leto-tear xxiv. PROSVET GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UredpiJkl In uprsvntftkl prostori: / XM? 8. Lewndsls A v«. . 1 Office of T'ubh<»tion: 2M7 gouth Lawndale Arr. Tolrphone, Roeksrell 4iM>4 Kitajska kuacijo Cinčova t ▼•liki k fuziji. Maršal Houeh-lii odredil umoknitev kitajskih iti za rolikl sld. Japonci oku- pimli Panšan Tokio, 30. dec. — Veat is Tien-tiina »e glasi, ds so japonske tt te pregnale Kitajce iz Psnša-m in Kowpangtza po vroči bitki, d je trajala več ur. ICinčov, 30. dec. — Kitsjsks armada je sinoči pričela z evaluacijo Cinčova. Sedem vlakov Jt odpeljalo kitajske čete proti jtn&anu, ki pe nahaja za velikim »dom. Druge kitajske militarl-atične sile vzhodno od Cinčova ležijo proti zapadu v veliki kon-fuziji. Vsi vlaki, ki vozijo v to •mer, so prenapolnjeni s civilisti in vojaki, ■japonske čete so včeraj do-gpele v Luhoko pri svojem pro-dirsnju proti Cinčovu in takoj pretrgale telefonsko in telegrafsko zvezo med Luhokom in Hsin-minom. ■Peiping, Kitajska, $0. dec.— Karšal Hsueh-liang, odstavljeni governer Mandžurije, je sinoči odredil evakuacijo Cinčova in umaknitev armade za veliki zid. Izjavil je, da je to storil radi tega, da prepreči japonske mili-aristične operacije v severni Lita j ski. IVest o maršalovi odločitvi je bila objavljena potem, ko je njegov glavni stan naznanil, da so »tajske čete napravile vrzel in odrezale del japonskih čet od glavne armade, ki je prodirala proti -TCMffpangtzl. Muk d en, Mandžurija, 80. dec. — Japonska armada je okupirala mesto Panšan tekom svoje o- fenzive proti severu ob progi Peiping-Mukden železnice. Okur Mcija je sledila navalu iz zraka, [o so tri japonska letala priče-a bombardirati mesto z bomba- |MA mUmlmmmrnU XL MVi SRVIv■OSII 610- vittita organizma Na zborovanju ameriških znan-stvenikov poročajo, da je bajni "eliksir življenja" v adre-nalni žlezi. Ženski spol je bolj naklonjen k praznoverju New Orleana, La. — Ameriški učenjaki, ki tu zborujejo ta teden, poročajo o novih odkritjih, teorijah in upanjih. Najzanimivejše stvari, ki so bile na dnevnem redu 29. decembra, sd sledeče: Dr. P. W. Bridgman, fizik z učilišča Harvard, je naznanil svojo teorijo o večnem življenju vsemirja. On pobija teorijo Jean-sa in Eddingtona, da vsemirje u-mira. Bridgmaci se pridružuje Milikanu, ki tudi trdi, da se vsemirje neprestano obnavlja. Profesor Frank A. Hartman na medicinskem učilišču v Buffa-lu je presenetil zborovalce s poročilom, da je kemikalni hormon "cortin," ki se izločuje iz adre-nalne žleze v človeškem telesu, nekak "eliksir življenja," o kakršnem so filozofi in rasni magiki toliko sanjali v starih časih. Ta hormon, kadar ee izolira in umetno preparira v zadostni količini, bo lahko obdržal človeka vedno mladega in močnega. Ta dragoceni in silno majčken drobec snovi pomaga v svojem natur-nem stanju, da človek dobro spi in mu podžiga občutje sreče, o- odblja utrujenost živcev. ©r. If A. Chambers, Tezas Christisn University, je poročal; da se mleko lahko sterilizira z valovi zvoka tako efektivno kakor s pasteurizacijo. Zvok ubija bakterije",~toda na kak način, ni še odkrito. Aviatika je odstranila razliko med klimo Južne in Severne A-merike, se glasi poročilo polje- i. Letalom je sledila konjenica I infanterija. Kitajci ao se si- __ _ m__^ ____ eer trdovratno upirali, toda bili delskega departmenta zvezne vla- ži, prefiibki proti dobit) oborože-1 trenirani in disciplinirani armadi, ki je imela na razpola-fo letala, konjenico in pehoto, bitki je padlo več sto Kltaj-' in Japoncev, toda natančno vilo ni znano. Angleško delavstvo v večernih šolah Harlech, Wales. — V tej provinci Anglije je 12,000 delavcev »kanih v večernih šolah za od-utle, ki navadno trajajo 24 te-lov na leto. Gibanje sponeori-pjo Atiri organizacije, ki se zalima jo za izobrazbo odraalih, izen delavske sekcije, kl treni-ol,iHkovalce tečajev sa bolj e-ktivno delo med proletsrskim oj« m, je cilj drugih intelsktu-i in kulturni rszvoj possmez-« To prosvetno gibanje je fcvito med rudarji, želesničar-|ln drugimi industrijskimi de-^vci. Učne tečaje obiakuje tudi iko Atevilo delavk ln mater, lan je se je razvilo po vojni v ganentno institucijo. / Brivci bodo znižali esae Chicago, SO. dec. — Dr. B. M. uires, poaredovslcc ss United "tor Barbers' Aeeociation, js inanll novo lestvico brivskih One zs striženje moških Ženskih las ne bo smela biti ini kot 60 centov, za otroke ne k»j kot 26 centov, minimalna »s za obritje pa bo 28 centov. ' i mal na cena nI navedena v tnanilu. ^'jninskl ''"»ton, Msss. — Radi števil-restHkcij pokojninskega ga-m* le 780 oseb v, tem mestu ♦•ms starostno pokojnino, kl ■IPevprečae ea dolsr dnevno * mora biti 70 let stara in l*tl v državi 20 ht predno se nje upošteva de. Aeroplani so pomogli do u-spešnega zatiranja kukca, ki u-ničuje sladkorni trs v Louisiani. V letalih so prinesli is Argentine ln Perujs parazite, ki eo smrtni sovrstniki tega kukcs.. Prej so poskušsli dobiti te parazite po parniklh, toda plovba je trajala več tednov ln drobne žuželke so poginile med potjo. Zdsj Jih dobe žive v šestih dneh po zraku. Profesor A. 0. Bowden ns državnem učiteljišču v Novi Me-hiki je odkril, da je ženski spol povprečno bolj nagnjen k veri v starodavne magija In, druge prasnovernoeUk, kakor „ moški. Bowden je dognal, da 86 ljudi Izmed sto veruje, da lepe slike, fina godba in komfortna hišna oprema naredi ljudi molj moralne; 76 učiteljic izmed sto veruje to. Readlag dobi protldolavakcgs ko- Reading, Pa. — Ko soclalieti meseca januarja izroče mestno vlado starima strankama, kl sta pri ssdnjih volitvah postavili skupno listo In le ns te način porazili delavstvo, bo mesto dobilo delavstvu sovražnega policijskega komisarja. Novi župan je na te mesto imenoval bivšega načelnika trgovske zbornice In uspešnega bisnismana. ki je odločen neeprotnlk socialistov. Sen Francisco, Cel. — Deei je Warren K. BIIIHigs Isjavll, da ns bo prosil sa pogojno pomilostitev ali parolo, njegov slučaj vseeno mogoče pride pred drievao pomilostitveno komisijo. Ts korak nsmersftfjo r*»dvzeti njegovi prijatelji, katere je uradnik komisije Ed. Whyte zagotovil, da te v smislu državnega zakona le- ________ ^ Chtcig* DL, četrtek, II, decembra (Dec, 31), 1M1. meilina at »pocial ra»s of postago provid^^oi^in^tlon lun. ^jj^j^JJ^ff1*10"JJlJliSiiiJJiii Sukseriptioa IS.00 » Vtarlr • STEV.—NUMBER SOS ŠOLSKA mo. Tin MM K •MESIJE Mnogo ameriških msat je moralo jmttaU^ Izdatke ia okrajšati Waahington, D. C. — (FP) — Analiza depresije na ameriško šolsko vzgojo, ki jo je napravila konservativna National Educa-tlon asociacija, pokazuje škodljive poeledice kot je razvidno iz brošure, ki jo jo izdala ta organizacija. Brošura vsebuje pregled šolske vzgoje v ameriških mestih. Skoro vsa večja mesta, ki ao omenjena v pregledu, so znlžsla ali nameravajo znižati plače učiteljicam. Nekatera ao skrajšala termine šolskega pouka, da zmanjšajo ls-datke, druga, ns primer Chicago, pa ne morejo plačati učiteljic. V državi Ohlo je samo 18 mest ismed 86, ki Še niso sni Padec zunanje trgovine Glavni vzrok jo zsiČitni carina, katero je aprojsša Amerika la drage države New York. ~(FP) — Porast ameriške zunanje trgovine js bil stslen v sto letih do 1. 1920, toda v zadnjem deeetletju je ssčels nazadovati ln znaki kašejo, da ne bo prišla več na prejšnjo stopnjo, ako ne prkle do radikslne spremembe v mednarodnih trgovinskih odnošajih. Številke o porastu ameriške zunanje trgovine po bUe pravkar objavljene p6 Harvard Economic Service, ki pckasujejo, da je svetovna produkcije hitrejše nsraš-čala nego mednarodna trgovina (d lete 1918. Toda najbolj kom* pletno in zanesljivo statistiko o tem je podal Rritskl trgovinski odbor. Statistika se nanaša na dobo od 1. 1924 do 1929, k > je prišel svetovni ekonomski po om. V tej dobi je poriet irnsštl 'nanj kot dva odstotka. Padec mednarodne trgov1 n ee čelno pripisuje zaščitni carini. Zelo važen fsdttor je bilo sprejetje Grumdyjevega carlnskegs za- riškemu vzgojnemu delu, ako se situacija v kratkem ne obrne na bolje.__ AIZAM« amaSIHAM LAI L...1 iiioorin arenran kov virio žalostna usoda bivšega sovjetskega diplomata šale plače učiteljicam. Veliko mest je ustavilo ali od _____^ godilo gradnjo šolskih poslopij j kona l. 1M0. V treh mesecih po radi pomanjkanja denarnih sprejetju tega zakona je dva-sredstev. Asociacija poudarja,' najst drugih držav sprejelo sllč-da bo ssdsn težak udsrec sme- * ne csrlnske ukrepe, 26 drugih pe " je protestiralo in zagrozilo s re- taliacijami. Odkar je pričela pri-tiskati depresija, so nekatere države vsled rasnih okolščin ivišs-le carinske postavka Nemčija je poskusila vae. da svlša isvos in tako prepreči suspeddirsnje zlate valute, toda Holsmdsks Je svi-šala tarifne pristojbine, da ustavi dumpsnje nemških produktov. Ideja evropske ekonomske unije, ki je imela precejšnje število zagovornikov, se je ipjak>vila in države so ee pričele obdajati s carinskimi zidovi.' Anglija in fipenija sta se pridružili ostalim v sprejemanju protekcijsklh u-krepov. DešeU ss deželo se Je spustila v ta vrtinec in zavrgla doktrine, ki so Jih zsdnja leta nagiaftal! ekonomi, da mora vaa-ke država producirati le tiste produkte sa Isvos, kl so v sklsdu z njenimi prirodnimi zsklsdi. Berlin, 80. dec. — Moskovske policijs je sretirsla pijanege berača, katerega je našla v jarku, ugotovljeno, da je ta berač bivši sovjetski ljubljenec in komisar zs sunanje ssdeve, G. Ciče-rin. To vest js vsebovalo poročilo ls Moskve listu "Neue Ber-liner Zeitung." Clčerln je bU promincntne o-sebnost tudi pod csrsko vlado. Po padcu monarhije je etopfi v službo eovjetov in je kot komisar za sunsnje sadeve dosegel briljantne diplomatične uspehe. On je največ pripomogel, da je Ekaploaija bombe V čile Jaki več držsv obnovilo diplomatične katedrali Mfeippl odnošaje in priznalo Sovjetsko] Santiago, CUe, 80. dec. unijo. Vsled težkega dela, ki mu Včeraj je ekaplodirala bomba v NAHATMA GANM ZAHTEVA PO-JASNILA Zvedeti koče, da II pretlterorl-etične naredbo pomenijo kanec mirnim odaošajsm med britakiml avtoritetami ln nacionalističnim kongrenom. —-Aretacije "rdečcerajšalkov*' i llombaj, Indija, 80. dec. — '•Svetnik" Gandi je včeraj brso-jsvno naprosil podkralja lorda Wlllingdona, naj pojasni, da U protiteroristlčne nsradbe, ki Jih je nedsvno izdala vlsda v Ben-galu, v sdrušenih provincah in severosspadnih frontlrskih provincah, pomsnijo konse mirnim odnošajem msd briteko vlsdo in nacionalističnim kongreeom. Na* redbe predpisujejo težke kasni in celo smrt agitatorjem, kl so sposnsnl krivim prevratnih činov. Gandi je tudi naproeil podkralja za ssstanek, na katerem naj bi razpravljala o korakih SS dosego mirnega sporasums. Prl-čakujs ss, ds bo podkralj ugodil Gandljsvl želji, ker ee boji, da bi v naaprotnem slučaju sledila poostritev bojkota angleškega blaga, kar bi parallsiralo brit-sko trgovino. Peševar, Indija, 80. dee. -» Včeraj eo britsks avtoritete a-retlrale nadaljnjih 92 "rdeče, arajčntkov," akupno število are-taelj, kl so bile isvršene v sadnjih par dneh pa snsšs 1,188. Od teh jih je bilo šs 269 obsojenih in 87 oproščenih. Beda v Industrijskih msstih Huda lima po vsej Evropi Petna Jat ljudi umrlo valed m rasa aa Portugalskem. — Silni saslial viharji v Angliji Vročina V Avstraliji ga Je nalagala njegova slušbe, je Cičerin zbolel. Nihče ni hotel dsti Cičerinu dela, ko se je vrnil v Rusijo. Vsled hudih bolečin, kl mu jih je povzročala bolcssn, se js udal pijači. Berlinski list piše, da js bil Cičerin odpeljan v neki azil, sovjetske avtoritete ao pa potem odločile, da ga nagradijo e službo v Krimeji. Cičerin Je resignlral kot sovjetski komisar sa sunanje sadeve v juliju 1980 -po sijajni karieri kot državnik in naj-smožnejšl reprezentant sovjetske unije. tukajšnji katedrali, kl ee nahaja v sredini masta. Ob času eksplozije Je bilo v katedrali krog 60 ljudi, tods poškodovan ni bil nihče, In materlslns škods, kl Jo js nsprsvlls bombs, nI vsllks. Kdo je položil bombo, es ne ve. Aretacije poijzkth komunistov Varšava, Poljska. — Policija je aretirala 26 komunistov, ko__________________ je pri hišni preiskavi ftašla ko- dvorane, da Jih fotografira. Sod- il psceČovslec kaznovan Mount Sterling, Ky., 80, dec. — R. H. Hlppelheuser, poročevalec sa Associated Press, js bil obsojen na plačitev globe $10, ker. je razžalll sodišče, prsd katerim se vrši obravnsvs proti rudsrju WUIism Hightowerfu. predsedniku krajevne unije UMIVA v Evartsu. V teku isprsšs-vsnjs porotnikov Js poročevalec odvedel Hlghtowerja, njegovo ženo in otroks Is sodnljsks munistične tUkovine. Vlada je odrsdlla drastične akcije proti komunistom in drugim, kl Širijo prevratno propagando. Par dni prej je policija ustrelila nekega moškega, kl je širil komunistična tiskovine. ntk Prewitt js to opasil, nakar je ukazal, naj se vsi vrnejo v dvorano. Poročevalca Je obsodil na plačitev denarne kazni la izjavil, "da ne bo dopustil, ds bi poročevalec napravil is nsvs clrku," ■ ■ ■ N ^Now Yot*. ^*lfupn1 brsspe-selnostnl komitej je izdal poročilo, ls ksteregs je rssvldno, da mlserljs msd dslsvsklm slojem v vseh večjih industrijskih msstih stslno raste. Ts komitej podpirajo polsg drugih tudi rasne dela veke organlssolje, med temi Llgs ss industrijsko demokracijo, Konfersnea sa progresivno dslsvsko akcijo, dsiavskl biro, Amslgsmsted Clothkig Workers unija in Ameriška federacija nogavlčarskih delsvcov. Poročilo ksfts, da je v New Yorku krog 900,000 delavcev brez dele; v Chlcagu 600,000, ali 40%, v Phlledslphljl 241,000. Phlladelphla je laneko lete potrošila #7,400,000 sa podpiranje bednih družin, lstos pa nad šeet milijonov dolarjev. Mestna blagajna je eedaj Izčrpana In novi župan Je izjavil, da bo meeto ukinilo podporo po novsm letu« Rudarske unija proti djem Indisnspolis, Ind. — United Mine Workers unija je vloftlla formalen protest proti združevanju premogovnih kompaalj. Informirala Je tajnika svesnege delavskege departmenta, da bo nasprotovala takim konsolidacl. jam na temelju, da Je te krši-tov protitrustslh zakonov. Unija Js tudi ssstsvils predlogo, kl določa, da vlada prsvssms kontrolo nad regulacijo cen. V načrtu zs konaolldacljo premogov nih družb, katerega podpirajo Številni operatorji, vidi unije nsvsrnost proti kolektivnim po-gsjsnjem. ■■ 88. dec. — Silni sn^-nl vlhsrjl se objeli večji del Evrope in sahtsvall številne žrtve ter prinesli veliko trpljenja brezposelnim ln revnim ljudsm. Celo na jugu prevleduje mraz. Na Portugahkem v llsbonskem distriktu je umrlo petnajst ljudi veled mrezs. , Debele pfcletl snega so pokrile AngUjo. Nejbolj je prisade-ta Skoteka, kjer eo veliki samstl skoro popolnoma ustavili promet. Veliki Snežni viharji divjajo nn Baltiškem morju še od božiča. Morski promet je parallsi- piiki ■ 'J • ' w " Mrsli vsi ls Evrope se širi tudi v Asi j o. PoroČUs is Tehsrans, Perzija, ss glaae, da je ve« ljudi postalo žrtev mress. Finska Js pokrita g debsk) snežno odejo. Addalde, Avstralija, 80. dee. — Vsa južna Avstralija trpi veled velike vročine. Temperatura v tem meetu Je bila včeraj 114 etoplnj v eenoi. To je Ae peti dan vročine nad eto stopinj, V nekaterih krajih je toplomer ka* ssl 110 stopinj. Nsjstsrejšl pre-blvalol se ae spominjajo take vročine kot prevladuje sedaj v Južni Avstraliji. tiHR^i mrMi [«d f^^MJImm^^ Ju potlmli trii^f rnentno (fclV^tiilAlio ibomico « Lee Angele«, Csl — (FP) — Kdor se ne strlaja s policijskim POCAJANJA RED FSASCIJ0 n ANGLIJO 8prejet ha najbrž dogovor glede novega triletnega moratorija na pogejaa plačila nsmšklh re- • PsraelJ ,T liondon. 80. dec. — Sinoči Je bfls objavljena veat, da bo v kratkem prišlo do dogovora med francoskimi ln angleškimi vladnimi finančnimi vsščaki glede programa, ki bo predložen repa-racijski konferenci, kl se otvori 18. ali 20. januarja v Haagu. Na tej konferenci se bo skušalo doseči sačasno solucijo vprašanja vojnih dolgov In rsparacij. Program prsdvidujs triletno odgoditev nemških pogojnih letnih plsčll v smislu Voungovsga načrta. Da ss ohrani legitimna nedotakljlvoet Youngovegs načrta, ss bo od Nemčije zahtevalo, da v dobi moratorija plačuje svoje obvssnosti Banki sa mednarodna plačila v Raslu, toda banka bo vae plačane vsote vrnila nemškim želesnieam v obliki poeojll ali Jih pa drugače in-vsstirala v Nemčiji ter e tem preprečila vee nemške sunanje flnsnčns transakeije. Ako bo konfersnea eprejela ta program, bo Nemčiji dana prilika za rehabilitacijo koaeratf-nega kredita potom dogovora ameriškimi, franooekiml In angleškimi bankirji glede stopnje-velnsga plačevanja kratkoročnih kreditov, obratno pa bi bile Združene države naprošene, naj dovolijo v evropekim dolžnikom slično olajševalno finančno po- i\m*r m*> ne evi uij» e »v»j<■«%••»• odviUSAhs zbornica, k! se Je pridružila nekaterim meščanskim organizacijam e protestom proti napostav-nlm činom ta divjanju "rdečega" policijskega »kadra, kateremu našeluje ndtorlčnl poročnik Hy- Zbornioa je poslala župsnu svoj protest proti policijskemu kratenju Mavljansklh pravic bolj aH manj radikalnim delavskim skupinam. Zupan John C. Porter, kl je orodjs Retter American federacije stoprocentnežev, Ameriško Isgijsir nlce, js rekel, ds tudi ta organi s In trgovsks zbor-I ds tudi ta organl-zscijs "protežlrs skupine, klagi- 11 rajo sa prevrat vlada" in Js protest Ignoriral. Odvstnlško zbornico Je postavil msd Mrdsč- karje"' Proti nepostavnlm činom policijs Js pod vzela korake tudi mestna zbornica, kl je s U proti 4 glasovom obsodila njsno divjanje In sugsstlfela, "da tudi Miclja upošteva pravico državljanov glede obdrtaranje shodov". O-Idastl so se nato dogovorile, naj Hrnes nastopi proti zborovaleem Is tedsj, ako ims vnsprsj deks-ae o proti postav nem ksrskterju shodov. Ker bo pa sodnik sa is-vsdbo tega sklepa Hynss, ss situacija najbrž ne bo dosti spre-menlla. Avstrijsko mesto rasgiaslls n^raiorlj Dunaj, 86. dsc. — Industrijsko mesto lteyr na Zgornjem Avstrijskem js rasgiaallo mo-ratorlj, kar as mora vsč plače-vsti obvssnosti ns svoj dolg, ki znaša 116(000. Uprava je ss-pris vss ^ole In suspsndlrsls vss drugo komunslne aktivnosti, js Spravs rasglssila svo-fsatnost, js morsls n* 69% raeetnegs prebi- Narsišsjsfe rska pedrte Gleadork, M las., 80. dee. -Reka Talkftatehle je vsled veli-kih deževnih nalivov zadnjih dni silno aarastis In vdersj je vode podrta nasipe pri Psnoll in po-plavila te*mesto s šest čevljev debelo plastjo vode. Avtoritete so odredile kasnjence ee poprav Ijaaje nasipa, ko so ee prebival cl rešili na hribe. Skoda vsled povodnjf Je sslo velika. _ srgu-v soglasju s ugotovitvsml ko«...-._______ nih bančnih skspsrtov 1» s politiko ter isvsjsnjsm Hooverje-I isorstorijs, kl ga je kon-ratlflclrj, 1 I te« Je odvrnila preteče stavko Cklesga. — (FP) — Ker se kolodvorski dslsvci ls poprav-IJsvalel prog odglasovall ss stavko proti Chlcago A Noftfe' srn žslosnlcl, Js uprsva sm^kn*- jo sa 16 odstotkov. Predsednik želesnice Hargent ss Js podal, ko gs Js predsednik unije FUosdal Informiral, da so dela vsi pripravljeni aa štrajk, kateremu ss bodo Is simps ti js morda pridružili tudi drugi že-losnlčsrskl delavci. Ko Je drt:*be nasnanlla mssd-no rsdukcUo^ Je tudi isjsvila, da ss ns bo spuščsis v {»ogsjanj« g unije. Sedaj Je gotovo, da bo to vprašanje predlogsno konfs-ranči bratovščin In ddosnlških kompanlj, kl se otvori v januarju. L Ts rasvoj v svesi s mezdnim vprašanjem pokaaujs, ds Žslssni-čarji lahko pobijajo poskuse ss redukcijo mesd s grožnjami e stavko, kl se Je v tem slučaju Izkazala sa dobro orožja. V prsten Js mesd se redskrljs v Stevkiaskl ladsetrijl Chl4go. — Arbitražni komi- teji 11 "k<». nih «Sj < »ilh delajo ne pripravah sa glede |»re<(tt»u» * * tmmm — MM> ^^HHmHH m hmmI, 4» • nHS M- H Vprašanje taktike Vprašanje taktike povzroča v mnogih prf-mgrih veliko konfuzijo m«-.! pristali te ali one grupe alf stranice.TJbett J» J*r kt zamenjavajo takti1 a ciljem in v tem primeru jim je taktika Važnejša kakor cilj — ki je čisto pozabljen v srditem konfliktu okoli taktike, kakor da jo taktika voe in cilj ni nič. Taktika jo metoda, način aH sredstvo za dosego tegs aH onega rezultata ali cilja. Jasno jo torej, da taktika ni glavno vprašanje tega ali onega gibanja in pristali tega ali onega gibanja se ne smejo obsoditi po njih taktiki. Taktika »e lahko prilagoduje po krajevnih razmerah in lahko se izpromlnja po potrebah. med tem ko cilj ostane Isti. Taktika ni načelno vpralonje. Ameriški komunisti govore o "revolucionarni taktiki" in zasramujejo socialiste in vse druge, ki no odobravajo te taktike. Revolucionarna taktttH* je revolucija z orožjem ali cltilna vojna. To taktiko so zagovarjale nekatero radikalno unijo v Ameriki; zagovarjale oo jOr anarhistične in stodikalistične unijo, ki so Imele drugačen cilj. Revolucionarno taktiko imajo tudi falisti. Italijanski faiistl na-zlvajo svojo oo voj ite v vlade revolucijo. Ig tega mora biti jasno, da civilna vojna lahko služi napredku ali reakciji. V Italiji jo prinesla največjo reakcijo — v Rusiji jo prineslo napredek za delavca in kmeta. Civilna vojna ali revolucija je torej le aredstvo, no pa cilj; metoda je, kl lahko prinese dober ali slab rezultat. Pristsli "revolucionarne taktike" rsdl zamenjavajo to dejstvo in se brft navdu-IIjo zs vssko civilno vojno. V Centralni in Joln! Ameriki so civilne vojne voske kvstro in vssk pustolovec, ki ga srbi zsdnjics po pred-sednllkem stolčku, jo "revolucionar". (jlbsnje voskegs elements oo moro polteno soditi lo po cilju, ps nsj bo tsktiks tsks sli tsks. Tsktiks ssms po sebi no more biti revolucionarna niti reakcionarna, cilj pa jo lahko. Vsako gibanjs, ki ims odpravo laapita-lisma za ovoj cilj, Jo revolucionarno, pa naj bo tsktiks tegs gibsnjs v oni deiell clvilns vojns, v drugI i>s parlamentarna skcija. V taktiki js ralttž, v cilju jo ni. Nikjer nI zspissno, ds mors biti zs eden in isti cilj po svem svetu enaks tsktiks. Tsktiks oe ursvnsvs po obstoječih rszmersh. V ameriških razmerah, ko je delavstvo le tako nezavedno in nepripravljeno, Je tsktiks izobrazbe ln politične akdje najboljša. Sveti Gandi jo srečno privlekel svoj kolovrat in koso domov v Indijo, potem ko se js čas til meaoee bojeval zs svobodo Indije v t/oodonu Kaj pa je rokel, ko jo prilel domov 7 Neverjetiib, ompak časopisje poroča. ds Je rekel ds rad trt v u je — milijon Indijcev ss svo-HiMo svojo domovine. Kaj Jo udsrilo v rshlo-čutnegs apoaiols pasivne revolucije? Milijon Indijcev je le precejtnja cena, toda ss staro majko Indijo, za ono Indijo, ki je ti vela 6000 let, ne da bi imsnala besede "svoboda", za Indijo, ki ima 360 milijonov najbolj topih in najpraznovernejših ljudi pod ooln-crm. jo to — premalo* če se hoče osvoboditi takoj, ko jo le Gandi *lv. V ameriikrm časopisju je zadivjala fu-riosna del*ta o uspehih in neuspehih petletke v sovjetski Rusiji. Val večji listi pilojo o Rusiji, večinoma sovražno. Hesrstovi listi prinašajo dolge članke o polomu i*tle«ke ln omenjajo vse mogoče In nem<.go> vzroke. Proti, slovja so uko očitna ln debela, da lahko but-noš ob nje s nosom. Med tem pa Roy Hudson, ki jo s grupo Američanov preiekal raair^o v Rusiji, pile: "Vsakdo v Rusiji ima dovolj Jedi. Delavci ao sade voljni." Z enim dejotvom ae pa strinjajo val pisci ln val poročevalci, oovralnl ln prijateljski, aovjetaka Rusija nima brespoaelnostl 1 Vaa-kdo. ki hoče delati, ima delo. Hudson pile o neki tovarni, v kateri je upostenih 38,000 delavec-v, da potrebuje le 12.000 delavcev, a ns more jih dobiti, daai j« bila mesda zvišana za devet odatotkov. Take novico danes ne sIlMte Iz Ameriko niti nobene druge dežele ns svatu. Vsi ljudje v Runi jI na j I »rt niso zadovoljni, to-da glavno je. da so delsvcl. To aattoetuje in to Itejel Vojsa v Mandžuriji se nadsljuje zato. ds aa Mir • •, Vzroki krize Ubrary Pa.—Spominjam se slabih časov iz let 1907-<*-<», potem 1912-14, daai tedenfe depresije niso bile tako občutne kot sedanja. Ni bilo strojev ne masna produkcije. Vzrok krizi ao bankirske glave in glave velikih korporacij, ker oo poklicale "v«eirfogoči dolar domov." Slabe plače; malo deU. Ako si Investiral prihranke v katerikoli buolneao — te bo vsemogoči dolar etri, predno ss bo spet vrnil domov. Nadprodukci-ja?! Jaz, na primer, potrebujem le mnogo tega in onega, 8 milijonov ljudi je brez dela in zaslužka tukaj, v Evropi ni ulji*. , Montiranje strojev v industrijah. Lastnik prejme 96%, fio matico. Šteje nekaj čez 20 članov in spada tudi k federaciji SNPJ. To pove kaj lahko par požrtvovalnih članov stori. Kličemo vam: Naprej, aaj delujete za poltene stvari! Joseph Snoy. Slovenski zlati rudniki in drage ns zspadu Chicago, IIL — Bilo je lepo jesensko vreme, ko sva so jaz in moj prijatelj Miha Sifrar pripravljala na daljše potovanje po za-padnih državah naie Unfje. In res sva imela dobro sredo vsssko-zi, kajti dež ali sneg nsju je le par krat blagoslovil. Tudi slovita burja, ki navadno kraljuje pc orskih grebenih rock/mount-skih in po prerijah njih okrožja, je bila izredno prizanesljiva kot jditeU in .strojnik-pa od I % W vede1*' ** *v* mehkužm. do 5%. Prohibicija! Davka pro-hibicija bi bila že lahko davno pokopana, brez vaake Ikode. Športne igre le vedno opevajo. Zakaj je tako? Kaj iavira is tegs? Get me right 1 Ns vsskem posamezniku je ležeča, da odgovori ns ti dve vprslanji. Frank Baftfjcs.«;■ ' Msss se amra zkodttlt Csrilavitto, IU. — Staro leto oe poolavlja in na pragu čaka že novo, ki pa menda ne bo nič boljle od starega -— za delovno maso. Mofotci spet štejejo dobičke, ki jim jih je prigaral delavce. Mi smo sažnjl in gromadimo bogastvo parazitom. Tako se bo godilo vso dotakrat, ko ae bo ubogi trpin prebudil iz spanja. Takrat bo spoznal svojo moč ln silo, pa 5o zahteval svoje — z glasovnico oa volilni dan. To je primeroma lahko, na videz, a težko je zbuditi nezavedno maso, da bi se zavedla in si priborila pravice, kl jI gredo. Te pa ai mora oama izvojevati. Delavci si morajo postaviti svoje zastopnica na javna mesta, take, ki bodo reenično delali zanje, ne zase. Pelemo bolj po malem. Promo-gokopna družba le najbolj obratuje. Kar nas je sapoelenih pri Llbarty Coal Co. smo itmenjsva-II čoke v First National banki v Gillespieju, 111., katera pa je na 19. doc. zsprls svinja vrata. Sedaj je v tem mostu lo ena banko, kl pa je tudi Is naznanila, da no bo več dolgo, too bo tudi ona zaprla vrata in ne izplačuje več vlagateljem. Veselo in boljle novo leto veem !—L. Mahkovtz. Zahvala ia drago Bridgeport, O. — Proaenečen sem bil sa božič. Piamonola jo rekel: "JoSe, sate bom moral dobiti pomagača, da mi bo pomagal tebi volčlla nosit". — Nisem mislil, ds Imsm toliko prijsteljev po vseh Združeni!* državah. Hvala vsem zs voščils, jss bom ps Iel na delo v prid napredka, v prid SNPJ in delavskegs gibanja, goclsliatičnega. Drultvo It. SM SNPJ je imelo Miklavževo prireditev na Blal-nu 34. dec. Udeležila ava se je s mojo ženo. Imeli so čast, da je sam dkoff Igral na priredbi. Da je bil večer bolj prijeten, aem Iel k Pavletu In rokel: "Pavlo, dajmo tisto: "Pred pa na gfSMO dam". In rea, da bi videli, takoj je bil "celi" zbor. Tleti ftkoff. kl jc igral, ni bečlar, pač pa ima tovariš ico, kakršno je treba iakatl za veaelo družbo. Takoj je bila mod nami. Ker ja dob rs pevka, oo jo ns! "ibor" mnolil; prodno sem odlel, oe jo pa retdelll v "odseke" ln škoda, kor sem moral domov. Blaine jo mala naselbina, pa sa snajo tudi pripraviti, da narode priredbo, da Je res vesala ia sa < !»v«k počuti kot pl bil mlad. Imamo depr« *ijo la sato je treba, da včasih skupaj pridemo, da pozabimo na batlaa, hi nsm Jih deli H «>\« rjsvs administracija. J« trebs. da mo priredbo drugih, včtemelčana ln ne več kremenita nrostmana prejšnjih let. * Vozila sva se s aamoidočim, kl je zahteval precej mazila in kuriva za najino približno pet tisoč milj dolgo turo tja in nazaj, vlte-vli vsa stranska pota manjtih izletov. Prvi'dan ava prevozila nad petsto milj ter prenočila za-padno od Omahe. Najdaljši rekord enodnevne vožnje na tem potovanju imava lest sto enoin-d vaj set milj, kar seveda ni ravno polževa hoja. Tretji dan popoldne sva prišla v Ročk Springs, Wyomlng, ki je nad trinajst sto milj oddaljen od Chicaga, vpo-Števajoč avtno vožnjo. Pota so vseskozi boljša kot sem pričpko-vsl, posebno po manj obljudenih državah. Najbolj sem so čudil, da ima dttava Wyoming tako fine ceste,, na katerih le vodno delajo, dasi ima malo nad dvesto tisoč prebivalcev. Ročk Springs ima devet tisoč ljudi, pa spada med večja mesta države, kajti največje in glavno mesto države, Cheyenne, ima komaj iest-najst tisoč prebivalcev. Casper ja štel enkrat petindvajset tisoč, ko pa je tam oljna industrija malo pojenjals, oe je tudi mesto znatno skrčilo. Se najslabše je bilo skozi zapadni del Nobrsske, kjer so ceste manj negovana ln bolj mehke ln Imajo za nameček le tpeoske mostove. Meddržavna komisija za izboljtavo zveznih cest pa obeta, da bodo v par letih vsi ti nedostatki odpravljeni in da bo potovanje z avtom nekaj prijetnega za oplolno publiko. V Ročk Springsu sva prenočila ter obiakala nekaj rojakov. Zvečer jo bila seja Slovenskega doma, katero sva oe tudi udeležila. Na seji sem imel priliko videti, da se nsselbina le prav tako zanima sa S. D. kot se jo pred trinajstimi leti, ko sem jas odšel ls nsselblne. V odboru jo neksj mladih moči, precej pa je le ita-rlh korenin, s katerimi smo skupno delali že pri graditvi Doma. Ker ss je seja vrlila v čiUlnič- K po ečj* Jaz aem mislil, ds je omara ie polna in da bo Frank Burnik radi pomanjkanja presU- ra za knjige ie drugo naredil. Ker js poslopje isplsčano in par tisočakov v blagajni, bi bilo to motno storiti. Organizacija 8. D. bi torej lahko nabavila veliko večjo biblioteko ter s tem ustvarila večje zanimanje za čtivo med članstvom. Povestn« knjige oo seveda stvar okusa in niao tako važne. Priporočljivo ps je. ds si S. D. nabavi enciklopedijo (Kn-cydopaedia Britanica). ki ja svetovno informativnega in učnega pomena. Zraven tega je potrebno, da se poleg največjt-ga besednjaka v angleščini nabavi be-sednjlke drugih važnejših jezikov za tolmačenje tujk in redko rabljenih beecd, bodisi v slovenščini sU angleščini. Ce so besednjaki ns razpolago, ai človek ss silo raztolmači saj uradne listine v popolnoma tujem mu jssiku. Nadalje so znanstvene in zgodovinske knjige, kot je Wellsova "Outline of History" itd., ksterih bi se v čitalnici poelrtil vaak Slsn v prid svojemu znanju, kar* mu kot posamezniku ni mogoče nabaviti. Sloveneki dom bi $ tem postal bolj atraktiven za Mladino in starejie in bi bil le bolj središče vseh aktivnosti naselbine. Lahkp bi todi igral veliko večjo vlogo v lokalni politiki kot dozdaj. Meni se zdi, da bi solidna organizacija Slovanski dom s majhnim agitatoričnim trudom Izvolila mestno administracijo. In to js vredno razmišljanja. Po aej i smo se v spodnjih prostorih pozno v noč živahno ras-govarjsli o prollih in sedenjih dogodkih. Obljubila sva jim, da se nasaj Krede ustaviva za več dni med njimi ter se podala k počitku. Zgodaj drugo jutro sva na-daljevala svojo pot ter po naključju, ker sva zaila, dvakrat vozila mimo včaai zelo živahnega in zdaj popolnoma zapuščene** Cumberlaina v Wyomingu. Končno ava prišla v naselbine: Oak-ley," Diamondvitte, Kemmerer in druge, kjer ova poleg drugih o-biskala tudi Kocbevarjevo družino v Diamondviilu. V tamkajšnjem okolilču imajo naši rojaki oljno podjetje in pravijo, da a-pajo na najbolje. Midva jim Šaliva vso arečo, da zadenejo na močne vrelce. Potovala sva naprej ter so ustavila pri per naših rojakih v Lava Hot Springs v Jr dahu, ki je svetovno gnano naravno vroče kopališče. Dospovii v Boise, glavno mesto Idaha, sva prenočila v kempi za turiste. Mesto se razen par novih poslopij ni dosti spremenilo, odkar sem ja sadnjlč videl pred štirinajsti-mi leti. Ker je bil cilj najinega potovanja Pioneervillo, Idaho, ava se kmalu dopoldne odpravila naprej, da izvrilva najino glavno misijo. Pioneervillo jo od Boisa oddaljen dvainlestdeset milj, kamor vodijo bolj ozka in strma pota, ki se vijejo po ozkih kotlinah in čez strmo hribe. Vidi se več zapuščenih naselbin prejlnjih ; prospektorjev, ki so nsbrsli v strugi reke Boise in njenih do- -—-—- tekoV zs več milijonov dolarjev zlata. Pozneje je »Hiio razisko-valcem na misel, da, ker je reka Skosi stotisočletjs na nosila toliko bres nas tudi ne morejo uspeti, kot mi no brss zunanjih, v skupno« t i ss ps lahko dosti naprari. Naie geslo naj oe upnltava «lede (kupnega deU v letu 1SS8. Raja-kom na Blainu is Knrtona Selim mnogo uspeha na društvaMM ia kulturnim polju! Drultvo II. m SNPJ na Bar* tonu, O., je pristopilo v Proavet- zlata med kamenje in pesek svq jo struge, mora logično biti kje v hribih, kjer izvirajo d ki reke, saloga rudo v zemlji, 00 naravni pitvrati Dolge dobe od čaaa de časa nfll na dan spodnje plasti — in med drugim geolo materialom tndi precejšnjo žino zlata, kar je voda spraia in znosila v dolino, hribih adsj operira več rudoko-pov in nekatere isq£d teh kom-panij imajo pootavljene moderno opremljene mline za ruflo. Poslovodja enega izmed takih mlinov mi je povedal, da njih mlin stane nad stotisoč dolarjev.. Raziskava je dognala, da je U kraj obdan in preprežen z Žilami zlate rude različne vrednosti; v nekaterih krajih je premajhna vrednost a pokritje stroške* s prvega. globlje v zemlji pa navadno postane žila bogatejša, dočim v drugih rudnikih takoj v začetku pokale vrednost nsd petdeset dolarjev na tono. V splošnem pa je tedenca zlatih Žil, da oe večajo in postajajo bogatejše na blagu čim globlje v zemljo prodira delo, kar je zelo spodbujevalno snsmenje. Izkušeni pVoapektorji, ki so delsli tam v gozdovih in o-benem raziskav&li to pokrajino zadnjih šestnajst let, prsvijo, da so tsm globokeje v zemlji bogati zakladi zlata. Zda j so te rudnike iele dobro odprti, pa so iz nekaterih dobili že precej blaga. Glavni stsn slovenskega podjetja Comeback Mining Company se nshsjs tri milje severno od Pioneerviila. Ko sva bila midva tam, ao gradili novo poslopje, k bo spodaj nudilo prostore za prodajalno in pisarno, zgoraj pa za hotelsko komoditeto novih dolle-cev. Rudnik se nshaja dve milj viije v hribu, kjer je kuhinja in stanovanjska hiša za delavce Nadalje je tam sldadiiče za rudo, kovačnica itd. Povedali so nama, da je naročen mlin, ki bo ie letos postavljen in bodo rudo zmleli kar na mestu, ds je ne bo treba več pošiljati v Salt Lake City in polovico prejemka dat za vozni no. To podjetje je nam-ssč prodalo io sa »40,000 rude. Kar je ostalo od prevoznih stroškov, je šlo sa delavce, opremo in pohištvo. Ko bi imeli denar velik mlin, bi bilo podjetje zmožno že prvo leto plačati dividende delničarjem, kajti rudnik je svojimi itlrimi rovi toliko rasse-žen, da lahko takoj unosli mu petdeset delavcev. Vse delo, ki no donaia nič, stane pa veliko denarja kot so precej dolgi glav ni rovi do rude, je izvrieno. to delo je Iel delničarski denar polog onega, ki ga je uprava prejela za rudo. Rudnik je, v kolikor se ti&e varnostnih odredb, zelo dobro upravljan, kar potrjuje dejstvo, da do^zdaj le ni bilo nobene ponesrečbe v njem. Drugo slovensko podjetje Clear Croek Development Com-pany, se pa nahaja miljo in pol vstran v drugI kotlini in ima zgrajsn on rov do rude, katere a-sej je pokazal, da jo takoj v začetku bogata na zlatu. Po nasvetih poelovodje Louls Painicha, M je mnenja, da je potrata denarja, če oe polil j a ruda in plačuje visoka voznina, je to podjetje oklenilo, da ai spomladi nsbsvi mlin tsr rudo tskoj v začetku melje ln člatl na mestu in tako prihrani veliko svojim delničarjem. Izkušnje uče, in rojak Pai-nich jih js mnogo pridobil s prvim podjetjem, katerega je vseskozi nadziral, ter delal po dve dnevnice na dan za majhno plačo. Ako bi oo kdo sanhnal sa to podjetje, lahko pilo meni, ali pa na: Louif Painteh, Pioneervillo, Idaho. Kar je vss skupsj v negotovosti in bsbke dnevno propadajo, bi bfl denar veliko varoejie vložen v podjetja, ki je ie poka-sslo, da bi z nabavo modernih strojev nosilo lepe dobičke na vložen denar. Najbolj priporočljivo pa je, da oni, ki ao zanimajo za to reč, gredo tja in si oglodajo rudnike sami ter dajo rude oceniti svojim zanesljivim cenilcem. Pri nas jo vso odkrita igra in zraven naj pridejo k oni pro-MnuMHI, ki se tudi prepričajo o varnosti njih vlago. 1 som oa Um s Gorni-in drugimi Pri podjetju tudi Potar Gesbell Is kl Js maj star znanec ja Ml večkratni dHegsi ter gL ~ SNPJ. Postregli so naju imenitno in Painich je naju Sl. DECEMBRA Nove knjige v (Dalje sa S JAn Bodker, uk4.uk v Loadoou. u Pro«»«H con omenjei o knjigo, ki ]t prevod znane Lov.tiko -e pove.ti ••gL"^ do" kl je Ml, po CopeUnd je profeeoric« «.<»le«lne v i :. n 8' Sf -'-Z tlful Hountalns in ve« druph stvari " »kih krajih. To je menda "jen pAi n^ literature, veaj Z«* vod je v »ploinem dober. Njen Jeiik j. poet«Sen in preproet, dojim je Levstikov! ^' S^^lDoelpre'Uv"«v C skega humdrja — saj sama pravi v voru da je življenje slovenskega kmetih karakterju in temperamentu zelo podobno £. ljenju v škotskih nižinah. Da li jTto Z? ' moremo vedeti, vendar se nam dozdeva, dt " karakterji v prevodu mestoma precej odd ljeni od originalnih. Prevajalka je naredil^ tiako, ker je poangležila alovenska krajem imena Na primer iz Kaatelčevin* J(. naredJJ Castel s Own ln Is drugi stvari; s tem Je nol la ie bolj oddaljena od slovanskega originala V predgovoru je tudi prevedla ime revik "Ljubljanski Zvon" v "Ljubljana Chimes" U ni pravilno. "Chimes" je ubrano zvonenk zvon je pa "belT. To le mifhogrede. Upam da v splošnem bo angleška publika zadovoljni' s knjigo. H Knjiga ima 244 strani in stane mehko ve-zana S šilinge in S pencev, trdo vezana pa 7 šilingov in 6 pencev. Naslov za naročila: Jok« Rodkin, I, Farrington Avenue, E. C. L, Lo* don, England. a * e Srečko Kosovel: Izbrane pesmi. Uredil ia uvod napisal Anton Ocvirk, izdala Tiskovin zadruga v Ljubljani Strani 171. Letos maja bo is isst let, ksr je v Toma. ju ns Krasu umrl komaj 22-letni pesnik Srečko Kosovel, največja nada novega slov. pesniitva ki mu le danes ne vidimo nasledniks,jyd Uko ailo in tako na Široko delal kotjfPffoiL Po njegovi smrti so njegovi prijstčjBfždali * bor njegovih pesmi ("Pesmi"), zdaj pa je Ti-skovna zadruga izdala njegove "Izbrane pes-mi", Id jih je zbral in uredil Anton Ocvirk (io le nekdo). Od prvo knjige Kosovelove lirike k razlikuje ta s pridobitvijo nekaterih pesmi, t dodatkom pesnitve "Ocean" in z doksj obširnim uvodom. V tem uvodu pa skoroda bolje spoznamo pisca Ocvirka kot pa pomen Koio-velovega dela. Ta uvod, pa tudi ureditev zbtr-ke kaže, da ee Ocvirk le danes, v tem času, ko pomen Kosovelovih pesmi raste iz dneva v dan, ni približal toliko življenju teh dni, da bi lahki apoznal tudi tiatega Kosovela, ki ga nekateri hočejo utajiti. To je tisti Kosovel, ki je dejal tudi: "Mlado kulturo ustvarjamo proletard, kulturo ČloveČanstva", — to je tisti Kosovel, kl bo ostal — morda le mgsvetleje — v srcih de lavcev. Ocvirk je napisal v uvodu tudi tole: "Prav izrazito je preoblikovala njegovo (Koso-velovo) čavstvovanje svetovna vojna. Njenih strahot nI mogel nikoli pozabiti. Ns njegovi zsgrenjenost so vplivala bedna dijaška leta, te lesna izčrpanost in onemoglost. Zato je odo Kosovelov pogled v življenje vedno nestvaren prelet zgolj 9 čuvetvenimi bolečinami." (Str 4S.) Danes, ko ima večina ljudi vseh konti nentov tak "nestvaren" pogled na življenje, j< postal Kosovel le bolj brat vseh, ki trpijo. -S temi opazkami o uvodu sem hotel prav u prav doloma Že pokazati, kakšen je bil Koso vel. Zbirko srčno pozdravljamo, Tiskov« zadruga je napravila dobro delo, ds jo je izda la in mi jo priporočamo kar najtopleje tud svojim čitateljem. Razni vzroki so prepreči« da bi pesniika podoba njega, ki ga danes po greiamo, bila v zbirki le popolnejša. Trebs p bi bilo vsekakor še, pokazati vso podobo Kos<) ■vela, ki jo bil vzgled kulturnega delsves v tel čaeihv: s članki, liriko, predavanji, črtiesmi ks sati pravo podobo življenja ter zatirsti laž u krivico tu in tam. M. KlopHč v uSvobodi . t- • Važno odkritje 2e is pradavnih časov je znana kost™ bolezen, ki napada največ otroke v prvih —rahitia. Pojavlja se povsod, kjer masjw otroku pravo hrane in solncs. Zsto jo nsjoe mo Uko v revni bajti kskor v bogatih 2e egipUke mumije kažejo znake rahitide, n» menja, da se svet le prav počasi vrti. Prod davnimi otoletji 00 že nsšli zdravi^ zoper to bolesen v tako zvanem ribjem Moderna znanost ss pa ni ssdsaoljlls lj» : vilnim učinkom, temveč je hoUls vedeti u* vsrok, odkod U zdravilni učinek ribjega ZdaJ ss je posrečilo nsumornemu ^ prof. dr. Windaasn, ki js 193S odkri ergo^n tn si zaslutil a tem odkritjem Nobelovo^ do, odkriti la zadnjo skrivnost O tom poroča pgavhar izilU Mevllks no todenake revija "življenje in svet Serum proti malariji 00 nsšli ^ Kakor poročajo Ir Londona. pn(lk, glelki medicine! osnim proti nulsr^- ? oe ja delal polkovnik Jsmoo.« J«^ p* mediclncev ss je v eksperiment«« 1>r opikati od moskitov, okaSoaik zbann je. Vsem desetim 00 posneje vbn^ ^ ^ ki ja tako učinkoval, ^^JT^re*^ viU malarija. Nota siedrfvs ima preventivno ( FTRTtt 31. Vesti iz Jugoslavije vfuka avtobusna nesreča piuceuu Hegla, zamuda avtobusa in nevarovano križi**« povsroči- l„ smrt 12 potnikov. Mnogi težko ranjeni. Strahovit prizor Ljubljana, 10. decembra 1931^ Včeraj dopoldne ae je prlpe^ Aa velika nesreča na cesti, k| ?0di iz Celja na Vransko. Ta ce-ita tki je zelo prometna, križa ori Leve u savinjsko železniško Lg0. Križišče pa kljub velikemu prometu nima zapornic. To dejstvo, ta malomarnost železniške uprave je povzročila že mnogo hudih prometnih nesreč, toda uprava se kij ubitemu ne jane in niti na Uko prometnih križiščih ne mara postaviti zapornic. To je tudi glavni vzrok, a je prišlo včeraj 9. decembra do tako strahovite nesreče. Vranski avtobus, laat csljske-fg mestnega avtobusnega podjetja, je odpeljal iz Celja z majhno zamudo, ker je sprejel mno-f0 potnikov, povečini posestnikov in posestnia iz Savinjski doline. Kmalu iz mesta križa cesta savinjsko progo. Gosta megla je ves dopoldan ležala nad celjsko okolico, da ni bilo videti dalj, kot nekaj metiW pred seboj. Avtobus je prižgal svetiljke, vendar tudi močpi re-felktorji niso prebili megle. Avtobus je ponavadi prevozil kri-kijMiekaj minut pred vlakom, včeraj pa je radi zamude doepel avtobus do križišča v hipu, ko je vozil vlak proti križižču. Šofer radi megle in ovinka ni opa-til bližajočega se vlaka in vlak je zavozil z vso silo v avtobus, mu gladko odrezal karoseriji, jo vlekel nekaj časa še s seboj, nakar je karoserije z zmrevsr-jenimi ljudmi zletela na travnik in cesto, kjer so med ruševinami ležali ,deli človeških trupel, skrčene kepe mesa, udi, drobovje itd. Telegrafski drog je bil ves obrizgan. Vlak se je takoj u-ntnvff it vlak« m ekoČili potni-' ki ter pomagali ranjencem, ki so hropeli in umirali. Cez nekaj časa so dospeli reševalni avtomobili iz Celja, ki ko prepeljali ranjence v bolnico. Na mestu je bilo takoj oaem mrtvih. Dva sta umrla na prevozu, dva pa sta podlegla poškodbam popoldne v bolnici. Skupno je bilo 12 mrtvih že do večera. Ostali težko ranjeni pa se borijo v bolnici s smrtjo in zelo dvomljivo js, ali bodo o-stali živi. Njih poškodbo ao selo nevarne. Med temi težkimi ranjenci je tudi šofer Franc Bučar iz Celja, ki ima atianjen prsni kož. Leži skoro neprestano v ne-Uvesti. Kdo so smrtne žrtve? Od ponesrečencev, ki eo obležali na mestu mrtvi, so mogli doslej u- gotoviti identiteto le treh oseb. To so posest niča Frančiška Pri-»tovšek iz Drešinje vasi pri Celju. posestnica Ana Kranjčeva k Žalca in posestnica Strahov-mkova iz žalske okolice. Kaj poreče železniška uprava? Nobenega dvoma ni: glavni krivec je uprava železnic. Odkar se je razvil po na|ih cestah močan avtobusni prorpet, se je na njih križiščih z železnico pripetilo že polno nezgod, tudi smrtnih. Vselej Je bila krivda v tem, da križišča nimajo zapornic, ki bi zadrževale vozila. Toda kljub vsem nesrečam, kljub vsem žrtvam se uprava ni zganila. In vprav zločin je, da celo na progovnik križiščih a tako prometno cesto, kot je cesta Celje-Vraneko, ki je del tako zvane dunajske ceste, ki vodi is Trsta do Dunaja, ni postavila železniška uprava zapornic. In ko je ta malomarnost zahtevala pri tej nesreči že dvanajst življenj in več pohabljencev, od katerih utegne kdo še podleči — kaj poreče zdaj železniška uprava? Odgovorna je za te nesreče, ki so prav za prav zločin! Jeseniški kovinarji vrženi ns i .. cesto Dna 9. decembra je uprava KraaJake industrijske , družbe odpovedala službo vsem delavcem, ki jih je na Jesenicah, Ja-vorniku lh v Blejski Dobravi nad 20001 Odpovedni rok je 14 dni. Dne 28. dec. dobijo zadnjo plačo, za novo leto pa končni obračun. To prejmejo kovinarji za božič in novo leto: brezposelnost in zimo. Tako potilja podjetje avoje delavstvo v bo j za — posojilo in profit sebi. Smrtna nesreča na železnici Na progi pri St. Vidu na Do-lenjskem je ljubljanski tovorni vlak povozil do smrti 58-letnega kajžarja Llsjakovega Tončka, kakor ga imenujejo vaščani, ali Antona Tomažiča, kakor se piže. Doma je bil v Podboržtu prt Do-bu. Nesreča se je pripetila ha praznik 8. dec., ko se js pokojni vračal iz cerkve domov ter tfaai-rsl progo. Preživljal je sebe, svo-. jo ženo in otroka s krošnjarje-njem sohe robe. Koliko Jo Irolio jooH? Kar je gorivo za peč, to je hrana za telo. Koliko goriva potrebuje povprečni človek, je odvisno od količine dela, ki gs hoče isvržiti. Najboljše ilustracija za to je, ako primerjamo človeško telo s kakim strojem. Avtomobil na pr. potrebuje gazolin za pogon. Potrebna količina gazollna pa je odvisna od hitrosti, s katero se kdo hoče voziti. Ob veliki hitroetl avtomobil vporablja mnogo več gazollna kot ob počasni vožnji. Isto velja sa človežko telo. čim bolj smo delavni, tem več hrane potrebujemo. Zato je primerna dljeta za vsakogar odvisna od vrste dela, ki ga izvršujemo. Oni, ki težko delajo, morajo imeti več hrane kot oni, ki Med 'poeeda vajo F«OBV*TX sme posabljati na vrednost zel*-njav ln svežepa sadja. Te je treba uključitl. Zlasti važno pa je mleko, ki daje telesu potrebne vitamine in minerale. Mleko seveda spada v dijeto vsakogar. —FLIS. MHhrt zakon po mm sveti "Rodil se je, Živel je, se oženil in umrL" Tako je pesnik Christian Fu-erehtegott Gellevt ls Lipskega le pred skoraj 200 leti kratko ln jasno označil najvažnejše trenutke v človežkem življenju v dveh vrsticah, ki sta postali slavna krilatica ... Ta krilatica tudi še danes velja,, toda moderen človek bi vprašal, kje t\\ ostane možnost ločitve. Kar je bilo sa Gellertovih časov Že tako redko, da je mogel pesnik s polno pravico iti preko tega s stališča "normalnega" življenja, je dandanes vsakdan ja stvar. Mnogim'ljudem ni dovolj, da s svojim življenjem trikrat zaposlujejo magistrat, ki registrira njihovo rojstvo, poroko in smrt, vmes se mora truditi z njimi tudi še deželno sodišče lavami. Delitev gospodinjstva stane mnogo denarja in jo je treba dobro premialiti. Tako včaai le že pomanjkanje vzdržuje že raspadel zakon, in ni več redko, da stanujeta zakonca tudi po ločitvi že v istem skupnem stanovanju. . V kateri deželi ali v katerih delih dsiele so ločitve zakona najbolj pogoste? Ce računamo letno število ločitev na 100,000 prebivalcev dotičnega ozemlja dobimo tako avaao "ločitveno število". To število je v' velemestih največje ln po deželi najmanjše. V Nemčiji ima Hamburg rekord — mornariško življenje? — z ločitvenim številom 203.2 — temu sledi Berlin sv189.7. Najbolj trajni so zskonl menda v Hohenzollernu z ločitvenim številom 17.9. V svobodni državi Saški Je ločitvene število 70.9, nekaj višje od povprečne državne žtevilke —- 61.6. Navajamo še nekaj primerov is inozemstva, pri čemer pa je trebs upožtevatl vpliv različnega zakonakoga prava glede ishke ali otežkočene ločitve. Števila ao najnovejža; znana ao iz 1. 1927—1929. Na 100,000 prebivalcev je letnih ločitev: Sovjetaka Rusija (samo RSFSR) 806.7, Amerika 163.8, Avstrija uu mul e« UKSCUIO »OU IJKe .J— nimig« sodnik za ločitev zakona. *Wl«9.6, Japonska 79.1, Švica 67.6,. V 1. 1929 — tako daleč sega zdaj najnovejša uradna statistika — se je ločilo v Nemčiji 39,-424 zakoncev. Od teh nevzdržnih zakonov — 296 ni trajalo niti leto dni. Stari zakoni oziroma paragrafi se ippirajo na "trajnoat zakona"* Pri skoraj polovici ločenih parov je trajal zakon 6—10 let. Doga-j a se pa tudi, da se ločijo zakonci po 20-letnem ali še daljšem zakonu. Zakaj ae mož in Žena ločita? Ali Bta pozabila vae, kar Ju je nekdaj družilo? Čudno je dejstvo, da zakoni iz ljubezni nikakor niso trajnejši od zakonov, ki so jih ljudje sklepali po razumu. Brez dvoma so bili "vojni zakoni" po večini ljubezenski zakoni, in prav pri njih beleži statistika posebno močno stremljenje po ločitvi. Ze prej smo vprašali sa vzro* ke ločitve. Sociolog težko odgovarja na to vprašanje. Jurista pa to vprašanje ne spravi v zadrego. Sodnik sine izreči ločitev le zaradi po zakonu točno določenih "vzrokov" in nič nT bolj enostavno, kakor pridati ločitveni statistiki že rubriko ločitvenih vzrokov. A ves svet ve, kako po-goeto so ti vzroki le navidezni, ki skrivajo čisto druge motive. Odtod izvira zdaj splošno priznana potreba reformirati sedanje ločitvene procese. Naposled ao pa tudi ti navidezni ločitveni vzroki zanimivi. Pred vojno je prevladovalo pred vsem uknas lomstvo; danes stopa v ospredje "krtenje zakonskih dolžnosti" in "nepošteno postopanje". Tudi duševno bolezen partnerja zdaj po-gosto navajajo kot vzrok zahteve po ločitvi. Redkeje tožijo za-radi "zlobnega zapuščanja". To razlaga državni urad za statistiko z rastočimi gospodarskim) te- Danska 66, Francija 47.1, Anglija in Wales 8.6. To ne pomeni, da je ta ali ona država bolj prikladna za zakone. Marsikoga bo močno iztreznilo, če ve, da se v Angliji le tako redko ločujejo, ker je tam sodno postopanje najdražje. Mačka vedno znova lovi miži — mnogi ločenci se radi spet poročijo. L. 1928 se je v Nemčiji 28,076 ločenih mož in 18,486 lo-čenih žensk spet poročilo. V 4,-557 primerih se je ločen mož poročil s kako ločeno ženo, Skeptiki pravijo, da se zakoni sklepajo v nebesih, ksr ljudje potem treščijo z oblakov na trdo zemljo. A tisti, ki jih ženitev veleli, se ne zmenijo za dvome in se najbrž tudi ne bodo dali opla-šiti po bridkih naukih ločitvene statistike. Tako nastajajo čudne življenjske zveze. U, 1928 se Je poročilo v Nemčiji 6484 mož in 1001 žensk, ki so bili stari že nad 60 let. Posebno občudujemo pogum starih ženinov, ko slišimo, .kPBt| •« nesreče, in kordoa žaadar- ■ i«* k .maj zadržev al rasburje-mnotico od kraja ■ I Naža telesa, kot je znano, nikoli ne počlvaja Tudi tedaj, kadar ležimo v postelji, srce, pljuča in drugi organi nadaljujejo svojo neprestano delavnost. Zato vaak trenotek svojega življenja vporabljamo gorivo. Ko pa smo pokonci in delamo, celo zlahka, naže telo t roži mnogo več energije. Gorivo izgoreva hitreje. Treba Je več hrane. Vssk gibljaj rok aH nog, vaška krstnja telesa vporablja več goriva. Celo poeedavajoč! delavec vporablja več goriva kot ob počitku. Človek pa, ki težko dela a svojimi mišicami, potrebuje mnogo več tega goriva. Dnevna hrana delsvca, ki mora sedeti med delom.' mora vsebovati lahek sajutrek, lahek o-bed in težko večerjo. Mora biti zmeren a sladkorjem In škrobl. Ako se ti uživajo v velikih količinah, ne morejo fsgorevsti takoj, marveč Jih telo takorekoč pridržuje v skladišču ln nastane debeloet. Tsžki delavci na drugI etrs-ni potrebujejo bolj koncentrirane hrane. On sms uživati hrano, ki js smuis, kot evrts žitne Jsdi, klobase, svlsjins Is sladke jsdi. Njegovo telo potrebuje veliko količino gorivs, ki takoj Teke Jsdi mu dsjsjo Ali niti on ns 8US0VIIZRŠSELMI (NadaljovanJ* s Ž. otrani.) spremil nazaj v Boise, kjer smo imsli nakaj uradnih poslov, nakar smo ^e odpeljali v petde-aet milj oddaljen Ilomedale, Ida-ho, kjer je precej velika aloven-ska farmarska naselbina. Prvotne naseljence, ki ao kupili tam farme leta 1914, aem vse poznal, ker so prišli ia Ročk Springaa, Wyo. Družine, ki ao ae prve naselile so: Cegnar, Kushlar., Jesea-ko, Maček, Dolenc, Demšar. Mi-klavčlč ln drugi. Poaneje, ko je dorastla mladina, so se fantje poženilt kar s domačimi dekleti ln tako je vas pridobivala in še pridobiva na številu prebivalstva, medtem ko ss nove fsrme pojavljajo vacnaokrog te naselbine, tako da ta slovenska nssel-blns vidoma raste in obeta biti ena najlepših med našimi farmarji v Ameriki. Zemlja v tem kraju je veliko boljša kot pa sem si prej domišljal na podlagi poročil. Dežuje tsm bolj poredko-ms, zato pa imajo moderno Irlga-cijo za namako polja In travnikov. Kanali so cementlrani, tako ds se ne izgubi voda niti v veliki aušl, pa jo spuste na polja baš kolikor se je rabi. To Je nekakšna kontrola celo nad bogovi, kajti dež naravnim potom včaai llje tri dni In dela žkodo, dočim malo pozneje pekoče aolnce grozi posušiti vae do korenin. Pridelki so letos prav dobri, oena pa Je, kot povsod ln za vae, aelo nizka. Za seno še največ dobijo, ao mi pravili; sadje pa, daal obHno, nima nobene cene na trgu. Dovolj ao ga imeli shranjenega v shrambah za sebe in kljub temu ga je bilo polno po vrtovih, pa se ga ns Izplača pobrati ln poelati na trg, ker bi morali nazadnje še nekaj doplačati za vosne etro-ške. Res lep sistem Imamo v deželi privatnega kapitalizma! Farmar ja prisiljen, da puatl blago t rohnet i, medtem ko so brezposelni Industrijski delavci v mestih lastradanl do skrajnoati. M rs. Cegnar je nama dala en ža» kelj jabolk in en žakclj hrušk u na pot. Poatavila avs vreče v avto in ee s okusnim sadjem prav pošteno gostila vso pot naaaj proti domu. Homedale je lepa ns* aelblna in kadar bom sopet v I-dahu, Jo gotovo obMČem. Ouiaaila sva ss tudi pri Johnu Ktrshisniku v BurleV, Idsho, ki je stara korenina med bivlimi gl. odborniki JSKJ na E«y, Minil. On Ima veliko In dobro obdelano farmo ter fina gospodarska pp« slopja. Malo od njegove km< tije se nahaja farma njegovega sina. Pravil nama je, da Še par drugih Slovencev namerava v kratkem kupiti f&i-me v dotičnem kraju, In tako bo zopet pričela rasti ta naselbina v pomnožltvl slovenskih farmarjev. Kerahienlk nama je povedal, da Je krompir prvega razreda po 26 centov sto funtov, krompir drugega razreda pa aamo po 6 centov sto funtov. Na trgu v Chicagu vidim aamo krompir drugega razreda, ki ae prodaja za "famous Idaho pota-tsse" po nsj višji tržni ceni as prvi rasred. Tako verlžnlkl golju fafs farmarja, nato ps še konsu-■ima. Jefcn naju je dob* o pogostil r kaki nji is v kevdt u, nakar ara ss aspotOs naaaj proti sloviti selim* ki, dir ta vi Wjrottlsg. Ko sva prišla šepet nazaj Ročk Sprinffft. sva ss nsstsnils v Pilot BstU hotel*« JmteregS last u je gospa Marjr Kctshianlk. Nje ni bilo doma, ker js bUs ns pogrebu svojega svaka Piahkr-Ja v Mlnnesotl, toda njegi sinovi In hčere vodijo vee poale «k*aj vzorno. Cene so zmern« ss lične prostore, kajti poslopje Je mm in oprema moderna. Ker Je bBo )epo Jesensko * renta, se nss Js sbrsls msls drutba v d vek samoidočlh, pa smo Jo mahnili Ha Bouldtr, Wyo., ki je slovenska rančmsntks naselbina oddaljena od Ročk Springsa pri bili no djvstdssst milj. P&t lepa ia bi ne bilo t rabe nič počivati, toda Porenta s Relianes js I-mel "nekaj" s seboj, ps amo tam Ss Kdenom ob gmail 0sndy morsli malo oddahniti. Zalo amo prišli h Bertondju na Houtder, ko js bilo že tsko temno, ds js ssmo Krsmer znal sa pravo pot, zs ksr mu privoščim, ds bi po-"stal zs učiti I js v tisti šoli, ki je slučajno stala tisti večer na drugI strani ceste kot pa Je nam on prej povedal. , Na Bouklerju so sdsj štirje slovenski rsnčarjir Jernej Ber-toneelj, njegov sls, ki js letos ssčsl s svojim rsnčsm, John Po* točnlk In Zepevsovs Mlruilna. « Bertooeljevs domsčljo ee nshsjs ob ceetl, ki- vodi nsprej proti Yellowstone Parku, sato ima gazolin postajo In okrepčila za turiste. Poleg tega ima pogosto o-biakovaloe iz Ročk Springaa in drugod—in marsikdaj Se tam razvije prav vesela domača zabava. Nekaj takega ss je zgodilo tUtl večer, ko je poino zvečer priro-bantila naša družba na njegovo dvorišče brez dovoljenja, tako da je že gledal, kje je flinta. Ko smo se spoznali med seboj In predsta« vili Kraaaerja s mehom, je bila vsa napetost odstranjena. Sledila ae okrepčila in ples do treh zjutraj, nakar ao me dali spet pod tri kovtre, kajti burja je precej občutno brils, posebno za tak«, ki smo ae ves večer vrteli. Kramarju sem pomagal loviti golobe, ker pa je ta navihani starosta pečlarjev letal samo aa golobicami, sem ga prepustil njegovi u-sodi. Naslednji dan smo se malo razgledali po okolišu, ki nudi lep razgled. Ševerosapadno se vije roekymounta!nsko pogorje. Najvišja vrha v ♦em okrožju sta Temple Peak, ki je visok nad 14,-000 čevljev; in pa Fremont Peak, ki je še višji. V tem kraju Js več jezer, ln krasen je ta k rs J u taborjenja v poletnih nočeh ob teh Jaserlh In ob vznožju gors. Ako ml bogovi ne prekrižajo računov, bom prihodnie poletje oblazll vae gorovji/ tam kajAnjegn okrožja — Čtf zanesljivega voditelja kot mer pred leti Stlllmanov na<,! • \TTM Ročk Sprlngi • svojo \>kollco v splolnem še dosti dobro obstoj I, upoštevajoč veliko ^resposeH^ost In vsestransko krizo po vshodu. Tsm je selo malo neaaposlenih. PremogorovI obratujejo po tri, štiri ln pet diil v tednu; tods delo se ne dobi, ker Imej o dosti domačih delavcev. Družabno In kulturno aa lahko merijo a povprečnimi naselbinami, daal bi lahko uprlaorlU več in |x>msmbnsjših Iger ter uvedli saj v zimski ae« zoni znanstvena in poljudna predavanja. Dom jim nudi vse ugodnosti za taks podvsetja. Orkester mladih fantov Je fino Igral za ples v Slovenskem domu. Po-vedsli so ml tudi, da mlsdina u-m izarja na odru pevske, godbe-n e in vod vi lak« karakter prizore, kar je selo dobar dokaz zanimanja sa naša kulturna dela. Politično J* J« vsa delavsko napredna struja v zastoju. V na* selblnl Js dosti somišljenikov, ps smstrajo, da Js še prekmalu sa reorganiaacijo soc. kluba. Jaa mislim, da Je ravno sdaj ugoden Čas organlslratl delavsko politično poatojanko, ker še bližajo PH< shlngton Blvd , Chicago, lil. LIKTNK A UftSDNMTVA BriifsvIlU, Pa.. Poročevalec t Kje je vaš podpis? Mestna plinarna bo pomagala brezposelnim Long Beach, Cal. — Da dobi denar za oakrbo brezpoeelnih, J9 K tukajšnja mestna vlada sklenila višati cene plinu sa kar prineslo mesečno $66,000. Ta vsota ss bo Izključno porabila sa podpiranja v pomanjkanju živa- člh. ■./.'Z^g, Mesto Long Beaeh Ima.svojo plinarno, ki j« dosedaj prodajala plin 30% ceneje kot slane v Los Angelesu, kjer je plinarna v privatnih rokah. Kljub svišenju bo-bo orne plinu Še vsdnO 10% nižje kot v Los Angelce?. * Dvs umrla ns esstl radi etra-i 4MJa New York..— V enem dnevu sta v tem mestu umrli na eartl dve osebi radi stradanja, en moški In ena ženska. Ženska as Js pisala McGulre In je Isksls pomoči pri neki katoliški dobrodel-ni organlaacljl. Umrla pa Je, prodno jo Je bila deležna. Ima mož- -kega nI snaho, rtbs ao našli m rt- ' vanaeestž, Mealss klšs ss >aml dražbi Hopkington, Mass. — Ksr to bmsIo sv more več zmsgovstl ovojih obveznosti, Je šerif Psul I. Klagsburr nabil obvestilo ns gls-* vnl vnod mteine ItlAe, ds bo poslopje prodsno ns jsvnl dražbi, sko ne bodo davkoplačevalci poravnali računov., Nogavlčsrska flrms Plslnfleld, N. J. — The Tivoli JlosicfT Co. Jr naznanila redukcija mezd aa tO%. Povprsčss ts-denoka mesds prad redukcijo je blls 818. Več kot petsto delsv-cev Je prlssdetib. V boju za Za Proeveto spisal Nace t- vojaško poeti hod«, in »poročil, da ima Inik Je iel k stot-m je zabrohotal protil za osem dni Poveljnik oprotfenih rojakov, raii delati v tovarni za nfcinkljo ] disciplino, j« bil stotnik flif Velo«. Ko j - iel ob deveti uri grof Velpe v piaarno, J nar proail narednika r psedsobi, naj ga | g. stotniku. Ta ga j* vprašal, kaj Srinar mu je pokazal leno na smrtni postelji, oiku in mu to javi. Stoti in dejal, naj Brinar v Brinar je vstopil w dopusta. 8totnik pa sa ponovno zahrohotače. / "Kaj mislite, če pridat« vi domov, da bo iisdravela ? Mi poznamo take tičke, ki nočejo / delati! Sploh pa so ženske vedno boln«, 6« ni-majo mota v postelji. Prinesite potrdilo ti tupana, da j« mrtva 1 Idit«!" Brinar je hotel še nekaj^ povedati stotnik j« zakričal : "Kerteich! Marš!" in narednik je porinil Brinarja skozi vrata: Msrt, hinausl" Zunaj pa j« stal vojak, ki ga j« peljal na njegov oddelek na delo. Ve« dan m mu je vrtelo v glavi in ni vedel, kaj bi i*>6el. Ko j« priš«! Blat do njega in ko n.u Brinar pove, kaj j« bilo, mu ta pravi: "Brzojavi domov!" Opoldne med odmorom je Brinar brzojavil Lenčki. Računal je, da še Isti dan dobi odgovor. In res. .Na večer, ko pride Brinar z ddi, ga je «e čakal gram. Blaž mu pravi: "Vidiš, hitro je prišel odgovor!" toda tele- z rameni *>dgo' zestor žalosti 1 . -je kruta, kruta brez uemi- Nobenega človeka ni- ■'' m •' oaem dni po ročko, ki je dinjila, ne da bi Ji |do rekel. Prve fcenčko, so bile: t Jožetom, kje Lenčka je mol obrasu pa ji je pa tiho odgovori: "Najina usoda, Ijenja!" "Kaj naj stori mam!" ji potoži Bi *'Za ta čas, dober n« prid«! domov, n«m jaz tu, da ti opravljam dom in otrok«, vojna ne bo dolgo #r»jal*, ljudje nimajo sar več, vse je te fcčrpano t" mu Lenčka poveduj«. \ Brinar si j« r notranjosti mislil: "Saj itak ne nameravam iti več nazaj." Nato pa jI pravi: "Jaz bi ostal doma, pa kaj hočem. Vsak ima svojega HI s povoščenim Poleg divana je bila v izbi še miza z omenjeno leščerbo, ura, ročna torba In španska stena, zakrivajoča kot Izbe. Za špansko steno j« nekdo ti ho spal. Postlal sem si na dlva-nu ln s« začel slačiti. MoJ nos s« j« kmalu privadil smradu. Ko som bil I« slečen, sem zač«l skakati in avijati se po izbi, da bi se vsaj malo segrol. Končno mi nI proostajalo nič drugega, nego leči na divan ln zaspati, toda v hipu, ko sem bi) le pripravljen k počitku, se je nekaj prigodilo. Nepričakovano ssm se oerl na špansko steno In lahko si mislite mojo grozo, ko sem opazil žensko glavo s razmršeniml lasmi In črnimi očmi. Gledala me je In se smehljala. Njene črne obrvi so se dvigale ln na licih so se ji delale prelestne jamice. Videč, da sem jo opazil, se Je glsvloa skrila. Kakor da sem kaj zagrošli, letim zatisnil oči, zlezel tiho na divanu In smuknil pod koluh. To ti je prigoda, da nikoli tega! sem pomiaUl. Videla me je, kako sem skakal! To je zaros malce bedasto. S In spominjajoč se potez dra-testnega obrazka sem začel nehote sanjat! o njem. Vedno lep- še In za polj i ve Jše slik« so se vrstile v moji bujni fantaziji In... kakor za kasen sa U moje pro-grtžne mlali lem začutil na desnem licu hudo, sk«lečo bolečino. Prijel sem se sa obraz, ničesar nW*m ujel — zasmrdelo ml j« po stttčeni stenici. — Vrag vedi. kaj je to! — •em začul v Istem hipu za špansko steno prijeten ženski glaa. — Proklete stenic«! Do jutra me polro. Hm! Spomnil sem se svoje dobro navade nositi vedno s seboj perzijski prašek. Tudi U> pot »em ga Imel. Takoj sem privlekel Is torbe plotovi Akatlieo s praškom plofevtnasto in Uda/ > platnom in mrzel je b U ko lod.|bilo trobe samo !r ponuditi'lepi glav'cl sredstvo zoper "divjo zver", pa bova dobra znanca Toda kako storiti to? «— To je grozno! — Madame! — sem začel z najslajšim glasom. — Sodeč po vašem kričanju vss grizejo stenice. Perzijski p^aAek imam. Ce vam smem ponuditi to . . . — Ah, prosim vss! — Prosim, samo kožuh ogrnem in takoj ga vam prinesem, — sem se veselil. I w Ne,»no! Podajte ml ga Čez špansko steno. Ne hodite sem! — Da, da, čez steno! Saj sem tudi sam tako hotel. Nikar ae ne bojte! Saj nisem rokovnjač. A kdo ve? Popotnik ste... — Hm! Saj sem sa špansko steno ... Ne, nič hudega se ne more zgoditi, varni ste tem bo|j, ker sem zdravnik, — sem Zlagal, — a zdravniki, sodni »kutorjl In duhovniki imajo pravico poseči tudi v zasebno življenje. — Kaj ste zdravnik? Zarea? — Častna beseda. Toi*j vam smem prinesti prašek? T- No, č« ste zdravnik, ga pa 1« prim ait«. Sicer pe, kaj bi se trudili. Saj lahko- pošljem k vam svojega moža. Ftdja! — je ssklicala črnolaska. — Fedja! Prebudi se no le, medved zaspani! Vstani in stopi k sosedu sa špansko steno. Doktor j« tako prljasen. da nama ponuja Ipanakl pražek Navzočnost "FedJeN za špansko steno je bila same presenetljiva novica. Bilo mi je. kakor bi me bil nekdo krasnii t betom po glavi Tako težko ml je pontalo Pri srcu. da bi bil Fedjo najraje ubil. BI! je visok. miHčast mol Zelo «te prijazni, goepod doktor. - je dejal, ko sem mu Izročil perzijski prašek. Viel gs je in se vrnil sa španako sten.,. — *aj j« tudi vas zalotil anežni; sedelz na širokem divanu li blazinic. — Pokažite jezik, — sem začel in vedel Pokazala tli je jezik in se za-„ »mejala. Jezik je bil povsem „ normalen, rdeč. Začel sem ji o-tipavatl žilo. — Hm I -4 sem zamrmral, ker nisem mogel najti lile. Ne spominjam se več, kakšna so bila mojaivprašanja, vem samo to, da sem bil proti koncu diagnoze že tako zabit, da mi le na misel ni prišlo vprašati kaj. Slednjič sem sedel z Fedjo in Zinočko pri laju. Moral aem ji napisati recept. Sestavil sem ga torej po vseh pravilih zdravniške vede takale: *P. Sic tranzit 0 05 Glorfa ijrundi ..........l.o Aquae (Jestilatpe......0.1 Vzaki dveftri veliko žlico. Dr. Zajcev, sem bil le pri-in sem ae za jaJ od novih znancev, me Je držal Fedja za gumb in moleč mt pod nos bankovec 10 rublje*, ml je prigovarjal: — Ve, ne, tole morate vzeti. Gospa Sj Zjutraj, pravljen na vedno posla J "Vaš Mittek je pa spa Kadivčeva!" "Ne, veste, to pride od tega grdega vremena. Drugače pa je Jako zal fantek r Dober odgoror Micka je kaj brhka natakarica. Zadnjič jI reče neki gost: "Povejte - no, gospodična, ali vas gostje nič ne "Seveda me," rica. "In vsi pri «tva,ki ka to „ okrog en Mani ▼al akupaj. centov ilomad. naročilo In Naročite pravočasno hTpSijite rafte naročilo na na4o psi Bh M Plilte po informacije S. N. P. J. i. m So. LawndaJe A veno« CHICAGO, IU. AM DOBE NA ŽEUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA n. UpmtništTt — wa, da, sem zaararai, Je- MI7 Si Lei _ .j