www.demokracija.si Št. 42, leto XII. 18. oktober 2007, 2,50 EUR Demokracija Za mesto predsednika republike se poteguje sedem kandidatov. Objavljamo pogovor z Lojzetom Peterletom, ki mu med vsemi najbolje kaže. INTERVJU Dr. Marko Kranjec Vzroki za infladjo so večplastni NAGRADNA IGRA do novega telefona tednik Demokracija svojim novim naročnikom1 vsak mesec podarja 23 aparatov GSM Motorola F3. Vsi dosedanji naročniki2 tednika Demokracija pa sodelujete^ žrebanju za 20 dodatnih aparatov GSM. Nagradna igra traja do 31. oktobra 2007. Rezultati žrebanj bodo objavljeni na spletni strani www.demokracija.si {na spletni strani so objavljena tudi pravila nagradne igre), i ■ Priložena naročilnica z datumom po 1.9.2006. ¿Naročniki do 1.9.2006. Motorola F3: teža: 70 g velikost: 114x47x9 mm čas pripravljenosti: do 300 ur čas pogovora: do 500 minut glasovna pomoč v menijih privlačen tanek design visoko-kontrasten zaslon z odlično vidljivostjo na dnevni svetlobi in soncu velike črke in številke za lažjo berljivost SMS budilka tedni k Demokracija Ime in priimek (ime podjetja): Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Datum naročila: Podpis in žig naročnika (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: DNE □ DA IDzaDDV Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 0661. Pod pisani/a se zavezujem, da bom naročnik/ca in redni plačnik/ca vsaj eno leto od datuma naročila. □ Naročam tednik Demokracija število izvodov: Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9 % popusta) (10 % popusta) (20 % popusta) * Če želite uveljaviti 8 % mesečnega popusta pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak Cena posameznega izvoda tednika Demokracija znaša 2,50 € (599,10 SIT). Obvestilo potrošnikom: Cene so preračunane po tečaju zamenjave: 1 EUR = 239,640 SIT. Nova obzorja d. o. o., Komenskega 11, Ljubljana TRETJA STRAN Favoriti in statisti Metod Berlec, foto: S. Sršen/RTVSLO Pred nami je prvi krog predsedniških volitev. Po javnomnenjskih anketah je na prvem mestu Lojze Peterle, na drugem se menjavata Danilo Tiirk in Mitja Gaspari. Tesno za njima je Zmago Jelinčič. Darko Kranjc, Monika Piberl in Elena Pečarič igrajo vlogo statistov, a kljub vsemu poskušajo izkoristiti svojih pet minut za promocijo, ki bi jim prišla prav kdaj v prihodnje. Med vsemi kandidati je najprepoznavnejši Lojze Peterle, ki je začel svojo politično kariero z nastopom slovenske pomladi. Bil je med ustanovnimi člani Odbora za varstvo človekovih pravic. V začetku leta 1989 je bil med ustanovitelji Slovenskega krščan-sko-socialnega gibanja, ki se je kmalu preimenovalo v Slovenske krščanske demokrate. Peterle je postal njihov predsednik. Na prvih demokratičnih volitvah po drugi svetovni vojni je bil leta 1990 izvoljen v takratno skupščino. Od strank znotraj Demosa je SKD dosegla največji odstotek glasov, zaradi česar je Peterle postal predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Skupaj z Jožetom Pučnikom, Janezom Janšo, Igorjem Bavčarjem, Dimitrijem Ruplom, Ivanom Omanom in drugimi vodilnimi člani Demosa je odločilno pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Bil je tisti, ki je ob postroju prvih oddelkov specialne brigade slovenske teritorialne obrambe v Kočevski Reki 17. decembra 1990 dejal, da je zadišalo po slovenski vojski. In to v času, ko so številni v opoziciji želeli, da se Slovenija sploh ne bi oborožila, in so v naslednjih mesecih podpisovali izdajalsko Deklaracijo za mir, ki je bila proti ustanovitvi slovenske vojske. Prav slovenska teritorialna obramba in policija sta bili temelj za slovensko osamosvojitev, kar se je pokazalo v vojni za Slovenijo. Po zmagi nad Jugoslovansko armado in doseženi osamosvojitvi je vladajoča koalicija Demos začela razpadati. Z nastopom prve Drnovškove vlade spomladi 1992 se je začelo obdobje liberalne demokracije in razhajanj med pomladnimi strankami. Zato je bila odločitev vseh treh desnosredinskih strank, ki izhajajo iz pomladnih vrst, SDS, NSi, in SLS, da na letošnjih predsedniških volitvah podprejo Lojzeta Peterleta, za številne presenetljiva, za druge pa povsem logična. Peterle namreč izhaja iz vrednot slovenske pomladi, demokratizacije in slovenske osamosvojitve, kar je bilo nedvomno ključno za odločitev SDS, da ga podpre. Podobno velja za NSi, katere član je Peterle, in SLS. Enotna desnosredinska podpora Peterletu in njegovo modro sredinsko nastopanje v predsedniški kampanji mu dajeta prednost pred drugimi in dobre obete za drugi krog, ki pa bo verjetno precej izenačen. V teh dneh se postavlja ključno vprašanje, kdo se bo v drugem krogu soočil s Peterletom. Večina anket je kazala, da bo to Danilo Tiirk Ko so nekatere zadnje javnomnenjske ankete pokazale, da obstaja možnost, da se v drugi krog uvrsti Mitja Gaspari, so minuli petek predsedniki SD, Zares in DeSUS, strank, ki podpirajo Turka, nemudoma sklicali tiskovno konferenco in ga še enkrat javno podprli. Očitno so se Borut Pahor, Gregor Golobic in Kari Erjavec zbali, da bo njihovega kandidata ogrozil kandidat zadnje čase precej nepomembne LDS Mitja Gaspari. Slednjega je podprl predsednik zveze borcev Janez Stanovnik, kar mu daje večjo legitimnost pri volivcih, ki nostalgično gledajo na prejšnji enopartijski režim in prisegajo na mit narodnoosvobodilnega boja. Na tranzicijski levici smo tako priče tekmi med dvema kandidatoma, ki jo je mogoče gledati v luči trenj v tem delu političnega spektra in priprav na prihodnje državnozborske volitve. Odpadniki LDS, ki so ustanovili stranko Zares, so iz nasprotovanja LDS raje podprli Turka kot Gasparija, pa čeprav so vrednostno bliže slednjemu in so z njim vsa leta dobro sodelovali. Hkrati so tudi stranke, ki podpirajo Turka, v precej hladnih odnosih. V SD namreč vidijo ustanovitev nove stranke kot slabitev njihove stranke v boju za relativno večino na prihodnjih volitvah. Skratka, o tem, ali se bo v drugem krogu s Peterletom pomeril Tiirk ali Gaspari, bodo odločale malenkosti. Ne smemo izključiti niti možnosti, da ju lahko iz ozadja prehiti Zmago Jelinčič... od Demokracija ■ 42/xn • is. oktober 2007 Lojze Peterle izhaja iz vrednot slovenske pomladi, demokratizacije in slovenske osamosvojitve, kar je bilo nedvomno ključno, da so ga podprle vse tri desnosredinske stranke SDS, NSi in SLS. KAZALO UVODNE STRANI 9 Zamenjava vodstva na Darsu 10 Pogledi: Vonj po stalinizmu 11 Kolumna: Med levim in desnim POLITIKA 12 Na pragu prve volilne odločitve 15 Državnik mora imeti stike z ljudmi 17 Razveljavitev komunistične sodbe 20 Nova politika ali že videno SLOVENIJA 22 Še hitreje ob bok razvitim 25 Merkur in menedžerski odkup 26 Majhne spremembe, veliko ognja 28 Novi zdravstveni izzivi 30 Predvolilni študentski manevri TUJINA 32 Obletnica koroškega plebiscita 34 0, Belgija, draga mati 36 Globus: Leninov mavzolej 37 Tuji tisk: Prikazni v Beli hiši? INTERVJU 38 Dr. Marko Kranjec DOMOZNANSTVO 42 Zmaga laži nad resnico 46 Baron JosefSchwegel 50 Naši kraji: Vitovlje 54 Frankfurtski knjižni sejem OGLEDALO 56 Film: Zadnja naloga 58 Avtomobilizem: Renault tvvingo 60 Zdravje: Živeti zeleno, jesti zdravo 62 Šport: Vlaganja v objekte naraščajo 64 Črna kronika: Uboj pred diskoteko 66 Rumeno: Rada se vrača domov 68 TV Kuloar: Portret nekega pesnika 74 Jordan Cizljeva - evroposlanka leta 22 Hitreje ob bok razvitim Državni proračun za leti 2008 in 2009 je razvojno naravnan, Slovenija se primerja samo še z najboljšimi. Davki se ne bodo povečali. Prejšnji teden sta proračuna predstavila predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Bajuk. DEMOKRACIJA, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/2300 660 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/230 06 66 (tajništvo), tajnistvo@demokracija.si Faks: 01/230 06 61 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Peter Avsenik, Gašper Blažlč, Lucija Horvat, Petra Janša, Barbara Prevorčič, Vida Kocjan, Monika Maljevič, Ana Miillner, Bogdan Sajovic, Denis Vengust Kolumnisti: Esad Babačič, dr. Metod Benedik, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, dr. Janez Jerovšek, dr. Janko Kos, dr. Matej Makarovič, dr. Hubert Požarnik, dr. Andrej Rahten, dr. Ljubo Sire, dr. Peter Starič Stalni zunanji sodelavci: Vera Ban, Peter Čolnar, Pavel Ferluga, Igor Gošte, Miran Mihelič, Marija Vodišek 4 Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: Tone Tehovnik Realizacija: Nova orbita d.o.o. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), agencije, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.o.o., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 2,50 EUR Izdaja: Nova obzorja d.o.o. Direktor: Metod Berlec Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102 Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Demokracija • 42/xii ■ is. oktober 2007 »Demokracija« je zaščitena blagovna znamka, last podjetja Nova obzorja založništvo d.0.0. Vse pravice so pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisno privolitvijo založnika Demokracije. Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, objavljenih v Demokraciji, so podjetje Nova obzorja založništvo d.o.o. ali avtorji, ki imajo s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. sklenjene ustrezne avtorske pogodbe. Prepovedani so vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in dajanje avtorskih delali njihovih delov na voljo javnosti v tržne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Nova obzorja založništvo d.o.o. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 225,31 evrov, za druge pa 257,57 USD. Izid nekaterih rubrik je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo. Fotografija na naslovnici: S. Sršen/RTVSLO, arhiv Demokracije, fotomontaža V svetu BS smo pregledali različne vzroke in menimo, da inflacije ne moremo pripisovati samo enemu vzroku. Jasno je, da ne pripisujemo edinega vzroka javnim financam, čeprav se ne da zanikati, da vsak proračunski primanjkljaj pospešuje aktivnosti. 77 Razveljavitev sodbe Vrhovno sodišče RS je sporočilo, daje ugodilo ljubljanski nadškofiji v zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbo proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu. 14 Pogovor: Lojze Peterle Pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami smo se pogovarjali z Lojzetom Peterletom, ki kandidira kot neodvisni kandidat s podporo NSi, SDS in SLS. Predsednik prve povojne demokratične vlade velja za favorita. Bolj se mu približaš, bolj spoznavaš, daje pravi za predsednika GLOSA/HUMOR Petek Aleksander Škorc Četrtek je dan, ko se najmanj dogaja in TV ima oblast. Najprej so na nekem soočenju pojasnjevali, zakaj se igrajo z denarjem za ceste. Seveda tega niso pojasnili, in kdor je zadevo poslušal, je na koncu vedel še manj kot na začetku. Se je pa dalo zabavati ob oglasih. Predsedniški kandidat se je igral s kockami za "malčke" in dejal, da se nanj lahko zanesemo. Vprašanje je, ali gre tipu na otročje ali pa je tako zvit, da na prefinjen način sporoča javnosti, da se rad kocka in bo podprl graditev megazabavišča. Ko bi mu dali vsaj kocke lego! V drugem oglasu je drugi kandidat dejal, da bo manj govoril, več delal in da se ne bo smejal. Dobro. Itak ne zna povedati nič pametnega, smeji pa se kot maček Garfild nekaj sekund po zaužitju ukradenega sira. Da bi pa kaj delal? Kaj le? Celo sam je ugotovil, da je predsedniška funkcija omejena. Dodal pa je, da pa ima predsednik veliko moralno avtoriteto, a ni povedal, kateri predsednik naj bi takšen bil. Sebe verjetno ni mislil. Ali pač? Potem so bila poročila in slišati je bilo, da so razveljavili sodbo škofu Rožmanu. Predsednik ZB je menil, da bo na vnovičnem sojenju lahko sodba zaradi novih dokazov še hujša, zgodovinarka pa trdi, da so novi dokazi v prid obtožencu. Moj sin pravi, da je skrajno bolno, da se še vedno prepiramo okoli vojnih dogodkov. Jaz ne pravim nič. Mulec ima pri meni vedno prav. In vse dokler mi bo občasno spravljal v red neubogljiv in butast računalnik, bo tako. Nato sta se dva dentista na prefinjen način obtoževala, da lažeta. Doktorji te stvari pač obvladajo. Nasploh je tako, da čim bolj so ljudje učeni, manj se med sabo razumejo. Nerazgledana drhal v bifeju se zna v trenutku dogovoriti okoli silno zapletenih zadev. Iz Amerike so sporočili, daje bil po njihovo pokol Armencev s strani Turkov pred mnogimi desetletji genocid. Armenci so nad novico navdušeni, Turki pa malo manj. Le kako bi tudi bili, saj so ravno sredi priprav na nov genocid nad Kurdi. Potem je bilo četrtka konec. Veliko se je dogajalo in prav nič zgodilo. K sreči je prišel petek, ko se je zgodilo nekaj lepega. Na bližnjem hribu sem ob vdajanju še vedno toplim sončnim žarkom pošiljal misli ljubezni bitju, ki mi je daleč najljubše na svetu. In glej čudo! Dvignil se je božajoč, topel južni veter in mi prinesel čudovit odgovor, ki me je mehko in nežno ljubkoval skozi sive dneve vse do naslednjega petka. Če smem svetovati, poskusite še vi kaj podobnega. H-umor »Ker mi 23. oktobra poteče poslansko nadomestilo, bom redno zaposlen kot poklicni lobist.« (Nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar bo po novem kraljeval na parlamentarnem hodniku namesto v dvorani.) »Zanimiv posel! Kaj neki bo le počel? Bo »luft« premikal?« (Član DeSUS Emil Tomažič se sprašuje, kaj neki počne nekdanji predsednik njegove stranke in upokojenec Anton Rous med vladnimi uslužbenci. Menda naj bi po razrešitvi z mesta državnega sekretarja dobil drugo funkcijo.) »To je eklatantna svinjarija, saj gre za enega hujših kolaborantov in simbol kola-borantsva v Sloveniji.« (Predsedniški kandidat Zmago pl. Jelinčič je ob razveljavitvi obsodbe škofa Rožmana znova odkril »golazen«.) »Počutim se kot mlada partizanka.« (Elena Pečarič se kljub invalidskemu vozičku ves čas počuti kot na fronti v letih 1941-1945-) »Vsak glas manj za druge je glas več zanj.« (Kolumnist Marko Crnkovič bi na predsedniških volitvah podprl kogar koli, samo Jelinčiča ne.) »Bil sem zelo spredaj. Nikoli se nisem skrival za nikomer.« (Predsednik stranke Zares Gregor Golobic je prepričan, da je bil tudi v času, ko je bil generalni sekretar LDS, zelo v ospredju in da torej ni deloval iz ozadja.) »Peterle je bil že predsednik vlade pa zunanji minister in predsednik stranke, Janša je bil vpetih vladah, Rupel v šestih.« (Igralka Milena Zupančič ima raje neizkušene politike.) »Vsi ukrepi vlade za omilitev inflacije so vredni nekaj škatlic kondomov.« (Poslanec SD Dušan Kumer je vladne protiinflacijske ukrepe hitro povezal s kontracepcijskimi sredstvi. Ni pa pojasnil, ah je mislil na njihovo denarno vrednost ah na učinkovitost.) »S spomeniki smo na Slovenskem vselej 'mešetarili', posebej še po drugi svetovni vojni (v Sloveniji imamo menda kar 4.500 spomenikov NOB), potem je bilo neke vrste zatišje, zdaj pa je spet žur.« (Kolumnist Boris Jež se je vrnil v stare dobre čase.) »Postavljanje prigodniške razstave v problemski prikaz zgodovine Slovencev je torej že samo po sebi friziranje zgodovine.« (Zgodovinar Božo Repe se razburja, ker naj bi bila razstava Enotni v zmagi v Muzeju novejše zgodovine menda postavljena v propagandne namene in zato predstavlja »skalpirano« zgodovino.) »Kandidati, ki iščejo podporo iz tujine, tako da morajo ljudje iz tujine Slovencem dokazovati, da so primerni za slovenskega predsednika, me ne prepričajo.« (Nekdanji predsednik države Milan Kučan predsedniškim kandidatom, ki ne spadajo v njegov ideološki krog, odreka internacionalno solidarnost, ki je sicer značilnost nekdanje zveze komunistov in Kominterne.) 6 Demokracija • 42/xn ■ is. oktober 2007 ZGODBE Se vrača Saftijev denar? Uprava družbe Mladina, ki izdaja tednik Mladina in mesečnik Monitor (lani so pridelali 200 tisoč evrov izgube), je sporočila, da so letos začeli iskati strateškega partnerja, ki bi s svežim kapitalom vstopil v lastniško strukturo podjetja. Ugotovili so, da bi bila za to primerna le družba KB1909. In kdo je to? Gre za finančni holding s sedežem v Gorici. Največji posamični lastnik družbe je Sklad Ivan Trinko, sledijo člani upravnega odbora in 450 posameznikov. Navidezno običajna novica, če ne bi dan pred njeno objavo na spletni strani Požareport izvedeli, da gre za družbo naslednico goriške Kmečke banke, ki se ukvarja predvsem s financami in nepremičninami, vodi pa jo predsednik upravnega odbora Boris Peric. Zamejci naj bi v Mladino vložili okoli milijon evrov in dobili za to njen 45-odstotni delež. Po navedbah omenjenega portala stoji za tem Gregor Golobic, predsednik nove politične stranke Zares, niti pa naj bi vodile tudi k nekdanjemu predsedniku države Milanu Mladino v izgubi bodo dokapitalizirali. Kučanu, »saj KB1909 velja za simbolnega naslednika famo-znega Saftija, malce skrivnostne finančne družbe zamejskih Slovencev iz Trsta, ki jo je vodil Darij Cupin in je pred mnogimi leti financirala izdajanje levosredinskega časnika Republika«. Časnik je kljub enormnim finančnim dotacijam klavrno propadel, nekateri njegovi vodilni kadri pa so enormno obogateli. Po navedbah naj bi Golobic s pomočjo kapitala KB1909 poskušal priti tudi do čim večjega deleža v Primorskih novicah. Posel naj bi peljal prek Borisa Ugrina, nekdanjega člana nadzornega sveta Primorskih novic, kjer je sedel kot predstavnik malih delničarjev. Se torej z Go-lobičevo in Kučanovo pomočjo prek Mladine v Slovenijo vrača denar, ki je bil opran prek Saftija? V. K. Modrost tedna »Intelektualno lena, zamaščena in slabo trenirana slovenska levica živi s spranimi možgani, ki jih ohranjajo v titoi-stičnem svetu iluzij in utopij, po drugi strani pa se spogleduje z liberalnodemo-kratičnim sistemom; ta shizofreni razcep povzroča pri mnogih litofilih hude bolezenske krize, zato je toliko joka, stoka in škripanja z zobmi, ko resnica o titoizmu vse bolj prodira v javnost.« (Zgodovinar Jože Dežman) »Prepričani smo, da se bo na podlagi zgodovinskih dejstev medvojno zadržanje ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rozmana, ki je bilo prav zaradi umetno ustvarjene negativne podobe na sodnem procesu avgusta 1946 za velik del Slovencev vse do sedaj sporno, pokazalo v novi in bolj objektivni luči. Trdno upamo, da se bodo prenehali tudi krivični napadi na njegovo osebnost, ki smo jim priče vse do danes.« (Nadškof in metropolit Alojz Uran) Dvojna merila »varuhov« medijske svobode V petek, 12. oktobra, se je vlada s sporočilom za javnost odzvala na kritike (med drugim na politično motivirano peticijo novinarjev) glede vladnega omejevanja medijske svobode. V uvodu je vladni urad za komuniciranje zapisal, da se zaveda pomena medijske svobode in pluralnosti za razvoj demokracije in politične kulture, vendar ima sama zelo omejen vpliv na to dogajanje, saj je večina medijev, še zlasti tiskanih, v zasebni lasti, medtem ko država nima omembe vrednih lastniških deležev v medijskih organizacijah. Vlada je pri tem zavrnila očitek iz nedavne peticije proti cenzuri, češ da posega v medije, pri tem pa je omenila tudi raziskavo Politbarometra, po kateri naj bi bila večina vprašanih menila, da je objektivnost poročanja v času sedanje vlade večja kot pred leti. Tudi mednarodne raziskave in analize (Nations in Transit 2007, Blaž Zgaga in Matej Sure sta peticijo izročila Francetu Cukjatiju. Freedom of the Press, Reporters without borders - o njih je nedavno v Demokraciji pisal sociolog dr. Frane Adam) naj bi kazale, da medijska svoboda v Sloveniji ni ogrožena. »Na podlagi zapisanih ugotovitev lahko trdimo, da pritiskov na medijsko svobodo po nobeni meri ni mogoče razglasiti za alarmantne, kritične ali celo hujše, kot so kdaj bili,« so zapisali v vladnem uradu za komuniciranje. Ne glede na siceršnje ostre kritike na račun vlade zaradi domnevnega zatiranja medijske svobode pa je mogoče opaziti, da so v zadnjem času utihnile kritike na račun dogajanja v časopisni hiši Delo. Dokler je bil odgovorni Demokracija ■ 42/xii • 18. oktober 2007 urednik Peter Jančič, je bil časopis Delo ves čas tarča kritik zaradi domnevne cenzure, po Jančičevi odstavitvi in prihodu Janeza Markeša za odgovornega urednika pa Delo ni več deležno pozornosti »varuhov« medijske svobode. Razlog je bržkone tudi v navezi med predsednico nadzornega sveta (NS) Dela Andrijano Starina Kosem, predsednikom uprave Pivovarne Laško Boškom Šro-tom, članom NS Dela Stojanom Zdolškom in odgovornim urednikom Janezom Marke -šem, ki naj bi po svojem »kopernikanskem obratu« kmalu dobil tudi odločujočo moč v vseh Delovih edicijah. Neuradno se je izvedelo, naj bi se v omenjeni časopisni hiši zaposlili nekateri dosedanji novinarji Mladine, medtem ko naj bi nekateri novinarji tednika Mag in Slovenskih novic dobili oster ukor, ker naj bi bili domnevno usmerjeni proti lastnikom Dela. Vprašanje pa je, ali bodo medijski dušebrižniki (na primer prvi podpisnik peticije proti cenzuri Blaž Zgaga, ki med cenzuro prišteva tudi popravke v svojih besedilih, ko namesto letališča Jožeta Pučnika še vedno piše letališče Brnik) tovrstne pritiske sploh opazili. G. B. DOGODKI Vseslovenski shod kmetov V nedeljo, 14. oktobra, so se slovenski kmetje že četrtič zbrali na romarskem shodu, najprej na Ponikvi in nato na Slomu. Za letošnje geslo so si izbrali besede bi. Antona Martina Slomška: »Delo nam polepša zemljo in nas oskrbi s kruhom.« To geslo je v svoji pridigi poudaril tudi celjski škof Anton Stres, ki je pred tisočglavo množico na Slomškovi Ponikvi najprej daroval mašo. Pri tem je pojasnil, da besede po dobrih 150 letih, odkar so bile zapisane, nikakor niso zastarele in odveč, ampak imajo - kot vsaka prava preroška beseda - novo aktualnost. Opozoril je tudi, da se je povečala nevarnost, da ljudje s svojimi posegi v naravo to naravo omadežujejo, kvarijo in uničujejo. Po njegovih besedah se tega vsi zavedamo in podnebne spremembe, od katerih vsi trpimo, nam to zelo kruto dokazujejo. Na slavnostni akademiji je navzoče najprej nagovoril minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc in dejal, da v državi, v kateri sodi več kot tri četrtine njene površine v območja z ome- Na shodu so govorili o izzivih na področju kmetijstva. jenimi možnostmi za kmetovanje, več kot pol pa jo pokriva gozd, ni lahko kmetovati. Po njegovo je Slovenija pred desetletjem izbrala pot postopnih, vendar konsistentnih sprememb kmetijske politike z jasnim ciljem, da ustvari ekonomsko okolje, ki bo omogočilo primerljiv standard tudi za državljane, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. »V prihodnje se moramo predvsem osredotočiti na dvig konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja ter se pripraviti na izzive, ki nam jih postavljata mednarodno okolje in klimatske spremembe,« je dejal minister. Dodal je, da je vlada prejšnji teden sprejela uredbo o ukrepih prve, tretje in četrte osi programa razvoja podeželja, ki za celotno prihodnje sedemletno obdobje predstavlja dobrih 524 milijonov evrov. Konec oktobra in v začetku novembra bo resorno ministrstvo objavilo prvih pet razpisov, drugi pa bodo sledili do konca leta. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk pa je izpostavil, da je kmetijska zbornica ta čas na »udaru«, Evropa pa jih hvali in vabi k sodelovanju v države, ki se pripravljajo na vstop v EU. Vrisk se je tudi zavzel za ohranitev kmetijskih zadrug, vendar se zaveda, da ohranitve ne bo brez velike enotnosti ljudi, ki so člani zadrug. Zaskrbljen pa je nad tem, da je slovenska kmetija štirikrat manjša od evropske. Po njegovih besedah je slovenstvo vendarle zraslo na podeželju, zato je treba imeti veliko odgovornost do narave. Znova postavljena razstava Premier z menedžerji Razstava Enotni v zmagi, ki se je morala po ukazu ljubljanskega župana Zorana Jankoviča pred nekaj meseci umakniti iz ljubljanskega gradu, je našla svoj novi dom v Muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani, kjer sta sicer postavljeni razstavi Slovenci v XX. stoletju (skupaj z delom razstave Temna stran meseca) ter Boj proti veri in Cerkvi 1945-1961. Direktor muzeja Jože Dežman se je v uvodnem nagovoru zahvalil soustvarjalcem razstave in spomnil, da so bile v partijskih časih mnoge zgodovinske razstave tik pred odprtjem prepovedane. Govorila sta tudi predstavnika dveh osrednjih veteranskih organizacij, in sicer predsednik Zveze vojnih veteranov Slovenije Srečko Lisjak in predsednik združenja Sever Milan Horvat, v imenu ministrstva za kulturo pa je zbrane nagovoril Damjan Prelovšek, direktor direktorata za kulturno dediščino. Slavnostni govornik Lojze Peterle pa je dejal, da brez enotnosti v času osamosvajanja ne bi dosegli želenega cilja. Po njegovem prepričanju je razstava izraz naše pozornosti in spoštljivega spomina na največjo slovensko narodno politično dejanje v naši zgodovini, želi pa si, da se razstava ne bi več premaknila od tam, kjer je sedaj. G. B. Odprtje razstave Enotni v zmagi Premier Janez Janša z menedžerji Predsednik vlade Janez Janša seje minuli četrtek udeležil vrha slovenskega gospodarstva, na katerem je bilo več kot 400 najvidnejših slovenskih gospodarstvenikov in menedžerjev. Zbrani so se strinjali, da je stanje gospodarstva dobro, mora pa ostati vzdržno. Janša je dejal, da imajo ambiciozni cilji, ki si jih je zastavila vlada, realno podlago, vendar pa se soočamo tudi z različnimi objektivnimi in subjektivnimi ovirami, ki jih je treba znati premagovati. Podatki, ki jih je na srečanju predstavil premier, kažejo, da je slovenska gospodarska rast v zadnjih letih na stopnji zastavljene in za kar nekaj odstotnih točk višja od rasti v Evropi. Z zdajšnjim tempom razvoja bomo povprečje razvitosti EU dosegli prej, kot smo pričakovali. Opozoril pa je, daje povprečje razvitosti, ki ga dosegajo države članice evroobmočja, bolj oddaljen, a ne nedosegljiv cilj. Slovenija bo kot predsedujoča EU poskušala oblikovati soglasje glede bolj ambicioznih lizbonskih ciljev, med pomembnimi dogodki v tem času pa je tudi povabilo za članstvo v OECD. Predsednik Janša je med problemi, s katerimi se ta čas sooča država in se jih vlada tudi zaveda, izpostavil inflacijo in poudaril, da je zdajšnja vlada prva, ki je znižala davke in zato ne predvideva njihovega povišanja. Ustvarjati želi namreč okolje, ki bo omogočalo nadaljnji gospodarski razvoj, hkrati pa zagotavljati ustrezno stopnjo socialne pravičnosti. V K. Demokracija ■ 42/xii ■ is. oktober 2007 V SREDIŠČU Zamenjava vodstva DARS Vida Kocjan, foto: Bor Slana NOVO VOdstVO Ta teden naj bi vlada predvidoma razrešila vodstvo Družbe za avtoceste RS (Dars) in imenovala nove nadzornike v tej družbi. Radovan Žerjav, minister za promet, ki je nasledil Janeza Božiča, je pretekli teden dejal, da bo vlada najverjetneje razrešila Rajka Siročiča, predsednika Darsove uprave, in imenovala tudi nove nadzornike Darsa. O drugih članih uprave ni govoril, čeprav so se v javnosti pojavile informacije, da bo vlada zamenjala tudi njih. Žerjav je dejal, da vlada pretekli teden predloga o spremembah v nadzornem svetu Darsa ni obravnavala, glede novih imen v vodstvu Darsa pa je rekel, da koalicijsko še niso usklajena. Po drugi strani pa je bilo slišati, da bodo za člane novega vodstva imenovani izključno strokovnjaki s tega področja, kar pomeni, da strankarska pripadnost pri tem ne bo imela nobene vloge. Presenečenje... Zamenjava v vrhu Darsa je pri nekaterih povzročila začudenje, očitno je bil presenečen tudi Siročič sam. Po pogovoru pri ministru ni želel dajati izjav, češ da sta se tako dogovorila z ministrom. Ob tem naj spomnimo, daje na mesto predsednika Darsa prišel iz novomeškega Cestnega podjetja, sicer pa je Belokranjec, politično blizu SLS. Janez Podobnik, predsednik SLS, je bil z nameravano zamenjavo očitno dovolj zgodaj seznanjen in je dejal, da ji v stranki ne nasprotujejo. Nekoliko drugače naj bi bilo v NSi, katere član je Franci Slak, predsednik nadzornega sveta Darsa. Ta je bil nad nameravano zamenjavo začuden, rekoč, da je bilo to mesto dogovorjeno po nastopu vlade. Dodajmo, da je bil Andrej Bajuk, predsednik NSi, pretekli teden službeno v tujini, poleg tega je bil polno zaseden s pripravo in predstavitvijo državnega proračuna za prihodnji dve leti, zato njegovo stališče do tega ni znano. Minister Žerjav pa je še dejal, da ima za tovrstne ukrepe podporo premierja Janeza Janše. Ali pa tudi ne ... Medtem ko je javnost zamenjavo Darsove uprave kar nekako pričakovala, pa je Žerjav dejal, da vodstvo po njegovem mnenju ni delalo napak pri vodenju, ampak naj bi do zamenjave prišlo, ker je uprava Darsa pod velikim pritiskom medijev, nobena uprava pa pod takim pritiskom ne more delati normalno. »Če je kdo pod pritiskom, lahko potegne kakšno nepremišljeno potezo, to pa želimo preprečiti,« je razloge za zamenjavo pojasnil minister. Tudi Žerjav ni želel razkriti podrobnosti pogovora s Siročičem, v javnosti pa je bilo slišati, da slednji ne namerava odstopiti, ampak bo počakal na zamenjavo. Zamenjava iz nekrivdnih razlogov posredno pomeni tudi ugodnosti. Da pa obstajajo tudi drugačni razlogi za nameravano zamenjavo, je Žerjav nakazal, ko je dejal, da bo morala nova uprava optimalno porabljati davkoplačevalski denar. Napovedal je še prevetritev vseh postopkov javnih naročil, oddajanja del oziroma vseh aktivnosti, ki jih Dars opravlja, in nadzor nad kakovostjo opravljenih del. Posredno se je tako minister odzval na kritike, ki že nekaj časa letijo na Dars in izvajalce pri Javnost je napovedane zamenjave vodstva Darsa pričakovala, pričakuje pa še prevetritev vseh javnih naročil in izbiro izvajalcev s tega področja. obnovi ali graditvi slovenskih avtocest. Spomnimo med drugim na zaplete in podražitve pri graditvi šentviškega predora v Ljubljani, ki bo za promet odprt predvidoma šele ob koncu slovenskega predsedovanja EU, kar pomeni, da bo pot med letališčem Jožeta Pučnika, prestolnico in Brdom, kjer bo večina najpomembnejših dogodkov, zelo obremenjena. Podobnih zapletov je še več. Spomnimo le še na trojanski predor, kjer je vozišče po dveh letih uporabe popolnoma izrabljeno in zato nevarno. Žerjav je napovedal, da bo ministrstvo naročilo tujo neodvisno in strokovno analizo o tem vozišču, ukrepalo pa bo glede na izsledke. Zaskrbljiva je tudi prometna varnost na drugih slovenskih cestah, kar priznava tudi minister. Poleg vsega tega je v javnost prišla analiza nemškega avtomobilskega kluba Adac, ki je pregledal varnost na 50 evropskih avtocestnih gradbiščih, izsledki za slovenska pa so porazni. Med drugim so opozorili na slabe in nezadostne cestne oznake, prekratke pasove za vključevanje, preozke vozne pasove in podobno. Prepih na prometnem področju torej ne bo škodil. IS Demokracija ■ 42/xii • is. oktober 2007 Nazdravljanje ob preboju šentviškega predora (na desni Ivan Zidar in Rajko Siročič). POGLEDI Vonj po stalinizmu Gašper Blažič Za nami sta poskus odkritja doprsnega kipa dr. Marka Natlačena in razveljavitev obsodbe škofa Rožmana. Težko je reči, ali je sočasnost obeh dogodkov naključna, dejstvo pa je, da sta znova priklicala »duha iz steklenice«. Ali bolje: duha stalinističnega diskurza. Nekaj podobnega se je zgodilo že pred petimi leti, ko je bil na dvorišče ljubljanske teološke fakultete postavljen kip dr. Lamberta Ehrlicha - tudi tedaj so se oglasili »dušebrižniki«, ki so po časopisih na vso moč zatrjevali, daje bil dr. Ehrlich likvidiran »kot narodni izdajalec«. Skratka, eno samo opravičevanje partijskih umorov. Tako dr. Natlačena kot dr. Ehrlicha pa je likvidiral isti morilec, to je Franc Stadler-Pepe, ki so ga kasneje razglasili za »narodnega heroja« in še danes ga del slovenske javnosti časti zaradi njegovega silnega »junaštva«. Nekateri še tik pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji zagovarjajo tovrstna zločinska dejanja. Grozljivo! Če je torej napovedana slovesnost ob odkritju doprsnega kipa dr. Natlačena - brez udeležbe najvišjih političnih predstavnikov -pustila grenak priokus, je mogoče pozdraviti razveljavitev obsodbe škofa dr. Gregorija Rožmana. S to potezo je slovensko sodstvo storilo to, kar bi moralo dejansko storiti že zdavnaj, pa ne samo zaradi proceduralnih napak v sodnem procesu, pač pa predvsem zaradi vsebinskega vidika. Škof Rožman je bil skupaj z dr. Miho Krekom postavljen na isto zatožno klop z nacistom Erwinom Rosenerjem, kar je absurd brez primere, poleg tega pa je bilo sojenje nenavzočemu Rožmanu predvsem partijsko sojenje razrednemu sovražniku z namenom moralne diskreditacije institucije, ki jo je zastopal, to je Katoliške cerkve. Nič čudnega torej, da so se stranke sedanje levice na razsodbo vrhovnega sodišča odzvale skrajno negativno. Pri tem jih ne zanimajo dejstva, pač pa jih bolj skrbi to, da bi se jim z razveljavitvijo krivične obsodbe podrl še en mit, ki je očitno še vedno del njihove politične identitete. Veliko o tem pove tudi to, da naslednikov komunistične oblasti ne zanimajo preveč osebnosti, kot so Odilo Globocnik, Milko Vizjak in Lovro Hacin. Verjetno se zavedajo, da si z njimi ne bi mogli dosti pomagati, saj jih dandanes nihče ne zagovarja. Zato pa so jim bili in so jim še vedno veliko nevarnejši tisti, ki so bili na protikomu-nistični strani in si pri tem niso umazali rok. Vse to dokazuje, da je bila za komuniste vedno najbolj neprijetna trdna moralna drža tistih, ki so se uprli komunističnemu nasilju. Razlog za optimizem Peter Avsenik Nov sedežni red v evropskem parlamentu je del priprav na uveljavitev reformne evropske pogodbe. Na plenarnem zasedanju evropskega parlamenta pred tednom dni so poslanci podprli predlog nove razdelitve sedežev. Predlog vključuje zmanjšanje števila poslancev s 785 na 750, pri čemer bodo sedeže izgubile vse večje države, manjše pa jih bodo pridobile - Slovenija bo imela enega poslanca več. Poleg nje bodo sedeže pridobile še Avstrija, Švedska in Malta. Predlog je sprožil špekulacije o trgovanju s sedeži na pogajanjih o novi evropski pogodbi, saj bo o obojem odločal neformalni vrh EU, ki v teh dneh poteka na Portugalskem. To bi bilo še posebej problematično, če predlog, ki ga je vložil avtor poročila o razdelitvi sedežev Alain Lamassoure, ne bi dobil tako velike večine - zanj je namreč glasovalo skoraj dvainpolkrat več, kot jih je bilo proti. Na drugi strani pa tolikšna večina - potem ko se je EU močno opekla z zavrnjenima referendumoma glede evropske ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem - vnovič vliva optimizem glede reformne pogodbe. To je med drugim dokazala naša zahodna soseda Italija, ki je v evropskem parlamentu izgubila kar šest sedežev, največ, pa kljub temu veta na novo pogodbo po zagotovilih pre-mierja Romana Prodija ne bo vložila. Razlog za optimizem je tudi dejstvo, da se z besedilom nove pogodbe ta čas strinja kar 25 članic EU od 27, zadržani sta le Velika Britanija in Poljska. Slednja po besedah premierja Jaroslawa Ka-czynskega zahteva, da se v besedilo pogodbe med drugim vključi mehanizem Joanina, ki predvideva, da lahko dovolj velika manjšina članic unije, ki nasprotujejo določenim dogovorom, zamrzne sporne odločitve za »razumen rok« več mesecev. A zahtevo Ka-czynskega je treba gledati tudi v luči skorajšnjih parlamentarnih volitev na Poljskem. Besedilo novega sporazuma, ki obsega kar 250 strani, je ljudem bistveno manj razumljivo, kot je bila propadla ustavna pogodba. Čeprav ohranja večino njenih določil, se zdi, da gre za prehoden dokument, vsaj kolikor bodo evropski voditelji poskušali doseči večjo pripadnost svojih prebivalcev skupni evropski ideji. Ker se je še nedavno zdelo, da je Evropa zaradi propadlih referendumov zašla v slepo ulico in je kazala zametke globoke krize, bi bilo sprejetje skupne evropske reformne pogodbe ta čas zadosten razlog za optimizem glede prihodnosti Evropske unije. 10 Demokracija ■ 42/xn ■ is. oktober 2007 KOLUMNA Med levim in desnim Dr. Janko Kos Po mnenju mnogih sta pojma levica in desnica neprimerna za razumevanje politično-ideološkega življenja Slovenije. Res so z njima težave, njun pomen razumejo eni tako in drugi drugače, eni nočejo slišati zanju, drugi se ju celo sramujejo. Kljub temu se jima javno mnenje noče odreči, političnim analitikom sta uporabno orodje, množična občila ju vztrajno uporabljajo. Bolj kot levica in desnica nasploh sta za politič-no-ideološki zemljevid Slovenije uporabna pojma leve in desne sredine, drugače rečeno - zmerne levice in zmerne desnice, postavljenih med skrajno levo in skrajno desno stran. Toda kaj je ta sredina? Zmes levega in desnega ali enaka oddaljenost od obeh skrajnosti? Premislek o tem je primerno začeti z ugotovitvijo, da si skrajna levica in skrajna desnica na Slovenskem nista enakovredni ne po moči in ne po vplivu. Slovenski politično-ideološki zemljevid je asimetričen. Za zmerno levico stoji ideološko agresivna, z medijskimi, kulturnimi in izobraževalnimi institucijami podprta skrajna levica, po svojem duhu bolj ali manj anarhistična. Nasprotno je skrajna desnica ideološko šibka, brez opore v institucijah, potisnjena v zasebnost in na ulico. Skrajno levičarstvo lahko močno vpliva na zmerno levico, zveza sredinske desnice z ekstremnim desničarstvom pa komajda obstaja. Zato se zdi, kot da je desna stran bolj naravnana k sredini kot zmerna levica, ki pogosto podlega idejam skrajnega levičarstva. Na primer ob vprašanju homoseksualnosti, Romov, priseljencev, Cerkve in kulture, še posebej pa vojske, Nata in Amerike. Kljub asimetričnosti je med levim in desnim sredinstvom najti več stičnih točk Oba sta za človekove pravice, zoper smrtno kazen in pedofilijo, za obzirnost do Romov in islama, za dopuščanje splavov, za priznanje homoseksualnosti in seveda za parlamentarno demokracijo, socialno in pravno državo. Vendar ne brez značilnih razlik. Levica se zavzema za neomejen, od države plačan splav, desnica bi ga želela regulirati. Levica bi delovanje Cerkve rada čim bolj ogradila, desnica mu je naklonjena, ker je v dobro družbi in državi. Homoseksualcem priznava desna stran pravice v mejah zasebnosti, leva stran bi jih hotela po načelih levičarskega anarhizma razširiti v javnost, vse do uradnih porok Levica nasprotuje gospodarski in vojaški moči Amerike, sprejema pa Demokracija • 42/xn ■ 18. oktober 2007 Usoda Slovenije je zapisana sredini. Toda ta mora zmeraj znova dokazovati, daje zares prava, razumno sredinska, h konsenzu naravnana, neobčutljiva za skušnjave levega in desnega ekstremizma. njeno kulturo. Desnica to moč previdno odobrava in ne ljubi te kulture. Toda v nekaterih stvareh ne ena ne druga še nista rekli zadnje besede. Skrajna levica seveda nasprotuje kapitalizmu, njeni upi so še zmeraj pri anarhično razumljenem socializmu. Zmerna levica in desnica kapitalizem sprejemata, čeprav sramežljivo in s pridržki. Naklonjeni sta privatizaciji, levica samo gospodarski, desnica še zdravstveni in šolski. Pri tem se ne ena ne druga nista docela odrekli državni lastnini. Obe sta za zaupanje Evropski zvezi, toda desnica je bolj nacionalna. Levica negotovo niha med nacionalizmom in globalnim kozmopolitstvom v upanju, da se bo narodne zavesti rešila v združeni Evropi. Leva in desna stran, povezani v zmerno sredino, spoštujeta avtohtone manjšine. Ali pa bosta enotni ob morebitni želji priseljenih manjšincev postati enakopraven državni subjekt? Na tako zarisanem politično-ideo-loškem zemljevidu so položaji parlamentarnih strank dovolj prepoznavni. V zmerno levico sodijo LDS, SD in Zares, ta ali ona občasno bliže skrajnemu levičarstvu, ob njih še DeSUS in SNS, obe s prvinami desničarskega nacionalizma. V desno sredino se postavljajo Nova Slovenija, SLS in seveda SDS. Ta se zdi najbližja pravi sredini, dlje od preveč levega in preveč desnega. Razmestitev strank ustreza njihovim socialnim podlagam. Zmerna levica prevladuje v velikih mestih in v teh imajo svoj sedež tudi skrajne leve skupine. Zmerna desnica je doma v manjših mestih in na podeželju. Skrajna desnica, kolikor obstaja, je razpršena v predmestjih malih in velikih urbanih središč. Nauk iz take politično-ideološke geografije je morda ta, da v slovenski politiki ne more za dolgo prevladati ne izrazito leva ne desna stran. Usoda Slovenije je zapisana sredini. Toda ta mora zmeraj znova dokazovati, da je zares prava, razumno sredinska, h konsenzu naravnana, neobčutljiva za skušnjave levega in desnega ekstremizma. Prav to pa je najteže. (D 11 Na pragu prve odločitve Gašper Blažič, foto: Stane Sršen/RTVSLO, Gregor Pohleven, Bor Slana Volilna kampanja predsedniških kandidatov se približuje sklepnemu dejanju, saj bo v nedeljo znano, kdo bo izločen iz predsedniške bitke. Malo verjetno je namreč, da bi zmagovalca dobili že v prvem krogu. Med sedmimi predsedniškimi kandidati štirje veljajo za kandidate za drugi krog, in sicer Lojze Peterle, Danilo Tiirk, Mitja Gaspari in Zmago Jelinčič. Slednjemu javnomnenjske raziskave presenetljivo kažejo precejšnjo podporo, ki bi se lahko povzpela do dvajsetih odstotkov, kar pomeni, da bi Jelinčič lahko presenetil. Za zdaj pa nobenemu od kandidatov ne kaže, da bi šel čez mejo petdesetih odstotkov, kar bi pomenilo zmago že v prvem krogu. Temu je še najbliže Lojze Peterle, ki z ljudskim pristopom v zadnjem času osvaja tudi glasove z levice. Gasparijeva prednost z bii- žanjem volitev se čedalje bolj 12 zaostruje tudi boj na levici, ki je v predsedniško tekmo vstopila z dvema kandidatoma, in sicer z Danilom Turkom in Mitjo Gasparijem. Čeprav je kazalo, da ima Tiirk širšo podporo, saj ga podpirajo tri stranke (SD, Zares in DeSUS), Gasparija pa samo ena (LDS), se zdi, da v zadnjem času izgublja bitko z Mitjo Gasparijem, ki je glede na svoj izvor kandidat »zdravih sil«. Po nekaterih namigih naj bi bil »incident« pred nekaj tedni, ko se je Tiirk verbalno spopadel s predsednikom zveze borcev Janezom Stanovnikom zaradi odnosa do komunistične revolucije in povojnih pobojev, načrtovan za to, da bi ideološko jedro levice za vsako ceno v drugi krog pripeljalo Mitjo Gasparija. Janez Stanovnik ga je že javno podprl. Gaspariju zagotovo po eni strani škodi dejstvo, da je fi- nančni strokovnjak in ga tako obravnava tudi volilno telo, na predsedniški funkciji pa svoje izobrazbe, podobno kot sedaj Janez Drnovšek, ne bi mogel koristno uporabiti, saj ima predsednik države v resnici zelo malo vpliva na gospodarstvo. Poleg tega Gaspari nima izrazite osebnostne karizme. Zanimivo pa je, da so prav na gospodarskem področju poskušali v zadnjem času nekateri mediji »sesuti« Peterleta zaradi domnevne negativne vloge v aferi Slovin. Slamnati kandidati Kot se je pokazalo do zdaj, letošnja volilna kampanja ni tako umazana kot pred petimi leti, ko so mediji najprej spodnesli Franceta Arharja, nato pa so poskušali diskrediti- De.MOKRACIJA ■ 42/XII ■ 18. oktober 2007 Milan Kučan molči. POLITIKA rati tudi Barbaro Brezigar zaradi njene domnevne negativne vloge v aferi Depala vas. Leta 1997, ko je za predsednika države znova kandidiral Milan Kučan, je predvolilno kampanjo začinila razprava o zakonu o lustraciji, ki jo je volilno telo prepoznalo kot kampanjo tedanje opozicije (SDS in SKD) proti Milanu Kučanu. Poleg tega je sedanji predsedniški kandidat Zmago Jelinčič istega leta volivce Jožefa Bernika označil za »golazen«. Zanimivo je, da sta desnosredinski prostor tistega leta zastopala dva kandidata (sedanji predsednik SLS Janez Podobnik in nekdanji poslanec NSi Jožef Ber-nik, pogojno pa bi tedaj lahko zraven šteli še Marjana Cerarja), prav tako leta 2002 (sedanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar in finančnik France Arhar). Tako je Peterletova predsedniška kandidatura - o njej se je začelo govoriti že pred dvema letoma, ko so nekateri novinarji špekulirali o Peterletovih ambicijah za prevzem vodenja NSi, pri čemer se je že tedaj omenjalo, da Peterleta bolj zanima predsedniška kandidatura - dejansko prva, ki je potegnila za seboj celoten desnosredinski prostor (če odštejemo kandidaturo Jožeta Pučnika za predsednika predsedstva leta 1990), čeprav je najprej kazalo drugače. Levica je v preteklosti nastopala predvsem z Milanom Kučanom in kasneje z Janezom Drnovškom v glavni vlogi. Čeprav so stranke na levici praviloma predlagale svoje kandidate, so navadno ti igrali obrobno vlogo, podobno kot na prejšnjih volitvah Lev Kreft oz. leta 1997 Franc Miklavčič (Krščansko-socialna unija) in Bogomir Kovač (LDS). Leta 1992 je LDS, ki je tedaj zmagala na parlamentarnih volitvah, za predsednika države predlagala Ljuba Sirca, medtem ko je Jelko Kacin zastopal barve Demokratske stranke. Vendar je Sire tedaj prejel zelo malo glasov, saj je velika večina volivcev podprla Kučana, da je zmagal že v prvem krogu (uspeh je ponovil leta 1997). Vse to dokazuje, da je levica dostikrat predlagala »slamnate« kandidate, ki niso imeli možnosti za uspeh, dejansko pa je podprla Kučana in Drnovška. Slednja se za zdaj o kandidatih nista javno opredelila, Kučan pa se je izrazil samo posre- dno, češ da ne bo podprl kandidata, ki išče podporo v tujini, s čimer je mislil Lojzeta Peterleta. Jelinčičeva filozofija Posebnost letošnjih predsedniških volitev je, da sta med sedanjimi kandidati po odhodu Kučana in Drnovška edini zares uveljavljeni politični osebnosti prav Lojze Peterle kot predsednik nekdanje Demosove vlade in kasneje zunanji minister ter Zmago Jelinčič kot dolgoletni vodja nacionalistov, ki dejansko pooseblja svojo stranko. V zvezi z Jelinčičem se je nedavno pojavi- Predsednik SNS Zmago Jelinčič la zanimiva spletna stran, ki sicer govori v prvi osebi (kot bi jo pisal sam Jelinčič), vendar razkriva vse umazane podrobnosti Jelinčičeve preteklosti, od kraje v cerkvah in Narodnem muzeju, kasnejšega sodelovanja z Udbo pa vse do Jelinčičevih »kopernikanskih obratov« v parlamentu, zaradi katerih je leta 1993 razpadla poslanska skupina SNS. Zanimiv je tisti del spletne strani, ki opisuje Jelinčičevo življenjsko filozofijo: »Moja ži- Df.mokracija • vljenjska filozofija je povzročanje zmede povsod, kamor stopi moja noga in kamor seže moj glas. Danes bom za NATO pakt, jutri proti, danes za EU, jutri proti, toda vsak dan sem ZA denar!« V primerjavi s Peterletom in Jelinčičem sta bila Danilo Ttirk in Mitja Gaspari v prejšnjih letih manj izpostavljena. Slednji se je po osamosvojitvi Slovenije vrnil iz Beograda in leta 1993 na Drnovškovo pobudo postal minister za finance (od izvolitve vlade do prevzema ministrstva ga je nadomeščal poslanec LDS Janez Ko- Favoritza predsednika Lojze Peterle Predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik 42/XII ■ 18. oktober 2007 pač). Čeprav sam ni bil član LDS, je kasneje večkrat kandidiral na njeni listi, po volitvah leta 2000 pa ga je novoizvoljena oblast pod vodstvom LDS spravila na mesto guvernerja Banke Slovenije. Ker letos ni dobil podpore za še en mandat, je LDS bržkone videla priložnost, da Gasparija izkoristi kot žrtev, saj je že prej tako vlogo uspešno izkoristil Zoran Jankovič, ki se je po odhodu iz Mercatorja zavihtel na mesto ljubljanskega župana. V ozadju pa je že mogoče slišati špekulacije, da bi Gasparija, če mu ne bi uspelo zmagati na predsedniških volitvah, LDS lahko ponudila kot kandidata za predsednika vlade. Ta funkcija je tradicionalno sicer rezervirana za predsednika zmagovalne stranke, vendar je vprašanje, ali bi bil Pahor, ki je resno meril na kandidaturo za predsednika države, pripravljen prevzeti premiersko mesto, če bi na volitvah zmagala SD. Zato se na levici širijo ugibanja, ali bi lahko v vlado povabili Zorana Jankoviča, kar pa je malo verjetno, saj naj bi Jankovič najprej končal mandat ljubljanskega župana, pri čemer bo moral pokazati otipljive rezultate, če se bo hotel povzpeti v vlado. Jeziček na tehtnici Kakor koli že, nedeljske volitve bodo bržkone prinesle kakšno presenečenje, še posebej spričo dejstva, da bi lahko o izidu volitev odločile glasovnice iz tujine, ki bodo v Slovenijo prispele kakšen teden dni po volitvah. Prav glasovnicam iz tujine pa mediji namenjajo veliko pozornost, tudi zaradi tega, ker je volilno telo v diaspori večinsko bolj desno orientirano in bi utegnilo prinesti zmago Peterle-tu. Vsekakor bodo ti glasovi, če bodo razlike zelo majhne, jeziček na tehtnici. Izid drugega kroga pa bo predvsem odvisen od tega, katerim kandidatom iz prvega kroga lahko finalista pobereta glasove. V Peterletovem volilnem štabu upajo, da se ne bo zgodilo tako kot na županskih volitvah v Mariboru, kjer je v prvem krogu zmagal Gregor Pivec, v drugem pa je pridobil premalo glasov, zaradi česar je izgubil boj s Francem Kanglerjem. Vsekakor bo predsedniška bitka napeta vse do uradne razglasitve izidov. S 13 Kandidata levice Mitja Gaspari in Danilo Tiirk POLITIKA Državnik mora imeti stike z ljudmi Gašper Blažič, foto: Gregor Pohleven Pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami smo se pogovarjali z Lojzetom Peterletom, ki kandidira kot neodvisni kandidat s podporo Nove Slovenije, Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke. Nekdanji predsednik prve povojne demokratične vlade Lojze Peterle med predsedniškimi kandidati velja za favorita, saj mu ankete napovedujejo največ podpore, poleg tega njegova kandidatura velja za najbolj »ljudsko«. V svojih odgovorih je diplomatski, precej raje kot o polpretekli zgodovini govori o prihodnosti naše države in Evrope nasploh. V nedeljo bodo predsedniške volitve, na katerih se boste pomerili s šestimi kandidati. Dosedanje ankete kažejo, da imate najvišjo podporo javnosti. S kakšnimi pričakovanji vstopate v predsedniško bitko!1 14 V to bitko sem vstopil z namenom, da zmagam, in sem vesel, da gre za ljudsko kandidaturo, saj imam podporo iz celotnega političnega spektra. Sem tudi zelo vesel, da te kandidature Slovenija ne doživlja kot blokovske kandidature. Menite, da bi lahko v drugem krogu dobili glasove volivcev tistih petih kandidatov, ki se ne bodo uvrstili v drugi krog? Nekaterih gotovo. Za predsednika države pravijo, da ima malo pooblastil, kljub temu pa je pri nas voljen neposredno. Bili ste že predsednik vlade, kjer ste imeli v rokah pre- cej več formalnih vzvodov oblasti kot predsednik države. Kje vidite poslanstvo predsednika države? Ključno pooblastilo predsednika države je najmočnejša demokratična legitimacija, ki jo ima njegova izvolitev, saj je edini izvoljen z vsaj polovico in enim glasom udeležencev. To tudi daje predsedniku status v očeh ljudi. Ljudje pričakujejo, da se bo predsednik postavil na njihovo stran, da bo to legitimiteto izkoristil zanje, za Slovenijo, da se bo zavzemal za socialno pravičnost, da bo promoviral Slovenijo, se znal zavzeti za vsakega, če bo menil, da se mu je zgodila krivica. Ne trudim se, da bi predsedniku pristojnosti dodajali ali odvze- mali. Jaz bi znal biti predsednik v okviru tega, kar ustava in zakoni določajo zdaj, in z namenom, da bi slovenski politični vrh deloval enotno in usklajeno. Omenili ste, da je vaša kandidatura ljudska. Za vas mnogi pravijo, da ste ljudski človek. Kaj za vas to pomeni? To je eden od komplimentov, ki sem ga najbolj vesel. To pomeni, da lahko vsak pride do mene oz. da sem se sposoben pogovarjati z vsakim človekom, naj ima končano osnovno šolo ali pa štiri doktorate. Bil sem že predsednik vlade in sem že tedaj imel pogovore z državljankami in državljani. Politik oz. državnik, ki nima Demokracija ■ 42/xii • is. oktober 2007 POLITIKA stika z ljudmi, je omejen v svojem delovanju. Prisegate torej na popularnost, ne pa tudi na populizem? Nekateri ne ločijo med populizmom in popularnostjo. Sem popularen, nisem pa populist. Populist se ponavadi malo zlaže, sam tako ne delujem. Kar sem obljubil, sem tudi storil. Ko smo obljubili samostojnost, smo to uresničili. Če nimam v rokah pristojnosti, pač rečem, da bom uporabil svoj vpliv, kjer imam pristojnosti, pa lahko obljubim, da bom nekaj naredil. Pogosto se govori o zdravju nosilcev oblasti, v zvezi s tem je bilo zadnje čase veliko ugibanj glede zdravstvenega stanja Janeza Drnovška. Sami ste premagali raka, eden od zdravnikov pa vam je napovedal skorajšnjo smrt. Toda videti je, da ste v odlični kondiciji. Tako je. Če bi imel težave z zdravjem, ste lahko prepričani, da ne bi šel v to kandidaturo. Zastopam ameriške standarde, da mora biti predsednik države sposoben opravljati svojo funkcijo. Zato mora v ZDA predsednik, ki ima tudi večje pristojnosti, letno poročati o svojem zdravju. Zdravstveno stanje sem preveril ob napovedi kandidature in nisem imel težav. Predsednik države je tudi vrhovni poveljnik Slovenske vojske, za katero se zadnje čase veliko govori, da je v krizi. Kako sami gledate nanjo? Vemo, kako pomembna je bojna morala v vojski. Na prvi dan napada JLA smo imeli 22 tisoč vojakov za obrambo domovine. Želim si, da ta duh ne bi nikoli zapustil Slovenske vojske ne glede na barvo oblasti. Sedaj je nekaj težav, ker nekateri niso skrbeli, da bi se osamosvojitveni duh v Slovenski vojski ohranil. Slovensko vojsko potrebujemo najprej zase, samo na tej podlagi se udeležujemo mednarodnih misij. Želim si takšnih razmer, da bi mladi s ponosom služili v Slovenski vojski. Decembra 1990 ste bili kot predsednik prve povojne demokratične vlade slavnostni govornik napostroju Teritorialne obrambe v Kočevski Reki ... Vem, za kaj je šlo, ko sem dejal, da je prvič zadišalo po slovenski vojski. Vem tudi, kaj je to za vojake pomenilo. Če tisti fantje in možje ne bi bili pripravljeni tvegati vsega za obrambo domovine Slovenije, se midva verjetno sedajle ne bi pogovarjala za Demokracijo. Veliko vprašanj vzbuja tudi predsedniška rezidenca. Nekateri menijo, da bi se moral predsednik države seliti v kakšen pomembnejši objekt; med drugim se je pojavil predlog, da bi bili predsedniški prostori v Tivolskem gradu, do koder bi iz mestnega jedra vodila nekakšna promenada. S tem naj bi bolj poudarili državniški odnos do predsednika republike in njegov položaj. Vaš komentar? To ni moje osebno vprašanje, ampak zadeva državo. Države imajo praviloma rezidence za predsednika. Prepričan sem, da bo Slovenija enkrat imela predsedniško rezidenco. V dosedanjih poskusih ji ni uspelo. Sam se z lokacijami ne ukvarjam. Od prvih demokratičnih volitev naprej sta bili na predsedniškem položaju dve osebi, ki sta pri ljudeh vzbujali precej mešane občutke, to sta Milan Kučan in Janez Drnovšek. Sami ste se sešli z obema. O čem ste govorili z njima? Želel sem oba srečati, ker sta doslej edina vodila državo, zanimale pa so me njune izkušnje z vodenjem države. Oba sta mi povedala nekaj zanimivih in koristnih stvari. Nismo se pogovarjali o vrednotenju njunega dela, o tem imamo lahko različna mnenja, mislim pa, da sem storil prav in sem vesel, da sta me oba sprejela. To jemljem tudi kot del političnega bontona. Toda prav danes (intervju je bil 11. oktobra, op. G. B.) je bilo mogoče v medijih zaslediti izjavo Milana Kučana o tem, da nima zaupanja v kandidate, ki iščejo podporo v tujini. Vas so že podprli nekateri evropski politiki. Sam nisem iskal podpore, prijatelji iz Evrope so mi jo sami Demokracija ponudili. Vprašali so, kaj lahko naredijo zame. Nekateri so prišli v Ljubljano, drugi so dali samo pisno podporo. Gospa Merklova pa je poslala video. Na podporo sem ponosen. Slovenija ni otok, ampak odgovorna članica EZ. Dobro moramo poznati evropsko igro, kar bo še posebej pomembno pri predsedovanju EZ. Treba je graditi mrežo zaveznikov in zadovoljen sem, da jo imam. Spominjam se, kako pomembno je bilo za mednarodno priznanje Slovenije, da sem se lahko opiral na tako pomembne zaveznike, kot sta bila nemški kancler Helmut Kohl in avstrijski zunaji minister Alois Mock. Omenili ste predsedovanje Evropski uniji, kar je za vas kot za poznavalca evropske politike bržkone velik izziv. Kako se boste spoprijeli z njim? Predsednik lahko veliko pomaga s svojimi izkušnjami in svojo vlogo. Slovenija bo morala šest mesecev voditi igro. Prijatelji me ne sprašujejo, kaj bo na dnevnem redu, ampak za katere rešitve imamo zagotovljeno večino. Tu velja spevam. Želim si, da bi prišlo do ustanovitve mednarodne delovne skupine za boj proti raku. Pa še to: Slovenija bo morala v imenu Evropske zveze urejati odnose tudi v svetovnem merilu. Na primer vrh Evropska zveza-Latinska Amerika. Ključno je to, da nas zanima globalno dogajanje. Latinska Amerika namreč ni samo skupnost nekdanjih kolonij, ampak je v skupnem evropskem interesu, da sodelujemo z njo. Latinska Amerika se precej zanima za Slovenijo, na primer za Luko Koper kot okno v Srednjo Evropo. Kako sicer vidite prihodnost Evropske zveze? Želim si sodelovanja v duhu nove evropske pogodbe. Pred EZ je vrsta novih izzivov, ki zahtevajo več skupne politike, naj gre za klimatske spremembe, energijo, zunanjo politiko, ¡migracije, mednarodni terorizem, boj proti trgovini z mamili. Tudi z zdravjem se bomo ukvarjali čedalje bolj. Ne potrebujemo samo nove pogodbe. Vsa Evropa potrebuje več veselja do življenja. V nekaterih državah - v Franciji, na Irskem, Cipru - se to že pojavlja. Celo pri nas se kažejo optimistični trendi. Proces združevanja Evrope še ni končan. Evropska perspektiva za jugovzhodno Evropo mora ostati odprta. Doslej ste se veliko angažirali v zunanji politiki. Bili ste predsednik vlade, dvakrat ste bili zunanji minister, kot poslanec državnega zbora ste sodelovali v delovnih telesih na področju zunanje politike, ta čas ste evropski poslanec. Govorite tudi precej jezikov. Kaj lahko predsednik države naredi na področju zunanje politike? Se Dokler se bomo na enak način spraševali o preteklosti, ne bomo dosegli ničesar. izpostaviti predvsem jugovzhodno Evropo. Moje znanje bi tako Sloveniji lahko zelo koristilo. Svoje izkušnje sem pripravljen zastaviti za to, da bo Slovenija dobro opravila svoje poslanstvo v prihodnjem letu. Med prioritetami je tudi boj proti raku, kjer lahko sam veliko pri- 42/XII ■ 18. oktober 2007 vam zdi, da mora biti njegovo delovanje usklajeno z vlado oz. zunanjim ministrom? Najprej moram pripomniti, da mora biti delovanje državnega vrha usklajeno, od predsednika države do predsednika državnega zbora in vlade, zunanjega ► 15 POLITIKA ► ministra. Sem bi dodal tudi državni svet. Želim si, da delujemo čim bolj enotno, povezano. Predsednik lahko doda veliko uporabnih elementov, ker predstavlja državo na najvišji ravni, od svojih sogovornikov dobiva informacije, pobude in komentarje. Dobro sodelovanje lahko prinese dobre uspehe. Ne zanima me soloigra, ampak skupna prizadevanja; kar pa lahko stori samo predsednik, bi želel opraviti po najboljših močeh. Izvolitev za predsednika bi pomenila vaše slovo od evropskega parlamenta. Kdo vas bo v evropskem parlamentu nasledil? Za zdaj še ni čisto jasno. Če bi šli po vrstnem redu na Usti, potem bi bil to poslanec Anton Kokalj. Nedavno je izšla vaša druga knjiga z naslovom Evropski večeri. O čem pripoveduje? Ta knjiga pripoveduje o slovenski odličnosti. Za pogovore sem izbiral ljudi, vendar ne po političnih kriterijih, ampak po kriterijih uspešnosti in prepoznavnosti v svetu. To so na primer kirurg dr. Vinko Dolenc, arhitekt Boris Podrecca, izdelovalec ultralah-kih letal Ivo Boscarol, izdelovalca jadrnic brata Jakopin itd. Knjiga govori o Slovencih, na katere je Slovenija lahko ponosna. Verjetno ste zadovoljni, da pripadate generaciji, ki je aktivno sodelovala pri osamosvajanju Slovenije. Danes, na dan intervjuja, boste na Cekinovem gradu odprli razstavo Enotni v zmagi, ki je bila letos umaknjena z ljubljanskega gradu ... Še nikoli nisem kakšne razstave odpiral dvakrat. To razstavo bom odprl tako rekoč že drugič. Želel bi, da postane potujoča razstava, ker je tako pomembna, ne pa zato, ker bi je kje ne marali. Za razstavo o ključnem narodno-političnem dejanju bi se morali potegovati, ne pa da se je morala seliti s prvotne lokacije. Pred predsedniškimi volitvami se znova veliko razpravlja o polpretekli zgodovini, manj pa o prihodnosti. Sedanji predsednik Drnovšek je pred leti organiziral pogovore o prihodnosti 16 Jaz bi znal biti predsednik v okviru tega, kar ustava in zakoni določajo zdaj, in z namenom, da bi slovenski politični vrh deloval enotno in usklajeno. Slovenije. Bi vi s tem nadaljevali? Kakšen je vaš pogled na prihodnost? Najprej bi rekel, da vprašanja o polpretekli zgodovini niso nadležna, so pa dolgočasna, ker sem že tolikokrat odgovoril nanje in ne vidim razloga, da bi odgovarjal vedno znova. Gotovo me zanima leto 1945, toda kot kandidata za predsednika me še bolj zanima leto 2020. Dokler se bomo na enak način spraševali o preteklosti, ne bomo dosegli ničesar. Zgodovinarji nezadržno prinašajo nova spoznanja in dejstva, gledajo z novih vidikov. Podoba o tistih časih se nam tako dopolnjuje. Politiki naj to vzamejo na znanje. Kar se tiče pogovorov o prihodnosti Slovenije, pa bi rekel, da sem že z Evropskimi večeri dal vedeti, kakšen tip pogovorov o prihodnosti me zanima. Vsekakor bi želel združevati Slovenijo pri skupnih projektih in na skupnih imenovalcih, in sicer tako, da bi odlične ljudi, ki so prinesli kvaliteto v naš prostor, ne glede na njihovo politično opredelitev povabil k pogovoru o boljši Sloveniji. Predsednik države je prvi, ki na najvišji ravni pripomore, da združuje sile države. Vesel sem tega, kar je začel Drnovšek, in mogoče bi bilo naprej voditi zadevo. Obžalujem pa, da je relativno malo vsebine s teh pogovorov končalo v projektnem smislu. Državnik mora imeti stike z ljudmi Predsednik SD Borut Pahor je bil kritičen do Drnovška, ker iz pogovorov o prihodnosti Slovenije ni naredil konkretnih zaključkov ... Predsednik sicer lahko naredi zaključke, realizacija pa je večinoma odvisna od drugih. V času predvolilne kampanje so se pojavili tudi napadi na vas v zvezi z nekaterimi aferami, kot je bila npr. afera Slovin. Vaš komentar na to? Pravosodje je svoje postopke končalo in ne vidim potrebe po tem, da bi zadeve znova obširno komentiral. Za časopis Finance sem izrazil svoje stališče in zame je zadeva končana. Nekatera območja Slovenije so nedavno prizadele poplave. Ob tem ste se že angažirali pri zbiranju pomoči za prizadete. Kaj nameravate v zvezi s tem storiti kot predsednik države? Treba je delati na več ravneh. Dal sem oseben prispevek neki družini, pomagal na dobrodelnem koncertu, ki je dal večji prispevek potrebnim, angažiral sem evropski parlament, prek stikov z evropsko komisijo poskušam organizirati hitro pomoč. Menim, da bo v prihodnosti potrebne še več solidarnosti, kajti posledice klimatskih razmer se že kažejo. Narava je nepredvidljiva, vremenski reki ne držijo več tako kot nekoč. Treba se bo globalno pripraviti na spremembe. Predsedovanje Slovenije Evropski uniji je tudi priložnost, da bi tuji državniki obiskali prizadeva območja. Bi tudi to lahko vplivalo na večjo zavest za globalno varovanje okolja? Prav gotovo. Na ogled sem povabil tudi ljudi iz evropskega parlamenta. Eden od njih je obvestil predsednika evropske komisije o tem, kar je videl, in ga prosil, naj komisija zadeve v skladu s pravili hitro uredi. Če boste zmagali, boste nazdravili s cvičkom? Mislim, da bomo večkrat nazdravili. Vesel bi bil, če bi bil pri roki cviček. Dobil pa sem že nekaj steklenic dobrega vina, tudi penine, na zalogo. Verjetno jih bomo odprli več hkrati. 19 Demokracija ■ 42/xn • is. oktober 2007 POLITIKA Razveljavitev komunistične sodbe V. M., foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije V četrtek, 11. oktobra, je Vrhovno sodišče RS sporočilo, da je ugodilo ljubljanski nadškofiji v zahtevi za varstvo zakonitosti in razveljavilo sodbo proti nekdanjemu ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu iz leta 1946. Sodbe Vrhovnega sodišča RS so bili posebej veseli na ljubljanski nadškofiji. Razveljavilo je tudi tisti del sodbe iz leta 1946, ki se tiče predsednika Slovenske ljudske stranke in ministra v begunski vladi dr. Mihe Kreka. Sramotna komunistična sodba je veljala kar 61 let, kar je za Slovenijo, še posebej pa za slovensko sodstvo, neizmerna sramota. Montiran prOCeS 30. avgusta 1946 je Vojaško sodišče IV. armade v Ljubljani na montiranem komunističnem procesu »obsodilo« ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za dobo 18 let, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let po prestani kazni ter zaplembo celotnega premoženja, dr. Miho Kreka pa na odvzem prostosti s prisilnim delom za dobo 15 let, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let po prestani kazni in zaplembo celotnega premoženja. Vrhovno sodišče Jugoslavije je 1. septembra 1946 pritožbi obsojenih zavrnilo, sodbo Vojaškega sodišča IV. armade potrdilo, dr. Gregorija Rožmana in dr. Miho Kreka pa dodatno obsodilo še na izgubo državljanstva, stransko kazen izgube političnih in državljanskih pravic pa znižalo na 5 let. Varstvo zakonitosti Zahteva za varstvo zakonitosti je bila na Vrhovnem sodišču RS vložena konec leta 2005. Vložila jo je pooblaščenka nadškofa in metropolita Alojza Urana, odvetnica Lidija Grbec. Pri vložitvi zahteve je nadškofija uporabila zakonsko možnost, ki jo je omogočila novela zakona o kazenskem postopku, sprejeta malo pred tem, da lahko zahtevo za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo za vse tiste umrle nekdanje obsojence (na komunističnih sodnih procesih), ki nimajo najožjih sorodnikov (potomcev), to pa so predvsem duhovniki, redovniki in redovnice, vložijo tudi cerkvene ustanove. Z zahtevo za varstvo zakonitosti je nadškofija sodbi iz leta 1946 očitala bistvene kršitve določb kazenskega postopka, predvsem Škof dr. Gregorij Rozman da vojaško sodišče ni imelo pristojnosti soditi nevojaškim (civilnim) osebam, da Rožmanu in Kreku ne bi smelo soditi v njuni nenavzočnosti na sodišču in zaradi kršitve pravic obrambe. Rož-manov zagovornik je bil namreč identičen s tožilcem in zato obsojenca niti formalno ni zagovarjal ah branil, temveč mu je celo škodoval, ko prejetih (razbremenilnih) listin ni uporabil za ob-sojenčevo obrambo, ampak jih je molče izročil tožilstvu. Poleg tega sodišče in tožilstvo nista bili dve razhčni ustanovi. Zahteva je uveljavljala tudi druge kršitve določb postopka, med drugim kršitev kazenskega zakona, češ da dejanja, opisana v sodbi, nimajo znakov očitanega kaznivega dejanja in da je bil izrek zaplembe premoženja nezakonit. To ni bila prva zahteva za varstvo zakonitosti te boljševistične sodbe. 6. novembra 1998 jo je vložil že tedanji generalni državni tožilec Anton Drobnič. Bilo je tik pred koncem njegovega mandata, potem ko je videl, da je slovensko sodstvo še vedno povsem pod vplivom komunističnega razumevanja resnice in pravice, po katerem so vsi tisti, ki jih komunisti določijo za svoje sovražnike, avtomatsko krivi. Vendar takrat zahteva ni prišla do Vrhovnega sodišča RS, saj jo je Drobniče-va naslednica Zdenka Cerar 17. marca 1999 - prvi dan, ko je nastopila funkcijo - umaknila, češ da zadeva ni v »narodnem interesu«, kar je bilo podlo politikant-sko dejanje nove tožilke. Izredna pravna sredstva Zahtevo za obnovo kazenskega postopka zoper Gregorija Rožmana je 29. decembra 1995 na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložil tedanji generalni državni tožilec Anton Drobnič. Sodišče je ► Demokracija • 42/xii ■ 18. oktober 2007 17 POLITIKA ► zahtevo za obnovo brez predpisanega naroka in brez postavitve zagovornika 25. septembra 1996 zavrnilo. Sklep so tožilstvu vročili zadnji delovni dan v letu. Zoper ta sklep je tožilec 3. januarja 1997 vložil pritožbo. Višje sodišče v Ljubljani je 20. novembra 1997 tožilčevi pritožbi ugodilo in sklep okrožnega sodišča razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje z naročilom, da obsojencu postavi zagovornika po uradni dolžnosti in zahtevo za obnovo obravnava s strankami na sodnem naroku. V novem postopku je okrožno sodišče postavilo zagovornico (Slobodanko Kline) po uradni dolžnosti, ni pa opravilo nobenih poizvedb niti ukazanega naroka. 7. decembra 1998 je zahtevo za obnovo kazenskega postopka spet zavrnilo. Tožilstvu gaje vročilo 28. decembra 1998, spet tik pred novoletnimi prazniki. Rožmanova zagovornica pritožbe ni vložila. Tožilstvo je 31. decembra 1998 - že po koncu mandata Antona Drobnica -vložilo pritožbo in višje sodišče je 28. oktobra 1999 sklep okrožnega sodišča znova razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek in novo odločitev pred popolnoma spremenjenim senatom. Komunistično sodstvo V novem postopku je okrožno sodišče 27. septembra 2000 opravilo le formalni narok, na katerem je bila Rožmanova zagovornica spet povsem pasivna, na narok pa je sodišče povabilo tudi nekaj članov zveze borcev, ki so se prijavili kot oškodovanci, in jim dalo besedo, čeprav po zakonu v tej fazi postopka to ni bilo mogoče in dopustno. Sodišče je narok končalo in napovedalo, da bo sklep izdalo pisno. Potem pa od sodišča dolgo ni bilo nobenega glasu. Procesno je bila zadeva v enakem stanju kot pred izdajo prvega sklepa leta 1996. Od vložitve zahteve za obnovo postopka 29. decembra 1995 do 27. septembra 2000 je poteklo pet let, to je bil čas, ki je presegel vse zakonite in vse razumne roke za sodno odločitev. Odločitev senata okrožnega sodišča, ki so ga sestavljali pred- 18 sednica Marjeta Švab Širok, poročevalec Marko Puš in član Janez Koščak, z dne 15. septembra 2003 je prišla na naslov pritožnika šele decembra 2003. Seveda zopet zavrnilna, s pojasnilom, da sodišče ne bo ugotavljalo, ali se je v okviru NOB izvajalo tudi komunistično revolucionarno nasilje, kar je bil glavni obnovitveni razlog, češ da je to stvar zgodovinarjev. Hkrati je številna dela in ekspertize zgodovinarjev zavrnilo, sklicujoč se na znano marksistično načelo, da je zgodovina subjektivni pogled zgodovinarjev na preteklost. Sklep sta s pritožbama, vloženima 1. in 23. decembra 2003, izpodbijali višja državna tožilka in Rožmanova zagovornica. Pritožbi je Višje sodišče RS v senatu pod predsedstvom Janke Šolinc, poročevalca Andreja Hrovatha in članice Jelke Tkalčič v Ljublja- ni, 29. aprila 2004, zavrnilo kot neutemeljeni. Protislovna odločitev okrožnega sodišča je tako postala pravnomočna. Postopek z zahtevo za obnovo kazenskega postopka je tako tekel od 29. decembra 1995 do 29. aprila 2004. Osem let in pol je zmagovala komunistična pravna logika, po kateri dejstva niso bila pomembna, pomembno je bilo le to, da so nedolžni ljudje še naprej - po več kot šestdesetih letih - obsojeni in klevetani in da komunistična revolucija še naprej žre slovenske otroke. Posebna izjava sodišča Raz- veljavitveno sodbo je Vrhovno sodišče RS pospremilo s posebno izjavo, s katero je obrazložilo okoliščine tega sodnega primera. V njej je zapisalo, da povojni kazenski procesi, posebej zoper znane, zgodovin- Leta 1937 je škofa Rozmana portretiral Slavko Pengov (slika je v nadškofijski palači). ske osebe, v današnjem času niso samo predmet zanimanja pravne stroke oziroma sodstva, ampak se v zvezi z njimi še vedno ali šele zdaj odpirajo nove, doslej neraziskane ali ne dovolj osvetljene zgodovinske, politične ali pravno-etične dimenzije. »V javnosti, v medijih, v državnem zboru in stališčih političnih strank je mogoče pogosto zaslediti zelo različna, tudi kontro-verzna stališča in vrednotenja povojnih kazenskih procesov in njihovih protagonistov kot tudi dejanj, zaradi katerih so ta sojenja potekala. Nedvomno je zato podan javen interes za njihovo razjasnitev in ovrednotenje neodvisno od vladajoče ideologije političnega sistema, v katerem so ti procesi potekali. Časovna razdalja in demokratičen sistem, v katerem deluje neodvisno sodstvo to omogočata.« Sporočilo ob sodbi, je zapisalo Vrhovno sodišče RS, bo javnosti omogočilo oziroma ji bo olajšalo ustvariti si svoje mnenje oziroma razumeti glavne pravne vidike odločanja, »pri katerem so pogosto reducirani, kolikor niso vsebovani v samem pravu, širši moralno-etični in zgodovinski vidiki, izključeni pa politično-ideološki, pač v skladu z ustavno zahtevo po nepristranskem odločanju kot bistveni prvini prava oziroma sojenja«. Tako pod sodbo, ki obsega nekaj čez petnajst strani, kot pod spremljajočo izjavo, ki obsega štirinajst strani, je podpisan vodja kazenskega oddelka in podpredsednik Vrhovnega sodišča RS sodnik Marko Šorli. Rehabilitacija pravne države V primeru, ko je sodba razveljavljena, sodišče prve stopnje, ki dobi zadevo v sojenje, vzame za podlago prejšnjo obtožnico. Tožilec lahko pred začetkom glavne obravnave obtožbo umakne, na glavni obravnavi pa jo lahko tudi spremeni. Pričakuje se, da bo tožilstvo obtožnico proti Rožmanu in Kreku umaknilo, saj bi v nasprotnem primeru v Sloveniji še Demokracija • 42/xn • is. oktober 2007 POLITIKA Grob škofa Rožma-navLemontupri Clevelandu. Za nekatere niti sedanja razsodba ni dovolj, da bi njegove posmrtne ostanke vrnili v Slovenijo. Vrhovno sodišče je razveljavilo tudi sodbo proti dr. Mihi Kreku. Na sliki Krek in Rozman julija 1948 na letališču v Clevelandu naprej doživljali izpade postko-munističnega sodstva, ko se preganjajo žrtve, njihovi rablji pa so privilegirana kasta. Izjava nadškofa Urana Nad razsodbo Vrhovnega sodišča RS je s kar dvema izjavama izrazil zadovoljstvo ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Kot je dejal, je Vrhovno sodišče RS z njo opozorilo na številne pravne pomanjkljivosti v sojenju škofu Rožmanu, saj je šlo za totalitarno vojaško sodišče, ki je služilo interesom tedanje komunistične oblasti v želji uničiti Cerkev. Razsodba Vrhovnega sodišča RS pomeni razbremenitev ljubljanske nadškofije in Cerkve na Slovenskem po dolgi ideološki vojni, ki je trajala vse od leta 1945, poudarja nadškof Uran. Razsodba, ki razveljavlja sodbo montiranega političnega sodnega postopka, končno omogoča korektno razjasnitev vloge, ki jo je imel škof Rožman v težkem in zapletenem času druge svetovne vojne. Nadškof je prepričan, »da se bo na podlagi zgodovinskih dejstev medvojno zadržanje ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki je bilo prav zaradi umetno ustvarjene negativne podobe na sodnem procesu avgusta 1946 za velik del Slovencev vse do zdaj sporno, pokazalo v novi in bolj objektivni luči. Trdno upamo, da se bodo nehali tudi krivični napadi na njegovo osebnost, ki smo jim priče vse do danes.« Za Cerkev na Slovenskem razsodba pomeni pomemben korak k normalizaciji odnosov v slovenski družbi, ki jo še toliko let po drugi svetovni vojni obremenjuje ideološka razdeljenost in nestrpnost do Cerkve, dodaja nadškof Uran. Blatenje medijev se nadaljuje Pri poročanju o sodbi so se spet izkazali mediji. Skoraj vsi so škofa Rožmana poskušali kompromitirati z očitki, s katerimi so operirali v preteklosti. Prikazovali so slike, ko je slikan v navzočnosti nemškega oficirja, govorili so o kolaborantstvu, pri čemer so si pomagali z nekaterimi komunističnimi zadrteži, kot so zgodovinar Božo Repe, pravnik Ljubo Bavcon ali predsednik borcev Janez Stanovnik. Prva med njimi je bila POP TV. Radio Slovenija si je 11. oktobra v popoldanskih osrednjih poročilih privoščil bedno pobalinstvo, ko je škofu Rožmanu pripisal, da je »prisegel pokorščino nemškemu okupatorju«. V oddaji Utrip na prvem programu Televizije Slovenija 13. oktobra je avtorica Mojca Pašek Rožmanu očitala, da je podprl kolaboracijo (domobrancev), kar je posebej grda laž, če pri tem hkrati ne poveš, da je ta »kolaboracija« nastala šele kot odgovor na enoletno krvavo nasilje komunistov in partizanov, in to med vojno oziroma okupacijo. Ti bedni ljudje še vedno izkoriščajo v medijih (celo v nacionalnih) zaupane jim naloge in blatijo žrtve, s čimer hočejo prikazati zločince (komuniste) kot neomadeževane. To je seveda jalovo početje, saj je Slovenija prekrita z neverjetno količino in težo komunistično-partizanskih zločinov, ki nam jih ti agenti revolucije poskušajo kar naprej prodajati, zavite v celofan »NOB«. Predsedniku borcev Janezu Stanovniku se je očitno svet že tako porušil, da govoriči o nekakšni še hujši obsodbi škofa Rožmana, na podlagi nekakšnih »novih« in »še hujših« obremenilnih dokazov, ki jih seveda ni. Zelo se je s svojimi javnimi izjavami osmešil tudi zgodovinar Božo Repe, ki je dejal, da je zgodovinopisje o Rožmanu izreklo drugačno sodbo kot sodišče. Katero zgodovinopisje? Očitno je tem ljudem v demokraciji, ko veljajo druge norme in druga morala kot v totalitarizmu, to težko dojeti. Kje je njihovo dostojanstvo? I/J Privilegiji zločincev Medtem pa pokojnine 30.000 komunističnih borcev letno stanejo davkoplačevalce 15 milijard tolarjev, da o astronomskem denarju, ki ga letno prejema Stanovnikova zveza borcev za svojo protide-mokratično rovarjenje, sploh ne govorimo. Poleg tega imajo borci še vrsto drugih privilegijev. Na tisoče in tisoče njihovih spomenikov po vsej Sloveniji je bilo postavljenih izključno z davkoplačevalskim denarjem. Skoraj vsi so danes zavarovani kot kulturni spomeniki. Ko pa so sorodniki nekdanjega bana dr. Marka Natlačena prejšnji teden hoteli postaviti spomenik nekdanjemu predsedniku Slovenije, ki so ga financirali sami, so borci zagnali vik in krik. Da ne govorimo, koliko je borcev, ki so pripeti na državne jasli, in koliko njihovih spomenikov je odraz najhujšega zločinstva. In ti ljudje si drznejo še kar naprej dihati za vrat tej Sloveniji! (B ELEKTROPROM 2e 40 , EV J ELEKTROPROM d.0.1 Loke pri Zagorju 22 uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 » elektroinstalacije » strojne instalacije • projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij » geodetske storitve » daljinsko ogrevanje z lesno biomaso » kabelsko komunikacijski sistemi » grafitne ščetke »trgovine EVJ Center • delovni stroji in nizke gradnje • bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 Demokracija • 42/xii • is. oktober 2007 19 iimutlUMtl GRrnoR' J kOŽMAN. S T. D. HMHfi ŠKOF L lU8UANSKjWWB ■HreTN^EMBRA i35_9 JMI TRIBUNA Volilna kampanja za predsednika države, ki smo ji priče, spominja na zelo zaprto nogometno tekmo: na videz se ne dogaja nič pretresljivega in za povprečnega gledalca deluje neprivlačno, vendar se zadaj skriva napet taktičen boj. Večina analitikov ocenjuje to kampanjo kot izredno dolgočasno in nerazburljivo. Kandidati se drastično izogibajo temu, da bi se izpostavili s kakšnim drznejšim stališčem, kaj šele da bi napadli katerega od nasprotnikov. Nova politika ali že videno Dr. Matevž Tomšič, foto: Gregor Pohleven, Bor Slana meri 20 Vsi poskušajo biti v čim večji 'predsedniki vseh državljank in državljanov', kar pomeni, da želijo biti sprejemljivi za čim širši krog volivcev. Zato se izražajo pozitivno o vsem in vsakomur, tudi če ti niso njihova ciljna publika in bi v primeru bolj kritične drže ne izgubili kaj dosti. Takšno obnašanje je v načelnem smislu sicer razumljivo in celo zaželeno, saj je predsednik države v pretežni meri simbolna funkcija, zato se od njenega nosilca pričakuje, da deluje povezovalno, ne pa konfliktno (kar se je še pred kratkim dogajalo pri aktualnem predsedniku). Vendar to 'drenjanje' v sredini, iz katerega logično sledi precejšnja mnenjska uniformnost, otežuje možnost izbire pri volivcih, tako da v tem primeru v končni fazi odločajo podobe in medijska všečnost kandidatov, ne njihova jasno pro-filirana stališča. Čeprav predsednik države v slovenski ustavni ureditvi nima večjih pristojnosti izvršilne narave, prav simbolna narava njegova funkcije predpostavlja, da se na načelni ravni opredeljuje do najpomembnejših družbenih vprašanj in na ta način pripomore k oblikovanju vrednot državljanov. Predsedniška kampanja in stranke ven dar pa dogajanje v predsedniški kampanji prekriva strukturne premike v slovenskem političnem prostoru. Gre namreč za pozicio-niranje strank v smislu pridobivanja čim boljših izhodišč pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Sam rezultat na predsedniških volitvah, na katerih - z delno izjemo Lojzeta Peterleta - ne sodelujejo politični prvokate-gorniki, je v tem smislu drugotnega pomena, čeprav ni čisto brez simbolne vrednosti. To je verjetno razlog, da si nobena stran ne upa kaj posebej tvegati in s tem ogroziti svojih pozicij. Do volitev je sicer še eno leto, kar je v spremenljivem političnem prostoru, kakršen je slovenski, še precej, tako da tudi na podlagi sedanjih anket (ki se med seboj precej razlikujejo) nikakor ni mogoče napovedati zmagovalca. Vseeno pa je v obdobju pred predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, ko lahko Demokracija • 42/xii • is. oktober 2007 pričakujemo manjšo politično dinamiko na notranjem področju, s stališča vseh strank potrebno, da si ustvarijo čim boljši startni položaj in čim širši manevrski prostor - za ravnanje pred volitvami in še posebej po njih. Je na levici kaj novega? V prvi vrsti imamo opraviti s političnim prestrukturiranjem na t. i. levici, ki z večjo ali manjšo intenzivnostjo poteka že vse povolilno obdobje. Čeprav predvsem SD že nekaj mesecev ankete kažejo vodilno mesto med političnimi strankami, zmaga te stranke in celotne opcije nikakor ni nekaj samoumevnega. Očitna je precejšnja neenotnost med strankami te opcije. To je prišlo do izraza že pri določanju predsedniških kandidatov, saj se niso mogli poenotiti okoli skupnega kandidata. Tako povzroča glavno napetost in negotovost v predsedniški tekmi prav vprašanje, kdo se bo v drugem krogu pomeril s Peterletom: Tur k kot kandidat SD in Zares ali Gaspari kot kandidat LDS (če ne bo obeh skupaj presenetil Jelinčič). Pomanjkanje vzajemne naklonjenosti je prišlo Vprašanje je, kaj lahko prinese ustanovitev stranke Zares, katere jedro tvorijo prebežniki iz LDS. do izraza tudi ob pobudi Liberalne akademije o predvolilni koaliciji vseh 'naprednih' levih sil, ki naj bi naredile konec po njihovem mnenju katastrofalni vladavini Janševe vlade, saj nobena od naslovljenih političnih grupacij ni pokazala posebnega navdušenja nad tem. Vprašanje je, kaj lahko prinese ustanovitev stranke Zares, katere jedro tvorijo prebežniki iz LDS. Kot je v slovenski politični folklori zadnjih let običajno, se poskuša le-ta predstaviti kot alternativa celotnemu obstoječemu strankarskemu sistemu, češ da presega uveljavljene delitve na levo in desno, konservativno in liberalno itd. Vendar je pri tem vprašljivo, ali lahko ponujajo takšno alternativo ljudje, ki so pretekla leta v pomembni meri soustvarjali slovensko politiko. Novi predsednik stranke Gregor Golobic je nedvomno oseba, ki ji ne manjka strateških in organizacijskih sposobnosti, a ima na svojih ramenih tudi kar nekaj obremenilne prtljage, saj je dolgo časa dajal ton politiki tedaj vladajoče LDS, zato - ne nujno vselej po svoji krivdi - simbolizira številne negativne pojave, kot so klientelizem, oblastniška aroganca, ideološki ekskluzivi- TRIBUNA O avtorju MatevžTomšičje leta 2002 doktoriral Iz sociologije na Fakulteti za družbene vede, kjer še vedno predava, čeprav bo nadaljeval svojo akademsko kariero na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Znanstveno in raziskovalno se ukvarja s preučevanjem demokratizacije in družbenega razvoja, pri čemer ga zanima tudi problematika kulturne sfere, predvsem vloga intelektualcev in kulturne elite v politiki in javnosti. Ta čas sodeluje pri dveh mednarodnih projektih, ki se ukvarjata v vprašanji demokratičnega vladanja in medkulturnih odnosov v EU. Sam ali v soavtorstvu je napisal več deset znanstvenih in strokovnih prispevkov v domačih in tujih publikacijah. Poleg tega objavlja publicistične članke v različnih slovenskih medijih, največ v dnevniku Večer. zem itd., ki so bili pogosto močno navzoči v tem obdobju. Poleg tega nekatere izjave in stališča zaresnikov, izrečeni v javnosti in zapisani v osnutku njihove programske izjave, ki temeljijo na pavšalnih in neargumentiranih ocenah o katastrofičnosti razmer v slovenski politiki in družbi in za katere je značilen precej bojevit besednjak (npr. o totalitarnih nastavkih, primitivizmu oblasti itd.), nikakor ne kažejo na preseganje ideoloških delitev, ki vsa ta leta tako obremenjujejo slovenski politični prostor, ampak prej njihovo generiranje (s pozicij, tipičnih za slovensko levico). To je sicer do neke mere pričakovano, saj so se tukaj znašli nekateri, ki so se že v okviru LDS 'izkazovali' z ideološko zagrizenostjo in negativizmom. Vendar takšno ravnanje nikakor ne predstavlja 'nove politike'. Na ta način je tudi malo verjetno, da bi stranki Zares uspelo pridobiti kakšen večji delež sredinskih in neopredeljenih volivcev, na katere računa. Tako bo s strani volivcev kljub vsemu sprejeta kot del politične levice, zato bo lahko kvečjemu odščipnila del glasov SD in LDS, s tem pa celo ogrozila strankarski primat prve. V tem smislu se zna zgoditi, da bo učinek njenega nastanka predvsem drobitev glasov na levici in ne njena ekspanzija v smeri politične sredine. V tem smislu Zares - vsaj za zdaj - ne pomeni preseganja konceptualne izpraznjenosti, kije značilna za celoten strankarski prostor - tako za njegovo levo kot desno polovico. LDS z novo vodstveno ekipo na čelu z ambiciozno, a politično neprofilirano Katarino Kresal doslej še ni pokazala kakšne svežine v idejah in pristopu, tako da ni jasno, kakšna naj bi bila njena nova liberalna politika. V nekaterih vidikih je celo opazna kontinuiteta s Kaci- novo ero, predvsem glede odnosov s Hrvaško, kjer se stranka gradi na principu zaostrovanja. Tudi SD kljub javnomnenjskemu vzponu ne ponuja kaj dosti drugega kot medijsko všečnost svojega predsednika Pahorja, ki gradi priljubljenost na spravljivosti in nekonfliktnosti, a brez jasnih in konkretnih vsebinskih opredelitev (poleg tega bo prihod nekaterih bolj konfliktnih oseb v stranko kaj lahko pokvaril njeno podobo zmernosti). Zagate vladajoče koalicije Tudi vladajoča koalicija ima že kar nekaj časa velike težave z obvladovanjem politične agende in motiviranjem volivcev za svoje cilje, posledica tega pa je šepajoča javna podoba. Reformni zagon, ki je bil gibalo vladne politike v začetku mandata, je že pred časom popustil. Zamenjala ga je nekonsistentnost pri izvajanju politik in popuščanje raznim interesnim skupinam, poleg tega se ohranjajo nekatere negativne prakse iz eldeesovskega obdobja (predvsem vzpostavljanje različnih klientelističnih povezav). Čeprav so težnje po deetatizaciji družbe privedle do tega, da je institucionalno okolje zdaj bolj naklonjeno individualnim pobudam, kar se posebej izraža denimo na izobraževalnem področju, pa je to še vedno premalo za izvedbo dejanskega konceptualnega preskoka. Razmeroma nizka javnomnenjska podpora vladi je razlog za živčnost med strankami, ki jo sestavljajo. Predvsem manjše koalicijske stranke so očitno nezadovoljne s svojim položajem in podobo, zato je čedalje več zaostrovanja in izsiljevanja z raznimi pobudami. S tem se poskuša javnosti prikupiti s svojo 'pokončno' držo (in ob tem še iztržiti kakšen položaj za strankine ljudi). Predvsem SLS in DeSUS predstavljata nevralgični točki te koalicije. Obe sta izrazito interesno naravnani stranki, saj je prva zastopnica kmečkega, druga pa upoko- SDS kot največja vladna stranka deluje sicer relativno notranje stabilno, vendar se sooča s težavami sočasnega izvajanja vladnih politik in vzdrževanja notranje kohezivnosti. jenskega lobija, pri čemer oba močno obremenjujejo javna sredstva. Poleg tega so pri obeh navzoči tudi ideološko-populistični elementi: pri SLS nacionalistično zaostrovanje do Hrvaške, pri DeSUS enobejevska nostalgija. NSi že nekaj časa pesti kriza identitete, ki izhaja iz vloge manjšega partnerja v navezi s SDS. Slednja kot največja vladna stranka deluje sicer razmeroma notranje stabilno, vendar se sooča s težavami sočasnega izvajanja vladnih politik in vzdrževanja notranje kohezivnosti (obstajajo nekateri indici, na primer pred časom izraženo nezadovoljstvo štajerskih lokalnih odborov in razvpito pismo Andrijane Starina Kosem, da tudi tu stvari niso tako trdne, kot se zdijo). Slovenska politika ima torej kljub deklariranim razlikam, ki se pogosto manifestirajo izrazito zaostreno, marsikaj skupnega. Predvsem gre za odsotnost svežih in inovativnih idej, kako se soočiti z izzivi globalne družbe. Zato tudi priseganje na novo politiko običajno zveni le kot ponavljanje starega. IS Demokracija • 42/xn ■ is. oktober 2007 21 Predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Bajuk sta predstavila proračun za prihodnji dve leti. Še hitreje ob bok razvitim Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Državni proračun za leti 2008 in 2009 je razvojno naravnan, Slovenija se primerja samo še z najboljšimi. Davki se ne bodo povečali, prav tako ne bo treba povečati davka na dodano vrednost. Predsednik vlade Janez Janša in minister za finance Andrej Bajuk sta pretekli teden v okviru 29. izredne seje državnega zbora poslankam in poslancem predstavila proračunski memorandum za leti 2008 in 2009, predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2008 in predlog proračuna za leto 2009. Janša je poudaril, da bo lahko Slovenija s predlaganim proračunom še hitreje dohitevala razvitejše članice Evropske unije. Izpostavil je tudi precejšnje zmanjšanje proračunskega primanjkljaja; ta se prihodnje leto zmanjšuje za tretjino, na 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2009 pa se bo 22 po besedah predsednika vlade zaznamovalo dejstvo, da je vlada doslej sprejela večino predvidenih ekonomskih in socialnih reform. »Sprejeti ukrepi večinoma že dajejo dobre rezultate,« je dejal premier in poudaril, da se Slovenija danes po večini kazalnikov uvršča med najhitreje razvijajoče se države Evropske unije in tudi evroobmočja. Učinki reform Pripravo predla ganih proračunskih dokumentov je po Janševih besedah zaznamovalo dejstvo, da je vlada doslej sprejela večino predvidenih socialnih in ekonomskih reform, sprejeti ukrepi pa večinoma že dajejo dobre rezultate. Po napo- zmanjšal na 0,3 odstotka BDP. »Predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti je varčno in razvojno naravnan,« je dejal Janša. Slovenija se po njegovih besedah od vstopa v evrsko območje primerja samo še z najboljšimi. Proračunski dokumenti za prihodnji dve leti so pripravljeni tako, da omogočajo nadaljevanje dobrega razvojnega tempa in hitro povečevanje blaginje v Sloveniji. Pripravo predlaganih proračunskih dokumentov je O proračunskih dokumentih ta teden razpravljajo poslanci. Demokracija • 42/xii ■ is. oktober 2007 SLOVENIJA SLO ■ BDP po kupni moči v € na prebivalca SLO - BDP po kupni moči v % povprečja drlav EU Podatki kažejo rast kupne moči na prebivalca, merjeno v evrih. vedi naj bi bila Slovenija tudi v prihodnjih letih najuspešneje razvijajoča se nova članica EU. Edini makroekonomski podatek, ki se je po prevzemu evra poslabšal, je inflacija. Po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) naj bi se letna stopnja inflacije do leta 2009 znižala na 2,7 odstotka, vendar je Janša dejal, da je vlada predlog proračuna za prihodnji dve leti pripravila tako, da bi se morala inflacija v pričakovani okvir vrniti že prej. Janša je prepričan, da oba proračuna vključujeta vse proračunske ukrepe za doseganje ciljev, kot so bolj prilagodljivo in konkurenčno gospodarstvo, višja gospodarska rast, večja zaposlenost, na znanju temelječ gospodarski in družbeni razvoj, učinkovitost socialne države ter skladen trajnostni razvoj vseh regij v Sloveniji. Številčni podatki Predlog sprememb proračuna za leto 2008 predvideva 8,63 milijarde evrov prihodkov in 8,86 milijarde evrov odhodkov. Predvideni proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 230,4 milijona evrov (0,6 odstotka BDP). V letu 2009 pa predlog proračuna predvideva 8,99 milijarde evrov prihodkov in 9,11 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj je predviden v višini 125,4 milijona evrov (0,3 odstotka BDP). V letu 2008 Slovenija namenja enkratni znesek v višini 0,1 odstotka BDP za potrebe predsedovanja EU; če tega stroška ne bi bilo, bi imeli že prihodnje leto praktično izravnan proračun. Ceste, železnice Premier je ob tem omenil še povečana sredstva za promet, brez katerih bi lahko proračunski primanjkljaj v letu 2009 popolnoma odpravili. Posodobitev železniškega omrežja, dokončanje avtocestnega križa in začetek graditve prepotrebnih prometnih razvojnih osi bodo imeli izjemne pozitivne učinke na razvoj slovenskega gospodarstva in razvoj Slovenije kot celote, država pa lahko srednjeročni proračunski cilj strukturno uravnoteženega proračuna kljub tem investicijam doseže v letu 2010. Razvojno naravnanost proračuna potrjuje tudi to, da so vanj tokrat celovito vključili projekte iz resolucije o nacionalnih razvojnih projektih. Dohitevanje razvitih p0 besedah finančnega ministra Andreja Bajuka je predlog državnega proračuna za naslednji dve leti izraz zaveze vlade, da mora fiskalna politika pospešiti dohitevanje ravni bolj razvitih držav članic EU, nadaljevala pa se bo s preudarno politiko načrtovanja javne porabe in prihodkov, s čimer bo pomembno pripomogla k makroekonomski stabilnosti Slovenije. Bajuk je spomnil na izpolnitev vseh zahtevanih maastrichtskih kriterijev, visoko gospodarsko rast in predčasno dosego cilja o zmanjšanju strukturnega primanjkljaja države pod načrtovano raven enega odstotka BDP. K takšnemu rezultatu je med drugim gotovo pripomogla pravilno usmerjena fiskalna politika v zadnjih letih, je dejal Bajuk ter omenil še uspešno izvedbo davčne reforme in konservativno načrtovanje fiskalne politike v ugodnih gospodarskih razmerah. Takšna Po napovedih Eurostata bomo v letu 207 dosegli 91 odstotkov BDP EU oziroma bo ta približno 22.300 evrov na prebivalca. EU-27 • BDP po kupni moči v €na prebivalca - 2006 -'urila Mckmmm Irska l.ukitmbu Po kupni moči na prebivalca je Slovenija v letu 2 006 prehitela povprečje 27 držav članic EU. EMU13 - BDP po kupni moči v € na prebivalca - 2006 V primerjavi s t. i. starimi članicami EU je bila kupna moč slovenskih prebivalcev v letu 2006 nekoliko nižja od povprečja in enaka kupni moči Grkov, bila pa je boljša od kupne moči na Portugalskem. EU-27 - Rasi BDP v % - 2006 Rram •m Podatki kažejo, da je bila gospodarska rast BDP v Sloveniji v letu 2006 bistveno višja kot v drugih državah članicah EU. Vir pri vseh tabelah: Gradivo premierja Janeza Janše pri predstavitvi državnega proračuna v DZ za naslednji dve leti (spletna stran: http://www. kpv.gov.si/fileadmin/kpv.gov.si/pageuploads/datoteke_dinamika/2007-10/ drugo/12okt07_govor_pv_dz_proracun.pdf) Demokracija • 42/xii • is. oktober 2007 23 SLOVENIJA Še hitreje ob bok razvitim ► politika se bo nadaljevala tudi v letih 2008 in 2009. Povečanje sredstev V predlogu sprememb proračuna za leto 2008 se v primerjavi z zdaj veljavnim najbolj povečujejo sredstva na področjih prometa, zunanje politike, kmetijstva, gospodarstva in zdravstvenega varstva. Poleg tega več sredstev namenjajo tudi znanosti in tehnologiji ter aktivni politiki zaposlovanja. Tudi Bajuk je podobno kot Janša dejal, da so spremembe na področju financiranja železnic ključni razlog, da se področje prometa v predlogu proračuna za leto 2008 v primerjavi s sprejetim proračun najbolj povečuje. Vodenje investicij za železniški promet se je namreč z agencije za železniški med katerimi je graditev V. in X. železniškega koridorja. Pri predstavitvi odhodkovne strani proračuna za leto 2008 je Bajuk poudaril, da se zaradi upada števila upravičencev znižujejo odhodki za transferje posameznikom. Vendar to ni posledica spremenjene področne zakonodaje, s čimer bi se omejevalo število upravičencev, ampak čedalje boljšega materialnega položaja državljanov in državljank ter uspešne vladne politike, je dejal. Po drugi strani se prihodnje leto znižujejo odhodki, namenjeni za področje notranjih zadev in varnosti, kjer se končuje projekt graditve južne meje, zato je popolnoma razumljiva posledica zniževanje sredstev za ta namen. Znižujejo se tudi sredstva za lokalno samoupravo, kjer pa Janša je poudaril, da so proračunski dokumenti za leti 2008 in 2009 pripravljeni tako, da omogočajo nadaljevanje dobrega razvojnega tempa in hitro povečevanje blaginje v Sloveniji. promet preneslo na nov organ v okviru ministrstva za promet. Slovenija se bo morala po Baju-kovih besedah v prihodnje soočiti še s pomembnimi prednostnimi nalogami za zagotovitev večjega razvojnega potenciala, JKaSo V A/ Mitobota tel:02/537-19*9 Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http:/Yvvww.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com gre le za pravilnejšo izkazovanje odhodkov za regionalni razvoj, nikakor pa ne za manj sredstev občinam. Sicer pa je v predlogu proračuna za leto 2009 največji del odhodkov namenjen za izobraževanje, pokojninsko varstvo, socialno varstvo in promet - prometno infrastrukturo in komunikacije. Davki K nadaljnji razbremenitvi in povečevanju konkurenčnosti gospodarstva pomaga tudi postopno odpravljanje davka na izplačane plače. Ta bo dokončno odpravljen leta 2009. Bajuk je še dejal, da ne bo potrebna nikakršna sprememba stopnje davka na dodano vrednost (DDV), ki jo je vlada pred leti omenjala kot možnost. S predstavitvijo predloga proračuna v DZ je začel teči rok za vlaganje dopolnil. Poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa lahko dopolnila vlagajo do vključno ponedeljka, 22. oktobra. 19 Finančni minister Andrej Bajuk Obljube v celoti izpolnjene Poudarki iz govora ministra Bajuka - Leto 2007 je za Slovenijo uspešno in glede na javnofi-nančno situacijo tudi prelomno. V tem letu smo uspešno izpeljali uvedbo evra. Nadvse upravičena so se izkazala pričakovanja vlade v zvezi z vplivom in s posledicami gospodarskih in socialnih reform, ki so potekale v okviru gospodarske in socialne stabilnosti. Danes so vidni pozitivni učinki vpliva programa reform, tako davčne kakor tudi drugih, vključno z umikom države iz gospodarstva in spremembo delovnopravne zakonodaje, na gospodarsko rast in celostni razvoj Slovenije. - Slovenija je izpolnila vsa zahtevana maastrichtska merila in dosegla visoko gospodarsko rast v letu 2006; ta se nadaljuje oziroma celo povečuje tudi letos. Ugotavljamo, da bo Slovenija že letos dosegla in presegla svoj ambiciozni srednjeročni cilj iz leta 2005, da bo v skladu z reformirano različico Pakta stabilnosti in rasti, ki so jo predsedniki držav članic sprejeli ob začetku leta 2005, znižala strukturni primanjkljaj države pod načrtovano raven 1 odstotka BDP leta 2009. Po zadnjih ocenah ministrstva za finance bomo ta cilj dosegli že v tem letu. - Vlada je od svojega nastopa decembra 2004 znižala odhodke države za kar 3 odstotne točke, kar je za 50 odstotkov več in eno leto prej, kot je zapisano v koalicijski pogodbi za celotno obdobje štiriletnega mandata. - Če upoštevamo predlog sprememb proračuna za leto 2008 in predlog proračuna za leto 2009, se bo delež odhodkov države, to je poraba celotne države, znižal za več kot 4 odstotne točke BDP. - V letu 2008 bo inflacija ostala na ravni iz leta 2007, to je 3,4 odstotka, predvsem zaradi statističnega učinka rasti cen v letu 2007. V letu 2009 pa se bo povprečna inflacija znižala na raven iz leta 2006 in naj bi znašala 2,5 odstotka. - Zadnje ocene fiskalnih agregatov kažejo, da bodo pričakovani prihodki države v celoti v letu 2007 znašali okoli 43 odstotkov BDP. V letu 2006 je ta delež znašal 44,1 odstotka BDP. Po istih ocenah bodo odhodki države v letu 2007 znašali 43,6 odstotka BDP. V letu 2006 je bil ta delež 45,3-odstoten. - Državni primanjkljaj bo v letu 2007 po sedanjih ocenah znašal le 0,57 odstotka BDP, kar je najmanj od leta 2000. - Želim poudariti, daje ocena pričakovanega primanjkljaja celotne države v letu 2007 - 0,57 odstotka BDP - najnižja od leta 2000 dalje. V letu 2000 je ta primanjkljaj znašal 3,8 odstotka BDP, v letu 2001 se je povišal na 4 odstotke BDP, potem 2,5 odstotka, 2,7 in v letu 2004 2,3 odstotka BDP. - V prvem letu te vlade se je primanjkljaj države znižal na 1,5 odstotka, v letu 2006 na 1,2, v letu 2007 pa naj bi znašal le 0,57 odstotka. To je pomemben dosežek, če vemo, da smo hkrati zmanjševali davčno breme tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo. 24 Demokracija ■ 42/xii ■ is. oktober 2007 SLOVENIJA Sindrom Nade Klemenčič Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Predsednik uprave Merkurja je "dodelal" sistem menedžerskega prevzemanja, ki ga je v temelju vzpostavila že ekipa Nade Klemenčič, nekdanje predsednice uprave Zavarovalnice Triglav. Zdaj so na potezi nadzorne ustanove. Potem ko je konzorcij petih lastnikov Merkurja (družba Merfm, Banka Koper, Sava in Interfin Naložbe iz Slovenije ter Euro-Veneto iz Zagreba) 3. oktobra objavil namero za prevzem družbe, je le-ta v javnosti naletela na precejšnji odziv. Načrtovano je bilo, da bo na koncu vsaj 90-odsto-tni lastnik Merkurja postala družba Merfin, ki je v lasti 65 vodilnih v Merkurju, v njej pa ima skoraj tretjinski delež (31 odstotkov) Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja. Slednji je dejal, da bo Merfm za odkup tolikšnega deleža potreboval kar 400 milijonov evrov. Vloga agencije Na nameravani menedžerski odkup so se odzvali nekateri in vlado pozvali, naj skupaj z Banko Slovenije in agencijo za trg vrednostnih papirjev v okviru pristojnosti pregleda prevzem. O tem, da mora omenjena agencija bedeti na tovrstnimi posh, je prepričan tudi Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije. Po mnenju nekaterih pa agencija, ki jo vodi Neven Borak (mandat mu poteče v začetku prihodnjega leta, objavljen pa je že javni razpis za novega direktorja), v vseh letih kopičenja delnic pri prijateljskih družbah ni dokazala usklajenega delovanja posameznih družb. Kordeževo premoženje zaradi izredno visokega zneska, ki ga je v družbo Merfin vložil Bine Kordež, smo nanj naslovili vprašanje o tem, kolikšno je sploh njegovo premoženje. Odgovoril nam je, da »svojega premoženja ne razkriva, ker gre za osebno zadevo. Dejal pa je, da je lastnik polovice družinske hiše. „Od vrednostnih papirjev ste lahko v medijih zasledili, da sem manjši družbenik v Les investu, d. o. o., ki je odkupil Lip Bled, v zadnjih dneh pa sem prodal naši družbi Merfin vse svoje delnice Merkurja. Te delnice sem v celoti kupil že v času lastninskega preoblikovanja Merkurja v letih 1994-1998." Čeprav ga takrat še nismo nič vprašali o tem, kako je financiral delež v Merfinu, ki bo financiral nakup Merkurja, nam je Kordež kar sam od sebe postregel z naslednjim odgovorom: „Izračuni in špekulacije, kolikšno vrednost Merkurja imam prek družbe Merfin, nimajo prave osnove. Za zdaj je vrednost naših naložb enaka vrednosti kreditov in neto premoženja iz tega naslova ni. Seveda pa računamo, da bomo z uspešnim poslovanjem v naslednjih letih premoženje povečali bolj, kot bodo stroški kreditiranja, in samo to in takrat bo naš zaslužek." Ob tem dodajmo, da je Bine Kordež lani v Merkurju zaslužil 130 tisoč evrov neto, pri čemer je polovica osnovna plača, druga polovica pa izplačila zaradi uspešnosti poslovanja. Se slabše Čeprav je bila plača visoka, pa ta in drugo Kordeževo premoženje ne moreta zadoščati za to, da bi lahko pokril tretjino od 520 milijonov evrov vrednega deleža v Merkurju. Toliko naj bi bil po njegovih besedah danes vreden Merkur. Tretjina pomeni več kot 170 milijonov evrov. Bine Kordež bi moral, če bi imel pri bankah takšen status, kot ga imamo navadni državljani, zagotavljati poroštvo za vračilo najetih posojil v višini trikratnika tega deleža. Kordežovo današnje premoženje bi moralo biti v vrednosti Merkurja. Tolikšno pa očitno ni, kar pomeni, da bo svoj del posojil za nakup Merkurja zavaroval z delnicami, ki jih bo šele kupil s tem denarjem. Tu pa smo pri zgodbi, znani iz časov Nade Klemenčič in nekaterih drugih, ki so tako kupovali delnice Triglava (najeli posojilo, kupih delnice in te zastavili kot poroštvo za vračilo posojila). Razlika med Merkurjem in Zavarovalnico Triglav je le ta, daje Nada Klemenčič to počela v vlogi fizične osebe in bi za posojilo jamčila s svojim premoženjem, Bine Kordež (in drugi) pa to delajo kot družbeniki Merfina. Kordež bo kot fizična oseba v tem primeru ostal „čist". (B Bine Kordež premoženja ne razkriva. Slovenske posebnosti Slovenija ima pri lastninjenju družbenega premoženja nekatere posebnosti. Ena od njih je, da so vsi, ki so se dokopali do neznansko velikih deležev v gospodarskih družbah, s tem pa tudi do enormnega zasebnega premoženja, člani ali pa vsaj pripadniki LDS, SD in Foruma 21, ki so dediči nekdanje KPS. To je najmanj moralno sporno. Zanimivo, da nihče izmed novodobnih bogatašev ne sodi k SDS. Vsekakor pričakujemo, da bodo nadzorne institucije, ki so pristojne za presojo pravilnosti in ustreznosti tekočih lastniških sprememb, sprotno spremljale in sprejemale ustrezne odločitve - tudi v primeru Merkurja. Jože Tanko, SDS Demokracija ■ 42/xn • is. oktober 2007 25 SLOVENIJA Majhne spremembe, veliko ognja Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije, Bor Slana/BOBO Pri razdeljevanju denarja za invalide in športnike želi vlada doseči demokratično in enakomernejšo zastopanost različnih družbenih skupin ter čim širše soglasje, temu pa nekateri nasprotujejo. dlagale 16 članov, humanitarne organizacije v razširjeni sestavi 12 (od tega po enega na predlog Rdečega križa, Karitas oziroma Gorske reševalne službe), vlada pa neposredno dva člana. Preglednost delitve V okviru odbora za kulturo, šolstvo in šport je postal očiten razkol med Delitev denarja za invalide bo morala biti preglednejša. Fundacija za šport letno razdeli več milijonov ei/rov. Vlada je v želji čim bolj pravičnega in preglednega razdeljevanja denarja za invalide in športnike pripravila predlog sprememb zakona o preoblikovanju Loterije Slovenije in ga poslala v parlamentarno obravnavo. Parlamentarni odbor za kulturo, šolstvo in šport je pretekli teden že obravnaval spremembe, ki neposredno zadevajo Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in Fundacijo za šport (FŠO). Po napovedih naj bi bile spremembe zakona sprejete na oktobrski seji državnega zbora, veljati pa naj bi začele novembra po objavi v uradnem listu. Spremembe Vlada predlaga predvsem spremembo sestave svetov obeh fundacij (FIHO in FŠO), saj želi zagotoviti bolj demokratično in enakomernejšo zastopanost različnih družbenih skupin kot tudi športnih panog, ki doslej niso bile aktivno vključene v odločanje pri razdeljevanju javnih sredstev fundacij. Pri sprejemanju finančnega načrta, zaključnega računa in pravilnika o pogojih, merilih in razporeditvi sredstev fundacij naj bi se namreč večina spremenila v dvetretjinsko večino pri sprejemanju odločitev. Ta bo potrebna tudi pri sprejemanju aktov, s katerimi se bo določal obseg sredstev, ki jih obe fundaciji razdelita v posameznem letu, določeni bodo tudi pogoji, merila in razporeditev denarja. Predvidena je še profesionalizacija funkcije direktorjev obeh fundacij. Medresorsko skupino, ki je oblikovala zakonski predlog sprememb, je vodil Simon Starček, direktor di-rektorata za šport v okviru ministrstva za šolstvo in šport. Starček humanitarnimi in invalidskimi organizacijami glede njihove zastopanosti v svetu fundacije FIHO. Spomnimo, da je od zastopanosti članov posameznih ustanov odvisna tudi moč pri delitvi denarja, saj tako FIHO kot FŠO letno razdelita več mili- jonov evrov (za primerjavo, FŠO bo drugo leto delil 12 milijonov evrov). Po predlogu, ki ga je pripravilo ministrstvo za šolstvo in šport (MŠŠ), bi se spremenilo razmerje v prid invalidskih organizacij, ki bi v novi sestavi 30-članskega sveta FIHO pre- 26 Demokracija ■ 42/xii ■ 18. oktober 2007 SLOVENIJA Obisk vlade na Koroškem DZ težko nadzira delovanje direktorja, vlada je lahko pri tem veliko bolj operativno telo in se lahko hitreje odzove na nepravilnosti. je v okviru dosedanje razprave o spremembah dejal, da zdajšnjima svetoma obeh fundacij mandat poteče februarja prihodnje leto, šele nato pa bosta oblikovana nova sveta s petletnim mandatom. Vlada bo v roku 30 dni po uveljavitvi zakona imenovala vršilca dolžnosti direktorja FŠO in FIHO. Oba bosta svoje delo opravljala poklicno s prav tako petletnim mandatom, ki se lahko tako kot mandat članov sveta opravlja največ dvakrat zapored. Sicer pa spomnimo, da je Loterija Slovenije z lastninskim preoblikovanjem leta 1998 v 40-odstotni lasti FIHO in 10-odstotni lasti FŠO, največji delež v njej pa imata Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter Slovenski odškodninski sklad (10 odstotkov). Zakaj spremembe? Drago Ba lent, sekretar na MŠŠ, ki je vodil prvo medresorsko delovno skupino, ki je pripravila stališča sprememb, je dejal: »FŠO v preteklosti ni delovala po zakonu o upravnem postopku, poleg tega pa se sedanji direktor po našem mnenju ni dovolj dobro odzval na naše zahteve po vpogledu v delovanje fundacije. DZ težko nadzira delovanje direktorja, vlada je lahko pri tem veliko bolj operativno telo in se lahko hitreje odzove na nepravilnosti. Prav tako ni bilo v svetu zastopanih kolektivnih iger, šport za vse oziroma rekreacija, študentski šport pa ima težave z legitimnostjo. Nekatere organizacije, ki lahko predlagajo člane sveta, ne obstajajo več, prav tako pa Planinska zveza Slovenije po včlanitvi v OKS ni več med samostojnimi predlagatelji, ker bi bila s tem v privilegiranem položaju glede na druge,« je nekatere razloge, ki so predlagatelje vodili v spremembo sestave sveta FŠO, pojasnil Balent. Med tem je svet FIHO postal le številčnejši, po besedah predsednika Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (NSIO) Borisa Šuštaršiča pa se organizacije, ki predlagajo člane ter njihova razmerja, niso spremenile. Šušteršič je tudi javno izrekel podporo spremembam zakona. Spremembe potrjene Nekateri v opoziciji spremembam nasprotujejo, na parlamentarni seji pa so s Slovenska vlada je pretekli teden že drugič v svojem mandatu obiskala Koroško. Premier Janez Janša in njegova ministrska ekipa sta opravila 75 različnih srečanj, na delovnih sestankih pa so večino časa namenili ugotavljanju razvojnih premikov regije od zadnjega obiska pred dvema letoma. Obisk je vlada sklenila v Mežici na srečanju z župani, gospodarstveniki in drugimi predstavniki koroškega javnega življenja ter z večerno dobrodelno nogometno tekmo v Slovenj Gradcu. Premier je ob tem dejal, da je Koroška v času od prejšnjega obiska napredovala, in čeprav je še vedno na sedmem mestu med 12 statističnimi regijami, je zaostanek za slovenskim povprečjem vidno zmanjšala. Regija je nadpovprečno izvozno usmerjena in je na tem segmentu druga v Sloveniji, nadpovprečna pa je tudi po gospodarnosti poslovanja in donosnosti kapitala. Nadpovprečno je povečevala tudi dodano vrednost na zaposlenega. V letih 2005 in 2006 se je število gospodarskih družb povečalo za pet odstotkov, hkrati pa se je brezposelnost v regiji znižala za 32 odstotkov, kar je eden najboljših rezultatov v Sloveniji. Zanimivo je, da se Koroška danes sooča celo s pomanjkanjem kadrov na nekaterih področjih. Janša je na kratko povzel dosedanja vladna prizadevanja v zvezi s projektom tretje razvojne osi in napovedal, bo vlada občinam do konca oktobra predstavila po mnenju stroke najboljšo različico trase. Med najpomembnejše koroške projekte sodi tudi okoli 100 milijonov vredno gospodarsko središče Noor-dung, ki naj bi ponudilo do 2.000 novih delovnih mest, v prihodnjih dveh letih pa bodo izvedeni vsi potrebni postopki za njegovo uresničitev. Korošcem je zagotovil, da bodo dobili svojo pokrajino, a le če bo v Sloveniji prišlo do realizacije pokrajinske ureditve, kar pa po njegovem ni odvisno le od vladne koalicije, saj je za ključni pokrajinski zakon potrebna dvetretjinska večina v DZ. Na vprašanje, kako si razlaga nekatera nasprotovanja ustanovitvi koroške pokrajine, je Janša odgovoril, da gre za »žalosten pojav, ko nekateri ljudje - od poslancev do državnih svetnikov - doma govorijo eno, ko pa pridejo v Ljubljano, govorijo drugo«. Predstavniki koroškega političnega, gospodarskega in družbenega življenja so menili, da je bil vladni obisk uspešen in produktiven. svojimi predlogi intervenirali tudi predstavniki organizacij, ki se jih sprememba zakona dotika. Druga žgoča tema je bila sestava Fundacije za šport (FŠO). Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Kocijančič na primer pravi, da predlagane spremembe Demokracija ■ 42/xii • 18. oktober 2007 pomenijo zmanjševanje pomena civilne družbe in povečanje vpliva politike. Po večurni razpravi je bil predlog sprememb zakona potrjen brez večjih dopolnil. Sestavi svetov obeh fundacij bosta tako ostali taki, kot je predlagalo ministrstvo. IB 27 Alenka Jeraj, poslanka SDS, je na naše vprašanje, kaj je tisto, zaradi česar je treba zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije dopolniti, odgovorila: »Z novelo spreminjajmo sestave svetov obeh fundacij, saj ju želimo. Sveti fundacij namreč sprejemajo odločitve in odločajo o dodelitvi sredstev posameznim društvom in zvezam. Računsko sodišče je že opozorilo na nepravilnosti, ko se posamezniki pojavljajo hkrati kot prosilci za sredstva in tisti, ki sredstva delijo. Alenka Jeraj, poslanka SDS V zadnjih letih je bilo tudi veliko pritožb na delitev sredstev iz posameznih društev in zvez. Obe fundaciji sta dopolnili svoja pravila in tako pripomogli k pravičnejši razdelitvi sredstev, nova sestava svetov pa bo to še izboljšala.« SLOVENIJA Novi izzivi zdravstva Peter Avsenik, foto: arhiv Demokracije Raziskava Evropski indeks uporabnikov zdravstvenega varstva za leto 2007, ki jo je v začetku oktobra predstavil Bruselj, je pokazala, da se Slovenija med 29 državami po uporabnikom najbolj prijaznem zdravstvenem sistemu uvršča na 21. mesto. zdravstvenih storitev se je letos najbolje odrezala Avstrija, blizu vrhu so še Nizozemska, Francija, Švica in Nemčija, med novimi članicami EU pa se je z 12. mestom najbolj izkazala Estonija. Ker pa so se glavne kritike slovenskega zdravstvenega sistema nanašale na dostopnost zdravil, poglejmo, kakšno je v Sloveniji pravzaprav stanje na tem področju glede na evropska merila. Slaba uvrstitev - Slovenija je zdrsnila kar za devet mest, je slovensko javnost presenetila, ministrica za zdravje Zofija Ma-zej Kukovič pa je na tiskovni konferenci poskušala izid raziskave prikazati kot priložnost za slovenski zdravstveni sistem, predstavila pa je tudi mogoče izboljšave. Leta 2005 prvič objavljeno raziskavo sestavlja pet glavnih kazalnikov: pacientove pravice in informiranost pacientov, čakalne dobe, izid zdravljenja, radodarnost sistema in dostopnost zdravil. Bruseljska ocena slovenskega zdravstvenega sistema ni ustrezna. stva. Po poročanju nekaterih medijev se je kmalu izkazalo, da je bila slaba uvrstitev posledica preprostega dejstva, da niti pristojni na ministrstvu niti na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) niso imeli časa in volje, da bi želene podatke pripravili. Kot so zapisali v Dnevniku, je ministrstvo prošnjo za pripravo relevantnih podatkov naslovilo na IVZ, vendar se tam nihče ni zganil niti ni nihče pregledal podatkov, ki so bili poslani ustanovi Health Consumer Powerhouse. Kakor koli, direktor raziskav za omenjeni indeks Arne Bjornberg je Slovenijo v poročilu okrcal zlasti zaradi počasnega dostopa do novih zdravil in zaradi dolgih čakalnih dob. Država pa se je dobro odrezala na področjih pravic pa- cientov do drugega mnenja in dostopnosti do lastnih medicinskih izvidov pa tudi glede dobre odzivnosti družinskih zdravnikov, ki pacienta obiščejo še isti dan, ko jih ta potrebuje. Za izboljšavo stanja na drugih področjih pa je ustanova Sloveniji priporočila zlasti skrajšanje časa, ki je potreben za uvedbo novih zdravil v sistem javnega subvencioniranja. Glede na prijaznost do uporabnikov Splošna dostopnost zdravil je v Sloveniji primerljiva z EU. MZ: dostopnost je primerljiva Kot so nam pojasnili na ministrstvu, je prvi pogoj, da je zdravilo dostopno v Sloveniji, to, da je izdelovalec zdravila pripravljen preskrbovati naš trg z njim. Poleg tega mora pridobiti dovoljenje za promet in prijaviti ceno, po kateri bo zdravilo prodajal. Če želi, da bi bilo zdravilo plačano iz javnih sredstev, mora začeti postopek za razvrstitev zdravila na liste Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Na podlagi strokovnih in ekonomskih kriterijev nato komisija za razvrščanje zdravil na liste zdravilo uvrsti na pozitivno (ki jo sofinancira ZZZS) ali na vmesno listo. Poleg zagotovil o kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravila je po besedah tiskovne predstavnice ministrstva za zdravje eden Demokracija ■ 42/xii ■ 18. oktober 2007 Poslani nepreverjeni podatki Ministrica je v zvezi z izsledki raziskave poudarila, da podatkov zanjo ni poslalo ministrstvo za zdravje ali druge javne zdravstvene institucije v okviru ministr- 28 SLOVENIJA k Čakalne dobe se bodo skrajšale z organizacijskimi ukrepi. bistvenih kriterijev dostopnosti tudi cena zdravila. Ta mora biti oblikovana v skladu s pravilnikom o cenah zdravil, ki določa, da inovativno zdravilo (takšno, ki ga lahko izdeluje le podjetje, ki ga patentira), ki je plačano iz javnih sredstev, ne sme presegati najnižje cene enakega zdravila v Franciji, Avstriji ali v Nemčiji. Za generično zdravilo (izdelujejo ga tudi druge farmacevtske družbe) pa cena ne sme presegati 85 odstotkov povprečnih cen enakih generičnih zdravil v Franciji, Avstriji in v Nemčiji. Po podatkih ministrstva za zdravje je v Sloveniji dostopnost do inovativnih in generičnih zdravil v primerjavi z drugimi državami v EU dobra. »Zdravila - predvsem inovativna -, ki se predpisujejo na recept, se na listo zdravil v mnogih primerih razvrščajo hitreje kot denimo v Avstriji in v Franciji,« pravi tiskovna predstavnica ministrstva. Vendar je šele uvedba novega pravilnika o cenah zdravil (sprejet je bil januarja letos) omogočila, da so tudi cene glede na omenjene tri države primerljive - prej so bile cene glede na evropska merila previsoke. Tako za omenjena zdravila ne plačuje- Ministrica Zofija Mazej Kukovič mo več kot v omenjenih primerjalnih državah. Splošna dostopnost zdravil, ki so plačana iz javnih sredstev, pa je v Sloveniji v primerjavi s Francijo, z Avstrijo in Nemčijo celo boljša. V Sloveniji namreč ni participacije (doplačila za zdravilo, katerega ceno krije ZZZS) kot v večini evropskih držav, tudi davek na dodano vrednost se krije iz javnih sredstev. Načrti nove ministrice Mini strica Zofija Mazej Kukovič se z nekaterimi izsledki raziskave, čeprav za Slovenijo iz prej navedenih razlogov ni ustrezna, strinja. Možnosti za izboljšavo zdravstvenega sistema na področjih dostopnosti zdravstvenih storitev in zdravil ministrica vidi zlasti v spremembah zakonodaje. Tako je bil nedavno že sprejet zakon o zdravilstvu, v parlamentarni obravnavi pa je še zakon o pacientovih pravicah. V njem so med drugim opredeljeni zastopniki pacientovih pravic, ki bodo delovali na sedežih območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Glede čakalnih dob je ministrica Mazej Kukovičeva prepričana, da se bodo skrajšale z organizacijskimi spremembami in z učinkovitejšim nadzorom. Sicer pa se je nova ministrica na eni svojih prvih tiskovnih konferenc osredinila tudi na dostopnost bioloških zdravil. Po njenih besedah lahko pacienti za ta zdravila porabijo do 50.000 evrov na leto, država pa pacientu iz tega naslova krije le 1.800 evrov. V Sloveniji je po njenih besedah velika težava tudi dostop do specialistov, saj primanjkuje usposobljenega kadra, prav tako pa ni dovolj dobro opredeljeno delovanje koncesionarjev in javnih zavodov. Ministrica je v zvezi s tem napovedala strokovno reševanje problematik. Sprejet zakon o zdravilstvu Zakon o zdravilstvu, ki je kar nekaj časa buril duhove v državnem zboru, je bil v začetku meseca končno sprejet. Gre za ureditev, ki zdravilstvo opredeljuje kot dejavnost, ki jo opravljajo zdravilci z namenom, da izboljšajo zdravje uporabnika, vendar pa prevzemajo za bolnikovo zdravstveno stanje tudi vso odgovornost. Ta odgovornost bo odslej zagotovljena s pridobitvijo licence. Zdravil-sko dejavnost bodo po novem lahko opravljale le osebe, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo zdravstvene smeri in opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin, ki jih predpiše ministrstvo. Ho-meopatsko, kiropraktično in osteopatsko dejavnost pa bodo odslej lahko opravljali le še tisti, ki bodo končali medicinsko fakulteto in imeli pridobljene licence s posameznih področij. Pri izvajanju zdravilske dejavnosti se bodo lahko uporabljale metode tradicionalnega kitajskega zdravilstva, tradicionalnega indijskega zdravilstva in homeopatije. Na zakon je državni svet kmalu po njegovem sprejetju zaradi domnevne neusklajenosti s stroko poskušal izglasovati veto, a mu je za ta ukrep zmanjkal en svetniški glas. Na Inštitutu za varovanje zdravja niso pripravili ustreznega poročila. Govorila je tudi o morebitnih rešitvah na področju izidov zdravljenja. Tako pričakuje izboljšave na področju zdravljenja rakavih obolenj. Sprejet je bil namreč presejalni program za zgodnje odkrivanje raka na doj- , tel.: 03/897 50 05 ki, debelem črevesu in danki. »Pri tem bo v prihodnosti pomembno vlogo imel tudi Onkološki inštitut, ki bo dal državljanom evropsko primerljive standarde za zdravljenje raka,« je prepričana ministrica. 0 \«7,s RADIO V6L6NJ6 Demokracija ■ 42/xii ■ is. oktober 2007 29 SLOVENIJA iWij^»^? Bodo mariborski študentje opeharjeni? Predvolilni študentski manevri Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven, arhiv Demokracije Pismo, s katerim seje na nas obrnila tako imenovana študentska iniciativa, spet vzbuja sum o nepravilnostih pri delovanju Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM). Tokrat pri volitvah v študentski zbor. Kot navaja pismo, so študentje že na prvi študijski dan doživeli razočaranje. Razočarala jih je študentska organizacija. »Res lepa dobrodošlica vsem prvim letnikom je bila začinjena še z nečim. Z razpisom volitev v študentski zbor ŠOUM na prvi študijski dan,« navaja avtor pisma. Zrežirane volitve? Volitve na prvi študijski dan so po njihovem mnenju problematične zlasti zato, ker se študentje prvih letnikov, ki so komaj prišli na fakultete, tam še ne znajdejo. To po mnenju pisca pomeni inscenirane volitve - podobno kot pred dvema letoma, ko so večino kandidatov, ki niso kandidirali kot neodvisni (ŠOUM-ovi) kandidati, izločili zaradi nepopolnih vlog. »Očitno se nekateri zelo bojijo izgubiti svoje 30 dobro plačane sedeže kvazibor-cev za pravice študentov in so temu pripravljeni podrediti vse drugo,« navaja in dodaja, da so ti funkcionarji brez pomislekov pripravljeni tudi trditi, da si zaslužijo plače, ki krepko presegajo 5 tisoč evrov. »Vendar mislimo, da je to skrajno neprimerno za študentske volitve, saj ni možnosti za dopolnjevanje vlog in na ta način ŠOUM-ova struja že pred volitvami onemogoči njihovo demokratično izvedbo, saj vsem, ki niso njihovi kandidati, vzamejo pravico biti voljen,« piše avtor pisma, ki kot primer nedemokratičnosti izvedbe volitev navaja volitve predsednika države, kjer imajo kandidati možnost v določenem roku dopolniti kandidature. Spomnimo. Že v preteklih letih so se v zvezi z volitvami v ŠOUM dogajale stvari, vredne pozornosti. 2001 naj bi bili denimo člani volilne komisije na volišče prinesli volilne skrinjice, polne že izpolnjenih listkov; v predvolilni pretep pred leti je bil vpleten tedanji podpredsednik ŠOUM Zoran Kačičnik. Kot navaja pisec pisma, je predlanskim Univerza v Mariboru prepovedala izvajati volitve v prostorih fakultet in visokih šol, zato so te potekale kar na ulicah. To se je zgodilo, potem ko je volilna komisija zavrnila kar enajst kandidatur študentov, ki vladajočim na ŠOUM niso bih všeč. Na ŠOU v Mariboru so nam zagotovili, da so bile volitve razpisane v skladu s Študentskim odlokom o volitvah, ki predvideva, da so volitve razpisane praviloma drugi ponedeljek novega študijskega leta. Če bi bile volitve razpisane, kot predvideva odlok, bi to pomenilo, da bi volitve potekale 31. oktobra, na dan reformacije, praznik pa je tudi naslednji dan. »Zato je predsednik študentskega zbora Jurij Cvitanič poiskal najboljšo mogočo rešitev in razpisal volitve že teden dni prej,« nam je dejal član Študentske volilne komisije Ale-ksandar Jovanovič. Glede volitev pred dvema letoma pa Jovanovič pravi, da so bile omenjene vloge zavrnjene zaradi pomanjkljivosti, o čemer so kandidati bili pisno obveščeni. »Zanimivo bi bilo videti, ali bi anonimnež napadel recimo tudi predsednika državnega zbora, ki razpisuje volitve za predsednika države, če bi volilna komisija izločila kandidata, ki ne bi podal popolne vloge (na primer brez podpisov državljanov oziroma poslancev), še meni član volilne komisije. Demokracija ■ 42/xn • is. oktober 2007 SLOVENIJA Primer, ki ga navaja Jovanovič, je sicer nedvoumen, vendarle pa to še ne pojasnjuje vprašanja, zakaj roka za dopolnitev vlog - kot trdi študentska iniciativa - pred dvema letoma ni bilo. Skoraj 6 tisočakov plače Glede plače direktorja ŠOUM Draga Žure, tudi dolgoletnega člana zu-najparlamentarne stranke SMS, pa tiskovna predstavnica Lidija Novak pravi, da Žura poleg svoje funkcije opravlja še naloge predsednika sveta Fundacije Solidarnostni sklad ŠOUM, predsednika nadzornega odbora Univerzitetne športne zveze Maribor, člana sveta Zavoda LITERA, člana sveta Zavoda ŠOUM, člana sveta Zavoda PIP, člana sveta Zavoda za mladinsko popotništvo, člana sveta Univerzum Minerva, člana sveta Zavoda Bodi zraven, ki so vsi organi pravnih oseb, ustanovljenih s strani ŠOUM, za to pa ne prejema nobenih dodatnih denarnih nadomestil. »Takšna situacija je posledica zagotavljanja nadzora nad delovanjem posameznih, s strani ŠOUM Direktor ŠOUM Drago Žura ustanovljenih pravnih oseb. Poleg tega pa nosi odgovornost za celotno poslovanje ŠOUM, ki zajema tudi izvajanje subvencionirane študentske prehrane v Mariboru, Celju, Velenju, Kranju, Ptuju, Slovenj Gradcu, Šentjurju, Žalcu in Murski Soboti,« je dejala Novakova. Za mesec avgust 2007 je tako direktor ŠOUM prejel denarno nadomestilo v višini 5.906 evrov bruto. Kljub utemeljitvi je številka še vedno neverjetna - še pose- Mariborski župan Franc Kangler bej zato, ker je težko verjeti, da se Žura vsem svojim funkcijam lahko posveča, kot bi se moral. Vendar pa to ni edino, kar mariborskim študentskim funkcionarjem - zelo priročno sicer v času predvolilnega boja, pa vendarle - očitajo nasprotniki Žure in njegovih privržencev. Županska kampanja Med drugim jih je zmotilo, da je že omenjeni Aleksandar Jo- vanovič, ki je z Žuro v dobrih odnosih, letos prevzel mesto predsednika Študentske volilne komisije in daje v okviru svojih pooblastil za delovno področje študentske prehrane imenoval kar zunajzakonsko partnerico Tjašo Starčič. Slednja opravlja tudi funkcijo nadzornice nad delovanjem ŠOUM, po mnenju nasprotnikov Žure pa redno zastopa prav njihove interese. Pri tem Drago Žura celo meni, da glede na njuno ločevanje službenega in zasebnega življenja to ni nič spornega. A zgodba se tu še ne konča. Da je Jovanovič kot član SLS financiral predvolilno kampanjo mariborskega župana Franca Kanglerja, je jasno, saj je to slednji že priznal. A po mnenju nasprotnikov Žure, ki so po slovenskih medijih razpošiljali zanimive anonimke, naj bi bili ta denar vzeli kar v fondu iz prodaje študentskih bonov. Kangler in Žura sta te navedbe zavrnila, vendar pa je zanimivo, da prodajo bonov vodi zunajzakonska partnerica Draga Žure. 13 Nika 2,0900 € www.posta.si 8 5,3900 € Aeterna Vložek Buča 0,9900 € Buča I,7900 € Vita 3,3200 € Mojca ®fÄ. 3,6000 € i ;;} g Na pošto po raznovrstne sveče po ugodnih cenah. To pa še ni vse. Kot se boste lahko prepričali sami, na poštah ponujamo še veliko več. Izbira je res velika, zato ne odlašajte, oglasite se na vaši najbližji pošti. Zanesljivo vsepovsod KJ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE Demokracija ■ 42/xii ■ 18. oktober 2007 31 ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Koroški plebiscit: razmere so vroče Lucija Horvat, foto: spletna stran koroškega deželnega glavarja Oktobra je minilo 87 let od koroškega plebiscita, na katerem seje večina Korošcev odločila za državno pripadnost Avstriji in ne tedanji Kraljevini SHS. Po toliko letih je ozračje med slovensko manjšino in nemško večino spet zaostreno. Haiderjevi žaljivi napadi na slovensko manjšino se nadaljujejo. Desetega oktobra leta 1920 se je 59 odstotkov udeležencev koroškega plebiscita v coni A izreklo za to, da južna Koroška pripade Avstriji, 41 odstotkov pa se jih je odločilo za Jugoslavijo. Koroški deželni zbor je takrat koroškim Slovencem obljubil, da bodo v prihodnje vedno spoštovali njihove narodne, jezikovne in kulturne pravice. Toda ni bilo vedno tako in ozračje med slovensko manjšino in nemško večino se na avstrijskem Koroškem praviloma vedno zaostri v tednih pred obletnico plebiscita. Na to sta letos opozorili dve slovenski organizaciji na avstrijskem Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in slovenska stranka Enotna lista (EL). Kot ocenjuje NSKS, je slovenska manjšina še vedno »tarča hudih in žaljivih napadov s strani najvišjega predstavnika dežele«, za Enotno listo pa so razmere »zaskrbljive«. Spoma brošura Najbolj zaskr- bljiva je brošura Zveze koroških brambovcev, ki je nastala kot združenje nekdanjih borcev za koroško južno mejo, v kateri so zapisi o tako imenovanem obrambnem boju po koncu prve svetovne vojne. V predgovoru, ki ga je napisal deželni glavar Jorg Haider, so zapisane trditve o še vedno obstoječih slovenskih ozemeljskih zahtevah do avstrijske Koroške, zaradi katerih na jugu dežele ne sme priti do dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel, ker bi tako nastalo slovensko ozemlje. Manjšina se mora po Heiderjevih besedah podrediti vodilni kulturi v deželi. Še huje je, da brošuro delijo po šolah avstrijske Koroške. Slovenske organizacije so se na sporni Haideijev predgovor v brošuri Zveze koroških brambovcev že odzvale. Tako je NSKS že zahteval preprečitev širjenja brošure na šolah, hkrati pa jo je posredoval državnemu tožilstvu v Celovcu kot dodatni obremenilni material v postopku proti deželnemu glavarju Haiderju, proti kateremu tečejo preiskave zaradi suma zlorabe uradnega položaja v vprašanju dvojezičnih krajevnih tabel. Zaradi širjenja brošure s spornim uvodnikom pa Haiderju NSKS očita še dodatno zlorabo uradnega položaja, ker je Haider tudi predsednik deželnega šolskega sveta. Kot ocenjuje NSKS v izjavi za javnost, se odnosi med slovenskim in nemškim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem ne razvijajo v pozitivno smer tudi zaradi Haiderjevih žaljivih napadov na slovensko manjšino. V deželi na- Kärnten neu denken Marjan Sturm in Josef Feldner mreč še vedno vlada politika, ki je usmerjena v dokončno asimilacijo slovenske narodne skupnosti. Spomin na 70. leta Na Haider jev neprimerni zapis v brošuri Zveze koroških brambovcev se je odzvala tudi slovenska stranka Enotna lista, ki je v izjavi za javnost zapisala, da gonja proti vsemu slovenskemu v deželi, ki jo izvajajo predstavniki KAB in Haiderjeve-ga Zavezništva za prihodnost Avstrije, dobiva skrb zbujajočo razsežnost, saj je nestrpnost prišla na dan celo na športnih prireditvah; na nogometnih tekmah je namreč slišati zmerjanje slovenskih športnikov. Kot pravijo v Enotni listi, vsi dogodki spominjajo na zelo razburkana 70. leta, ko je bilo narodnostno ozračje na avstrijskem Koroškem še zlasti razgreto. Brez popuščanj Uradne slove snosti dežele Koroške ob obletnici plebiscita, na katero so predstavniki slovenske manjšine uradno povabljeni le vsakih pet let, so se v sredo začele že dopoldne, ko so položili vence k spomeniku bram-bovcem na celovškem pokopališču v Trnji vasi, osrednja slovesnost pa je bila ob 11. uri na dvorišču deželnega dvorca v Celovcu. V svojem govoru je deželni glavar Haider brez popuščanja spet kritiziral avstrijsko ustavno sodišče zaradi odločb o dodatnih dvojezičnih topografskih napisih in odvetnika Rudija Vouka zaradi njegovih pritožb ter pri tem dejal, da so v slovenski manjšini še vedno nacionalistični kalivci miru, ki se ne držijo pravil mirnega sožitja, česar po njegovo ni mogoče sprejeti. V svojem nagovoru je Haider dejal, da obljuba koroškega deželnega zbora iz leta 1920, ki je slovenskim Korošcem obljubil enakopravno sožitje, velja za vse in zato nacionalistični posamezniki ne smejo 32 Demokracija • 42/xn ■ is. oktober 2007 ZAMEJSTVO IN IZSELJENSTVO Tedenski utrip Demokracija • 42/xii • is. oktober 2007 3 3 Uradna slovesnost avstrijske Koroške ob obletnici plebiscita ogrožati socialnega miru v deželi. Pri tem je namignil na odvetnika Vouka, ki je dosegel odločbe ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih tablah. Kritiko je namenil tudi državnemu tožilstvu, ker ne ukrepa proti odvetniku Vovku, ki naj bi bil javno zagotovil, da bo še naprej kršil zakone in s prehitro vožnjo skozi enojezično označena naselja poskušal doseči odločbe ustavnega sodišča. Haider je zagotovil, da ne bo miroval, dokler ta krivica ne bo odpravljena in dokler ne bodo kaznovani tisti, ki menijo, da lahko s kršenjem prava ogrožajo socialni mir. Prepričan je, da je bilo za Slovence na Koroškem že veliko narejenega; omenil je most čez Dravo pri Lipici severno od Pliberka in šolstvo, saj 40 odstotkov šolarjev na jugu avstrijske Koroške obiskuje dvojezični pouk. Samo v nemščini Kljub zao strenim razmeram na avstrij- skem Koroškem pa ob obletnici plebiscita ne smemo pozabiti, da sta predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in predsednik Heimatdiensta (KHD) Josef Feldner dan pred obletnico v Celovcu predstavila skupno knjigo o dialogu med slovensko in nemško narodno skupnostjo na avstrijskem Koroškem. Knjiga Na novo misliti o Koroški je sad medsebojnih pogovorov obeh nekdanjih političnih nasprotnikov, ki sta jih imela maja letos o vzrokih za narodnostne spore na avstrijskem Koroškem. V knjigi sta predstavila tudi svoje predloge za rešitev teh sporov. Sturm in Feldner sta o njih razpravljala maja letos, in sicer na pobudo avstrijskega preučevalca mirovnih in kon-fliktnih vprašanj Wilfrieda Grafa. Njuno temeljno spoznanje je bilo, da se nihče ne bi smel bati dialoga, čeprav se v nekaterih vprašanjih še vedno nista mogla strinjati. Dialog sta pisca knjige, ki je žal izšla samo v nemščini, začela leta 2005 v okviru prizadevanj konference o konsenzu za ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem. Takratni avstrijski kancler Wolfgang Schiissel je tedaj za posredovanje v sporu prosil zgodovinarja Štefana Karner-ja. Rezultat razprav v Karnerjevi skupini je bil predlog za ureditev topografskega vprašanja s 148 dvojezično označenimi naselji na avstrijskem Koroškem, ki še zdaj ni povsem končano. IS SLOVENSKO IME V Miljah so v prostorih občinske knjižnice E. Guglia predstavili publikacijo z naslovom „Pravica do imena in priimka", ki jo je izdala SKGZ v sklopu projekta pravnega urada. Brošuro je uredila absolventka na Pravni fakulteti v Trstu Marjetica Možina, ki je knjigo predstavila skupaj z deželnim tajnikom SKGZ Igorjem Gabrovcem. V zadnjem času se vse več pripadnikov slovenske manjšine v Italiji odloča za vnovično pridobitev izvornega priimka ali za pridobitev slovenske oblike imena. Po odobritvi zaščitnega zakona je postopek mnogo preprostejši, predvsem pa brezplačen. Priročnik SKGZ povzema temelje pravnih virov, ki zagotavljajo vsakemu državljanu neodtujljivo pravico do imena in priimka v izvorni obliki, ponuja pregled nad zakonskimi določili, ki urejajo postopke za udejanjenje te pravice, ter ponazarja potek postopkov s praktičnimi napotki in primeri. KRAŠKA OBČINA Primorski dnevnik je poročal o računalniško obdelani videopredstavitvi samostojne kraške občine, ki je potekala v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah v Italiji. Pripravili so tudi pogled nazaj, v leto 1992, ko je propadla akcija za novo občino, in oris sedanjega prav nič spodbudnega stanja, primerjave stroškov raznih občinskih dajatev in storitev. Predstavitev je kazala upanje, da bodo osamosvojitvena prizadevanja tokrat vendarle uspešna, na kar je opozarjal tudi zadnji projicirani napis na platnu: »2007 - zdaj ali nikoli več!« Prvi del srečanja je obsegal videopredsta-vitev z vrsto podatkov in napisov, ki sta jih prebrala David Malalan v slovenščini in Paolo Varani v italijanščini. Odvetnik Armando Fast je presodil, da bo kraško občino težko doseči, a je treba vztrajati, da bi vsaj kaj dosegli. Tramvaj na Opčinah PREDSEDNIK ZA ZAMEJCE Jože VVakounig, predsednik Zbora narodnih predstavnikov, najvišjega telesa v Narodnem svetu koroških Slovencev, je dejal, da se zamejci nikakor nočejo vmešavati v slovenski volilni boj, veseli pa jih, da je naše koroško vprašanje tematika pri teh volitvah in da kandidati Mitja Gaspari, Lojze Peterle in Danilo Tiirk podpirajo odločna stališča NSKS. »Pričakujemo tudi, da bo novi slovenski predsednik iskal živi stik z nami, koroškimi Slovenci, in da si bo kot moralna avtoriteta priza- Jože VVakounig, NSKS deval za večjo skrb vlade za Slovence v zamejstvu,« je še dejal in tako komentiral nekatere izjave predsedniških kandidatov. Med televizijsko razpravo kandidatov za predsednika je Zmago Jelinčič izpostavil problem dvojezičnih krajevnih tabel. Svojemu protikandidatu Turku je postavil vprašanje, kakšen odnos namerava ob tem vprašanju zavzeti on, in mu očital, da v svojem desetletju pri OZN ni niti enkrat odprl tega vprašanja. Tiirk je po lastni izjavi večkrat načel koroško vprašanje v raznih organih za področje človekovih pravic. Pred generalno skupščino OZN pa bi bila morala po njegovo to spraviti slovenska vlada. U NI VOX 5 MHz ¡nfo@univox.si TUJINA Medtem ko Yves Leterme sestavlja novo koalicijo, belgijsko vlado vodi odhajajoči premier Guy VerholStadt. O, Belgija, draga mati Petra Janša, foto: Reuters Minili so štirje meseci, odkar so v Belgiji potekale parlamentarne volitve, dogovora o sestavi nove vlade pa še vedno niso dosegli, kar je povečalo bojazni o morebitnem razpadu države. Kar je nekoč veljalo le za hipotetično razpravo o možnostih razpada federalne Belgije, je sedaj postalo predmet vsakdanjih pogovorov, saj belgijske politične stranke očitno niso sposobne premostiti razlik in oblikovati koalicijske vlade. Yves Leterme, vodja flamskih krščanskih demokratov (CDV), je, potem ko je propadel še zadnji poskus, da bi z liberalno stranko oblikovali vladno koalicijo, belgijskemu kralju Albertu II. konec avgusta vrnil mandat, a mu je ta čez mesec dni spet poveril man- dat za sestavo nove vlade. Kralj je tako prvič po zasedbi prestola leta 1993 igral vlogo posrednika pri oblikovanju vlade. Nekdanja koalicijska vlada liberalcev in socialistov premierja Guyja Ver-hofstadta pa medtem še naprej opravlja naloge, vendar nima mandata za radikalnejše politične spremembe. Kamen spotike Belgija je z 10,5 milijona prebivalcev med manjšimi državami v Evropi. Razdeljena je na tri avtonomne regije: Flandrijo, Valonijo in Bruselj, ki je pravzaprav enklava v Flandriji. Razdeljena je tudi na tri jezikovne skupnosti: flamsko oziroma nizozemsko na severu ter francosko in nemško govorečo skupnost na jugu. Vsaka skupnost ima svojo vlado in parlament, v njeni izključni pristojnosti pa sta izobraževanje in kultura. Belgijska zvezna vlada mora biti sestavljena iz enakega števila francosko in flamsko govorečih ministrov, poleg tega jo mora podpreti večina spodnj ega doma parlamenta, zaradi česar sestavljanje vlade pogosto traja več tednov. Premier je običajno vodja zmagovalne stranke v Flandriji, saj v severni regiji živi približno 60 odstotkov od desetih milijonov Belgijcev. A ker novoizvoljeni premier Yves Leterme ne more najti partnerjev na valonski strani, se zdi, da Belgija drsi v vse večjo politično krizo. Glavni kamen spotike so pravzaprav ustavne reforme, ki naj bi dale več avtonomije regijam. Flandrija je ekonomsko najbolj razvita regija in reforme naj bi predvsem zmanjšale finančne transferje, Id jih severna regija namenja revnejši južni regiji, francosko govoreči Valoniji. Pomemben kamen spotike pri oblikovanju kompromisa pa je tudi jezik. »Belgijskost sploh ne obstaja,« pravi vodja skrajne flamske desnice Vlaams Belang Filip Dewinter. »Belgijski jezik ne obstaja, belgijski narod ne obstaja. Sploh nič belgijskega ne obstaja,« meni Dewinter, ki je v flamskem parlamentu doslej zaman poskušal pridobiti podporo za referendum o neodvisnosti Flandrije. K dvomom o obstoju belgijske identitete je ob praznovanju državnega praznika 21. julija z nepoznavanjem belgijske kulture Brabanconja, državna himna Belgije, kjer državljani prisegajo, da bo Belgija večno živela, ter nacionalno geslo »Enotnost daje moč« se vse bolj zdita utopija. 34 Demokracija • 42/xn ■ is. oktober 2007 Belgijski kralj Albert II. že drugič poveril mandat Yvesu Letermu za sestavo nove vlade. pripomogel tudi najverjetnejši novi premier. Leterme namreč ni vedel, kaj 21. julija praznuje Belgija, na vprašanje, ali pozna belgijsko himno brabançonne, pa je zmagovalec parlamentarnih volitev pokimal in začel peti - francosko marseljezo. Poleg tega si je že pred začetkom volitev nakopal jezo Valon-cev z izjavami, da so prebivalci Valonije neumni in da se niso sposobni naučiti flamščine. Podobno sliko o belgijski identiteti kažejo tudi javnomnenjske ankete. Več kot 40 odstotkov vprašanih meni, da je samostojna Flandrija s šestimi milijoni prebivalcev popolnoma sprejemljiv koncept. Na drugi strani bi tri četrtine Nizozemcev po anketi nizozemskega programa RTL podprle pridružitev Flandrije Nizozemski. Usoda Bruslja Poznavalci poli tičnih razmer v Belgiji menijo, da gre v tej državi za soobstoj treh različnih zavesti; ali flamske ali valonske, belgijske in ne nazadnje evropske. Belgija bi za obstoj države potrebovala voditelja, ki bi znal prestopiti mejo dveh belgijskih entitet ter pozval k skupnemu sodelovanju vseh državljanov. Ko- sr ¿fr-»».....^.....h? Jezik - kamen spotike nec koncev se bodo morali Belgijci vprašati, kaj bi z neodvisnostjo pridobili in kaj izgubili. Prav ironično se zdi, da se v državi, ki je že leta 1945 kot ustanovna članica pristopila v skupnost Združenih narodov, aprila 1949 v NATO, nato pa bila leta 1957 glavna pobudnica pri ustanavljanju Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice današnje Evropske skupnosti, pogovarjajo o razpadu države. Resda se je proces federalizacije končal šele leta 1993, ko je Belgija uradno postala federacija s tremi zveznimi enotami, in da Belgija, kot jo poznamo danes, nima dolge zgodovine, bi tamkajšnji politiki morali resno razmisliti o usodi belgijske in evropske prestolnice. Bruselj za zdajšnje stanje v državi, ki dobiva razsežnosti hude politične krize, krivi seveda politiko stranke Flamski interes (Vlaams Belang), ki se zavzema za flamsko neodvisnost. Nekateri stranko resda uvrščajo na skrajno desnico, vendar gre za legalno politično organizacijo, kar pomeni, da s svojim delovanjem (do sedaj) ni prestopila ustavnih okvirov. Po številu glasov, dobljenih na zadnjih volitvah, je to tretja največja stranka v Belgiji in druga največja v flamskem delu države, kar pomeni, da njena stališča uživajo precejšnjo podporo med Flamci. Tako belgijska kriza sproža tudi ugibanja o prihodnosti evropske prestolnice - mesta s 162 kvadratnimi kilometri, 10 odstotki prebivalstva Belgije in 20 odstotki bruto domačega proizvoda. Kaj pa bi bil Bruselj brez Belgije, se sprašujejo politični analitiki. Nekdanji dolgoletni francoski predsednik Charles de Gaulle je Belgijo nekoč označil za državo, ki so jo izumili Britanci, da bi ujezili Francoze. Sedaj pa se v medijskih komentarjih čedalje bolj uveljavlja mnenje, da bi belgijsko politično krizo poleg Španije morala z zaskrbljenostjo spremljati predvsem Velika Britanija. IB Nove grožnje Ete Prejšnji petek je Španija praznovala državni praznik, »Día de la Hispanidad« ali dan, ko je Krištof Kolumb prispel v Ameriko. Med vojaško parado, ki ji je kot vsako leto predsedoval kralj Juan Carlos I., prišli pa so seveda tudi predstavniki najvišjega političnega vrha s predsednikom vlade Zapaterom na čelu, so se slišali žvižgi in glasni vzkliki, ki so jasno pokazali nestrinjanje s sedanjo vlado. Pred dobrim tednom je namreč v baskovski prestolnici Bilbao znova eksplodirala bomba, podstavljena pod avtomobil nekega telesnega stražarja, ki je bil edini ranjen v eksploziji. Nekaj dni pred tem pa je španska policija aretirala velik del vodstva prepovedanega političnega krila Ete Batasuna. 23 vodilnih članov Batasune so aretirali med sestankom v mestu Segura. Pernando Barrena, najvišji predstavnik Batasune, ki je še na M Bilbau je znova eksplodirala bomba. prostosti, je dejal, da je vlada pod vodstvom Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera z aretacijo »zaloputnila vrata« baskovskemu gibanju za neodvisnost. Po aretaciji se je več sto baskovskih separatistov podalo na ulice v španski Baskiji in protestiralo proti aretaciji skoraj celotnega vodstva Batasune. Največje demonstracije so bile v Bilbau, ob koncu pohoda pa se je oglasil tudi dolgoletni aktivist Batasune Tasio Erkiza in dejal: »Res je, da nas je prizadelo, da se počutimo onesposobljene in jezne zaradi tolikšne krivice, muk in aretacij. A znova so v zmoti, kot so v zmoti že več let, ker mislijo, da bodo te ljudi spravili na kolena. To jim ne bo uspelo ne z lepa in ne z grda.« V skoraj štiri desetletja dolgem boju za neodvisnost Baskije je Eta ubila 819 ljudi. Tako Eta kot Batasuna sta na seznamu terorističnih organizacij EU in ZDA. Demokracija • 42/xii ■ is. oktober 2007 35 GLOBUS —-- Ruska vlada se ukvarja z mislijo, da bi razpisala referendum o zaprtju Leninovega mavzoleja - stavbe, kjer leži mumificirano truplo očeta ruske revolucije. Večini se namreč zdi neumno, da bi imeli sredi države grobnico, država pa si želi normalnega življenja. Sicer pa se Rusija z idejo o zaprtju Leninovega mavzoleja srečuje že od leta 1991, od razpada Sovjetske zveze. Njegovo zaprtje so vse doslej preprečevale dolge vrste ljudi, predvsem z ruskega podeželja, ki še vedno mnoga jutra v vrsti čakajo na ogled mumije nekdanjega revolucionarnega voditelja. Druga stran pa meni, da je morda čas, da se Rusija otrese obdobja Sovjetske zveze in Leninovega kulta. Zaprtje mavzoleja Manjkajoče milijarde vojne v 23 afriških državah so v 15 letih stale 300 milijard ameriških dolarjev. Med letoma 1990 in 2005 je ta celina za vojne in konflikte porabila 300 milijard dolarjev, kar je enako višini mednarodne pomoči v istem obdobju. V oborožene konflikte je bilo v omenjenem obdobju vpletenih 23 afriških držav oziroma skoraj polovica 53 držav celine, ki so za vojne porabile približno 18 milijard dolarjev na leto, je pokazala raziskava z naslovom Manjkajoče milijarde v Afriki. S tem denarjem bi lahko rešili krizo zaradi okužb z virusom HIV, preprečili tuberkulozo in malarijo ter zagotovili pitno vodo, dostop do sanitarij in izobraževanje. Milijarderji Število nemških milijarderjev je doseglo številko 122, kar je rekord v Nemčiji. Na prvem mestu seznama nemških milijarderjev sta se znašla brata Albrecht, ustanovitelja verige diskontnih supermarketov Aldi. Njuno premoženje ocenjujejo na 17 milijard evrov, z 12,35 milijarde evrov jima sledi družina Por- sche, ki je lastnica tovarne luksuznih športnih avtomobilov in večinski delničar v Volkswagnu. Stare poslikave Na bregu ev- frata na severu Sirije so nedavno odkrili zidne poslikave, ki datirajo v čas pred okoli 11000 leti, kar pomeni najstarejše zidne slikarije, kar so jih doslej odkrili na Bližnjem vzhodu. Poslikave so odkrili v hiši krožne oblike premera 7,5 metra, ki je bila v omenjeni vasi in datira z začetka neolitika na Bližnjem vzhodu oziroma 9000 let pr. Kr., je dodal raziskovalec. Arheologi so z izkopavanjem hiše, kjer so zdaj našli poslikave, začeli lani. Na isti arheološki lokaciji so odkrili tudi številne predmete iz kremena kakor tudi figuro moškega, ki naj bi bila prav tako nastala pred 11000 leti. Mimo Rusije Azerbajdžan, Gruzija, Ukrajina, Poljska in Litva so podpisali dogovor o graditvi naftovoda, ki bo povezal Črno in Baltsko morje in bo obšel Rusijo. Dogovor so države podpisale za TUJI TISK Daily Telegraph Ne civilizaciji Sritgraph - S tr- li i Skupnost v džungli živečega argentinskega plemena se je odločila, da bo svojo mladino obvarovala pred moderno civilizacijo, ki med mladimi povzroča dezorientaci-jo. Zadeva je hudo resna, saj se kaže v številnih samomorih. Iz- 36 vedli bodo poskus: šestdeset dni ne bo smel naselja zapustiti noben njegov prebivalec, mlajši od 20 let. Alkohol bo prepovedan. Karanteno, ki jo bodo, če jim bo uspelo, podaljšali, bodo preskrbovali prostovoljci iz vasi. Vaški starešina Silvino Moreira je izjavil, da je sprejemanje zahodnih navad njegovo pleme, imenovano Guaraña, pahnilo v krizo. V zadnjih dvajsetih letih se je število prebivalcev v tej vasi dvakrat zmanjšalo in plemenu v vasi Fort Mborore grozi izumrtje. Vas je poleg slapov, ki si jih pride vsako leto ogledat okoli milijon turistov. Mnogi prebivalci vasi turistom prodajajo izdelke domače obrti. Stik z zahodno civilizacijo pa pomeni konec njihove kulture. The Independent Najdeno KSWt B Pred kratkim so našli sliko Leonarda da Vincija, ki so jo ukradli pred štirimi leti iz gradu Drumlanrig na Škotskem. Njena vrednost znaša 15 milijonov funtov. Sliko Mado-ne z vretenom so iskali detektivi iz štirih organizacij, ki se ukvarjajo z bojem proti kriminala Slika je bila last grofa Buccleucha, ki je letos izpolnil 83 let Zelo ga je vznemirila kraja te slike iz 16. stoletja. Do sedaj so jo iskali brez uspeha ne glede na to, da so najditelju obljubljali milijon funtov nagrade. Glede na zbrane podatke je policija potem zadržala pet ljudi, pri katerih so odkrili ukradeno platno; štiri od njih so aretirali in pri njih našli sliko. Pred štirimi leti so tatovi vstopili v grad skupaj z drugimi obiskovalci, vzeli platno s stene in se skrili. Odpeljali so se z belim VW golfom in tega so kasneje našli nedaleč od gradu. Ukradeno sliko so iskali po vsem svetu, njena kraja pa je bila vključena na seznam desetih najpomembnejših ukradenih predmetov. Demokracija • 42/xii • is. oktober 2007 GLOBUS zagotavljanje boljše energetske varnosti in zmanjšanje odvisnosti od ruskih dobav nafte. Okoli 490 kilometrov dolgi naftovod naj bi razširil obstoječega v zahodni Ukrajini proti poljskemu pristanišču Gdansk, ki leži na obali Baltskega morja. Razširitev bo evropskim državam zagotovila dobave azerbajdžanske surove nafte iz Kaspijskega morja, naftovod pa naj bi odprli leta 2011. Naložba naj bi bila vredna 500 milijonov evrov. Najbogatejša Kitajka Po naj novejših podatkih, ki jih je objavila ameriška revija Forbes, je najbogatejši človek na Kitajskem 26-letno dekle, katere premoženje znaša 11,5 milijarde evrov. Yang Huiyan je hkrati tudi najbogatejša Azijka. Bogastvo mlade Kitajke, hčere soustanovitelja nepremičninske družbe Country Garden, izvira iz dela premoženja, predvsem delnic, ki ji jih je leta 2005 dal njen oče. Na drugem in na tretjem mestu sta s 5,2 milijarde oz. 3,5 milijarde evrov prav tako človeka, ki se ukvarjata z nepremičninami. Naglo povečevanje števila kitajskih milijarderjev (teh je zdaj 40), njihovo premoženje pa skupaj znaša 85 milijard evrov, je posledica vrtoglave rasti finančnih trgov in cen nepremičnin na Kitajskem, in to kljub prizadevanju vlade, da bi ta bum upočasnila. Pomanjkanje vode Zagrebška podtalnica je vse bolj onesnažena s težkimi kovinami in pesticidi, zaradi česar hrvaški prestolnici grozi zaprtje vodnih črpališč. Glavni izsledki analize prečiščene in razkužene vode v Zagrebu kažejo, da je kakovost vode v bazenih vodnih črpališč v skladu z določbami pravilnika o zdravstveni primernosti vode, vendar pa nekateri opozarjajo, da v omenjeni pravilnik ni vključenih več parametrov ter da ni rednih in kakovostnih analiz kakovosti vode. Izsledki podrobnejše analize, narejene leta 2004, pa kažejo, da so strupi, kot so kadmij, živo srebro in cink, pre- koračili maksimalno dovoljene vrednosti za pitno vodo. Vesela ulica Beograd bo ob koncu tega tedna gostil prvi festival slivovke, ene najbolj priljubljenih srbskih alkoholnih pijač. Organizatorji prireditve želijo s festivalom, ki so ga poimenovali »Vesela ulica - žganje«, predstaviti to iz sliv narejeno žganje kot tradicionalno pijačo in kot alkoholno pijačo, ki je med prebivalci v Srbiji zelo priljubljena. V okviru festivala bodo na ogled in verjetno na pokušino tudi tuje alkoholne pijače, ki jih bodo predstavila tuja veleposlaništva, med njimi Kuba in Hrvaška. Depresivni otroci Raziskava na Japonskem je pokazala, da je več kot deset odstotkov mladih depresivnih. Znanstveniki na Univerzi Hokaido so ugotovili, da otroci, stari med 12 in 13 let, trpijo tako za depresijo kot tudi za manično depresijo. Tako visok odstotek je znanstvenike presenetil, saj doslej depresiji med otroki niso posvečali dovolj pozornosti. TUJI TISK The Washington Post Strma pot „ O « II V A -S- m Leta 1941, ko je bil Mario Capecchi še majhen in je živel v italijanskih Alpah, je gestapo aretiral njegovo mamo Lucy Ramberg, pesnico, ki je podpirala protifašistične intelektualce, in jo odpeljal v Dachau. Ker je slutila, da jo bodo aretirali, je denar za skrb za otroka pustila pri prijateljih, vendar je denarja kmalu zmanjkalo. Po tem dogodku se je Mario znašel na cesti, od podhranjenosti se je znašel v bolnišnici in tam ga je leta 1946 našla mati. Kasneje sta s pomočjo Mariovega strica, fizika Edwarda Capecchija emigrirala v ZDA. Letos je Mario Capecci postal Nobelov nagrajenec za medicino. Sedemdesedetni Capecchi, genetik z Univerze v Utahu v Salt-Lake-Cityju, si deh prestižno nagrado v vrednosti 1,54 milijona dolarjev z Američanom Oliverjem Schmithiesom z Univerze v Severni Karolini in Martinom Evansom z Univerze v Wallesu. Vsi trije so bili nagrajeni za delo z mišjim ge-nomom, ki je omogočilo bolje razumeti človeške bolezni. La Repubblica Prikazni Jenna Bush, ena od Bushevih hčera dvojčic, je prepričana, da v Beli hiši živi na milijone prikazni. Jenna je pred kratkim izdala knjigo o dekletih iz Srednje Amerike, okuženih z virusom HIV. »Ljudje mislijo, da sem nora, toda ne ša- Demokracija ■ 42/XII ■ 18. oktober 2007 lim se, res sem jih slišala,« pravi Jenna. V intervjuju, ki se je pojavil v Texas Monthlyju, pripoveduje o prikaznih najznamenitejše in najbolj varovane hiše na svetu. »Nekoč ponoči sem iz kamina zaslišala petje, kakor bi nekdo pel arijo iz opere. Ko sem to povedala sestri Barbari, mi ni verjela, toda ko sva bili naslednji teden skupaj v moji spalnici, sva obe slišali igranje na pianino - motive iz 50. let,« pravi Jenna, ki ji bo kmalu 26 let. Ni prva prebivalka Bele hiše, ki govori o prikaznih. Tudi Garry Truman je bil prepričan, da po sobah Bele hiše blodi duh Abrahama Lincolna. Da se v Beli hiši dogajajo paranormal-ni pojavi, je trdila tudi Linda, hči Lindona Johnsona. 37 Sàj&MMpm INTERVJU Razlogi za inflacijo so večplastni Vida Kocjan, foto: Gregor Pohleven Guverner Banke Slovenije, 67-letni Marko Kranjec, osrednjo banko vodi slabe tri mesece. Javnosti je znan kot prvi finančni minister v demokratični Sloveniji, viceguverner, veleposlanik v EU, študentom pa kot izredni profesor na fakulteti za upravo. Med drugim je bil član strateškega sveta za gospodarski razvoj pri zdajšnjem predsedniku vlade. Uvodoma me zanima, ali v Banki Slovenije načrtujete spremembe v načinu vodenja ustanove in morebitne kadrovske spremembe ali pa ste s stanjem znotraj ustanove zadovoljni? Ustanovo sem prevzel takšno, kot je pač bila, doslej nisem še ničesar spremenil, ker menim, da vsi oddelki delajo sorazmerno dobro. Res pa je, da sem tukaj šele kratek čas in nimam še pregleda v celoti, čeprav sem se že pogovarjal z večjim številom zaposlenih v oddelkih. Kakšnih revolucij nikakor ne nameravam delati, prav tako ne nameravam vpeljevati kakšnih korenitih organizacijskih sprememb. Res pa je, da so se nekatere stvari po vstopu Slovenije v evroobmočje s 1.1.2007 spremenile. Nekaj ljudi bom vsekakor poskušal dobiti za delo v Banki Slovenije, vendar pa je izhodišče, da se število zaposlenih ne povečuje. Če bo prišlo do naravnega osipa zaradi upokojevanja in podobnega, bomo verjetno zaposlovali oziroma nadomeščali tiste, ki so ali bodo odšli, sicer pa je moja usmeritev, da se poskuša v novih razmerah doseči čim večja učinkovitost, če bo treba tudi z nekaterimi manjšimi spremembami. Predvsem pa bo treba še preučiti, ali je število zaposlenih po posameznih oddelkih ustrezno ali ne. Pri tem se bom posvetoval tudi z guvernerji nekaterih drugih centralnih bank, s katerimi se srečujem v Frankfurtu, in ugotovil, ali je mogoče na posameznem področju doseči kakšno racionalizacijo. Dejstvo je, da banka mora imeti določeno število zaposlenih, saj ima dejansko enake funkcije kot banke iz večjih držav. S tega vidika predvidevam, da večje racionalizacije najbrž ne bo mogoče doseči. Sicer pa stvari potekajo normalno in po svojem prihodu na mesto guvernerja nisem nad ničemer presenečen. Banka deluje dobro in vsekakor bolje, o tem sem prepričan in to javno povem, kot marsikatera institucija drugega javnega sektorja. Pri tem mislim predvsem ministrstva. Kako pa je z analitskim sektorjem, kjer so bile včasih težave, ker naj bi bili nekatere listine pošiljali iz banke nepooblaščeno. Bo tu prišlo do kakšnih sprememb? V analitskem oddelku smo nedavno odobrili zaposlitev dveh dodatnih raziskovalcev. Ta oddelek je podhranjen, kar se tiče analitičnih kapacitet. V tiste dogodke, ki so zdaj že zgodovina, se nisem spuščal, vem pa, da so bile nekatere tehnične spremembe za to, da informacije ne bi uhajale, že narejene. Zdi pa se mi, da je bilo to takrat v nekem smislu prepotencirano. Jasno je, da imajo raziskovalci in analitiki po mojem prepričanju pravico zagovarjati svoje ugotovitve, v to, ali se je to uporabilo neupravičeno oziroma v druge namene, pa se ne želim spuščati. Skratka, na področju analitskega oddelka ne načrtujem nobenih sprememb. Niti pri vodenju oddelka? Ne vem, kaj razumete pod vodenjem. Vodenje oddelka je takšno kot v vseh drugih oddelkih in informacije, ki bi lahko odšle iz banke, so drugje pogosto precej bolj občutljive. Oddelek je izdelal le neke prognoze, ki niso nič drugega kot to in tej banki ne škodijo, čeprav se je tako predstavljalo. Bistveno bolj bi škodilo uhajanje informacij o bančnih transakcijah ali bančnem nadzoru. Ima banka dovolj ustrezno urejeno varovanje podatkov ali boste na tem področju kaj spremenili? Menim, da je banka imela ves čas ustrezen nadzor in ustrezno politiko varovanja zaupnih informacij in ga bo še naprej imela. Če pa bi prišlo do kakšne zlorabe v katerem koli oddelku, potem bi seveda ukrepali. Inflacija v Sloveniji postaja poseben problem, saj je najvišja med članicami evr-skega območja. Minister Bajuk pravi, da vzroka za visoko inflacijo ne moremo iskati v javnih financah, v Umarju zatrjujejo, da vzroki niso strukturne narave, svet BS pa je v poročilu o cenovni stabilnosti zapisal drugače. Kaj je po vaše vzrok za inflacijo? V svetu BS smo pregledali različne vzroke in menimo, da inflacije ne moremo pripisovati samo enemu vzroku. Jasno je, da ne pripisujemo edinega vzroka javnim financam, čeprav se ne da zanikati, da vsak proračunski primanjkljaj pospešuje aktivnosti. Če pogledamo investiranje v infrastrukturo, ceste in podobno, kjer v proračunu postavke Darsa sploh ni, potem je vsekakor del posledic tudi visoka investicijska dejavnost, ki jo podpira deloma tudi proračun. V svetu BS smo rekli, da to ni osnovni vzrok, je pa eden od njih. Prav tako smo na seji sveta razpravljali o zunanjih vzrokih, ki so predvsem cene hrane in nafte. Na tem področju vzroki vsekakor obstajajo, vendar pa po mnenju članov sveta ne pojasnjujejo celotne inflacije. Posebej ker imamo prenos uvožene inflacije v domače cene bistveno močnejši, kot je v tujini. Če se cena hrane poveča za 1 odstotek, se pri nas bistveno bolj povečajo končne cene kot v tujini. Zato smo želeli ugotoviti, kaj je vzrok za to. Eden od vzrokov je po našem mnenju razmeroma slaba konkurenčnost naših trgov, kar je strukturni vzrok. Tako smo pri tem menili, da je treba konkurenčnost v nekem smislu povečati, da ne bi bil mogoč tako hiter ali visok prenos uvožene inflacije v domačo inflacijo. Kako to narediti? To ni enostavno, vendar menim, da je politika države praktično ves čas od leta 1990 dalje in tudi danes precej dobrohotno gledala na t. i. domače šampione, češ da je to koristno. Po mojem osebnem prepričanju je to koristno predvsem za šampione. Če jih namreč država ščiti, jim omogoča doseganje višjih dobičkov in oni se pač obnašajo primerno položaju na trgu in dvigujejo cene, če jih lahko. Če jim tega ne bi omogočili, jih ne bi. Očitno je, da je to pri nas nekoliko laže, saj je država ščitila domače šampione. Menim, da je tovrstna politika popolnoma zgrešena. Nič se ne sme ščititi, gospodarstvo je za to, da služi in ima dobičke, vendar na konkurenčnem trgu. Ščititi je treba domače prebivalstvo, to pomeni vse nas. Nacionalno ščitenje domačih šampionov z visokimi dobički gre namreč v breme državljanov, ki moramo le-tem plačevati višje cene, kot bi bilo to potrebno. Teh šampionov pa je kar ► Demokracija ■ 42/xn ■ is. oktober 2007 39 INTERVJU Dr. Marko Kranjec ► nekaj. Ne bom imenoval nobenega, ni pa med njimi samo trgovina, so še druge dejavnosti, tudi infrastrukturne. Končni interes učinkovitega gospodarstva in učinkovite države je čim nižja cena za državljane, za potrošnike, ne čim večji dobiček nekega podjetja. S tem želim povedati, da je to eden od vzrokov, zakaj imamo tudi inflacijo s strani strukture našega trga. Poleg tega so tukaj še drugi elementi, ki smo jih omenjali. Predvsem je bila v zadnjem obdobju precej visoka kreditna aktivnost bank in ta je deloma omogočala financiranje infrastrukture, deloma pa je pospeševala tudi povpraševanje gospodinjstev, čeprav se v statističnih podatkih ne zazna, da je prišlo do večjega naraščanja povpraševanja. Ljudje, ki so se zadolževali, so kupovali vrednostne papiije, plačevali potovanja v tujino in podobno in so precej neobčutljivi za povišanja cen. Velja seveda za tiste, ki si to lahko privoščijo. V tem primeru govorimo o t. i. premoženjskem efektu, kar pomeni, da se človek počuti bolj bogat in laže zapravlja na trgu To pa tistim, ki ponujajo, omogoča, da laže dvigajo cene. Naštel sem torej štiri vzroke rasti inflacije: proračun, zunanja inflacija, kreditna aktivnost, struktura trga. Lahko bi še kaj dodali, vendar je svet BS želel poudariti, da je problem inflacije večplasten in ga ni mogoče reducirati samo na en element. Naloga BS je, da na to opozarja, pri tem pa ne trdimo, da zagotovo vemo, kateri vzrok je najpomembnejši. Vsekakor pa se ne moremo strinjati s tem, da je samo hrana tista, ki je povzročila inflacijo, vse drugo pa je v redu. Kakšno je vaše stališče do uravnoteženosti državnega proračuna? Pri tako visoki gospodarski aktivnosti je težko razumeti, da proračun zaradi visokih davkov ne more biti uravnotežen. To je tudi stališče EU. Kako pa gledate na proračunski primanjkljaj? To boste morali vprašati ministra za finance. Osebno bi bil zelo zadovoljen, če bi bil proračun izravnan ali pa bi imeli presežek. Ko se bo gospodarska rast znižala, bodo davki manjši, za obveznosti proračuna pa vemo, da je 85 odstotkov le-teh fiksiranih z zakonom. Zdaj so dobri časi, nekateri govorijo celo o zlati dobi Slovenije, ampak ta se mora poznati tudi na računu Slovenije, to je na proračunu. V njem je treba nekaj prihraniti. Na tem področju je tako kot pri posamezniku. V dobrih časih je treba ustvariti rezervo za slabe čase. Ne smemo se vedno izgovarjati na prioritete in obveznosti, 40 ki jih sicer lahko razporedimo po letih. Tako kot razumem EU, bi tudi jaz zagovarjal politiko uravnoteženega proračuna v takšnih razmerah, kot so danes, ali pa celo presežke. Številni govorijo o modelu Irske, drugi opozarjajo na portugalski primer. Kaj menite vi? Irska je rasla zelo hitro, tako kot mi zdaj, samo daje imela proračunski presežek Prepričan sem, da bi ga lahko imeli tudi mi. Pogosto se sliši kot razlaga za našo višjo inflacijo t. i. Ba-lasa-Samuelsonov učinek, v katerem gre za naslednje: če gospodarska rast v državi tako hitro raste, pomeni, da se produktivnost v sektorjih, kjer se prodaja v tujini, v t. i. tržnih sektorjih (industrija, storitve), zelo hitro povečuje. To omogoča večje zaslužke in boljše plače, vendar pa višje plače pričakujejo vsi v gospodarstvu, kar pomeni tudi v dejavnostih, ki niso tržne. To pa je ves javni sektor in vse tisto, kar ni podvrženo konkurenci. Zaradi tega pritiska nujno prihaja do dviganja cen, ker se višje plače vgrajujejo v cene, zato naj bi država, ki hitro raste, imela opravičilo, da ima tudi nekoliko višjo inflacijo. To opravičilo je v bistvu že vsebovano tudi v t. L maastrichtskem kriteriju, ki pomeni, da se je treba primerjati s tremi državami, ki imajo najnižjo inflacijo in 1 do 1,5 odstotka nad to povprečno inflacijo. Maastrichtski kriterij je okrog 2 odstotka, kar je tudi srednjeročni cilj ECB. To pomeni, daje povečevanje produktivnosti in t. i. Balasa-Samuelsonov učinek že vsebovan v tem maastrichtskem kriteriju. Ne moremo torej razlagati, da je inflacija 3,8, 4 ah 5 odstotkov izključno posledica Balasa-Samu-elsonovega učinka. Kako naprej? Sindikati zahtevajo višje plače, dr. Marjan Senjur pa je prepričan, da inflacija ne more preseči meje 5 odstotkov glede na to, da smo v evroobmočju ... Naprej je vse odvisno od predpostavk in obnašanja. Predpostavke, ki smo jih upoštevali v napovedih za leto 2008-2009, kjer napovedujemo inflacijo precej nad 2 odstotka, vendar ne nad 4 ali celo 5, čeprav bi šlo tudi nad to mejo lahko, če bi šlo za zelo neugodna gibanja pri nafti in cenah hrane. Da bi bila meja 5 odstotkov, absolutno ne drži. Ta je lahko kjer koli, vendar to pomeni, da bomo imeli izredne težave v naši izvozni konkurenčnosti. Če bi povišali plače, bi dejansko postali izvozno nekonkurenčni in bi bili prisiljeni zmanjšati aktivnosti. Kako torej naprej? Menim, da bi država morala najprej pogledati svoj proračun, mogoče malo upočasniti infrastruktur- Demokracija ■ 42/XII ■ 18. oktober 2007 ne dejavnosti in izravnati proračun. Razumel sem tudi izjave predstavnikov vlade, da bodo pogledali, kakšna je struktura trga, in da bodo poskušali povečati konkurenčnost v nekaterih dejavnostih. Treba bo pogledati deloma tudi socialne transferje, predvsem smo pa priporočali, da se v zahtevah po povišanju plač upošteva sprememba konkurenčnosti na ravni posameznega podjetja, ne na ravni panoge. To pa zato, ker podjetja znotraj panoge različno delujejo. Zato zahteve po povečanju plač na ravni panoge lahko povzročijo velike težave posameznim podjetjem. Tistim, ki jim ne gre dobro, plač pač ne morejo povečati. Če bodo sindikati pri tem razumni in bodo to upoštevali, bo v redu, sicer se lahko zgodi, da bodo zaposleni ostali brez službe, kar pa je najslabša situacija. Poslovne banke in menedžerski odkupi. Ali ima Banka Slovenije dovolj velik nadzor nad poslovnimi bankami, ki dajejo visoko tvegana posojila za (menedžerske) prevzeme? Načeloma BS poslovne banke nadzoruje samo s stališča kapitalske ustreznosti, kar pomeni, da nadzorujemo, če so njihove naložbe takšne, da ohranjajo banko solventno, se pravi, da banka ne bi mogla propasti. Po informacijah, ki jih imamo, je sicer kar nekaj teh mene-džerskih odkupov, vendar v nobeni banki s tem ni ogrožena njihova solventnost. Na podlagi posameznih zgodb, ki jih slišimo, o katerih pa nimamo dovolj informacij, ne moremo ukrepati. Sicer pa gre v teh primerih v nekem smislu za zavarovana posojila. Delnice, ki jih me-nedžerji s posojili odkupijo, so zastavljene kot zavarovanje teh posojil. Pri tem se seveda lahko vprašamo, aH so te delnice res toliko vredne. Osebno menim, da so banke ocenile njihovo vrednost, v BS pa nimamo nobenega razloga, da bi na tem področju ukrepali. Drugače pa je, če gre pri tem za izrabo notranjih informacij. Poslovne banke, ki posojajo, posojajo v imenu svojih lastnikov in pri tem kreditirajo nekoga, ki ga nekdo morda sicer nima rad, vendar to ni razlog za ukrepanje s strani BS. Verjetno pa drži, da na tem področju prihaja tudi do zlorab notranjih informacij, vendar pa mora to preverjati agencija za trg vrednostnih papirjev. Več od tega ne morem povedati, ker BS ni pristojna za to presojanje. Menite, da se mogoče menedžerski odkupi dogajajo tudi s posojili tujih bank in da osrednja banka ni seznanjena z vsem? To je mogoče. V tem primeru BS sploh nima nobenega razloga za ukrepanje, saj so banke same ocenile tveganje in posojajo denar. Kakšno lastniško strukturo bodo s tem povzročile, je drugo vprašanje, o katerem se bi dalo razpravljati, vendar to že prehaja področje pristojnosti osrednje banke; če hočete politično, sociološko, etično, kakor koli. To je lahko problem in tega ne minimaliziram, v razpra- Nekateri govorijo celo o zlati dobi Slovenije, ampak ta se mora poznati tudi na računu Slovenije, to je na proračunu. V njem je treba nekaj prihraniti. INTERVJU vah in dnevni obravnavi pa se to prikazuje kot afera. To so lahko afere, vendar BS na afere žal ali pa na srečo ne more reagirati. Naša naloga je zelo jasna: cenovna stabilnost in stabilnost finančnega sistema. Če je finančni sistem stabilen, pri čemer se kreditirajo osebe dvomljive etične, politične ali kakršne koli provenience, se v BS ne moremo spuščati. Zanima me, kakšno je vaše osebno stališče do soudeležbe zaposlenih pri dobičku podjetij? Teh idej ne poznam tako dobro in nisem nikoli temeljito preučeval tovrstnih ureditev v svetu, menim pa, da za socialno ravnotežje ni slabo, če so zaposleni soudeleženi pri dobičku. V tem pogledu se lahko razglasim za levičarja, ker mislim, daje socialno ravnotežje vrednota. Preveliko razslojevanje ni dobro. A da me ne bi narobe razumeli: sem za tržno in konkurenčno gospodarstvo, zasebno lastnino, umik države iz gospodarstva. Po tej strani sem popoln desničar ah liberalec, ki s socializmom nima nobene zveze. Po svojem prepričanju sem mnenja, da je dejansko za družbo koristno, če je nekoliko bolj uravnotežena, kot so npr. skandinavske družbe. Ah smo to sposobni narediti ali ne, je glede na vse te afere, zamere in nevoščljivosti drugo vprašanje. Žal je tržni sistem takšen, da povzroča velike razlike. Pri tem je treba imeti korektive, ki jih podpiram, vendar pa na to, v kakšni meri in do kod, žal nimam odgovora. Vsekakor bi verjetno težko zagovarjal družbo, kjer je pet ali deset družin super bogatih, vsi drugi so pa brez vsega oziroma popolnoma pravno nezavarovani. To bi me motilo. Ali ste zdaj v banki ali morda kdaj prej v svoji bogati delovni praksi zasledili, da bi se v času lastninjenja nekdanjega družbenega premoženja kapital, ki se je odlil v tujino, vračal zdaj domov po drugih poteh, morda tudi za menedžerske odkupe? Ali je tovrstne podatke sploh mogoče kje dobiti? Teh podatkov žal nimam, podatke je tudi zelo težko dobiti. Kot ste sami ugotovili, je morda tudi tisti kapital, ki ga zdaj tuje banke posojajo posameznikom, del tega. Nekaj denarja iz naslova lastninjenja je odšlo na tuje račune, saj veste, da imamo nekaj kapitalskih družb, ki so ustanovile podjetja v tujini. Žal vsega ni mogoče preveriti. To je žal tranzi-cijsko obdobje, in kot je bilo tranzicijsko obdobje v 19. stoletju v razvitih kapitalističnih državah, tako je zdaj pri nas. Kakšno pa je vaše stališče do privatizacije bank oziroma tega, da morata na primer NLB ali NKBM ostati v večinski slovenski lasti? Pri tem menim, da bi bilo zelo primerno in koristno, če bi se ti dve banki predvsem pri-vatizirali in bi država prodala svoj delež. In to res zasebnemu sektorju. Težko vprašanje pa je, kdo so ti primerni investitorji: ali so to strateški investitorji z več deleži ali so to lahko posamezniki. Verjetno je potrebna kombinacija. Če imamo domače strateške lastnike, ki bi učinkovito vodili banko, potem je domači lastnik popolnoma zaželen in koristen. Če pa tega nimamo, je treba razmišljati tudi o tujcih. V Evropi s prostim pretokom kapitala, delovne sile in blaga težko rečemo, da ne bomo nič pustili tujcem, čeprav je bančni sektor v tem smislu seveda specifičen. Ni pa toliko specifičen, da bi moral ostati stoodstotno v slovenskih rokah. Osebno sem za banke, ki so učinkovite, ki bodo servisirale gospodarstvo učinkovito in poceni, kolikor je to mogoče, nisem pa za banke, ki bi bile v domači lasti in neučinkovite in bi morah mi to plačevati. Tu je vaše stališče podobno kot pri trgovinah, kaj pa pogosto tako opevani nacionalni interes? Pojem nacionalnega interesa je pogosto zlorabljen. Seveda se zavzemam za nacionalni interes, vendar pod istimi pogoji kot kjer koli drugje. Pogosto pa je nacionalni interes interes tistih, ki so ta čas zaposleni v teh ustanovah in imajo visoke dobičke ter bi želeli, da tako tudi ostane. Potem pa te stvari prodajajo kot nacionalni interes, čeprav to ni Nacionalni interes je učinkovito bančništvo, učinkovita trgovina, učinkovita industrija. Nacionalni interes je učinkovitost za nas, državljane, ne za tiste, ki so v takšnih družbah ali ustanovah zaposleni. Ali lahko pričakujemo višje obrestne mere in ali bi bilo morda v državi drugače, če bi vodenje denarje politike imela še vedno BS? O temeljnih obrestnih merah ne morem povedati popolnoma nič, ker je to stvar Evropske Demokracija • 42/xii • is. oktober 2007 centralne banke, ta pa se bo odločila glede na gospodarske razmere v celotni EU, ne samo v Sloveniji Kar se tiče obrestnih mer, ki jih naše banke zaračunavajo za posojila gospodarstvu in prebivalstvu, se te deloma že nekoliko razlikujejo in so vezane na trg, na katerem naše banke delujejo. Če se bodo viri podražili, je seveda mogoče, da se bodo tudi obresti za posojila deloma povišale. Vendar tega ne čutim kot velik problem, saj se nekaj bistvenega na tem področju ne bi smelo zgoditi, poleg tega bi bilo pa zelo zaželeno, da se kreditna aktivnost nekoliko upočasni, saj je bila rast posojil v zadnjih nekaj letih zelo visoka. To bi tudi pripomoglo k umiritvi pregretosti. Kakšna je zdaj vloga BS in guvernerja po vstopu Slovenije v EU, kaj so njene in vaše pristojnosti? Denarno politiko uravnava ECB za celotno področje EU, kar pomeni, da se politika obrestnih mer določa v Frankfurtu. Kaj bi bilo v tem trenutku boljše za Slovenijo, ne bom razpravljal. Dejstvo je, da nimamo tega instrumenta v rokah in to je izguba za nas. Denarne suverenosti, to je denarne politike in količine denarja v obtoku ne določamo mi. Po drugi strani pa imamo še vse funkcije, ki so zelo pomembne - od nadzora, zagotavljanja vseh informacij, sodelovanja v ustanovah EU in ECB, kjer s svojimi pogledi lahko tudi delujemo in vplivamo. Položaj vseh osrednjih bank držav, ki so vstopile v evroobmočje, teh je ta čas 13, je drugačen kot pred vstopom. IB (Intervjuje v celotni objavljen na spletni strani www. demokracija.si) 41 Če bi povišali plače, bi dejansko postali izvozno nekonkurenčni in bi bili prisiljeni zmanjšati aktivnosti. ZGODOVINA mmš. Zmaga laži nad resnico V. M., foto: arhiv Demokracije Kdo je bil predvojni ban Dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki so mu v soboto želeli postaviti spomenik v rodnih Mančah pri Vipavi, pa so se politiki ustrašili sovražnih in lažnivih izjav borcev in njihovih sopotnikov? Za soboto, 13. oktobra, je bilo napovedano: V Mančah v Vipavski dolini bodo ob slavnostnem nagovoru finančnega ministra in predsednika NSi Andreja Bajuka odkrili kip banu dr. Marku Nadačenu. Po tej napovedi pa se je začela gonja ostankov komunizma. Duh iz steklenice Postavitev spomenika nekdanjemu banu Dravske banovine dr. Marku Nadačenu, rojenemu v Mančah, je na javnem zemljišču sporna, saj gre za narodnega izdajalca, je dejal predsednik ajdovskih in vipavskih borcev Božo Novak. »Kmalu po okupaciji in priključitvi Ljubljanske pokrajine fašistični Italiji je Marko Natlačen v imenu slovenskih meščanskih strank poslal Mussoliniju - dučeju zahvalno spomenico, ki je napisana v izredno vljudnostnem tonu ... Tako izražene besede, kot so: lojal- 42 nost, vdanost, zahvalnost, zanesljivo niso ponazarjale mišljenja večine Slovencev, še manj pa Primorcev,« je zapisal v javnem pismu, naslovljenem Pobegli duh iz steklenice. Zgodovinska resnica Dr Boris Mlakar, strokovnjak za zgodovino druge svetovne vojne na Inštitutu za novejšo zgodovino, je ob teh očitkih dejal, da gre za ponaredek Nadačenovega pisma, ki je bil objavljen v ljubljanskem časopisju. »Originalno pismo, ki je nastalo pod prisilo visokega italijanskega komisarja, je bilo sicer vljudno, a ne tako ekstremno, da bi ga zaradi tega mogli imenovati izdajalec,« pravi Mlakar in dodaja, da je bil Natiačen »predstavnik oblasti, ki je deloval skladno s takrat veljavnimi mednarodnim vojnim pravom ob predaji oblasti«. Zatrdil je tudi, da je bil Natlačen v svojem času vidnejši član pomembne politič- ne stranke SLS ter tako v tedanji družbi pomemben ud. »Potrebno se je vprašati, kdo je bil zaradi njegovega delovanja oškodovan, prikrajšan ali celo ubit,« je poudaril. Nadačen je bil »tipičen meščanski politik stare šole, ki Slovencem ni želel škodovati, ampak se je zgolj oportunistično prilagodil«. Dodal je, da je to dejanje »laže bolj celostno razumeti v luči dejstva, da je Natiačen ob svojem prvem obisku Rima poročal o nasilju, ki so ga nad slovenskim narodom na Gorenjskem in Štajerskem izvajali nacisti, tudi izseljeniški vladi«. Uzurpatorji Tigra Na odkritje spomenika Nadačenu so se odzvali tudi v Društvu za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske. Postavljati spomenik ali spominsko znamenje na Primorskem nekomu, ki je poslal zahvalno pismo duceju, potem ko je ta že četrt stoletja s »svojimi fašističnimi hordami izvajal teror in raznarodovalno politiko nad Slovenci, pomeni slaviti nekoga, ki je zanikal boj primorskih rodoljubov, duhovnikov, učiteljev, trpljenje in ponižanje upornega primorskega prebivalstva in Demokracija • 42/xii • is. oktober 2007 Dr. Marko Natlačen ZGODOVINA organizacijo TIGR«, je za STA dejal predsednik društva Marjan Bevk »Ti, ki danes postavljajo ta spomenik, zasmehujejo boj, trpljenje in žrtve primorskega ljudstva od konca prve svetovne vojne do osvoboditve, organizacijo TIGR in primorske partizane ter priključitev Primorske matični domovini,« je bil oster Bevk »Koordinacija« Nekakšna »koordinacija združenja borcev NOB« iz Ajdovščine, Vipave, Idrije, Cerknega, Nove Gorice in Tolmina je izdala sporočilo, v katerem je zapisala, da je bil Natlačen Primorec le po rodu, ne pa tudi po duši, in da je okupator kot posledico banovega umora izvedel likvidacijo 24 talcev. Očitno ta »koordinacija« še vedno živi v svojem srednjem veku, saj Natlačenu očita umor 24 talcev, tistih »talcev«, ki so jih Italijani po-strelili pred Natlačenovo hišo, potem ko je v njej komunistični atentator umoril dr. Marka Nadačena, takrat v Sloveniji najvišjega slovenskega politika. Talce imajo torej na svoji duši komunisti, katerih dedič je očitno ta »koordinacija«. Zupanova kapitulacija Župan občine Vipava Ivan Princes se je odzval na protestno pismo, ki ga je nanj naslovilo predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Ob tem je zanikal, da bi s svojim sodelovanjem oblatil kogar koli. Zapisal je, da sam ne namerava ničesar »oprati«, saj meni, da ni ničesar oblatil, še najmanj pa izbojevane zmage NOB. »Ne nazadnje občina Vipava sodeluje in sofinancira srečanja borcev in veteranov ter spominske plošče rojakom in domačinom, ki so pomembno pripomogli k razvoju dogodkov, po katerih je Slovenija danes lahko svobodna in demokratična država. Res sem župan že četrti mandat, očitno pa sem šele zdaj spoznal, da nekateri demokracijo in svobodomiselnost pojmujejo s tem, da moraš govoriti izključno njihov jezik, sicer si že sovražnik ljudstva; od njim poznanega človeka se nenadoma preleviš v zagrizenega nasprotnika.« Dodal je, da se zaveda, da smo v predvolilnem času, vendar se kljub temu »takšnih igric« ne gre več. Kot je še pojasnil, se je v celotni zgodbi znašel, potem ko se je nanj obrnil Mirko Kovač, ki je o Natla- čenu napisal knjigo, in ga prosil, naj mu pomaga poiskati nadomestno lokacijo za postavitev doprsnega kipa. »Glede na to, da je bil ban Natlačen svoje čase Mančan, sem navezal stik s svetom krajevne skupnosti Manče. Ta postavitvi spomenika ni nasprotovala in je dala tudi svoje soglasje za njegovo postavitev.« To je bilo po njegovih navedbah vse. Dodal je še, da občina ne sodeluje pri postavitvi spomenika, prav tako ni sofinancirala njegove izdelave: »Sam pa se prireditve lahko udeležim kot vsakega dogodka, ki poteka na našem območju.« Kapitulacija politikov Toda že dan kasneje si je vipavski župan Ivan Princes premislil. Dejal je, da je več kot očitno, »da čas še ni zrel za postavitev spomenika banu Natlačenu, ki je postal sporna osebnost za širšo slovensko javnost«. Po njegovem mnenju bo tako treba počakati na Natlačenovo rehabilitacijo. Ni čisto jasno, kaj je župan Princes s tem mislil. Le kdo, predvsem pa zaradi česa naj bi Natlačena rehabilitiral?! Kot govornika pri odkritju spomenika sta bila napovedana minister Andrej Bajuk in poslanka SDS Eva Irgl. Oba sta svoj nastop odpovedala, prvi že v ponedeljek, 8. oktobra, druga pa dan kasneje. Eva Irgl je v izjavi za javnost zapisala, da se odkritja spomenika ne bo udeležila zato, ker ne želi biti navzoča na dogodku, ki je v nasprotju z zgodovinsko povezanostjo Primorcev: »Moj način političnega delovanja izhaja iz povezovanja in ne razdvajanja.« Dr. Marko Natlačen Poglej mo torej, kdo je bil dr. Marko Natlačen. Rodil se je leta 1886 v Mančah pri Vipavi. V Gorici je obiskoval gimnazijo in nadaljeval šolanje v Ljubljani, kjer je prebival v Alojzijevišču, kamor so sprejemali najboljše dijake. Po končani gimnaziji je leta 1907 odšel na Dunaj študirat pravo. Promoviral je leta 1912, bil nato pravnik in od leta 1919 samostojni odvetnik v Ljubljani. Deloval je v katoliških študentskih organizacijah, bil predsednik Slovenske dijaške zveze, aktiven v Slovenski krščanski zvezi in pri Orlu, pri katerem je bil v letih 1925-1927 predsednik. Mmmmmmm^^m Nestrpnost in sovraštvo preprečila postavitev Natlačenovega kipa. Leta 1926 je bil izvoljen za podpredsednika SLS in s tem je postal drugi človek največje slovenske stranke, za predsednikom dr. Antonom Korošcem. Bil je v skupščini ljubljanske oblasti in predsednik oblastnega odbora. Prvo leto kraljeve diktature leta 1929 je bil komisar istega odbora, vendar je že novembra istega leta svoje posle izročil Sernecu, ki gaje imenoval kralj, in se umaknil z vseh javnih funkcij. Nato je delal v kulturnih organizacijah in bil predsednik Katoliškega akademskega starešinstva. Potem ko je vodstvo SLS leta 1932 razglasilo Ljubljanske punktacije z zahtevo po večji avtonomiji Slovenije, je beograjski režim aretiral vodje SLS in med njimi dr. Natlačena. Leta 1933 ga je konfiniral v Bilečo, nato v Gac-ko in Sarajevo, od koder se je vrnil šele po 21 mesecih. Ban Dravske banovine Septembra 1935 je bil imenovan za bana Dravske banovine. Izkazal se je kot sposoben upravitelj, ki je zavzeto skrbel za gospodarski napredek, socialne in civilne potrebe in kulturni razvoj prebivalstva banovine (Slovenije). Še vedno so se čutile Demokracija • 42/xii • is. oktober 2007 posledice velike ekonomske krize. Prizadeto je bilo predvsem kmečko prebivalstvo. Moratorij na dolgove je zahteval sanacijo bančnega sistema, ki jo je banovinska uprava aktivno podprla. Gospodarska rast je omogočala številne projekte na kulturnem in narodnem področju: ustanovitev glasbene akademije, izdajanje zbornikov ob obletnicah pomembnih Slovencev (med njimi izdaja umetniških zbornikov Groharja in Jakopiča) in predvsem graditev Narodne in univerzitetne knjižnice. Že kot nekdanji oblastni predsednik se je Natlačen zavzel za Društvo znanosti in umetnosti, ki je bilo predhodnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pozneje je za SAZU odkupil Ro-bidovo knjižnico. Z dr. Antonom Korošcem je bil v prvi obrambni vrsti ob beograjskih grožnjah mladi ljubljanski univerzi. Nov zagon je dobila modernizacija ter graditev cestnega omrežja. Pospešeno se je izvajala tudi elektrifikacija celotnega ozemlja banovine. Ker je Dolenjska s Suho krajino veljala za manj razvito, je ban prav tam podprl številne projekte elektrifikacije in preskrbe z vodo. ► 43 Natlačenova rojstna hiša v Mančah ZGODOVINA Zmaga laži nad resnico Kip dr. Natlačena je delo kiparja Draga Tršarja. ► Pred dvema uničevalcema Ob napadu treh okupatorjev na Slovenijo je bila na banu Na-tlačenu vsa teža novih časov in hudih preizkušenj. Le malo pred tem je umrl dr. Anton Korošec, ki je bil pred tem dve desetletji najpomembnejši slovenski politik. Na dan okupacije je bil v Beogradu med bombardiranjem ubit dr. Franc Kulovec. Še pred napadom se je v tujino umaknil dr. Miha Krek, ki je takrat postal najvišji slovenski politik. Tako je dr. Natlačen nenadoma ostal sam in »na čistini« pred novo fronto, ki sta jo sestavljali dve veliki nasilni ideologiji: nacifa-šizem in komunizem. Obe sta se med vojno srečali in se odlično dopolnjevali. Proti takšnemu uničevalnemu stroju ni imel nihče nobene možnosti. Seveda je dr. Natiačen od prve ure okupacije reševal, kar oziroma kolikor se je reševati sploh dalo. Iz njegovega podrobnega poročila, ki ga je napisal poleti 1941 in je bilo v Sloveniji vse do pred nekaj leti neznano, še danes pa ga poznajo le redki (objavljeno je bilo leta 2001 v strokovni publikaciji Prispevki za novejšo zgodovino in leta 2006 ponatisnjeno v knjižici Ban dr. Marko Natlačen, ki jo je sestavil Mirko Kovač), se zelo jasno vidi izjemna težavnost razmer, v katerih se je znašel Natlačen kot političnoupravni 44 vodja Slovencev. Najprej je moral reševati razmere med umikom jugoslovanske vojske, potem med prihodom okupatorja v Ljubljano, potem pa je poskušal vplivati na italijanskega okupatorja, da bi se do okupiranega naroda obnašal čim bolj prizanesljivo, vendar ni mogel veliko storiti, saj so okupatorji začeli hitro izvajati popolno oblast in nasilne ukrepe proti narodu. Zmaga nasilja Na dan napada, 6. aprila 1941, je s pripadniki vseh legitimnih strank v Ljubljani ustanovil Narodni svet kot najvišje politično telo. Zasedal je vsak dan, dokler ga Italijani 17. aprila niso odpravili. 26. maja so Italijani ustanovili konzulto, v kateri so bih tudi predstavniki slovenskih oblasti. Že na njeni prvi seji 3. junija je visoki komisar Grazioli, najvišji politični predstavnik okupatorja v Ljubljani, določil, da bo konzulto 8. junija v Rimu sprejel duče. (Mussolini). Na sprejemu je Natlačen Mussoliniju izročil spomenico z izčrpnim besedilom o nasilnem ravnanju nemškega okupatorja in ga prosil za pomoč. Srečali so se tudi s papežem, ki mu je Natlačen prav tako izročil spomenico o nemškem nasilju nad Slovenci. Natlačen je Graziolija večkrat prosil, naj bo prizanesljiv do Slovencev in naj izpusti aretirane Slo- Demokracija ■ 4 vence. Ker so bili Italijani gluhi za njegove predloge in prošnje, je iz konzulte izstopil in se umaknil v zasebnost, saj s svojo navzočnostjo v njej ni hotel več dajati legitimitete Italijanom. Dokler je verjel in upal, da bo s svojim angažiranjem lahko vplival na obnašanje okupatorja, je to počel, ko pa je ugotovil, da nima nobene moči, se je umaknil. Očitki zločincev Že med vojno so mu komunisti in tudi nekateri drugi očitali, da je kolaboriral z okupatorjem. Komunisti so pri tem imeli seveda svojo računico, saj so komaj čakali, kako bi lahko svoje nasprotnike in kasnejše žrtve čim bolj oklevetali z očitki o narodnem izdajstvu. Še posebej vpadljivo je bilo potovanje v Rim in tako imenovani poklon Mussoliniju ter besedila »zahvale«, ki so v zvezi s tem nastala. Vse to je Natlačen natančno pojasnil v svojem poročilu, v katerem je razložil vse okoliščine obiska in teh besedil. Bistvo vsega je bilo, da je poskušal pomagati narodu, katerega legalni in legitimni vodja je bil, da bi čim manj čutil pogubne posledice okupacije in vojne, po drugi strani pa ga je okupator ves čas postavljal pred dejstva - od obiska do prirejenih izjav, ki so šle v javnost, ne da bi na to lahko Natiačen kakor koli vplival. Takoj ko je spoznal, da okupator z njim manipulira in II- 18. oktober 2007 da vodi svojo propagandno igro, se je umaknil. Natančno branje takratnih dogodkov in razmerij sil pokaže, da pri dr. Marku Natlačenu nikakor ne moremo govoriti o nedovoljeni kolaboraciji, ki mu jo zagovorniki revolucionarnih izročil še vedno očitajo. To, čemur rečejo kolabo-racija in kolikor je te »kolaboraci-je« bilo, je bil izjemno nehvaležen poskus pomagati narodu in prav nič drugega. Vse drugo, trditve, da je bil kolaborant in narodni izdajalec, je podlo podtikanje komunistov, ki jim je to koristilo že pri njegovem umoru, danes pa so to neodgovorna govoričenja tistih, ki jih resnica sploh ne zanima, zanima pa jih kulturni boj proti, po njihovo, političnim oziroma celo ideološkim nasprotnikom. Gre torej za umazan politični boj, ki traja že od leta 1941. Morilec - narodni heroj v so boto, 13. oktobra, je preteklo 65 let, ko so leta 1942 komunisti na Natlačenov dom poslali v duhovnika preoblečenega morilca Franca Stadlerja-Pepeta, da je Natlačena ustrelil. Tega atentata je bil najbolj vesel vodja komunistične revolucije Edvard Kardelj. Do takrat je VOS, ubijalska organizacija Osvobodilne fronte oziroma Komunistične partije Slovenije, ubila že več sto Slovencev. Po voj- Mirko Kovač je o dr. Marku Natlačenu napisal knjigo. ZGODOVINA Justin Stanovnik, govornik na slovesnosti v Logu pri Vipavi. ni je komunistični režim zločinca Stadlerja razglasil za »narodnega heroja«. Edini cilj komunistov na začetku okupacije Slovenije je bil zasedba oblasti, glavno sredstvo, kako priti do tega cilja, pa sta bila umor in laž. Če vzamemo v roke kazenski zakonik, je bilo oboje v razsežnostih genocida. »Jaz nisem nič!« Kljub kapitulaciji politikov prejšnji teden je spominska slovesnost v Vipavski dolini bila. V soboto je bila najprej maša v božjepotni cerkvi Marije tolažni-ce žalostnih v Logu pri Vipavi, po maši pa pred cerkvijo spominska slovesnost. Organizator slovesnosti Mirko Kovač je v ta namen pred cerkvijo razstavil kip dr. Marka Natlačena, ki mu za zdaj ni usojeno, da bi stal v Natlačenovi rojstni vasi Mančah. Na slovesnosti sta govorila prof. Justin Stanovnik in Anton Drobnič, predsednik Nove slovenske zaveze. Stanovnik je najprej govoril o tem, zakaj so komunisti na začetku vojne ubili Natlačena. Komunisti so med vojno veliko ubijali, je dejal. To je bil način, kako se človek zaveže neki ideji in skupnosti - z ubojem človeka. S tem so hoteli tudi pokazati, da so nad vsem, da so pripravljeni absolutno na vse. Ob teh umorih so bili ljudje presunjeni. Natlačen je bil, je poudaril Stanovnik, prvi človek slovenske politike. Predstavljal je določe- no slovensko kulturo. Z njegovim umorom so komunisti pokazali, da bodo s to kulturo obračunali. Natlačena so ubili komunisti, ki so bili preoblečeni. Preoblačili so se v NOB, Natlačenov morilec pa je bil preoblečen v duhovnika. Natlačen je bil kot ban predsednik slovenske republike. Ob tem se je Stanovnik vprašal, kako to, da na tej slovesnosti ni nobenega slovenskega politika. Zakaj ni predsedniških kandidatov? Odgovoril je: »Ker nam v vseh svojih predvolilnih nastopih govorijo: Jaz nisem nič!« Spomnil je še na eno značilnost današnje Slovenije, v kateri je dvoje vrst znamenj: mučeniška in zločinska. Kdo se bo polastil Slovenije, se je vprašal, ah bo to zemlja zločincev ali zemlja mučenikov. Sovraštvo do groba in naprej Anton Drobnič, predsednik Nove slovenske zaveze, je dejal, da je predsednik zveze borcev Janez Stanovnik rekel, da je Natlačena za ko-laboracionista obsodil narod. Kateri narod, se je vprašal. Spomnil je na odlok z dne 16. septembra 1941, s katerim so se komunisti polastili naroda. Narod so oni (partija). In ta »narod« je prepovedal drugemu delu naroda, da se spomni svojega voditelja. Prepovedali so, da opravimo svoje dejanje spomina in ljubezni. Dosegli so, da so se politiki ustrašili. Celo tisti, ki so nasledniki bana Natlačena. Spomnil je tudi na besede Janeza Stanovnika, naj sovraštvo ne seže prek groba, in dodal, da so leta 1946 komunisti s svojim sovraštvom segli celo globo- ko v grobove, ko so izkopali kosti dr. Marka Natlačena, njegove žene in dveh sinov ter jih uničili. »Danes hočejo uničiti tudi spomin nanj,« je poudaril Anton Drobnič. (B Demokracija ■ 42/xn • is. oktober 2007 45 Anton Drobnič, predsednik Nove Slovenske zaveze Gornja Radgona 105,9 Radlje ob Dravi 96,5 Rayne Äoroska 95,7 Kalvarija Maribor 104,5 Tolmin 91,2 Kum 105,9 Novo mesto 98,3^ Planina Ajdovščina 91,2 'ostojna »89,1 Hirsl rininr» • Bistri Črnomelj 92,8 . OSEBNOSTI Odklonil ministrstvo Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Josef Schvvegel je iz skromnih razmer postal pomemben diplomat habsburške monarhije, plemič in bogat poslovnež. Lahko bi bil celo prvi minister slovenskega rodu, pa je to imenovanje iz načelnih razlogov odklonil. Nekaterim našim rojakom je v času habsburške monarhije uspelo priti do visokih državniških položajev in s tem tudi do precejšnjega vzpona na družbeni lestvici. Eden takšnih je na primer slavni matematik Jurij Vega, ki se mu je uspelo iz socialno šibkejših slojev povzpeti do bogastva in položaja. Podobno uspešen 46 je bil tudi baron Josef Schwegel, ki je ravno tako izhajal iz skromnih razmer, a je napravil kariero in si pridobil plemiški naslov. V nasprotju z Vego, ki je delal kariero med vojaki, ti so v nekdanji habsburški monarhiji še najlaže napredovali po družbeni lestvici, se je Schvvegel povzpel po precej bolj spolzki lestvici državnega uradnika. Med tem vzponom je kot zvest uradnik države postal navzven popolna kopija svojega vladarja; v družbi in službi je govoril izključno nemško, poleg tega pa je tudi navzven tako kot mnogi drugi državni uradniki poskušal kar najbolj posnemati svojega monarha. Po karieri v državni službi se je Schvvegel lotil politike in tudi v njej je nastopal kot zastopnik nemško govorečega prebivalstva. A vendar ni svojih slovenskih korenin nikoli pozabil. Z domačini v rojstnem kraju je vedno govoril slovensko ne glede na svoj družbeni položaj. Zagovarjal je tudi nekatere projekte, ki so pripeljali k razvoju naših krajev, in končno, ob svoji smrti se je s precejšnjim denarnim volilom spomnil svojega naroda, kajti za razvoj kulture je daroval milijon tedanjih avstrijskih kron. Doma govorijo slovensko Schvvegel se je rodil 29. februarja 1836 v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Družina naj bi bila imela tudi nemške korenine, saj naj bi bili potomci kolonistov, ki so jih stoletja pred tem tedanji fevdalni gospodje naselili v blejski okolici. Ne glede na to pa so v družini Zvegel govorili slovensko in se imeli za Slovence. Hiši, v kateri je bil bodoči diplomat peti od otrok, so domačini rekli pri Balo-hu, bodoči baron pa bil v okolici znan kot Balohov Joža. Družina je bila podjetna, saj se je Josefov oče poleg kmetovanja ukvarjal tudi z gostinstvom in s trgovino. V okolici so bili torej spoštovani in za tedanje podeželske razmere dokaj premožni. Vsekakor dovolj, da so lahko otroci odšli v šole. Najstarejšega sina so poslali na Koroško, da se tam nauči jezika, v Gorje pa je prišel nemški deček, da se nauči slovenščine; šlo je torej za kulturno menjavo. Josef sicer takšne menjave ni bil deležen. Osnovno šolo je obiskoval v Gorjah, nato pa ga je oče poslal na šolanje v Beljak V gimnazijskih letih seje poskusil v pesništvu. Pisal je ljubezenske pesmi, sonete in pod vplivom razpoloženja v pomladi narodov 1848 tudi rodoljubne. Tega oblasti niso rade videle, zato je Josef te svoje pesmi, ki so bile seveda v sloven- Demokracija ■ 42/XII ■ 18. oktober 2007 Diplomat in politik baron Josef von Schwegel OSEBNOSTI ščini, objavil pod psevdonimom. V Slovenski bčeli je objavil nekaj naravoslovnih spisov, nekaj pesmi pa v Bleiweisovih Novicah in celo v Jugoslovanski zori v Zagrebu. Res pa je, da je z nastopom njegove državniške kariere poezija in proza v slovenskem jeziku zamrla. Josef se je sprva sklenil vpisati na medicinsko šolo, hkrati pa se je vpisal tudi na orientalno akademijo. To je bila posebna šola, kjer so se bodoči avstrijski diplomati kalili za službo na Orientu. Na tej šoli so gojenci seveda imeli pouk o zgodovini in pravu, o pravilih lepega vedenja in mečevanju, predvsem pa o jezikih. Tako morali obvladati turško, grško, arabsko in perzijsko. Josef se je odločil, da bo njegova prihodnost v diplomaciji, zato je z medicine izpisal. Srečni dnevi v Egiptu Schwegei je diplomiral leta 1859 in bil sprejet v diplomatsko službo. Oblasti so odločile, da ga pošljejo v Egipt, ki je bil do tedaj še del turškega imperija. Schwegel je moral prevzeti mesto na avstrijskem konzulatu v Aleksandriji. Zanimivo je, da je v Trstu pomagal nesti na ladjo 11- temelje svojega premoženja. Kmalu je tudi sam začel sodelovati pri nekaterih poslih in si pridobil še več denarja. Kasneje so ga nasprotniki obtoževali nečednih kupčij, celo trgovine s sužnji, a jih je uspešno »povozil« na sodišču. Schvvegel se je med drugim spoprijateljil z Lessepsom, ki je tedaj gradil Sueški prekop, pa tudi z več arheologi, ki so tedaj začenjali raziskovati ostanke antičnega Egipta. O tem in o geografiji Egipta je napisal nekaj prispevkov in jih poslal v domovino v objavo. Še več, ob svojem dopustu v domovini je poskrbel, da je več večjih arheoloških kosov prišlo v prestolnico, z nekaj manjšimi pa je obogatil svojo zbirko. Leta 1869 je bil cesar Franc Jožef povabljen na odprtje Sueškega prekopa in seveda je bil Schvvegel med tistimi, ki so bili v vladarjevi osebni službi kot vodniki in tolmači. Cesar je opazil vnemo in marljivost mladega uradnika in se dal poučiti tudi o njegovem siceršnjem službovanju. Izkazalo se je, da ima Schvvegel za seboj desetietje dolgo in vestno službo in da je bil eden najzaslužnejših za ustanovitev av-stro-egiptovske banke. Vladar mu m. „jw* Schwegel bi lahko postal prvi avstro-ogrski minister slovenskega rodu, vendar je to odločno odklonil. Zvegel se je rodil v kmečki družini v Zgornjih Gorjah. letno Mario plemenito Battisti di San Giorgio, hčerko furlanskega nižjega plemiča, ki je tudi odhajal v Aleksandrijo za zastopnika ladijske družbe Tržaški Lloyd. Skoraj desetletje kasneje se je Schwegel z Mario poročil. Popotovanje iz Trsta na novo delovno mesto je Josef opisal in poslal v Bleiweisove Novice. Leta, ki jih je preživel v diplomatski službi v Egiptu, je Josef omenil kot najlepša v svojem življenju. Prinesla so mu uspešno kariero, ženo in ustvarila tudi bogastvo. Precej je službeno potoval po Egiptu, saj je kot nižji uradnik konzulata opravljal službo povezovalca z egiptovskimi lokalnimi oblastmi. Po potrebi je bil tudi tolmač različnim poslovnežem svoje domovine, ki so jih posli zanesli na Orient. S tem si je poleg ne prav velike diplomatske plače pridobil še precejšen dodaten vir dohodkov in ustvaril je podelil odlikovanje, temu pa je kmalu sledila plemiška diploma in tako se je po novem imenoval Josef von Schvvegel. Sledila je tudi premestitev, novi plemič naj bi iz Aleksandrije odšel na veleposlaništvo v Carigrad. Med kratkim dopustom v domovini je Josef kupil posestvo z gradom Grimšče na Rečici pri Bledu in tako naložil svoje premoženje, ki si ga je zaslužil v Egiptu. Grad je postal njegov dom. Pomemben uradnik V Carigradu je nadaljeval svojo dobro službo. Najprej je uredil precej kaotične razmere na poslaništvu, potem pa je ustanovil šolo za otroke tamkajšnje avstrijske kolonije, poleg tega pa še trgovsko zbornico. Spoznal se je tudi z raznimi poslovneži in se tudi za svoj račun ukvarjal z različnimi posli. Postal je tudi član upravnih odborov različnih bank. To mu ni prineslo le lepih dohodkov, ki jih je prejemal do smrti, ampak tudi določeno moč. V članstvu teh odborov je dosti vplival na graditev in financiranje železnic, med drugim precej kasneje tudi na slovenskih tleh. Politično je zagovarjal železnico do Carigrada in s tem nakazal možnost širjenja imperija proti Orientu. Schvvegel je bil med organizatorji svetovne razstave na Dunaju leta 1873. Bil je zadolžen za orientalski del razstave. Bila je velik uspeh glede na ljudi in kronane Demokracija ■ 42/xn ■ 18. oktober 2007 glave, ki so jo obiskali. Zato je dobil mali križec sv. Štefana, kar mu je prineslo baronski naslov. Leta 1875 je končno iz vladarjeve pisarne prišla diploma, ki je potrjevala, da se Josef imenuje baron von Schvvegel. Že kmalu po koncu razstave je bil imenovan na mesto vodje trgovskopolitičnega oddelka na zunanjem ministrstvu. Pod njegov nadzor je prišla vsa konzularna služba in tudi vse politične povezave z Bližnjim in Daljnim vzhodom ter za dobro mero še njegova nekdanja šola, orientalna 47 inski svcl Majske občine jc v svoji seji; dne i i.jüiy.1 soglasno sklcnit.da sc pvin Vyni .Mtnlfi k. opMljf^Mvyi , /iVfiölrtilTU .Vi-l-M iiMtn-J [. kr. MAejjiii ^■vhvfmt if.n UaTnM* kv štejSmi. m'l«, Wf<»n/ i'isnw l.iwtV ¡JM.. .Ivüiiii iiv f gitiwfni jvifon« ¿a*im miičon S^ntfjdiu- «Š.Vtfria. a • '--•'•"•>> n.-il.i SVW.1.! c\l("H.V 1 ! .( imenuje na -Stvno željo vsohAcjccv v pmxnnty«? jrtodžrlwvoinGsfi v pmd dežele kiunjeke in jvwbno kj*. Wcj*kc oMirte. Ar- dne ¡li .junij« isot Bil je častni občan mnogih slovenskih občin, tudi Bleda. Dunajski kongres je bil velik uspeh v Schweglovi diplomatski karieri. OSEBNOSTI Odklonil ministrstvo Diplomatova graščina v Grmiščah ► akademija. Postal je tudi dvorni svetnik, in to predvsem zaradi svojih uspešnih pogodb o trgovanju, ki jih je država sklenila z Britanijo, Švedsko in Norveško ter končno še z Rusijo. V Schvveglovo pristojnost je spadal tudi Balkan in kot vnet domoljub je odločno zagovarjal avstroogrsko okupacijo Bosne in Hercegovine leta 1875. S tem sije pridobil še odločilnejši položaj na ministrstvu, s katerim je postal za dnevno politična odločanja nepogrešljiv. Zlasti dobro se je razumel z liberalnim ministrom grofom Andrassyjem in vse poti so mu bile odprte. Schvvegel je bil eden od uradnikov, ki so z avstro-ogrske strani odločilno sodelovali pri delu berlinskega kongresa leta 1878. Na tem kongresu je habsburško zunanje ministrstvo uspešno pred drugimi velesilami obranilo svoje zahteve po okupaciji in praktično pravi priključitvi Bosne in Hercegovine dvojni monarhiji. Njegovo trdo delo pri pripravi zunanjepolitične odprave v Berlin in tudi dejstvo, da je velik del vsakdanjega dela na kongresu prevzel na svoja ramena in s tem pustil svojemu zunanjemu ministru dosti prostega časa za manj naporne in prijetnejše protokolarne obveznosti pa tudi nekatere galantne pustolovščine, je Schwegla in Andrassyja še bolj povezalo. Schwegel je dobil novo odlikovanje, poleg tega pa je bil imenovan za tajnega dvornega svetnika, kar je bila seveda nova čast. Iz uredništva V politiko Medtem pa je prišlo do manjšega notranjepolitičnega zasuka in vladna politika se je obrnila precej bolj v desno, 48 konservativno smer. Zaradi tega je bil grof Andrassy kmalu prisiljen zapustiti svoj položaj. Schvvegel je bil nato predviden, da bi morda prevzel mesto zunanjega ministra oziroma da bi ga imenovali za ministra za trgovino. To je odločno odklonil. Nekaj zaradi svoje lojalnosti do Andrassyja, nekaj pa zato, ker se je, čeprav državni uradnik, tudi sam začel bolj zanimati za politiko in mu je bila liberalna struja veliko bliže. Zaradi obeh razlogov je menil, da s konservativci ne bi mogel dovolj lojalno sodelovati, kar pa bi bilo škoda za državo, zato je sklenil, da ne samo odkloni ministrski položaj, ampak tudi izstopi iz državne službe. Ostal je le toliko časa, da je vpeljal svojega naslednika. Po izstopu iz uradništva seje posvetil politiki na strani liberalcev. Postal je poslanec kranjskih vele-posesti v dunajskem parlamentu že takoj po izstopu leta 1879. Za- nimivo pa je, da je v političnem delovanju popolnoma podpiral nemško naravnanost. Postal je član združenja nemških veleposestnikov in njegov predsednik. V parlamentu je sedel so svoje smrti. Bil je tudi član gospodarskega odbora in zaradi svojih zvez v trgovskih in bančnih organizacijah je imela njegova beseda veliko veljavo. To pa je uporabljal bolj v zakulisju kot v javnosti. Zanimivo je, da je nasprotoval splošni volilni pravici, ker je menil, da država še ni zrela zanjo in bodo dobili preveč veljave socialdemokrati, ki jih je imel za nevarne elemente. Na deželni ravni je bil med letoma 1883 do 1912 poslanec v kranjskem deželnem zboru in voditelj kranjskih Nemcev. Že leta 1898 pa je vseeno predlagal ustanovitev slovenske univerze. Bil je zaslužen tudi za graditev tržiške, dolenjske in kamniške železnice, zato je postal častni občan več občin. Bil je predsednik kranjske stavbne družbe, spodnjeavstrijske banke in član upravnega odbora ljubljanske hranilnice. Na stara leta se je na željo prijateljev leta 1911 lotil pisanja spominov. Pisal jih je večinoma v svoji vili v istrskem Voloskem, ki jo je kupil kot družinsko obmorsko rezidenco. Verjetno tudi na predlog oziroma željo svoje žene, ki je bila doma iz primorskih krajev. Schvvegel je umrl 16. septembra 1914, tik po začetku prve svetovne vojne, v svoji graščini Grmišče. Tako mu je bil prihranjen razpad monarhije, ki ji je tako dolgo služil in katere neomajen privrženec je bil vse svoje življenje. V oporoki je za kulturne namene zapustil milijon kron, vendar so bile lahko porabljene šele po vojni, tedaj pa so bile zaradi razpada dvojne monarhije in spremembe v denarnih razmerjih vredne le še četrtino te vsote. Q Demokracija • 42/xn • is. oktober 2007 Nagrobna plošča v cerkvi sv. Andreja na Rečici pri Bledu Slovenski diplomati v preteklosti Slovenija ima od osamosvojitve dalje svojo diplomacijo. Žal pa še vedno nima urejene svoje diplomatske zgodovine. Zamisel o izdajanju virov zanjo je sicer stara toliko kot slovenska država, a do sedaj nekako ni prišlo do njene realizacije. Zunanji minister Dimitrij Rupel je maja 2004 dal pobudo, da o tej temi skličejo sestanek ekspertov, a konkretnejša oblika je bila postavljena šele decembra 2005 v okviru centra za evropsko prihodnost, pri katerem je bila ustanovljena projektna skupina za raziskovanje diplomatske zgodovine Srednje in Jugovzhodne Evrope. Na prvi seji te projektne skupine marca lani je bilo sklenjeno, da se po zgledu nekaterih drugih držav v posebni ediciji zberejo dokumenti o zgodovini slovenske diplomacije. Jugoslavija je nekoč imela dve ediciji, »Plava« je bila za splošno rabo, »Bela« pa je bila tajna zbirka dokumentov. V okviru načrta naj bi izšle tri različne zbirke na to temo, med njimi zbirka »Personae«. Prva knjiga v tej zbirki je knjiga spominov in pisem barona Josefa Schvvegla, kije bila predstavljena 10. oktobra letos na Jabljah. Predstavitev knjige na gradu Jable: Valentin Inzko, dr. Andrej Rahten in dr. France Rozman ETNOLOGIJA Kulturna zgodovina Rusije V. M. foto: knjiga Natašin ples Založbi Studia humanitatis in Modrijan sta izdali prevod obsežnega dela angleškega avtorja Orlanda Figesa z naslovom Natašin ples, ki sicer nosi podnaslov Kulturna zgodovina Rusije, prikazuje pa širšo rusko zgodovino. Nikolaj Argunov, Portret Praskovje Šeremetjeve, 1802 Ivan Kramskoj, Kmet Ignatij Pirogov, 1874 Najbrž ni zgodovine, ki bi lahko zajela vso veliko zgodbo »matrjoške Rusije«. Prav zato je knjiga Natašin ples nekaj posebnega, saj jo odlikuje nov, svojski pristop, še zlasti pa je knjiga uspešen poskus zaobjetja večplastnosti, raznolikosti in mnogoterosti mnogih zgodovin, predvsem kulturne, družbene in družabne. Zunanji pogled na Rusijo zg0 dovina Rusije in Sovjetske zveze je po mnenju nekaterih zgodovi-nopiscev najbolj podlegla ideološkim interpretacijam: prednost je dajala politični in državniški plati preučevanja preteklosti, na drugi strani pa zavzeto gojila kulturno, se pravi literarno zgodovino svoje velike, v svetovnem merilu neponovljive književnosti. Znanstvena premišljevanja o Rusiji so vselej vsaj blago ogrožali iskanje »ruske duše«, nagnjenje do vsakršnih mističnih bogoiskateljstev, hoja po robu resentimenta in romanticizma. Figesov »oddaljeni«, zunanji, a ne hladni pogled, ki se zaveda - kot se reče -, da ni »mrzlih družb«, pa Rusijo presoja na podlagi dejstev, brez zanosnih motenj. Pred nami razprostira nešteto vzporednih zgodb, življenj in usod, kakor so v času in prostoru zadnjih dvesto let vzporedno bivali tako mužiki kot aristokrati, tako ljudsko slikarstvo kot najmodernejši izzivi umetnosti, tako omikano izobraževanje kot trmasto neopismenjevanje, tako pretirano strastno hlepenje po tujih vzorih kot obsesivno varovanje lastne dediščine. Pa tudi mogočnost oblasti in nebrzdane volje do moči na eni strani ter ponižno in pohlevno, tradiciji zvesto prebijanje skozi življenje na drugi. Ta nepopolna, vendar (ali nemara prav zato) veličastna freska, prikazana v tej ambiciozni knjigi, bralca posrka in prestavi v čase in prostore, o katerih zve veliko in drugače, ne da bi čutil breme podatkov, virov, arhivov. Iskanje ruske duše Avtor je svoj prikaz zgodovine Rusije prikazal v osmih poglavjih, ki jim je dal naslednje naslove: Evropska Rusija, Otroci leta 1812, Moskva! Moskva!, Kmečka svatba, Iskanje ruske duše, Džingiskanovipotomci, Rusija skozi sovjetsko lečo in Rusija zdoma. Na končuje dodan kronološki pregled ruske zgodovine in imensko kazalo. Spremno besedo z naslovom Od razumevanja zgodovine do premišljevanj o Rusiji je napisal zgodovinar dr. Igor Grdina. Natašinples jev avtorjevi domovini Angliji požel nešteto hvalospevov in si leta 2003 prislužil nominaciji za dve pomembni nagradi (Samuel Johnson Prize, Duff Cooper Prize). Bralci pa so dobili še naslednje priporočilo: »Nalijte si kozarček vodke, odprite to sijajno knjigo in se ji predajte« (Sunday Times). Orlando Figes (1959) je profesor zgodovine na londonski univerzi (Birckbeck College). Študiral je na Cambridgeu, kjer je bil do leta 1999 tudi zaposlen. Je avtor številnih monografij o ruski zgodovini. Njegova Tragedija ljudstva. Ruska revolucija, 1891-1924 je leta 1997 prejela kar pet pomembnih nagrad v kategoriji zgodovinskih monografij in bila prevedena v več svetovnih jezikov. Nič slabše ne kaže Natašinemu plesu (2002), saj je bilo doslej prodanih okoli 85.000 izvodov izvirnika, k številnim prevodom pa se zdaj pridružuje tudi slovenski. Njegova zadnja knjiga je Šepetalci. Zasebno življenje v Stalinovi Rusiji (2007). B 49 Demokracija ■ 42/xn ■ is. oktober 2007 NAŠI KRAJI Vitovlje Petra Janša, foto: P. Janša, STO/TD Vitovlje Darovi narave V 11 ; "itovlje (346 m) je naselje v občini Nova Gorica. Ležijo na južnih pobočjih Trnovskega gozda nad krajem Šempas. Vitovlje sestavlja več manjših zaselkov ob krožni cesti, ki se odcepi z magistralne ceste Ajdovščina-Nova Gorica med Osekom in Šempasom. Hiše, krite s korci, povedo, da smo še v Vipavski dolini, ozke poti navkreber pa kažejo pot navzgor proti ostremu južnemu robu Trnovskega gozda, ki se nad Vitovljami imenuje Vitovski hrib. Naselje je raztreseno med vinograde, senožeti, nasade kostanja in gozd. Sv. Vid, Župnijski zavetnik Ime Vitovlje izhaja iz župnijskega zavetnika sv. Vida (lat. Vitus), zavetnika črniške župnije. Sveti Vid spada med svetnike, o katerem ni veliko zgodovinskih dejstev, a je med ljudstvom kljub temu zelo priljubljen. Okrog njega se pletejo legende, o njem nekaj izvemo tudi iz spisa »Mučeništvo sv. Vida«, ki gaje okrog leta 600 v rimski pokrajini Lukaniji napisal Passio S. Viti. Po tem spisu naj bi bil Vid ujet kot kristjan in obsojen na smrt. Po običajnem mučenju so ga vrgli v kotel z vrelim oljem. Iz njega so ga rešili angeli in ga pospremili v Lukanijo, kjer je mladenič umrl. Po pripovedovanju naj bi se bilo njegovo mučeništvo zgodilo v začetku Dioklecijanovega preganjanja okoli leta 304 ali 305. Je zavetnik lekarnarjev, gostilničarjev, pivovarjev, vinogradnikov, bakrorezcev, plesalcev in igralcev, mladine, domačih živali. Goduje 15. junija. Tisočletna zgodovina Prve strnjene naselitve na širšem območju najdemo v železni dobi, posamične pa že ob koncu bronastega obdobja. Naseljevanje se je v antiki pomaknilo v severni predel doline ob vznožje pobočja planote, bliže glavni rimski cesti, ki je povezovala Aquileio (Oglej) z Emono (Ljubljana) in naprej. Okoli leta 600 so slovanska plemena naselila bolj ali manj izpraznjene naselbine romaniziranih staroselcev. Po prevladi Frankov so ozemlja dobile v posest razne škofije in samostani, kasneje pa goriški grofje in v 16. stoletju Habsburžani. V srednjem veku se je poselitev v Vitovljah nepretrgano nadaljevala, v visokem srednjem veku pa se je zgostila v Šempasu. V 16. in 17. stoletju so sem vpa-dali Turki, na kar spominjajo poimenovanja (Tabor), kasneje pa je zabeležen prihod Napoleonove vojske (Visoki zid). Leta 1868 je prebivalstvo pokazalo narodno zavednost, ko je gostilo narodni tabor. Število prebivalcev je naraščalo do prve svetovne vojne, po njej pa zaradi vojnega begunstva, priključitve Italiji in gospodarske krize začelo upadati. V drugi svetovni vojni so se prebivalci aktivno vključili v boj za osvoboditev. Po vojni se je z industrializacijo začela selitev v urbana središča. S posegi v kmetijska Demokracija ■ 42/xii ■ 18. oktober 2007 zemljišča: regulacije, komasacije, melioracije, namakanje ... se je način kmetovanja moderniziral, z zaposlitvami v bližnjih središčih pa dodatno olajšal življenje na območju, kar se pozna tudi v povečanju prebivalstva. V starih virih se naselje pojavlja pod imeni: Witelgach, Witenburch, We-ytenburg in Vitenbergo. Zasnova vasi je pod vitovsko cerkvijo sv. Marije in se širi v dolino. Mnogo stavb je zavarovanih. Sakralna dediščina Romarska cerkev na Vitovljah je posvečena Materi božji oz. Svetemu Duhu. Prvič je omenjena v notarski listini z dne 2.1.1361, ki jo hranijo v Benetkah. Cerkev je v osnovi romarska zgradba in glede na utrjeno protiturško obzidje lahko sklepamo, da je v 14. stoletju oz. prej na tem mestu stala romanska kapela. Postavili so jo na skalnem osamelcu sredi pobočja (604 m). Cerkev je bila dvakrat razširjena in prezidana, leta 1616 in 1673. V času med 1714 in 175 5 je bil stari gotski oltar zamenjan z baročnim. Podoba Marijinega oznanjenja in lesena prižnica izhajata iz 17. stoletja. V prvi svetovni vojni je cerkev ostala nepoškodovana, v drugi so jo Nemci obstreljevali in minirali, tako da je bila skoraj v celoti porušena. Največja ■NOVA GORICA Šcrnpas GORIZl .VITOVLJE Venezia Trieste Ajdovščina Kostanjev les zasluga za obnovo cerkve gre domačinom, ki jim je s prostovoljnim delom, materialnimi in finančnimi sredstvi, zbranimi v nabiralnih akcijah, uspelo obnoviti zunanjost in del notranjščine cerkve. Ljudski rezbar, domačin Stanko Hrovatin je leta 1990 izdelal za cerkvene potrebe kopije lesenih kipov. Danes verniki prihajajo v cerkev po tradiciji največ za binkošti in veliki šmaren, drugače pa je priljubljena izletniška točka s Na prazniku kostanja v Vitovljah izbirajo kostanjevo kraljico mater. od nas nekoliko večjo telesno pripravljenost, v dolinskem delu je sprehajalna. Vmesne povezave nam omogočajo zaokrožanje posameznih odsekov. Začetke poti označujejo informativne table z zemljevidom območja, posamezne tematske postaje pa stebrički, opremljeni s teksti in kažipoti s časovnimi Cvet pravega kostanja prekrasnim razgledom. V Vitovljah je tudi majhna cerkev sv. Petra, ki stoji okrog 150 m pod cerkvijo sv. Marije. Cerkev pripada skupini cerkva istrskega romanskega tipa iz 14. stoletja, ki se na slovenskem omejujejo samo na njenem skrajno zahodnem delu. V celoti je bila predelana v 18. stoletju, nazadnje leta 1879. Na tem območju so našli zgodnjesrednjeveška grobišča s starejšimi slovanskimi grobovi. Kamnito znamenje sv. Lucije, zavetnice za oči, je na visoki skali na poti proti Krnici. V skali je vdolbina, napolnjena z vodo, ki ne presahne niti v največji suši; vdolbina z vodo je namreč nad vodnim izvirom. Tematska energijska pešpot celotna pot je zasnovana tako, da lahko začnemo pohod v enem od naselij Šmihel, Ozeljan, Šempas, Vitovlje ali Osek in si sami izberemo smer glede na telesno pripravljenost, zanimanje in čas. V pobočnem delu zahteva Cerkev sv. Petra Do Marijine cerkve vodi križev pot. oddaljenostmi do sosednjih postaj. Pot razkriva lepote narave in kulturne dediščine, odstira zgodovinske spomine in odkriva skrivnosti, ponuja duhovnost, zahteva od nas energijo, a nam jo tudi vrača. Vodi nas mimo številnih znamenitosti, toda tudi po spokojnih, skritih kotičkih. Hoje je za približno 6 ur s postanki vred. Na poti, ki ponuja čudovite razglede, se lahko ustavimo na turističnih kmetijah in se prepričamo, kako dobra je tu hrana. In vino. Predvsem je vredno poskusiti vitovsko grganjo. Ta sorta trte je priljubljena zaradi razmeroma velikega grozda, precejšnjega pridelka, nezahtevne tehnike pridelovanja in prilagojenosti na agroekološke razmere. Praznik kostanja Ime »kostanj« izhaja iz grške besede »kastanan«. Z Bližnjega vzhoda so ga prinesli stari Rimljani. Pravi kostanj raste le v južni Evropi, severni Afriki in v toplejših predelih srednje Evrope. V Sloveniji ga najdemo na manj kot 17 odstotkih gozdne površine, kjer je bolj vlažna klima, dolge vegetacijske dobe z milo jesenjo in kjer so izrazito kisla rastišča. Pravi kostanj je značilno oblikovano drevo, ki zraste 20 do 25 m visoko, izjemoma tudi do 35 m. Doseže visoko starost (do 1000 let), zato imajo drevesa mogočen obseg. Včasih je bil kostanj gospodarsko pomemben za številne sredozemske pokrajine tako zaradi vsestransko uporabnega lesa kakor tudi zaradi okusnih, užitnih plodov. Danes se njegovo rastišče krči zaradi dveh bolezni, kostanjevega raka in črne gnilobe. Praznik kostanja v Vitovljah vsako jesen organizira tamkajšnje Kulturno turistično društvo, letos 20. in 21. oktobra. Prireditev vključuje kulturni in zabavni program, izbor kostanjeve kraljice matere, vitovske gospodinje pa vsako leto pripravijo razstavo okusnega domačega peciva. Seveda ne manjka kostanja, surovega in pečenega, kot pritiče prazniku kostanja. SI Demokracija ■ 42/xii • is. oktober 2007 51 i- RECENZIJE Ženska v Berlinu Slovenska matica Tema posilstev med zmagoslavnim pohodom sovjetske armade v Berlin leta 1945 je bila v Nemčiji dolga leta tabuizirana in potisnjena globoko v kolektivno podzavest. Avtorica dnevniških zapiskov od 20. aprila do 22. junija 1945 je želela ostati anonimna. Njeni zapiski so prvič izšli leta 1954 v Angliji, v Nemčiji pa komaj pred nekaj leti. Šele ko je knjiga izšla v Nemčiji, se je začelo o tej travmatični temi odkrito govoriti. Knjiga je prinesla resnico o armadi mladih, nevednih in pogosto primitivnih moških, ki so od hiše do hiše iskali svoj plen zmagovalcev, predvsem pa resnico o strašnih trenutkih, ki so jih preživljali v majskih dneh leta 1945 Ber-linčani, po večini ženske in otroci. V ospredju pripovedi je boj za preživetje sredi človeškega zverinjaka, a tudi upanje in optimizem, ki zasi-jeta sredi temnega in nevarnega časa. Dve domovini Založba ZRC Znanstvena revija Dve domovini, ki jo izdaja Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, prinaša v številki 26 (2006) dvanajst prispevkov: Vzponi in padci teorije migracijskih sistemov (Jure Gombač), Ali so stališča prebivalcev evropskih držav do priseljencev povezana s stališči, ki se nanašajo na odnose med spoloma, rodnostno vedenje in vrednotenje otrok? (Majda Černič Istenič, Duška Knezevič Hočevar), Spremembe rodnostnega obnašanja v Sloveniji pod vplivom priseljevanja v obdobju po drugi svetovni vojni (Damir Josipovič), Kulturni položaj priseljencev v Sloveniji: dejavniki in pokazatelji (Janja Žitnik), Nekateri vidiki odnosa slovenske javnosti do izseljenstva (Marjan Drnovšek), Ivan Resman in izseljenska problematika (Ivan Vogrič), Slovenski izobraženci na Hrvaškem po letu 1868: Ivan Steklasa (Irena Gantar Godina), Vloga slovenskega jezika pri oblikovanju etnične identitete pri tretji in četrti generaciji slovenskih političnih emigrantov v Argentini (Uroš Bonšek), Nekateri vidiki življenja primorskih priseljencev v Prekmurje med svetovnima vojnama (Andrej Vovko), Selitve žensk iz Gaberij v Vipavskih brdih med letoma 1920-1954 (Darja Gorup). Letala s sidrom 2. Tehniška založba Slovenije Kot posebna izdaja revije Življenje in tehnika je izšla vsebinsko in slikovno zelo bogata knjižica (118 strani) Letala s sidrom, ki izjemno natančno predstavi temo hidroavioni v Portorožu in okolici. Delo je sad večletnega raziskovanja zanimive, a manj znane letalske 52 dejavnosti med obema vojnama v Portorožu. Avtor Srečko Gombač, ljubiteljski zgodovinar letalske zgodovine iz Izole, je raziskal začetke letalstva, razvoj hidroavionov, njihovo delovanje v našem in v »bližnjih« okoljih ter zgodovinske in druge okoliščine, ki so pripeljale do tega pojava. Avtentično raziskavo vsebujejo predvsem tisti deli, ki osvetljujejo dogajanja, predvsem hidroplanska, na območju severnega Jadrana. Prikazana je pilotska šola v Portorožu, portoroške potniške proge ter proizvodnja hidroavionov v tržaški ladjedelnici. Soavtor Tomi Brezovec piše o turizmu v Portorožu in o portoroškem letališču. Literarna veda Založba Literatura V zbirki Novi pristopi je Literarno-umetniško društvo Literatura izdalo knjigo Marka Ju-vana Literarna veda v rekonstrukciji (uvod v sodobni študij literature). V prvem delu knjige (Kako pisati literarno teorijo in zgodovino danes?) se avtor ukvarja z vprašanjem, kako naj se dve glavni veji znanstvene vednosti o književnosti - literarna teorija in literarna zgodovina - čim bolj prepričljivo odzoveta na sile, ki so ju od 70. let izpostavljale krizi. V drugem delu (Rekonstrukcije pojmov: tekst in kontekst) poskuša rekonstruirati in reinter-pretirati nekatere glavne pojme, ki teoretsko modelirajo literarna besedila ter njihove prostorske in časovne kontekste. Drevesa in grmi 3. Založba Narava, Olševek V zbirki Vodnik po naravi je izšel vodnik Drevesa in grmi. V njem je predstavljenih več kot 170 evropskih vrst listavcev in iglavcev s preprostim načinom določanja. Barvne skupine in simboli nam omogočajo razvrstitev rastlinskih vrst glede na obliko in namestitev listov, kar poenostavi njihovo določanje. 320 barvnih fotografij prikazuje vse vrste skupaj z značilnimi znaki v njihovem naravnem oko- DeMOKRACIJA • 42/XII • 18. oktober 2007 lju. Poleg tega 320 risb predstavi najpomembnejše določevalne znake vsake vrste. Dodana je letna ura, ki na pregleden način prikaže čas cvetenja in plodenje vsake vrste. Praznično leto Založba Mladinska knjiga Veliko antičnih pesnitev (med avtorji omenimo le Ovidija, Horacija, Katula, Propercija) je bilo posvečenih posameznemu letnemu času, celo mesecu, in popisovale so sezonske običaje, poljedelska opravila, z njimi povezane šege in praznovanja ter čaščenje bogov. V knjigi Praznično leto Rimljanov v pesmi je odlomke iz njih prevajalka in klasična filologinja Nada Grošelj razvrstila in komentirala tako, da lahko kronološko spremljamo »praznično leto« Rimljanov. Ob tem je umetnostna zgodovinarka Monika Oswald izbrala približno 50 likovnih motivov, predvsem iz slikovite pompejanske dobe, od upodobitev božanstev do prizorov iz vsakdanjega rimskega podeželskega življenja. Sadje in zelenjava 4. Prešernova družba Že stoletja cenijo ljudje izredno hranljivost svežega sadja, ki ni le bolj zdravo od prigrizka iz prodajalne s hitro prehrano, temveč povečuje čilost, ugodno vpliva na presnovo in je prvovrsten vir energije. Komaj katero naravno živilo vsebuje tako bogato mešanico življenjsko pomembnih vitaminov. V zbirki Za dober dan je izšel obsežen priročnik Zdravilna moč sadja in zelenjave, ki daje o vsem tem zelo veliko informacij in napotkov. Snov je razdeljena na štiri, s fotografijami bogato ilustrirana poglavja: zdravilno sadje; zelenjava, stročnice, žita (27 vrst domačega in južnega sadja, devet vrst zelenjave, stročnic in žit); najbolj pogoste bolezni (58 najpogostejših bolezni, njihovi vzroki, simptomi, kako se obvarujemo in ravnamo, če smo zboleli); zdrava kuhinja (104 recepti za okusno pripravo živil, ki okrepijo obrambno moč našega telesa in izboljšajo počutje). ZDRAVILNA MOČ SADJA IN ZELENJAVE fmilijp PAKET UGODNOSTI OKTOBER JE DOBER Za vaše naložbe.« Obiščite nas! Svetovali vam bomo in poiskali najugodnejšo ponudbo za vas. Od vsake sklenjene storitve iz paketa ugodnosti v oktobru bo Finančna skupina Nove KBM Zvezi prijateljev mladine Slovenije podarila 1 evro! DOLGOROČNI DEPOZITI PREBIVALSTVA Izkoristite posebno ugodnost pri vezavi v evrih nad eno leto in nad dve leti - oktobrsko povišanje obrestne mere za depozite za 0,2 odstotne točke, ne glede na znesek vezave! RENTNO VARČEVANJE Želite varno naložiti svoje prihranke? Ob odprtju rentnega varčevanja vsakemu varčevalcu ob prvem pologu podarimo 25 evrov. Posebno za osnovnošolce, dijake in študente - zdaj je pravi čas: v oktobru ti ob odprtju računa 0'Mega, BRD ali BRS podarimo 13 evrov na varčevalni račun. Odloči se zdaj in izkoristi še kaj iz našega oktobrskega paketa ugodnosti. NALOŽBE V VREDNOSTNE PAPIRJE Oplemenitite svoj denar! V oktobru lahko prihranite strošek odprtja trgovalnega računa - 12,52 evra. NALOŽBE V VZAJEMNE SKLADE Vplačila v izbrani sklad iz ponudbe KBM Infond v oktobru brez vstopne provizije! Za brezskrbno prihodnost vas in vaših najbližjih: ob sklenitvi naložbenega življenjskega zavarovanja Prizma Rastoči trgi II izkoristite 20 % popust na premoženjsko zavarovanje OPA! Zavarovalnice Maribor. ENKRATNO NALOŽBENO ZAVAROVANJE PRIZMA RASTOČI TRGI II KULTURA Frankfurtski knjižni sejem Lucija Horvat, foto: knjižni sejem v Frankfurtu V Frankfurtu je potekal 59. knjižni sejem. Letos je razstavljalo največ razstavljavcev doslej, udeležilo se ga je namreč 7.448 založnikov iz 110 držav. Vsega skupaj je bilo predstavljenih okoli 391.652 knjig, od tega 121.267 novitet. Frankfurtski knjižni sejem je tudi letos privabil ogromno obiskovalcev. Na 2.500 manjših ali večjih dogodkih frankfurtskega knjižnega sejma, ki je trajal do 14. oktobra in je bil prve tri dni odprt za strokovno javnost, je sodelovalo tisoč avtorjev. Na uvodni slovesnosti je bil poleg nemškega ministra za finance Peera Stein-briicka tudi predsednik katalonske pokrajinske vlade José Montilla Aguilera. Katalonija, gospodarsko najbolj razvita regija na severovzhodu Španije, je bila letošnja častna gostja in je bila v Frankfurtu zastopana s skoraj 150 pisatelji z motom Izjemno in univerzalno ter je bila všečna mešanica tradicije in modernizma. V imenu katalonskih pisateljev je na odprtju sejma govoril Quim Monzo. Frankfurtski knjižni sejem ni le najpomembnejše srečanje založnikov in knjigarnarjev, temveč ima vodilno mesto tudi pri trgovanju z avtorskimi pravicami. Med razstavljavci jih je bilo največ iz Nemčije (3.273), Velike Britanije (797) in Združenih držav (637). Izobraževanje je bilo tudi letos ena glavnih tem sejma, ki pridobiva tudi politično veljavo in si prizadeva pomagati pri opismenjevanju, dialogu kultur in obrambi svobode besede. Zaznati je trend povpraševanja po »temeljnih knjigah«. Slovenija z zbornikom Na frankfurtskem knjižnem sejmu se tradicionalno predstavlja tudi Slovenija. Letos sta bili v središču pozornosti otroška in mladinska literatura ter ilustracija, ki sta jo kot prepoznavno in vredno tujih objav spoznala avtorja slovenske predstavitve Slavko Pregl in Janja Vidmar. Ker so se organizatorji slovenske predstavitve v prejšnjih letih pritoževali, da je obisk slovenske stojnice slab in da slovenski avtorji berejo sami sebi, je letos namesto avtorjev na sejem potoval zbornik z odlomki prevedenih del za otroke in mladino. Najznačilnejše nagrajene sloven- Radi 106.6 MHz ske ilustracije, kot so Pedenjped Marjana Mančka, Male živali Lile Prap in Pepelka, ki jo je ilustrirala Alenka Sottler, so bile predstavljene na trinajstih panojih. Sprejem na slovenski stojnici je bil 11. oktobra, v petek, 12. oktobra, pa je na naši stojnici z branjem nastopil Drago Jančar, letošnji dobitnik esejistične nagrade Jean Amery za knjigo Brioni. Odzivi in konkurenca Frankfurtski knjižni sejem, ki je letos na gostovanje povabil kulturo in Pisatelj Drago Jančar ne države, je naletel na različna mnenja, saj je nastop katalonske kulture po mnenju Thomasa Maierja občutljiva zadeva. Od njega so se namreč distancirali katalonski pisatelji, ki ne pišejo v katalonščini, pač pa v španščini, kot sta to znana pisatelja Eduardo Mendoza in Carlos Ruiz Zafon, ki se počutila nezaželena. Direktor sejma Juergen Boos je obžaloval, da se v španščini pišoči katalonski pisatelji niso udeležili uradne predstavitve častne gostje. Razlogi za bojkot so bili po njegovi oceni med nacionalizmom, regionalnimi spori, osebno nečimrnostjo in željo oder prepustiti manj znanim pisateljem. Kaj bodo v Frankfurtu pokazali Katalonci, ki so se na lanskem referendumu razglasili za »nacijo«, so posebej skrbno spremljali španski mediji. Frankfurtski sejem bo imel prihodnje leto konkurenco. Prihodnjo jesen naj bi na Dunaju odprli svoj mednarodni knjižni sejem pod naslovom »Buch Wien« (Knjiga Dunaj), ki bi vsako jesen pritegnil obiskovalce in predstavnike stroke z nemškega govornega območja ter iz srednje in vzhodne Evrope ter bo tako kraj srečevanja vzhodne in zahodne Evrope. E 54 Demokracija • 42/xn • is. oktober 2007 ■ {/fJ¡\/ffi 15.10.1844 se je rodil nemški filozof Fri-edrich Nietzsche. Zapisal je: »Srečnih zakonov bi bilo veliko več, če mož in žena ne bi bila vedno skupaj.« > 15.10.1880 so po 632 letih od začetka graditve dokončali stolnico v Kolnu. > 15.10.1821 so deželni stanovi v Ljubljani ustanovili Kranjski deželni muzej > 15.10.1857 je bila v celoti zgrajena proga Dunaj-Maribor-Ljubljana-Trst. > 16.10.1978 je konklave sporočil, da je postal novi papež 58-letni kardinal Karol Woytila, krakovski nadškof. > 16.10,1818 se je v Javorjah v Poljanski dolini rodil slovenski pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran. > 16.10.1890 so odprli so železniško progo Ljutomer-Gornja Radgona-Radgona. > 17.10.1973 je svet je doživel gospodarski pretres, ker se je nafta podražila za 70 odstotkov. > 17.10.1982 je Jugoslavija uvedla depozit pri prehodu čez mejo. > 17.10.1990 je slovenski predstavnik v predsedstvu Jugoslavije Janez Drnovšek slovenskim politikom priporočil, naj počakajo, kaj se bo zgodilo v drugih republikah. > 18.10.1868 je bil vVeliki Otavi pri Šempa-su prvi slovenski tabor na Primorskem. > 18.10.1915 se je začela tretja soška bitka. Cilj italijanske ofenzive je bil zavzetje Gorice, kar pa jim ni uspelo. > 18.10.1991 so se dogovorili, da se zadnji pripadniki JLA umaknejo iz Slovenije prek koprskega pristanišča z osebno oborožitvijo in opremo najpozneje 25. oktobra 1991. > 19.10.1964 je Kitajska izvedla svojo prvo eksplozijo jedrske bombe. > 19.10.1866 se je v Podnartu rodil Josip Pogačnik, predsednik prve slovenske Narodne vlade v Državi SHS ob razpadu Avstro-Ogrske. > 19.10.1910 je Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem zaradi strahu pred vnovičnim ponarejanjem rezultatov ljudskega štetja sklenilo izpeljati zasebno ljudsko štetje. Našteli so 135.415 Slovencev. Koroški deželni predsednik je zato »zaradi prekoračenja delokroga« društvo razpustil. > 20.10.1865 seje v Ljubljani rodil svetovno znani slovenski tenorist, operni in koncertni pevec ter pedagog Franc Pogačnik (kasneje Naval). > 21. IN 22.10.1866 so se na plebiscitu v Beneški Sloveniji, na katerem je od okoli 14.000 prebivalcev Imela volilno pravico le četrtina, izrekli za priključitev Italiji. Po plebiscitu je nova oblast začela Slovence italijanizirati in jim ni vrnila nekdanje samouprave. 70 POGLED NAZAJ (OD 15.10. DO 22.10.) Izganjanje Slovencev Ker Srbija in Hrvaška nista mogli več sprejemati slovenskih izgnancev, v Berlinu in na Kočevskem pa so vztrajali pri tem, da se ti še v letu 1941 preselijo v Posavje in Obsotelje, je Heinrich Himmler 18. oktobra 1941 izdal novo odredbo o množičnem izgonu Slovencev. Ukazal je, naj Slovence iz Posavja in Obsotelja izženejo v taborišča Volksdeutsche Mittelstelle v Nemčiji. Izgnanci, bilo jih je okoli 37.000, so dan ali dva prebili v taborišču pri gradu Rajhenburg, potem pa so jih z osebnimi vlaki do konca julija 1942 vozili v Nemčijo. Tiste, ki so jih imeli za »sposobne za ponemčenje« in še posebej »sposobne za naselitev v vzhodni Evropi«, je Himmler leta 1942 ukazal naseliti v lublin-skem orožju generalne gubernije na Poljskem, čemur so se izgnanci upirali in ostali v taboriščih, kjer so jih nemške oblasti uporabljale kot ceneno delovno silo. Grad Rajhenburg nad Brestanico je tako postal največje znano preselitveno taborišče v Evropi. V njem je danes Muzej slovenskih izgnancev. Komunisti pred ogledalom 17. oktobra 1988 je bila v Beogradu seja CK ZKJ, na kateri naj bi z glasovanjem preverili, koliko zaupanja še uživa zvezni partijski vrh. Predlog predsednika predsedstva Stipeta Šu-varja, naj bi glasovali tudi o zaupnici predsednikom republiških predsedstev centralnih komitejev, ni bil sprejet. Kalkulacije so bile, da podpore ne bi dobila Miloševič in Kučan. Na glasovanju o zaupnici predsedstvu CK ZKJ podpore ni dobil samo srbski predstavnik in Miloševičev privrženec Dušan Čkre-bič. Ta je nato odstopil, Miloševič pa je v svojem nastopu dejal, da o zaupnici članom predsedstva lahko glasuje samo njihova baza, v tem primeru srbski komunisti. O Čkrebiče-vem odstopu se nato predsedstvo ni izjasnilo, mesec dni kasneje pa je Čkrebič, ker so ga v ZK Srbije podprli, odstop umaknil. Demokracija ■ 42/xii ■ is. oktober 2007 Makedonski član Vasil Tupurkovski je po glasovanju izjavil: »Bojim se, da je ena republika izgubila, zmagala pa neprincipialna koalicija.« Sintagma o t.i. neprincipialni koaliciji je potem postala osrednji očitek vsem republikam, ki so nasprotovale vnovični centralizaciji Jugoslavije in velikosrbstvu. Mihail Gorbačov Sovjetskemu predsedniku Mihailu Gorba-čovu so 15. oktobra 1990 podelili Nobelovo nagrado za mir. Bil je politik, ki je omogočil združitev Nemčije in praktično tudi razmeroma miren razpad komunizma v vzhodnoevropskih državah, ki so bile v interesni sferi Sovjetske zveze. Na začetku opravljanja funkcije generalnega sekretarja KP ZSSR je uvedel politiko perestrojke, ki je v državah Varšavskega pakta spodbudila obsežne demokratizacijslce ukrepe. Leta 1988 je v tem okviru spodbudil reformo ustave in sprejetje novega volilnega zakona. Posledica njegovih predlogov zvezi NATO o razorožitvi je bila umik vseh raket znotraj celinskega dosega z jedrskimi konicami v Evropi leta 1987. Po neuspelem vojaškem udaru ortodoksnih komunističnih sil avgusta 1991 ni mogel preprečiti razpada ZSSR. Po oblikovanju Skupnosti neodvisnih držav je decembra 1991 tudi uradno odstopil kot predsednik ZSSR, ki ni več obstajala. ODZIVI IN MNENJA 93.8 m G • RENC Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. Gospod Stanislav Klep v imenu Združenja ob Lipi sprave v javnem pismu, naslovljenem na Ustavno sodišče RS, navaja, da Okrožno sodišče v Ljubljani 23. 3. 2002 ni vpisalo v vpisnik zadev tožbe, ki jo je vložil proti državi in njenemu nekdanjemu predsedniku, pri čemer naj bi zahtevek za plačilo denarnega zneska temeljil na odločbi Ustavnega sodišča RS št. Up-16/92 z dne 25. 11. 1992. Enako naj bi okrožno sodišče ravnalo tudi sedaj. Ustavno sodišče prosi za odgovor na vprašanje, zakaj ustavno sodišče ne spoštuje svoje navedene odločbe. V zvezi z navedenim Ustavno sodišče RS pojasnjuje: Pristojnosti Ustavnega sodišča RS so določene v 160. členu Ustave RS. V skladu s tem ustavno sodišče med drugim odloča o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin s posamičnimi akti, vendar o slednjem šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev pred pristojnimi sodišči. Zunaj z ustavo in z zakonom določenih postopkov se ustavno sodišče ni pristojno ukvarjati s posamičnimi primeri, prav tako ni pristojno ocenjevati pravilnosti dela drugih organov ali pravilnosti dela posameznih sodnikov. Zunaj teh postopkov ustavno sodišče tudi ne more sprejemati stališč v zvezi s tem, ali je v posamičnem postopku upoštevana že sprejeta odločitev ustavnega sodišča. Zato na taka vprašanja ustavno sodišče ne more odgovoriti. Mag. Jadranka Sovdat, generalna sekretarka Ustavnega sodišča RS Je Krek mrtev? Janez Evangelist Krek je bil eden največjih Slovencev. Kakšen odnos imamo do svojih velikanov? Koliko je živ spomin nanj, koliko je njegovo delo vir navdiha za nas? Najbolj viden spomin je bil do nedavnega njegov priimek v imenu banke, ki so jo ljudje (do)jemali kot cerkveno in ji zato nadvse zaupali. Vrinil pa se je Raifeisen in kot kukavičji mladiček izrinil iz gnezda Krekovo ime oz. priimek. Kdo je to dovolil? Če so bili kaki monsignorji, so se bili poleg družini odrekli tudi možatosti, zvestobi (tudi narodnemu) izročilu in pokleknili pred (tujim) kapitalom. Vedno znova smo v Mojzesovih knjigah. Namesto Enega, Edinega, ki v sebi združuje vse najžlahtnejše in najzahtevnejše, se častijo zlata teleta. Svoji k svojim. Če so gospodje odpovedali, kje smo mi, ljudstvo? Koliko je pokončnih ljudi, ki so iz protesta dvignili iz te banke vse svoje vložke? Kar nekaj uglednih, uspešnih ljudi je svoja obličja prodalo na velike plakate. Reklama za banko bistveno osiromašenega imena, katere vod- RADIO/BREŽIC na 88,9 in 95,9 MHz stvo se je odreklo simbolu zavzemanja za delavca in kmeta, viziji pravične(jše)ga sožitja med stanovi, ljudmi. J. E. Krek si je prizadeval za blagor delavca, kmeta. Kristus je bil rokodel(av)ec. Govoril in počel je tedanji (duhovni) gospodi nevšečne stvari (konkretna, »samarijanska« ljubezen, pravičnost, paradoks blagrov - kako ne-tržno!), zato so se mu odrekli. Ga izročili tuji oblasti. V eksekucijo. A spomin nanj, njegova navzočnost je nepredstavljivo živa. Vinko Kos, Ljubljana Mrtve delijo Nesoglasja okrog sprejetja oziroma nesprejetja vojnih zakonov v bistvu le utrjujejo in podaljšujejo svojevrstno nasilje nad mrtvimi. Delitev živih ni dovolj, treba je deliti in razdeliti tudi mrtve. Tako interpretirana pavšalna ocena pa postaja vse bolj zavajajoča in problematična, saj doslej še nihče ni ponudil natančnega pojasnila oziroma definicije (strokovne študije), kdo je kolaborant, kdo je izdajalec, kdo in zakaj je sodeloval z okupatorji, kdo je bil v kolabo-racijo za lastni obstoj prisiljen in kdo jo je izvajal prostovoljno; kdo je povzročil revolucijo in zakaj, koliko žrtev je terjala revolucija in koliko NOB, komu je bil cilj pridobitev oblasti in posesti in ne osvoboditev domovine; kdo je obsojal posameznike in skupine pred sodišči, ki so jih ustanovili vojaški štabi in ne zakonodajni organi, kdo je med vojno streljal ranjence in ujetnike in tako ignoriral pravila mednarodnega prava o ravnanju z ujetniki, kdo je zasliševal ujetnike pred naglimi sodišči s postopki, ki so bili ustni in tajni (največkrat pa zaslišanja sploh niso bila potrebna)? Prav tako je treba pojasniti, zakaj obtoženci niso imeli pravice do pritožbe, zakaj so bile obtožnice izrečene le ustno, pisne pa takrat, Demokracija ■ 42/xn • 18. oktober 2007 ko so bili obtoženci že mrtvi, zakaj so medvojna partizanska sodstva v državi, kjer so takrat še veljali zakoni, uporabljala akte svoje edine politične stranke, ki so bih v nasprotju od civiliziranih narodov priznanimi pravnimi načeli; kdo je streljal sonarodnjake samo zato, ker so bili verni, ker so bih lastniki kmetij, trgovin, podjetij ... Kdo je streljal otroke, stare in tiste, ki so šli na pogreb za ubitim, ki ni mislil z njimi, kdo je povzročal še vrsto takšnih in drugačnih nepojmljivih zločinov, ki jih mnoge države Evropske skupnosti ne poznajo in o njih še niso bile seznanjene? Šele ko bodo omenjene zamolčane dileme pojasnjene, lahko opredelimo in določimo kola-borante, sodelavce okupatorjev, izdajalce ... Šele potem bo slika jasna, kdo od svojcev žrtev zasluži (ali ga ne zasluži) status žrtve vojnega nasilja. Ive A. Stanič, Kočevska Reka Javno in zasebno šolstvo Ko v zadnjem času spremljam polemiko o razmerju zasebnega in javnega šolstva, se mi kot zgodovinarki postavlja vprašanje, ali zgodovinski spomin nekaterih Slovencev (ki želijo ustvariti vtis, da je to zgodovinski spomin vseh Slovencev) seže le do povojne preteklosti. Tu mislim na čas po II. svetovni vojni, ki je pri nas na hitro in vendar dosledno iz šolskega polja izbrisal vse, kar je bilo zasebnega šolstva. Da je s tem nastala nepopravljiva škoda in nenadomestljiv primanjkljaj, pričajo številne neuspešne reforme, ki jim je bilo javno šolstvo v naslednjih desetletjih podvrženo. Sedaj pa se ustvarja vtis, da se s spremembami, ki jih namerava uzakoniti aktualna vlada, uvaja v šolstvo nekaj povsem novega in zato nevarnega za preživetje obstoječega javnega šolskega sistema. ► 71 Naslovka št. 40/72 Ustavnemu sodišču RS(1) ODZIVI IN MNENJA RADIČ 196,4 MHz MMl Slovenj gorice Ig osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ rodio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si JL. 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 MHZ UKV, STEREO, RDS ► Z analizo bi lahko segli vse tja do srednjega veka, kasneje do protestantskega ali do jezuitskega šolstva in ugotovili, da so za slovensko samobitnost pomembni možje in žene izšli iz zasebnih šol doma ali v tujini. Kasneje je zaradi potrebe, da se šolstvo modernizira in zajame čim večji krog prebivalstva, v 18. stoletju pobudo za njegov razvoj prevzela država, vendar s tem ni onemogočila zasebnega šolstva. Z avstrijskim zakonom iz leta 1869, ki je v večji meri veljal na Slovenskem še po letu 1918, je bilo omogočeno tudi delovanje zasebnih šol vse do II. svetovne vojne. Torej ima pluralnost šolstva tudi na Slovenskem svojo zgodovino. Kot že omenjeno, je do najmočnejšega preloma v razmerju zasebnih in javnih šol v zgodovini slovenskega šolstva prišlo prav po letu 1945. Petinštiridesetletni mrk zasebnega šolstva je za nekatere očitno dovolj dolga doba, da se poskuša razširiti prepričanje, da je pluralnost šolstva za slovensko družbo prej izguba kot prednost. Morda me bo kdo podučil, da sem zaradi prevelike vneme ozi-ranja v preteklost prezrla zadnje desetletje slovenskega šolstva, ko je pluralnemu šolstvu naklonjena vsa zakonodaja in so torej vrata zasebnega tudi tukaj na stežaj odprta, le skoznje je treba stopiti. Zaposlena v šolstvu sem hitro ugotovila, da šola ne more in ne sme biti objekt manevriranja po tržnih kolesnicah in da vodstvo šole, ki poskuša samo zaradi njenega golega preživetja ustvarjati materialni dobiček, v istem hipu pedagoška vodila prepušča kapitalu. Menim, da je tukaj na mestu vloga države, ki s svojim zado- Radio Alpski val www.alpskival.net 1053811 886 f 05 3811 674 stnim finančnim vložkom preprečuje tovrstna ravnanja. V skrbi, da bi sodobne slovenske šole primarno uresničevale vse pedagoške cilje, in teh ni malo, so nekatere od njih (tiste, ki niso financirane v celoti) postavljene v neenakopraven položaj, čeprav izvajajo javno veljavne programe. Gre torej za programe, ki jih soglasje pristojnih komisij opredeli kot programe z doseženim širšim družbenim konsenzom. Kljub temu po sedanji zakonodaji niso upravičene do njihovega stoodstotnega financiranja. Tako se pluralnost slovenskega šolstva v praksi izjalovi in ostane le še na formalni ravni. Formalnost pa na poti ustanavljanja in delovanja šole zagotovo ni dovolj. To ne nazadnje dokazuje tudi izredno nizek odstotek zasebnega šolstva, ki ni primerljiv z nobeno drugo evropsko državo. Zato podpiram predvidene spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, saj v ničemer ne bo ogrozil kvalitete javnega šolstva, ampak le ustvaril materialno podstat, da bo pluralnost šolskega polja lahko dejansko zaživela. Mag. Damjana Krivec Čarman, Celje Zakaj katoliške šole? Kakor vsaka, čeprav dobra zamisel, je tudi predlog za osnovanje zasebnih osnovnih šol naletel na kup nasprotovanj v parlamentu, čeprav nihče od oporečnikov v opoziciji niti točno ne ve ali pa noče vedeti, kakšna šola bo to. Predvsem se bojujejo proti katoliškim šolam. Zakaj jih te tako motijo, je res vprašanje. So pa verjetno seznanjeni z dobrimi uspehi dijakov vseh treh katoliških gimnazij, in če pošteno pre- mislimo, bi bili lahko samo veseli tudi takih uspešnih učencev v osnovnih šolah. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da ta predlog tako odločno odklanjajo. Vsi, posebno še učitelji ali profesorji v srednjih šolah, dobro vedo, koliko energije je treba, da je razred uspešen. Če je še složen, je toliko bolje, saj se v takem razredu tako učitelj kot učenci dobro počutijo in vidni so tudi uspehi. Da se v tem času pojavlja težnja tudi po zasebnih osnovnih šolah, niti ne preseneča. Saj je veliko odvisno, kako otrok s šolo začne. Dobri rezultati so predvsem odvisni od njegovega začetka. Veliko staršev ve, da bi bil njihov otrok uspešnejši, če bi imel boljši start. Ne mislim tukaj kritizirati učiteljev. Vsaj tistih ne, ki se res trudijo, da bi bih njihovi učenci uspešni. So pa primeri, in teh ni tako malo, kjer bi lahko učitelj ah učiteljica lahko naredila več. Posledice slabega učitelja na učencu ostanejo. Zato v tem času, ko vse teži k čim bolj kakovostnemu življenju, ni čudno, da se pojavljajo predlogi za uvedbo zasebnih katoliških šol. Zakaj je to sporno? Je mogoče to strah, da bi bilo v javnih šolah premalo otrok? Pomembnost je v programu in v kakovosti poučevanja. Kakor povsod tudi tukaj konkurenca ni slaba zadeva. Razumljivo je, da so za učenje in vzgojo naših otrok v zasebnih šolah potrebna enaka finančna sredstva kot v javnih šolah. Mar naj učitelji zastonj učijo? Zakaj? Naj bo to, da iščejo kvalitetno konkurenco sedanjim šolam, kazen, da so se tako odločili? Kdo to lahko razloži? Upam si trditi, da je mnogo naših današnjih učiteljev zelo utrujenih in ne bi prenesli nobene konkurence na tem področju. Imajo namreč ustaljeno prakso in od nje ne odstopajo. Samo tako si namreč lahko razlagam nasprotovanje zasebnim šolam. Otroci naj bi bili vsi O. K. Torej! Z izjemami se ne ukvarjajo. Mogoče s tem mnenjem delam komu krivico, vendar nisem daleč od resnice, da nekateri učitelji oz. učiteljice nimajo veliko posluha za posameznika, ki ne more takoj zablesteti. Ali mogoče tisti, ki preprečujejo ustanavljanje zasebnih šol, branijo obstoječo prakso, ki velikokrat ni spodbudna in tudi ne pravična do tistih učencev, ki niso v ospredju? Se mogoče bojijo napora v svoji utečeni praksi? Res je! Napor je potreben, posebno tam, kjer se ustvarja prihodnost naših otrok. Za nami so časi, ko so se nekatere vrle učiteljice spozabile tako daleč, da so spraševale otroke, kdo hodi v cerkev, in so jih, če so si to upali priznati, zasmehovale, kaznovale pri ocenah in tudi drugače zapostavljale. Mar zdaj prihajamo v čase, ko se nekateri bojijo, da se bo zgodilo obratno? Ali ne zaupamo ljudem, staršem, da znajo presoditi, kaj je za njihovega otroka dobro? Saj za to gre, da vsem otrokom omogočimo pogoje za zdrav razvoj. Zakaj se torej obremenjujemo s takimi brezplodnimi zaprekami? Zahteva po konkurenčnih zasebnih šolah je nujna. Če bi to vizijo zanikali, žagamo vejo, na kateri sedimo. Menda nismo upravičeni preprečevati zdravega razvoja svojih otrok in brez slabe vesti strpati vse v avtomatske razločevalne kaste? V vsakem, prav v vsakem otroku je treba odkrivati njegove talente. To pa brez posluha zanj in ljubezni ne gre. Zato nam naj bo jasno, da niso otroci zaradi šol, temveč šole zaradi otrok. Cilka Avsenik, Jesenice 72 Demokracija • 42/xii ■ 18. oktober 2007 ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM 0 gledanosti TVS Vsem neobjektivnim in nepoštenim kritikom gledanosti TVS naj povem, da sem kot izjemno zahtevna gledalka z novim vodstvom in novim TV-programom izredno zadovoljna. Gledam izključno TVS, ker zaradi komercialnosti, ki je ne prenesem, nočem kabelskega priključka, kar je dokaz, da drugih TV ne gledam. Pred letom 2006 je TVS zaradi katastrofalno slabega TV-programa res izgubljala gledalce, o čemer se lahko prepričate, če prelistate stare časopise, v katerih so se ljudje pritoževali. Se pa sedaj množično vračajo, kar vem iz pogovorov z ljudmi. Niti eden nima pripomb glede novega programa TVS, kar kritikom seveda ni po volji, ker še vedno niso preboleli izgubljenih volitev in s tem donosnih pozicij. Sicer pa smo zakon o RTV na referendumu potrdili in izglasovali gledalci. Kaj bi še radi? Izredno sem zadovoljna, da imamo samostojno Slovenijo, in nikoli ne bom dovolj hvaležna ljudem, ki so nam jo izbojevali. Isti ljudje so se tudi tokrat izkazali in takoj nesebično priskočili na pomoč ljudem v nesreči ob katastrofalni poplavi, ki je pred nedavnim zajela Slovenijo. Mihaela Afner, Celje Goriška pokrajina O tem, koliko bo v Sloveniji pokrajin in kako se bodo imenovale, je bilo že veliko govora, toda nazadnje je slišati, da se nekateri resno bojijo, da bo za območje od Goriškega Krasa do Bovškega in Idrijsko-Cerkljanskega, prevladalo lobiranje o imenu pokrajine, če pa bo samo eno, naj to ne bi bila Goriška. Kot povsod tudi na Goriškem mnenja o imenu nove regije niso enotna in tudi ne razdeljena na dva pola. Severni predel je v prvotnem predlogu vlade o razdelitvi države na pokrajine, sodeč po objavi zemljevidov na ozemlju Primorske (v Primorskih novicah), začrtal dve pokrajini, imenovani Goriška in Primorska, potem pa so nekateri vplivnejši glasovi dosegli spremembo imena v Severna Primorska. Ne bi se rad postavil za katero od možnosti, toda sprememba je pri velikem številu ljudi povzročila začudenje in dregnila v užaljeni ponos, ker so jih tako brez narodno prepoznavne identitete poimenovali že tujci, ko so nas kolonizirali. Kljub temu je videti, da so še ostala v igri imena: Severna Primorska, Posočje in Goriška. Pri imenu Goriška kot oznaki za območje prihodnje pokrajine ima večjo težo kot družbenoge-ografski kulturnozgodovinsko-etnološki pomen te oznake, kar daje večje možnosti identifikacije. Zato dajejo temu poimenovanju prednost, razlagata znana strokovnjaka dr. Branko Marušič in dr. Branko Pavlin. Kot se vode s tega območja zlivajo skupaj v bližini Gorice, tako so se tudi tokovi ljudi v preteklosti stekali v Gorico in Novo Gorico. Zato so že pred tisoč dvesto leti dali vasi v bregu slovensko ime Gorica in ga skozi čas zgradili v mesto Gorica, ki je postalo odprto v furlanski prostor, odvisno pač od državne politike, v kateri se je mesto znašlo. V Gorici so se zato po naravni geografski zakonitosti dolga stoletja zgoščali ljudje in njihovi gospodarski ter duhovni potenciali celotne Goriške. Postala je gospodarsko in kulturno središče Slovencev z vsega območja - regije in je dosegla raven slovenskega visokošolskega središča Goriškega bogoslovja. Po drugi svetovni vojni je bil ta proces močno okrnjen, saj se je zarezala vanj meja. Nastalo pa je pri nas novo, samo slovensko središče pokrajine, že po svoji mestni zasnovi povsem drugačno od drugih tukajšnjih mest. Razvoj Nove Gorice je na simbolni in stvarni ravni zgodba, ki se za Slovence v tem delu uspešno nadaljuje namesto Gorice, ki je ostala v Italiji. Danes je tu zaposlitveno, šolsko, upravno in kulturno središče. Kje so še kraji, kjer jim je v petdesetih letih uspelo iz blatne, glinaste ravnice zgraditi mesto z univerzo? Prebivalcem Goriške je to uspelo! Ime je nosilec pomena, identifikacije. Na celotnem Goriškem imamo pravzaprav srečo, da se lahko identificiramo z imenom, ki je povsem slovenskega izvora in ki spominja na vztrajnost, sposobnost in uspeh, ki budi ponos Slovencev na tej in drugi strani meje. Zato imena pokrajine ne moremo prepustiti v last italijanski asi- Ohromela miselnost! Marija Vodišek Dediščina preteklosti, od katere se mnogi nočejo ločiti. Tam se počutijo varne, saj so jim jo zapustili predniki. Tisto, kar je bilo prav za prednike, mora biti tudi za dediče, pa čeprav ti hočejo veljati za naprednjake. Svoje filozofije ne spreminjajo, ker druge itak ne poznajo. Tako ohromelost opažamo povsod - tako pri liberalcih vseh kategorij kot pri Pahorjevi »moderni socialdemo-kraciji«. Vendar so prepričani, da so svobodomisleci najširšega spektra. Njihovi idejni in biološki predniki so enkrat za vselej določili, kaj sta lahko njihovi filozofija in zgodovina. Za nobeno ceno se ne smeta spreminjati. Se zato njihovim potomcem ni treba intelektualno naprezati? Glavno je, da miselni status quo še bolj zabetonirajo in intelektualnim »prišlekom« ne pustijo blizu. Enako se je dogajalo tudi ves čas enoumnega obdobja celotne Jugoslavije, morda še najbolj v Sloveniji. Prvič sem slišala za ime Draga Jančarja v času, ko je bil visoko jugoslovansko-slovenski funkcionar Josip Vidmar uradni literarni kritik. Ne spomnim se več (naj mi pisatelj oprosti), za katero njegovo delo je šlo. Nekdo je Josipa Vidmarja vprašal, zakaj ne da nobene ocene o delu Draga Jančarja. Vidmar je odgovoril: »Saj to ni nič. To ni nič.« S tako »objektivno« kritiko je poskušal zapečatiti prihodnost Draga Jančarja, dosegel pa je nasprotno. Danes je Jančar svetovno znan pisatelj. Prav tako sem daljnega leta 1962 prvič slišala za Aleksandra Solženicina. V prevodu Franceta Klopčiča je v Tribuni izhajal njegov roman »En dan Ivana Denisoviča«. To je bila prva pri nas objavljena pripoved o grozotah Stalinovih gulagov, kjer je avtor preživel dolga leta. Leta 1971 so izšli spomini hrvaškega revolucionarja Karla Štajnerja »7000 dni v Sibiriji«. Pozneje, ko sem bila zaposlena v predstavništvu Renaulta v Ljubljani, sem v časniku Le Monde sledila izdajam literarnih del raznih avtorjev. Tako sem zasledila knjigo Aleksandra Solženicina »Archipel de Goulag«. Moji francoski sodelavci so mi prinašali knjige, ki sem jih želela. Nekomu sem hotela poslati to Solženicinovo delo v slovenskem prevodu. Šla sem v današnji Konzorcij in »tovarišico«, ki je bila tam kot svetovalka, vprašala za omenjeno knjigo. Njen odgovor je bil: »Ja, tega pa nimamo«. Na moje vprašanje zakaj ne, je odgovorila: »On je vendar zapustil naše vrste in nas izdal«. Moja reakcija je bila tej razlagi primerna in »tovarišici« sem povedala svoje mnenje. Nekdo, ki je prebil dolga leta v najbolj grozljivih razmerah, ki je gledal okrog sebe tisoče in tisoče pozabljenih žrtev Stalinovih zločinskih čistk, bi moral po mnenju slovenskih komunističnih »intelektualcev« ostati še naprej komunist, kar sta kljub Sibiriji in gulagom ostala Klopčič in Štajner. To pa je tista zblojena, paralizirana miselnost, s katero se še dandanes srečujemo. Dediščina, ki se ji mnogi nočejo odreči, saj se lahko levijo, kot jim narekujejo situacije! Menim, da se tudi »glavni« kandidati za prihodnjega predsednika Slovenije preveč trudijo, da bi bili všeč prav vsem, tako rdečim kot črnim. Kaj pa neuvrščeni? milaciji. Za njim moramo stati in obstati, čeprav brez spreminjanja mej v celoti slovenskega kulturnega prostora. Stroka torej priporoča, da moramo sebi in drugim tudi na simbolni ravni poimenovanja sporo- Demokracija • 42/XII ■ 18. oktober 2007 čati, da na obeh straneh državne meje, ob Italijanih in Furlanih, živijo ljudje, ki svojo pokrajino enako poimenujejo - ker smo po narodnosti in duhu ter po poimenovanju enotni! Miran Mihelič, Bovec 73 LJUDJE Politični semafor Evroposlanka leta Slovenska poslanka v evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj je kot prva poslanka iz Slovenije 9. oktobra v Bruslju prejela prestižno nagrado »evro-poslanec leta 2007 na področju energetske politike«, ki jo enkrat letno podeljuje mesečnik The Parliament Magazine. Romana Jordan Cizelj je ob tem dejala: »Ker se v naslednjem mesecu pričakuje veliko dela prav na področju energetske politike, sporočam, da imam sama še veliko energije!« in namignila, da njeno energetsko mešanico sestavlja tudi energija iz obnovljivih virov. The Parliament Magazine je revija, ki sistematično analizira dogajanje v evropskem parlamentu. Jordan Cizljevo so nevladne in neprofitne organizacije v Evropski uniji uvrstile v ožji krog kandidatov za naslov »evropski poslanec leta na področju energije«. O favoritu v posamezni kategoriji pa z glasovanjem odlo- čijo poslanci. To je prva in doslej edina tovrstna nominacija in nagrada kakemu Slovencu. Področje energetske politike je eno pomembnejših področij delovanja EU, nagrada pa dokazuje, daje aktivno delo Romane Jordan Cizelj prepoznavno v evropskem parlamentu. Nominiranci so glede na področje svojega delovanja razdeljeni v devet kategorij, med njimi so zaposlovanje, zdravje, razvoj, kultura, okolje, raziskave, regionalna politika, pravosodje in energetska politika. Izmed 785 evropskih poslancev, kolikor jih ta čas sedi v poslanskih klopeh, je tako na podlagi izrednih dosežkov pri svojem delu za leto 2007 nagrajenih devet kandidatov. Jordan Cizljeva je doktorica znanosti s področja jedrske tehnike, podpredsednica SDS, predsednica Ženskega odbora SDS ter številnih drugih organizacij in združenj. M. B. Demokracija • 42/xii ■ 18. oktober 2007 Zaviraika Predsednica komisije za peticije, človekove pravice in svoboščine Majda Potrata (SD) kljub pozivom poslancev SDS ni določila namestnika, ki bi zagotovil nadaljevanje seje po obstruk-cji opozicijskih članov komisije. Potratova očitno želi preprečiti sprejetje sklepa, da Ropova izjava in izjava Aleksandra Čeferina, pravnega zastopnika nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregar-ja, kaže na to, da je prisluškovanje Janezu Janši potekalo nezakonito. ■v . \ Nadomestna poslanka Poslan sko mesto Mojce Kucler Dolinar, kije postala ministrica, bo po odločitvi Državne volilne komisije zasedla Majda Zupan. Komisija je razveljavila žreb volilne komisije tretje volilne enote, po katerem bi izpraznjeno poslansko mesto NSi zasedel Anton Zakrajšek. Prejela je 14,1403 odstotka glasov, Zakrajšek pa 14,1356 odstotka. V NSi so bili pred tem precej zaskrbljeni, saj je župan Velikih Lašč že pred časom prestopil v SDS. Za odpravo nepravilnosti Par lamentarna preiskovalna komisija, ki ugotavlja razmere na državnem tožilstvu in morebitno odgovornost nosilcev javnih funkcij v obdobju 2000-2004, se je na zadnji seji dogovorila, da bodo pripravili vmesno poročilo. Predsednik komisije Dimitrij Kovačič (SDS) pravi, da je komisija ugotovila več nepravilnosti, vendar pa so imeli tožilci zaradi nejasne kazenske zakonodaje težave pri kvalifikaciji nekaterih kaznivih dejanj. knj igarna Demokracija NAROČILNICA NAROČILO (označite z x): ! Tone Kuntner: Mati Slovenija 9,18 EUR □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo 25,87 EUR □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije 9,18 EUR □ Janez Janša: Okopi 9,18 EUR □ Janez Janša: Premiki 9,18 EUR □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili 20,82 EUR □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije 35,46 EUR □ Viktor Miklavčič: Pričevanja 20,44 EUR O NOVi Matjaž Klemenčič, Vladimir Klemenčič: Prizadevanja koroških Slovencev za narodnostni obstoj po drugi svetovni vojni 32,00 EUR □ NOVO Siivin Eijetz. skrivnost komiterne 23,96 EUR □ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne 22,95 EUR □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti 16,29 EUR □ Vasja Klavora: Predel 1809 28,07 EUR □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske 22,95 EUR □ Jože Dežman: Moč preživetja 27,16 EUR □ Jože Hubad: Dolga slovenska pot v svobodno Evropo 4,13 EUR □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja 45,27 EUR □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo 20,82 EUR □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe 27,16 EUR □ A. Elste, M. Koschat, H. Fiiipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi 22,11 EUR □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. 4,52 EUR ! Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. 4,52 EUR L Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora 18,56 EUR □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boijševiki in Nemci 1914-1918 27,94 EUR □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier 17,65 EUR □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) 16,02 EUR □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo 26,95 EUR □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli 18,36 EUR □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor 12,51 EUR □ Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev 10,43 EUR □ Jože Zemljič: Življenje je večna borba 8,34 EUR Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 230 06 61. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček "Demokracija" 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga {po našem izboru) H Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samo fizične osebe): Ulica: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV: -w^ knj igarna Demokracija www.demokracija.si Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana Mobitel UMTS inlkMclJ enostavna n amestitev tri uporaba Priklopite se kjerkoli. Ä Odštekano! Odslej se lahko na širokopasovni internet priključite kjerkoli in kadarkoli. Pločevinka instant interneta vsebuje prenosni USB modem, ki omogoča hitrosti prenosa podatkov do 3,6 Mb/s (modem je pripravljen na prenos podatkov do 7,2 Mb/s). Namestitev modema je zelo enostavna, priključite pa ga lahko na prenosni ali namizni računalnik. Za optimalno uporabniško izkušnjo izberite Podatkovni bonus - dodatno SIM kartico brez mesečne naročnine, na katero vklopite želeni paket za prenos podatkov. Izbirate lahko med paketi: Maksi, Mega in Giga, ki že vključujejo ustrezno količino brezplačnega prenosa podatkov. Polni in prodaja Mobitel. USB Modem Za priklop na širokopasovni internet je potreben ustrezen signal Mobitela ali tujih pogodbenih operaterjev. S signalom Mobitel GSM je pokritega 99,3%, z Mobitel UMTS 72,3% prebivalstva Slovenije. Mb/s WWW.MOBITEL.SI Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij