ki bo trajalo 6 mes<?ccv
Pismene prošnje s kratkim življenjepisom je treba poslati v 10 dneh po objavi na gornji naslov.
Št. 3 (1138) — 20. januarja 1972
\
BETI METLIKA
LISCA SEVNICA
1 iskanje čudovitih vzorcev na i>oznane materiale na sodobnem tiskarskem stroju s^ublistatik
Nedrčki, stezniki in kopalne obleke spet v najmodernejših krojih--in materialih
NOVOTEKS NOVO MESTO TEKSTILANA KOČEVJE TRIKON KOČEVJE
“Ivjuhljanski zmaj-" za kvaliteto in najnovejši izdelki; ^>blačila za hotelske in gostinske delavce
Odeje in pregrinjala iz različnih materialov, v raznih barvah, vzorcih in velikostih. oO-letna tradicija!
Tovarna pletenin in konfekcije. Komplet hlače-pulovei kombinirano z efektnimi materiali. Moderni kroji in ma tcriali!
Bik
if
^ m^: '
	
M.. *
r”'
f
v A ' ''
KOMET METLIKA
Nedrčki in stezniki iz elastičnih in neelastičnih materialov. Vse modno in kvalitetno!
V
LABOD NOVO MESTO
Novi modeli in vzorci. Posebnost so strajce tip-top s posebno kvalitetnim ovratnikom
Št. 3 (1138) — 20. januarja 1972
DOLENJSKI LIST
m
TEDENS^kLEi,
Petek, 21. januarja - Neža Sobota, 22. januaija - Cene
S
Sreda, 26. januaija - Pavla Četrtek, 27. januarja - Janez
BRE2IC£: 21. in 22. 1. ameriški barvni film „Pony express“. 23. in 24. 1. angleŠd barvni film „Madame Bovary“. 25. in 26. l. ^ansko-ita-Ujanski barvni fiUn „Varno - najvarnejše “.
BRESTANICA: 22. in 23. 1. ameriški fibn „Za mrtvece prehod prost“.
ČRNOMELJ: 21. 1. ameriški barvni film ,J)im pištole". 23. 1. ameriški barvni film „Veliki Mac Lintoch“. 26. 1. italijanski barvni film „Se za nekoliko dolarjev".
KOSTANJEVICA: 23. 1. ame-
riški barvni film „Smrtonosni streli v Browayu“.
KRSKO: 22. in 23. 1. ameriški barvni film , „SOS — ločitev zakona". 26. i. angleški barvni fibn , J^igein grob".
METLIKA: Od 21. do 23. 1. ameriški film „Gangsterji okoli Ringa". Od 21. do 23. 1. zahodno-nemški barvni film „Navihanci iz prve klopi". 26. in 27. 1. jugoslovanski barvni film „Cmo seme".
MIRNA: 22. in 23. 1. ,J)etek-tiv".
MOKRONOG: 22. in 23. 1. ameriški barvni film ,J)obri in slabi fantje".
NOVO MESTO: Od 21. do 23. 1. ^an.ko-itaUjanski barvni film „Jamajka - smrt ne izbira sredstev". 24. in 25. 1. ameriški barvni film „Dva brez žene*'.
RIBNICA: 22. in 23. l. ameri-ško-italijanski barvni film „Nenad-kriliivi".
SEVNICA; 22. in 23. 1. slovenski film ,^a klancu". 26. 1. ameriški film „Sarada".
TREBNJE: 22. in 23. 1. ganski barvni kavbojski film „Ringo — poslednja okrnitev".
SLUŽBO DOBI
ISCEM ŽENSKO za varstvo enega otroka in pomoč v go^odinjstvu. Lahko je mlajša, začetnica ali pa tudi starejša. Marga Dežman, Mačkovec 6, Otočec.
NUDIM STALNO ZAPOSUTEV hišni pomočnici - go^odinji s primemo plačo, zavarovanjem,
[>osebno sobo in hrano v hiši. Že-im starejšo osebo - lahko je tudi mlada upokojenka. Ponudbo s kraticitn opisom pošljite na naslov: Dr. Mar^a Maren - Držaj, Opatga.
SALON „ADAM", Novo mesto, išče frizersko učenko. Adam, Novo mesto.
GOSTINSKO PODJETJE TURIST, Lesce, prejme 1 kuharico in 1 natakarico za stalno. Stanovalce in hrana v podjelu. Nastop službe po dogovoru.
ZA VARSTVO OTROKA ^r^mem pridno dekle. Nudim vso o^rbo, plača in možnost večernega šolanja. Podbeviek, Ljub^an^i geodetski biro, Cankarjeva 1, Ljubljana.
iSCEM DEKLE, ki ima veselje za varstvo otroka. Naslov v upravi lista (87/72).
ISCEM VAJENCA za kolarsko obrt ali delavca z možnos^o priučitve. Nudim hrano in stanovanje po dogovoru. Zvonko Gale, kolar. Krško, CK2 102.
GOSTINSKO DELAVKO, tudi nekvalificirano, ki bi imela veselje za priučitev v strežbi ali kuhinji, spr^memo takoj. Odcrba v hili. Gostilna „Lectar", Radov^kra.
SLUŽBO IŠČE
GREM POSPRAVLJAT stanovanje v popoldanskem času v Novem mestu. Ponudbe na upravo Usta pod „Pridna".
STANOVANJA
ODDAM dve prazni sobi dvema fantoma ali dekletoma. Loka 3, Nčvo mesto.
SOBO V KOCEVJU, po možnosti s posebnim vhodom, išče miren in pošten fant. Plačam dobro. Cenjene ponudbe pošljite n» uredništvo DL pod šifro „Miren'*.
ODDAM sobo z dvema ležiščema. Miha Čolnar, Trdinova 14, Novo mesto.
Motorna vozila
PRODAM SKODO. letnik 67, smrekove plohe in punte. Franc Potočar Vel. Bučna vas 35, Novo mesto.
RAZNE DELE za fiat 620 prodam. Naslov v upravi lista (66//2).
PEUGEOT 204 break, bele barve, model 1969, prodam. Ogled: nedela od 10. do 14. ure, delavnik od 15.30. do 17. ure. Smartinica 181, Ljubljana.
PRODAM dobro ohranjen motor Automatik. Poizvedbe v popol-dandcem času, v torek, četrtek, »boto in nedeljo. Brulc Anton, Smolei\)a vas 8, Novo mesto.
MERCEDES, 5 ton, kmer 321 35.C30
li, DOC
Černe, Vel. Bučna vas 4, Novo mesto.
PRODAM karamboliran fiat 750 in enoosno prikolico. Mirana Jarca 20, Novo mesto.
PRODAM avto zastava 750, letnik 1961, v voznem stanju - tudi po
K. L., prevoženih 35.1* JO po generalni, poceni prodam. Martin
delih. Zvone Cinkole, DoL Kro-novo 14, Šmarješke Toplice. PRODAM avto VW 1200. Jože Kic, Zkiganje 31, Škocjan.
PRODAM
PRODAM 10 kub. m jelševih hlodov ali de^e - in 2 m 3 brstovii. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (60/72).
UGODNO PRODAM leto dni stare kuhinj^e elemente s štedilnikom in hladilnikom. Starc, Trebnje 137.
PRODAM PUHALNIK za seno z elektromotorjem. Možnost ogleda vsak dan, tudi v nedeljo pri Antonu Nemaniču, Drašiči 40, Metlika. Cena po dogovoru.
^UGODNO PRODAM nov priključek žetveno snopovezalko za samo-vozno kosilnk:o BCS 133. Jože Božičnik, Križe 19, 68282 Koprivnica pri Brestanici.
PRODAM obtesano ostreje (grušt) za devize ali denar. Naslov v upravi lista (91/72).
KUPIM
KUPIM DIESLOV motor ARN. Naslov v upravi lista (69/72).
KUPIM v okolici Semiča, Metlike ah Novega mesta stanovartjdco hišico z vrtom. Višina cene 8 starfli mUi-jonov. Milan Srbek, Obrežna 101, Maribor.
V KOPRIVNICI 16 pri Brestanici je naprodaj parcela. Vse informacije pri Mariji Taškar, Koprivnica 19 pri Brestanici.
PRODAM 10 do 15 arov vinograda - deset minut od prik^učka avtoceste. Dovoz možen z avtom. Elektrika v bližini Zalka Florjančič, DoL Dobrava 7,Trebnje.
PRODAM VINOGRAD v Straški gori pri Dol. Toplicah. Poizve se pri gostilni Dular, Straža.
PRODAM HiSO na Gor. Gradišču in 1993 kv. metrov zem^e. Hiša je ob cesti blizu avtobusne postaje, takoj vseljiva, cena lO.dOO din. Naslov v upravi lista (2642/71).
PRODAM novo hišo (4 km od Novega mesta), vrt in iyhro. Sihro Turk, Krka 18 a, Novo mesto.
ZARADI BOLEZNI prodam hiško in 96 arov zemHe v zelo lepem ter ravnem kraju ob cesti. Primerno za upokojence. Interesenti naj se zgla^o pri Francu Novaku, Hudo brezje pri Studencu - Sevnica.
RAZNO
OSAMLJEN, skromen in pošten fant (28/162) z lastno hišo in poklicem, nealkoholik, želi resno fpoznati primemo, pošteno dekle do 24 let, ki si želi ustvariti topel, prijeten dom. O^as naj ne moti. Ponudbe pod „Iskreno zaupa-
PO^bČNI PRSTANI! - 2elite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gospodci 5 (poleg univerze) vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
Ivan Fink preklicujem in obžalujem vse govorice, ki naj bi jih izrekel o zasebnem tožilcu Vojku Mrhaiju kot neresnične, saj za to nimam nobene osnove, zlasti pa ne, da bi bil zasebni tožŠec udeležen pri vlomih v zidanice nad Mačkovcem.
Mati pokojnega Antona Goved-nika iz Grabrovca pri Metliki naproša Pepco Cesar iz Krašnjega vrha pri Metliki, delavko v Kometu, da vse njegove predmete povrne, ker jo bom drugače sodno pregaigala.
Franc Gazvoda, Brusnice 37, prepovedujem vožnjo in hojo po mojih parcelah na Vrtači. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Stane Rozman, Partizanska 23, Novo mesto, opozaijam vse, naj pre-ndiajo razbijati okoli moje hiše, podirati ograjo in hoditi po moji parceli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Stevan Pavkovič, steklar. Kraljeviča Marka 35, Pančevo, izključujem iz nasledstva in ne priznavam dolgov svoje bivše žene Andjeline Pavkovič, razvezane 28. julija 1971, in sinov Sava in Petra, stanujočih v Novem mestu. Mestne njive blok 3/8.
I^B\/ESTILAl
GRADITELJI! Izdelujem aluminijasta okna in vrata, predelne stene, kioske, izložbe, aluminqaste verande in vetrolove. Jože Horvat, Domžale, Krakov^a 25.
ENODNEVNE PISCANCE b?le težke, ijavt in črne srednje težke, lahko dobite v valilnici na Senovem, vsako sredo od 19. januaija dalje po konkurenčni ceni. Upoštevamo ustmena ali pismena naročila. Se pr^oroča Mijo Gunjilac, valilnica Senovo 72.
SCETKE za LOSCILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52. -Izdelujem tudi ščetke za čiščenje radiatorjev - nov izdelek, ki temeljito očisti rebra radiatorja vsega prahu, ki zadržuje oddajo toplote.
Cvetka Pakar, Občk:e 19, Dol. Toplice, opozaijam Borisa Pakarja, Vavta vas 47, da nima pravice prodajati in razbijati moje lastnine.
Ob težki izgubi dragega očka, moža, sina, brata in strica
\
JANEZA KRAŠOVCA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, p^ateljem, znancem in sodelavcem, ki so ga premili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in nam izrazili sožalje. Zahvalo dolgujemo vsem vaščanom za nesebično pomoč. Posebna zahvala upravniku podjetja IM V TGO Mirna za poslovilne besede ter pevcem za žalostinke. Se enkrat najlepša hvala!
Draga, 5. januaija 1972 'Žalujoči: sinček Duško, hčerkica Janika. žena, mama ter bra^e in sestre z družinami
Ob nenadni in bridki izgubi našega dragega in skrbnega očeta in starega očeta ter ljube mame in stare mame
ALOJZA in TEREZUE SKUBIC iz Gor. Kamene
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani Predvsem se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojnikoma poklonili vence in cve^e ter nam izrekli soža^e. Posebna zahvala go^odu župniku za obred. Enaka zahvala Ivanu Avbaiju in Oklešenovi mami Vsem še enkrat idcrena zahvala.
Žalujoči: hčerki Ankra z moicm in'Marija z družino, sinova Lojze in Franc z družinama, brat in sestra ter drugo sorodstvo
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila ravno pred svojim 68. rojstnim dnevom naša Quba mamk;a, dobra stara mama ter na-ročnka Dolenjskega lista
KATARINA ŠPEHAR roj. 1. 1. 1904 na Sinjem vrhu pri Vinici
Pokopali smo jo na pokopališču na Sinjem vrhu 25. decembra.
Duesseldorf, Ljubljana, Daljne i\jive, Lukov dol, Sinji vrh, 26. decembra 1971
Žalujoči: mož Karel,, sin Karel, hčerke Mar^a, Katarina, Ai>gek:a, Nežka, Kristina, Mirjana z družinami ter drugo sorodstvo
Ob nepričakovani smrti naše ljube mame
MARUEGORNIK, roj. Ilc iz Podklanca pri Sodražici
ki je umria 26. decembra 1970 v 70. letu starosti, se najprisrčnqe zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili v tako velikem številu k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste nam izrekli sožalje in karkoli pomagali ter ji darovali vence. Lepa hvala tudi ženkam Svete Uršule za prenos vencev in drugo skrb, go^odu župniku za opravljeni obred in globoko v srce segajoče poslovilne besede.
Žalujoči otroci: Julka, Ivan, Ma-rga z družino, France in Stanko ter drugo sorodstvo
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
IVANA RAKA iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sostanovalcem, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali vence in cve^e ter ga ^sremili na njegovi poslednji poti Posebno zahvalo dolgujemo zdravnikom in strežnemu osebju intern^a oddelka ^lošne bolnišnice, ki so se trudili, da bi ga še ohranili pri življenju, bolničarki Minki Vidmarjevi ki mu je tako požrtvovalno lajšala zadnje ure življenja, kolektivu*SDK, sosedom Golobičevim in Kolenčevim za nesebično pomoč ter častiti duhovščini za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: žena Marga, hčeika Ivica, vnuk Rajko
Ob boleči * izgubi naše ljube .mame, stare mame, sestre in tete
HELENE ŠVENER roj. Jere
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje ter sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo delovnima kolektivoma Goijanci in ŽTP Novo mesto. Prav posebna zahvala vaščanom za pomoč v najtežjih trenutkih.
Ceščavas, 13. januaija 1972 Sin Hinko z družino
Ob boleči izgubi dragega moža in sina
MILANA BURSICA gostilničaija iz Kr^ega
se idcreno zahva^ujem vsem sosedom, znancem in sorodnikom, ki ste z mano sočustovali ali kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujem organizacijam: ZB Krško, Transportu Krško, gasilcem, pevcem ing. kanoniku. Darovalcem cve^a in vsem, ki ste pokojnika ^remUi na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: žena Angelca in oče Martin Buršič
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MATILDE KREN, roj. ZCPANCIČ iz Drganjih sel 40
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, ji darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in jo spremili na njeni zadnji poti Zahvaljujemo se TVP za podarjene vence, posebno pa go^(xlu župniku za obred in Julki Pugelj za njeno požrtvovalno delo. Vsem še enkrat idcrena hvala.
Žalujoči: hčerka Lidija z dm-žino, sin Jože z ženo, sin Franci, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
4
Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Bena Glogovšek, Jože Ftorjančič, Franc Seničar, Mirko Zupančič, Jože Korasa, Stane Rozman, Jože Lokovšek, Alojz Gričar, Frančiška Kukman, Franc Božič in Nataša Hmjak, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Atojz Kristan, Stanko Vavpotič, Martin Mohar, Ludva Novak, Bogdan Zupančič, Zvonko Mali, Mirko NiHč, Ivan Ravnič, Milka Smolič, Justi Damjanovič, Jožica Krevs in Marija Božič, člani Novoteksa, Novo mesto; dr. Željko Sribar, Alojz Sašek, Avgust Sivak in Ivan Boltez, člani Splošne bolnice Novo mesto; Jože Frlan, član ELE, Novo mesto; Franč Cečelič, Aleksander Zupan, Anton Miklavčič in Peter Šuštaršič, člani IMV Novo mesto; Ivan Vidic in Ljubo Rabič, člana Pionirja, Novo mesto; Jožefa Vidic, članica Industrije obutve, Novo mesto; Anton Kraševec, član Iskre, Novo mesto; Ivan Šporar in Jože Oblak, člana Goijancev, Straža; Alojz Berkopec, delavec iz Podgrada; Jožefa Safar, delavka iz Stopič; Herta Turk, upokojenka iz Dolenjskih Toplic; Dušan Rustja, upokojenec iz Novega mesta; Marija Migole, gospodinja iz No'.ega mesta; Emil Vidrih, šofer z Malega Slatnika; Kristina Skof, gospodinja iz Črnomlja; Martin Turk, kmet iz Stopič; Alojz Poljane, član Komunalnega podjetja, Novo mesto; Marija Cesar, Marija Jaklič, Marija ProgM, Emilija Bukovec in Jože Canželj, člani Beti, Mima peč; Janez &nica, delavec iz Dolenjskih Toplic; Niko Padevski, član Dominvesta, Novo mesto; Pavel Golob, član Zavarovalnice Sava, Novo mesto; Ivan Jakše, član KZ Krka, Novo mesto; Martina Ajdišek in Franc Goli, člana Mercatorja, Novo mesto; Atojz Jakše, Jože Mramor, Franc Rapuš, člani Novolesa, Straža; Ivanka Sušin, članica Novogiada, Novo mesto; Alojzija Drab in Marija Kulovic, članici Kemične čistilnice, Novo mesto; Gorazd Prhne, Rudi Hrastar, Jože Sterk, Niko Vukmpovič, Pepca Slane, Milka Bahor, Vilma Slobodnik, Franc Nemanič, Zvonimir Padkovič, Savo Vuketič, Ivan Radkovič in Jože Matekovič, člani Beti, Metlika; Viktor Plut, kmet iz Mačkovca; Amalija Sopčič in Marija Strugar, gospodinji iz Gradca; Tončka Penič in Anton Kralj, člana KZ Metlika; Bara Plut, gospodinja iz Mačkovca; Anton Kralj in Jože Hlebec, kmeta iz Boršta; Marija Badovinac in Štefka P.lut, gospodinji iz Sela; Franc Molek, kmet z Grma; Janez Starešinič in Anton Starešinič, kmet iz Krasinca; Jože Nemanič, delavec iz Metlike; Make Vidic, član UJV Novo mesto; Jože Kure, član Cestnega podjetja, Črnomelj; Pavla Milavec, gospodinja iz Kloštra; Jožefa Starešinič in Neža Kapušin, gospodinji iz Krasinca, Stanislava Kplj, gospodinja iz Kapljišča; J usuf Alibagič, član Komunalnega podjetja, Metlika.
I
I
4
J
#
4
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, brata ter strica
FRANCA ERSTETA iz Polhovice 3 pri Šen^'emgu
se najprisrčneje zahvaljujemo sosedom, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, sorodnflcom, vaščanom in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cve^e ter z nami sočustvovali. Nadalje se zahvaljujemo kolektivu Kremen Novo mesto, obratu Kremena v Mokrem polju, Novoteksu Novo mesto, gasilskemu društvu Mokro polje ter Orehovica za častno stražo, govor in ^sremstvo, drugemu razredu osnovne šole Orehovica ter gospodu župniku iz Šentjerneja za obred. Vsem še enkrat najl^ša hvala.
Neutolaž^ivi: žena Jožefa s sinovoma Francijem in Andrejem ter hčerko Jožico, sestre Minka z možem, Pepca z družino, Milka z družino, brat Martin ter drugo sorodstvo
Za denarno oziroma gmotno pomoč pri novoletni obdaritvi otrok se toplo zahvaljujemo tovami zdravil K^a, tekstilni tovarni Novoteks, tovarni Novoles in tovami perila Labod.
Učenci in kolektiv posebne šole Šmihel pri Novem mestu
•f.
PORODNiŠNlCEX«ttg
Pretekli teden so v novomeSri
Porodnišnici rodile: Nada Strubclj iz 'momlja - Andreja, Sonja Djor-djević iz Ragovega — Kristino, Martina Krim iz Sela - Andreja, Margareta Kra.ševec iz Loke - Branka, Marija Suklje iz Bereče vasi - Igorja, Danica I*'abjan iz Brestanice — Branka, Justina Kočevar iz Rožanca - Marijo, Marija Vene iz Dolenje vasi - Mileno, Justi Flajs iz Šentruperta - Jožico, Marija Jerman iz Trstenika - Petra, Marinka Kalin iz Gradišča - Andreja, Frančiška Ja-
Naročnina
za 1972 ostane do nadaljnjega neizpremenjena:
49 din za celo leto
oziroma
24,50 din za pol leta
Naročnino bodo tudi letos pobirali pismonoše pri vseh naročnikih v Sloveniji na domu, lahko pa jo nakažete tudi sami na naš čekovni račun (Dolenjski list. Novo mesto; 521-8-9), z denarno nakaznico ali plačate osebno v upravi lista. Naročnina je plačljiva vnaprej in prosimo naročnike, da pošljejo vsaj polletni obrok.
V	UPRAVA	LISTA
v______________m_________;___✓
klič iz Šentruperta - Mitja, Ana Cugelj iz Družinske vaa - deklico, Olga Primc iz Srednjega Globodola
- dečka, Drajgica Kotar iz Velikega Bana - deklico, Antonija Žagar s Podtuma - dečka, Milka Zaman iz Hrvaške^ Broda - deklico, Marija Bučar IZ Kostanjevice - dečka, Anica Kociper iz Oštrca - deklico, Marija Bučar iz Dolnjega Kronove^
- dečka, Marija Kraševec iz Brezja
- deklico. Ivanka Ceglar iz Repelj — dečka. - Čestitamo!
BRI-ŽISKA KRONIKA NESREČ Preteklih 14 dni so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Ratajc je padel na dvorišču in si poškodoval desni kolk; Janez Vintar je padel in si zlomil desno nogo; Terezija Borovinšek je padla na dvorišču in si zlomila levo ‘ nogo; Mirka Juraka je nekdo udaril po glavi; Zdenko Urekar je padel pod voz in si zlomil desno nogo; Milko Varlec si je prerezal žile na obeh rokah; Alojzija Arh je padla na dvorišču in si poškodovala desno ramo; Martin Hotko je padel z mopedom in si zlomil rebra; Marija Levičar .se je zastrupila s tablami Franjo Plevko iz Rud je pa(iel na dvorišču in si poškodoval rebra; Franc Vlahovič je padel v kopalnici in se poreziil po levem kolenu; Po-loiK-a Znkleršič je padla v šoli in si pogodovala glavo.
Ob prerani izgubi naše dobre in skrbne mame, stare mame, sestre in tete
MARUE Čampa, roj. LEVSTIK iz Prečne
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki s< nas tolažili v teh težkti urah, nar izrazili soža^e, poklonili vence i cvetje ter jo v tako velikem številv. premili na njeni zadnji poti Iskrena hvala g. Marku in gospodu župniku za opravljeni obred ter vsem sorod nikom in najbližjim sosedom za pomoč.
Žalujoči: hčerke Mimi, Nežka, Zali, Justina z družinami brat Jože in sestra Justina z družinama ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI UST
USTANOVITELJI: obćlnske konference SZDL. Brežice. Črnomelj, KoCevje, Kriko, Metlika, Novo meaio, Ribnica, Sevnica in Trebnje
IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor DragoA, Inž. Janez GaCnik, Janez Cartnar (predsednik sveta). Tone GoAnlk, Jože Jeke, Franc Lapajne. Lojzka Potrć, Slavko Smerdel, Frane StaJ-dohar in Ivan Zlvlć
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Coftnlk (glavni In od* govomi urednik), Ria Baćer, Slavko Dokl, Marjan Legan. Jože Primc, Jože Splichal, Jožica Teppey, Ivan Zoran In Alfred Železnik. Tehnični urednik: Marjan Moftkon
IZHAJA vsah četrtek — Posamezna Itevilka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna 24,50 dinarja, plačljiva vnaprej
— za Inozemstvo loo dinarjev ali 6 amerilklh dolarjev oz. 20 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti e ZDA dolarjev)
OGLASI: 1 cm vlilne v enem stolr>cu (45 mm oz. 10 dcero) 33 din, 1 cm na določeni strani 45 din, 1 cm na prvi, srednji in zadnji strani lista: 66 din. Vsak mali oglas do 10 besed 10 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse osule oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik žt. 4 od 6. 1. 1971 — Za oglase odgovarja Mirko Vesel
TEKOCl RACUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9
- NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 66001 Novo mesto. Glavni trg 3 — PoAtnl predal 33 — Telefon: (066) 21-227 — Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna »Ljudske pravice* v Ljubljani
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN; poročila ob 5.00, 8.00, 10.00, 12.00, 00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pi-od 4.30 do 8.00. PETEK, 21. JANUARJA: 8. 10. isbena matineja - 9.05 Za šolane
i?’ 1	- 10-20 Pri vas
ina - 11.00 Poročila - Turistični Soste iz tujine -Kmetijski nasveti - Inž. Mar-ertoncelj: Dobre in slabe strani nega silosa - 12.40 Z domačimi m pevci - 13.30 Priporočajo •; ~ ^'+•35 Naši poslušalci čt-ajo m popravljajo - 15.30 Na-
n in	T 16.00 „Vrtiljak“
17.10 Človek m zdravje - 18.15 19-00 Lahko noč, otro-on S Maksa ~	Slovenski	sklada-
90	^ ®^opskimi sodobniki
Top-pops - 21.15 Oddaja cr!ii^’-2 pomorščakih. aSeiJ^ ’P- -JANUARJA: 8.10 idflSc	9-05 Pionirdci
lOO Pnm;J-?	doma -
naše	~	Turistični	napotki
"^rtUjS‘*JT7ToT“^°
^'-10 Gremo v kmo-
^ansar?L°^T ~ 1915 Minute .5o Snn!	Dovžana -
I^v^mo svet in domo-ice	Oddaja	za naše izse-
10 d^o^Pnn’n p- JANUARJA: ifoca i«p , D°l>ro jutro! 8.05 Ra-
'ča^I J f o modrem- - 9.05 S, 'C|	-/0-05 Se
ips- V ,	.	• • • Alain Des-
iMo^kvo	k^-°
E - 11 nn n	Pesmi borbe in
botki	Poročila - Turistični
i20 do 13"oo	^	“
iaio in J	* poslusaici če-
tofdca	“ 13-30 Ne-
lUhi ansamKr^^ ~ 13.50 Z doma-£v&^t - 14.10 Z velikimi 14.30 Humo-E£r	~	P - Roš: Organi-
ibfjrtno DonnM ~	Ncdeljsko
Vf.00 v n "oč, otroci! -
^rtl«itez n4l.°	- 22.20
t^*iO°GlaS)ei;^^^’ -JANUARJA:
*"'Usvet-%T
^‘•00 Poročila T *	~.
I O'nsife 'goste k t~uiTnJ*'^'fi"‘."n a ilki nasveti i • r. 12.30 Kme-^njad inšknrf D^go Jordan:
••i“certnem odru
čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak” - 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne - 18.35 Interna 469 -• 19.00 Lahko noč, otroci! -19.15 Minute z ansamblom Dobri znanci - 20.00 Charles Gounod: „Faust“ - 22.15 Za ljubitelje jazza
TOREK, 25. JANUARJA: 8.10 Operna matineja - 9.05 Za šolarje - Pavliha se ogreje - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -
12.30 Kmetgski nasveti - Franc Pirnat: Izbor rastlin za nov vrt - 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli -
13.30 Priporočajo vam . .. 14.30 Z ansamblom Silva Štingla - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 ,,Vrti-ljak“ - 17.10 Popoldandci simfonični koncert - 18.15 V torek na svidenje! —	19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka - 20.00 Prod^alna melodij - 20.30 Radijska igra - lija Hurnik: „Molji“ - 22.15 Lucijan Marija Škerjanc v svoji komorni glasbi
SREDA, 26. JANUARJA: 8.10 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine -
12.30 Kmetijski nasveti - Inž.
Anton Pulesnik: Iz zgodovine naših gozdov - 12.40 „Od vasi do vasi“ -
13.30 Priporočajo vam . . . 14.10 Zamejdci zbori pojo - Moški zbor iz Bilčovsa na Koroškem - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
- 15.30 Glasbeni intermezzo -
16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Jezikovni pogovori - 18.15 Popevke s sloven-dcih festivalov - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice
- 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu - 22.15 S festivalov jazza
ČETRTEK, 27. JANUARJA: 8.10 Operna matineja - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine
- 12.30 Kmetgski nasveti - Inž. Slavko Gliha: Kam vodi razvoj agrarne strukture - 12.40 Pihalne godbe - 13.30 Priporoč^o vam ...
14.30 Z ansamblom Jožeta Kam-piča - 15.30 Glasbeni intermezzo -
16.00 „Vrtiljak" - 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana -
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška -
20.00 Četrticov večer domačih pesmi in napevov - ^1.00 Literarni večer - Pozabljene strani - II. 22.15 Frank Martin in Aleksander Skrjabin.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA 23. JANUARJA
9.00 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) (Bg) - 9.30 Narodna glasba (Lj) - 10.10 Kmetijska oddaja (Zg) - 10.55 Mozaik (Lj) -
11.00 Otroška matineja: Doktor Dolittle, Boj za obstanek (Lj) -11.50 Sola smučanja - 3. oddaja (Lj) - 11.55 Mestece‘Peyton (Lj) -
15.00 Slalom za moške - posnetek iz Wengna (Lj) - 16.30 Košarka Oriolik Beograd - prenos do
18.00 (Zg) - 18.00 Liola - italijanski film (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) -
20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -	20.30 Komedija za konec tedna - N. V. Gogolj: Kvartopirci - oddaja TV Ljubljana (Zg)
- 21.30 Zabavno glasbena oddaja (Zg) - 21.45 Športni pregled JRT -22.15 Poročila (Lj)
PONEDELJEK, 24. JANUAR
16.45 Madžardci TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.55 Žogica Marogica - I. del (Lj)
- 18.10 Obzornik (Lj) - 18.25 Z avtobusom - serijski barvni film
(Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Maksimeter (Bg) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 S. Sas-soan: Nori Jack — TV igra (Lj) — 21.40 Diagonale (Lj) - 22.30 Poročila (Lj)
TOREK, 25. JANUAR
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -
17.50 M. Sušmel: Konj Karel (Lj) -18.05 Risanka (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Stare melodge (Lj)
- 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Računalniki: Shranjevanje podatkov (Lj)
- 19.30 Mikroekonomika: Know-How (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -20.00 TV Dnevnik (Lj) - ... 3-2-1 (Lj) - ... Maurice Chevalier v filmu: Parada ljubezni (Lj) - ... Poročila (Lj)
SREDA, 26. JANUAR
16.45 Madžarski TV pregled (Pohode, Plešivec do 17.00) (Bg) -
17.50 Doktor Dolittle — serg^i barvni film (Lj) - 18.15 Obzornflc
¥
PAMUČNI KOMBINAT
I	tkanine za srajce, plašče, ženske komplete, obleke In moške
obleke.
dobre in fine tkanine PKV so vključene v pojem elegance.
lanmis sniiig niuaR
““ ♦ NAGRAJUJE-
vsake
kupca peči
emo-3
emo-5
emo-6
emo-8
z GARNITURO EMAJLIRANE POSODE:
ABC, IDEAL ali JEDILNE SKODELE
NA VSAKI EMO PEČI NA OUE
VAS ČAKA NAGRADA OD 8.11.1971 DO 31. 1.1972
(Lj) - 18.30 Po domače s Henčko-vim ansamblom (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Na sedmi stezi (Lj) - 19.30 Naš ekran (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - ... 3-2-1 (Lj) - ... Olim-piada na Vulkanu - barvni film (Lj) - ... Poročila (Lj)
ČETRTEK, 27. JANUAR
16.45 MadžardciTV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -
17.50 Tiktakr Deček Jarbol (Lj) -18.05 Risanka (Lj) - 18.15 Obzor-n& (Lj) - 18.30 Boj za obstanek -film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -
19.00 L. Bernstein predstavlja: Ana-tomja orkestra (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Četrtkovi razgledi (Lj) - 21.15 G. Boccaccio: O dobrodušnem menihu (Lj) -21.55 Poročila (Lj)
PETEK, 28. JANUAR
16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) -17.20 Veliki in majhni - I. del (Lj)
- 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Slovenska poezga 20. stole^a: Oton Župančič (Lj) - 18.35 Vzgojna problematika: Otrok beži od doma (Lj) - 18.45 Sola smučanja (Lp -
18.50 Mestece Peyton (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Nikoli v nedeljo - ameriški film (Lj) -
22.00 Quiz TV Zagreb (Lj) - 2ll0 Poročila (Lj)
SOBOTA. 29. JANUAR
16.30 Košarka Rabotnički : Lokomotiva - prenos (Sk) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Plus pet -mladindci quiz (Sa) - 19.15 Mozaik (Lj) - 19.20 TV kažipot (Lj) 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Glasbena križanka (Lj) - 21.35 Filmska burleska (Stan inOIio) (Lj)
- 21.55 Oddelek S - serijski barvni film (Lj) - 22.45 Poročila
Avtomobilisti že ta mesec
Navzlic zimi se prve avtomobilistične prireditve začno že januarja in februarja. Tako bo 29. januarja v Novem mestu eden od startov za smučarski avtomobilski rally „Pohorje 1972“, 11. februarja pa se začne prvi rally za državno prvenstvo.
Zato se bodo danes zvečer na sestanku v Novem mestu tekmovalci in športni funkcionarji AMD Novo mesto pogovorili o letošnjih tekmovanjih in drugih prireditvah, zlasti pa o obeh dolenj^ih avtomobilskih tekmovanjih - rallyju „Dolenjska osmica 1972", ki bo maja, in gorski dirki „Nagrada Slovenije 1972“, ki bo septembra. Določili bodo tudi tekmovalno ekipo za leto 1972.
m.
UPRAVNI ODBOR
Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto
RAZPISUJE
1. eno prosto delovno mesto z višjo strokovno izobrazbo
in
RAZGLASA
2. dve prosti delovni mesti s srednjo strokovno izobrazbo
3. eno prosto delovno mesto
z dokončano administrativno šolo
Za delovno mesto p>od zaporedno št. 1 se zahteva višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri in 3 leta prakse, za delovna mesta pod zaporedno št. 2 se zahteva dokončana ekonomska srednja šola ali gimnazija in 2 leti prakse. za delovno mesto pod zaF»redno številko 3 se zahteva dokončana administrativna šola ali najmanj enoletni strojepisni tečaj in 1 leto pi^akse
Delovna mesta bodo zasedena za nedoločen čas. Kandidati naj vložijo prijave na upravni odbor KZSZ Novo mesto, Kidričev trg št. 3, v roku 15 -dni po objavi razpisa in razglasa. Razpis in razglas prostih delovnih mest veljata do zasedbe.
RADIO BREŽICE
Četrtek, 20. januarja:
16.00 do 16.15 - Napoved programa, poročila, ^ort in turistični napotki. 16.15 do 17.00 — Nove plošče RTB - Aktualnost tedna — Obvestila in reklame. 17.00 dO
18.00 - Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
SOBOTA, 22. JANUARJA;
16.00 do 16.50 - Občani čestitajo in pozdravljajo. 16.50 do 17.00 -Sobotno kramljanje. 17.00 do 17.20
— Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil in reklam ter melodija za vas. 17.20 do 17.30 - Prehrana zdravega in bolnega človeka. 17.30 do 17J^ Za naše najmlajše: Pika Nogavička noče postati velika in skladbica iz naše glasbene šole. 17.50 do 18.00
- Pesmi za otroke.
NEDELJA, 23. JANUARJA: 10.30 Domače zanimivosti - Ob
Dobro obveščeni občani — dobri samoupravljavci!
zadnji seji predsedstva občinske skupščine Brežice — Za naše kmetovalce: Gnojišče in gnojna jama -Poročilo s seje občinske skupščine Krško - Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.00 do 15.30 - Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 25. JANUARJA: 16.00 do 16.15 - Napoved prhama in srečanje z ansamblom Vilija Petriča. 16.15 do 17.15 — Poročiia Novo v knjižnici - Jugoton vam predstavlja - Kaj prinaša nova številka Dolenjskega Usta - Obvestila, reklame in filmski pregled. 17.15 do 17.30 — Športnih in ^ortni delavci pred mikrofonom. 17.30 do 18.00 MLADINSKA ODDAJA - Delo občinske konference Zveze mladine v 1972 (Nekaj mnenj s seminarja v Cateških Toplicah).
PISMONOŠE!
Ponovno vas prosimo: napišite sami na vsaki naročilnici za novega naročnika tudi POŠTNO ŠTEVILKO njegovega kraja, prihranili nam boste veliko dela!
UPRAVA LISTA v	 /
20. januarja 1972
DOLENJSKI LIST
23
človek je kakor vino, vre, prevre, se ustali
Profesoija Franceta Vardjana je zgodaj zaneslo v svet: najprej na Holandsko, nato v Leve^usen k ,4G Farben“, sedanjemu ,3ayeiju“, kjer se je ukvaijai z varstvom rastlin. Po vrnitvi v domovino se je zaposlil v kmetijski šoli v Šen^mju. Na srednjih kmetg^ih šolah je s presledki poučeval 25 let.
Z oblastjo si je bil v mlor dih letih navzkriž. Ban Natlačen ga je 1936 zaradi „levičarske usmerjenosti“ kar petkrat premestil Stlil se je v Kamnik, od tam v Črnomelj in Novo mesto, nato pa v Krško in Brežice, kjer je bil nazadnje okrajni kmetijski referent. Dom si je ustvaril 1938 v Leskovcu pri Krškem.
Pogovor s profesorjem Vardjanom steče mimogrede. Njegovo pripoved pre-
pletajo številne anekdote, polne pristnega humorja. Najraje se spominja časov, ki jih je preživel v Brežicah kot kmetijski referent. Kmetje so ga imeli radi in tudi on se je prijetno počutil med njimi Posebno rad je zahajal na Bize^sko, v Pišece in v Sromlje.
Dobro se še spominja prvega srečanja z Bize^ancL Prišel jim je predavat o vinogradništvu. Tedaj vstane 80-letni kmet Balon in reče: „Stoj, prijatelj! Najprej pokaži, če Tnai obrezovati trto!“ Odpeljal ga je ven med trte. „Kaj je to? “ vpraša. „Žbhtnina," de brez pomišljanja Vardjan. ,J)obro!“ Kandidat je moral še pokazati, kako se obrezuje, pa ne samo žlahtnina, ampak tudi traminec in burgundec. Po tistem se je Balon obrnil k občinstvu z besedami: „Izpit je naredil, zdaj lahko prebava. ‘‘ Nato so mu povedali, da je bil pred njim kmetijski referent nekdo, ki še Škarij ni znal držati v rokah. Vardjana seveda niso mogli ujeti Predobro je poznal trto, saj je preživel md njo skoraj vse življenje. Ze doma v Stražnjem vrhu pri Črnomlju so jo gojili.
■ V mladosti je prof Vardjan prehodil veliko tujih dežel Privlačila ga je zlasti
umetnost in med počitnicami si je vedno privoščil pot po Evropi Nikoli ni šel mimo cerkve ali muzeja, da si ju ne bi ogledal Leta in leta je bil naročen na vodilne evropske umetnostne revije in nekatere še zdaj prihajajo v hišo.
Po duši umetnik se je rad družil z umetniki. Med njegovimi dobrimi še živečimi znanci sta slikar Jakac in kipar Štoviček. Poznal je tudi mojstra slovenske besede Cankarja in Župančiča. Cankarja je prvič srečal v Ljubljani v gostilni pri Mikliču, z Župančičem pa se je seznanil nekoč na vlaku med vožnjo iz Beograda v Ljubljano. Z veseljem sta odkrila, da sta rojaka, Belokranjca.
France Vardjan je bil ustanovite^ srednje vrtnarske šole v Medlogu 1946. Z njo vred se je pozneje preselil v Maribor. Žal, te šole že dolgo ni, ker je zmanjkalo denarja zanjo. Po ukinitvi je spet poučeval mlade rodove na srednji kmetijski šoli Bil je tudi med ustanovitelji vrtnarskega inštituta. Vrtnarstvo je nekaj časa predaval na višji gospodinjski šoli v Grobljah. Istočasno je poučeval vrtnarske predmete na agronomski fakulteti v Ljubljani. Iz tistih dni je tcfle anekdota:
Profesor Vardjan je prišel v predavalnico, ne da bi na vratih pogledal številko. Študentje so pazljivo poslušali predavanje, čez pol ure pa eden vstane in reče: „Tovariš profesor, bilo je zelo zanimivo, a zdaj boste morali iti “ „Zakaj? “ „Ker mi nismo vrtnarji, ampak veteri-narji“.
Vardjanova stroka sta ze-lenjadarstvo in sadjarstvo, čeravno se zdaj, ko je upokojen, ukvarja z nageljni in vrtnicami na čateški vrtnariji V rastlinjake je prišel kot svetovalec pred desetimi leti na pobudo direktorja Agrarie Stanka Rebernika.
Profesor Vardjan veliko piše. Za strokovno, pedagoško, znanstveno in publicistično delo so ga letos odlikovali z redom zasluge za narod L stopnje. Osebno je zelo skromen, skromno živi in vzgaja k skromnosti tudi svoje otroke. Nadutih ljudi ne mara. O človeku pravi, da je kakor vino: dokler je mlad, mora vreti in prevreti, z leti pa se sčisti in ustali
JOŽICA TEPPEV
Tečaj’
v četrtek. 27. januarja v DOMU KULTURE
Vstopnino poklanja slovenski oktet Posebni soli v Šmihelu pri Novem mestu.	Vstopnice so po 20 in 10 din.
OIBUPANI KUCI NA POMOČ SO' OiDMBVALI PO VSEIM MES,TU
Rop, ob katerem se ježijo lasje
Mladoletnik, ki je v Krškem napadel natakarico, že čaka v priporu
Negotovosti je konec. Po dvanajstih dneh prizadevnega i^nja so odkrili ropaija, ki je 31. decembra 1971 pred hotelom Sremič v Krškem napadel natakarico Silvo Pirnatovo. Postaja milice v Kr-^em je zaslišala 50 ljudi. Dejanja je utemljeno osumljen starejši mladoletnik M. Š. iz Ljubljane. Vse druge občane, ki so jih miličniki preveijali, prosijo za razumevanje.
Storilca so prijeli v Ljubljani, od koder so ga 13. januarja pripeljali v Krško in m izročili preiskovalnemu sodniku. Fant je brez zaposlitve in se je že večkrat zagovarjal zaradi ^domov in tatvin. Na postaji milice je bil med prvimi osumljenci, vendar ni imel pri sebi ničesar, kar bi ga bremenilo. Alibi so mu potrdili starši, s katerimi je bil za praznike na vikendu.
Natakarica Silva Pirnatova (roj. 1925) je delala v gostilni Cetin, v neposredni bližini hotela Sremič. 31. decembra je imela za seboj naporen delavnik. V hotel, kjer stanuje, se je tisto jutro vračala šele ob treh in 15 minut. V ročni torbici je imela 2.150 din dnevnega izkupička
in 2.600 din lastnega denarja. Ko je prišla do hotela čez park na severozahodni strani, ji je iz zasede skočil za hrbet neznan moški,‘jo pijel za vrat in vrgel po tleh. Začel jo je daviti in ji iztrgal iz rok ročno torbico in torbo za nakupe. Pirnatova se je zelo krčevito branila. Zaradi davljenja je izgubila zavest. Napadalec je nato z obema torbicama pobegnil.
Med napadom je Pirnatova močno vpila, takiJ da je bilo slišati njene krike po vsem Krškem. Klicem na pomoč je onstran savskega mostu prisluhnil miličnik in nemudoma
?ohitel na drugi breg proti hotelu, irnatovo je s hudimi telesnimi poškodbami našel na tleh.
Vse kaže, da je napadalec pri-
pravil rop načrtno. Ugotovili so, da je pred napadom vlomil v žensko garderobo hotelskih uslužbencev in z bele delovne halje odtrgal pas. Ta pas so našli na kraju napada in sledovi kažejo, da ga je tudi uporabil za davljenje.
Grozljivo dejanje je torej zakrivil komaj sedemnajstletni mladenič. Zgodba se bo dokončno razpletla pred sodiščem, kjer bo odgovarjal za hud primer iropa po 253. členu kazenskega zakonika.
JOŽICA TEPPEV
Do sobote je še čas, da » novem stadionu na obč ' zvezi za telesno kulturo v vem mestu prijavite za začeti^ ali nadaljevalni smučarski te® za mladino in odrasle, ki »f Crmošnjicah od 24. do 29. J*" nu^a. Cena tečaja, v katero s« vključeni prevozi z avtobuse®* tečaj pod strokovnim vods^om. vzpenjača in topli obrok je mladino 120, za odrasle pa 200 ^inarjev.	_
3
Našli so ga
27-letni Viljem Logar, dom* Krmelja, je neznani voznik, ki je' januarja blizu Sevnice zbU UP Lekše, ko je šla peš po desni sw ceste. Ko jo je zbil v jarek, je oq Ijal naprej, miličnikom pa tem izgovarjal, da se je misW % pr ga viti. Na novomeški upravi ja’ varnosti so povedali, da voznika» tlega fička, ki je pri Pogancih fička Martina Kastelca, še niso ( bili.
VLOM V ŽUPNIŠČE
V Snaiješko župnišče je l6.ja| ^a zjutraj vlomil neznanec, ki J izvijačem prišel skozi 'glavna
Iz gornje sobe je v dveh kuvei* odnesel 8.000 din, 300 dol^'' 30 mark. Neznanega vlomil*^ iščejo.
LESTENEC V KOSIH
V Metropolovi-kavarni v No^ mestu so 17. januarja ob 20.3UF klicali na pomoč miličnike, k® Branko Poženel z Broda
razbil lestenec. Poženel je sicer takoj plačal, zaradi razgraj* pa bo mord še pred sodnika zar! krške.
CIGANI NAPADAJO
Sele v ponedeljek je Franc R prijavil miličnikom, da so nuarja pri teti Neži, ki je ^ progačile Ciganke in ji ukram® . bico s 1100 dinarji. Cigank se našli.
Hitreje bo pojasnjena drug® dca tatvina: Mariji Strumbelj ^ lickgeve ulice so Cigani, so progačili, ukrjidli dve Oškodovanka pa je dala milic*’^ dokaj popoln opis, tako da , tatove verjetno hitro prgeli.
'teDEljO 0*31'
Našli so mučitelja teličke
Zaradi tatvine in mučenja živali se bo moral zagovarjati V. H. iz Salke vasi, ki je delal pri kmetu Riglerju na Bregu pri Ribnici.
On je namreč 10. januarja vzel teličko iz hleva soseda Jožeta Pakiža z Brega. Domnevajo, da jo je hotel prodati. Ker telička ni mogla oziroma ni hotela hoditi, jo je surovo tepel, in sicer tako, da ji je steklo oko in da je dobila še več drugih hudih poškodb.
Telička je zaradi tepeža, snega in mraza tako onemogla, da ni mogla več naprej. V. H. jo je nato pustil.
Našlo jo je osebje tovornega vlaka, ki je peljal proti Kočevju, o čemer smo že poročali v prejšnji številki našega lista.
V. H. je tatvino teličke priznal, vendar je trdil, da jo je ukradel skupaj z F. V. iz Zaloga, s katerim se je spoznal v zaporu. Vendar pa je F. V. zanikal, da bi sodeloval z V. H., in zatrdil celo, da ni bil še nikoli v ribniški občini.
V. H. je bil doslej med drugam že kaznovan zaradi sodomije (^olno je občeval s kravo) in posilstva mladoletnice.	J.	P.
MARKET na Kristanovi cesti MARKET na Cesti herojev in DELIKATESA na Glavnem
- .'T I \
	
železniški prehod pri Cetinu v Kr^em je velika ovira za promet, toda neuč^anost ljudi kliče nesrečo. V soboto, ' nuaija ob 16.40, je kljub opozorilom čuvaja prečkal zaprti 70-letni Ivan Bogovič iz Anovca 8 pri Zdolah. V tistem trenut iz Zagreba privozil ekspresni vlak. Lokomotiva je Bogoviča o 20 metrov naprej v jarek ob progi. Bilje takoj mrtev. (Foto: J ^ Teppey)
Ljubim svojo soprogo. Čudovita ženska. Popolna! Je izobražena, elegantna in razumevajoča, materinska in nežna, zmeraj negovana in lepo počesana, skratka takšna, kot jo reklamira Zlatorog za svoj Taft special. Toda zdi se mi, da v dveh točkah pretirava. Razumevajoča in materinska. Posebno v drugi.
Ljubi otroke in poleg teh dveh bi jih gotovo imela že šest, če bi ne bilo dveh težav: moja sobotna odsotnost, ker me „pokvaijeni“ prgate^i zvlečejo v „slabo“ družbo, in to, da je, potem moj fizični jaz ves teden zanič.
Pri kosilu, nekje v začetku tedna, je draga nežno za-žvrgolela: ,Dragi, danes sem bila z otroki na razstavi ptičk. Tako čudovita drob-
cena bitja, nežna ip tako lepo pojoča. Zakaj ne bi kupil še ti kakšnega? Pomisli, kako bi bila otroka vesela! ‘ Res je, da rad vidim „ptičke“, toda imel sem pomisleke:
„Draga, sama veš da hra-
„Oh, dragi, ne bodi sebičen in pomisli na najina otroka! Vsaj njima pusti veselje, prostora je pa za ptička še dovolj v predsobi, poje pa tako malo, res, tako malo, da ti ni treba skrbeti zaradi izdatkov.“
Naprej sem kupil kletko. Stala me je devet starih tisočakov. Ko sem jo prinesel domov, da bi pokazal svojo resno namero, seje razjezila: „Devet tisočakov! Si znorel? Saj sem vklela, da imajo cenejše!“
SKRIVNOSTNI NASMEH
nim dvoja usta, poleg tega pa lahko poslušaš žvrgolenje dveh ptičkov, ki sta mi že požrla skoraj vse živce, daje naše stanovanje tako majhno, da bi še za en kljun ne bilo dovo^ prostora v hiši ne'^ jedače« na mizi. Prepričan sem, da bi te nerviral, saj sama praviš, da imaš toliko dela, da še mene ne moreš več poslušati: zvečer pa, utrujena o'd dela, zaspiš.“
Vse moje pregovarjanje in filozofske razlage o stvareh v kletki, ki sem jih povedal v svojem poštenem socialističnem prepričanju, niso nič pomagale. Njen nežni in negovani obrazek se je zresnil in slišal sem nekaj besed o odstopu, kar je sedaj zelo aktualna tema. V strahu, da bi moral iskati drugo „dra-go“, sem se raje napotil iskati kletko in ptička.
Kljub prepričevanju, da je devet tisočakov zelo malo za odvzeto svobodo, sem vseeno kasneje prinesel domov manjšo. Razlike v denarju mi prodajalka ni vrnila, zato sem namesto nje podaril soprogi Taft. KaJco gaje bila vesela!
Potem sem se odpravil iskat ptička. Na ptičji razstavi sem srečal soseda in mu potožil o svojih težavah.
Nisem vedel, da se tudi odrasli moški ukvarjajo s ptiče-rejo, dokler mi ni zaupal, da sam razstavlja svojega varovanca in mi — strela z jasnega - s skrivnostnim nasmeškom na ustih podaril ptička, da me reši težav. Rekel sem mu, daje dober človek, toda tisti nasmeh ni izginil. Na njem je bilo nekaj demonskega!
Sila previdno sem vzel v roke tisto nežno živo stvarco in jo odnesel domov. Soproga je bila navdušena nad mojim dejanjem in sosedovo da režij ivostjo.
Kletko sem po ženini želji pribil na steno predsobe in ptiček se je prijetno počutil v njej.
Prišel je konec tedna. Kot običajno sem zelo zgodaj zjutraj s čevlji v rokah stopil
v stanovanje. Vedel sem, da soproga trdno spi, zato sem si upal prižgati luč v predsobi. Zbujen in prestrašen je začel čivkati ptič, ta je zbudil otroka, njun jok materinski čut in ta soprogo. V soprogi se je zbudilo „razume-vanje“ za moj tako zgodnjj prihod in to ,,razumevanje* je gotovo prebudilo sosede. Vse zaradi tega presnetega ptiča!
Naslednji teden si nisem upal prižgati luči, zato sem pa prevrnil omarico čevlje. Ponovilo seje isto.
Edino, kar še upam in želim iz srca je, da bi bila čimprej spet k^šna ptičja razstava. Potem bom pa ja^^ velikodušno in s skrivnostnim nasmehom poklonil kakšnemu znancu ptička-Kako ga bo vesel!
TOMAŽ DURAKOV
L
Oi
tali
Kuj
I >iii iliJ I«
Pti
Haj
(naj