Poštnina plačana v gotovini.
r-MBUJUM———
Maribor, sobota 13. februarja 1937
Štev. 55. Lelo XI. CXVtll.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. nredn. 2440, upravo 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman ▼ upravi ali po pošli 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla* (e (prejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
BBS)!
U&aUetn tommohtiU Mod
Beograd, 12. februarja.
V zvezi s podpisom uredbe o določitvi minimalnih mezd, o sklepanju kolektivnih pogodb, o spravi in arbitraži, je dal minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič tole izjavo:
V smislu pooblastila čl. 88 finančnega zakona sem izdal sporazumno' z ministrskim svetom uredbo o določevanju minimalnih dezd, o sklepanju kolektivnih pogodb, o spravi in arbitraži. Uredba je danes podpisana.
Ureditev te materije v naši državi so terjale socialne in gospodarske razmere pri nas in pa nizke mezde, ki so za nekatero delavstvo pomenile pravo bedo. Ce primerjamo število zaposlenih delavcev z višino njihovih mezd, vidimo, da ie imelo od 651.649 delavcev, zavarovanih v septembru 1936 330.452, ali 50.75% mezdo do 20 Din, med njimi pa 86.580 (13.29%) mezdo do 8 Din na dan. Po drugi strani so bila pa lani delavska gibanja zelo pereče vprašanje delavskega stanu. Ta gibanja pomenijo socialno politično Ribanje v dobi gospodarskega zboljšanja. Po poročilih inšpekcije za delo je bilo lani 392 stavk, med njimi 315 stavk gospodarskega značaja, to je takšnih, ki so se začele zaradi zahtev po povišanju mezd 'n zboljšanju drugih delovnih pogojev.
1-iredba, ki sem jo izdal, določa kot o-!|iovo za odrejanje minimalnih mezd 2 na delovno uro, to je za osemurni de-'°Vnik 16 Din, in se more gibati do 24! uin na dan za navadnega telesnega delavca. Na temelju te osnovne mezde bodo bani odnosno upravnik mesta Beograda določili minimalne mezde za vse svoje področje. Pri določanju minimalne |nezde bodo bani vpoštevili gospodarske •in socialne razmere, zlasti življenjske ^eiic itd. na svojem področju. Te minimalne mezde bodo določili po zaslišanju Zastopnikov delavskih in delodajalskih ^stanov, ki morajo biti zastopani v enakem številu.
Mezde nekvalificiranih delavcev izpod 18 let starosti ne smejo v nobenem primeru znašati manj ko 75% gori določenih minimalnih mezd. Minimalne mezde, določene na podlagi te uredbe, se ne bodo izvajale tedaj, če se določijo s kolektivno aIi individualno pogodbo boljše mezde za klavce ali nameščence. Določbe individualnih ali kolektivnih pogodb, ki določa-1r> neugodnejše mezde od minimalnih mezd, določenih s to uredbo, pa so nerjavne.
Uredba ne dela razlike ined moško in <ensko delovno silo in se je tako izvedlo 'ničelo: za enako delo enako plačilo. —
Akordno delo se bo tam, kjer ni neobhod-^ potrebno in koristno za pomožno oseb Je> nadomestilo z delom iki ure. Bani bo-Cu po zaslišanju prizadetih delavskih in delodajalskih zbornic ugotovili, ali je ak«rdno delo neobhodno potrebno in ali Ograda za to delo zadošča. Minimalne S?*-. w se prvič določijo, veljajo do-lci. dokler jih bani ne spremene, najmanj lla 6 mesecev. Novo določene mmrmal-mezde stopijo v veljavo 60 dni po raz j^asitvi in veljajo do prihodnje spremem-■ e> najmanj pa (> mesecev.
I	S takšno ureditvijo tega vprašanja lijemo, da se bo žlvljenski standard za ve Jk del delavskega sloja zboljšal, razen te-j'u se pa ne bo občutila konkurenca med r°saineznimi kraji v tako ostri obliki. -aims je v interesu vseh držav, da se ' 1)()ri med delavstvom in delodajalci kar ‘Molj omeje. Po tej uredbi stavka od-°sno izprtje kot zakonito sredstvo ni ! •''zadeto razen v državnih, banovinskih občinskih podjetjih, ki delujejo v jav-“iu interesu, kakor so to prometna pod-
Posvetovanje zunanjih ministrov Balkanske zveze v Atenah
BEOGRAD, 13. februarja. Konferenca ministrov balkanskega sporazuma se prične v ponedeljek dne 15. februarja v Atenah. Na konferenco prispejo predsednik jugoslovenske vlade dr. StOjadinovič, romunski zunanji minister Anto-nescu, turški zunanji minister Ruždi Aras in grški predsednik vlade Metaxa. Prvotni načrt o sestanku dr. Stojadinoviča z Antonescom v Beogradu je v toliko spremenjen, da se bo Jugoslovenski premier predtem sestal z Ritždi Ara-som in šele nato z Antonescom, in sicer v Atenah. V zvezi z kampanjo, ki jo je sprožil romunski senator Jorga in v zvezi z glasovi po reviziji odnošajev v Mali antanti bo dal potrebna pojasnila dr, Stojadinoviču sam Antoneseu. Ta pojasnila so tem važnejša, ker sta dva člana Male antante obenem član? Balkanskega sporazuma.
difdatHOtuHe akcije, levi Ud.
V	ZADEVI KMETIJSKE DRUŽBE.
Zadruge, ki nemoteno posluje dalje in v zadevi Kmetijske družbe je poslanec Mravlje skupno z drugimi poslanci .TNS iz Slovenije vložil 4 interpelacije, in sicer eno na predsednika vlade, dve na notranjega ministra, eno pa na kmetijskega ministra.
ZVIŠANJE POSLANSKIH DNEVNIC.
»Slovenec« poroča, da je Narodna skup ščina na četrtkovi seji med drugim spre-! jela sklep svojega upravnega odbora, da se odškodnina, ki jo prejemajo narodni poslanci -A nepredvidene izdatke, zvišajo za 50 Din dnevno.
LONDON, 13. februarja. Po dveurnem sestanku von Ribentropom pa z lordom Halifaxom so službeni krogi izjavili.samo to, da se je razgovor nanašal na gotova vprašanja, glede katerih je von Ribbentrop pojasnil stališče svoje vlade. Obenem se doznava, da je nemški poslanik von Ribbentrop zahteval, da se čuva zaupni značaj teh razgovorov. Karakteristika včerajšnjega dne je potek važnih diploma tionih razgovorov v vseh središčih evrop ske politike. Poleg poseta von Ribbentropa pri lordu Haiifaxu se zelo živahno komentira razgovor med Hitlerjem in Fran-coisom Poncetom ter razgovor med Hit-
lerjem in poljskim poslanikom Lipskim v Berlinu. Ti razgovori se komentirajo tem živahneje, ker sta oba diplomata predtem obiskala še Goringa in Gobelsa. V Parizu pa je istočasno zunanji minister Delbos sprejel poljskega poslanika Lukasijeviča, ki se je vrnil iz Monte Carla ter belgijskega poslanika. V kratkem se pričakuje Beckov prihod v Pariz, koncem meseca pa odpotuje Goring na Poljsko na lov, kamor je povabljen tudi predsednik gdanske ga senata Greinsr. Vsa ta številna posvetovanja so nedvomno v zvezi s poskusom, da posreduje Poljska med Nemčijo in Francijo.
Toftcuslci sUeti fti&deavtiajc tajstva ia&auga iaškefa
RIM, 13. februarja. Službeno se poroča, da je včeraj ob 11.30 v Nap olju porodila piemontska vojvodinja, žena italijanskega prestolonaslednika Umberta, zdravo, mo-
ško dete. Rojstvo bodočega prestolonaslednika so pozdravili po vsej Italiji s topovskimi streli.
fkUHoH daCatjei/ aa MtHcatije vojvode Wittdsotske$a
PARIZ, 13. februarja. Agencija Stefani poroča: Neki intimni prijatelj windsor-skega vojvode je ob priliki potovanja skozi Pariz izjavil, da ne posveča wind-sorski vojvoda nikakšne posebne pozornosti posvetovanju nekaterih britanskih parlamentarnih krogov, da se izglasuje njegova civilna lista, ker se namerava
posvetiti književnemu delovanju, ki mu bo po njegovem mnenju precej neslo. Dejanski je neki ameriški založnik vojvodi ponudil milijon dolarjev, če napiše memo-arje o svojem žvljenju v okviru zgodovine angleške dinastije, zlasti dinastije Windsor.
TUJI REDOVNIKI IN REDOVNICE.
Novosadski »Dan«, ki je s 1. februarjem 1.1. prešel v roke JRZ, objavlja članek »Kulturna ravnopravnost« in izvaja: »Mnogoštevilni tuji meniški redi nimajo danes prave pravice obstanka. Tako vzhodna, kakor zapadna cerkev v Jugoslaviji imata svoje domače rede in samo ti imajo kot domači in nacionalni redi pravico, da smejo delati v cerkvi in ified narodom. Dasi so se sestre usmiljenke izkazale kot odlične delavke v bolnicah, vendar jih je treba zamenjati s šolanimi sestrami posvetnega stanu prav radi načela ravnopravnosti. Okrog 5000 usmiljenk stane na leto državo skupno s hrano, stanovanjem, kurivom in razsvetljavo približno 60 milijonov dinarjev. Od tega denarja se steka polovica v osrednjo cerkveno blagajno in to je brez dvoma na škodo državi in drugim cerkvam. Jugoslovenski narod nc potrebuje preveč tujih redovnikov in redovnic.«
jetju, vodovod, plinarna, elektrarna itd. Za la podjetja je uvedena obvezna arbitraža, medtem ko Je za druga podjetja v načrtu fakultativna arbitraža, in sicer po sporazumu med strankami, ki so v sporu.
Sklepi arbitražnega odbora, sestoječc-ga iz enega državnega uradnika, ki ga do loči ban, kot predsednika in najmanj po
2	zastopnikov spornih strank, ki jih sporni stranki sami določita, so obvezni za stranke za čas, za katerega so sprejeti, in služijo namesto kolektivne pogodbe, po kateri je prišlo do arbitražnega sklepa. Proti sklepom arbitražnega odbora ni pravnega sredstva. Preden se začne stav ka ali izprtje, je predpisan obvezen poskus sprave med strankama; to se ima izvršiti pod predsedstvom osebe, ki jo določi ban, in dveh članov, ki ju določita obe zainteresirani stranki. Dolžnost obeh strank je, da sc obrneta do pristojne splo šne upravne oblasti prve stopnje s prošnjo po spravi. Sklepni dogovor jo za obe stranki, obvezen za dobo, ki jo sami določita, če pa tega ne storita, velja najmanj za dobo () mesecev. Po preteku teh šestili mesecev ga sme vsaka stranka odpovedati z odpovednim rokom meseca dni. Ce sc tudi po ponovnem razpravljanju ne da doseči sporazum, bo oblast, ki je posredovala za spravo, z zapisnikom ugo-
tovila neuspeh posredovanja in proglasila postopek sprave za končan. V dobi, ko traja obvezni spravnostni postopek, je prepovedana vsaka kolektivna ukinitev dela, stavka ali izprtje.
Uredba določa, če ni pristojnih svobodnih delodajalskih strokovnih organizacij, da smejo kolektivne pogodbe sklepati v nasprotju z določili drugega odstavka čl. 229 obrtnega zakona tudi prisilne organizacije delodajalcev. Kolektivna pogodba sklenjena v eni stroki, se lahko razširi na vso stroko na področju banovine, če je ta dogovor obsegal več kakor polovico podjetij te stroke in če je v njih zaposlena vsaj polovica vsega delavstva v tej stroki na področju banovine, če več kakor polovica vsega delavstva, zaposlenega v isti stroki na področju banovine ali več od polovice podjetij dotične stroke zahteva sklenitev kolektivne pogodbe, pokliče ban obe stranki, da v določenem roku skleneta kolektivno pogodbo. Ce se v določenem roku pogodba ne sklene, določi ban ključ za plačevanje delavstva.
Po tej uredbi nameravam na osnovi pooblastil finančnega zakona za 1936-37 odrediti tudi izvajanje zakonskih določil
o	zavarovanju za primer onemoglosti in smrti in pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev.
ZAKAJ NE IZPLAČUJE FIN. DIREKCIJA REDNO SVOJIH OBVEZNOSTI.
»Jugoslovanski Kurir« objavlja naslednjo vest: »Skrvenski gospodarski ljudje se pritožujejo, da se jim ne izplačujejo njih terjatve redno ter da finančna direkcija izplačuje svoje materialnb obveznosti z veliko zamudo. Zaradi teli pritožb je poslal ban Dravske banovine predstavko ministrstvu za finance, v kateri pravi, da je vzrok teh nerodnosti v tem, ker mora finančna direkcija izročiti večino svojih dohodkov Narodni banki, z ostankom pa mora izplačevati osebne izdatke (ki sc pa tudi izplačujejo neredno zaradi pomanjkanja sredstev, kakor uče zamude pri izplačevanju pokojnin. Op. ured.) Za izplačilo materialnih obveznosti sme finančna direkcija uporabljati samo presežke plačanih davščin v primeri s plačanimi zneski v istih mesecih prejšnjega leta in po razpisu finančnega ministrstva, v katerem se opozarja na mnogo bolj ugodni gospodarski položaj v letošnjem letu. Finančna direkcija v Ljubljani pofrebuje okoli 60 milijonov Din teh presežkov, da bj pokrila svoje materialne in druge obveznosti. Ta višek bi morala dobiti od neposrednih davkov na svojem ozemlju, oz. od viška plačila teh davkov v primeri z lanskim letom. Banska uprava pa je mne lija, da se gospodarski položaj v Dravski banovini ni v tej meri poboljšal. Po podatkih banske uprave je bil narodni dohodek v Dravski banovini za pol milijarde Din manjši ko lansko leto. V drugih banovinah je pač narodni dohodek narastek Zato je banska uprava mnenja, da sc letos ne bo moglo pobrati davka .-viti toliko, ko lansko leto in da je popolnoma neutemeljeno računati z višjim UcncGom davkov. Zato prosi banska uprava finančno ministrstvo, da da finančni direkciji v Ljubljani potrebne vsote za kritje njenih materialnih izdatkov.«;
Sok6€sim> vtste
VI. smučarske tekme SKJ
ZEMLJEVID TUBERKULOZE
V DRAVSKI BANOVINI
PO STAT. OUZO V UUBl
Včeraj so se pričele v Planici VI. smučarske tekme Sokola kraljevine Jugoslavije. Udeležba na letošnjih tekmovanjih je naravnost rekordna, saj je prijavljenih preko 250 tekmovalcev, dokaz, kako globoke korenine je pognalo smličarstvo v zadnjih letih v naših sokolskih vrstah. Včeraj je bila na sporeda tekma v tekih, in sicer za člane na 18 km, za II. razred članov na 10 in za članice na-6 km. Tehnični rezultati včerajšnjega dne so na-
slednji: članice (6 km):	1.	Zdenka
Ažman (Kranj) 38.48, 2. Marijana Ažman. 3. Nojvrž (Mežica). — Člani, II. razred (10 krn); Cvišenberger Ado (Jesenice) 48.41, 2. Stane Magister (Krajn) 52.23, 3. Ciril Zupančič (Dobrava) 53.19. — Člani, I. razred (18 km): 1. Gregor Klančnik (Mojstrana) 1:12.52, 2. Anton Petrič (Rateče) 1:13.21, 3. Miha Rabič (Mojstrana) 1:15.24. Tekmovanje se danes nadaljuje v smuku in smuških likih.
iLsi-MusnAa MHnaskxaAi
Ruda Firkušny
Češki narod, znan že od davnih časov kot narod, kateremu se pretaka po žilah muzikalna kri, je lahko danes ponosen na novo zvezdo, ki se je pojavila ua glasbenem nebu. To je mladi pianist Ruda F i r k u š n y, rojen dne 11. februarja 1912 v Nepajedlih. 2e v tretjem letu je pokazal izredni glasbeni talent. V šestem letu je vstopil na konservatorij v Brnu, kjer se je izobraževal v glasovirju in kompoziciji ter napredoval tako naglo, da je v osmem leta komponiral skladbe za klavir,, ki so vzbudile veliko pozornost v glasbenih krogih in kritiki. Od svojega desetega leta je igral redno vsako leto* s Češko Filharmonijo klavirske koncerte od Mozarta, Beethovna i. dr. Na konservatoriju v Brnu je študiral v razredu prof. Kurzove (glasovir), pri mojstru Janačku in Suku (kompozicijo) ter v mojstrovski šoli prof. Kurza (glasovir).
Po mnogih in sijajnih uspehih doma, je odšel leta 1926. na Dunaj ter leta 1927. v Berlin. Uspeh, katerega je dosegel na teh vročih tleh, je edinstven.
še večji uspeh jo dosegel leto kasneje (1928) v Parizu, kjer je naravnost prisilil tamkajšnjo kritiko k največjemu priznanju in občudovanju, ki je doseglo višek ob priznanju: »Imamo tukaj oprav ka z novim Lisztom?« (L’ Intrasigeant, 20. februarja 1928), ali »Njegov debut v Parizu je treba kvalificirati kot senzacionalen.« (Gaulois, 20. februarja 1928.)
Spomladi leta 1929. je absolviral Fir-kušny svojo prvo turnejo po Italiji, kjer jc dosegel tako v Riniu kakor v Milanu edinstven uspeh. Prejel je tudi povabilo grofa San Martina, predsednika kr. aka-
demije Sv. Cecilije, da koncertira v okviru te renomirane družbe. Isto leto je koncertiral tudi v Varšav; in Rigi. Tudi tu je bil sprejet z velikim navdušenjem.
Med tem je na mojstrski šoli za glasovir pri prof. Kurzu nadaljeval študij, ravno tako tudi v kompoziciji pri prof. Karlu in mojstru Suku. Firkušn>' je napisal poleg cele vrste mali klavirskih kompozicij tudi klavirski eocicertino, katerega je igral z orkestrom Češke Filharmonije ter ponovno dokumentiral visoko nadarjenost na polju skladbene tvornosti.
Leta 1930, je zopet v Italiji, ter je bi! v Rimu deležen triumfov, kakršne dvorane Kr. Akademije le redko doživljajo.
Vsi rimski listi so prinesli navdušene kritike nazivajoč Firkušncga -Miraco-lo« (čudež) in pišoč: »Potrebno je takoj m definitivno uvrstiti Firkušnega med naj večje reprezentante glasovirske umetnosti.* Koncertu je prisostvovala tudi kraljevska rodbina. Firkušn>' je bil zopet povabljen v Rim, da koncertira z orkestrom v Augusteu z znamenitim italijanskim dirigentom Molinarom.
V	naslednjih letih je koncertiral zopet v Parizu, Berlinu, Monte Carlu, Dunaju in lani tudi v Beogradu, kjer je bi! odlikovan z redom Sv. Save.
Letos je povabljen v Beograd, kjer je bil 10. t. m. koncert za širšo publiko, 12. t. m. pa na diplomatski recepciji, Ob tej prliki bo obiskal tudi Maribor in sicer dne 17. t. in Glasbeni in kulturni Maribor gotovo ne pojde mimo tega prosvetnega kulturnega dogodka
ZCMlJtVlD 3E BA1DEUE.N PO SRE2IH.
■1AU UBOG \ PWO OZNAČUJE SEDEŽ SBCZA ,	%
/EUU1 UBOG PA AUTONOMNO MCSTO.SUVUO V OB*CCJU 'OE2A POMCMI BOLTeC DN.M ODPADLO LfTNO NA 100 OANOV
|
podpor odpade na eno samo diagnozo, to je tuberkulozo. Ako pomislimo, da znašajo prispevki bolezenskega zavarovanja pri nas v Jugoslaviji in sicer samo pri SUZORju nad četrtino milijarde dinarjev vsako leto, vidimo, da stane samo tuberkuloza med delavstvom vsako leto okroglo 50 milijonov dinarjev. Zalibog moramo ugotoviti, da se izdatki za to strašno bolezen pri nas niso niti zmanjšali zadnja leta. niti ne moremo trditi, da je tuberkuloza med delavstvom znatno popustila, ako primerjamo analogne statistične podatke iz leta 1929. m 1933. Po SUZORjevi statistiki je bilo v letu, 1933 vseh bolezensko podpornih dni 826.998. od katerih odpade na tuberkulozo 101.769 ali nekaj nad 12 odstotkov. K temu moramo prišteti še dva
LITA
I
MA VUUiH 100 riVADOvANCtv ODDADt lETUO BOUZtUSUiM CN» D ADI •n»EQU!A02t :
UOfO HISTC
liOsUšisiH 51 ~ 100
101 - 150 151 - 200
lili!!!)!
201 - 300
301 - 400
fadofoid vdtaufttvfM
Najstrašnejša bolezen našega delavstva
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubfjani je že leta 1929. izdelal »•Zemljevid delavske tuberkuloze« za območje Dravske banovine. Sedaj je zbral Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu obširne statistične podatke o bolovanju zavarovanih delav-
cev za leto 1033, in sicer po spolu, diagnozah in srezih. Na podlagi teli podatkov je izdelal OUZD novi »Zemljevid tuberkuloze v Dravski banovini«.
Kakor smo že svoječasno poročali, je tuberkuloza najstrašnejša bolezen našega delavstva. Petina vseh bolezenskih
momenta. V statistiki je izkazana samo tuberkuloza, ki povzroča delanezmož-nost delavstva. Ni pa izkazana tuberkuloza, katera ni še tako daleč napredovala, da bi moral delavec opustiti svoje poklicno delo. Nedvomno imamo takih slučajev »ambulantne« turberkuloze zc-lo mnogo. Nadalje moramo vpoštevati tudi dejstvo, da naše socialno zavarovanje pošilja v veliki meri tuberkulozne bolnike v posebne sanatorije, v katerih jc zdravljenje nuiogo dražje nego zdravljenje doma v domači oskrbi, ko prejema bolnik samo hranarino. Vpoštc-vajoč ta dva momenta vidimo po podatkih OUZD, da odpade še vedno cca. 20 odstotkov vseh bolezenskih podpor samo na tuberkulozo.
Viktor Skrabar — šestdesetletnik
Najpomembnejši organizator znanstvenega proučavanja klasičnega Ptuja, in poleg M. Abramiča ter B. Sarie najboljši poznavalec ptujske preteklosti sploh, praznuje danes šestdesetletnico svojega rojstva.
Rojen kot sin zdravnika, ki je igra! tudi v slovenskem narodno-političnem življenju Ptuja pomembno vlogo, se je mladi Viko po dovršeni nižji gimnaziji v Ptuju in višji v Gradcu posvetil pravnim študijam ter postal notarski koncipijent v Ptuju, po vojni r>a notar v Rogatcu in nato v Ormožu, kjer živi danes.
Poleg pravnih študij se je od svoje rane mladosti strokovno bavil zlasti s ki sično arheologijo domačega mesta ter je skozi vse življenje odkrival rimske ptujske spomenike. Rimski most v Ptuju, tretji mitrej na Bregu, staroslovenske nekropole na ptujskem gradu in na
Hajdini so samo najvažnejša Skrabar* jeva arheološka odkritja; in mirno moremo trditi, da je prav ves razvoj arheoloških ptujskih dognanj v zadnjih 30 letih zvezan posredno in neposredno z inicijativo in delom V. Skrabarja. Dolga je vrsta Skrabarjevili objav iz ptujske preteklosti. Njegovo delo odkriva-telja in historiografa pa je bilo kronano po njegovi lastni zamisli z novimi muzejskimi prostori, za katere je ptujska mestna občina priredila častitljivi stari dominikanski samostan. V njem so našle Skarbarjeve najdbe in pridobitve pri meren dom, ki s svojo vsebino najbolje ilustrira Skrabarjevo dolgoletno delo in življensko prizadevanje za nova dognanja iz zgodovine njegovega rojstnega in domačega kraja.
Jubilantu k šestdesetletnici in k uje* govim delovnim uspehom naše iskrene častitke!
Davnina Maribora v podlistkih
TA
A povem ti, vsiljivec: še je v nas volja, še polje kri, da izbijemo tvoje nakane; še brusimo meče in kujemo sulice in pšice, da maščujemo naše junake, ki so padli za zemljo in bogove . . . Skoro bo bojni rog trobil pod tvojim grajskim obzidjem; da preskusimo junaštvo Tasilo-vega naslednika. Čas je dozorel in naše strpljivosti je konec. Lisjak Waldung, pripravi se!«
Tedai stopi v dvorano širokopleč mož, ogrnjen v siv plašč in s široko-krajnim črnim klobukom na glavi. Na čelu in levem licu se mu poznata dve močni zarezi — znamenje, da je že večkrat skuša! borbo moža proti možu. Bil je lljko, župan iz Pesniške doline.
»Dobri ti bogovi!« pozdravi kneza z močnim glasom in sc niu približa.
>(Kaj mi prinašaš?« vpraša knez.
»Saj nisi pozabil tvojega povelja, da naj se zbero nocoj župani pri tebi!«
Knez Radovan prikima: >Res je! Saj ie že skrajni čas t . .«
», i . da ukrotimo tega oholeža. To
sem ti svetoval že davno,« je sikal lljko z izredno močnim nizkim glasom.
Drug za drugim so prihajali župani in zasedli svoja mesta. Sami resnobni obra zi, pretežno bradati, visoke in sloke postave v lahkih sivih plaščih / všitinii barvnimi okraski in v visokih škornjih. Postavili so svoje dolge meče pokončno pred se in mrko zrli na ročaj, kar jc pojasnilo, da gre za važno in težko zadevo. Na vseh obrazih je ležala ena in ista misel, ista skrb in odgovornost. Da, redko kdo ie šepnil, ne da bi bil okrcnil glavo, kako neslišno besedo, namenjeno sosedu. Ko je knez zavzel svoje mesto ob sredini mize in vstal, jc vzvalovilo po dvorani:
»Govori knez, in dobri bogovi uaj spremljajo tvojo besedo!«
S knezom vred so se priklonili maliku in se nato vsedli.
»Govorim vam, kot zaščitnikom naše zemlje, svobode in vere našega roda. Mir in sreča sta bili tod, v zadovoljstvu in brez meča smo živeli, dokler nas niso izzvali sosedje. Zdaj je tod nemir in težka skrb tlači naše glave. Mnogi od nas so zgubili svoje sinove, drugi hčerke, brate; izgubili smo cvet naših poljan — Gorotan. Sedaj jc na vrsti ta
kos zemlje, ki dela temu frankovskemu oholežu« — pokazal jc z roko na takratni grad na Piramidi — »take skomine. Iz tega grada pada na nas gorje, taiu se kuje naša zla usoda. Kako se naj ji izognemo? Še imamo meče, da ščitimo ž njimi našo last. Zato je moj sklep: Z mečem za pravico!«
Dvignil je meč pokončno nad sebe in tako so storili vsi ostali,
»Vsi ste mojega mnenja, da jc treba čimprej izvršiti napad,« jc nadaljeval.
»Jaz ne delim tvojega mnenja, knez!* se oglasi selniški župan in se dvigne s sedeža.
»Govori!« mu reče knez.
»Poznate grad; trden je in nezavze-ten. Ali naj ga napademo samo zato, da si ob ujem razbijemo glave, kakor so si jo že mnogi pred nami? Čc pa bi ga zavzeli, bo zmaga vedno le polovična, ker grofu ne pridemo do kože; grad ima svoja skrivališča. Jaz pa ga hočem ži* vega ali mrtvega — njega in svečenika!« —
Dvignjeni pesti sta kot dve težki kladivi zagrozili gradu. Zupani so se zgrozili nad srdom, ki je vel iz zadnjih besed, in zrli v njegove izbuljene oči.
»Za to,« je nadaljeval, »je edino uspeš
na — zvijača.«
;>In kakšno zvijačo misliš?« je vpraša! knez.
»Navidezno odposlanstvo, ki uaj takoj obračuna ž njim.«
»Ne!« jc zaorilo po dvorani.
»Si slišal?« je rekel knez. »Sicer naj tc opozorim, da niso taki naklep* naša lastnost. Sloven se poslužuje le poštenih poti. Tako bomo storili tudi sedaj-Predlagam, da izvršimo napad ob P°' tem soncu po današnjem sklepu.«
»Ob petem soncu!« so ponovili župani.
»Dobri bogovi, z nami jc sreča juna* ška!* jc slovesno zaključil knez in s1? spet priklonil maliku. Enako je stori' zbor županov, nakar so pozdravili Ime* za in molče odšli.
Samo Selniški je ostal.
»Vodjo roda jc treba spoštovati. A ta sklep me navdaja s težko slutnjo/ je rekel z mehkim glasom.
»To ni beseda tvojih junaških prs. Ka' naj to pomeni?«
»Ne vem.«
Stisnil jc knezu roko in se poslovil-
»Kakšna sprememba! Saj ni več isti-'-je ugibal kuez in sc spet pogreznil težke misli.
tHm&etske, kt &k<$tškf Jtovki
Mariborski »Večer ntk« Jutra
sshmi
Zborovanje prijateljev »Ognja«. V
hotelu »Pri Zamorcu« se je vršil sinoči dobro obiskan redni občni zbor Ognja«, društva za vpepeljevanje mrličev. Občni zbor, ki se vrši samo vsako drugo leto, je otvoril in vodil predsednik g. dr. A. Reisman, ki je prisrčno pozdravil med gosti znanega propagatorja k rimači jakega predsednika »Ognja« v Beogradu g. dr. Vojislava Kajundžiča, ki je že leta 1904 ustanovil »Ogenj« v Beogradu. Za zasluge za širjenje ideje kremaci-je je mariborski »Ogenj« imenoval dr. Kujundžica za častnega člana ter mu je predsednis dr. Reisman sinoči izročil krasno častno diplomo, ki jo je izdelal akademski slikar g. Kos. G. dr. Kujun-džič se je za počastitev ginjeno zahvalil. Iz poročil predsednika g. dr. Reismana je razvidno, da se ideja kremacije pri nas stalno širi ter je mariborski »Ogenj« od ustanovitve leta 1931 do danes izvršil 17 vpepelitev, v zadnji dveletni funkcijski dobi pa 3. Društvo je priredilo več uspelih predavanj o kremaciji v Mariboru, Studencih in Celju ter so se oglašali tudi interesenti iz drugih krajev. Društvo ima člane po vsej Dravski in Savski banovini. Za vpepeljevanje članov iz Maribora oskrbi društvo aepeli-tev na lastne stroške, dočim morajo člani izven Maribora plačati še prevoznino
Pekre, gostilna Zorico, v nedeljo koline.
Brez truda za Tebe — brez nevarnosti za Tvoje perilo! Vsako nasilno odpravljanje nesnage pri pranju škoduje perilu. Perite zato s Schichtovim Radionom, ki varuje perilo itn Vam prihrani naporno delo. Radion je popoln proizvod za nego perila.
Ruski večer — prireja Ruska matica 6. marca 1.1. v prostorih Kazine. Pri koncertu nastopajo primadona liublanke opere ga Olga Oljdekop, prvak zagrebške opere G. Anatol Manuševskij, pianist dr. Roman Klasinec in solistinja zagreškega opernega baleta g. Katja Kasinova. Po koncertu družabni večer. Jazz - Drava. Vstop proti povabilu.
Zahvala. Mestni odbor Jadranske straže se iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k lepo uspeli prireditvi Jadranske noči.
Javna kuhinja reorganizirana. Dnevni abonma v treh razredih po Din 4.50, 7.— in 8.50. Hrana se dostavlja družinam tudi na dom. Prvovrstna in zdTava jedila. — Abonenti vljudno vabljeni.
Kako pridem do premoženja, dr blagostanja, do lastnega doma? To vprašanje vsakogar, kdor misli na svojo in na bodočnost svoje družine, večkrat zaposluje. Kakor vsak napredek, tako je tudi
r lacau »e	pot	jo	materialnega	blagostanja	pot	res-
do Maribora. nasi rzavi iz	aja	a se	aJ!nega je|3i vztrajnosti in premišljenosti,
že dva časopisa za sirjenje i	e je	re	Propaganda štednje, ki jo nahajamo v
cije, in sicer > amen« ?	11	,	zadnjih časih prav pogosto v javnem živ-
»Oganj« v Beogradu, rus vo se	te 1	j Ijenju, ni nikaka lepa beseda. Nasvet k
ležilo lam po svojih delegatih udi med-	n	najbo,jg5h	nasvetov	ki
narodnega kremacijskega kongresa v	-
Pragi. Nadalje je dr. Kujundžič 'inoči
poročal tudi o kongresu kremacijskih društev v Gothi, kjer so posvečali iugo-slovenski delegaciji vso pozornost. Nato je sledilo poročilo tajnika g. Eržena in blagajnika g. Hlebša. Iz poročil jc razvidno, da se je fond za gradnjo krematorija v Mariboru že znatno pomnožil, in da je cilj društva, da se čim preje zgradi 'krematorij v Mariboru. Pri volitvah se je soglasno izvolila dosedanja Uprava s predsednikom dr. Reismanom na Čelu. Prihodnji kongres kremacijskih društev ho meseca septembra t. 1. v Londonu, kjer bodo zastopana tudi društva iz naše države.	_______
a spalnice, jedilnice, ku'
ga zamoremo dati vsakomur. Da poka žemo, kake ugodnosti in naravnost neverjetne številke nam daje vztrajna šted-nja, navajamo nekaj primerov, kako posluje Mestna hranilnica Maribor v svojem vložnem oddelku. Če začnejo starši ob rojstvu otroka polagati vsak mesec v Mestno hranilnico mariborsko 100 (en-sto) dinarjev in se dogovorijo za 5 odstotno obresovanje, dobi otrok, o dopolni 21. leto starosti, iz Mestne hranilnice znesek 44.023.98 dinarjev. Ko dobi 21-letni mladenič ali mladenka službo in prične štediti, tako da vloži vsak mesec v Mestno hranilnico mariborsko ensto dinarjev in nadaljuje to štednjo do svojega 60-tega leta, dobi po preteku te dobe iz hranilnice znesek 140.622.11 Din. l" Kdor pa ima boljše dohodke in zamore
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Sobota, 13. februarja ob 20. uri: »Baron Tiremk«. Gostuje tenor Marij Šimenc.
Nepreklicno zadnjič.
Nedelja, 14. februarja ob 16. uri-. »Kadar se utrga oblak«. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20. uri: »Dežela smehljaja«. Ponedeljek, 15. februarja: Zaprto.
Torek, 16. februarja ob 20. uri: »DR«. — Red C.
Sreda, 17. februarja: Zaprto.
Četrtek: 18. februarja ob 20. uri: Dežela smehljaja. Red A.
Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldanska predstava bo Žigonova prav učinkovita in močna drama o propasti bogate trške hiše »Kadar se utrga oblak«. Ker 'uprizore to dramo le enkrat popoldne, opozarjamo na predstavo še posebej. Znižane cene. — Zvečer ponove Le-harjevo muzikalno krasno in uspelo opereto »Dežela smehljaja«, ki je sploh eno najlepših del vse operetne produkcije.
»Čevljar Anton Hit«, premiera bo v teku prihodnjega tedna, je ljudska igra v pravem pomenu besede. Zajeta je iz življenja na vasi, z vsemi dobrimi, pa tudi slabimi stranmi preprostega ljudstva, obdelana z njegove resne, pa tudi vesele plati. Režijo vodi Peter Malec, nastopijo pa Pavle Kovič (Hit) .Kraljeva, Gorinško-va, Starčeva, Saviinova, Rasbergerjeva, Gorinšek, Košič, Grom, Košuta, Verdenik, Nakrst, Blaž, Crnobori, Turk, Malec, Stan deker in komparzerija.
Drevi nastopi v gledališču slavni tenor Marij Šimec v naslovni partiji operete »Baron Trenk«. Ker je to nepreklicno zad nja uprizoritev te operete ter so Šimence va gostovanja vselej atrakcija pa tudi red kost v Maribora, ne zamudite nocojšnje predstave!
PoHiitv« , .	..................................
hmjske °Pr(^e’	VetrinfskaB7	J	vlagati	mesečno	po	500	dinarjev	ter	si
ceneje pri
NOVAKU,
Putnlkove novice. Za izlete na velesejme v Leipzig, Praho in na Dunaj, ki se vršijo od 28. II. do 9. III., je odobren kolektivni potni list in ni treba udeležencem predlagati davčnega potrdila. Prijave sprejema Putnik do 17. februarja t. 1.
Lutkovni oder Sokola I. Jutri v nedeljo popoldne ob 15. uri igra »Peklenšček«, med odmorom igrajo mali harmonikarji. Starši pošljite svojo deco na razvedrilo.
Znamenita knjiga »Dobrovoljci, kladl-Varji Jugoslavije«. Vse vojne dobrovoljce, dosedanje in bodoče naročnike knjige »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije« obveščamo, da knjiga še ni izšla in sicer zaradi stavke v Združenh papirnicah Vevče, ki dobavijo papir. Prosimo vse, naj upoštevajo razlog zakasnitve, ki je nastal za nas nepričakovano in proti naši volji. Po končani stavki in dobavljenem pipirju ne bo za izdauje knjige nobenega zadržka Več. ker so rokopisi že postavljeni in kli-Seji izgotovljeni. Redakcija knjige »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«.
Vabilo na občni zbor Društva hišnih In zemljiških posestnikov za Studence in o-kolico. ki se vrši v nedeljo dne 14. febr. 1937 ob 14. uri v dvorani gosp. Špuraja v Studencih.
Pogrebno društvo Krčevina reg. pom. blag. v Krčevini naznanja, da sc vrši XII. redni občni zbor dne 14. februarja 1937 °b 9. uri v gostilni g. Josipa Kličeka v Krčevini pri Treh ribnikih. — Uprava.
Per/jske In bosanske preproge je razstavila državna tkalnica v hotelu »Za-hiorc« do 20. t. m. Prodaja se vrši na 24 rnesečnih obrokov.
Uprava mariborskega pododb. UROIR boziva vse one ; ervne oficirje, ki so se brijavili za železniške legitimacije, a jih niso dvignili, da to takoj store. Dobijo M Pri pred 'triku g. Perhavcu Jakobu, maribor, Gosposka ui. 9.
Dr. Zbedae:
Balada o
O Ma-ra-bu, ti starodavno Kitajsko mestece zabavno!
O glej! Gasilski dom gori,
V poslopju množica ljudi
V dvorani glasno debatira In z vikom, krikom se prepira^ Gasilci tam zborujejo,
Se zmerjajo in psujejo Nered se kaže in razdor In to je »redni« občni »bo*.
A nihče pa opazil ni,
Da vso podstrešje že gori.
Utihne stvarna kritika,
Šopiri se politika.
Na občnem zboru vse kriK In tam so struje dve aT tri In vsi se derejo strašansko, Spopadli bodo se dejansk-o.
Kitajci so zelo pogumni, Disciplinirani in strumni.
Nad streho gosti dim se driga In velikanski plamen šviga.
Nekdo v dvorano prihiti:
»Halo! Gasilski dom gor?!«
Gospod, ki vodi občni zbor,
Odvrne ostro: »Al* si nor?
Na dnevnemu redu ni ta srisa*,
Ne briga nas noben požar.
Če kdo bo motil občni zbor.
Dobi od mene strog nkor^<
In opozicija zarohni In se priduša: »Mi smo mST —
Vaš dnevni red nas nič ne brifl*-.«
V dvorano dim in plamen šrifja,
A zborovalci ostrmijo,
In trepetajo in bežijo.
A žalibog je že prepozno In vsi poginili so grozno.
Gasilce, dom m inventar
V pepel je spremenil požnr. Meščani pa zelo veseli Nezgodo so na znanje vzeK.
Ker zdaj prenehal je prepir In v mestecu je red in mir In celo mesto Ma-ra-bn Veselo vriska »Juhuhul«
Kino Union. Danes izborni film prekrasne vsebine »Pesem obtožuje« Luis Gra-veur.
Koroška 8 |hočc prihraniti znesek 100.000 dinarjev, bo vložil v Mestno hranilnico mariborsko vsak mesec 500 dinarjev ter bo ob 5 odstotnem obrestovanju dosegel znesek 100.000 dinarjev v 12 letih, 2 mesecih ter 15 dneh štednje. Ti primeri naj služijo kot vzgled, kako je mogoče z vztrajno štednjo priti do blagostanja oziroma do premoženja, ki ga na večer^ svojega življenja lahko uporablja. Varčujte in nalagajte svoje prihranke v domač mestni zavod: v Mestno hranilnico v Mariboru, ki sprejema hranilne vloge že od 10 dinarjev naprej.
Smrtna kosa. V porodišnici je umrla 58-letna posestnica Marija Strašekova iz Sladke gore. Žalujočim naše toplo sočutje!
Iz davčne službe. Pomožni davkar Ivan Šircelj je premeščen iz Kočevja v
Celje.
H kuharski razstavi pri Orlu nam
sporočajo, da se kuhar piše Wolmuth (ne Wolgemuth) in da je bila to V. (ne IV!) razstava.
Gasilski občni zbor razveljavljen! Gasilska župa Maribor-mesto je razveljavila občni zbor prost, gasilske čete v Mariboru od 3. februarja 1937 radi formalnih napak, ki so se pripetile. Stara uprava bo sklicala ponovno občni zbor v zakonitem roku.
Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti.
Novice 7. Ljudske univerze. Radi obolelosti g. prof. Buriana iz Ljubljane se mora preložiti njegovo predavanje »Kol-lar in Slovanstvo« na poznejši čas. ponedeljek, 15. t. m. pa predava g. prof Tanko Mlakar o svojih turah po tirolskih planinah in gorah. Gospod profesor je znan po svoji duhovitosti in šaljivosti Svoje veselo pripovedovanje bo seveda ponazoril z lepimi skioptičnimi slikami,
V petek, 19. februarja predava g. prof. Gustav Šilih o napakah v domači vzgoji.
Vlom v žago. Doslej še neugotovljeni storilci so vdrli v žago posestnika Martina Hovinkerja v Skalah ter odnesli dva gonilna jermena v vrednosti 1300 dinarjev. Storilcem so orožniki že na sledu.
Kraljevska igra . . Prvo kolo kvalifikacijskega šahovskega turnirja, ki ga prireja MŠK se je vršilo sinoči v kavar ni »Central« in so bili rezultat: naslednji: Kobljer : Starc remis, Šetinc : Ra-doiič 1:0, Stojnšek : Jaut 1:0, Reisber-ger : Črtalič 1:0, Kranjc : ga. Lichten-walnerjeva 1:0. Sever : ga. Križejeva 1:0. Partija Koser : Senica je bila pre-ožena. Naslednje kolo bo v sredo, dne 17. t. m. ob 20. v kavarni Central.
Razglašen je konkurz o premoženju trg. Ivana Štiberca v Mariboru, in sicer po ustavitvi poravnalnega postopanja.
V Košakih je tekla kri. V Sernčevi gostilni v Košakih se je pripetil včeraj v petek ob 13. uri krvav dogodek, ki je razburil vse Košake. V omenjeni gostilni je bilo zbranih več fantov, ki so se v vinjenem stanju pričeli pričkati. V trenot-cu razburjenja je neki Franc Klobasa od Sv. Benedikta v Slov. goricah z nožem napadel 25 letnega hlapca, pri trgovcu 5erku v Počehovi, 23 letnega Štefana Kosa in mu prizadjal nevarno rano v leva pljuča, tako da so ga težko in smrtno nevarno ranjenega odpremili v splošno bolnišnico. Krivca so orožniki aretirali. Ranjenčevo stanje je zelo resno.
Vremenske zadeve. Dunajska vremen ska napoved za danes pravi: V južnih Alpah izpremetiljivo zapadno vreme Važno za interesente za velesejme Leipzig, Praga in Dunaj. Na splošno željo interesentov je »P u t n i k« podaljšal svoje potovanje z modernim in luksuznim avtokarom za en dan, tako, da bodo udeleženci bivali v Leipzigu tri dni. Spored potovanja je sedaj sledeč: odhod 28. februarja ob 6. uri izpred hotela »Orel«, 1. dan do Miinchena, 2. dan do Leipziga, 3., 4. in 5. dan v Leipzigu ogled velesejma. 6. do Prage, 7. dan ogled Praškega velesejma, 8. dan do Dunaia in 9. dan ogled velesejma in po vratek v Maribor, dne 8. marca ob cca.
21. uri. — Vse potrebne informacije pri »P u t n i k u«, Maribor, Aleksandro*«
cesta 35, telefon 21—22. — Gena fe Din 1000.— za osebo
POBREŽKE NOVICE Pred nedavnim je bila v Papeže*4 (korani seja novega občinskega odbora, na kateri je bil soglasno sprejet novi občinski proračun za leto 1937-36. Novi proračun je manjši od lanskega ter izteaa*ie 1,231.316.— denarnega prometa. Od tega je 615.658.— Din izdatkov in prav toMio dohodkov. R a z h o d k i posameosndh pp-stavk so predvideni sledeče: UsJužbenski razhodki so preračunani skupno na Din 102.600. Pri tem so deležni uprava, delovodja, pom. delovodja, inženjer, cestni uslužbenci Din 85.488, uslužbenci aa kmetijsko stroko Din 14.200, za narodno zdravje 1700 Din, upravljanje obč. podjetij Din 1500, za pokojnine Din 4200, za doklade delovodji in pom. delovodji Din 15.960. Trošarinskemu inkasunfcu plača Din 10.800. Materijahii razhodki so preračunani na 64.470 Din. Narodna prosve*a izkazuje skupno Din 229.612. Odplačan^ dolgov 32.500 Dm (Dogoše 6500, postajališče Tezno Din 20.000, Cirilova tiskarna Din 6000. Gradbena strdka izkazuje 95.800 Din in sicer od tega ®a popravo gradnje cest Din 55.000, za most 300 SirtO), občinske zgradbe 500 Din, rassSi-ritev električnega omrežja 30.000 Din v 'ond za transformator na Brezju je vložiti 10.000 Din. Kmetijstvo za nabavo o-rodja in zatiranje škodljivcev eot. skupno Din 12.400. Narodno zdravje 700 (sanitetne potrebščine, prevoz bolnikov etc.) Nepričakovani izdatki, zavarovanja, nastavitev pomožnega učiteljskega osobja je jjroračunano na Din 18.350. Dohodki. Občinska doklada znaša 50% (ne pa 25% po Slovencu!). Trošarina je pronačunama na 272.500. občinske takse in veterinarski sklad skupno Din 27.940. (Veterinarski sklad je letos novo osnovan iz dohodkov na pasje takse, izdajanje potnih listov etc. in znaša 22.000 Din.) Dohodek od posestev in podjetij se računa na 35.360 Din, dohodek od dolgov pa na 38239 Din. Letošnji občinski proračun je sicer manjši od lanskega, vendar ie treba upoštevati, da je tudi banovina prevzela oskrbo šolstva v svoje roke in zmanjšala občini s tem precej bremena. Upamo tudi da bo občinski odbor izpolnil obljube, ki nam jih ie zagotovil ob priliki prevzema poslov.
h živijetija in sveta
Uikdsatsld v/aiuGdti ih J)uko!iouk£
»Njihov« vojvoda.
Dunajčani se še vedno ne morejo pomiriti. On sicer ni več »king«, ampak samo vojvoda, vendar pa Dunajčanom mnogo pomeni. Najbolj ponosni so Dunajčani na to, da se je po slovesu od svoje domovine, podal najprej v Avstrijo in da se je naselil v neposredni bližini Dunaja. Windsorski vojvoda je danes »njihov« vojvoda — samo, ko jih ne bi tako mučil in spravljal v neprili-ke s svojimi nenapovedanimi obiski, ki ga vodijo na Dunaj. To dejstvo povzroča vse one neštevilne vesele in smešne prizore, ki se dan za dnem dogajajo po dunajskih ulicah.
Zasilno »nadomestilo« za vojvodo.
Moški v tem času zares nimajo na Dunaju ljubega miru. Kakor hitro namreč Dunajčanke opazijo kakšnega »sum-Ijivca«, v katerem zaslutijo »njega«, ga vzamejo kar precej na muho. Šele potem, ko se prepričajo, da so ga »polomile«, popustijo nedolžno žrtev in razočarane iščejo utehe na drugi strani. Da je ta »zmota« večinoma namerna, zadeve seveda ne spremeni mnogo. Moški prav radi oproščajo ženskemu svetu in se hitro uživljajo v novo ulogo, radi česar nikakor ni posebno čudno, če se danes skoro vsak Dunajčan čuti najmanj vojvodo. Nepoučeni tujec, ki se ne more takoj znajti v prisojeni mu vlogi, je sprva prav gotovo prepričan, da spada vse to v okvir dunajskega karnevala in službene tujskoprometne propagande. Sele prazen žep in predčasno slovo od Dunaja ga spomni na to, da je bil samo zasilno »nadomestilo« za vojvodo.
Vojvoda kupuje . . .
Medtem pa se je pravi vojvoda že popolnoma udomačil v enzesfeldskem dvorcu. Razne vesti o njegovem skorajšnjem odhodu se vsaj do danes niso uresničile. Njegov gostitelj in »stanodajalec« je sicer s svojo soprogo zares odpotoval v Pariz, vojvoda pa se za to prav nič ne zmeni. Odločil se je, da ostane v Enzesfeldu in ker si ne da ničesar pokloniti, nosi sam vse stroške za postrežbo. Na Dunaju je prav pogostoma fn ima v hotelu »Bristol« svoje stalne sobe. Vse potrebščine kupuje sam osebno, obiskuje znance, se daje striči oziroma briti, zvečer pa se vrača zopet v Enzesfeld. O njegovem vsakokratnem bivanju na Dunaju zvedo Dunajčani redno šete drugi dan — iz časnikov.
Najnovejši »šlager«.
Najbolj so razočarani lastniki nočnih lokalov in njihovi redni gosti, ki z velikim hrepenenjem še pozno v noč pričakujejo, da jih bo vojvoda obiskal. Vsi se sprašujejo, zakaj vojvoda še do danes ni obiskal niti enega dunajskega nočnega lokala. Lastnik Rotterbara, Jacques Rotter, v čigar baru je vojvoda lani, ko je bil še kralj britanskega carstva, plesat z miss Simpsonovo, je zložil celo pesem: »Najprikupljivejši kralj na svetu«. Ta pesem je zdaj eden izmed najbolj znanih »šlagerjev« na Dunaju — a vse je zaman. Windsorski vojvoda se nikakor še ne more odločiti za ta korak. Najbrže še ni pozabil poslovne spretnosti, ki so jo napram njemu uporabili v nekem znanem lokalu, kjer so mu lani nekoč za čašico konjaka zaračunali samo 160 (z besedami: enstošest-deset) dinarjev. Vojvoda, oziroma takratni kralj se je pritožil, nakar so mu sto dinarjev na mestu vrnili. Nato je takoj vstal, vtaknil brez besedi denarnico v žep in je brez odzdrava z brzitni koraki zapustil ta izredno gostoljubni loko).
Kljub takim dogodovščinam pa se vojvoda v Avstriji po vsem videzu ven-cfarle prav dobro počuti. V svojem »prostem« času se pridno smuča na Seme-ringu. Iz Londona si je dal poslati svojega glasovitega belca. Za svoj avtomobil si je že priskrbel številko dunajske policije, razen tega pa se je dal tudi sam zavarovati, ker je v Avstriji zavarovanje aa vse avtomobilske lastnike obvezno. Listino z njegovim podpisom čuva zdaj zavarovalnica v svojih arhi-
vih kot največjo svetinjo, čez kakšnih nosti. Dražesti njene pojave in njenega petdeset let bo ta listina prav sigurno J ženskega bistva ne vzbujajo več pozor-
predstavljala na javni dražbi neprecenljivo zgodovinsko vrednost.
Dunajska radovednost pa s tem še ni izčrpana.
Dunajčani so sicer precej obzirni, posebno še, če gre za kakšen ljubavni roman iz duhtečih soban iz visoke družbe. Na to so jih navadile ljubavne prigode raznih Habsburžanov in njihovih plemenitaških dvorjanov. Kljub temu pa le začujete tu in tam vprašanje: »Kdaj jo bo neki vzel?« Pri tem pridejo človeku razne podrobnosti na uho. Poroka bo, kakor vse kaže, na Dunaju in sicer v maju. Vse pa se bo izvršilo čisto brez običajnih ceremonij, ne morda v angleški cerkvi, ampak prav skromno v angleškem poslaništvu. To pa je seveda tisto, kar Dunajčane najbolj žalosti, saj radi tega ne bodo mogli prisostvovati poslednjemu dejanju te srečno zaključene ljubezenske zgodbe.
Ljubezenski roman wimdsorskega vojvode in miss Simpsonove pa le ni ostal brez posledic, ampak je, kakor se zdi, ponovno poživil ljubavno romantiko. Na Dunaju je celo ustanovljena zveza za nego ljubavne romantike. Ustanoviteljice, ki so se pod močnim vtisom ljubezenskega romana \vindsorskega vojvode in miss Simpsonove odločile za ta korak, so skoraj izključno dunajske samice, ki jih je življenje razočaralo. Ta pokret je iz razumljivih razlogov našel nenavadno živahnega odziva. Ljubezen je postala na Dunaju zopet moderna.
Dunajske stare device in ga. Simpsonova.
uosti v laki meri kakor njene zmožnosti, ki jih dokazuje v tekmovanju z moš-k:mi. Ženo cenijo zdaj po njenih, človek b> r-1 p? moški kakovosti. Slavijo jo samo takrat, če prodira v notranjost nezmurh dežel, če dela v laboratoriju na novh odkritjih, če kot zrakoplovka ali dirkalka postavlja nove rekorde. Od danes naprej mora postati vse drugače, tako vsaj zatrjujejo dunajska stara dekleta Primer? Evo ga:
Miss Simpsonova ni bila nikoli kakšna smela raziskovalka vroče Afrike, nikoli se ni znanstveno udejstvovala in nima v športnem svetu nobene poseb-
ne vloge. Ona ni nič drugega, kakor žen ska, lepa. okusno oblečena, ljubezniva, zabavna ženska, ki se zelo rada smeje. Ali je to mnogo? Ali mogoče malo? Slej ko prej je to ženi dovolj, da si osvoji meško srce, da razplamti veiiko ljubezen. Ženska, ki je res samo ženska, ki ni niti asistentka na kliniki, niti rekorderka, mora zopet postati predmet moškega hrepenenja. Po zaslugi miss Simpsonove in dunajskih starih devic bodo začeli moški zopet osvajati ženske, bodo za njimi drhteli in jim bodo v blaženem šepetu izjavljali svojo veliko ljubezen. Pesem o vdani ljubezni postaja zope^ moderna. Vsaka moda se po preteku daljše ali krajše dobe vedno zopet vrača.
Tako se torej godi v Avstriji wind-sorskemu vojvodi, bivšemu kralju Velike Britanije, tako in podobno je njegov pojav in pojav miss Simpsonove ter njuna ljubezen razgibala radovednost in domišljijo v niuni okolici.
Pitno jv svit
Ofumva Hmtovik let se ttadafjuje
SALAMANCA, 13. februarja. Francove čete so pokopale pred Malago 1800 mrtvecev svojih nasprotnikov. Pri Granadi so Francove čete zavzele vasi Veles in Dajaruduz. Ob reki Jarama so Franeovcl prodrli s 27 težkimi tanki in je bilo 5 tankov republikanskih čet uničenih. Potrjuje se vest, da je Francova konjenica zasedla cestno zvezo med Valencijo in Madridom v dolžini 10 km, in sicer pod zaščito težkega topništva. V Malagi je bil aretiran predsednik tribunala, ki j e bil razglasil
5000 smrtnih obsodb proti desničarskim Špancem. Izročili so ga vojnemu sodišču. Prodiranje ob reki Jarama se nadaljuje. Po zasedbi ceste Valencija - Madrid je še zveza z Madridom po cesti v Guadeteiaro -n nekatere druge postranske ceste. Pri Chicohomu so Francove čete 15 km v širini in 20 km v dolžini. Čete genprala Varele so pod vodstvom generala Mole prodrle do San Martina de la Vega, ki so ga zasedle.
LONDON, 13. februarja. Ob isti uri, ko je von Ribbentrop tolmačil lordu Halifaxu Hitlerjev govor polemizirajoč proti fran-Posamezne dobe nimajo samo svoje cosko ruskemu in češkoslovaško ruskemu
zunanje mode, ampak izražajo tudi ne ko notranjo modo, namreč vse ono, kako se je treba psihološki »oblačiti«, če ne želimo vplivati smešno. Dunajske stare device so to prav dobro in pravdno razumele. Naša doba je silno res-ra; zvija se v jeklu in smodnikovem dimu. Ljubezenski romani so postali prava redkost. Če se je kljub temu tu in tam vendarle pojavila vest o kakšni veliki ljubezni, in z njo združenih zaplet-ljajih, je javnost nanjo kmalu pozabila, kakor da bi se ljudje sramovali baviti se v tako resni dobi z malo pomembnimi čenčarijami. Svetovne zanimivosti zadnjih let so bile izključno le politični spori, znanstvene iznajdbe, športni rekordi in zločinske zgodbe. Ljubezen je medtem nekje v zapečku tiho in nemo venela. Tako vsaj trdijo navdušene članice novoustanovljene zveze za nego ljubavne romantike.
Res je, in skesano moramo priznati, da je ženska v kulturnem življenju naših dni izgubila mnogo svoje pomemb-
Chamberlain sporočil spodnji zbornici, da zahteva britanska vlada pooblastilo, da najame posojilo 400 milijonov funtov (90 milijard Din) v svrho oboroževanja.
paktu, je zakladniški kancclar Neville
Htusseteki ftejde v Ui^oiis
RIM, 13. februarja. Od tajnih sklepov, ki so se napravi!! na znanih posvetovanjih vrhovnega sveta za laško narodno
obrambo, se doznava, da bodo 10. do 21. marca t. 1. ob trlpolitanskih obalah veliki italijanski pomorski manevri. Na teh ma-
Cfiueaat fiutto tund
RIM, 13. februarja. Ha vas poroča: V Rimu je umrl v starosti 72 let general Va-zilij Gurko, bivši šef generalnega štaba
OdktUa fojt*a oddajna postaja v Baueiaki
nevrlh bosta sodelovali prva in druga ’M' lijanska eskadra z vel klm številom br°' dov, računa se preko 150. Pri manevrih
bo sodeloval tudi Mussolini, ki bo ob tej priliki posetil Tripolis n tako izpolnil obljubo lanskega leta.
carja Nikole II. in geueralisimus štaba vojske leta 1917. Znan je tudi po svojih memoarjih.
BARCELONA, 13. februarja. Agentje španske Čeke so v neki hiši v bližini državnih zaporov opazili ponoči svetlobne plovne signale, ki so se pojavjlali vedno ob trenotku, ko so se tuje ladje zbližale pristanišču. Preiskava je dognala, da so imeli Franeovcl v Barceloni kratkovaJov-
nooddajno postajo, ki jo je organiziral ne* ki Juan Minos, ki je bil takoj aretiran.
"MEHIKO C1TYTi3. februarja. Amerf« kanski trockisti so ustanovili komite, k! sl bo prizadeval, da Izposluje Trockemu dovoljenje za bivanje v Združenih državah ameriških.
Celjsko pismo
Leta 1862. je bilo ustanovljeno na celjski gimnaziji Dijaško podporno društvo; v tem ozira je bil Maribor Celje prehitel, ker se v Celju očividno radi škofijskih podpor s takim društvom ni mudilo, v Mariboru pa so ga ustanovili že leta 1850,
Za slovenske dijake je Podporno društvo vendar skrbelo premalo izdatno, zato so slovenski rodoljubi 19. februarja 1887. leta ustanovili Dijaško kuhinjo in s tem prehiteli Maribor, kjer se je ustanovila Dijaška kuhinja šele leta 1892.
Od ustanovitve celjske Dijaške kuhinje poteka ravnokar 50 let. Koliko dobrot je pač že izkazala tekom te dobe, kolikim slovenskim dijakom pomagala, kolikim slovenskim inteligentom omogočila sploh dovršiti študije!
Ustanovitelji celjske Dijaško kuhinje so bili inž. Miha V o š n j a k, ki ji je ostal predsednik ves čas do leta 19^3., dr. los. S e r n e c, Urban L c m e ž, Maks
V	e r š a c, Jos, K r o n v o g e 1, prof.
Z o 1 g a r, Iv. J c r m a n, dr. F i 1 i p i č, vikar Ž i č k a r in dr. D e č k o. — Društveni predsednik je bil od leta 1903
— torej polnih trideset let pa prof. Jos. Kožuh. V odboru pa sta tajnikovala nekaj časa sedanja Mariborčana dr. D o-1 a r in direktor Mastnak.
—1906 dr. Sernec, od leta 1906 do danes j senhofa so se sicer ponesrečili, v koli-
kor se tiče društvenega namena, a so bili za društvo jako ugodni radi razlike v cenah med vojno in po vojni pa tudi nakup poslopja Zvezne tiskarne v dijaške namene vprašanja ni rešil, tako. da ostane to vprašanje še odprto.
Med podporniki Dijaške kuhinje najdemo poleg denarnih zavodov, na prvem mestu Celiske Posojilnice in Južnoštajerske hranilnice, rodoljube celjskega okrožja, duhovnike, odvetnike, učitelje, posestnike, trgovce in obrtnike. Lahko se reče, da za to ustanovo res vsi rad* darujejo. Izmed volil pa je doslej naj' večje volilo pok. župnika Matije Fre-ceta, ki je umrl leta 1921. in zapust'1 društvu 427.583 kron, s čimer je društvo pravzaprv šele prav fundirano za težje prilike, ki nastajajo vsak dan pod spodarsko krizo tako za dijake kakor za društvo.
Ko se torej ob 501etni zgodovini društva spominjamo njenega jubileja, ji m° remo le želeti v drugem polstoletju enako uspešnega dela, velezaslužnenUJ predsedniku prof, K o ž u h u pa, ki osebno vodi kuhinjo že nad 13 let, popolno zadoščenje v delu, uspehih in hva iežnosti podpirancev Dijaške kuhinje.
Obede so delile prvotno posamezne gospodinje, od leta 1901. do prevrata restavrator Narodnega doma, od prevrata pa kuha društvo v lastni režiji in deli obede v kletnih prostorih novega gimnazijskega poslopja. Rešitev ni baš idealna, ker so prostori vlažni in ob celjskih poplavah polni vode. Zato je strem licnje odbora, da oskrbi društvu kje primernejšo streho. Poskusi z nakupom Ro-
Bktjsice
Aumte
Do smrti pobil gospodarja. Kakor smo že včeraj poročali, je bil posestnik Gorjanc v Rotmanu v Sv. Lovrencu v Slov. gor. napaden in težko poškodovan. Nakna dno smo izvedeli še točne podrobnosti tega napada. Viničar Šmigoc Bernard, v Rotmanu je iz neznanega vzroka žedelj časa gojil sovraštvo proti dobro stoječemu posestniku Gorjancu in mu je že večkrat grozil, da ga bo uibil. V torek zvečer je Gorjanec bil v družbi svoje družinice na svojem domu. Naenkrat je zaslišal neki ženski glas, ki ga je klical naj pride ven. Ker jo Gorjanc že radi prejšne grožnje od strani Šmigojca bil v straihu, da ni to delo njega samega, se pozivu ni odzval, čez nekaj časa je ženski glas od zunaj utihnil, začela pa so se lomiti vežna vrata, ki so silnim udarcem kmalu popustila. Na vratih sta se pokazala Šmigoc in njegova žena. Gorjanc, ki je takoj videl, da ne bo iz tega nič dobrega, je hitro pobegnil skozi vrata in začel bežati po bližnjem sadonosniku. Podivjani Šmigoc jo je hitro ubral za njim in ga je že približno 30 metrov od hiše pobil na tla, mu je pri-zadjal še nekaj vbodljajev z nožem in nato odšel. Gorjanca so naslednjega jutra takoj spravili v ptujsko bolnišnico, kjer se pa radi zadobljenih poškodb ni več zavedel in so ga spravili na dom v Rotmane, kjer je poškodbam, ne da bi se zavedel, podlegel. Ubijalca so že aretirali in spravili v zapore sreskega sodišča v Ptuju.
Smrtna kosa. Po dolgi mučni bolezni je dne 8. t. ni. na Bregu pri Ptuju preminula v 57 letu starosti zasebnica Ivana PoŽun. — Včeraj pa so pokopali na mestnem pokopališču 64 letnega Šentjurca Silvestra, cerkovnika. Blag jima spomin!
iff. HedMkB
Gibanje privatnih nameščencev. Danes v soboto dne 13. februarja t. 1. zvečer ob 20. uri se vrši v posebni sobi gostilničarja Franca Talanyija v Gor. Radgoni sestanek privatnih nameščencev, na katerem bodo podali referate gg. Tomo Trop, dr. Franjo Vatovec, Slavko Reja, Ambrožič Albin in Rado Leban iz Maribora. Ker se bodo pri tej priliki obravnavala važna stanovska vprašanja, se pozivajo vsi privatni nameščenci. <la se tega sestanka udeležijo.
Porod v stranišču. Minuli četrtek dne U. febr. t. 1. popoldne se je napotila 28-letna posestniška hčerka Terezija M. iz Mahovcev v Apacki kotlini k svojim sorodnikom v Prekmurje. Med potoma so io napadli porodni krči. Podala se je k samotni obcestni hiši Ivana in Marije Špen-dja na Meleh. Prosila je, da za nekoliko časa pridrži hudega psa ter ji dovoli po-služiti se stranišča. Marija Špendija je pro Snji popotnice ugodila ter prdržala psa, dokler popotnea ne odide. Čakala je precej časa, ko naenkrat zasliši neobičajen krik otroka v Nižini. Šla je proti stranišču, kjer je na svoje veliko presenečenje oparila, da je držala Terezija M. v rokah nož,
otrok pa je ležal na odpadkih. Marija Špendi;.. je takoj pobrala otroka v stranišču, ga zavila v predpasnik ter odnesla v sobo, kamor je spravila tudi porodnico in poklicala babico. Namenjena je bila k svojim sorodnikom v Prekmurju, pa jo je med potoma srečala neubogljiva štorklja.
Uudetške
bile naslednje: prašiči 5 do 6 tednov stari Din 65 do 100, 7 do 9 tednov stari 120 do 140, 3 do 4 mes. stari Din 170 do 220, 5 do 7 mesecev Din 290 do 370, 8 do 10 mesecev 380 do 600, eno leto stari 900 do 1050
Din. 1 kg žive teže po 5.50 do 7.25, 1 kg mrtv-e teže pa po 8 do 10.50 dinarjev.
Spomnite se CMD!
Mali oglasi
Prostovoljna gasilska četa v Sv. Martinu pri Vurbergu je imela v nedeljo, dne 31. 1. 1937. občni zbor, katerega se jeu-deležilo lepo število izvršujočih članov. Zboru so prisostvovali tudi g. 1 Masla-vac, podpukovnik, g. Srečko Kranjc, župni starešina, g. Albin Ambrožič, župni taj-indk in g. Franc Lorger, predstavnik občine; te je četni predsednik posebej pozdravil.' Na dnevnem redu so bile tudi volitve nove četne uprave. V upravni odbor so bili izvoljeni: Toplak Gregor, predsednik, Fažmon .lože, poveljnik, Ribič Jože, podpoveljnik, Erženjak Franc, tajnik, Turčin Valentin, blagajnik. Ko-stajnšek Milko, oddelmi vodja, Somer Iv., orodjar (čuvar pribora). V nadzorni odbor pa: Partlič Rudolf, Klemenčič Ivan, senj., Kostajnšek Janko, Lorger Franc im. Simonič Ivan. Pri zadnji točki dnevnega reda je še govoril zaslužni župni starešina g. Srečko K r a n j c, ki je članstvo spodbujal k vztrajnemu sodelovanju ter zrazil željo, da bi v četi tudi v bodoče vladala tista vzajemnost, solidarnost, složnost in harmonija, kakor je bila do sedaj, na kar je predsednik zaključil leoo uspeli občni zbor.
Mmm ^fdoMtske okolice
Razno
JEDILNE IN SPALNE SOBE,
sperane. politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
JOS. TICHY IN DRUG
Konces elektrotehnnično oo djetje, Maribor, Slovenska uL 16, tel. 27—56 izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo kon-kurečnih cenah
POHIŠTVO
mstnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t
ŠIVILJA
gre šivat na dom po nizki ce^ ni. Naslov v upravi lista. 681
V	Križevcih so v soboto zvečer dolgo-prstneži s ponarejenim ključem prišli v trgovino trgovca v Borečih g. Lovrenčiča Ignaca in odinesli 10 svinjskih kož. Lastnik trpi okoli 800 Din škode. Orož-ništvo je uvedlo nekaj preiskav in upamo, da bo uspeh siguren.
Pri Mali Nedelji uspela prireditev. Sokolska četa pri Mali Nedelji je na pustno nedeljo v svojem Sokolskem domu vpri-zoTila veseloigro »Miciiki je treba moža«. Vprizoritev je sijajno izpadla, vsi igralci so izborno rešili svoje vloge. Vprizorje-tia je bila v prleščini in so se vsi navzoči res prijetno zabavali izražajoč željo, da bi se igra še ponovila. Obisk je bi! zelo lep, dvorana pa krasno opremljena, kar je dvignilo učinek pri plesu, ki je izpadel brez vsakih incidentov, ki so sicer pri Mali Nedelji običajni. Za lep potek gre velika zasluga Sokolu, ki vsestransko deluje na polju narodne izobrazbe. S to prireditvijo je stopila Sokolska četa v tem letu pred javnost in bodo tej prireditvi tekom leta sledile še druge. Le tako naprej, da bomo čim več doprinesli v Petrovi petletki na oltar domovine.
fosfiodaeske Mežke
Mpfpip—arfi imiw BIH lf|1 i um   -
Mariborski svinjski sejem. Na sejem dne 12. t. m. je bilo pripeljanih 95 rilcev, od katerih je bilo prodanih 63. Cene so
SOLASTNIKA
za štiristanovanjsko hišo pri Mariboru z gotovino 40.000 Din iščem Ponudbe na upra-vo pod »Posestnica«. 689
Prvo jugoslov. kuncerejsko društvo v Mariboru 1ŠČ2 ODJEMALCA KOŽ
raznih vrst domačih kuncev. Sporočilo poslati na gornji naslov'.	693
Naprodaj
PARCELE
Studencih, blizu šole in cerkvc Vprašati Koražinec, Praprotnikova ul. 8. Krčevina 706
DRUŽINSKE HIŠE
vrt na Teznem od' 10.000: Pobrežju 17.000; Studencih 34.000 dinarjev. Posestva rd 30 000, vile, obrestonosne hiše od 55.000 dinarjev naprej. Gostilne, trgovine, graščine prodaja Posredovalnica. Maribor, Slovenska ul. 26. 710
Novozgradba Studenci; soba, kuhinja. 3200 m2 zeinJjc. Din
20.000.	— Novozgradba v mestu, 2 stanovanji, vrt Din
25.000. — Novozgradba z gostilno, trgovino, več stanovanj, na periferiji 150.000 — Dobičkanosna hiša centrum, 10 strank. 200.000. — Posredovalnica »Rapid«. Gosposka Št. 28.	m
Prodam podkleteno NOVO HIŠO
2	sobi, kuhinja, veža in veranda. Viktor Parmova ul- 11 Kaučič, Tezno, avto postaja Pnlko.	719
Kupim
Sobo išie
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom ter celotno oskrbo išče gospodična v bližini broda. Ponudbe pod »Snažno« na upravo »Večer-nika«.	^
Sobo odete
OPREMLJENO SOBO
oddam. Uporaba .kopalnice-Centralna kurjava Stross-majerjeva 28-11. vrata 9. frffi
Opremlieno. separirano SOBO
oddam. Koroška c. 99-1- 6*ft>
ŠOTO
oddam gospodu. Prešernoma ul: 18. vrata 2	7^2
SOBICO
z dvema posteljama počepi prodam. Maistrova ul 6-1$. levo.	7*6
ODDAM SOBO
z vso oskrbo v centru. Cankarjeva 1-11. desno 722
Oddam čisto in solnčno. separirano
OPREMLJENO SOBO
v centru industrije- Meljska e. 57.	7.74
V naiem
KUPIM DIESEL TOVORNI AVTO
3	tonski, malo rabljen. —
Simon Weisz, Sombor.
Prodam
GOSTILNA
bližnij okolici Maribora se v najem. Naslov v tipsa-
732 vi »Večernika«-
670
GOSTILNA »TRIGLAV«
(Voller). V soboto najnovejši šlagerji na plošče. V nedeljo koncert-jazzz.	708
CENJENIM DAMAM
s; priporoča za spomladansko sezono z najnovejšimi modeli. Damski salon Toplak,
Orožnova 10.	7.33
Posest
POSESTVO
12 oralov, pri Mariboru prodam. Naslov v upravi >Večer nika«.	   633
OBČINSKA KOLONIJSKA HIŠA
večjega tipa, Magdalenska utica, pet sob, kopalnica itd., na novo adaptirana, sc radi družinskih razmer ugodno proda tudi za hranilne knjižice Mestne hranilnice. Vpraša se pri Gospodarski pisarni, Maribor. Gosposka 33-1-687
KANARČKI
glasni pevci, naprodaj. Tudi še nekaj samic za parenje. Strossmajerjeva 28-11, vrata 9.	f>77
DVA ČEVLJARSKA STROJA
prodam. Studenci. Ciril-Me-todova ul. 10	088
Prodam dobro obdelan VINOGRAD in SADONOSNIK
v Pekrah pri Mariboru. Naslov v upravi »Večernika«. 699
DVODRUŽINSKA. HIŠA
na prodaj. Studenci. Gozdna
DOBRO VINO
od 5 litrov naprej pri Hoba-cher, Meljski hrib 23.	094
Na prodaj nova mehka SPALNICA za 1500 Din Miklošičeva itn-, ca 6, mizarstvo.	702
MESARIJO
in prekajevalnico, na dobrem in lepem kraju, z vsem in ve n tariem oddam s 1. marcem v najem. Aleksandrova cesta 45 Studenci. j#5
TRGOVINO
z mešanim blagom na prometnem kraju v Mariboru dam v najem s 1. aprilom i 19.17. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Maribor«. 709
Stanovanie
Naprodaj
PISALNA MIZA
hrastova in omara za knjige-Pavličič. Koroška S. 718
Pouk
DIJAK
poučuje vse predmete za me ščansko šolo. Naslov v upravi.	730
Lokal
Svetlo. suho
SKLADIŠČE pol podkleteno, oddani. Gre-
ni- 5-
727 gorčičeva 12
713
STANOVANJE
soba in kuhinja Din 250. 350, 40o. v novi hiši. dvsohuo, par. ,o, s kopalnico Din 550 in 050, trisobno s kopalnico. verando, o jirvem .nadstropju Din 700 oddam. Smetanova ul. 59.	668
STANOVANJE
soiučno. soba in kuhinja, oddam. Vprašati Ciril-Metodova ul. 4. Studenci.	690
Sprejmem
DVE GOSPODIČNI
na solnčno stanovanie in dobro meščansko hrano. Naslov v upravi.	 692
SOBO IN KUHINJO ODDAM.
Cankarjeva 5. Studenci. 700
1iON JUAN
30
Tedaj je Rus zbesnel. Beseda je dala besedo. Rovvland se je zavedal, da vsaka tainuta zamude lahko vse prepreči. Stis-‘lienin pesti je navalil na Rusa. Pričelo je boksanje na življenje in smrt, kaj-izkazalo se je, da ni samo Rowland izboren boksar, ampak tudi Rus. Rovvland pa ie kmalu spoznal, da ne bo iz. te moke kruha. Cesar ni mogel doseči
* slio, jo hotel poskusiti z zvijačo Umak '•ji sc je iz Rusove izbice in zunaj zakle-n'l vrata. Rus, ki je bil zaposlen s prijavljanjem prtljage za odhod, ni pazil !,a to, da so bila vrata zaprta. Rovv-and pa jo stopil v sosednjo izbo in je ^k°zi odprtino napeljal posebno indijsko C)lr*anuio sredstvo v sosedno *zbo, kjer vSc ic mudil Rus, ki je hitel s pospravljanjem prtljage. Uhajajoče omamno
sl'cdstvo je polagoma delovalo omamno 'H predno se je St, Renee zavedal pri CCrn je, se je radi omamne sile, ki je Pravzaprav ni niti opazil, ampak podzavestno vsrkaval vase, onesvestil. Medtem pa je na parniku že zazvonilo.
* arnik je pristal v Rodostu, kjer bi se
moral Rus izkrcati.
Kapetan francoskega parnika je zvedavo gledal okoli sebe, če se bo pojavil ruski potnik. Ni ga bilo, pa se mu je približal Rovvland in mu šepnil na uho:
»Vse v redu.«
Medtem pa so opazili na obrežju nekoga, ki se je hotel vkrcati. Ko se je tujec približal parniku na posebnem čolnu, se je zalesketala uniforma. Bil je ruski častnik v popolni vojni opremi. Ravvlandov položaj je postal kritičen. Poleg onega Rusa. ki je ležal spodaj v izbi, se je pojavil na parniku nov nevaren nasprotnik, višji ruski častnik.
Parnik je zatem nadaljeval svojo pot. Rovvland je stopil do izbe omamljenega Rusa, odklenil vrata in jih pustil odprta, da se je ob uhajajočem svežem zraku omamljeni Rus zopet lahko osve
stil
Zgoraj na krovu pa sc je že pojavil uovi potnik in dejal pri blagajni:
»Knez .Voroucov. V Carigrad.«
Tedaj je pristopil k novemu potniku kapetan Renaud in dejal:
»Nemogoče, knez, da bi vas peljal v sovražno mesto. Nikakor ne morem prevzeti za to odgovornosti.*
Tedaj pa se je knez Voroncov ponosno vzravnal iti je spregovoril:
»Prihajam kot parlamentarec in i dovoljenjem Muktaja paše, da sc pogajam radi vojnih ujetnikov. Vse je že ure jcno in na vas ne pade niti najmanjša odgovornost.«
Kapetan je peljal novega potnika, kneza Voroncova, do njegove izbe. Zgoraj pa so se čuia povelja, v smislu katerih se je pripravljala čim hitrejša vožnja proti Carigradu. Rovvland je stopal za knezom Voroncovoni, ki se je bil nastanil v bližini St. Reneejeve in Rovvlau-dove izbice. Rovvlanda pa je vendarle pričelo skrbeti, kaj bo. ko se bosta z Rusom srečala.
Medtem pa ie St. Renee prišel k zavesti. Brž se je zavedal položaja, v katerem se je nahajal in je zdrvel na krov in poiskal kapetana parnika. Razburjeno Ka je vprašal, če bo parnik kmalu prispel v Rodosto.
»Smo že mimo,« je kratko pripomnil
i	kapetan.
St. Renee je zaškripal z zobmi in se je iz njegovih ust začula kletev:
»Prokleti angleški pes«.
St. Renee se je zopet vrnil v izbo. Ni vedel, kaj mu je storiti.
V.
Rovvlaud je iz svoje izbe slišal pro-klinjanje m razbijanje. Računal ,ic s tem, da se bodo v naslednjem trenotku odprla njegova vrata in da se bo predenj pojavil maščevanja željui Rus. Toda nenadoma je spoznal, da se dva človeka med seboj razgovarjata v ruščini. Ni mogel razumeti, o čem se pogovarjata.
Takoj je zaslutil, da sta se oba Rusa našla in da snujeta sedaj zaroto proti njemu. Vedel je, da se to ne sme zgoditi, ker je sicer lahko konec njegove kariere in morda tudi življenja. Rajši je zapustil izbo in se tiho splazil na krov, da prebije tamkaj v kapetanovi družbi vso noč, ki bi lahko postala zanj uso-depolna.
Rovvland je pravilno računal. Knez Voroncov je na hodniku srečal St. Re-neeja. Poznala sta se dobro, saj ni bil St. Renee nihče dru^i kakor grof Meričev!
(Dalje slodis)
Sezonska odprodaja posameznih pletenin RPIDEFEL OT
Lahko si nabavite različne jopice po skoraj polovični ceni!	682	P?	»
-U
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, NARODNI DOM
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih vlog blizu 60 milijonov Din - Rtzervni sklad nad 10 milijonov Din #
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje
TRISOBNO STANOVAN.R:
v bližini niagdaltjnske šole išče stranka brez oicok s 1. aprilom Ponudbe pod »K. T-« na upravo >Večernika«. 680
Oddam
SOBO IN KUHINJO.
Nasipna 78. Tržaška essta.  	715  ________
DVA GOSPODA ALI GO SPODICNI
sprejmem na hrano in stanovanje. Frankopanova 41. 721
Spreimem dva gospoda na STANOVANJE
Mejna ul. 38.	724
prejmem vec
GOSPODOV
na stanovanje. Vhod sspari-ran. Koroška cesta 32, oritl.  _______ _72fl____________
DVA BOLJŠA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Solnčna. novoopremije na spalnica. Stritjrieva ul. 37 731
Službo dobi
STRUGAR
(Drelicr). samostojen, star 25 do 35 let, se išče za večjo tovarno v Sisku. Ponudbe na upravo »Večernika« nod > Samostojen«.	f'84
Spreimem takoj stalnega POMOČNIKA.
Frizer Dobošič, Magdalenska ul 33.	•	083
UČENCA
sprejmem za krznarstvo in za izdelovanje uniformskih ":epic. Peter Semko Gosposka 37.	•'M4
HOTELSKO KUHARICO
kot prvo in več pomožnih ku haric iščem takoj. Pogoj: sta rost do 40 let Naslov- v upfavi.	728
DVA GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje. Aleksandrova 64. 729
Opravilna številka IX 1 4097 /36-10
ražbeni oklic
Dne 14. aprila 1937 ob 10. uri bo prt podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Rače vi. št. 623
Cenilna vrednost: Din 1,124.012‘70
Vrednost pritiklin: Din 3.080’— in Din 5J0.220'— ki je že upoštevana v cenilni vrednosti zemljišča.
. Najmanjši ponudek: Din 562.006*35
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču	najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer	bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v
škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sedišče v Mariboru, odd. IX.,
,,,	dne 8. februarja 1937.
Službo išče
DEKLE
išče službe kot pomoč gospodinji. Naslov v upravi lista.	685
Otvoritveno naznanijo
B
Sporočam cenj občinstvu, da o tvori m z današnj m dnem Vv Fra^kopanovi ulic« št. 11 novo aostilno
,,S§ben iški ©svil86«
Točil bom najrazličnejša prvovrstna dalmatinska vina, na izbiro pa bodo tudi raznovrstna mrzla in topla jedila
Za obilen obisk se priporoča Dane MiEeta
70'
2 podmoistra
z o tkalnico
bombažnega pisanega blaga, perfektna v šaft in karo sprejmemo za takoj. Ponudbe na upravo lista pod »TKALNICA MARIBOR"
705
179
Ob lepih
zimskih dnevih
naDrav’ radi vsebujočega evcerita NIVcA-CREHA Vašo kožo gladko, svežo in odoomo.
SS5
s—"	_______
Opravilna številka IX I 4419/36-8
Dražbeni oklic
Dne 12. aprila 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Grajska vrata vi. št. a) 428, b) 429 Cenilna vrednost: ad a) 408.685,~- Din ad b) 15.840-— Din Vrednost pritiklin: 138.850-— Din ki je že všteta v cenilno vrednost zemljišča ad a)	,
Najmanjši ponudek: ad a) in ad b) 214.902’50 Din Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati t»lede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresko sodiSfe v Mariboru, odd. IX..! Sresko sodišče v Mariboru, odd. X.,
Opravilna številka IX l 4889/36-1 ?
Drsibeni oklic
Dne 7. aprila 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Grajski marof vi. št. 10i> (polovica)
Cenilna vrednost: 205.728-— Din
Najmanjši ponudek: 102.900-— Din
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasili pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
696
dne 2. februarja 1937.
697
dne 3. februarja 1937.
Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Najbolj varna naioiba denarja. ker jamil la vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s talim svojim premoženjem m g vso svojo davftto moijo — Hranilnica iz v r & u j e vse v denarno stroko spadajoie posle t o i n o m kut a n t n o
Snrp i A ma vloge in knjižice n. prejema po „a/uSodne/fem
na tekoii raiun obrestovani u
Podružnica: CELJE Južnoštajerska hranilnica **
iiiiiiiiiipiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
T ED EN	PERILA pri	TEKSTI L A	N I	B	U D E F E	L	D T
Vam nudi ugodno priložnost za nakup vsakovrstnega platna, blaga za zavese, namiznega perila, svile in klotov za odeje, svilo in popelinov	za perilo, moSkega	perila	itd.
Oglejte sl nate Izložbe v Gosposki ulici 14.____________ _______________________
Izdaja konzorcij »Jutra«	v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO	KOREN. Za inseratni del odgovarja	SLAVKO	REJA.	Tiska	Mariborska tiskarna d. d..
predstavnik	STANKO DETELA, vsi v Mariboru.