:r„ Ptuj, torek, 10. marca 2009
letnik LXII • št. 19 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Gi
Po mestni občini Ptuj • Kako povezati jezero z mestom
O Stran 3
Po naših občinah Dornava • Nekoč se je vse rešilo z vazelinom
Z> Stran 4
Ptuj • Zakaj so ptujski planinci snemali table v Vidmu O Stran 22
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Atletika • Nina Ko-larič na EP v Torinu tik pod stopničkami O Stran 11
Nogomet •
Napake v obrambi in strel v prečko
O Stran 12
V koncertnem programu, ki je navdušil do zadnjega kotička polno slavnostno dvorano ptujskega gradu, so nastopili Slovenski trobilni kvintet, Tina Žerdin na harfi, Sašo Vollmaier na klavirju in koncertna mojstrica Vita Gregorc na violini. Dobrodelnega koncerta sta se udeležili tudi dramska in filmska igralka Milena Zupančič, tudi ambasad orka slovenskega Unicefa, ter ustanoviteljica Belega obroča, društva za pomoč žrtvam nasilja, Vlasta Nussdorfer. Ženske so tiste, ki spreminjajo svet na boljše, sta prepričani, dobrota pa je tista zlata nit, ki povezuje tiste, ki dajejo, in tiste, ki pomoč sprejemajo. Kriza, kakršni smo priča danes, pa še dodatno zavezuje dobre ljudi, da pomagajo. Ptujske soroptimistke bodo tudi letos na morje popeljale osnovnošolce, ki bivajo v ptujskem dijaškem domu. Za to prelepo gesto se jim je že na koncertu zahvalila ravnateljica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl.
MG
Ptuj • Peti dobrodelni koncert kluba Soroptimist
Večer dobrote in solidarnosti
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Usoda Ristovca negotova
Denacionalizacija, o kateri se ni vedelo
Pet let po izdelanem konservatorskem programu za grad Ristovec v Brstju ta ostaja še naprej le na papirju. Z njim so želeli spodbuditi vlaganja vanj, da bi kulturni spomenik ohranili, ga ustrezno predstavili in dvorcu s pripadajočo okolico vrnili oziroma povečali spomeniško pričevalnost.
MO Ptuj v tem trenutku ne razmišlja o večjih vlaganjih v ta objekt, saj zanj teče postopek za vrnitev premoženja oziroma plačila odškodnine. O tem pa v letu 2004, ko je nastajal projekt obnove gradu, še niso govorili. Gre za dokaj redek primer t. i. vodnega
dvorca, ki ni bil upravni grad, ampak je služil za dobro počutje nekdanjih lastnikov. Nekoč ga je obdajal zdaj izsušen ribnik (kompleks je obdajal plitek in širok pravokoten jarek), do katerega je še do pred stoletjem vodila urejena aleja lip in topolov. Dvorec Ri-
Foto: Črtomir Goznik
stovec v Brstju, Belšakova 69, od leta 1995 upravlja Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj. V njem je pet neprofitnih stanovanj v lasti MO Ptuj, tri so zasedena, dve pa se urejata za potrebe novih najemnikov. Skupna stanovanjska površina znaša okrog 185 m2, najemnina trenutno zasedenih treh stanovanj mesečno prinese skupaj dobrih 115 evrov.
Sedaj pa se je pokazalo, da leta 2004 ni bilo znano (zakaj ne, lahko samo ugibamo), da je zanj vložen zahtevek za vrnitev premoženja. To smo izvedeli šele te dni, ko smo se v Mestni hiši na Ptuju zanimali, kaj se dogaja s programom za Ristovec.
O Stran 24
Obrež • Z zbora občanov
Drugorazredni Obrežani?
Za vseh pet naselij občine Središče ob Dravi - Gode-nince, Grabe, Šalovce, Središče ob Dravi in Obrež - so bili v zadnjih dneh sklicani zbori občanov z namenom, da se občane seznani z izvedenimi investicijami v letu 2008, s proračunom in predvidenimi investicijami v letu 2009 ter načrtom razvojnih programov od leta 2010 naprej.
Povsod so zbori potekali brez zapletov, saj so občani povečini še vedno zadovoljni z delovanjem svoje nove občine, v katero je bilo lani investiranih za okrog 1 milijon evrov. Vsi so si edini, da so v mladi občini naredili več kot v skupni občini v več letih, vendar je na občnem zboru v Obrežu bilo slišati tudi precej kritične tone. To je bilo ne nek način tudi pričakovati, saj je Obrež tradicionalno nezadovoljen v družbi Središča-nov in imajo podoben občutek prikrajšanosti, kot so ga imeli Središčani do Ormoža v skupni občini. Zato ne čudi, da so se v času odločitev Obrežani resno spogledovali z možnostjo, da ostanejo v stari občini Ormož.
Najglasnejši med zbranimi je
bil Franc Cimerman, ki je povedal, da je župana volil zaradi njegovih predvolilnih obljub, med katerimi je bil tudi pločnik v Obrežu. Sedaj pa ga v novem proračunu ni in se prelaga v leto 2010. Takšen odnos ga žalosti in postavlja Obrežane v položaj drugorazrednih občanov. Pločnik se mu zdi zelo pomemben ne le kot županova neizpolnjena obljuba, ampak zlasti zato, ker po tej cesti hodijo otroci na šolski avtobus. Avtobusna postaja je sedaj, ko še ni pločnika, namreč locirana precej neposrečeno, do nje je »z gornjega konca vasi« mogoče priti le po zelo prometni cesti.
O Stran 7
NOVA
TRGOVINA PTUJ, Heroja Lacka 3
i otrošKa obutev | ujuuj.ciciban.lnfo
Slovenija • Podpisan dogovor o višini povprečnine za letošnje leto
Za občine poslej nekaj vec denarja
Minister za finance Franc Križanič in predsednika obeh reprezentativnih združenj občin (ZOS in SOS) Franc Kangler in Robert Smrdelj so v petek podpisali dogovor o višini povprečnine, ki v letošnjem letu pripada občinam. Povprečnina je določena na 538,45 evra (kar je 11,45 evra več kot doslej), do začetka julija pa naj bi preučili tudi možnosti za dogovor o še nekaterih predlogih občin.
besedah nedvomno sprememba regulacije cen v vrtcih oz. zastonj vrtec za drugega in vse nadaljnje otroke, ki so hkrati v vrtcu.
Ob tem je minister opozoril, da začne letos veljati tudi nova zakonodaja, po kateri bodo zlasti mestne občine dobile dodatne vire za financiranje svojih nalog, in sicer prek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Dodal je, da bodo preučili tudi možnost rešitve problemov, »ki občine najbolj tarejo izven samega ožjega sistema financiranja«, pri katerih ima država različne možnosti vplivanja.
Kangler: ni velikega veselja, je pa zadovoljstvo
»Ne kažemo velikega veselja glede povprečnine, kažemo pa zadovoljstvo, da smo z 527 evrov prišli na 538,45 evra,« je dejal predsednik Skupnosti občin Slovenije Franc Kangler. Opozoril je tudi na ostale točke dogovora, za katere bi do 1. julija skupaj z vlado želeli najti rešitve.
Ob višini povprečnine, kar je na prebivalca v državi ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje zakonsko določenih nalog občin, so namreč v dogovoru predvidene še nekatere obveznosti. Tako naj bi pristojna ministrstva in vladne službe preučila možnosti za poenostavitev določanja cen komunalnih storitev, spremembo cen električne energije občinam na raven tiste za gospodinjstva ter za prenos določenih zemljišč, s katerimi razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, v last občinam.
»Izračun ni bil lahek, ker so občine po lanskih spremembah zakonodaje dobile pomembne nove zadolžitve, tako da je bilo treba povprečnino dodatno dvigniti in upoštevati tudi inflacijo,« je dejal minister Križanič. A glede na izračun, do katerega so prišli v pogajanjih, bodo občine »z zelo gospodarnim ravnanjem« pokrile svoje obveznosti, v izračun pa je všteto varčevanje tudi na ravni lokalnih skupnosti. Najpomembnejši dodaten strošek občin je bil po Križaničevih
Uvodnik
Večer dobrote in adrenalina
Slavnostna dvorana ptujskega gradu je 8. marca ponovno pokala po šivih. Za to so poskrbele članice ptujskega kluba Soropti-mist. Že petič zapored so pripravile vrhunski glasbeni dogodek, ki pa ni bil samo to. To je bil večer, ki je kipel od sporočilnosti, predvsem pa od dobrote in srčnosti, saj se na takih prireditvah vedno zberejo samo prijazni in dobri ljudje.
Vsi, ki so prišli, so darovali, vsak po svojih zmožnostih. Vrhunski glasbeniki so podarili izjemne glasbene trenutke, slikarji svoje stvaritve, obiskovalci so kupili vstopnice, vse za to, da bodo lahko pomagali nekomu, ki si ne more pomagati sam. Osnovnošolci, ki bivajo v Dijaškem domu na Ptuju, bodo letos ponovno uživali na morju, nadarjeni mladenič je dobil enoletno štipendijo, ki bo zagotovo prispevala k temu, da bo svojo raziskovalno žilico lahko še dodatno razvil, v slavnostni dvorani pa je tudi klavir, za katerega so prav tako prispevale gospe, poklicno uspešne in družbeno aktivne, ki imajo odprto srce za reševanje takšnih ali drugačnih socialnih stisk.
S finančno in gospodarsko krizo se odpirajo vedno nove stiske, vsak dan jih je več, Rdečemu križu in Karitasu že zmanjkuje živil, po drugi strani pa so še vedno ljudje, ki jim nič ne manjka, čeprav smo se tudi zaradi njih znašli na robu družbene in moralne krize. Pohlep po denarju in prestižu je uničil tudi njihov čut do sočloveka, vidijo le sebe. Nekaterim se že močno tresejo hlače, ker se čas obračuna bliža, kljub temu pa v svoji arogantni drži in nedotakljivosti vztrajajo naprej. Tisti pa, ki so že od nekdaj znali prisluhniti, ki od stisk niso bežali, ostajajo v svoji drži neomajni. Njihovo srce in roka še naprej dajeta.
Ob vseh slikah, ki so v večeru dobrote in adrenalina polnile slavnostno dvorano, ostaja kristalno jasno, da je vsak človek, ki zna dajati, predvsem bogat in velik. Za to pa ne potrebuje debele denarnice, prestižnega avtomobila, jahte, rolexa na roki in Diorjeve obleke. Vse, kar imamo, je današnji dan, včerajšnji je že preteklost, jutrišnji je popolna neznanka, lahko le ugibamo in upamo na najboljše skupaj z dobrimi ljudmi. Med njimi sta bili v nedeljo tudi vrhunska dramska igralka Milena Zupančič in ustanoviteljica Belega obroča Vlasta Nussdorfer.
Majda Goznik
Foto Črtomir Goznik
O finančnih zagatah občin zaradi vedno novih nalog, ki jih država nalaga občinam, so člani SOS s predsednikom Francem Kangler-jem nedavno govorili tudi na Ptuju.
Tudi v Združenju občin Slovenije so po besedah njegovega predsednika Roberta Smrdelja zadovoljni, da je bil na vladni strani tokrat izkazan dovolj velik interes, da je prišlo do konsenza in dogovora. »Prišli smo do nekega kompromisa, ki je pobral vse argumente na eni in drugi strani, od samih problemov zaradi recesije, sestavljanja državnega proračuna, do problemov, ki jih imamo na lokalni ravni z novimi predpisi in obveznostmi,« je povzel Smrdelj.
Kangler je pojasnil, da je v lokalnih skupnostih v zadnjem
času veliko breme cena električne energije. Po njegovih besedah želijo, da bi za ustanove znotraj občin veljale take cene električne energije kot za gospodinjstva. »Občine ne tržimo, občine ne proizvajamo in občin ni mogoče obravnavati kot gospodarska podjetja,« je poudaril Kangler. Občine so tiste, ki gospodarijo s prostorom in okoljem, je Kangler pojasnil željo glede prenosa kmetijskih in dela gozdnih zemljišč, ki so sedaj pod okriljem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, na občine. Pojasnil je, da večinoma zagovarjajo rešitev, da sklad
ostane za potrebe gozdov, razen tistih, ki so nujno potrebne za razvoj občin. V primeru prenosa zemljišč pa bi občine prevzele zaposlene sklada.
Občine bi rade same določale cene komunalnih storitev
Smrdelj je izpostavil še problematiko določanja cen komunalnih storitev javnih gospodarskih služb na ravni gospodarskih skupnosti. »Precej problemov imamo predvsem s tem, da se postopki za izdajanje soglasij s strani ministrstev oziroma vlade izredno dolgo vlečejo,« je pojasnil. To pa po njegovem pomeni, da morajo občine kriti del stroškov teh storitev iz svojih proračunov. Želijo, da bi se preverile možnosti za poenostavitev teh postopkov oz. predlagajo, da je regulativa jasna, obenem pa bi imele občine »neko avtonomno pravico določanja cen«. Finančni minister je pojasnil, da je na področju gospodarjenja z električno energijo svoboden trg, vendar je država pretežni ali ponekod tudi stoodstotni lastnik pomembnih ponudnikov in kot lastnik lahko do neke mere vpliva tudi
na poslovanje - če in koliko pa bo treba še preučiti. Na področju določanja cen je država regulator. »Tu bo ministrstvo za gospodarstvo dalo svoje mnenje. Mi bomo vsekakor dali pobudo, da se ta zadeva bistveno bolj sprosti, vsekakor pa takrat, ko je neko podjetje v izgubah oz. ne ustvarja niti minimalnega potrebnega dobička, da ustvarja akumulacijo in modernizira svojo ponudbo,« je dejal Križanič. O vprašanju lastništva kmetijskih zemljišč pa je dejal, da je tu država neposredno zakonodajalec. »Mislim, da bodo šle v zakonodajni postopek ustrezne spremembe zakona, ki bodo zadovoljile ali vsaj bistveno izboljšale položaj občin na tem področju,« je dejal Križanič in dodal, da so tu možnosti še največje. Križanič je glede glavnega mesta dejal, da z Ljubljano potekajo razgovori v zvezi z izvajanjem zakona o glavnem mestu. Kot Maribor pa bo letos dobila precej več zaradi vira iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Glede pričakovanj o vrnitvi izgubljenih sredstev zaradi predzadnje spremembe zakona pa je Križanič dejal, da je to »izgubljena pravda«.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Za 19. marec napovedana stavka v socialno varstvenih zavodih
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije za 19. marec napoveduje stavko v socialno varstvenih zavodih, varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje. Razlog za to odločitev so med drugim zapleti pri sklenitvi dogovora o določitvi plačnega razreda za srednje medicinske sestre v intenzivnih terapijah, so sporočili iz sindikata. Predstavniki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so se danes sestali s stavkovnim odborom Sindikata zdravstva in socialnega varstva, so sporočili z ministrstva. Menijo, da so zahteve, ki se nanašajo nanje, rešljive, zato upajo, da do napovedane stavke ne bo prišlo. »Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je seznanjeno s stavkovnimi zahtevami Sindikata zdravstva in socialnega varstva. Njihove zahteve smo podrobno preučili in ugotovili, da se le del teh nanaša na problematiko, ki je v naši pristojnosti. Na njihove zahteve smo že pripravili odgovore, odgovore na ostala vprašanja pa bomo uskladili še z ministrstvom za javno upravo in ministrstvom za zdravje,« pojasnjujejo v sporoči-
lu za javnost. (sta)
Vlaganje
kandidatnih list za evropske volitve do 8. maja
Roki za volilna opravila bodo začeli teči 16. marca, predsednik republike Danilo Türk je namreč v petek razpisal volitve v Evropski parlament. Kandidatne liste za evropske volitve se lahko vlaga do 8. maja, ko se bo tudi uradno začela volilna kampanja. Ker je pri volitvah v Evropski parlament vsa Slovenija ena sama volilna enota, mora posamezna lista za izvolitev svojega kandidata zbrati vsaj 14 odstotkov oddanih glasov. Z liste so izvoljeni tisti kandidati, ki zberejo največ prednostnih glasov. Na evropskih volitvah veljajo tudi t.i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Iz Slovenije bo sicer v Evropski parlament izvoljenih sedem poslancev, enako kot leta 2004. Če pa bo po volitvah začela veljati Liz-bonska pogodba, bo Slovenija v Evropskem parlamentu dobila dodatno mesto. Sedem slovenskih poslancev in poslank je razporejenih v treh največjih političnih skupinah. Mihael Brejc, Romana Jordan Cizelj, Ljudmila Novak in
Alojz Peterle so včlanjeni v skupino Evropske ljudske stranke (EPP-ED). Mojca Drčar Murko in Jelko Kacin sta v Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE), edini član skupine Evropskih socialdemokratov (PES) iz Slovenije pa je Aurelio Juri. (sta)
Konec dela mešane komisije: Hrvaška proti, Slovenija za
Vlada je v četrtek sprejela odločitev o končanju dela slovenskega dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za slovensko-hrvaško mejo. Za to se je odločila na podlagi poročila komisije, da je izčrpala svoj mandat in ker je z odločitvijo Slovenije za mediacijo njeno delo postalo nepotrebno. Odločitev so večinoma podprle vse stranke. Hrvaški premier Ivo Sanader je odločitev slovenske vlade komentiral kot slabo in dodal, da je hrvaška stran ne more sprejeti. Komisija »bi se morala ponovno sestati in uskladiti sporne točke ter pravni okvir,« je še poudaril Sanader ob robu obiska v Rimu, kjer se je sestal z italijanskim kolegom Silviom Ber-lusconijem. Dodal je, da Hrvaška ne bo razpustila svojega dela komisije. (sta)
DZ vsem funkcionarjem znižal plače
Državni zbor je z 52 glasovi za in štirimi proti sprejel zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev, s katerim se bodo funkcionarjem izvršne, zakonodajne in sodne veje oblasti plače znižale za štiri odstotke. Z znižanjem funkcionar-skih plač od aprila letos do aprila prihodnje leto bo državni proračun privarčeval 2,8 milijona evrov. Gre za t.i. hibridni zakon, v katerem je matični odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje združil vladni predlog o začasnem znižanju plač funkcionarjev izvršne in sodne veje oblasti ter poslanski zakon o začasni uvrstitvi določenih funkcij zakonodajne oblasti v plačne razrede. S tem zakonom se bodo 1690 aktualnim in 55 nekdanjim funkcionarjem plače znižale za štiri odstotke oziroma en plačni razred, kar pomeni za 2,8 milijona javnofinančnih odhodkov. Po besedah ministrice Krebsove ne gre zgolj za simbolno gesto, pač pa za enega izmed ukrepov, ki pomenijo pomembno zmanjšanje javnofinančnih odhodkov. Ob tem poudarja, da gre za začasen ukrep, ne pa za spreminjanje razmerij med posameznimi funkcionarji različnih vej oblasti. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Urbanistična delavnica Jezero
Vizija mladosti o povezavi jezera z mestom
Petega marca so študentje Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane pod vodstvom prof. mag. Petra Gabrijelčiča predstavili zasnove urbanističnih rešitev na levem in desnem bregu Ptujskega jezera, južno od železniškega mostu. V bistvu so iskali rešitve, kako jezero povezati z mestom in ga poživiti. Razstava Urbanistična delavnica Jezero bo v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju na ogled do 13. marca.
Ptujsko jezero kot največje v Sloveniji še ne biva v zavesti meščanov, kaj šele da bi ga poznali ostali Slovenci, pravi mag. prof. Peter Gabrijelčič. Zato je bila Urbanistična delavnica Jezero priložnost, da se spodbudi nastajanje zavedanja, da imamo ta veliki potencial, ki se ga da vključiti v širšo turistično ponudbo mesta, hkrati pa integrirati v širši mestni prostor. S tem postane del neke urbane zavesti s šte-
vilnimi funkcijami, ki bi bile v tem prostoru postavljene zelo lapidarno, skoraj sezonsko, v obliki lahkotnih paviljonskih objektov, ki jih je po potrebi mogoče odstraniti.
Študentje so zasnove urbanističnih rešitev pripravili zelo neobremenjeno, saj prihajajo iz različnih krajev Slovenije. Primere so poiskali v literaturi, pobrskali so po svojem spominu ali po spominu svojih potovanj ali pa so jih poi-
skali v krajih, kjer bivajo, kjer je voda bolj prisotna, prinesli so neke svoje izkušnje in kreativno pristopili k ustvarjanju neke vizije, saj je nenazadnje ustvarjanje vizij njihov bodoči poklic.
Žalostno je bivati v nekem mestu, ki nima reke. To, da imaš reko, ni samo po sebi dano, veliko mest je nima. Če se dejstva, da imaš reko, ne zavedaš, pomeni, da imaš neko neizkoriščeno priložnost. Pri
Na Ptujsko jezero so študentje umestili tudi restavracijo v obliki ladje.
Po novem letu so se lotili obnove dela dvorane, ki je namenjen publiki, in dela končujejo. Notranjost je bila zares temeljito prenovljena. Iz stare, zatohle in temne dvorane je nastala prav lična, svetla, zelo uporabna dvorana s pridihom sodobnosti. Za to je bilo izvedenih veliko del - naredili
so nove estrihe, pode, stene, oplesk in spustili strope. Obnovili so kompletno elektriko, ozvočenje, razsvetljavo in odrsko razsvetljavo, zamenjati pa so morali tudi dvoje vrat. Zelo lepo je videti tudi balkon, ki daje dvorani poseben pečat.
Kot sem se lahko prepričala te dni, gredo dela h koncu, kar
Foto: Črtomir Goznik
Študentje Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane so pod vodstvom prof. mag. Petra Gabrijelčiča v poročni dvorani ptujske Mestne hiše predstavili zasnove urbanističnih rešitev na levem in desnem bregu Ptujskega jezera.
Foto: Črtomir Goznik
Sv. Tomaž • Uredili domačo dvorano
Majhna, a lepa
Pri Sv. Tomažu se že od leta 2000 ukvarjajo s prenovo dvorane. Dela potekajo v številnih fazah, precej so postorili tudi krajani sami. Potem ko so uredili zunanjost, je letos prišla na vrsto še notranjost. V predhodni fazi so že prenovili oder, sedaj pa bodo uredili še vse ostalo.
V dvorani pri Sv. Tomažu gredo dela počasi h koncu, vidi se, da bo zares lepo urejena.
je nujno potrebno, saj je za v soboto napovedano svečano odprtje dvorane. Ta veseli dogodek bo povezan s proslavljanjem 60-letnice delovanja Kulturnega društva Sv. Tomaž. V petek pričakujejo še 160 novih stolov in potem upajo, da bo vse nared.
Kot je povedal župan Mirko Cvetko, je zadnja obnova stala 55.000 evrov. Te dni pa so svetniki potrdili še dodatnih 15.000 evrov za obnovo mansarde za balkonom. Svetniki so s sklepom županu dovolili začasno uporabo nerazporejenih sredstev, ki so ostala na računu, nato pa bodo z rebalansom zagotovili sredstva na proračunski postavki Investicijsko vzdrževanje kulturnega doma. Z dodatnimi sredstvi bodo obnovili prostor velikosti 17 x 3 metre v mansardi. Urediti ga nameravajo v večnamenski prostor, predvsem pa naj bi služil mladim kot mladinski prostor. Viki Klemenčič Ivanuša
snovanju vizij ob jezeru in na njem pa študentje niso bili tako prostih rok, kot se zdi na prvi pogled. Eno omejitev predstavljajo Dravske elektrarne Maribor, za katere je Drava oziroma Ptujsko jezero energetski potencial, po drugi strani pa je Ptujsko jezero del Nature 2000. Urejanje vodnih površin v mestu načelom pripada državi oziroma nekomu, ki za to pridobi koncesijo, pravi prof. Gabrijelčič. Postopoma pa se poraja zavest, da je vendarle potrebno vodni potencial izkoristiti tako, da pripada tudi meščanom, vendar je potrebno poiskati rešitve, ki se dopolnjujejo, zato pa je potrebna dobra volja z obeh strani.
Programi, ki jih skozi zasnove urbanističnih rešitev za Ptujsko jezero ponujajo študentje, so različni. Gre predvsem za to, da se ob bregu oblikuje peš pot, ki je lahko kolesarska ali tudi pot za jahanje in vodi od točke do točke. Ob poti se pojavljajo posamezne atraktivne ureditve kot parkovne površine, čolnarne, počivališča, restavracije, apartmajsko naselje. Vse te ureditve so zelo lahkotne. Na umetnem otoku, ki je že zasut, so študentje postavili restavracijo v obliki ladje, ki spominja na to, da gre resnično za veliko vodno površino, hkrati pa je tudi skoraj mala provokacija v prostoru. Na plavajoči ploščadi vidijo tudi kopališče. Zasnovali so podobo sodniškega stolpa in tribun na kopnem ob veslaški progi, ki je bila urejena lani in kjer si sprehajalci lahko tudi oddahnejo, ne samo gledajo tekme.
Ena skupina študentov pa se je lotila tudi zelo nehvaležne naloge, kako na drugi strani Drave, pri čistilni napravi, ustvariti novi tehnološki park, ki ni običajna struktura nekih poslovnih hiš, temveč
gre za organsko strukturo, ki je pokrita s streho. Pričujoča razmišljanja študentov so zelo nekonvencionalna, čeprav ne neobičajna v primerjavi s svetom, za ptujski in slovenski prostor pa še vedno provoka-tivna. Vizije pa je potrebno imeti, če želimo od tega kaj uresničiti, poudarja prof. Ga-brijelčič, ki je prepričan, da je vsaka od teh vizij zelo realna, predvsem ureditve ob sami rečni poti, ki so iz naravnih materialov - lesa, kamna, deloma tudi kovine, povrhu pa še prenosljive in cenovno dosegljive.
V MO Ptuj so se odločili, da bodo do leta 2013 poskušali za čim več svojih idejnih projektov in načrtov pridobiti evropski denar. »S službo mestnega arhitekta smo se odločili za tiste projekte, za katere ocenjujemo, da bi lahko zanje dobili denar. Vsebine, ki bodo sofinancirane s strani EU, so znane,« je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Odločili so se za štiri projekte, nekateri potekajo preko študentskih delavnic, nekateri pa preko vabljenih natečajev. Petega marca se je tako zaključil vabljeni javni natečaj za ureditev
hotela ob Dravi v Dravski ulici, ki naj bi ga gradili v okviru javno-zasebnega partnerstva, razpisali so tudi vabljeni javni natečaj za gradnjo kulturno-kongresnega centra ob Potrčevi, ki naj bi bil zgrajen leta 2012, hkrati pa poteka tudi vabljeni natečaj za prenovo Mestne tržnice. Pri teh štirih projektih bi s pomočjo evropskega denarja lahko v najkrajšem možnem času prišli do delnih, ponekod pa celo do zaključenih realizacij. Za pripravo teh projektov ni potrebno veliko denarja, pri študentih gre za simbolične nagrade, pa tudi pri vseh vabljenih natečajih gre za majhne zneske. Vse skupaj bo ptujski proračun stalo 20 tisoč evrov, ki jih bomo razdelili med nagrajene projekte, je še povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Čeprav so nekateri udeleženci predstavitve dela arhitekturne delavnice Jezero podvomili v katero od predstavljenih vizij »zaradi žive jezerske vode«, je ptujski župan prepričan, da je dobro imeti nabor idej, saj samo te vodijo do kakovostnih rešitev in tudi do evropskega denarja.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V MO Ptuj si prizadevajo, da bi še letos pridobili vsa potrebna soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja za hotel v Dravski ulici. Težko je napovedati, ali bo potrebno rušiti objekt nekdanjega Ko-ta ali ga bomo adaptirali, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Foto: vki
Ptuj • Revija lutkovnih skupin
Dober dan, lutka
Tudi letos so otroci pokazali, da v marsičem prekašajo domišljijo odraslih. S pomočjo mentoric so namreč ponovno pripravili vsebinsko in scensko izjemno pester program in ga predstavili na območni reviji lutkovnih skupin.
Ptuj • Pomemben teden za KPŠ
Nad recesijo z rožicami
S podelitvijo rožic v centru mesta so ptujski študentje v soboto počastili 8. marec, dan žena. S to gesto so ženskam izkazali spoštovanje, obenem pa tudi zaključili uspešno sprejete nove pravne akte, ki bodo poslej veljali v Klubu ptujskih študentov (KPŠ).
Foto: DB
Tako vsebinsko kot scensko so bile lutkovne skupine letos inovativne.
Lenart
Župan v Avstriji
Foto: ZS
Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger in župan občine Železna Kapla dr. Dietfried Haller pred občisko stavbo
Dornava • Na sejah je slišati tudi takšne ...
Nekoč se je vse rešilo z vazelinom
Na sejah občinskih svetov je marsikdaj slišati kakšno, ki bi si zaslužila ime izjava tedna, meseca ali leta. Na zadnji dornavski seji je zanjo poskrbel Janko Horvat: »Včasih sva s Srečkom vzela tri ali štiri kile vazelina in sva hitro vse rešila. Danes pa je treba dobiti dovoljenje, in to čimprej, saj je že vse zarjavelo ...«
Čeprav je bilo letos nekaj skupin manj kot na lanski reviji, je bil odziv otrok, ki so si predstave prišli pogledat, izjemen. Nastopilo je skoraj 50 otrok, uprizorjene zgodbice pa si je skupaj ogledalo približno štirikrat več malčkov. Stara steklarska, kjer je v četrtek potekala revija, je bila ta dan rezervirana samo za mlade kulturnike.
Prvi so se ob 10. uri predstavili Korenjaki OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki so uprizorili igro Jana Miličinskega To je naša žogica. Pod budnim očesom mentorice Marije Arnuš so igrali Kaja Fras, Jožek Hvalec, Nejc Grobe-lšek in Mojca Stojnšek.
Njihovem nastopu so sledili Srčki iz Dijaškega doma Ptuj. Anita Munda, Mojca Stojnšek, Tanja Kelc, Anja Brumen in
V soboto so se člani KPŠ podali na ptujske ulice, kjer so mimoidočim ženskam dan pred njihovim praznikom, dnevom žena, delili rožice.
Tudi z vidika sprememb so bili prejšnji dnevi za ptujske študente izredno pomembni. Realizirali so nekatere novosti, obljubljene v začetku tega leta, ob izvolitvi novega vodstva. Spremenili so vse pravne akte v klubu ter uvedli odbor za so-cialo in izobraževanje, ki je že v prvem tednu svojega delovanja izpeljal svoj prvi projekt. »Ptuj-čanom želimo predstaviti naše delo, kajti mnogi ne vedo, kaj v klubu počnemo in kakšen je naš namen. Zelo sem vesel, da
Tjaša Šalamun so ustvarjali pod mentorstvom Klementine Pul-ko in Darka Jurgca, uprizorili pa so zgodbo Princesa Petra in njen medvedek.
Tudi lutkovna skupina OŠ Videm pri Ptuju si je izbrala zabavno zgodbo Svetlane Makarovič. Eva Milošič, Klara Širovnik, Monja Habjanič, Tjaša Slatič, Nina Drevenšek in Monika Merc so s pomočjo mentorice Anice Topolovec na oder postavile lutkovno igro Sovica Oka.
Predzadnji so se predstavili člani lutkovne skupine KPD Staneta Petroviča Hajdina. Peso velikanko so s pomočjo mentorice Danice Serdinšek uprizorili Nina Bedrač, Monika Brodnjak, Nina Hernec, Katja Bedrač, Katja Rudolf in Miha
nam je uspelo formirati odbor za socialo in izobraževanje, preko katerega bomo študentom ponujali različne izobraževalne tečaje, prav tako pa jim bomo pomagali z enkratnimi denarnimi pomočmi, ki so v tem obdobju recesije še kako potrebne. Zraven tega odbora smo v klubu uvedli tudi funkcijo generalnega sekretarja, ki bo v bodoče skrbel za red in ažurnost pri administrativnih zadevah v klubu ter vestno vodil uradne ure za naše člane, kar je zelo pomembna in odgovorna naloga,« je pojasnil predsednik KPŠ Alen iljevec. V prihodnjih tednih pa bodo študentje dobili tudi novo, težko pričakovano
Bedrač.
Likovna skupina Zvezdice OŠ Ljudski vrt pa so s pomočjo mentorice Lidije Šošter ponazorili zgodbo Kekca. Najštevilčnejšo zasedbo na letošnji reviji so sestavljali: Jure Kovačič, Nika Levanič, Žiga Križanec, Nuša Vučinič, Gvido Kovačič, Tomi Petek, Teja Zelenik, Ana ivaniševiš, Klara Mesarič, Matic Šprah, Nika Caf ter instrumen-talisti Anja Voda, Tjaša Lorbek, Maksim Jabločnik in Tjaša Šalamun.
Najuspešnejša skupina, vse je spremljal strokovni vodja Danilo Trstenjak, se bo predstavila maja na regijski reviji. Čigava zgodba, scena in nastop so bili najboljši, pa bo znano že čez nekaj tednov.
Dženana Bečirovič
spletno stran, ki naj bi bila veliko bolj interaktivna, ažurna in atraktivna kot prejšnja. »Z občnim zborom pa smo v klub dobili tudi nekaj novih obrazov, ki so vsekakor osvežili naše vrste in nam dali novih moči. Na mesto podpredsednika je bil izvoljen Lovro Centrih, član nadzornega odbora pa je Miroslav Sarkičevič. Do teh sprememb je prišlo zaradi novih funkcij, saj je prejšnji podpredsednik, Saša Ljubec postal generalni sekretar, Matic Ber, ki je bil prej član nadzornega odbora, pa je prevzel mesto vodje odbora za socialo in izobraževanje,« je še zaključil Iljevec.
Dženana Bečirovič
Horvat je očitno govoril resnico, saj so svetniki zelo resno poslušali in celo prikimavali hudi težavi, ki menda pesti Dornavčane in verjetno tudi Dornavčanke, saj je bilo v nadaljnji razlagi slišati, da množično in nezadržno rjavijo »žabe«, ker jih pač Srečko in Janko ne smeta več mazati z vazelinom, zato imajo velike težave po vsej občini. Tako je bilo laičnim poslušalcem na seji vsaj jasno, da vazelina nista porabljala v kakšne nemoralne namene, ampak za nemoteno delovanje »žab«; s tem pa se je odprlo vprašanje, kakšne so dornavske »žabe«, da potrebujejo za nemoteno delovanje toliko vazelina oziroma da sploh potrebujejo mazivo.
Dejstvo, da se je v Dornavi včasih vse gladko reševalo z vazelinom, dandanes pa nikakor ne več, je (ne)hote potrdil še župan, ki je povedal, da je občina po več kot dvoletnem pravdanju vendarle dobila tožbo proti podjetju Hmelj, d. o. o. Bivši župan je namreč v imenu občine v času drugega kroga županskih volitev (25. oktobra 2006) z omenjenim podjetjem, ki ga je zastopal sam, podpisal
služnostno pogodbo za namestitev cevnih razvodov za ogrevanje kar po občinskih cestah. Novi župan je to pogodbo izpodbijal, dobil prvo tožbo, podjetje se je pritožilo, višje sodišče pa je ponovno potrdilo prvo sodbo, po kateri omenjena služnostna pravica ne velja, sledil pa bo tudi izbris te pravice iz zemljiške knjige. Morda bi se zadeva lahko reševala in rešila drugače, če bi bil v igri še vedno vazelin.
Da se izognemo natolceva-
Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je skupaj s sodelavci konec februarja obiskal dve avstrijski občini - občino Cmurek in občino Železna Kapla na Koroškem. Obisk je bil namenjen sodelovanju med občinami. V preteklosti je sodelovanje z občino Cmurek že potekalo in ga želita oba župana obuditi, z občino Železna Kapla pa so bili stiki vzpostavljeni šele v preteklem letu. V tej občini je bil rojen Ožbalt Ilaunig, ki je živel in delal v Lenartu, ljudem pa je poznan tudi po svoji povesti Črni križ pri Hrastovcu. Župana občine Železna Kapla dr. Dietfrieda Hallerja so Lenar-tčani že v lanskem letu spoznali kot enega od govornikov na osrednji proslavi ob občinskem prazniku.
Zmago Šalamun
nju ali morebitni užaljenosti, je treba povedati, da je vazelinsko reševanje težav v Dornavi boleče resnična zadeva: z vazelinom so namreč še pred nekaj časa domači prostovoljci podmazali manjše zapore (»žabe«) na Pesnici, s katerimi so uravnavali pretok vode ob večjih nalivih in se tako izognili (sedanjemu) zalivanju kleti tamkajšnjih hiš, dandanes pa si posegov v vodotoke zaradi zakonodaje ne smejo več privoščiti.
SM
Ptuj • Zborovalo društvo vojnih invalidov
Skrb za negovanje tradicij in zdravje socialno ogroženih
Občnega bora Društva vojnih invalidov Ptuj se je minulo soboto, 7. marca, v dvorani restavracije Gastro udeležilo 41 članov, pridružili pa so se jim tudi podpredsednik Zveze društev vojnih invalidov Slovenije Janez Podržaj, predsednik društva veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Stane Žitnik ter predsednik društva invalidov Murska Sobota Leopold Červek.
Kot je povedal predsednik društva vojnih invalidov Ptuj in prvi ranjenec v vojni za Slovenijo Boris Fras, je bila tudi v minulem letu 2008 njihova skrb usmerjena v skrb za ohranjanje zdravja vojnih invalidov. V društvu je trenutno 126 članov, od tega 90 iz ptujskega in 39 iz ormoškega območja. Najbolj potrebnim vojnim invalidom so sofinancirali stroške bivanja v termalnih in naravnih zdraviliščih ter po predlogu zdravnika tudi zdravniške in terapevtske storitve. Svojo skrb so posvečali tudi integraciji težkih, socialno ogroženih in socialno izključenih vojnih invalidov v kulturno in družabno življenje, zato pri izvajanju posebnih socialnih programov tesno sodelujejo z dipl. socialno delavko Tatjano Matjašič in univ. dipl. socialno delavko Zinko Kokol.
V okviru tega programa pa so vojnim invalidom omogočili tudi udeležbo na proslavi na Osankarici na Pohorju ter prireditvah in srečanjih drugih društev vojnih invalidov po Sloveniji. Posebno pomoč s tehničnimi pripomočki in pri obnovi bivalnih prostorov so nudili vojnim invalidom, ki so v težkih socialnih in zdravstvenih težavah, nekaterim svojim članom pa so pomagali tudi pri odpravi posledic po katastrofalni poletni ujmi. Ob tem so skrbeli tudi za ohranjanje psihofizične kondicije vojnih invalidov, saj so skrbeli tudi za rekreacijo vojnih invalidov, pripravili so dva pohoda, organizirali plavanje z vodno telovadbo v bazenih ptujskih Term in Malih Moravcih, poleg tega
Foto: M. Ozmec
Predsednik ptujskega društva vojnih invalidov Boris Fras (stoji) je poudaril, da dajejo največji poudarek negovanju tradicij in skrbi za zdravje in socialno ogrožene člane.
pa so izvedli še več športnih srečanj v šahu, streljanju, kegljanju in pikadu. Udeležili so se tudi drugih športnih tekmovanj, ki so jih pripravila društva vojnih invalidov po Sloveniji, ter državnih tekmovanj vojnih invalidov Slovenije.
Nekatere vojne invalide, ki zaradi bolezni in močne invalidnosti niso sposobni sami skrbeti zase, so obiskali tudi na domu, pri čemer so sofinancirali tudi nudenje laične pomoči, občasno pa so pomagali tudi pri nabavi hrane in drugih potrebščin zanje. Sicer pa so izvajali tudi pet posebnih socialnih programov, ki so v pretežnem delu financirani iz sredstev FIHO in so namenjeni zgolj vojaškim invalidom. Ker so med člani društva tudi družinske upravičenke po Zakonu o
vojnih invalidih, so lahko sofinancirali tudi določene potrebe nekaterih svojih članov na področju socialno-zdra-vstvenega varstva, sicer pa sredstva za ta program zagotavlja državni proračun.
V skrbi za negovanje tradicij pa so se člani društva udeležili tudi srečanj, zborovanj, proslav in odprtij spominskih obeležij, ki obeležujejo pomembne dogodke v NOB in v vojni za Slovenijo leta 1991. Med drugim so se udeležili tudi proslave ob spomeniku padlim borcem v Mo-stju ter proslave ob obletnici padca Pohorskega bataljona na Osankarici. Sicer pa so bili svojim članom skozi vse leto na voljo enkrat tedensko v društveni pisarni, kjer so uradne ure vsak ponedeljek med 9. in 11. uro. Pet njihovih članov je naredilo prve korake z
Foto: M. Ozmec
Sobotnega občnega zbora društva invalidov se je v dvorani restavracije Gastro udeležilo 41 od skupaj 129 članov iz Ptuja in Ormoža.
računalnikom, organizirali pa so tudi ogled gledališke predstave v ptujskem gledališču.
Glede na številne aktivnosti in potrebe vojnih invalidov bi zagotovo potrebovali več finančnih sredstev, kot jih imajo na voljo, saj so se po besedah tajnice društva Irene Podlesnik v lanskem letu morali zadovoljiti s 17.555 evri prihodkov, s čimer so komaj pokrili 14.467 evrov odhodkov.
Za uspešno delo je vodstvu in članom društva vojnih invalidov Ptuj čestital in se obenem zahvalil za njihovo požrtvovalnost podpredsednik Zveze društva vojnih invalidov Slovenije Janez Podržaj, ki je ob tem opozoril tudi na aktivnosti in nekatere probleme, ki se pojavljajo v njihovi organizaciji. Za požrtvovalno delo v društvu in uspešno sodelovanje je priznanja Zveze vojnih invalidov Slovenije izročil podpredsedniku ptujskega društva Milivoju Ze-mljiču, socialni delavki Zinki Kokol in novinarju Štajerskega tednika Martinu Ozmecu. Čestitkam, zahvali in željam po uspešnem sodelovanju pa so se pridružili tudi predsednik ptujskega združenja veteranov vojne za Slovenijo Stane Žitnik, predsednik društva vojnih invalidov Murska Sobota Leopold Červek ter vodja referata za borce, veterane in vojne invalide v Upravni enoti Ptuj Maks Sle-dič. Ob koncu pa so se pred mednarodnim dnevom žena spomnili vseh prisotnih žensk in jim ob čestitki izročili tudi rdeč nagelj.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Stoletnik v Mestni hiši
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je 5. marca v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju pripravil sprejem za Nikola Vukotiča, ki je 22. februarja dopolnil
sto let. Najstarejšemu občanu MO Ptuj, nekdanjemu obrtniku, so ob tej priložnosti čestitali tudi predstavniki ČS Center (na fotografiji), borčevske organizacije, Društva upokojencev Ptuj, Društva izgnancev in še nekateri drugi. Nikola Vukotič je zagotovo prvi stoletnik, ki je prišel v drugo nadstropje ptujske Mestne hiše, ne da bi se zadihal. Na županovo vprašanje, kako dočakati sto let, je iskrivo, tako kot zna le on, odgovoril, da moraš imeti čas. Tudi sicer čili stoletnik priporoča, da si je marsikdaj vredno vzeti čas in ne pretirano hiteti.
MG
Lenart • Priznanje lenarškemu županu
Foto: ZS
Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger je prejel bronasti znak Civilne zaščite za ukrepe in organizacijo odprave posledic po neurju s točo in vetrom v lanskem poletju, ki je občino Lenart v lanskem letu prizadelo kar trikrat. Izročil mu ga je poveljnik Civilne zaščite RS, ko je na osrednji slovesni prireditvi v petek, 27. februarja, podelil tudi druga priznanja za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Razstavlja Matej Čepin
Foto: NS
V ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka bo v marcu na ogled razstava Matej a Čepina, 32-letnega slikarja iz Celja. Tokrat se Čepin (na posnetku skrajno levo) s svojimi deli v prleški prestolnici predstavlja že drugič, saj je pred tremi leti sodeloval na Bienalu slik malega formata in prejel drugo nagrado. Sicer pa je za svoja dela dobil častno diplomo Ex-tempore v Velenju leta 2003 ter odkupne nagrade Ex-tempora v Piranu (2003 in 2004) in Trbovljah (2003 in 2005). O razstavi in razstavljavcu sta na otvoritvi obiskovalcem spregovorila Silva Kosi, direktorica Splošne knjižnice Ljutomer, in Srečko Pavličič, vodja Galerije.
NŠ
Cirkovce • Zaigraj, tamburica
Na mladih tamburica stoji
Tretja regijska revija tamburaških skupin in orkestrov je letos nekoliko presenetila. Čeprav bi marsikdo pričakoval drugače, so namreč letos kraljevali izjemno mladi tamburaši, ki so številčno precej prekosili svoje starejše kolege.
Letošnja regijska revija tamburaških skupin in orkestrov, ki jo je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Ptuj organiziral v sodelovanju s Prosvetnim društvom Cirkovce in tamkajšnjo šolo, je potekala pod naslovom Zaigraj, tamburica.
Predstavilo se je sedem skupin in orkestrov, kar je za štiri manj kot na lanskoletnem srečanju. Pogrešali smo zasedbe iz Rogatca, Poljčan, Šmartnega na Pohorju, mandolinski orkester Amos in še koga.
Letošnjo revijo so s svojim zanimivim repertoarjem odprli gostitelji, člani tamburaškega orkestra PD Cirkovce. Pod dirigentsko palico Draga Kleina je 19 mladih in talentiranih tam-burašic in tamburašev predstavilo pesmi Chatanooga Choo Choo, Brazil in Golico, ki tudi na strunah zveni zelo posebno.
Drugi so se publiki v Cirkov-cah predstavili tamburaši PD Ruda Severja iz Gorišnice. 27 članov, med katerimi so prav tako prevladovali mladi glasbeniki, je zabrenkalo skladbe Sofi-ka, Kje so moje rožice in Amor. Prvič so se na reviji predstavili z novim dirigentom Jurico Ži-bekom, ki jih bo popeljal tudi na državno tamburaško srečanje.
Dolgo tradicijo ima tamburi-ca tudi v Vidmu pri Ptuju. Tam-buraški orkester KD Franceta Prešerna, ki šteje 11 članov, že 16 let vodi dirigent Jože Šmi-goc, izvajajo pa zelo pester repertoar, od ljudskih pesmi do sodobne pop glasbe in tujih viž. Zaigrali so skladbe Falile se Kaštelanke, Larina pesem in Čardaš.
Mladina pa je prevladovala
Člane tamburaškega orkestra KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju vodi dirigent Jože Smigoc
Foto: DB
Najpogosteje tamburaši svoje inštrumente kupujejo na Hrvaškem.
tudi pri skupini, ki je nastopila kot četrta. Perspektivni mladi tamburaši KUD Majšperk pod vodstvom Draga Kleina so letos zabrenkali skladbe Ob Kolpi sem doma, Fantazija za flavto in Pizzicato polka.
Prvič pa so se naši publiki predstavili tamburaši KD Petra Dajnka iz Črešnjevcev. Pod vodstvom Alojza Wolfa so zaigrali tri ljudske pesmi: Eno rož'co ljubim, Alte in v Jesenskem jutru.
Med stalnimi gosti regijskih revij, ta je letos potekala v Cir-kovcah, lani pa v Gimnaziji Ptuj, so tamburaši iz Velike Nedelje KD Simona Gregorčiča. K sodelovanju so letos povabili dva solista: pri skladbi Tambu-raški sestanek Dejana Štuheca, pri skladbi z naslovom 30 let pa Branka Žnidaršiča, v svoj
repertoar pa so vključili tudi ljudsko pesem Prleška, katere priredbo je naredil umetniški vodja Franc Štuhec.
Letošnje srečanje tambura-šev pa so zaključili tamburaši iz Cirkulan, ki delajo pod vodstvom Boštjana Polajžerja. Vse tri priredbe ljudskih pesmi je prispeval Polajžer sam, in sicer polko Miha Tunča, Pri sosedi se že kadi in Plesi iz Razkrižja.
Čeprav se za razliko od ostalih revij na tamburaških ne izbira zmagovalec, ki bi regijo zastopal na državnem srečanju, ampak se zanj skupine prijavijo same, bo njihove nastope ocenil strokovni spremljevalec Da-mir Zajec. V vsakem primeru pa bo njegova ocena pomembna, saj skupinam in orkestrom služi kot referenca pri prijavljanju na različne razpise.
Dženana Bečirovič
Mlada tamburaška zasedba PD Ruda Severja iz Gorišnice
Tamburica je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljena kot ljudsko glasbilo z dvema do 16 strunami, na katere se igra s trzalico. Najpogosteje se uporablja na območju Hrvaške, kamor so jo s svojimi vpadi pripeljali Turki, sicer pa hrvaška opredelitev omenjenega inštrumenta pravi, da se število strun lahko giblje celo do 169. Gre za instrument, ki so ga uporabljali že pred našim štetjem, obstajajo celo slike tamburic, ki segajo v daljno leto 3000 pr. n. š. Osnovne vrste tamburic so štiri: brač, bugarija, berda in bisernica.
Cene tamburic so precej visoke, na Slovenskem jih sicer redko-kdo izdeluje. Ravno zato jih večina tamburašev nabavlja pri naših južnih sosedih, kjer se cene gibljejo med 300 in 2500 evrov.
Eden izmed inštrumentov, ki s tamburico tvorijo izjemen zvok, je mandolina. Tako kot na tamburico se tudi na mandolino brenka. Mandolina ima zanimivo obliko, po kateri je dobila tudi ime, saj v italijanskem jeziku mandolino pomeni »majhen mandelj«. Velikokrat je ta inštrument privlačil pozornost svetovno priznanih skladateljev. Celo Beethoven je kot mlad fant napisal dve sonati za mandolino.
Foto: DB
Foto: DB
Videm • Zankice se predstavljajo
Umetnine izpod ženskih prstov
Ljubiteljska skupina dvajsetih deklet in žena, ki so se prvič zbrale in našle pred 12 leti ter si nadele ime Zankice, se letos tretjič zapovrstjo predstavlja javnosti z razstavo svojih unikatnih ročnih del v prostorih videmskega KD Franceta Prešerna, Drvarnici.
»Našemu kulturnemu društvu se iskreno zahvaljujemo za prostore, ki nam jih dajo na razpolago, prav tako pa zahvala velja še videmskim gasilcem, Gostišču Pal, osnovni šoli in
nastopajočim ob otvoritvi, ki nam pomagajo pri predstavitvi izdelkov naših članic,« je ob otvoritvi tokratne razstave, ki sta jo pozdravila tudi župan Friderik Bračič in direktorica
občinske uprave Darinka Ra-tajc, za kulturni utrinek pa poskrbela skupina harmonikarjev Veseli Jožeki, povedala vodja sicer neformalne skupine Zankice Marta Milošič.
Zankice, kot same sebe rade imenujejo članice skupine, se srečujejo vsako sredo v prostorih videmske OŠ, prihajajo pa iz več občin. »Na teh rednih srečanjih izdelujemo okrasne prte in druge podobne izdelke. Tehnike izdelave so različne, veliko prtov kvačkamo, precej se tudi veze, našivava na različne načine, delamo tudi vezenine rišelje (gre za posebno tehniko vezenja, ko se vzorec na prtu najprej obšije, nato pa notranjost obšitka izreze, op. a.). Še najbolj pa so ta srečanja namenjena izmenjavi izkušenj in novih znanj, ki si jih posredujemo

pravi, da se umetnosti vezenja in našivavanja lahko nauči vsakdo z dovolj volje in potrpežljivosti; izdelki pa so lahko tudi zanimiva dopolnilna dejavnost.
druga drugi,« pravi Milošičeva.
Zankice niso registrirane kot društvo, bi si pa želele postati sekcija videmskega KD, zato je njihovo delo popolnoma odvisno od njihove lastne iznajdljivosti in volje: »Doslej nismo prejele še prav nobenih sredstev iz občinskega proračuna, ker za to kot ljubiteljska skupina nimamo niti možnosti. Tako vse stroške za ročna dela pokrivamo same. Prejice in ostali potrebni material nabavljamo večinoma kar doma, po nekaj stvari pa je treba kdaj tudi v Avstrijo ali na Madžarsko. Naša ročna dela načeloma niso naprodaj, lahko pa jih na željo strank tudi izvezemo,« je o delu zankic še povedala Milošičeva.
Umetnosti vezenja so se starejše članice učile v svojih osnovnošolskih letih pri
predmetu ročnih del v okviru rednega izobraževanja, potem pa so svoje znanje prenašale na mlajše: »Vesele smo vsakega dekleta ali žene, ki bi se nam želela priključiti. Ni pomembno, ali že obvlada vezenje in kvačkanje ali ne. Preživeti se sicer iz tega ne da, saj je za en prt potrebno veliko ur dela, lahko pa je to morda komu zanimiva dopolnilna dejavnost, recimo na kakšni turistični kmetiji. Pomembna je volja, še vsaka doslej se je tega naučila, nekatere pa so tudi prave mojstrice, kar dokazujejo njihovi razstavljeni izdelki.«
Besedam Milošičeve je treba pritrditi in škoda je, da se s svojimi ročnimi deli ne predstavljajo tudi drugje. Prav tako ni za odmet ideja, da bi se unikatne vezenine lahko uporabile kot protokolarno darilo občine.
Del asortimana izvezenih in kvačkanih prtov, nadprtov in prtičkov ter drugih vezenin bo na ogled v videmski Drvarnici še ta konec tedna, v soboto in nedeljo med 8. in 12. ter 14. in 17. uro.
V videmski Drvarnici je na ogled razstava unikatnih vezenin in kvačkanih izdelkov ljubiteljske skupine Zankice.
Foto: SM
Obrez • Z zadnjega od petih zborov občanov občine Središče ob Dravi
Hočejo pločnik in spremenjen prevoz otrok
Za vseh pet naselij občine Središče ob Dravi - Godenince, Grabe, Šalovce, Središče ob Dravi in Obrež - so bili v zadnjih dneh sklicani zbori občanov z namenom, da se občane seznani z izvedenimi investicijami v letu 2008, s proračunom in predvidenimi investicijami v letu 2009 ter načrtom razvojnih programov od leta 2010 naprej. Povsod so zbori potekali brez zapletov, saj so občani povečini še vedno zadovoljni z delovanjem svoje nove občine, v katero je bilo lani investiranih za okrog 1 milijon evrov.
Foto: vki
Opravljeno v letu 2008 in načrte za 2009 sta predstavila župan Jurij Borko in tajnica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak.
Vsi so si edini, da so v mladi občini naredili več kot v skupni občini v več letih, vendar je na občnem zboru v Obrežu bilo slišati tudi precej kritične tone. To je bilo ne nek način tudi pričakovati, saj je Obrež tradicionalno nezadovoljen v družbi Središčanov in imajo podoben občutek prikrajšanosti, kot so ga imeli Središčani do Ormoža v skupni občini. Zato ne čudi, da so se v času odločitev Obrežani resno spogledovali z možnostjo, da ostanejo v stari občini Ormož.
Žalostni
drugorazredni
Obrežani
Najglasnejši med zbranimi je bil Franc Cimerman, ki
je povedal, da je župana volil zaradi njegovih predvolilnih obljub, med katerimi je bil tudi pločnik v Obrežu. Sedaj pa ga v novem proračunu ni in se prelaga v leto 2010. Takšen odnos ga žalosti in postavlja Obrežane v položaj drugorazrednih občanov. Pločnik se mu zdi zelo pomemben ne le kot županova neizpolnjena obljuba, ampak zlasti zato, ker po tej cesti hodijo otroci na šolski avtobus. Avtobusna postaja je sedaj, ko še ni pločnika, namreč locirana precej neposrečeno, do nje je »z gornjega konca vasi« mogoče priti le po zelo prometni cesti.
To se je zdelo problematično tudi občinskima svetnikoma Dragu Marčcu in Jasni Munda, ki sta prav tako povedala, da sta se za pločnik zavzemala na sejah občinskega sveta, svoja prizadevanja pa sta utemeljevala tudi z oceno varnosti, ki je zares neugodna. Župan je vse spravil na realna tla z argumentom, da lahko gradijo le toliko, kolikor imajo denarja. Občina se namerava v letošnjem letu zadolžiti za 300.000 do 400.000 evrov, da bo dokončala odprte investicije. Da bi se zadolžili za še več, se županu ne zdi pametno, saj je v Sloveniji dovolj primerov malih občin, ki so se z neprevidnim zadolževanjem spravile na rob likvidnosti in si zaprle možnost investicij za več let naprej. Pločnika torej do 2010 ne bo, čeprav so ga Obrežani že pridno in uspešno gradili na pustnem karnevalu in je zares potreben.
So pa kljub temu iz razprave potegnili veliko korist. Dogovorili so se namreč, da bodo nekako uredili, da bo šolski avtobus pobiral šolarje z zgornjega dela vasi na njihovem koncu, da jim prihrani nevarno pot do postajališča. Sedaj morajo le še najti prostor, kjer bo avtobus lahko
obračal, pa bo za obreške šolarje malo varneje. Vsi ostali, ki uporabljajo avtobus, pa bodo do leta 2010 do avtobusnega postajališča še vedno hodili po robu zelo nevarne ceste.
Kam je šel gramoz
Drugače kot cesta pa Obre-žane žuli problem njihovega ribnika in gramoza. Ob Dravi ljudje dobesedno živijo na gramozu, zato je bilo potrebno precej časa, da so ga do neke mere prenehali masovno na črno voziti, od koder se je komu pač zdelo primerno. Zdaj pa se jim zgodi, da jim pri belem dnevu pred nosom na njihovem ribniku kradejo gramoz in za to ni nihče odgovoren! Obrežani so pričakovali, da se bo sanacije in ureditve ribnika lotila občina. Vendar kot je pojasnil župan, občina za to ni niti pristojna, niti ni imela potrebnih sredstev. Zato je za dovoljenje zaprosila Ribiška družina Ormož in ga tudi dobila. Ob sanaciji ribnika je bil kot stranski produkt na voljo tudi gramoz, ki so ga po trditvah Obrežanov ribiči veselo vozili kdovekam; in to s 40-tonskimi tovornjaki po cestah, ki so primerne kvečjemu za 3,5-tonsko obremenitev. Pri tem so uničili del ceste in most. Slišati je bilo celo, da so ribiči za usluge »plačevali« z gramozom, saj so se menda pri celotni investiciji malo ušteli in jim primanjkuje sredstev. »Kdo bo popravil razdejanje?!« so bili razburjeni udeleženci zbora, ki se jih je v sredo zvečer v Domu kulture v Obrežu zbralo okrog 20.
Župan je zagotovil, da bosta cesta in most postavljena v prvotno stanje, kam je šel gramoz, pa ni znal povedati, saj občina pri tem ni imela nič. Sicer pa bo občina kljub temu imela določeno korist
od tega gramoza. Deponirali so namreč okrog 2 do 2,5 tisoč kubikov gramoza, ki naj bi ga uporabili pri občinskih investicijah. Gre za grob gramoz, ki ga je mogoče uporabiti le za kakšen tampon ali grobi navoz, ampak občini bo v veliko korist. Dogovorili so se namreč za ugodno, vsaj trikrat nižjo ceno, kot je v bližnjih gramoznicah.
Počasi je v razpravi prišlo na dan tudi to, kar Obrežane še najbolj moti pri celi zadevi: moti jih to, da z njihovim ribnikom in gramozom upravljajo ribiči - iz sosednje občine.
Lani veliko postorjenega
Kljub kritikam pa so Obre-žani morali priznati, da je bilo lani v Obrežu kar precej postorjenega. Dokončani so
bili pločniki (na spodnjem delu vasi) in avtobusna postajališča v skupni vrednosti 222.000 evrov. Od tega je šlo kar 161.000 za pločnik, ostalo pa za postajališča z razsvetljavo. Na javni poti Masten-Hor-vat v dolžini 470 metrov je bila izvedena rekonstrukcija in preplastitev. Ob tem je bila urejena tudi pripadajoča meteorna ureditev, vrednost investicije pa je bila 35.000 evrov. Slovenske železnice so na nagovarjanje in ob finančni udeležbi občine pristopile k prenovi železniške postaje Obrež, ki je bila že predvidena za rušenje. Sedaj dobiva prav lepo podobo in bo kmalu dokončana. Občina je vložila 3000 evrov, kraj pa se je obvezal, da bo skrbel za primerno vzdrževanje.
Bolj kot preteklost pa je zbrane zanimalo, kaj je v letošnjem proračunu občine
Središče ob Dravi. Celoten proračun je mogoče videti na občinski spletni strani ali pa ga prejeti v pisni obliki na občini. V veliko pomoč pa je tudi novo Uradno glasilo občine, v katerem se objavljajo vsi sklepi občinskega sveta, občinski odloki, razpisi in podobno. Doslej je občina Središče ob Dravi za svoje uradne objave uporabljala glasilo slovenskih občin, kar pa je pomenilo precejšen strošek, zato so se konec lanskega leta raje odločili za lastno uradno glasilo. Občani ga proti plačilu poštnine lahko naročijo na dom ali dobijo brezplačno na sedežu občine.
Proračun za letošnje leto je bil sprejet decembra in prihodki znašajo 2.900.000 evrov, odhodki pa 3.500.000 evrov. Proračun ima nekaj manj kot 700.000 evrov primanjkljaja in občina se bo morala zadolžiti za vsaj nekaj 100.000 evrov.
Letošnji investicijski denar bo v veliki meri šel za šolo, je povedal župan Borko. Za šolo bodo letos morali nameniti med 500.000 in 600.000 evrov lastnih sredstev, še dodatnih 42 % bo sofinanciranje ministrstva. Nadaljevali bodo lani začeto investicijo v avtobusno postajo in postajališča v Šalovcih. Gre za triletno investicijo, letos imajo za avtobusne postaje namenjenih 25.000 in 33.000 evrov za cesto. Izvajali bodo tudi ureditve ceste Vitan-Ša-lovci-Loperšice, ki se je bodo lotili skupaj z Občino Ormož. Gre za projekt v vrednosti 780.000 evrov, ki so se ga lotili skupaj s sosednjo občino prav zato, ker sami ne zmorejo finančno tako velikega projekta. Izvedla se bo širitev ceste v dolžini petih kilometrov in 1200 metrov prepla-
stitve. Ker so lani že prepla-stili en del čez Šalovce, jim je služba vlade dovolila, da to preplastitev premaknejo proti Grabam in tako računajo, da bodo s preplastitvijo prišli do Jožeta Šefa. Za ta projekt so že pridobili 312.000 nepovratnih sredstev iz evropskih skladov. Tako bi bila letošnja obveznost občine za to cesto 67.000 evrov, je povedal župan Borko.
Pri pripravi proračuna so prisluhnili pripombam, da se v samo Središče ob Dravi nič ne vlaga, zato se bo letos začela izvajati ureditev trga. Gre za dvoletno investicijo. V letošnjem letu bodo zanjo namenili 150.000 evrov in se lotili predvsem prometne ureditve. Uredili bodo pločnike, meteorno kanalizacijo, razsvetljavo, parkirišča in dovozno cesto do vrtca. Za promet bodo zaprli cesto mimo občinske zgradbe in nastal bo trg. Ureditev samega trga s klopmi, razsvetljavo in podobnim pa bodo prijavili na razpis ministrstva za kmetijstvo.
Lotili se bodo tudi posodabljanja vodovoda: iz Kolodvorske ulice do farme bodo speljali cevi premera 150 mm, saj se tam razvija poslovna cona Lipje in je potreba po večjem pretoku. Kot soinvestitor se pojavila tudi Jeruzalem SAT. Ker letos večino denarja pobere investicija v šolo, z investicijami ne morejo iti še po vaseh, zato je župan prosil za strpnost.
Bolj skrbeti za skupno last in okolje
Ne le Obrežani do župana, tudi župan je imel eno zamero do Obrežanov. Kmetje namreč s svojimi stroji uničujejo ceste. Z občinskim inšpektorjem so si lani ogledali nekaj parcel, jih zabeležili in lastnike povabili na pogovor. Župan je povedal, da nameravajo najprej poskušati zlepa, čeprav obstaja zakonska podlaga tudi za zgrda. Podlago imajo v sprejetem Odloku o cestah, kjer so navedene tudi sankcije za tiste, ki uničujejo ceste. A teh ne bo treba, saj so se kmetje strinjali, da bodo škodo popravili sami. Takšno politiko opozarjanja nameravajo nadaljevati tudi spomladi.
Na koncu je župan zbrane opozoril še na prihajajočo pomlad in jih poskušal navdušiti za podobno čistilno akcijo, kot so jo izvedli lani. Zbrani so se strinjali, saj je menda okolica precej onesnažena predvsem s pločevinkami, ki pa jih ne odlagajo tujci, ampak domačini z imenom in priimkom. Viki Klemenčič Ivanuša
Zagreb • Nezadostno sodelovanje s haaškim sodiščem
Hrvaška vlada sedem dni skrivala ultimat EU
Hrvaška vlada je skrivala demaršo, ki jo je EU 27. februarja predala pravosodnemu ministrstvu zaradi nezadostnega sodelovanja s haaškim sodiščem, razkriva Jutarnji list. Gre za famozne »topniške dnevnike«, dokumente, ki govorijo o bombar-Foto: photobucket.com diranju Knina v času hrvaške vojaške akcije Nevihta leta 1995.
»Ne vlada ne pravosodno ministrstvo celih sedem dni nista obvestila javnosti, da je iz Bruslja prišlo pomembno diplomatsko opozorilo, ki kaže na resne probleme Hrvaške v pogajanjih z EU,« poudarja Jutarnji list. Ob tem dodaja, da so hrvaške oblasti praviloma zmanjševale pomen vseh dosedanjih opozoril iz Haaga in Bruslja ter trdile, da ni nobene nevarnosti dodatne blokade pogajanj. »Ostro opozorilo predsedstva EU, ki je povezano s sodelovanjem s Haagom in »topniškimi dnevniki«, je pravosodnemu ministru Ivanu Šimonovicu predal češki veleposlanik Karel Kuhnl kot odposlanec države presedajoče EU,« dodaja zagrebški časnik. Kot izpostavlja, v demarši jasno piše, da je po ocenah EU vprašanje 23 spornih dokumentov, ki jih zahteva Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, »prioritetno vprašanje za odpiranje pogajanj v poglavju 23 - pravosodje in temeljne pravice«. »Z drugim besedami povedano, Hrvaška ne bo mogla računati na odprtje enega izmed ključnih pogajalskih poglavij, dokler ne reši vprašanja usode spornih dokumentov oz. dokler jih Sanaderjeva vlada ne najde in pošlje v Haag,« pojasnjuje časnik. Opozarja, da se je Hrvaška pred kratkim zavezala, da bo uredila omenjeni problem s podpisom sporazuma z uradom glavnega haaškega tožilca.
Medtem ko so na vladi še v četrtek govorili, da nimajo informacij o demarši, so na pravosodnem ministrstvu potrdili, da je prispela, sicer pa da ni razloga za preplah, nadaljuje časnik. Kot so povedali na pravosodnem ministrstvu, je cilj demarše »pospeševanje odpiranja omenjenega pogajalskega poglavja«. (sta)
Kijev, Moskva •
Dobava plina ne bo ustavljena
Ukrajina poravnala dolg za ruski plin
Ukrajinska plinska družba Naftogaz je prejšnji teden v celoti plačala dolgove za plin, ki ga je Rusija Ukrajini dobavila v februarju, je sporočil ruski energetski gigant Gazprom. Ukrajina je bila Rusiji dolžna 360 milijonov dolarjev.
Ukrajina je konec tedna plačala še preostanek dolga, 50 milijonov dolarjev, medtem ko je 310 milijonov evrov poravnala v začetku tedna, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Ruski premier Vladimir Putin je danes opozoril Ukrajino, da mora obveznosti poravnavati pravočasno, sicer lahko ponovno pride do prekinitve dobave ruskega plina Ukrajini, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Če Ukrajina dolga ne bi poravnala do sobote, bi Rusija po Putinovih besedah prekinila dobavo, kar pa bi imelo posledice za celotno Evropo. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je sicer danes izrazil zaskrbljenost zaradi tveganja, ki ga predstavlja morebiten plinski spor med Moskvo in Kijevom. »Če bo prišlo do nove plinske krize, bo to vplivalo na verodostojnost Ukrajine in Rusije,« je dejal na novinarski konferenci z bolgarskim premierom Ser-gejem Staniševom. Januarski spor med Rusijo in Ukrajino je vodil k dvotedenski prekinitvi dobave ruskega plina v Evropo. Kot je znano, so agenti ukrajinske službe za nacionalno varnost v četrtek vdrli
v poslopje Naftogaza in začeli z zasliševanjem tamkajšnjih zaposlenih in iskanjem dokumentov. Akcija zamaskiranih in oboroženih agentov naj bi bila povezana s kriminalistično preiskavo, ki se je začela v tem tednu, predmet preiskave pa naj bi bila domnevna kraja plina v vrednosti 900 milijonov dolarjev. (sta)
Berlin • Pri preiskavi našli dokaze
Nemški poslanec
osumljen
posedovanja
otroške
pornografije
Foto: europa.eu
Nemška policija je v petek izvedla preiskavo berlinskega urada poslanca socialdemokratov (SPD), ki je osumljen posedovanja otroške pornografije. Spodnji dom nemškega parlamenta, bundestag, je pred tem 55-letnemu Jorgu Taussu odvzel poslansko imuniteto, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot so sporočili s tožilstva v Karlsruheju, so med predhodno preiskavo našli dokazne elemente, zaradi katerih so sodne oblasti izdale nalog za preiskavo Taussovega urada in doma v Berlinu in zvezni deželi Baden-Wurtemberg, ki jo Tauss v poslanskih klopeh zastopa že od leta 1994.
Tauss je že zatrdil, da sodeluje s preiskovalci. »Prepričan sem, da bomo razčistili te obtožbe,« je po pisanju AFP v nastopu na televiziji dejal Tauss. Kot ob tem piše dnevnik Kölner Stadt-Anzeiger, poslanče-va stranka pričakuje, da se bo Tauss v prihodnjih dneh odrekel svojemu poslanskemu mandatu. (sta)
Harare • Okuženih s kolero najmanj 85 000 ljudi
V Zimbabveju že več kot 4000 žrtev kolere
Foto: oddee.com
Epidemija kolere je v Zimbabveju doslej terjala že več kot 4000 smrtnih žrtev, število okuženih s to nevarno boleznijo pa je doseglo 85.000, je danes povedal zimbabvejski premier Morgan Tsvangirai in opozoril, da so številke v resnici najverjetneje še višje. Epidemija je po njegovem znak propada zdravstvenega sistema v državi.
Zdravstveni sistem Zimbab-veja je bil nekoč eden najboljših v Afriki, a skoraj desetletje gospodarskega propadanja je pustilo sledi tudi na bolnišnicah in klinikah. Zdravniki in bolničarji so poleg tega do nedavnega stavkali zaradi nezadovoljstva s plačami, ki so zaradi rekordne inflacije doživele izjemen padec, piše francoska tiskovna agencija AFP. Zdravstveni delavci so sicer pred tremi tedni, ko je Tsvangirai s predsednikom države Robertom Mugabe-jem vstopil v vlado narodne enotnosti, ponovno začeli z delom, vendar ostajajo brez zdravil in osnovnih zalog za zdravljenje bolnikov. Zimbab-ve je tako pri poskusu nadzora nad epidemijo odvisen predvsem od mednarodne pomoči. Tsvangirai je ob tem na današnjem nujnem sestanku z zdravstvenimi delavci dejal, da zdravstveni sektor
potrebuje nujno financiranje, s katerim bi omogočili usposabljanje novega osebja in dobavo zalog, s čimer bi tudi zmanjšali odvisnost od tuje pomoči. (sta)
Zagreb • Odkrito še eno grobišče
Ob dravskem nasipu našli človeške kosti
Foto: rajajoki.com
Delavci, ki delajo na gradnji dravskega nasipa med Gornjim Hrašcanom in Trnovcem, nedaleč od prometnice Čakovec - Ormož, so konec minulega tedna našli človeške kosti, je na svoji spletni strani poročal Večernji list. Dela so takoj ustavili, na gradbišče pa poklicali policijo, ki je že zavarovala kraj dogodka. Šlo naj bi za posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev.
Kot navaja Večernji list, je v Gornji Hrašcan že prispel član Društva za označevanje grobišč vojnih in povojnih žrtev Josip Kolaric. Kolaric domneva, da gre za posmrtne ostanke ljudi, ki so izgubili življenje po koncu druge svetovne vojne. Nedaleč od kraja, kjer so danes našli kosti, namreč vsako leto pripravijo žalno slovesnost za žrtve komunističnega nasilja. Po besedah Kolarica ni znano natančno število žrtev. Morda gre za sto, dvesto ali petsto ljudi, Kola-ric pa upa, da bodo to kmalu uspeli ugotoviti.
Ko so leta 2001 postavili spominski križ na grobišču ob dravskem nasipu pri Gornjem Hrašcanu, so sicer v katoliškem tedniku Glas koncila zapisali, da je na tem kraju pokopanih več kot sto hrvaških državljanov, pripadnikov različnih vojsk. Kot je takrat še poročal tednik, naj bi v začetku junija 1945 na omenjeni kraj pripeljali in pobili vojake ter civiliste. Krajani so morali pokopati pobite ljudi, očividci pa naj bi o vsem spregovorili že v začetku 90. let prejšnjega stoletja. (sta)
Rim • Berlusconi in Sanader v Rimu o vstopu Hrvaške v EU in Nato
Italija podpira Hrvaško
Italijanski premier Silvio Berlusconi se je v četrtek sestal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem. Kot je na skupni novinarski konferenci po delovnem kosilu dejal Berlusconi, Italija podpira vstop Hrvaške v zvezo Nato in Evropsko unijo. Sanader pa je poudaril, da Hrvaška dosledno živi evropske vrednote, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
»Italija kot država utemeljiteljica Evropske unije dobro ve, katere so temeljne vrednote evropskega združevanja. Te vrednote Hrvaška živi vsak dan,« je dejal Sanader in dodal, da je Hrvaška pripravljena postati 28. članica Evropske unije in da si to zasluži. Berlusconiju se je zahvalil za podporo Italije v teh prizadevanjih.
Hrvaški premier je po poročanju Anse ob tem izrazil upanje, da se bodo pogajanja o vstopu Hrvaške v EU končala do konca leta in da bo država prihodnje leto postala članica povezave. Berlusconi mu je zagotovil, da bo Italija Hrvaški tudi tokrat »stala ob strani«, da bi se »ta dolga pot« leta 2010 resnično zaključila. »Poleg tega resnično upam, da bomo skupaj obeležili 60. obletnico zveze Nato,« je še dodal Sanader. Zveza Nato želi namreč na jubilejnem vrhu v začetku aprila svojo obletnico še dodatno proslaviti s širitvijo na novi članici Hrvaško in Albanijo, kar pa ogroža zaplet z ratifikacijo vstopa Hrvaške v Nato zaradi možnosti referenduma v Sloveniji. (sta)
Gospodarstvo po svetu
TOKIO - Japonske devizne rezerve so se februarja že drugim mesec zapored znižale, a še vedno znašajo krepko več kot 1000 milijard dolarjev. Kot so danes v Tokiu sporočili z ministrstva za finance, so se rezerve v mesecu dni zmanjšale za 1,6 milijarde dolarjev na 1009 milijard dolarjev.
Drugo največje gospodarstvo na svetu s tem razpolaga z drugimi največjimi rezervami konvertibilnih tujih valut, zlata in pravic črpanja Mednarodnega denarnega sklada, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Z največ deviznimi rezervami se ponaša Kitajska, Japonski pa sledijo Rusija, Indija in Tajvan.
PEKING - Največji svetovni proizvajalec brezalkoholnih pijač Coca Cola načrtuje, da bo v prihodnjih treh letih na Kitajsko vložil dve milijardi dolarjev, poleg tega pa si želi prevzeti proizvajalca sokov Huiyuan Juice. Prevzem, vreden 2,4 milijarde dolarjev, čaka na dovoljenje kitajskih regulatorjev trga. Če bo Coca Cola za prevzem dobila »zeleno luč«, bo to največji prevzem kakšne kitajske zasebne družbe s strani tujih konkurentov, poročajo tuje tiskovne agencije. Coca Cola bo omenjeni dve milijardi dolarjev vložila v novo proizvodno linijo pijač in ustvarjanje prodajne infrastrukture, s čimer si želi dodatno okrepiti tržni delež na kitajskem trgu brezalkoholnih pijač. Coca Cola je sicer vodilna na kitajskem trgu brezalkoholnih pijač z mehurčki, in sicer s 54-odstotnim tržnim deležem. Sledi Pepsi z 31 odstotki. Ameriška družba je od leta 1979, ko je začela aktivno krepiti svojo navzočnost na Kitajskem, v državo z 1,3 milijarde prebivalcev vložila 1,6 milijarde dolarjev.
BEOGRAD - Eden največjih srbskih izvoznikov Sartid iz Smedere-va, ta je v lasti ameriške korporacije U.S. Steel, bo zaradi manjšega povpraševanja z aprilom zaustavil večino proizvodnje. Proizvodnja jekla in surovega železa v Smederevu najverjetneje ne bo stekla do konca letošnjega leta, poroča srbski časnik Novosti. Smederevska jeklarna ima dve glavni peči, prvo glavno peč pa je zaradi manjšega povpraševanja, ki je posledica globalne gospodarske-finačne krize, zaustavila že pred petimi meseci, drugo glavno peč pa bodo po virih Novosti zaustavili s 1. aprilom. Zaustavljanje glavnega dela proizvodnje skrbi zaposlene v družbi, teh je nekaj več kot 6000, saj je zaradi manjših naročil že doslej 1000 delavcev na prisilnem dopustu. Odpuščanj zaenkrat naj ne bi bilo, bo pa družba s prihodnjim tednom prešla na 32-urni tedenski delovnik. Kot je znano, je U.S. Steel Sartid prevzel leta 2003, in sicer za 23 milijonov dolarjev. Poleg tega so se Američani zavezali, da bodo do leta 2008 v družbo skupno vložili 150 milijonov dolarjev.
RIM - Da bi spodbudila gospodarsko rast, je italijanska vlada sprejela zajeten paket infrastrukturnih projektov. Z naložbami v višini 17,8 milijarde evrov namerava kabinet Silvia Berlusconija modernizirati Italijo in dati domačemu gospodarstvu v teh težkih časih nov zagon, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Med prednostne projekte sodi most preko morske ožine med Sicilijo ter italijansko celino. Za »pošastni most«, ki bo stal 6,1 milijarde evrov, je vlada zaenkrat dala na voljo 1,3 milijarde evrov. V projektu bodo lahko sodelovali tudi zasebni investitorji. Prednostna infrastrukturna projekta sta tudi proga hitrega vlada Torino - Lyon ter razširitev avtocestnega omrežja v regiji Kalabrija na jugu države, ki se že več desetletij sooča s problemom pomanjkljive infrastrukture. Vlada namerava poleg tega financirati gradnjo velike lombardske prometne osi Pedemontana. Cesta, ki bo povezala lombardsko mesto Bergamo z italijanskim letališčem Malpensa, je največji evropski infrastrukturni projekt na področju cest. Med projekti, ki jih bo financirala italijanska vlada, je poleg tega še več avtocest, hitri vlak Milano - Treviglio ter razstava Expo leta 2015 v Milanu.
DETROIT - Ameriški proizvajalec General Motors dvomi o možnosti lastnega preživetja. Kot so danes sporočili iz koncerna s sedežem v Detroitu, bodo po vsej verjetnosti morali zaprositi za zaščito pred upniki po ameriški zakonodaji, če jim ne bo uspelo obvladati svoje izgube. Nekdaj največji proizvajalec avtomobilov na svetu je v letnem poročilu za nadzornika ameriškega borznega trga SEC zapisal, da ni nobenega jamstva za izboljšanje položaja na svetovnem avtomobilskem trgu, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Revizorji General Motorsa so v poročilu izrazili dvom o možnosti preživetja koncerna, in sicer zaradi stalne izgube iz poslovanja ter nezmožnosti zagotovitve zadostnega pritoka gotovine za financiranje tekočih obveznosti. General Motors je doslej od države prejel že za 13,4 milijarde dolarjev posojil, skupaj pa koncern od vlade pričakuje 30 milijard dolarjev. V preteklih treh letih je koncern ustvaril 82 milijard dolarjev izgube, od tega samo lani 30,9 milijarde dolarjev.
ZÜRICH - Švicarska centralna banka je leto 2008 končala z izgubo v višini 4,7 milijarde frankov (3,1 milijarde evrov). Ta je izvirala predvsem iz znižanja menjalnih tečajev deviznih naložb, so danes v Zürichu sporočili iz centralne banke. Leto 2007 je švicarska centralna banka, ki se ponaša z več kot stoletno zgodovino, končala z dobičkom v višini osem milijard frankov (5,4 milijarde evrov), je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Stabilizacijski sklad, ki so ga lani oktobra ustanovili za prevzem nelikvidnega premoženja največje domače banke USB, je sicer izkazal skoraj 1,7 milijarde ameriških dolarjev (1,3 milijarde evrov) izgube, a zaradi zavarovanja pred izgubo ni imel vpliva na poslovne rezultate.
PARIZ - Francoski energetski koncern GDF Suez je v letu 2008 zabeležil čisti dobiček v višini 6,5 milijarde evrov, kar je za 13 odstotkov več kot v letu 2007. Kot vzrok za dobre poslovne izide so navedli rast povpraševanja ter posledično višje cene plina in elektrike tako v Evropi kot drugod po svetu. Energetski velikan, ki je nastal julija lani z združitvijo skupin GDF in Suez, je kljub gospodarski krizi tudi za letos napovedal rast dobička iz poslovanja, čeprav naj bi se ta nekoliko upočasnila. Obenem naj bi v družbi še naprej povečevali tudi število zaposlenih, ki je lani naraslo za 32.000 oseb. Predsednik in izvršni direktor družbe Gerard Mestrallet je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril, da je družba presegla vse načrte, ki si jih je zastavila in zabeležila »zelo dobre poslovne izide«. V GDF Suez, ki je kot eden t.i. nacionalnih industrijskih prvakov v 35,7-od-stotni lasti francoske države, so letos dobiček iz poslovanja povišali za 11 odstotkov, kar je za odstotno točko več od načrtov. Rast je bila še hitrejša v prvi treh četrtletjih leta (19 odstotkov), nato pa se je zaradi učinkov finančne in gospodarske krize močno upočasnila. (sta)
Majšperk • Rekordno kratka seja sveta
Z dvanajstimi točkami opravili v dobre pol ure
Po zaslugi dobre pripravljenosti, vnaprejšnje usklajenosti, ugodnih okoliščin in ekspeditivnega vodenja je 22. redna seja sveta občine Majšperk trajala manj kot eno uro; pravzaprav so z dvanajstimi točkami rednega dela seje gladko opravili v dobre pol urice.
Na predlog županje dr. Darinke Fakin in resornih občinskih odborov, ki so na predhodnih sejah gradivo očitno dodobra predelali in uskladili, so brez pripomb in brez razprave v drugem branju sprejeli odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka, spremembe in dopolnitve odloka o skupni občinski upravi, odlok o ustanovitvi Lekarn Ptuj ter po skrajšanem postopku še spremembe odloka o ustanovitvi Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. Brez pripomb in razprave so soglašali tudi s predlaganim pravilnikom o uporabi prostorov v osnovni šoli Majšperk, sprejeli sklep o dopolnitvi letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja ter posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Maj-šperk oziroma s prodajo parcele v k. o. Lešje, s pridobitvijo dveh parcel v k. o. Lešje in Podlože, in brez pripomb in dodatnih vprašanj tudi letni program kulture in športa.
Na predlog predsednika komisije za volitve in imenovanje Branka Novaka so v svet Knjižnice Ivana Potrča imenovali Evelin Makoter Ja-bločnik in Jožeta Krivca ter tako so z rednimi točkami opravili v pičlih 19 minutah.
Nekoliko živahneje pa je
postalo med pobudami in vprašanji svetnikov. Vekoslav Šircu, ki je vprašal, kdaj se bo pričela težko pričakovana modernizacija ceste Dokle-ce-Marinja vas, je županja pojasnila, da bodo v naslednjem tednu sklicali sestanek z vsemi lastniki in zainteresiranimi krajani, kjer naj bi se dogovorili o načinu in postopku modernizacije, vendar pričet-ka del pred jesenjo ni mogoče pričakovati. Tatjani Vele, ki jo je zanimalo, kaj se dogaja s pošto na Ptujski Gori, saj naj bi slišala, da jo nameravajo zapreti, je županja pojasnila, da patri minoriti dejansko želijo, da bi občina prostore pošte preselila iz levega v desni del iste stavbe. Če se bodo za to odločilo, bo to pomenilo finančno breme za občino, saj naj bi ob preselitvi pošte nove prostore nekoliko razširili in obnovili.
Tatjana Vele je vprašala, ali je res, da se je ob parkirišču na Ptujski Gori usul zemeljski plaz. Ko ji je županja odgovorila, da opravljajo sanacijo večjega plazu z nekaj sto kubičnimi metri zemlje, pa jo je zanimalo, ali ni vzrok v nestrokovno opravljenem projektiranju ali delu ob izgradnji parkirišča, želela pa je tudi vedeti, koliko bo sanacija veljala. Županja in direktor občinske uprave Gorazd La-
Seji ob rob
Ko so se po pičlih 52 minutah vidno zadovoljni majšperški svetniki in svetnice razšli, je eden od njih glasno (in malce zlobno) razmišljal, da so bili tako delotvorni in hitri tudi po zaslugi ugodnega naključja, saj se seje ni udeležil nekdanji župan F. B., očitno dobre volje pa je bila tudi svetnica T. V., ki se jim je pridružila šele med sedmo točko.
Foto: M. Ozmec
Zadovoljni majšperški svetnice in svetniki so tokrat dvigovali roke kot po tekočem traku in z 12 točkami rednega dela seje opravili v 19 minutah.
dinek sta menila, da plazenja ni mogoče pripisati omenjenim vzrokom, saj gre za plaz ob parkirišču, in dodala, da bo po predračunu sanacija veljala okoli 35.000 evrov.
Dokaj zanimivo je bilo tudi pod točko razno, saj je županja svetnike seznanila s ponudbo podjetja Černič za izdelavo in postavitev oglasnih tabel, na katerih bi lahko oglaševala tudi podjetja iz območja občine Majšperk, seznanila pa jih je tudi, da bodo zaradi povečanih potreb dodatno zaposlili še tretjega delavca v okviru javnih del. Zlatko Žnidar je pojasnil, da bo Čebelarsko društvo Maj-šperk organizator osrednje državne slovesnosti ob dnevu čebelarjev. Na prireditvi, ki naj bi bila 23. maja v OŠ Majšperk, naj bi razvili tudi nov društveni prapor, organizatorjem pa naj bi zagotovil udeležbo tudi predsednik države dr. Danilo Türk.
Svetnik Marjan Planine je opozoril na težave, ki jih pov-
zročajo občani zaradi parkiranja na neurejenem in zabla-tenem prostoru pri avtobusnem postajališču na Bregu, ter pozval občinsko upravo, da je treba postaviti prometni znak za prepoved parkiranja na tem območju, saj parkirišče ni primerno urejeno. Kot član sveta zavoda OŠ Maj-šperk pa je svetnike seznanil, da je bila ta dan opravljena primopredaja med nekdanjim ravnateljem Rajkom Jurgcem in novim ravnateljem Brankom Lahom. Zlatko Žnidar je opozoril tudi, da se mnogi občani pritožujejo zaradi slabe učinkovitosti in še slabše organiziranosti nove dimnikarske službe, ki jo je država s koncesijo dodelila zasebnemu podjetju.
Tatjana Vele pa se je ob koncu zahvalila sosvetnici Anici Rejec za odlično organizacijo in izvedbo osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku v občini Majšperk.
M. Ozmec
Slov. Bistrica • Na obisku kmetijski minister Milan Pogačnik
O komasacijah, Aluregu in Šmartnem
Slovensko Bistrico je obiskal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik. Z županjo Ireno Majcen sta se pogovarjala o zemljišču, ki ga občina potrebuje za širitev obrtne cone Bistrica, o komasacijskih postopkih in ureditvi krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju.
Minister Milan Pogačnik je v petek, 27. februarja, obiskal Slovensko Bistrico. Z županjo Ireno Majcen sta spregovorila o komasacijah, saj je občina uspela zanje pridobiti državna finančna sredstva. Velik del pogovora sta namenila širitvi industrijske cone Bistrica za potrebe projekta Alureg, ki je na državni ravni trenutno v ponovni presoji. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Pogačnik je ob tem povedal:
»Dialog za urejanja cone Alureg je nekoliko zahtevnejši, saj na kmetijskem ministrstvu
skrbimo za kmetijske površine, seznanjeni pa smo tudi z nasprotovanjem lokalne civilne iniciative in Kmetijsko-gozdar-ske zbornice širitvi cone na tem območju. Občina Slovenska Bistrica razume politiko ministrstva in tako smo se danes dogovorili le o nujnih kmetijskih zemljiščih za širitev tega projekta.«
Županja Irena Majcen je ob tem dejala, da bo občina potrebovala za uresničevanje projekta Alureg v začetni fazi le petnajst hektarjev, kar je manj od dogovorjene površine. Predvideli so že tudi nadomestne
kmetijske površine. Poudarila je, da je pogovor tekel tudi o programu razvoja podeželja, saj so nanj prijavili krajevno skupnost Šmartno na Pohorju: »Na Šmartnem na Pohorju želimo ohraniti kmetijstvo, interes občine pa je tudi, da se izseljevanje iz teh krajev zaustavi, da bi na tem območju ostali mladi in da bi tako uredili problem manjšega števila otrok v osnovni šoli. Tem krajem želimo zagotoviti dodatna finančna sredstva, da bi kmetje, ki so tam ostali, s finančnimi sredstvi dobili nov zagon, hkrati pa bi omogočili mladim,
da ostanejo na kmetijah.«
V letošnjem letu je v državnem proračunu namenjenih za programe razvoja podeželja 175,5 milijona evrov, od tega 136,3 milijona evrov evropskih sredstev. Občine bodo tako letos prejele 80 odstotkov sredstev za programe razvoja podeželja, v letu 2010 pa je po besedah ministra predvideno, da bodo evropska finačna sredstva pokrila vse stroške. Na denar občine običajno čakajo dobro leto, v sosednji Avstriji pa jih prejmejo po dobrih treh mesecih.
Nataša Pogorevc Tarkuš
Pa brez zamere
Emancipacija, feminizem
Ob 8. marcu
»Emancipacija -e, ž, (a); pridobitev enakopravnega položaja: boj nerazvitih držav za ekonomsko emancipacijo; nacionalna, politična, rasna emancipacija; težnja po emancipaciji / ženska emancipacija pridobitev (enakopravnega položaja žensk z moškimi); gibanje za emancipacijo žene v družbi/ duhovna emancipacija. »No, zdaj veste. Oziroma naj bi vedeli, za kaj gre. Takole namreč strokovni termin »emancipacija« opredeljuje Slovar slovenskega knjižnega jezika, popularni SSKJ. Kot vidimo, ta termin ne pomeni zgolj tega, na kar ob besedi emancipacija večina ljudi najprej pomisli - namreč, emancipacije žensk, ampak nasploh gibanje neke zatirane družbene skupine ali entitete, ki stremi k temu, da bi svoj položaj izboljšala, največkrat s tem, da se izenači s tistimi, ki niso zatirani in so morda celo sami zatiralci.
A kljub temu se termin »emancipacija« kar nekako enači z bojem žensk za enake pravice, kot jih imamo moški - oziroma za ukinitev razlik, ki temeljijo na spolu. Sam to gibanje načeloma podpiram, saj menim, da je (razen v zadevah, ki se tičejo spolnosti in medsebojne privlačnosti, seveda) človeka bolj primerno presojati po tem, kakšen je, ne pa po tem, kaj ima med nogami in na prsih. A kot vsako gibanje je tudi gibanje za emancipacijo žensk proizvedlo nekaj stranskih in paradoksalnih učinkov. Tako kot revolucija žre svoje otroke, tudi emancipacija s seboj nosi nekatere posledice, ki tudi največjim borkam za emancipacijo ne morejo biti kaj prida všeč. Katere so te posledice, bomo najlažje videli, če si ogledamo še, kako SSKJ definira termin »feminizem«.
»Feminizem -zma, m, (i); 1. v meščanski družbi gibanje žensk za enakopravnost z moškimi: pospeševanje feminizma 2. pojavljanje ženskih značilnosti, lastnosti pri moškem: feminizem pri evnuhih.« Feminizem in emancipacija žensk sta torej precej povezana (čeravno ne ista) pojma. Vsaka feministka si prizadeva za emancipacijo in precej emancipiranih žensk podpira feministična gibanja. Skratka, v grobem lahko rečemo, da sta feminizem in emancipacija (žensk) gibanji, katerih cilj je doseči enakopravnost z moškimi. A termin »feminizem« pomeni še nekaj drugega - pod točko dve nam SSKJ namreč ponudi razlago, da »feminizem« označuje tudi pojavljanje ženskih značilnosti ter lastnosti pri moškem; se pravi, da označuje stanje ali lastnost, ko se moški »poženšči« (bedast izraz, a najbrž veste, kaj imam v mislih).
To pa nas pripelje do prej omenjenih posledic emancipacije in seveda tudi feminizma: ti dve gibanji (ki sta pravzaprav velikokrat eno) sta namreč poleg izboljšanja statusa žensk pripeljali tudi do neželenega stranskega rezultata - bojevite in odločne borke za ženske pravice so namreč bile tako odločne, da so jih marsikateri moški vzeli še preveč resno in se v imenu enakopravnosti (največkrat nenamerno) poženščili. Postali preveč »ženski« in ne več toliko »moški«. Seveda tega ne moremo pripisati samo tem gibanjem, saj se cele generacije moških poženščujejo bojda tudi zaradi nezdravih snovi v hrani in okolju, a del zaslug zagotovo gre tudi omenjenim ženskim gibanjem. Tako smo zdaj priča tragikomični situaciji, ko taiste feministke in borke za emancipacijo, ki ognjevito zagovarjajo ženske pravice, hkrati razočarano ugotavljajo ali pa celo tarnajo, da dandanes pravih moških, pravih dedcev pravzaprav sploh ni več, oziroma jih je le za prgišče. Ostalo so neki jokcavi, preveč občutljivi, preveč nesamozavestni mamini sinčki, daleč od tega, kar naj bi pravi moški bil.
Gibanje za pravice žensk je torej proizvedlo neželen stranski učinek, nad katerim ni navdušena skoraj nobena ženska: poženščene moške. Pa ne, da sedaj potrebujemo - moško emancipacijo in »maskulinizem«?
Gregor Alič
Foto: NPT
Minister Milan Pogačnik in županja Irena Majcen
Ptuj • Na muzejski sceni
Kritika kulturnikov muzeju in mestni politiki
Drugo srečanje v sklopu projekta Na muzejski sceni, ki naj bi bilo namenjeno predstavitvi dela izjemnega fotografa Stojana Kerblerja, se je sprevrglo v debato o kakovosti dela Pokrajinskega muzeja Ptuj in izboru razstav, ki jih je ta imel v preteklih letih.
Foto: DB
Na muzejski sceni: (z leve) zgodovinar Martin Steiner, fotograf Stojan Kerbler, direktor ptujskega Muzeja Aleš Arih in fotograf, ki je delal pod Kerblerjevim mentorstvom, Mitja Farič.
Čeprav se je srečanje začelo s predstavitvijo dela fotografa Ptujčana Stojana Kreblerja, je bilo le nekaj njegovih besed dovolj, da se je razplamtela prava debata o delovanju ptujskega Muzeja, pa tudi o tem, kakšen pomen kulturi daje mestna politika.
Na vprašanje direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleša Ariha, kaj je Kerbler mislil s kritiko, ki jo je izrekel na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, da izbor razstav v Miheličevi galeriji ni dovolj kvaliteten, je fotograf odvrnil: »Saj ni problem samo Miheličeva galerija. Res pa je, da se v tem prostoru že vrsto let ni popolnoma nič spremenilo.« Pojasnil je, da pogreša spremembe v notranjosti kot tudi kvalitetnejši koncept razstav.
»Velikokrat razstave niso primerne za postavitev v prostorih Pokrajinskega muzeja ali pa enostavno niso kvalitetno postavljene in je nametano vsepovprek. Razstave niso namenjene same sebi, ampak gledalcem, zato je pomembno, da se nas spoštuje,« je še pojasnil Kerbler.
Natančno ti trditvi pa sta razplamteli vročo debato o delu Pokrajinskega muzeja Ptuj in načinu dela zaposlenih. Precej kritična je bila
tudi Nevenka Dobljekar iz kulturno-umetniškega društva Stara steklarska, ki je dejala, da od ptujskega Muzeja pogreša tudi zavzemanje za umetnike, ki izhajajo iz Ptuja in okolice, ne glede na to, kje trenutno živijo.
Na kritike je precej razburjeno odgovoril direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih, ki je očitke zavrnil in postregel z realnimi podatki. »V lanskem letu smo imeli za devet razstav v Miheličevi galeriji na razpolago 6601 evro, za tiste v Salonu umetnosti pa 2100 evrov. Me zanima, kaj bi vi naredili in kakšne razstave bi izpeljali za ta denar,« je odvrnil Arih. Ob tem je še pojasnil, da se srečujejo tudi s kadrovskimi težavami, saj imajo samo enega umetnostnega zgodovinarja in eno galeristko. »Dejstvo je, da so bile naše razstave dobre in da smo dali možnost različnim umetnikom, a kot zmeraj je tudi pri nas problem denar,« je še pojasnil Arih.
Precej razburjeno pa je odgovoril tudi na ugotovitev pravljičarke in knjižničarke Liljane Klemenčič, da bi selekcija za razstavljanje v Pokrajinskem muzeju Ptuj morala biti strožja in da bi v prvi vrsti prostor za razstavljanje moral biti namenjen »umetnikom z veliko začetnico«.
»Naš koncept je pač tak, da damo priložnost tudi še neuveljavljenim umetnikom, tistim, ki za vas niso umetniki z veliko začetnico. Tako bo ostalo tudi v prihodnje,« je vztrajal direktor ptujskega Muzeja in dodal, da lanskoletni obisk kaže, da kritike ne držijo, saj so presegli vsa zastavljena pričakovanja. Pojasnil je še, da je bilo v lanskem letu narejenih veliko sprememb tudi v prostorih Miheličeve galerije. V nekaj mesecih bo že odprt kabinet Franceta Miheliča, v katerem bo urejena stalna zbirka Lui-gija Kasimirja.
Zaključna misel debate, ki jo je po vroči razpravi zaključil Kerbler, je bila, da bi Pokrajinski muzej Ptuj moral postaviti strožje kriterije ob izboru razstavljavcev ter da se mora vedeti upreti pritiskom politike. »Muzej je profesionalna ustanova, in čeprav vas politiki v marsikaj silijo, morate vedeti reči ne. Moj govor na proslavi zato ni bil namenjen vam, ampak je bil v prvi vrsti kritika politikom,« je še pojasnil Kerbler. In ker kljub precejšnjemu številu vabil, ki so jih poslali predstavnikom mestne politike, ni bilo niti enega samega, se je s temi besedami razprava tudi zaključila.
Kerbler o svojih začetkih
Bistveno mirnejši in bolj sproščen pa je bil prvi del srečanja v sklopu projekta Na muzejski sceni. Svoje izkušnje in fotografske dogodivščine je ljubiteljem svojega dela in ptujskim kulturnikom predstavil Stojan Kerbler, priznani slovenski fotograf. V nekaj stavkih je uvodoma predstavil razliko med profesionalnimi in amaterskimi fotografi, nato pa se je lotil tem, kot so: fotoreporterstvo, pomen fotografije danes in nekoč, kaj je kvalitetna fotografija in čemu je namenjena ter pomenu poznavanja stvari ali posameznika, ki je predmet fotografije.
»Pristen stik izjemno vpliva na kvaliteto fotografije. Pri meni so v delo vedno vpeta čustva,« je pojasnil fotograf.
Spregovoril je tudi o sodelovanju s ptujskim Muzejem. Ta je o njegovem delu doslej izdal tri publikacije, prvo leta 1978. »Nekoč ni bilo samoumevno, da se fotografije razstavljajo,« je pojasnil Kerbler, ki je še danes kljub kopici priznanj in nagrad izjemno skromen fotograf, poln koristnih nasvetov mladim oziroma tistim, ki so se s fotografijo šele začeli srečevati.
Dženana Bečirovič
Na knjižni polici
Janez Keber Leksikon imen
Celje. Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba, 2008
Leksikon imen Jane-
-r C^A-	prodana, zarad! velikega
Yu T J ¿T	zanimanja je avtor pri-
l/Zkl^OTl	pravil četrto dopolnjeno
izdajo. Stalno razisko-J_^ l i l	vanje imen in priimkov
novimi imeni, posebna zanimivost pa je še dodani Abecedni seznam imen državljank in drža-
nije z dne 31. 12. 2007. Ti podatki kažejo, da se število različnih imen v Sloveniji povečuje, konec leta 2007 jih je bilo skupaj 40442, od tega 21708 ženskih in 18734 moških.
Ime je del osebnega imena in je osnovno in najpomembnejše identifikacijsko sredstvo. Kdaj in na kateri stopnji razvoja človeškega rodu so imena nastala, je težko zanesljivo reči. V primitivnih družbah je ime simbolno povezano z magičnimi željami. Ime svete ali mrtve osebe lahko postane tudi tabu, pomeni, da se ne sme izgovarjati. Judje po stari zavezi niso smeli izgovarjati imena boga. Dvojno, tajno in javno ime, imajo nekatera afriška in ameriška plemena. Kdor nima imena, ne obstaja. Ime se lahko v določenih obdobjih zamenja, tako ob rojstvu, vstopu v šolo, poroki ali pri prestopu v drugo vero. Z dajanjem živalskih imen so želeli, da bi pozitivne lastnosti živali prešle na nosilca imena (npr. hebrejsko Lea 'krava, kača', Rahela 'ovca', grško Melitta 'čebela', slovensko Medved, Jazbec, Jelen ..., kar so danes priimki).Teoforična imena so povezana z mistiko, magijo in bogovi: slovansko Božidar 'božji dar', Mihael 'kdor je kot bog', Daniel 'bog je moj sodnik' itd. Nekoč so bila nekatera imena značilna za kmečko, druga za mestno okolje. Starši so z izbiro imena določili otrokovo usodo, izražali svoje dobre želje, upanja. Cerkev je sredi 16. stoletja dobila izključno pravico pri dajanju imen na slovenskem ozemlju. Izbirali so samo krščanska, svetniška imena, nekaj desetin moških in ženskih imen. Zanimiva so poimenovanja po imenih znanih politikov ali književnih junakov. Tako slovensko ime je Samo, Prešernov Črtomir, Finžgarjev Iztok. Pri umetniških imenih je pomembna blagoglasnost in dolgost imena. V najnovejšem času je opazna težnja po dajanju kratkih imen. V letu 2000 ni bilo med prvimi 20 ženskimi imeni niti enega trozložnega: Nika, Kaja, Nina, Sara, Anja, Eva, Tjaša, Lara, Maja, Katja itd., pri moški dvajseterici pa je tudi šest enozložnih: Luka, Jan, Žan, Žiga, Matic, Miha, Rok, Aljaž, Nejc, Gašper, Blaž, Ti-len, David, Matej, Nik, Jaka, Jure, Domen, Marko, Martin. S simbolno vrednostjo posameznih samoglasnikov se ukvarjajo astrologi in drugi. Ob naselitvi so imeli slovanski predniki svoja slovanska nezložena ali zložena imena: Bojan, Jelen, Ljuba, Stanigoj, Gojmir, Svetoslav. Danes je v Sloveniji v širši rabi vsaj še sto imen slovanskega izvora. Ob znanih sestavinah lahko domnevamo poimeno-valne predstave: Vladimir kdor obvladuje mir, Borislav kdor se bori za slavo , Motimir, Kazimir kdor moti, kazi mir. Preoblikovalna moč slovenskega jezika je pripomogla, da so se mnoga izvorna krščanska imena poslovenila in do nespoznavnosti spremenila svojo prvotno obliko, kot je primer imena Elizabeta, ki se krajša zaradi dolžine v Eliza in Beta, iz česar so nastale različne tvorjenke, kot so Beti, Betka in Ela, Elka, Iza, Lili, Špela, Špelca, Špelka. Elizabeta je sicer samo žensko ime, izvorno pa je veliko ženskih imen nastalo iz moških: Angel - Angela, Anton - Antonija, Bogdan - Bogdana, Jožef - Jožefa. Danes je več ženskih imen kot moških. Pri povezovanju tujih imen s slovanskimi je delovala tudi napačna ali ljudska etimologija. Tako se npr. ime Drago povezuje z imenom Karel (iz latinske besede carus »drag«), čeprav nima v jezikovnem pogledu z njim nič skupnega. Na ozemlju, ki ga zavzema današnja Slovenija in še nekoliko širšem, so imeli naši predniki okrog 400 svojih imen. Po pokristjanjenju so bila tja do 16. stoletja praktično vsa izpodrinjena s tujimi krščanskimi imeni. Osebna imena so pomembna sestavina v življenju nekega naroda. Preobrazba imen v besede, izraze ali frazeme je zanesljiv dokaz o živosti teh imen v določenem okolju. Tako je iz imena Pavel prek večalne oblike Pavliha nastal slovenski izraz za komično figuro pavliha v pomenu »šaljiva, burkasta figura v gledališču«. Mnogo izrazov je nastalo iz imena Janez, ki je pri nas med najbolj razširjenimi imeni. Tako je slovenskijanez ekspresivno nekoliko okoren, neiznajdljiv, preprost fant: »Vidiš ga janeza, spet si ga polomil«. V pomenu »človek« izkazuje pregovor Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Izraz kranjski Janez je šaljivo poimenovanje za »slovenski fant, Slovenec«, na primer: Zbrali so se sami kranjski Janezi.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Napake v obrambi in strel v prečko
Stran 12
Rokomet
Presenečenje Jeruzalema v Trebnjem
Stran 12
■B
Ehr
Odbojka
Gostje bolj zadovoljne s točko
Stran 13
Rokomet
Zlatorog odnesel zmago iz Ptuja
Stran 13
Mali nogomet
Slavje Slovencev na ptujskem parketu
Stran 14 Ana Mihaela Ciora
Kaj imajo skupnega Ana, Drakula in sarmele?
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Foto: Črtomir Goznik
Nina Kolarič je bila s četrtim mestom na evropskem dvoranskem prvenstvu zelo zadovoljna.
Atletika • Evropsko dvoransko prvenstvo v Italiji
Kolaričeva v Torinu tik pod
stopničkami!
Italijansko industrijo mesto Torino, sicer bolj znano po svojem znamenitem nogometnem prvoligašu Juventusu, bo z velikimi črkami zapisano v zgodovino ptujskega športa. Nina Kolarič je s četrtim mestom in državnim rekordom v skoku v daljino na dvoranskem evropskem prvenstvu dokazala, da je, kljub mladosti, dorasla izzivom velikih tekmovanj. Še več, prav na vseh skokih v Torinu ji je uspelo skočiti dlje od dosedanjega osebnega rekorda, ki je znašal 637 centimetrov.
Vse skupaj se je začelo z odličnim skakanjem v kvalifikacijah. Te so posebej zahtevne, saj ima skakalka na voljo tri poizkuse, da se uvrsti med prvih osem, ki napredujejo v finale. V prvem skoku kvalifikacij je članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj pristala pri 651 centimetrih, v drugem pa je meter pokazal odličnih 667 centimetrov. To je pomenilo tretji najboljši rezultat kvalifikacij, hkrati pa je izboljšala dve leti star državni rekord Marije Šestak, ki je pred tem znašal 659 centimetrov. »Vesela sem, ker sem izpolnila tihi cilj in se uvrstila v finale. Zavedala sem
se, da bom morala za to skočiti zelo daleč. Vedela sem, da lahko skočim prek 6,50 metra in sem to napravila že v prvi seriji,« je po kvalifikacijah povedala Kola-ričeva. Pred sobotnim finalom je bilo jasno, da se uvršča v ožji krog kandidatk za kolajno. Pet tekmovalk je bilo zgoščenih v razponu deset centimetrov: med 666 in 675 centimetri. Odlična skoka v kvalifikacijah sta jo povsem razbremenila pred finalom: »Sama nisem bila živčna, prisotna je bila le manjša običajna trema pred tekmo. Nisem imela kaj izgubiti, saj sem bila povsem na repu prijavljenih tekmovalk. Vendar je bilo to zame povsem nepomembno. Bolj je bilo odločilno, da mi je uspel zelo dobro že prvi skok. Ker sem morala v
zaključku zaleta nekoliko krajšati korak sem tudi vedela, da imam še rezerve. V finalu bom nastopila povsem sproščeno,« je bila nasmejana novopečena slovenska rekorderka.
Pred Nino le »ruska šola«
Sobotni finale osemerice najboljših skakalk Stare celine je Kolaričeva začela izjemno. S skokom 662 centimetrov je pristala na tretjem mestu po prvi seriji. Drugi skok je bil nekoliko krajši (651 centimetrov), saj ji ni uspel tako natančen zalet kot v prvem poizkusu. V tretji seriji je ponovila rezultat iz prve, kljub temu pa je s tretjega padla na četrto mesto. V četrti seriji je Kolaričeva doskočila
Skok v daljino, rezultati finala EP:
1.	Ksenija Balta, Estonija, 6,87 metra
2.	Yelena Sokolova, Rusija, 6,84 metra
3.	Olga Kucherenko, Rusija, 6,82 metra
4.	Nina Kolarič, Slovenija, 6,62 metra
5.	Tatyana Voykina, Rusija, 6,57 metra
6.	Sirkka-Liisa Kivine, Estonija, 6,51 metra
pri 648 centimetrih, v peti pa je napadla na vso moč. Odneslo jo je zelo daleč, na žalost pa je pri tem naredila minimalen prestop na odrivni deski: »Škoda za peto serijo, saj sem bila tedaj prek državnega rekorda.«
Vprašanje seveda ostaja, ali bi to bilo dovolj, da se ponovno povzpne na mesto, ki prinaša kolajne, a Kolaričeva je bila s svojimi nastopi v Torinu zelo zadovoljna. Zlato kolajno je osvojila Estonka Ksenija Balta z najboljšim izidom sezone na svetu (6,87 m), druga je bila Rusinja Jelena Sokolova (6,84 m), tretja pa njena rojakinja Olga Kučerenko (6,82 m). »Razplet na vrhu ni presenetljiv in zavedam se, da tokrat še nisem bila zrela za kolajno. Moj čas bo še prišel. Sem še mlada in pred menoj je še vsa članska kariera. Želim si še napredovati in dosegati še boljše daljave,« je Kolaričeva prijateljsko priznala premoč skakalkam iz nekdanjega sovjetskega območja. Več o največjem uspehu ptujske ženske atletike z vtisi Nine Kolarič si lahko preberete v petkovi številki Štajerskega tednika.
Uroš Esih
Fotoreportaža
Srečanje z Dominicom Marohom in ogled tekme Bundeslige
Foto: Matija Brodnjak
Mala skupinica nogometnih navdušencev se nas je v petek odpravila iz Ptuja v Nemčijo. V Nurnbergu smo se srečali z novopečenim slovenskim reprezentantom Dominicom Marohom (na sliki) ...
m ,
£d
Foto: Matija Brodnjak
... v Stuttgartu pa smo si v soboto ogledali še tekmo 1. Bundeslige med Stuttgartom in Borussio iz Dortmunda, na kateri se je zbralo več kot 55 tisoč gledalcev!
JM, več v petkovi številki Štajerskega tednika
V nedeljo prost vstop na tekmo Labod Drava - Koper
Nogometaši Laboda Drave bodo igrali v nedeljo, 15. 3., zelo pomembno tekmo v boju za obstanek v 1. Snl z moštvom Kopra. Tekma se bo na ptujskem Mestnem stadionu začela ob 14. uri. Pri ptujskem prvoligašu so se odločili, da bodo vsem ljubiteljem nogometa omogočili prost vstop. Želijo si čim večjo podporo s tribun, ki je lahko na takšnih tekmah izrednega pomena.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 23. krog
Napake v obrambi in strel v prečko
Interblock - Labod Drava 3:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Beric (5.), 2:0 Jukan (48.), 2:1 Čeh (83.), 3:1 Iličic (88.), 3:2 Semler (90).
Interblock: Rozman, Eisner, Covic, Rapnik, Zeljkovic, Skubic, Matic, Božič (od 85. Grabic), Jukan (od 64. Iličic), Rodic, Beric. Trener: Igor Be-nedejčič.
Labod Drava: Murko, And-elkovic, Prejac (od 67. Semler), Žilic, Kelenc, Čeh, Da Silva, Kronaveter, Tiganj, Zilic (od 55. Horvat), Bošnjak (od 74. Drevenšek). Trener: Adnan Zildžovic.
Rumena kartona: Jukan; Andelkovic.
Ljubljanski Interblock je po remiju in porazu v spomladanskem delu vknjižil še zmago. Njegova prva žrtev v nadaljevanju prvenstva je bila Drava, ki se skupaj s Koprom in Pri-morjem bori za obstanek v ligi. Ptujčani so bili sicer v prvem polčasu povsem enakovreden tekmec domačinom, a ti so po odmoru zaigrali odločneje, v napadu pa znali tudi unovčiti svoje priložnosti.
Ptujčani so spet ponovili napake iz uvodnih dveh krogov, ko so tekme slabo začeli v obrambi. Izbranci Igorja Be-nedejčiča so tako svoje pristaše razveselili že v peti minuti. Sprva je Jukan lepo podal do Els-nerja, ki pa mu žoge ni uspelo potisniti v prazno mrežo, nato pa je gostujoči vratar Murko napravil veliko napako, kar je izkoristil domači napadalec Beric 1:0.
To pa je bilo tudi praktično vse, kar so domači nogometaši pokazali v prvem polčasu. Do konca tega dela so namreč več pokazali Ptujčani, pa čeprav je bila igra obeh ekip vse prej kot navdušujoča. Tako je v osmi minuti s samostojnim prodorom pred vrata prišel Kronaveter, a na koncu zgrešil cilj, v 18. minuti je Zilic v domačem kazenskem prostoru zadel soigralca Tignja, v 37. minuti pa je Bošnjak s 25 metrov meril le malo mimo desne vratnice. Eno lepših priložnosti za izenačenje je ob koncu polčasa po podaji Da Silve z glavo zapravil Zilic.
Premor je bolje del Ljubljan-
PrvaLiga Telekom Slovenije, 23. krog:
H iT Gorica - Domžale 2:3 (0:2); strelci: Velikonja 55., Demirovic 85.; Čavuševič 43./ 11-m, Perme 45., Benko 75.
Maribor - Nafta 3:1 (2:1); strelci: Tavares 10., Mezga 44., Džinič 60.; Vassiljev 8.
MIK CM Celje - Primorje 3:0 (1:0); strelci: Sacripanti 29., Pečnik 73., Štraus 78. R. K.: Ostojič 86./Primorje
Luka Koper - Rudar Velenje 0:1 (0:1); strelec: Peric 42.
1. SNL
1.	MARIBOR 23 13	8
2.	MIK CM CELJE 23 11 7
3.	NAFTA 23 10 7
4.	RUDAR VELENJE 23 10 4
5.	DOMŽALE
6.	INTERBLOCK
7.	HIT GORICA
8.	LABOD DRAVA
9.	LUKA KOPER
10.	PRIMORJE
8 9
8	7
9	3
5 5 13 4 8 11 3 10 10
49:29 35:22 28:24 31:25 32:28 32:33 36:40 22:34 23:38 21:36
Foto: Črtomir Gozn
Senad Tiganj (Labod Drava, modri dres) je imel v zadnji minuti tekme z Interblockom priložnost za izenačenje, a je po njegovem strelu žoga namesto gola zadela prečko ... (posnetek je s tekme Labod Drava - Hit Gorica).
čanom, ki so že v 48. minuti podvojili prednost. Božič je z globinsko podajo zaposlil Rodi-ca, ta je podal v kazenski prostor do Berica, slednji podaljšal do Jukana, nekdanji član Kopra pa je ob koncu žogo poslal pod prečko ptujskega gola - 2:0. V 69. minuti je nase opozoril Ili-čic, ki je po samostojnem prodoru prišel v kazenski prostor, njegov strel pa je Murko s težavo odbil v kot.
Gostujoči trener Adnan Zild-žovic je z menjavami skušal rešiti, kar se je rešiti dalo, toda priložnosti so imeli večinoma domačini. V 72. minuti je eno izmed njih zapravil Zeljkovic, v 83. pa je eno redkih spodobnih akcij Drave v drugem delu unovčil Čeh, ko je z glavo izkoristil podajo Kelenca - 2:1. Toda morebitni preobrat je takoj preprečil Iličic, ki je dve minuti pred koncem po protinapadu ljubljansko barko popeljal
Igor Benedejčič, trener Interblocka: »Srečanje smo dobro začeli in takoj dosegli zadetek. V nadaljevanju prvega polčasa nismo igrali dobro ... V drugem delu po vodstvu 2:0 je bilo dobrih kar nekaj akcij in tukaj lahko omenim, da sem bil zadovoljen deset do petnajst minut. Takrat smo imeli rezultat 3:1, vendar bi lahko Ptujčani na koncu tudi izenačili in odnesli točko iz Spodnje Šiške.«
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: »Čestitke trenerju Benedej-čiču in moštvu Interblocka ob zmagi. Tokrat je zmagala srečnejša in spretnejša ekipa. Glede na to, da smo naredili tri kardinalne napake pri zadetkih in imeli tolikšno kopico neizkoriščenih priložnostih, nam ne preostane drugega kot čestitati nasprotniku.«
Rok Kronaveter, igralec Laboda Drave: »Interblock si je ustvaril več priložnosti kot mi ter so tako na koncu zasluženo zmagali, čeprav bi si lahko mi z nekoliko več sreče lahko priigrali tudi točko. Morda tokrat ni bil naš dan, morda nas je presekal tisti prvi zadetek v peti minuti ... Zatem smo se nekoliko odprli in poskušali zaigrati ter na začetku drugega polčasa še enkrat dobili hitro gol. Takrat je bila za nas tekma na nek način že izgubljena. To, kar smo tokrat odigrali, je nedvomno pod našim nivojem, tako da upam, da bo na naslednjih srečanjih, ki prihajajo, bolje. Sedaj prihaja k nam Koper, ki je naš neposredni tekmec na lestvici, tako da se moramo dobro pripraviti in zmagati.«
v mirnejše vode (3:1). Za razburjenje je v končnici z golom v 90. minuti najprej poskrbel Semler (3:2), v sodnikovem po-
daljšku pa še Tiganj: po strelu slednjega pa se je žoga od prečke odbila v polje ...
sta, jm
Rokomet • 1. A SRL (m)
Presenečenje Jeruzalema v Trebnjem
Trimo - Jeruzalem 27:31 (15:16)
Trimo: Ferlin, Imperl, Makovec; Korelec 1, Krže 1, Kovalenko 6 (2), M. Radelj 2, B. Radelj, Grandovec, Se. Skube 11 (7), Cehte 2, Sušin, Miklavčič 4, Musa, Papež, St. Skube. Trener: Marko Šibila.
Jeruzalem: G. Čudič, Belec; Majcen, Korpar 2, Krabonja 2, Kovačič, Bezjak 3 (1), Radujkovic 4, B. Čudič 8 (1), Ivanuša 2, Sok 1, Jovanovič 2. Trener: Saša Prapotnik.
Sedemmetrovke: Trimo 10 /9; Jeruzalem 3/2.
Izključitve: Trimo 6; Jeruzalem 10 minut.
Igralec tekme: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so v Trebnjem pripravil prvovrstno presenečenje in premagali gostitelje, ki so letos na domačem parketu kot po tekočem traku premagovali svoje nasprotnike ter ob tem iztržili še remi proti Cimosu in Celju. Vinarji so zaigrali brez Žurana, ki je proti Ribnici prejel rdeči karton in dobil tekmo prepovedi, ki jo je odslužil prav proti Trimu. Tiste, ki so verjeli v uspeh Je-
1. A SRL - moški
REZULTATI 19. KROGA: Rrimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 27:31 (15:16), Krka - Gorenje 23:25 (10 :14), Ribnica Riko hiše - Prevent 32 :29 (15:14), Cimos Koper - Merkur 34:26 (16:12), Slovan - Rudar EVJ Trbovlje 38:35 (17:16).
1.	CIMOS KOPER 17 13
2.	GORENJE 17
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 17
4.	PREVENT 17
5.	TRIMO TREBNJE 17
6.	SLOVAN	17
7.	RIBNICA RIKO HIŠE 17
8.	JERUZALEM ORMOŽ18
9.	MERKUR 18
10.	RUDAR TRBOVLJE 18
11.	KRKA	17
14 11 9 8 7 7 6 4 4 1
3 1 1 2
1	5
2	6
2	7
3	7 2 8
4	8
Nogomet • 2. slovenska nogometna liga
Aluminiju derbi in lepa prednost
Aluminij - Triglav Gorenjska 3:2 (3:2)
STRELCI: 0:1 Kalakovič (9), 1:1 Bakovič (10), 2:1 Milec (11), 3:1 Le-tonja (22), 3:2 Burgar (35)
ALUMINIJ: Lipovac, Medved (42. Šimenko), Jovič, Lenart, Topolovec, Mandič, Dugolin, Milec, Bakovič (od 58. Djokič), Letonja, Grbec. Trener: Bojan Špehonja.
TRIGLAV GORENJSKA: Likozar, Banič, Dolžan, Najdenov, Smolej, Kalakovič (od 84. Mišič), Jakopič (od 78. Burkovič), Talič, Marijan (od 46. Zolič), Burgar, Robnik. Trener: Robert Misja.
RUMENI KARTONI: Jovič (46), Bakovič (56), Milec (68), Burkovič (86)
V Kidričevem so z malo negotovostjo pričakali prvo spomladansko srečanje, saj je ekipa v zimskem prestopnem roku doživela precejšnje spremembe, za nameček pa zaradi izključitve v Ljubljani (v zadnjem jesenskem krogu) ni igral kapetan Marko Krajcer, zaradi poškodbe pa Rajko Rot-man.
Po mirnem začetku so bili od osme minute naprej doseže-
Foto: Črtomir Goznik
Boban Jovič (Aluminij, rdeči dres) se je s svojo ekipo na koncu tekme veselil zmage in utrditve na 2. mestu prvenstvene letvice.
ni kar trije zadetki. Najprej so povedli gostje, ko je iz prostega strela z razdalje 25 metrov mojstrsko zadel Kalakovič. Že v naslednjih dveh minutah pa so
domačini dosegli dva zadetka: najprej je po podaji Milca zadel Dakovič, minuto kasneje pa je mladinski reprezentant Milec sam dosegel zadetek. Boljšo
igro so v tem delu Kidričani kronali v 22. minuti, ko je z roba kazenskega prostora zadel Letonja. V tem trenutku je izgledalo, da bodo Kidričani zlahka prišli do nove zmage, vendar v nadaljevanju ni bilo tako. Očitno so se prehitro zadovoljili s prednostjo in gostje so postopoma prevzemali pobudo. V 35. minuti je Burgar izkoristil neodločnost domače obrambe, prišel sam pred domačega vratarja in zadel v polno.
V drugem polčasu so prvi zapretili gostje v 58. minuti, ko je po predložku z desne strani z glavo dobro streljal Robnik, zadel pa je prečnik. Gostje iz Kranja so imeli sicer do konca srečanja rahlo pobudo, domačini pa izjemne priložnosti. Prvo je zamudil Grbec v 75. minuti, ko se ni najbolje znašel. V zadnji minuti je po odlični podaji Martina Milca z leve strani imel Grbec v enem napadu dve priložnosti, ki jih pa žal ni izkoristil kakor tudi ne Djokič v samem zaključku.
Danilo Klajnšek
20. krog, sreda, 11. 3., ob 19. uri: Jeruzalem Ormož - Slovan Ljubljana (športna dvorana na Hardeku).
ruzalema v Trebnjem, bi težko prešteli na prste ene roke, tudi v sami ekipi je bilo malo takih, ki so upali na zmago na Dolenjskem. Trimo je vodil do rezultata 11:8, ves preostali del tekme pa so bili v vodstvu gostje iz Ormoža. Jeruzalem je v 54. minuti vodil celo s 7 točkami, 30 :23, in zmagovalec je bil že odločen. Pred še višjim porazom sta Trimo rešila vratarja Imperl in Makovec, ki sta skupaj zbrala kar 22 obramb. S tem porazom si je Trimo ogrozil nastop v Ligi za prvaka, Jeruzalemčki pa še lahko upajo na uvrstitev med šest najboljših. Škoda je le, da so odvisni od rezultatov drugih ekip. Na tekmi v Trebnjem se je v 47. minuti zgodil zanimiv dogodek, saj je spodrsnilo sodniku Dušanu Rižnerju, ki mu je počila mišica. Tako je do konca tekmo sam vodil Miran Teršek, na sojenje pa nihče ni imel pripomb. V sredo, 11. marca, je pred Ormožani nova težka tekma. Ob 19. uri bo na Hardeku gostoval Slovan iz Ljubljane, neposreden tekmec za končno šesto mesto.
UK
Bojan Čudič (Jeruzalem):
»Na tekmo smo se dobro pripravili in vedeli smo, kaj moramo storiti, toda po uvodnih minutah nismo pričakovali tako gladke zmage. V nadaljevanju smo hitro spoznali, da smo sposobni premagati Trimo in na koncu smo zasluženo slavili, čeprav smo bili brez Žurana, ki je eden naših ključnih igralcev. Ta zmaga nam veliko pomeni.«
2. SNL: Marko Kme-tec trikrat v polno
Prvi spomladanski krog v 2. SNL ni postregel z nobenim pravim presenečenjem. Nogometaši Aluminija so slavili tesno zmago v derbiju s Triglavom Gorenjsko in so tako še bolj trdno na drugem mestu za Olimpijo, saj so prednost pred Triglavom povečali na 7 točk. Na krilih Marka Kmetca, ki je dosegel vse tri zadetke za svoj novi (stari) klub, je slavila tudi Mura 05.
Olimpija je dobila tri točke za zeleno mizo, saj njihov domačin Bonifika Izola, s katerim bi se morali pomeriti, ni poravnal finančnih obveznosti. Na tekmi v Kidričevem smo sicer opazili trenerja Bonifike Staneta Bevca, ki si je vse dogodke na derbiju pridno zapisoval, saj »njegova« Bonifika naslednji krog gostuje v Kranju, nato pa bo domačin Aluminiju. Zaenkrat se ni še nič govorilo o morebitnem izstopu Bonifike iz 2. SNL. REZULTATI 15. KROGA: Aluminij
-	Triglav Gorenjska 3:2 (3:2), Mura 05 - Bela krajina 3:1 (1:0), Mladi upi Šentjur - Livar 1:1 (1:0), Zagorje - Krško 0:1 (0:0), Bonifika Izola
-	Olimpija 0:3 b.b.
1.	OLIMPIJA
2.	ALUMINIJ
3.	TRIGLAV
4.	MURA 05
5.	KRŠKO
6.	M. UPI ŠENTJUF
7.	BELA KRAJINA
8.	BONIFIKA
9.	LIVAR
10.	ZAGORJE
15	9	4	2	28:12	31
15	9	3	3	39:23	30
15	6	5	4	26:22	23
15	6	4	5	21:28	22
15	6	3	6	23:27	21
15	5	4	6	20:30	19
15	4	5	6	15:19	17
15	4	3	8	27:25	15
15	3	4	8	14:20	13
15	2	6	7	9:26	12
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL (m)
Zlatorog odnesel zmago
1. B SRL				
REZULTATI 16. KROGA: Moškanj-				
ci Gorišnica - Krško 27:31,				Sviš
Pekarne Grosuplje	- Šmartno 99			
29:30, Alples Železniki ■		- Grča		Ko-
čevje 24:24, Ajdovščina		-	Radeče	
MIK Celje 29:24, Grosuplje			- Klima	
Petek Maribor 27:32, Istrabenz plini				
Izola - Mitol Sežana 30:24.				
1. K. PETEK MARIBOR16	15	0	1	30
2. KRŠKO 16	14	1	1	29
3. ŠMARTNO 99 16	11	3	2	25
4. GRČA KOČEVJE 16	8	2	6	18
5. ALPLES ŽELEZNIKI 16	8	1	7	17
6. SVIŠ GROSUPLJE 16	7	1	8	15
7. GROSUPLJE 16	7	0	9	14
8. AJDOVŠČINA 16	7	0	9	14
9. RADEČE MIK CELJE 16	5	2	9	12
10. ISTRABENZ IZOLA 16	4	2	10	10
11. MOŠKANJCI-GOR. 16	3	0	13	6
12. MITOL SEŽANA 16	1	1	14	3
1.	B SRL: Moškanjci Gorišnica - Krško 27:31 (17:13)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Žu-
ran, Cvetko, Korez 6, M. Petek 5, D. Petek, Lozinšek 3, Golob 1, Dimec, Peček 3, Šoštarič 1, Zorli, Prejac 2, Štorman 1. Trener: Vlado Hebar.
Očitno je, da se forma roko-metašev iz Gorišnice dviguje, saj so tudi tokrat zaigrali dobro in pošteno namučili močno ekipo iz Krškega, ki je z eno nogo že novi prvoligaš. Domačini so takoj na začetku presenetili goste, ki zagotovo niso pričakovali takšnega odpora predzadnje uvrščene ekipe lige. Ves prvi polčas so Goriš-ničani vodili ter si do odmora priigrali prednost štirih zadetkov. Vprašanje je bilo, če bodo vzdržali tudi v drugem polčasu, saj v vrstah gostov igra nekaj izkušenih prvoligaških igralcev, kot so Kukovica, Plazar, Medved in srbska rokometaša Savič in Šarenac. V 41. minuti so gostje rezultat izenačili na 22:22, nato povedli in svojo prednost višali. Domačini so se želeli vrniti v igro ter so nekajkrat znižali vodstvo gostov, vendar so slednji na koncu le uspeli priti do nove prvenstvene zmage.
DK
2.	SRL (1. - 6.): Drava - Zlatorog 28:32 (11:16)
Ptuj - športna dvorana Center,
gledalcev 300, sodnika Romih-Niko-lič Krško.
DRAVA: Dogša, Mesarec 1, Ha-lilovič 7 (4), Luskovič, Bračič 3, Lu-kaček, Oder 2, Ferk, Ivančič 7 (1), Pisar 2, Kelenc, Valenko, Bogadi 4, Hebar 2, Sabo, Predikaka. Trener: I. Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Drava 9(5), Zlatorog 4(4)
IZKLJUČITVE: Drava 6, Zlatorog 10 minut
Srečanje vodečih ekip v ligi za uvrstitev v višji rang tekmovanja - I. B ligo, je po izredno borbeni in fair igri pripadlo gostom. Dinamičen začetek je pripadel gostom, ki so prevzeli pobudo in iz hitrih protinapadov pridobili prednost šestih zadetkov (2:8). K temu so pripomogli predvsem slaba igra v obrambi in dve zapravljeni sedemmetrovki. Ob zamenjavi vratarjev v domači ekipi je Dogša s tremi uspešnimi obrambami dal elana soigralcem, da so uspeli razliko zmanjšati ter držati korak tudi v kritičnih trenutkih, ko so igrali le s štirimi igralci (izključena sta bila Bračič in Lukaček). Nekaj minut pred odmorom pa so gostje spet rezultat zvišali.
V nadaljevanju je gostom uspelo razliko povečati na 6 zadetkov, toda domačini so ob bučni podpori gledalcev s požrtvovalno igro uspeli v 42 minuti razliko znižati na vsega dva zadetka (21:23). V tem delu so se pošteno lomila kop-
2. SRL (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 5. KROGA: Drava -Zlatorog Celje 28:32, Cerklje - Kranj 28:30, Sevnica - Dol TKI Hrastnik 28:25.
1.	ZLATOROG CELJE 5 5 0 0 10
2.	DRAVA	5 4 0 1 8
3.	SEVNICA	5 3 0 2 6
4.	DOL TKI HRASTNIK 5 2 0 3 4
5.	KRANJ	5 1 0 4 2
6.	CERKLJE	5 0 0 5 0
2. SRL (od 7. do 12. mesta)
REZULTATI 5. KROGA: Arcont Radgona - Velika Nedelja 27:28, Brežice - Dobova 29:29, Mokerc Ig - Radovljica 37:31.
1.	DOBOVA	5	4 1 0 9
2.	VELIKA NEDELJA	5	4 0 1 8
3.	MOKERC IG	5	3 0 2	6
4.	ARCONT RADGONA	5	2 0 3	4
5.	BREŽICE	5	113	3
6.	RADOVLJICA	5	0 0 5	0
Ivan Hrupič, trener Drave:
»Fantom čestitam za borbeno in srčno igro. Žal smo v začetku dovolili, da se je nasprotnik razigral, ob tem pa smo sami zapravil 2 sedemmetrovki. Tako so si gostje priigrali odločilno prednost ter jo rutinsko obdržali vse do konca. Uspeli smo se približati na 2 zadetka, a je bilo to žal premalo, da bi spremenili tok dogodkov v svojo korist.«
ja, napetost pa je spet upadla, ko so domačini ponovno zapravili sedemmetrovko. Gostje so preko prodornega Razgorja in Šišmanoviča rezultat ponovno zvišali in si tako zagotovili zmago. Gledalci so ob koncu nagradili ekipi za prikazano dinamično igo, ki sta jo brezhibno sodila A. Romih in D. Nikolič iz Krškega.
anc
2.	SRL (7. - 12.): Arcont Radgona -Velika Nedelja 27:28 (9:16)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Ci-merman 1, Kaučič, Orešnik, Hanže-lič 4, Horvat 2, Bezjak, Veselko, Kne-ževič 1, Škripec 9, Preac, Krabonja
3,	Tušak 4, Kumer 4, Sok.
Na tekmi proti Arcontu Radgoni je malo manjkalo, da bi gostje iz Velike Nedelje ostali brez zmage, vendar so na koncu odločile njihove izkušnje in tako so si priigrali četrto zaporedno zmago.
Ob koncu prvega polčasa so Velikonedeljčani vodili z 9:16 in bili prepričani, da so nove točke že dobljene, vendar ... Od 45. minute in rezultata 16:21 se začne obdobje katastrofalne igre gostov (6 tehničnih napak); domačini so v pičlih 9 minutah prišli do vodstva 25:22, kljub temu da je Kovačec v 50. in 51. minuti ubranil še dva protinapada. V obdobju zadnjih 3 minut tekme so Radgončani še dvakrat povedli, gostje pa so z goloma Primoža Kumra in Matjaža Tu-ška izenačili. V zadnji minuti so domačini zapravili napad, gostje pa so z golom izkušenega Kumra zadeli za končno zmago - 27:28.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Pisar (Drava, modri dres) je v derbiju proti Zlatorogu dosegel dva zadetka, na koncu pa so se veselili gostje iz Celja.
Odbojka • 1. DOL (ž)
Gostje bolj zadovoljne s točko kot domačinke z dvema
Benedikt -AC Prstec Ptuj 3:2 (-17, 24, -24, 22, 10)
Benedikt: Rajšp, Borko, Horvat, Dvoršak, Thiry, Jančar, Herič, Kamnik, Klasinc.
AC Prstec Ptuj: Sitar, McName, Cvirn, Šušlek, Draškovič, Zidarič, Vo-dopivec, Zupanič, Pintarič, Vidovič, Golob, Liponik.
Štajerski derbi je imel tokrat izredno velik pomen v boju za obstanek. Obe ekipi sta tri kroge pred koncem prvenstva potrebovali točke, na koncu pa nobeni izmed njih ni uspelo osvojiti polnega izkupička. Po koncu enakovredne tekme, ki so jo odločile malenkosti, so imeli nekateri celo občutek, da so z razpletom bolj zadovoljne gostje, ki so se s točko močno približale svojemu cilju, med-
tem ko domačim niti dve točki ne zagotavljata mirnega spanca. Za obstanek imajo, tako kot tudi ekipa MZG Grosupljega, zelo majhne možnosti.
Da se ne bo ponovila zgodba iz zadnjega medsebojnega obračuna, ko so igralke Benedikta Ptujčanke v domači dvorani povsem nadigrale in jih premagale s 3:0, je pokazal že začetek. Živčnost v domači vrsti, posledica pomembnosti dvoboja, je opravila svoje, tako da so gostje zagospodarile na igrišču ter zanesljivo dobile prvi niz. V drugem so se domače le zbrale, v končnici pa ga tudi dobile. Toda končnica tretjega niza je spet pripadla Ptujčankam, tako da je bilo videti, da se bodo na koncu veselile gostje. A so se prehitro zadovoljile, kar so gostiteljice
1. DOL ženske		
REZULTATI 19. KROGA: Benedikt		
- AC Prstec Ptuj 3:2 MZG Grosuplje		
- TPV Novo mesto 3:1, Sloving Vita		
- Aliansa 3:2, Calcit Kamnik - Luka		
Koper 3:0.		
1. CALCIT KAMNIK	19	16 3 49
2. SLOVING VITAL	19	14 5 40
3. ALIANSA	19	14 5 40
4. LUKA KOPER	19	8 11 27
5. TPV NOVO MESTO	19	8 11 20
6. AC PRSTEC PTUJ	19	6 13 20
7. BENEDIKT	19	6 13 17
8. MZG GEOSUPLJE	19	4 15 15
znale izkoristiti. Z boljšo igro v vseh elementih so prišle do preobrata, ki jih je ohranil med živimi. Da bodo dokončno preživele, pa ob ugodnih izidih na drugi tekmah potrebujejo zmagi v Kopru in v zadnjem krogu doma proti Aliansi.
sta
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanke so lahko zadovoljne s točko, ki so jo osvojile v Benediktu, saj so si z njo povečale možnosti za obstanek.
Namizni tenis • Državno prvenstvo
Rojkova in Zera srebrni
Minuli konec tedna je v Komendi potekalo 18. državno prvenstvo za člane in članice v posamični konkurenci ter dvojicah in mešanih dvojicah. Udeležilo se ga je 113 igralcev iz 26 klubov, med njimi je bilo tudi deset igralcev NTK Ptuj. Najuspešnejši predstavnici kluba sta bili Vesna Rojko in Ivana Zera, ki sta v konkurenci dvojic osvojili drugo mesto. V finalu sta izgubili s Kristino Rahotin in Kristin Fatorič (Ar-rigoni) 1:3.
Dvojica Danilo Piljak/Bo-jan Pavič se je uvrstila v osmino finala, kjer sta ju premagala Jazbič in Avbelj (Edigs). Zmagala je dvojica Horvat/Plohl (Kema).
Pravi mali podvig sta naredila tudi Vesna Rojko in Matic Slodej (Muta), ki sta v četrtfi-nalu premagala dvojico Kocuvan (Sobota)/Lužar (Ljubljana) 3:2. V polfinalu sta morala priznati premoč Slatinšku (Krka) in Tomazinijevi (Coccaglio), ki sta potem v finalu izgubila z dvojico Žibrat (Sobota)/Fajmut (Fužinar).
Med posamezniki sta se v četrtfinale uvrstila Danilo Pi-
Vesna Rojko in Ivana Zera
ljak in Ivana Zera, v osmino pa Vesna Rojko in Bojan Pa-vič. Za Danila in Bojana je bil usoden Ropoša (Kema), Ivano je premagala Verhnjakova (Muta), Vesno pa Tomažičeva (Gurnitz). V finalni del se je s prvim mestom v skupini uvrstil še Urban Ovčar in z drugima mestoma Luka Krušič in Darko Drčič. Urban je za uvrstitev v tretji krog izgubil z Luknerjem (Radlje), Darko pa s Tomšetom (Olimpij a).
Luka je v prvem kolu izgubil s Kobanom (Finea). Pri članih je zmagal Horvat (Kema) pred Žibratom (Sobota), Slatinškom (Krka) in Ropošo (Kema), pri članicah pa Tomazini (Cocca-glio) pred Lužar (Ljubljana), Verhnnjak (Muta) in Ludvik (Arrigoni). Prvenstva so se udeležili še Alen Ber, Domen Ovčar in Tina Matjašič, ki pa se jim ni uspelo uvrstiti v finalni del.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 2. SFL - vzhod
Slavje Slovencev na ptujskem parketu
Slovenija - Grčija 4:0 (2:0)
Ptuj, športna dvorana Center; gledalcev: 1000.
Sodniki: Dejan Nikolič, Borut Šivic In Silvester Kornik; delegat: Darko Rojs
Strelci: 1:0 Marios Troulitakis (15 - avtogol), 2:0 Rajko Uršič (20), 3:0 Rajko Uršič (27), 4:0 Uroš Kroflič (32)
Slovenija: Mohorič (V), Melink (K), Osojnik, Kroflič, Drobnič, Mordej, Uršič, Vrhovec, Čujec, Pertovt, Brkič, Mihelič, Goranovič. Trener: Andrej Dobovičnik.
Slovenci boljši, evforija na tribuni
Minuli petek so se slovenski reprezentanti v prijateljskem srečanju pomerili z Grki in slavili prepričljivo zmago. Naši nogometaši se pripravljajo na kvalifikacije za evropsko prvenstvo, ki bodo v Franciji. Po petkovem porazu so Grki dan pozneje z našo izbrano vrsto odigrali še tekmo v Oplotnici, kjer so prav tako visoko klonili, in sicer s 7:0.
V prvem polčasu so igralci Slovenije prevzeli vajeti igre v svoje roke, saj so pokazali več želje po zadetku in so tudi resneje ogrožali vrata grškega vratarja, ki je nekajkrat odlično posredoval in preprečil zgodnje vodstvo zelenih. V 15. minuti pa je bilo vendarle veselje navijačev v ptujski dvorani Center, ko so po zmedi v obrambi Grki premagali sami sebe in pomagali našim do vodstva z 1:0. Rajko Uršič je v
Foto: Črtomir Goznik
Malonogometna reprezentanca Slovenije
zadnji minuti prvega dela z lepim zadetkom povišal vodstvo ter odpeljal slovensko moštvo na počitek s prednostjo dveh zadetkov.
Drugi polčas so naši pričeli bolj zadržano in pustili Grkom, da so se nekoliko razigrali. Vendar tudi to ni bilo dovolj za goste, saj razen vratarja Achisa, ki je več kot pohvalno opravil svoje delo, niso bili dorasel tekmec za našo izbrano vrsto. V nadaljevanju sta vodstvo povišala Uršič in Kroflič, zato si je selektor Dobovičnik lahko privoščil nekaj novih kombinacij na igrišču ter taktičnih zamisli. Do konca srečanja Slovenci niso prejeli zadetka, pa čeprav so Grki v izdihljajih tekme za-
pravili strel iz šestih metrov -vratar Mohorič je strel ubranil.
Organizator srečanja, FC Ptuj ABA SAŠ, ni ostal brez nagrade za svoj trud, saj se je na tribuni dvorane Center zbralo več kot 900 gledalcev. Koranti iz Rogoznice ter navijaška skupina Modri kurenti so več kot upravičili svoje poslanstvo in so skupaj s preostalimi gledalci pričarali pravo nogometno vzdušje, kakršnega si na Ptuju samo želimo. S svojim športnim navijanjem ter proslavljanjem zmage Slovenije so se prikazali v najboljši možni luči.
Mladi upi navdušili
Ptujčani spet niso pozabili
na najmlajše! Med obema polčasoma sta se pomerili selekciji U-10 iz ptujske POLI Drave ter Maribora, ki sta se pomerili v ekshibicijski tekmi in navdušili polno dvorano v Centru. Čeprav rezultat ni bil v ospredju, velja omeniti, da so tekmo dobili mladi upi ptujske Drave.
NŠ Poli Drava Ptuj: Patrik Mo-horko, Timotej Krajnc, Tadej Golob, Tadej Tkalec, Tomaž Brumen, Jakob Ovčar, Jure Perger, Marko Šegula, Urška Bratušek. Trener: Robert Hojnik
NŠ Maribor: Luka Avramovič, Amadej Ribič, Lan Gligorič, Robert Golob, Tibor Cajnko, Matevž Verhov-čak, Marcel Trampuš, Vid Zagoričnik, Uroš Polh, Matic Fras, Niko Žižek, Denis Tubič. Trenerja: Matjaž Železnik, Bojan Fras.
Peter Golob
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Slovenci (zeleni dres) so bili od Grkov boljši v vseh elementih igre in so zasluženo slavili zmago.
Med premorom so se gledalcem predstavili mladi nogometaši Nš Poli Drava Ptuj (beli dres) in NŠ Maribor.
Nogomet • NK Gorišnica, NK Videm
V drugi del z domačimi igralci
V NK Gorišnica je med
zimo prišlo do sprememb v igralskem kadru in tudi na trenerskem položaju. Novi trener je postal Filip Žnidarič, ki se je po večletnem igranju v 3. SNL pri Stojncih vrnil v domači klub. Žnidarič, ki je nasledil Ivana Zajca (Gerečja vas), je z igralci pričel priprave na spomladanski del 10. 2. V tem delu bo lahko računal večinoma na domače igralce, saj je po nekaterih prihodih ter odhodih Gorišnica postala moštvo, sestavljeno iz domačih igralcev, kar je dandanes že redkost. Iz NK Dornava se je vrnil Daniel Brec. Damjan Kostanjevec se po polletnem premoru vrača v ekipo, Leon Šterbal pa je dokončno saniral poškodbo kolena. V Gerečjo vas odhajata brata Sergej in David Košnik.
V taboru Gorišnice si želijo, da bi v drugem delu osvojili 15 do 18 točk, s čimer bi lahko vsaj zadržali šesto mesto, na katerem se nahajajo po jesenskem delu tekmovanja. V prvi tekmi pripravljalnega dela je Gorišni-ca na gostovanju proti Staršam izgubila s 3:0. Načrtujejo še tekme z Zavrčem, Ormožem, Središčem ob Dravi ter ekipo avstrijskega nižjeligaša.
Priložnosti ne bomo izpustili iz rok
Na pogovor smo povabili Damjana Bezjaka, trenerja rumeno-zelenih iz Vidma, ki so prezimili na drugem mestu. Priprave na spomladanski del prvenstva so Videmčani pričeli 7. 2., z marcem pa so prešli v drugi del priprav, ki je namenjen tehniki, taktiki ter igranju prijateljskih tekem, skozi katere se bo oblikovala
prva enajsterica, ki bo startala v prvenstvo.
»Zelo sem zadovoljen s pristopom na treningih. Od najstarejših do najmlajših igralcev vsi kažejo pravi odnos do nogometa in s takimi igralci je pravi užitek delati. Posebej sem vesel, ker kažejo veliko željo po lastnem napredku. Zelo si želim, da bi nam uspelo, ker si dečki to zaslužijo,« je za uvod povedal Bezjak.
Za spomladanski del so se okrepili z Gorazdom Milošičem (NK Hajdina), Benjaminom Gečem (vrača se po poškodbi) ter vratarjem Mihaelom Trafe-lom. »Vsi trije kažejo, da bi nam lahko v spomladanskem delu prvenstva ogromno pomagali. Zelo pa sem žalosten, ker sta se poškodovala naš kapetan Mi-lorad Šipek in naš napadalec Igor Kokol. Želim jima, da se čim prej vrneta na igrišče. Odšla pa sta Robert Pečnik (NK Tržec) in Matjaž Topolovec,« je
o zimskem kadrovanju dodaja trener Vidma.
Želje Vidma so vezane na ohranitev drugega mesta in po možnosti napad na naslov prvaka MNZ Ptuj; če bodo dobili priložnost, je ne želijo izpustiti iz rok. Verjamejo v strategijo s hitro kombinatorno igro z veliko mero borbenosti. »V letošnjem letu (v tekmovalni sezoni 2009/2010) si v klubu želimo pomladiti ekipo. Potrebno bo še več delati z mlajšimi kategorijami, kjer vidim velike rezerve v klubu. Upam tudi, da spomladi res dobimo igrišče z umetno travo, saj je igrišče res močno obremenjeno, ker na njem vsi treniramo in igramo. Moram priznati, da imamo nekaj zelo dobrih mladincev, ki bodo v jesen postali člani prve ekipe, toda morajo se zavedati, da brez resnega dela ne bo napredka. Pohvalno je, da nekateri sedaj že kažejo veliko željo po napredku in marljivo trenirajo,« je zaključil Damjan Bezjak.
Peter Golob
Športne novičke
Kegljanje - 2. SKL
(m) • Rešitve več ni
S porazom na gostovanju pri Rudniku je za kegljače ptujske Drave splahnelo še teoretično upanje na obstanek v 2. SKL - vzhod. Borili so se do zadnje igre, vendar jim na koncu ni uspelo slaviti zmage. Tudi izjemen rezultat Draga Arnuša, ki je podrl 583 kegljev, ob zmagah Ivana Čuša in Janeza Podgorška ni bil dovolj, saj je za uspeh zmanjkalo nekaj podrtih kegljev v skupnem seštevku. REZULTATI 16. KROGA: Rudnik
-	Drava 5:3, Fužinar - Litija 6:2, Konjice II. - Pivovarna Laško 3:5, Lent
-	Šoštanj 3:5, Miklavž - Impol 1:7.
1.	ŠOŠTANJ	16	14	0 2	28
2.	KONJICE II.	16	11	2	3	25
3.	PIVOVARNA LAŠKO 16	8	2	6	18
4.	IMPOL	16	8	1 7	17
5.	LENT	16	7	2	7	16
6.	LITIJA	16	6	2	8	14
7.	MIKLAVŽ	16	6	1 9	13
8.	RUDNIK	16	6	0 10	12
9.	FUŽINAR	16	5	1 19	11
10.	DRAVA	16 3 1 12 7
RUDNIK - DRAVA 5:3 (3273
-	3205)
DRAVA: Podgoršek 505, Kozoderc 255-Ilič 265, Arnuš 583, Sušanj 538, Čuš 554, Čeh 249-Žnidarič 255.
Danilo Klajnšek
1. A SKL (moški)
Radenska - Konstruktor 2:6 (3435:3563)
Radenska: Šebjanič 503, Mari-nič 563, Emeršič 563, Borovič 600, Harc 577, Kovačič 629.
Vrstni red: 1. Konstruktor 32, 2. Radenska 18, 3. Proteus 18, 4. Triglav 17 točk.
17.	krog, 14. 3.: Interokno - Radenska.
1. B SKL (ženske)
Radenska - Ljubelj 5:3 (3119: 3052)
Radenska: Štiberc 533, M uršič 555, Kaučič 504, Rojnik 490, Tibaut 537, Hojnik 500.
Vrstni red: 1. Miroteks 29 ... 6. Radenska 13 točk.
18.	krog, 14. 3.: Trebnje - Radenska.
NŠ
Rokomet •
Bolcarjeva ostala brez nastopa na EP
Slovenska ženska kadetska reprezentanca (U-17) je v Ormožu neuspešno prestala kvalifikacije za nastop na EP v Makedoniji, ki bo potekalo letos poleti. Daleč največ so pokazale Danke, ki so bile poglavje zase in so se poigrale s tekmicami. Presenečenje turnirja so z drugim mestom postale Litovke, ki so se po zaslugi zmag nad Slovenijo (28:24) in Finsko (33:23) uvrstile na EP. Litva je v 45. minuti tekme proti Sloveniji zaostajala kar za osem golov, 12:20, nato pa jim je uspel neverjeten preobrat in z delnim izidom 16:4 so premagale Slovenijo z 28:24. Slovenija je na prvenstvu povsem razočarala in je ostala brez nastopa na EP, kar je še eden od novih dokazov o krizi ženskega rokometa v Sloveniji. Barve Slovenije je zastopala tudi domačinka Katja Bolcar, sicer igralka Ptuja, ki je na turnirju več priložnosti dobila le proti Dankam, kjer je zabila štiri zadetke. Proti Litvi se Bolcarjeva ni vpisala med strelke, proti Finski pa je dosegla en zadetek. V času velikonočnih praznikov bo Ormož ponovno gostitelj ženskih mladinskih kvalifikacij, kjer bodo poleg Slovenk nastopile še reprezentance Slovaške, Turčije in Švice.
Rezultati: Danska - Finska 44:20, Slovenija - Litva 24:28, Danska - Litva 38:23, Slovenija - Finska 41:21, Slovenija - Danska 20:29, Litva - Finska 33:23.
Končni vrstni red: 1. Danska 6 točk, 2. Litva 4, 3. Slovenija 2, 4. Finska 0.
Uroš Krstič
Judo • Ptujski judoisti uspešni na tekmovanju za slovenski pokal
V	Lendavi je pretekli teden potekala prva tekma slovenskega pokala. Tekmovanja se je udeležila ekipa Judo klub Drava Ptuj, ki je osvojila 5 medalj.
Med mladinkami se je izkazala Urška Urek, ki je potrdila odlično pripravljenost in je brez težav osvojila 1. mesto v kategoriji nad 78 kilogramov. Urška je tudi državna članska podprvakinja in lahko od nje v nadaljevanju sezone pričakujemo dobre rezultate med mladinkami.
Med mladinci se je najbolj izkazal Andrej Čuš, ki je v kategoriji do 100 kilogramov osvojil 2. mesto. Po dveh gladkih zmagah v predtekmovalnih bojih je v finalu moral priznati premoč Jerebicu iz Murske Sobote, ki je bil boljši z rezultatom 5:0.
Med starejšimi deklicami sta se izkazali Tjaša Brumen in Larisa Čer-ček, ki sta osvojili 3. mesto v kategoriji do 52 oz. 63 kilogramov. Med starejšimi dečki je Matic Horvat v kategoriji do 55 kilogramov osvojil 2. mesto, v finalu je bil boljši le Madžar Horvath.
Med kadetinjami je Barbara Riž-nar v kategoriji do 52 kilogramov osvojila 5. mesto.
Rezultati
Mlajši dečki: do 30 kg: 7. Alen Pihler.
Starejši dečki: do 55 kg: 2. Matic Horvat; do 60 kg: 7. Amadej Bedeko-vič; do 55 kg: 12. Blaž Peklič.
Starejše deklice: do 63 kg: 3.
Larisa Čerček; do 52 kg: 3. Tjaša Brumen.
Mladinke: +78 kg (2 tekmovalki):
1.	Urška Urek.
Mladinci: -100 kg (4 tekmovalci): 1. Jon Jerebic (Murska Sobota),
2.	Andrej Čuš (DRAVA PTUJ), 3. Mario Potisk (IMPOL), 4. Bojan Ljubec (Drava Ptuj).
Sebi Kolednik
Kikboks • Prvi turnir medobčinskega prvenstva
V	Kikboks centru Ptuj je v ponedeljek, 2. marca, potekal prvi od petih turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane.
Na turnirju je sodelovalo 39 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Marjan, Nadja in Matej Šibila, Milan Breg, Mateja Erlač in Franc Vrbančič.
Rezultati:
dečki do 125 cm: 1. Niko Ritlop, 2. Žiga Korenjak, 3. Žan Šoštarič; do 135 cm: 1. Timi Sitar, 2. Nik Lesko-var, 3. Niko Bombek; do 145 cm: 1. Jakob Štrucl, 2. Patrik Šulek, 3. Nejc Popošek; nad 145 cm: 1. Tomaž Foršnarič, 2. Uroš Svenšek, 3. Gašper Mlakar;
deklice do 150 cm: 1. Melanie Pihler, 2. Maja Muhič; nad 150 cm:
1.	Valentina Kmetec;
mladinci do 70 kg: 1. Tilen Abraham, 2. Filip Janžekovič, 3. Luka Vin-diš; nad 70 kg: 1. Anej Štrafela, 2. Denis Drevenšek;
mladinke do 55 kg: 1. Sandra Anžič;
člani do 70 kg: 1. Matic Bedenik,
2.	Denis Junger, 3. Tadej Jagarinec; nad 70 kg: 1. Anej Štrafela, 2. Mitja Korošec;
članice do 60 kg: 1. Adriana Ko-rez, 2. Anita Jagarinec.
Prvi turnir je bil za ekipo Ptuja tudi kvalifikacijski za nastop na 1. turnirju državnega prvenstva, ki bo v soboto, 7. marca, v Zagorju ob Savi.
Drugi turnir medobčinskega prvenstva bo potekal v mesecu aprilu, pred drugim turnirjem državnega prvenstva. Pričakuje se, da bo tudi letos na medobčinskem tekmovanju sodelovalo okrog 80 tekmovalcev, kar kaže na popularnost tega športa na našem področju.
Franc Slodnjak
Kolesarstvo
Kolesarjenje v telovadnicah
Ana Mihaela Ciora • ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
Kaj imajo skupnega Drakula, sarmele in Ana Mihaela Ciora?
Kolesarjenje v telovadnicah je ena od atrakcij letošnje zime. V kolesarskem klubu Perutnina Ptuj so se namreč usmerili v intenzivno vzgajanje mladega roda. Od začetka leta so Jernej Finšgar, Marjan Kelner in David Topolovec, klubski trenerji kategorij dečkov, obiskali že deset osnovnih šol na Ptuju in v okolici ter predstavili, kaj pomeni biti profesionalni kolesar. S seboj vedno pripeljejo pravo tekmovalno kolo, ga priključijo na trenažer, dodajo števec in ponudijo možnost, da se otroci poskusijo v disciplini, iz katere izhaja nekaj najboljših ptujskih športnikov zadnjega obdobja. Doslej je zavrtelo pedala že šesto otrok, med njimi tudi dvesto deklic, ki pa jih v ptujskem klubu trenutno še ne vzgajajo v profesionalke. V dvominutnem kolesarjenju, ki je zelo podobno pravemu dirkanju, so številni prikazali dobršno mero tekmovalnosti in velik kolesarski talent. Najboljši so progo prevozili s povprečno hitrostjo nad petdeset kilometrov na uro. Osmošolec Matic Širec iz Ljudskega vrta je bil med vsemi najhitrejši, prevozil je 1,68 kilometra, leto starejša Matic Čeh (1,63 kilometra) in Alen Rajh (1,61 kilometra) pa
nista zaostala veliko. Širca je šport toliko prevzel, da se je že pridružil mlademu rodu perut-ninarjev.
»Letos smo se vzgoje mladih kolesarjev lotili zelo intenzivno, precej bolj kot v preteklih letih, čeprav ne morem reči, da je to za naš klub novost. Priznam, da me je odziv pozitivno presenetil predvsem na Ptuju, izven mesta nam je bilo okolje vselej bolj naklonjeno. Trenutno smo v fazi nabave opreme za vse, ki so se nam v zadnjem času pridružili. To je za klub kar zajeten zalogaj, glede na to, da fantom priskrbimo vse, kar potrebujejo. Z njihove strani pa ne zahtevamo nobenega finančnega prispevka razen simbolične letne članarine,« je povedal direktor kluba Rene Glavnik.
V zimskem času se jim je pridružilo približno dvajset novih članov, ki bodo v kratkem sedli na nova kolesa. Trenutno se treningi še v večjem obsegu izvajajo v telovadnicah, v fitnes centrih, ob toplejšem vremenu pa večinoma tečejo v naravi. Do začetka sezone je še slaba dva meseca, v tem obdobju pa upajo še na kakšnega naraščaj-nika.
Uroš Gramc
Če želite odgovoriti na tole skrivnostno vprašanje, ne potrebujete leksikona in Interneta. Samo prepustite se zgodbi športnice, ki nam jo je zaupala v intervjuju za Štajerski tednik. Mihaela Ana Ciora je izkušena rokometašica, ki tekmuje za ženski rokometni klub Mercator Tenzor Ptuj. V svoji športni karieri je nanizala celo vrsto odličnih rezultatov in laskavih naslovov, a zase pravi, da je njen največji ponos njena sedemletna hči Andrea. Mihaela Ana nam bo skozi svojo življenjsko zgodbo razkrila bolečino in pasti življenja pod vladavino tiranskega diktatorja Nicolae Ceausesca. Ljubezen do rokometa jo je pripeljala v Slovenijo. Živela je v Ljubljani, na Primorskem, a pravo domačnost je našla na Ptuju. Romunija je njena domovina, a Ptuj je njen dom. Vsakič znova jo očara vrvež na ulicah pustno razposajenega Ptuja. Najbolj jo je prevzela toplina in gostoljubnost ljudi. V zameno za topel sprejem vam odpira svoje srce, da pokukate v zakulisje njenega življenja.
Ko beseda nanese na državo Romunijo, se ne morem upreti skrivnostni legendi o grofu Drakuli, ki že stoletja buri človeško domišljijo in pooseblja strah. Grof Drakula je v prispodobi vampirja drugi najbolj gledan lik v zgodovini filma. Dracul v dobesednem prevodu pomeni hudič ali zmaj, ki je kot emblem krasil plašč razvpitega grofa. Kaj se skriva za vso to mistiko?
Romunija je velika država, a prihajam prav iz Transilvanije, ki je svetovna znamenitost, saj je to domovanje krvoločnega grofa Drakule. Transilvanijo objemajo Karpati in Transilvanske Alpe. Pokrajina je čudovita, morda malce skrivnostna in mistična. Zime pod Karpati so hladne. Na otroštvo nimam lepih spominov, saj sem odraščala v času vladavine Ceauses-ca. To so bili hudi časi ...
V času komunizma se o strahovladi Ceausesca ni smelo govoriti. Šele po padcu njegovega režima so arhivi romunske tajne službe razkrili bogastvo uživaškega tirana, ki ga je ljudstvo plačalo z nepredstavljivo bedo. Nekoč sem prebrala, da je bila ena izmed njegovih absurdnih zahtev, da mora imeti vsaka romunska ženska najmanj pet otrok. Kakšno je bilo življenje pod Karpati?
Bilo je zelo težko. Starša sta delala v kemični tovarni, v več izmenah. Bila je revščina, saj v trgovini nisi mogel ničesar kupiti. Ljudje so stradali, saj ni bilo osnovnih živil. Spominjam se, da sem kot otrok mislila, da Dedek Mraz nosi banane, šele kasneje se mi je posvetilo, da v Romuniji nisi mogel ničesar kupiti. V šoli smo pred poukom peli romunsko himno. Elena in Nicolae Ceausesco sta bila naš oče in mama. Čez režim nisi smel reči besede, ker si lahko vsako kritiko plačal z življenjem. Vse to, kar smo preživeli,
Ana Mihaela s hčerkico An-dreo
se ne da opisati z besedami. Ceausescov režim je padel, ko sem imela 16 let, tega trenutka ne bom nikoli pozabila.
Praviš, da je bilo življenje neusmiljeno in kruto, pa vendar je tebi uspelo. Vrhunski športniki so v Romuniji veljali za ikono. Spomnimo se romunske gimnastičarke Nadie Elene Comaneci, ki jo je Romunija zaradi uspehov povzdignila v kraljico, narodnega heroja. Kako bi opisala svoje športne začetke? Kakšen je bil odnos države do športa?
Spominjam se, da sem bila že kot otrok navdušena nad rokometom in sem z zanimanjem spremljala rokometne tekme. V osnovni šoli se je moja najboljša prijateljica vpisala v rokometni klub in me navdušila. Odločila sem se, da tudi sama poskusim. Dan pred mojim vpisom nisva vedeli, ali bo v klubu še kaj prostora. Bilo me je strah, da me bodo zavrnili, zato vso noč nisem zatisnila očesa. V klubu se je na moje veliko veselje našel prostor tudi zame in tako se je pričela moja športna pot. Romuni so veliko dali na šport, bili smo cenjeni. Od 18 leta dalje se profesionalno ukvarjam s tem športom. Prelomnica v mojem življenju je bila leta 1994. Spominjam se tekme med Romunijo in Slovenijo. Igrali smo s slovenskim rokometnim klubom Krim in takrat so me opazili. Leta 1996 sem z njimi podpisala pogodbo in prišla v Slovenijo. Na začetku sem imela domotožje, a
na srečo sem se dobro ujela s soigralkami. V tistem času je bil predsednik rokometnega kluba Krim Zoran Jankovič. Na ta čas imam lepe spomine. Vsi so mi pomagali in mi nudili podporo.
V Sloveniji živiš že trinajst let. Šest let si živela v Ljubljani, tri leta v Piranu in zadnja štiri leta živiš na Ptuju. Spoznala si veliko ljudi, pokrajin, navadila si se na slovenske običaje, odlično govoriš slovensko. Kakšni so bili začetki? Tujci precej obupujejo nad slovenskim jezikom, predvsem nad dvojino. Kako si premagovala težave?
Ja, začetki so bili težki. Obiskovala sem tečaj slovenskega jezika in dvojina mi je povzročala nemalo preglavic. Slovenščina je težek jezik. Romunšči-na spada v skupino romanskih jezikov, zato bi se veliko lažje naučila italijansko ali špansko. Prvo leto je bilo hudo, saj nisem razumela, kaj mi želijo povedati, potem sem se počasi navadila. Problem je bil tudi ta, da je bil moj trener Hrvat in je govoril hrvaško. To me je zmedlo. Svoji hčeri Andrei želim privzgojiti to ljubezen do jezikov. Pogovarjava se v romun-ščini, lepo govori slovensko in posredno se uči nemščine in angleščine. Sama sem se bila v šoli prisiljena učiti ruščine, ker je to vsiljeval takratni sistem. Žal mi je, da se nisem učila kakšnega bolj svetovljanskega jezika. S klubom sem spoznala dobršni del Slovenije, saj sem živela na morju in v prestolnici, a resnično doma se počutim šele zadnja leta, ko živim na Ptuju. Štajerci so zelo topli ljudje, gostoljubni, prijazni, domači in odprti. Ptuj je bil moja ljubezen na prvi pogled, zdaj resnično čutim, da sem našla svoj dom. Enkrat na leto obiščem svoj rodni kraj. Vesela sem, da se stvari v Romuniji obračajo na bolje. Imamo čudovito obalo, ljudje so gostoljubni, odprti in veseli, a ne bi se vrnila v Romunijo.
Kakšne gastronomske užitke bi priporočala turistu, ki se znajde sredi Transilvanije?
Transilvanija je dežela krom-
pirja in dobrega sira. Moja najljubša jed je sarmala, ki jo v Sloveniji poznate kot sarmo. Zelo okusna jed je mititei, pečene mesne kroglice, ki spominjajo na čevapčiče. Priporočila bi tudi bulz, polento polnjeno z več vrstami sira. Slovenka hrana se ne razlikuje tako zelo od romunske. Slovenija je veliko hrane povzela po republikah nekdanje Jugoslavije, čevap-čiči na primer in ta hrana je podobna romunski. Sladic ne jem. Nadomestim jih s sadjem. Najraje imam lubenico.
Večina bralcev te pozna kot odlično športnico, razkrila si nam, da si tudi mati sedemletne Andree, zjutraj pa se tako kot vsi navadni smrtniki odpraviš v službo. Kako ti uspe uskladiti družinske, športne in službene obveznosti?
Zaposlena sem v firmi Nes, kar pomeni, da vstajam ob šestih in opravim osemurni delavnik. Pri hišnih opravilih mi pomaga mama in me s tem razbremeni. Treniram vsak dan od šestih do osmih zvečer. Imam malo prostega časa, a si ga vedno dobro organiziram. Prosti čas preživim s hčerko. Ob nedeljah se skupaj odpraviva na kopanje ali na kakšno prireditev. Zelo sva navezani druga na drugo.
Če ne bi bilo rokometa, s čim bi se ukvarjala? Obožujem nogomet. Če bi bila fant, bi igrala nogomet ... (smeh).
Ljudje smo različni, prav v raznolikosti in posebnosti je skrita lepota. V čem se razlikuješ od drugih? V čem je lepota tvoje drugačnosti?
Hmmm . Mislim, da je moja posebnost to, da sem levičarka. Levičarji smo nenavadni ljudje. Zelo sem čustvena, kar me jezi. Stvari se me hitro dotaknejo. Večkrat tudi jočem, a nikoli ne izgubim vere v prihodnost. Sem večna optimistka. Po naravi sem temperamentna, nasmejana, odprta in dobrovoljna. Šport mi je omogočil, da sem lahko spoznala nove kraje in ljudi. Rada imam ljudi in rada pomagam. Verjamem, da je nekaj nad mano, kar pazi na vsak moj korak. Ljudje me sprašujejo, ali sem pravoslavka. Pri nas slavimo novo leto v istem času, kot ga slavite v Sloveniji. Ni razlike. Razlika je samo v veliki noči, ki jo slavimo teden za vami in tudi mi barvamo pirhe. Na Ptuju sem spoznala nekaj dobrih prijateljev, na katere se lahko vedno zanesem.
Ali lahko za bralce Štajerskega tednika napišeš pozdrav v svojem jeziku, da dobimo občutek za romunski jezik?
CITITORILOR ŠTAJERSKI TEDNIK TRANSMIT CALDE SALUTARI.
Nam zaupaš prevod?
. (smeh) . Bralcem Štajerskega tednika pošiljam lepe pozdrave.
Aleksandra Jelušič
Foto: Marjan Kelner
Koledarska tekmovanja 2009
Kolesarska sezona v Sloveniji se pričenja 18. aprila z deseto veliko nagrado občine Medvode. Kot prve bodo na prizorišče stopile kategorije dečkov in mlajših mladincev. Mladinci, mlajši člani in člani bodo sezono odprli s tradicionalno dirko za veliko nagrado Šenčurja, ki bo kot vselej na sporedu na dan boja proti okupatorju, 27. aprila. V koledarju cestnih tekmovalnih prireditev v Sloveniji je letos 24 dirk, sezona bo trajala skoraj pol leta, do sredine oktobra. Med najbolj odmevnimi sta etapna dirka po Sloveniji (18.-21. junij) ter enodnevna dirka za veliko nagrado Kranja (30. maj), ki vsako leto pritegneta znana imena iz svetovnega kolesarstva. Državno prvenstvo v kronometru bo 25. junija v Solkanu, državno cestno prvenstvo za vse kategorije razen dečkov pa tri dni kasneje v Mirni Peči na Dolenjskem. Najmlajši se bodo za državne naslove potegovali 12. julija v Goriških Brdih, na velodromu pa dan prej v Kranju. Državno gorsko prvenstvo bo 22. avgusta speljano po cesti na Roglo.
Velike nagrade Perutnine Ptuj, ki je bila lani po dolgem času obujena, letos ne bo. Ker pa v ptujskem klubu dajejo poudarek mladim kolesarjem, bodo 17. maja organizirali pokal Poli, na katerem bodo nastopile kategorije mladincev, mlajših mladincev in dečkov. Organizatorji pričakujejo močno mednarodno zasedbo, saj so trenutno edini slovenski klub, ki se je pridružil 1. pokalu Alpe Adria. V okviru tega tekmovanja se bodo udeležili desetih dirk: treh v Italiji, treh na avstrijskem Štajerskem ter treh na Koroškem. Prva bo na sporedu 25. aprila v koroškem Wolfsbergu, ptujska bo potekala še v prvem delu sezone, pokal Alpe Adria pa se bo zaključil 11. oktobra na avstrijskem Štajerskem z dirko za VN Burger King. 8. dirka po Štajerski, kjer se vsako leto zberejo najboljši mladinci iz cele Evrope, je predvidena za zadnji avgustovski konec tedna (28.-30. avgust), a bo, kot trenutno kaže, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prvič odpovedana.
Sadjarstvo • Kako obrezati po toči poškodovano drevje
Velika večina sadnega drevja bo propadla!
Posledice lanskega avgustovskega neurja se letos kažejo tako na trti kot na sadnem drevju; velika večina sadnega drevja bo po mnenju kmetijskega strokovnjaka Andreja Reberniška v roku dveh ali treh let popolnoma propadla, saj so poškodbe prehude.
Foto: SM
Andrej Rebernišek je sadjarjem pokazal letošnjo strokovno rez sadnega drevja, ki po lanski toči zahteva še posebno pozornost; sicer pa je tudi povedal, da se bo večina hudo poškodovanega sadnega drevja v nekaj naslednjih letih popolnoma posušila, zato je ob starem drevju smiselno že letos nasaditi mlado.
»Letos šele v pravi meri ugotavljamo velikansko škodo po lanskem neurju, zlasti v nasadih jablan, breskev, češenj in višenj. Zato je letošnja rez izjemno zahtevna. Pri jablanah je trenutno ogromno velikih ran, zato bo treba rezati tako, da se rane čimbolje sanirajo. Poganjki naj se obrežejo na čep, da se spodbudi rast novih poganjkov. Veliko pozornost pa bo potem zahtevalo tudi samo vzdrževanje čez čas cele vegetacije, ker lahko pričakujemo tudi problem v prehrani sadnega drevja; v naslednjih letih bi tako lahko uspeli sanirati manj poškodovana drevesa. Vendar pa bo gotovo potrebno kar nekaj dreves tudi zamenjati.«
Kot ugotavlja Rebernišek, je največjo škodo in neustavljivo hiranje sadnih dreves zaradi poškodb pričakovati pri ko-ščičarjih: »Na našem območju bo potrebno večino teh dreves absolutno zamenjati, zato toplo priporočam vsem, da že zdaj zasadijo mlada drevesa
ob starih, ki bodo počasi propadala in bo tako 'prehod' vsaj nekoliko lažji. Tako se lahko vzgaja podmladek v času, ko staro, poškodovano drevo še vzdržujemo in negujemo, dve ali tri leta. Po tem času bo propadlo samo. Pri koščičarjih namreč največjo težavo predstavlja smoljikavost, ki bo po poškodbah še toliko bolj izražena. Zelo pomembno pa je, da pri rezi češnje, slive, višnje ipd. poganjkov preveč ne pri-krajšujemo in da, če se le da, jih raje v celoti izrežemo. Vsako prikrajševanje poganjkov pri teh sadnih vrstah namreč pospeši dodatno rast, česar pa se nikakor ne sme, ker potem ni več rodnega lesa, poleg tega se zelo poveča gošča krošnje, kar spet bistveno poveča nevarnost bolezni.«
Mlado sadno drevje naj se ne gnoji preveč
Andrej Rebernišek posebej opozarja vse, da naj se letošnje rezi sadnega drevja zaradi vse-
ga povedanega lotijo res previdno in strokovno: »Vprašanje je tudi, koliko dreves je sploh
smiselno ohraniti. Osebno absolutno priporočam, da se zasadijo nova drevesa, pri če-
mer pa je treba paziti, da pri samem sajenju, posebej pri koščičastem sadju, mladik ne
gnojimo preveč. To je pogosta napaka sadjarjev, posebno pri marelicah, potem sledi prebujna rast v prvih letih, drevesa pa so bistveno bolj občutljiva na kap. Kap, ki je velikokrat posledica prebujne rasti v prvih letih, povzroči popolno posušitev drevesa. Podobno kot za marelice velja tudi za slive in češnje; torej preobilno gnojenje ni dobro! Morda je dobro opraviti le korekcijsko rez pri sami zasaditvi, sicer pa čim manj rezanja oziroma čisto nič.«
Po grobi oceni je uničena večina intenzivnih nasadov oz. popolnoma vsi na območju, kjer je avgusta klestila toča: »Kolikor ni uničeno zdaj, se bo še sušilo, tako da ti nasadi čez leto ali dve ne bodo več ekonomični, drevje pa se bo sčasoma popolnoma posušilo,« še pravi Rebernišek, zato so tudi nasveti o letošnji rezi sadnega drevja namenjeni bolj ljubiteljskim sadjarjem, ki pač želijo na svojem vrtu še nekaj časa ohraniti poškodovano drevje.
SM
Urad za delo Ptuj in Ormož
DOKTOR MEDICINE, ZDRAVNIK SPECIALIZANT IZ PSIHIATRIJE -ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO PPD3 - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH NALOG S PODORČJA DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE OB POMOČI ZDRAVNIKA SPECIALISTA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo.kadrovska@ siol.net.
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE, DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATER-ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI PPD 3 - M/Ž; DOLOČANJE IN IZVAJAJNJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMB. IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo.kadrovska@ siol.net.
DELAVEC BREZ POKLICA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - STREŽBA - M/Ž; DELO ZA ŠAN-KOM, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. BAR IN DISCOTE-KA TEXAS HORVAT-JUG, MARTINA JUG S.P., TRGOVIŠČE 60 A, 2274 VELIKA NEDELJA, JUG MARTINA, 040 167 554.
GRADBENI TEHNIK, EKONOMSKI TEHNIK, REFERENT ZA PRODAJO IN KNJIGOVODSTVO - M/Ž; PRODAJA PVC OKEN IN VRAT, VODENJE EVIDENC, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, računalniško
oblikovanje - osnovno. GOING TRGOVSKO, STORITVENO IN PROIZVODNO PODJETJE D.O.O., HARDEK 34 B, 2270 ORMOŽ, PODPLATNIK JOŽE, 02 741 15 23, okna@going.si.
MIZAR, ZIDAR, MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT - M/Ž; MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT PRI STRANKAH, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. GOING TRGOVSKO, STORITVENO IN PROIZVODNO PODJETJE D.O.O., HARDEK 34 B, 2270 ORMOŽ, PODPLATNIK JOŽE, 02 741 15 23, okna@going.si.
EKONOMSKI TEHNIK, FINANČNI KNJIGOVODJA - M/Ž; KNJIŽENJE POSLOVNIH DOGODKOV, OBRAČUN DDV, SESTAVA LETNIH POROČIL, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - zahtevno, računalniško oblikovanje - osnovno. GOING TRGOVSKO, STORITVENO IN PROIZVODNO PODJETJE D.O.O., HARDEK 34 B, 2270 ORMOŽ, PODPLATNIK JOŽE, 02 741 15 23, okna@going.si.
DELAVEC BREZ POKLICA, BRIZGANJE PU PENE - M/Ž; DELO NA BRI-ZGALNEM STROJU, VLIVANJE IZDELKOV IZ POLIURETANA, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 0. GOING TRGOVSKO, STORITVENO IN PROIZVODNO PODJETJE D.O.O., HARDEK 34 B, 2270 ORMOŽ, PODPLATNIK JOŽE, 02 741 15 23, okna@going.si.
ZIDAR, TESAR, ZIDAR - M/Ž; RAZNA GRADBENA IN OBRTNIŠKA DELA, določen čas 7 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. GRADBENIŠTVO SOK GRADBENO IN TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., TRGO-VIŠČE 4, 2274 VELIKA NEDELJA, SOK KOMLOŠ MOJCA, 031 638 120, info@ gradbenistvo-sok.si.
GRADBENI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOČ PRI GRADBENIH DELIH-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN
STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JEVŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@email.si.
ZIDAR, ZIDAR ZA ZIDANJE, OME-TAVANJE, OPAŽEVANJE, ARMIRANJE IN BETONIRANJE. - M/Ž; ZIDANJE, OPAŽEVANJE, BETONIRANJE, ARMIRANJE., določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-katego-rije. FIDERŠEK STANISLAV S.P. - BETON PROIZVODNJA BETONSKIH IZDELKOV IN GRADBENE STORITVE, CIRKOVCE 77 A, 2326 CIRKOVCE, FIDERŠEK STANISLAV, 02 792 18 21, 041 561 892, stane.fidersek@gmail.com.
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET), SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KROVEC - KLEPAR - M/Ž; ZA KROVSKO KLEPARSKA DELA, DELO JE TUDI NA VIŠINI, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, TRAMŠEK BLAŽ, 080 24 68,01 3003 100, blaz.tramsek@kariera.si.
ZDRAVSTVENI TEHNIK, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, BIOTERAPEVT - M/Ž; IZVAJANJE TERAPIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil - osnovno. IZVIR SVETOVANJE IN IZOBRAŽEVANJE MERI MUNIH S.P., ŠMARJEŠKA CESTA 18, 8000 NOVO MESTO, MUNIH ANA, 040 148 583, izvir.munih@siol.net.
ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JE-VŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka. jevsovar@email.si.
KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; DEMONTAŽA IN MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, 0, 1300 EUR bruto / mesečno. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JE-VŠOVAK TOMAŽ, 040/798-858, suka. jevsovar@email.si.
SLIKOPLESKAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLESKAR
OZ. POMOŽNI DELAVEC - M/Ž; PLESKARSKA IN FASADERSKA DELA, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. ANTON ŠIMENKO S.P. ZAKLJUČNA GRADBENA DELA, POBREŽJE 119 A, 2284 VIDEM PRI PTUJU, ŠIMENKO ANTON, 031/363-972, simenko@email.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, MONTER STROJEV IN ELEKTROIN-STALACIJ - M/Ž; MONTER STROJEV IN ELEKTROINSTALACIJ, določen čas 2 meseca, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno. ZZ MONTAŽA, storitve, d.o.o., ROGOZNIŠKA CESTA 33, 2250 PTUJ, ZEMLJARIČ ZLATKO, 051 621-531.
AVTOMEHANIK, AVTOMEHANIK -M/Ž; SERVIS AVTOMOBILOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PR-STEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, določen čas 9 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec. KORŽE MARJAN TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE D.O.O., BREG 18 B, 2322 MAJŠPERK, KORŽE MARJAN, 041 617-574, marjan.korze.doo@siol.net.
ELEKTROTEHNIK, ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK, TEHNIK ZA ELEKTRONIKO - M/Ž; SERVISER MOLZNE IN HLADILNE OPREME, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPA-NIČ DRAGO, 041 782-824, agrocvet. drago@siol.net.
KLEPAR-KROVEC, KLEPAR KROVEC - M/Ž; KROVSKO KLEPARSKA DELA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@ strehe-hermes.si.
INŽENIR GRADBENIŠTVA (VSŠ), DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS), INŽENIR GRADBENI-
ŠTVA - M/Ž; VODJA GRADBIŠČA, VODJA PROJEKTA, ORGANIZACIJA DELA, TRŽENJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov - zahtevno, programiranje
-	zahtevno, računalniško oblikovanje
-	zahtevno. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@strehe-hermes.si.
RAČUNOVODJA, RAČUNOVODJA ZA MANJŠE DRUŽBE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN ZAVODE (VSŠ), RAČUNOVODJA - M/Ž; RAČUNOVODJA ZA MANJŠE DRUŽBE, SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN ZAVODE (VSŠ), nedoločen čas, skrajšan delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, angleški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, nemški jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, delo z bazami podatkov
-	zahtevno, programiranje - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. ZVER JANEZ S.P.-HERMES TRGOVINA IN STORITVE, DORNAVA 56 A, 2252 DORNAVA, ZVER JANEZ, 051 378-418, info@ strehe-hermes.si.
REŠEVALEC IZ VODE, REŠEVALEC IZ VODE - M/Ž; VAROVANJE KOPALCEV, NADZOR IN VZDRŽEVANJE REDA, KONTROLA BAZ.VODE, SKAKALNIC, TOBOGANOV, določen čas 4 mesece, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo. TERME PTUJ D.O.O., POT V TOPLICE 9, 2250 PTUJ, MAROH STANKO, 74 94 517, stanko.maroh@terme-ptuj.si.
MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SREDSTEV, AVTOMEHANIK, MEHANIK STROJEV IN NAPRAV - M/Ž; POPRAVILO TOVORNIH VOZIL IN LOKOMOTIV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MAKSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17 , 2252 DORNAVA, DARKO, 040 504 918,
info@maksimus.biz.
MONTER KONSTRUKCIJ, MON-TAŽER GRADBENIH ELEMENTOV KNAUF - M/Ž; MONTAŽER GRADBENIH ELEMENTOV KNAUF, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. JANŽEKOVIČ ANDREJ S.P.-PRO-TEAM MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, ČUFARJEVA ULICA 13, 2250 PTUJ, JANŽEKOVIČ ANDREJ, 040 617-367.
ZIDAR, FASADER DEMIT FASAD-ZIDAR - M/Ž; FASADER DEMIT FASAD-ZIDAR, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-ka-tegorije, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. JANŽEKOVIČ ANDREJ S.P.-PRO-TEAM MONTAŽA GRADBENIH ELEMENTOV, ČUFARJEVA ULICA 13, 2250 PTUJ, JAN-ŽEKOVIČ ANDREJ, 040 617-367.
EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST, POTNIK NA TERENU - M/Ž; PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA MOLZNE STROJE IN ČISTIL, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. ZUPANIČ DRAGO S.P. - AGROCVET - TRGOVINA, SERVIS, GUBČEVA ULICA 7, 2250 PTUJ, ZUPA-NIČ DRAGO, 041 782-824, agrocvet. drago@siol.net.
AVTOKLEPAR, AVTOKLEPAR - M/Ž; KLEPARSKA POPRAVILA AVTOV, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmen-sko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije. AVTOCENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, GRAFIČNI OBLIKOVALEC - M/Ž; GRAFIČNO OBLIKOVANJE (DIGITISK S.P.), nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, urejevalniki besedil - zahtevno, delo s preglednicami - zahtevno, poznavanje operacijskih sistemov - zahtevno, računalniško oblikovanje - zahtevno. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, TRAMŠEK BLAŽ, 080 24 68, 01 300 31 00, blaz.tramsek@kari-era.si.
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (5.)
Na valovih časa
Kamasutra
Seks je pogost motiv reliefov.
Nadaljevanje
V	njenem templju v Kalkuti zakoljejo vsak dan stotine koz in drugih živali. Ker so vsi bogovi poročeni z boginjami in imajo otroke ter se lahko večkrat utelesijo, se je indijski panteon zelo razširil. Bogov je toliko, da ima skoraj vsaka družina svojega, ki ga vsakodnevno časti v obredu pudža. Ljudje pokličejo božanstvo s tradicionalnimi besedili in ga povabijo na obed. Z njim ravnajo kot s častnim gostom: umijejo mu noge, darujejo mu cvetje in dišave, dajo mu jesti in se po končanem obedu od njega poslovijo. Eden najprilju-bljenejših je Geneš, bog s slonjo glavo.
V	indijski religiji so se veliki arijski bogovi poročili z dravid-skimi boginjami. Zato ni čudno, da je v določenih obdobjih v hinduizmu prevladala spolnost. Ker hindujska religija nima vrhovnega zapovednika, je paleta barv njenega izkazovanja široka vse od orgijastičnih pa do mističnih kultov. Večkrat pa pride v nasprotje sama s seboj.
Vzhodna skupina templjev je nekaj kilometrov stran od novega naselja. Obiskala sva jo po popoldanskem počitku, ko je vročina popustila. Sodijo v isto obdobje kot zahodni, vendar nimajo erotičnih dekoracij in so bili kasneje posvečeni Dži-nu. Razpoznavni so po vdelanih kipih velikega asketa. Številne nagce, stare več kot tisoč let, pa hrani novejši tempelj iz tega stoletja.
Džainizem je ustanovil Budov sodobnik knez Varthamana. Nag je begal in beračil v okolici Patne. Trdil je, da se mora člo-
vek, ki se hoče rešiti kroga nenehno ponavljajočih se rojstev, odtujiti od sveta in se podvreči askezi. Glavna zapoved džainiz-ma je spoštovanje slehernega živega bitja. Vsi verniki so vege-tarjanci. Najbolj zagreti hodijo naokrog goli, usta imajo zaščitena z platnenim trakom, tla pred seboj pa pometajo, da ne bi pohodili žuželk. Smrt je rešitev, zato mnogo menihov naredi obredni samomor s postom do smrti. Njegovih pristašev je nekaj milionov in so večinoma trgovci.
Voli pod nadzorstvom mlade družinice so neutrudno vrteli zobato kolo. Neskončna veriga lončenih posod je iz globine vodnjaka prinašala drobna prgišča vode, ki dajejo suhi pokrajini življenje. Rumena krogla je rdela in se bližala obzorju. Čez ravnico je pihljal prijeten vetrič. Večerni sprehod do hotelčka je bil prijeten. Na poti sva srečala le redke prijazne vaščane. Odsotnost množic me je pomirjala. Za trenutek sem pomislil: »Tukaj bi se dalo živeti.«
V Varanasi sva se vrnila po isti poti. Nudil nama je najpri-kladnejše nadaljevanje poti. Že deset kilometrov stran se nahaja majhno mestece, od koder se je pred tisočletji začel širiti nauk, ki ima danes presenetljivo večji vpliv v drugih deželah kot v Indiji.
Mesto razsvetljenja
Sarnath je eden najpomembnejših budističnih centrov. Tu je Buda začel učiti nauk, ki mu je bil dan v razsvetljenju pod smokvinim drevesom. Spoznal
Kotiček modrecev
Pred kratkim smo ptujski upokojenci počastili stoletnika Nikola Vukotiča. Še vedno živahen najstarejši član Obrtne zbornice, častni član Planinskega društva Ptuj je bil gost tudi pri ptujskem županu. Človek s stoletnimi izkušnjami in stoletnimi modrostmi. Znani Ptujčan, ki jesen svojega življenja preživlja med Ptujčani in v družbi planincev. Izredna discipliniranost v vsakdanjem življenju in neverjeten življenjski optimizem kljub hudim preizkušnjam sta mu pomagala doživeti tako častitljivo starost. Vedno nasmejan in dobro razpoložen prinaša vedrino med svoje prijatelje in tudi naključne goste. Njegove življenjske modrosti so stare sto let, zato smo jim v kotičku modrecev namenili nekaj besed. Iskrene čestitke in še veliko zadovoljnih, vedrih dni, dragi stoletnik!
Pa še urnik naših aktivnosti. V ponedeljek, 16. marca, ob 11.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma redni LETNI ZBOR ČLANOV. Pridite, da skupaj pregledamo opravljeno delo, ga ocenimo in si postavimo nove cilje za delo v letu 2009. Bliža se tretji četrtek v mesecu in naša redna četrtkova srečanja. Tokrat bo naša gostja znana Ptujčanka, dramska ustvarjalka in režiserka Branka Bezeljak. Naše druženje v četrtek, 19. marca, bo malo drugačno. Začelo se bo v dvorani Stara steklarska na Slovenskem trgu z zanimivo predstavo Krava Rozmari. Odrsko delo je namenjeno vsem generacijam, zato pripeljite tudi svoje otroke in vnuke. Vstopnice lahko dobite v DU v Jadranski ulici ob sredah in petkih med 9. in 12. uro. Predstava se bo začela ob 18. uri. Po predstavi se bomo preselili v obnovljene prostore hotela Mitra - v dvorano Alojzije Štraus. Tisti, ki se predstave ne boste udeležili, lahko pridete na srečanje z režiserko ob 19. uri. Veseli bomo vaše družbe. Vabljeni! Ne pozabite izkoristiti toplih pomladnih dni za obiske prijateljev, za druženje in sprehode v naravo. Vrnilo se vam bo dobro razpoloženje in nasmeh na ustnice. Velja poskusiti.
VI-DA
je, kako se preko srednje poti - globokega premišljevanja izogneš trpljenju in neprenehne-mu krogu ponovnih rojstev ter dosežeš nirvano. Živel je v petem stoletju pr. n. št. Maharadža je svojemu sinu Gautami nudil vse posvetne radosti. Mladenič se je v soočenju z normalnim življenjem zavedel trpljenja in bede. Upanje mu je vlilo srečanje z menihom, ki ga je presenetil z mirom in duševno vedrino. Mladi vladar je zapustil posvetno življenje. Po dolgi in naporni poti je preko trpinčenja in meditacije doživel razsvetljenje. To so štiri svete resnice o vesoljnem trpljenju, o izvoru trpljenja, o uničenju trpljenja in o poti do uničenja trpljenja. V petintridesetem letu starosti je Gautamo postal Buda, kar pomeni razsvetljeni. Dosegel je nirvano, ugasnitev vseh želja in strasti in s tem najvišjo duhovno blaženost. Zanimiv je njegov odnos do žensk. Svojemu učencu je pravil: »Zlobne, Ananda, so ženske, ljubosumne, Ananda, so ženske, nevoščljive, Ananda, so ženske, bedaste, Ananda, so ženske.«
Indijski vladar Ašoka je dal na svetem mestu postaviti veliko stupo in druge stavbe. Njemu gre zahvala za razmah budizma. Bil je tretji v dinastiji Murajev, ki so med letoma 32-185 pr. n. št. obvladovali ogromen imperij. Njihova moč je temeljila na centralni oblasti in vojski dvesto tisoč pešakov, dvajset tisoč jezdecev tri tisoč slonov in dva tisoč bojnih voz. Do živega jim ni prišla niti grška Perzija. O legendarnem vladarju Indije vemo več kot o kraljih pred in za njim. Zgodovino svojega vladanja je zapisoval na kamnite stebre. Predno se je spreobrnil k budizmu, je naredil številna grozodejstva. Da je prišel na prestol, je ubil šest bratov. Sežgal je vseh svojih petsto žena, ker so mu nekatere rekle, da je grd. Po vojnem pohodu proti državi Kalinga, v katerem je umrlo sto tisoč ljudi, sto petdeset tisoč pa je bilo pregnanih, je prišlo do temeljite spremembe v vladarjevem značaju. Za nekaj časa je odšel v budistični samostan. Na stebrih je začel pozivati k pobožnosti in ljubezni do bližnjega. Skrbel je za moralo ljudstva in jo nadziral, hkrati pa skrbel za dobro ljudi. Gradil je bolnišnice, vodnjake in počivališča ob cestah. Iz poznega obdobja njegove vladavine poznamo samo legende. Menda ga je na stara leta vnuk s pomočjo ministrov spravil pod skrbstvo, ker je prekomerno razdajal denar budističnemu redu.
Ko sta leta 640 v Sarnath k izviru svoje vere prišla dva neutrudna kitajska popotnika, meniha Fa-Hian in Hiuen-Tsang, je imelo mesto tisoč petsto budističnih menihov, približno sto metrov visoko stupo, mogočen ašokov steber in še mnogo dru-
gih čudes. Po zatonu budizma v Indiji in muslimanski invaziji je od mesta ostala lupina. Na njegovo bleščečo preteklost so leta 1836 pokazala britanska izkopavanja.
S prijateljem sva se pripeljala v prestolnico budizma s kom-bijem. Ob cesti je bilo strnjeno naselje, tako da nisem vedel, kdaj smo prestopili mejo Va-ranasija in vstopili v Sarnath. Našla sva arheološki park, napolnjen s skromnimi temelji nekdanjih zidov, stupo, ki jo je močno načel zob časa, sodoben tempelj »Maha bodhy society« in kiparski prikaz Bude z njegovimi učenci v senci drevesa Bo. Drevo je bilo prinešeno iz Širilanke. Njegova sadika je potomec drevesa, pod katerim je Buda doživel razsvetljenje. Največje dragocenosti se skrivajo v majhnem muzeju. To so prve upodobitve Bude in kapi-telj ašokovega stebra, čudovita kompozicija štirih levov, ki je postala simbol sodobne Indije.
Bog je stopil iz nebes
Silhueta svetišča Jagannath je skozi stoletja razveseljevala mornarje, ko so se vračali z odprtega morja. Okrog njega se vrti versko življenje bližnje in daljne okolice, za njegovimi zidovi se začenjajo in končujejo veličastni verski festivali, ki privabijo na sto tisoče romarjev. Notranjost svetišča je tako sveta, da po poroki z nevernikom ni smela vstopiti niti Indira Gandhi.
Rdeča zastava je plapolala visoko na stolpu belega templja, ko sva zapuščala mestece Puri, ki daje zatočišče počitniškim hišicam mogočnikov iz državne uprave.
Po štiriintridesetih kilometrih avtobusne vožnje smo se pripeljali v naselje Konarak. Vsebuje le malo več kot čudovit tempelj, ki so ga zaradi barve peščenca ribiči poimenovali »Črna pagoda«.
Dva velika leva, ki tlačita pod seboj slona v zadnjih vzdihlja-jih, sta mogočen simbol zmage hinduizma nad budizmom. Previdno sem se splazil mimo krvoločnih mrcin odprtih gobcev in nesramno spuščenih jezikov po stopnišču navzgor. Skozi dvorano številnih stebrov, ki so podpirali svetlo modro nebo, sva prišla do »kamnite kočije«, s katero se je na zemljo pripeljal sončni bog Surya. Ostanki štiriindvajsetih velikih koles na straneh svetišča izpričujejo, da je bil pristanek na zemljo trd. Kolesa, vsako zase žlahtna kamnita čipka, so največja znamenitost templja. Plemeniti konji podpirajo vhodni portal, sam bog pa je upodobljen trikrat, kako lovi sonce ob vzhodu, opoldne in ob zahodu. Stene in streha templja so tako kot pri templjih v Khajurahu neprekinjena pro-
Torek, 10. marec
Danes goduje 40 mučencev.
1655 se je rodil v Ljubljani se je rodil Janez Gregor Dolničar, tudi Thalnitscher, slovenski kronist in zgodovinar.
1770	so v Avstriji ukinili najemniško vojsko.
1853	se je rodil v Zvečah Gregor Einspieler.
1856 se je rodil v Novem mestu začetnik lovenske geologije in geološke terminologije, meteorolog in prvi slovenski naravoslovec Fserdinand Seidl. 1876 je Alexander Graham Bell izrekel prve besede po telefonu.
1899	so začeli v Franciji izdajati državna vozniška dovoljenja. 1910 so na Kitajskem odpravili suženjstvo.
Sreda, 11. marec Danes goduje Krištof.
1547 so zapisali v zapisnik mestnega sveta v Ljubljani, da je postal ljubljanski meščan Baptista Vavisor.
1811 se je rodil francoski astronom Urbain Jean Joseph Le Verrier. 1872 je štajerski deželni zbor v Gradcu ustanovil in odprl Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru.
1935 so sprejeli državni proračun Kraljevine Jugoslavije, ki je pokazal ugodna finančna gibanja.
1938 so v noči med 11. in 12. marcem nemške čete prekoračile avstrijsko mejo.
1941 je ameriški kongres sprejel zakon o posojilu in namenu, ki je dal predsedniku države možnost, da zavezniškim državam vojaško materialno pomaga. 1990 je razglasila Litva neodvisnost oziroma kontinuiteto z neodvisnostjo iz leta 1918.
Četrtek, 12. marec
Danes goduje Gregor.
1365 je vojvoda Rudolf IV. podpisal ustanovno listino o ustanovitvi dunajske univerze.
1613 se je rodil utemeljitelj in največji mojster francoskega sloga v oblikovanju vrtov Andre Le Notre.
1682 se je rodil v slovenski arhitekt Gregor Maček. 1693 se je vpisalo v spominsko knjigo na novo ustanovljene Academiae operosorum v Ljubljani prvih 23 članov.
1852	je izšel v ZDA roman ameriške pisateljice Harriet Beacher Stowe Koča strica Toma, ki je obtoževal suženjstvo.
1930 je indijski bojevnik za neodvisnost Mahatma Gandhi odšel s skupino najzvestejših privržencev na solni pohod.
1933 je kemikom britanskega podjetja Imperial Chemical Industries uspelo prvič sintetizirati polietilen. Petek, 13. marec Danes goduje Kristina.
1741 se je rodil nemški cesar Jožef II., sin Franca I. in Marije Terezije. 1775 se je rodil na Plitvičkem vrhu pri Gornji Radgoni izdelovalec protetičnih pripomočkov Jože Veršič.
1848 so delavci postavili barikade na Dunaju in strmoglavili režim kneza Metternicha.
1890 se je rodil švicarski dirigent Fritz Busch.
1916	se je rodil v Selnici ob Dravi slovenski gledališki in filmski igralec Arnold Tovornik.
1922 je tržaško sodišče prepovedalo uporabo slovenščine v tej ustanovi, kasneje pa je sklep razširilo še na Pulo in Gorico. 1928 je v Los Angelesu popustil velikanski jez, kar je povzročilo smrt 400 ljudi.
Petek, 14. marec Danes goduje Matilda.
1802 so se začela v Parizu pogajanja, na katerih je Francija prodala ZDA
Lousiano za 50 milijonov frankov.
1804 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss starejši.
1854	se je rodil nemški bakteriolog, utemeljitelj moderne kemoterapije Paul Erlich.
1864je politik in pisatelj Luka Svetec v Kranjskem deželnem zboru v Ljubljani prvič govoril samo slovensko.
1900	preidejo ZDA na zlato podlago valute.
1906 britanski parlament načelno sprejme starostne pokojnine.
1946 je postala Albanija s prvo povojno ustavo ljudska republika.
Nedelja, 15. marec
Danes goduje Klemen.
Danes je svetovni dan potrošnikov.
587 pr. n. š. je babilonski kralj Nebukadnezar zavzel Jeruzalem.
44 pr. n. š. je bil ubit rimski vojskovodja in diktator Gaj Julij Cezar.
1862 je izšel odlok o rabi slovenščine na sodiščih na Tržaškem, Goriškem,
Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.
1883 seje rodil v Gorici slovenski slikar, grafik, ilustrator in glasbenik Aleksander Šantel.
1892 je prvič izšel mesečnik slovenskega dijaštva na Dunaju Vesna.
1917	je v Rusiji februarska revolucija meščanske opozicije, delavcev in kmetov zrušila caristično vladavino.
1919 je svet deseterice na mirovni konferenci v Parizu določil politično rešitev italijansko jugoslovanskega mejnega spora. Ponedeljek, 16. marec Danes goduje Hilarij.
1511 je močan potres v Škofji Loki uničil velik del mesta, stolp na Kranclju in tako poškodoval grad, da so ga morali praktično na novo pozidati. 1521 je odkril portugalski pomorščak Magellan Filipinsko otočje.
1771	se je rodil francoski slikar Antoine-Jean Gros.
1848 so tri dni po revoluciji na Dunaju in padcu Metternichovega režima za dogodke izvedeli v Ljubljani.
1750 se je rodila nemška astronomka Lukretia Karolina Herschel.
1853	se je rodil v Zapužah pri Radovljici slovenski zgodovinar Josip Apih. 1789 se je rodil nemški fizik Georg Ohm.
Arheološki park
cesija rezbarij. Na Khajuraho ne spominja samo podobna arhitektura, ampak tudi nekaj lepih erotičnih skulptur. Svetišče je bilo narejeno v trinajstem stoletju v čast vojaški zmagi. O njegovi zgodovini ne vemo dosti, niti tega ne, če je bilo dokončano. Leto 1900 je tempelj dočakal
kot veličastna razvalina, od takrat pa ga počasi obnavljajo. Okolica je urejena v arheološki park, posejan s kipi bojujočih živali, majhen muzej pa skriva zaklade, ki so jih našli pri obnovi svetišča.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: J. Jaklič
Foto: J. Jaklič
AvtoD£OM
Zunaj prikupen in nenavaden, znotraj dvobarven
Za Kio dolgo časa nismo mogli reči, da izdeluje avtomobile, ki oblikovno izstopajo. Sedaj imajo Korejci tudi takšnega, saj je znamka po predstavitvi prototipa spravila na ceste nenavadnega urbanega križanca z imenom soul, ki tvori ne-kajštevilno avtomobilsko skupino, v kateri se kmalu obeta še večja gneča. Soul začenja osvajati trg s samosvojo podobo, zanimivo zasnovo in elementi, ki jih še ne poznamo, zato jih zna konkurenca v prihodnosti posnemati. Avto že na prvi pogled združuje kreativnost, fleksibilnost in mestno priročnost.
Pri oblikovanju so Korejci stavili na izvirnost, upali so tudi pokazati precej več kreativnosti, kot jim je vodstvo dopuščalo doslej, zato soul izstopa iz Kii-ne palete. Zunanjost izraža pripadnost mestnemu okolju in mladostnemu življenjskemu slogu. Izstopajo razširjeni blatniki, pod katerimi se lahko vrtijo kolesa do premera 18 palcev, ogromne steklene površine, ki navidezno segajo preko bokov in navpični zadnji del z visoko postavljenimi lučmi.
Tudi notranjost je izvirna, čeprav brez
značilne trde plastike tudi tokrat ni šlo. Na voljo so številni barvni odtenki, sedežne prevleke s ponoči vidnimi napisi ali takšne, ki sledijo barvi karoserije. Kia soul je idejno namenjena nekaj mlajšim voznikom, ki želijo imeti v vozilu tudi sodobno tehniko. O tem pričajo priključki USB, AUX in iPod. V novem modelu za osebno rabo najdemo še dovolj kakovostno in zmogljivo avdio napravo, ki jo je moč upravljati s stikali na volanskem obroču. Tisto, kar me bega, so preveč limuzinski in uniformirani okrogli merilniki, ki zaradi svoje resnosti nikakor ne pašejo v tako nenavaden avtomobilček, kot je kia soul! Odlagalnih površin je dovolj, manjka le sredinski naslon za roke, posebnost pa predstavlja kamera za vzvratno vožnjo, ki prikazuje sliko kar na notranjem vzvratnem ogledalu. Naj še omenim izvirno prostorsko rešitev liftgate, ki predstavlja prostor v avtomobilu, kamor lahko pospravimo mokra oblačila ali recimo rolko, s tem pa Korejci še dodatno ciljajo na mlade voznike kot njihovo glavno ciljno skupino.
Soul se z dobrimi štirimi metri dolžine uvršča med majhne avtomobile; prtljažnik v osnovi sprejme od 222 do 818 litrov, k temu lahko dodamo še prostor pod dvojnim dnom, s čimer dobimo zavidanja vreden velik prtljažni prostor. Tudi tisti vozniki, ki na veliko menjuje-jo belo tehniko, ne bodo v težavah, ker največji možni volumen meri 1510 litrov (merjeno do stropa pri podrti zadnji klopi), to pa pomeni, da lahko naenkrat prepeljemo dva pralna stroja!
Paketi opreme so trije: osnovni soul urban je opremljen z ročno klimatsko napravo, uporabno konzolo med prednjima sedežema, radijskim sprejemnikom s predvajalnikom zgoščenk ter s progresivnim servo volanom. Lx soul dodaja meglenke, daljinsko centralno zaklepanje, v usnje oblečen volanski obroč
Moje cvetje
z upravljali za avdio napravo, električno pomični ogrevani zunanji ogledali in 16-palčna aluminijasta platišča. Najžlah-tnejši ex soul je dobil zadnji spojler, 18-palčna platišča in zatemnjena stekla.
Med dodatno (predvsem dekorativno) opremo najdemo nalepke, ki popestrijo zunanje pločevinaste dele, vložek maske hladilnika v živahnih barvah, osvetljene zvočnike, živobarvne vložke ter svetleče sedežne prevleke v notranjosti.
Motorja sta zaenkrat le dva, oba 1,6-li-trska. Bencinski zmore 124 KM, dizelski CRDi še štiri konje več. Slednji je zanimiv predvsem zaradi nižje porabe goriva, ki znaša 5,2 litra na sto prevoženih kilometrov, na prevožen kilometer pa v ozračje izpusti 137 gramov ogljikovega dioksida. Menjalnika sta prav tako dva, in sicer je v osnovi ta petstopenjski ročni, v kombinaciji z dizelskim motorjem si stranka po drugi strani lahko omisli tudi petstopenjsko avtomatiko. Ko bo prodaja kie soul že utečena, bodo motorno paleto razširili še z dvema agregatoma, in sicer z zmogljivejšim 145-konj-skim 2.0-litrskim bencinarjem ter z dizlom s 115 KM.
Kia je ob lansiranju soula začela reklamirati in poudarjati njeno petletno garancijo brez omejitve kilometrov, ki ima manj »drobnega« tiska, kot to velja za njenega večjega brata. Prihod tega avtomobila v Slovenijo sovpada s petnajsto obletnico Kie pri nas, zato so prodajalci pripravili nekaj bolj jubilejne cene, ki tudi brez omenjene obletnice pomenijo ugodno razmerje med ceno in vrednostjo vozila. Soul odpira zanimiv segment avtomobilov za osebno rabo, v katerega vstopa tudi citroen C3 picasso, pri čemer bo nekaj dodatne izvirnosti prispevala izbira med 11 barvami karoserije, številne poslikave z garancijo (kar je redkost) in karoserijski dodatki. Letna zmogljivost tovarne v domačem obratu v mestu Gwangju znaša preko 100.000 vozil, od tega jih bo večina poslana v Ameriko, le dobrih 35.000 soulov bo na voljo Evropejcem.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Bownova terapija (3.)
Osnova vsake Bowno-ve terapije je Bownova poteza, ki je specifična za to obliko terapije. Gre za izredno nežne poteze, preko točno določenih lokacij v točno določenem zaporedju, ki izzovejo nevrološke in energetske odzive. Med posameznimi potezami sledijo 2- do 5-minutnipremori, ki dovoljujejo sistemu, da se na informacijo odzove. V tem času se terapevt od klienta odmakne in se ga do začetka novih potez ne dotika.
Bownova terapija se od drugih terapij razlikuje tudi po razmaku terapij. Le-ta ne sme biti manjši od 5 dni in večji od 10 dni. Idealni razmik je na 7 dni. Telo se na terapijo
najbolj odzove v 4 do 5 dneh po terapiji, nato pa se odzivi upočasnijo. Tako moramo telesu dovoliti primerno časovno odzivnost. Prav tako ne smemo preobremeniti starejših in kroničnih bolnikov, zato si terapije pri njih lahko sledijo s 7-do 14-dnevnimi premori. Sicer pa velja načelo: MANJJE VEČ. Čim bolj je neko stanje ali bolečina akutna, tem manj terapij je potrebnih za njeno izboljšanje, bolj kot je stanje kronično, več terapij je potrebnih. Izboljšanje je tako pri akutnih stanjih zaradi učinkovitosti terapije možno že po 2 do 4 terapijah. Terapija se izvaja v ležečem ali sedečem položaju. Običajno
Foto: Črtomir Goznik
Dragica Silak, dipl. fiziotera-pevtka, Bownova terapevtka
traja od 30 do 60 minut, lahko pa tudi manj. Poteze se najpogosteje izvajajo direktno na koži, lahko pa tudi čez lahka nedrseča oblačila.
Z Bownovo terapijo ne zdravimo nobene bolezni, ampak telesu damo samo informacijo, na katero odreagira v smislu samoregulacije, samooz-
dravitve. Zato so potrebni tudi določeni varnostni ukrepi, ki jih mora terapevt upoštevati: infekcije, akutne poškodbe, akutne bolečine, starejše osebe.
Osnovni pogoj za uspešno izvedeno terapijo je zadostna hidracija tkiv. Naše telo vsebuje 70 % vode. Voda je v celicah nujno potrebna za odvajanje odpadnih produktov iz celice in dotok kisika in hranilnih snovi v celico. Veliko kroničnih bolezni izvira iz nezadostne hidracije, zato svetujemo, da klient popije vsaj liter do liter in pol vode na dan. Naj jo uživa z enakomernim dovajanjem preko celotnega dneva. Reakcije po terapiji pri slabo hidriranih so veliko pogostejše kot pri ostalih.
Dragica Šilak, dipl. fizioterapevtka, Bownova terapevtka
Zasebna fizioterapija
Končno nekaj sončnih žarkov
Čeprav bi si želeli še bolj toplih dni, je kar prav, da narava še ne hiti preveč. Najbolje je, da se rastline prebudijo počasi. Kljub temu lahko že vsak dan posebej opazimo novo rast in prebujanje rastlin iz zimskega spanja. Delo na vrtu se je že pričelo.
Sobne rastline
Mnogi boste kakšen topel in sončen dan izkoristili tudi za presajanje sobnih rastlin. Po tako dolgi kurilni sezoni bodo za svežo in hranilno prst zelo hvaležne. Pazite pa, da ne presajamo v prevelike lončke. V takih rade pričnejo korenine gniti. Posebej priporočam presajanje vseh novo kupljenih rastlin. Te so običajno v premajhnih lončkih in dokaj nehranljivih substratih. Če so lončki zelo lahki in vidimo korenine uhajati skozi luknje, potem jih moramo čim prej presaditi. Posebej hvaležne za presajanje nam bodo božične zvezde, če jih želite ohraniti za naslednje leto, seveda.
Nekaterih rastlin pa ne presajamo, ampak jim samo po vrhu dodamo nekaj svežega substrata. Težko presajamo zelo velike rastline, ki jih ne moremo več prestavljati. Tem z vrha odstranimo kolikor je le mogoče stare zemlje in na-sujemo novo.
Tudi nekatere cvetoče rastline, kot so klivije, spatifili ali kale, ne marajo imeti v posodah preveč prostora. Raje se tiščijo. Če imajo preveč svetlobe, ne zacvetijo, ampak samo ženejo nove liste. Te lahko posadimo nazaj v isto posodo, le da odstranimo kolikor le gre zemlje z njihovih korenin in dodamo svežo prst.
Tudi drevesa življenja ali dracene ne smejo biti v prevelikih lončkih. Samo zemljo zamenjamo, če se nam zdi potrebno.
Prav posebna zgodba so orhideje. Teh nikoli ne presajamo v času cvetenja. Težko je pri nas dobiti tudi prave substrate zanje. Ti morajo biti samo lubje in ne smejo imeti vmes veliko zemlje oziroma razpadlega lubja. V takem primeru njihove korenine ne bodo imele dovolj zraka in bodo zgnile. Zato ni vsak substrat dober za orhideje. Vsake štiri leta pa jih le moramo prestaviti v večje lončke. Takrat izberemo samo za številko večji lonec. Staremu lubju lahko samo dodamo novo, saj lubje služi samo sidranju korenin in jih ne hrani. Te dobijo povsem dovolj hranil, ki so raztopljena v vodi, ki teče čez tako lubje.


Foto: Miša Pušenjak
V stanovanje si pomlad prinesemo s pomladanskimi čebulnicami. Prikukale so že na prosto, zato jih preprosto posadimo v lončke in obdamo z mahom. Izberemo take, ki že imajo nakazane popke. Takoj ko odcvetijo, pa jih spet vrnemo v naravo, na vrt, da si opomorejo.
Okrasne gredice
Takoj ko se zemlja dovolj osuši, gredice s trajnicami okopljemo in prezračimo. Lahko dodamo tudi nekaj komposta ali kupljenega organskega gnojila. Koliko ga damo, je odvisno od tega, kaj na gredicah raste. Večjim grmov-nicam in trajnicam dodamo do 2 l/m2 komposta oziroma polovico priporočenega odmerka gnojil, kupljenih v trgovini. Manjšim trajnicam, predvsem pa, če jih bomo kombinirali z enoletnicami, pa dodamo največ 1 l/m2 komposta ali pa le v sledovih kupljenih organskih gnojil.
Na toplem pa posejemo poleti cvetoče enoletnice. Na policah trgovin najdemo kar nekaj novih lepotic, ki jih toplo priporočam v preizkušnjo.
Med njimi sta dve pokončni, modrocvetoči lepotici, ki ju posebej priporočam. Modra barva je med cvetjem precej redka. Se pa lepo poda na gredice v kombinaciji s trajnicami ali pa pomiri bleščeče rumene ali rdeče barve enoletnic.
Prva je obenem še uporabno zelišče. To je limonski ožep. Pokončni modri cvetovi celo poletje vabijo nase pisane metulje in čebele. Lahko jih režemo, bolj jih bomo, več cvetov bomo imeli, in uporabljamo za prijetno dišeče poletne šopke. Ker pa je ta rastlina obenem tudi zelišče, liste uporabljamo tako za dodatek poletnim solatam kakor osvežilne, po limoni dišeče poletne pijače.
Druga pa je izredno hvaležna in trpežna modrocvetna kadulja (Salvia farinacea). Veliko bolj odporna in trpežna je kakor njena vsem dobro poznana rdeča sorodnica. Hitreje se obrašča in manj občutljiva je na različne škodljivce. Je pa višja, kar je potrebno upoštevati v planiranju novih cvetličnih zasaditev.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Škotski rock veterani iz skupine Simple Minds so objavili nekaj podatkov o svojem novem albumu, ki naj bi izšel 25. maja. Album so poimenovali Graffiti Soul in bo tudi obeležil njihovih uspešnih trideset let na svetovni glasbeni sceni. Hkrati bo to njihov prvi studijski izdelek po letu 2005, ko so izdali svoj zadnji album Black & White 050505 iz leta 2005. Graffiti Soul bo že 15. studijski album skupine Simple Minds. Novi album so posneli v znamenitem studiu Rockfield, v katerem je nastal tudi njihov že legendarni album New Gold Dream iz leta 1982. Za poletje pa imajo v načrtu tudi veliko svetovno glasbeno turnejo.
Leonard Cohen bo po petih letih izdal novi album. Posnel ga je v živo in ga bo izdal 31. marca. Nosil bo naslov Live in London. Na albumu bo posnetek njegovega koncerta, ki ga je imel 17. julija lani v londonski 02 areni. Na albumu Live in London bo 26 skladb na dveh zgoščenkah in tudi DVD. Na njem boste lahko slišali tudi njegove največje uspešnice: Dance Me To The End Of
Love, Everybody Knows, I'm Your Man in Hallelujah. Ta cenjeni kanadski kantavtor je svoj zadnji album Dear Heather izdal leta 2004. Leonard Cohen je na že omenjeni lanski turneji imel kar 84 koncertov, na katerih je prodal več kot 700 vstopnic. Prav tako lani pa je doživel še eno veliko priznanje za svojo glasbeno delo, vpisali soga v Rock and Roll Hall of Fame.
Britanci so na svojem OnePoll portalu objavili rezultate še ene zanimive ankete. Izbirali so najboljše britanske avtorje vseh časov. Za najboljšega britanskega avtorja vseh časov je bil izbran Gary Barlow. Član bo-ybanda Take That je premagal zelo močno konkurenco, v kateri sta bili tudi takšni legend, kot sta John Lennon in Paul McCartney. Gary Barlow je zaslužen za nekatere največje hite v zadnjih desetih letih, ne samo za skupino Take That, ampak tudi za številne druge britanske izvajalce. 38-letni Barlow je avtor najbolj znanih skladb zasedbe Take That, kot so: Babe, Back For Good in Never Forget. Pisal pa je tudi za
Zanimivosti
Foto: internet
Simple Minds
takšne zvezde, kot so: Blue, Charlotte Church in Delta Goodrem. Že omenjena John Lennon in Paul McCartney sta v omenjeni anketi končala na drugem oz. tretjem mestu. Med desetimi najboljšimi britanskimi avtorji pa so se znašli tudi Chris Martin, George Michael, Noel Gallagher, Robbie Williams in Sting.
®®®
Četrti studijski album britanske skupine Coldplay z naslovom Viva La Vida Or Death And All His Friends je po podatkih mednarodnega združenja fonografske industrije najbolj prodajani album leta 2008. Prodali so 6,8 milijona izvodov. Zanimivo je tudi, da so med desetimi najbolje prodajanimi izvajalci na svetovnem tržišču kar štirje iz Velike Britanije, ob zasedbi Coldpaly najdemo še Duffy, Leono Lewis in
Amy Winehouse.
®@®
Ameriška alternativna rock zasedba The Killers, ki je ena najbolj priljubljenih skupin ta hip, bo 7. junija nastopila v Ljubljani. Točno prizorišče koncerta bo po zagotovilih organizatorja znano že zelo kmalu. Ljubljano bodo obiskali v okviru evropske turneje, na kateri predstavljajo svoj tretji album Day&Age. Prvi singel z albuma, skladba Human, pa je postala velika svetovna uspešnica, ki se je uvrstila skoraj na vse svetovne glasbene lestvice.
®®®
Slovenija očitno res postaja prestolnica glasbe. Po Ma-donni, Killersih in Lennyju Kravitzu bomo zdaj gostili
tudi zmagovalce Evrovizije Lorde. Finski so zmago na Eurosonguprinesli leta 2006 s skladbo Hard Rock Hallelujah. Evrovizijsko publiko so šokirali z udarno skladbo, iznakaženimi maskami na obrazu in veliko pirotehnike. Lordi so na svoji spletni strani objavili, da bodo 13.
marca nastopili v Cerknici. ®®®
Še pred poletjem bo najverjetneje izšla nova plošča avstralske pevke Natalie Im-bruglia. Pri njenem nastanku sodeluje tudi Chris Martin iz skupine Coldplay, sin-gel, ki bo album napovedal,
pa naj bi nosil naslov Scars. ®@®
Zasedba Faith No More je potrdila, da se bo po enajstih letih vrnila na sceno, in sicer z evropsko turnejo. Čeprav so pred tremi meseci še vneto trdili, da ponovna združitev ni možna, so si sedaj očitno premislili.
®®®
Britanska skupina Spandau Ballet, ki je osemdeseta leta zaznamovala s hiti, kot so Lifeline, True, Gold in Through The Barricades, se po dveh desetletjih vrača na sceno.
®®®
Člani skupine No Doubt so zanikali informacije, da bodo letos posneli nov studijski album. Še vedno pa velja, da se bodo po petih letih zbrali za novo koncertno turnejo.
®®®
Legendarni duo Simon & Garfunkel je napovedal, da se bo po petih letih spet odpravil na skupno turnejo po ZDA.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
2.	DEAD AND GONE - T.I. Feat. Justin Timberlake
3.	HEARTLESS - KANYE WEST
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU - KELLY CLARKSON
2.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
3.	POKER FACE - LADY GAGA
NEMČIJA
1.	BROKEN STRINGS - JAMES MORRISON FEAT NELLY FURTADO
2.	DANCE WITH SOMEBODY - MANDO DIAO
3.	SCWARZ ZU BLAU - PETER FOX
Na dražbi v New Yorku prodali Gandhijeve predmete
New York, 6. marca (STA) - Dražbena hiša Antiquorum je v četrtek v New Yorku prodala osebne predmete nekdanjega indijskega voditelja in mirovnika Mahatme Gandhija za 1,8 milijona dolarjev. Osebne predmete, med katerimi so ponošeni usnjeni sandali, žepna ura, medeninasta posoda in krožnik ter očala, je prodajal zasebni zbiralec James Otis, ki je dejal, da potrebuje denar za promocijo mirovništva. Predmete je kupil indijski poslovnež V.J. Mal-lyja, ki je preko zastopnika sporočil, da jih bo podaril indijski vladi. Kalifornijski poslovnež Otis je najprej napovedano dražbo skoraj preklical, vendar pa si je premislil, dražbena hiša pa je sporočila, da je bil nakup legalen. Otis je skoraj preklical dražbo, ker je v Indiji sprožila hudo ogorčenje, saj bi morali predmeti po mnenju Indijcev soditi v muzej kot del nacionalne dediščine. Če je verjeti kupcu, se bo to tudi zgodilo.
Michael Jackson se bo julija vrnil na glasbene odre
London, 5. marca (STA) - Ameriški pop zvezdnik Michael Jackson je danes sporočil, da bo v Londonu julija letos odigral niz poslovilnih koncertov, s katerimi se bo po 12 letih vrnil na glasbene odre. »To je to, vidimo se julija,« je oboževalcem v britanski prestolnici po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal nekdanji kralj pop glasbe. »Zaigral bom pesmi, ki jih želijo slišati moji oboževalci,« je na londonski areni O2, kjer se je zbralo okoli 2000 tisoč navdušenih navijačev, sporočil Jackson. »Vse vas imam rad. Hvala vsem. To je to,« je oboževalcem še povedal 50-letni pevec. Kot so sporočili organizatorji, naj bi Jackson v Londonu odigral deset koncertov, cena vstopnic pa se po poročanju dpa giblje od 57 do 84 evrov.
400 Italijanov na leto spremeni spol
Rim, 5. marca (STA) - Približno 400 Italijanov na leto spremeni spol, povpraševanje za tovrstne operacije pa vse bolj narašča, zlasti še med moškimi, starimi od 25 do 35 let, je za italijansko tiskovno agencijo Adnkronos dejal direktor urološke klinike na neapeljski univerzi Federico II. Vincenzo Mirone. Število moških, ki postanejo ženska, naj bi po Mironejevih besedah bilo veliko večje, saj se veliko Italijanov odloči za operacijo v Londonu ali maroški Casablanci, kjer morajo za ta poseg odšteti približno 60.000 funtov. V neapeljski kliniki vsako leto operirajo približno 30 moških, v zadnjih l5 letih pa so uspešno opravili skupno 190 kirurških sprememb spola. Kot je dejal Mirone, se je osem od teh oseb, ki so jih operirali v Neaplju, poročilo, dva para pa sta tudi posvojila otroka. Spol je s pomočjo operacije mogoče spremeniti tudi v Trstu, Bolo-gni, Bariju, Torinu in Rimu.
Britanski princ najbolje oblečen moški
London, 5. marca (STA) - Britanski princ Charles je po mnenju revije Esquire najbolje oblečeni moški na svetu. Premagal je tudi ameriškega predsednika Baracka Obamo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Princ Charles izstopa z oblekami z dvema vrstama gumbov. Občudovanja vredno je, da ohranja primeren slog oblačenja: slišali smo, da ima sobo, ki je videti kot krojaška delavnica,« piše Esquire. Slog 60-letnega britanskega prestolonaslednika je preprost, že od nekdaj pa nosi obleke Gieves and Hawkes iz butika Seville Row, ki jih dopolnjuje z robčki in svilenimi kravatami. Esquire piše, da je princ »vedno neverjetno lepo oblečen«. Princ Charles je med drugim premagal ameriškega predsednika Obamo, ki je na lestvici desetih najbolje oblečenih moških na svetu zasedel četrto mesto. Britanski premier Gordon Brown je bil na drugi strani izbran za enega najslabše oblečenih, revija pa je kot primer navedla, da se je nekoč »v iraški puščavi pojavil v salonarjih«. Kritik je bil deležen tudi londonski župan Boris Johnson, ki je znan po svojem nekoliko kaotičnem videzu. Žepi na njegovih suknjičih naj bi bili videti kot knjige iz antikvariata, njegova pričeska pa, kot da bi srečal prikazen.
STA
estvi
NAJ
LADY GAGA Feat.
IES M
ORRISO
1.	JUST DANCE O'Donis
2.	BROKEN STRINGS - JAME NELLY FURTADO
3.	THE FEAR - LILY ALLEN
4.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
5.	SHINING LIGHT - ANNIE LENOX
6.	WORKING ON A DREAM - BRUCE SPRINGSTEEN
7.	RUN - LEONA LEWIS
8.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOUT YOU - KELLY CLARKSON
9.	HOT N COLD - KATY PERRY
10.	SOBER - PINK
11.	LIFE IN TECHNICOLOR - COLDPLA fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2»1043 bo Janko Bezjak
it
Fbgoji uporabe Balunga: Uporabniki pcedpiacniške telefon;,e preverite stanje na vašem računu. Qrr^|rcite prejemanje wap povezav m GPRSdJMTS prenos podatkov, Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja [Mobitet, Smobil, Debits), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s sptosninu pogqL pa rtv.wsmscity.net/balunga. Balunga je narednika storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec i wap povezavo do gateri^, iz kssere si lahko nabžijo 6 vsebin brez doptočila Cena sporočila je I,8S cUR. V vse cene je vštet DDV. Cd pogodbeni je shranjena na sedežu p&cijetja, je možno odstopiti kadarkoli Odjava td stop na 303D. Reklamacijo: 024&-14-595, rck^rnaci»:'® smsoiy.net. ftjnudnik: ThieeAnis Koban&Co. d.n.o., Zg Bistrica IZ, ?3I0 Slov. Btsirca. Mobini rentgen je zabavnastwitev in ne deluje kot pravi rentgen.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
njoki v gobovi omaki*, solata SREDA
skutni burek, solata ČETRTEK
pleskavice v omaki, pire krompir PETEK
ocvrta cvetača, tatarska omaka SOBOTA
enolončnica s čičeriko** NEDELJA
porova juha, kaneloni s šunko in sirom,
francoska solata
PONEDELJEK
testenine z drobtinami, solata
*Njoki v gobovi omaki
Gobova omaka: belo olje, 1 čebula, 25 dag šampinjonov, sol, poper, vegeta, 1/2 lončka kisle smetane, 0,5 dl belega vina, 2-3 dl vode. Potrebujemo še zamrznjene njoke.
Na olju prepražimo čebulo, da postekleni. Dodamo gobe in malenkost posolimo, premešamo in pražimo, da voda izpari. Dodamo 2 žlički vegete, vino in zalijemo z vodo. Po desetih minutah kuhanja na majhnem ognju gobam dodamo še kislo smetano in popramo
Foto: ASV
po okusu. V omako vsujemo kuhane njoke.
■	V I	Viv II
**Enolončnica s čičeriko
1 manjša čebula, 1 pločevinka pelatov, 3 stroki česna, 10 listov grobo naseklja-ne sveže bazilike (lahko tudi 1/2 žličke suhe), 1 skodelica kuhane čičerike, 1 skodelica kuhanih polnozrnatih testenin, 2 žlici kisle smetane, olje, sol, poper, 1/2 žlice moke kot zgoščevalec.
Čičeriko namočimo prejšnji dan (12 ur) in jo naslednji dan skuhamo do mehkega v slani vodi (okrog 2 uri). Tudi polnozrnate testenine skuhamo v rahlo osoljeni vodi. Na olju prepražimo čebulo do zlatorumene barve, dodamo nasekljan česen in ga pražimo kratek čas, da malo zadiši. Dodamo grobo pretlačene pelate in baziliko ter dušimo 5 minut, da se vse malo pokuha. V omako stresemo kuhano čičeriko in kuhane rezance ter kuhamo še nekaj minut, da se okusi vpijejo v sestavine. Zdaj je omaka še zelo gosta in jo lahko uporabimo tudi kot prikuho. Za enolončnico pa prilijemo vodo in s tem povečamo količino jedi ter okus paradižnika zredčimo. Na koncu solimo, popramo in vmešamo kislo smetano z moko. Da se kisla smetana in moka ne bi zgrudili, v posebni lonček vsujemo moko, prilijemo vodo, nato pa še kislo smetano, zmešamo in vlijemo k jedi.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Skrbno si izberi življenjsko družico. Od te odločitve bo odvisnih devetindevetdeset odstotkov tvoje sreče ali gorja.
-k-k-k
Vedno imej pred očmi kaj lepega, pa čeprav je to le marjetica v kozarcu od marmelade.
•k-k-k
Nauči se tipkati.
-k-k-k
Razmišljaj o velikih rečeh, uživaj pa v drobnih zadovoljstvih.
-k-k-k
Preberi ustavo.
-k-k-k
Nauči se prebirati finančna poročila.
-k-k-k
Otrokom velikokrat povej, kako čudoviti so in da jim zaupaš.
-k-k-k
Kreditne kartice uporabljaj le zato, ker so priročne, nikoli za najemanje kredita.
-k-k-k
Vsak dan hodi hitro vsaj trideset minut.
-k-k-k
Za rojstni dan si privošči masažo.
-k-k-k
Nikoli ne goljufaj.
-k-k-k
Veliko se smej.
-k-k-k
Neki kmet je opazil, da znak »živina na cesti«, ki ga je postavil ob cesti, ni imel posebnega učinka. Vozniki so navadno z nezmanjšano hitrostjo drveli po cesti mimo njegovega pašnika - dokler ni ob cesto postavil napisa: »Pozor, nudistični kamp!«
»Čevlji ti škripljejo. Najbrž jih še nisi plačal,« zbode Jaka prijatelja.
»Nesmisel! Potem bi moral škripati tudi moj klobuk!«
»Le poglej Marjana, kupil si je ožje hlače, kot ima kožo.« »To pa ne more biti res.« »Seveda je. V koži se lahko pripogne, v hlačah pa ne.«
"Pomerite to obleko. Zadnji krik mode je." "Saj bi jo, vendar se bojim
"Česa?"
"Zadnjega krika svojega moža ... "
»Gospa,« reče prodajalka, »ta obleka vas naredi deset let mlajšo.«
»Potem je pa ne bom vzela!« reče ženska jezno. »To pomeni, da bom videti deset let starejša, ko jo bom slekla!«
Vsa vas je bila razburjena, ko se je zvedelo, da so župniku ukradli hlače. Čez nekaj tednov ga je nekdo vprašal, ali je hlače že dobil nazaj.
»Ne v celoti. Ampak tri hlačne gumbe so mi pa že dali v pušico.«
Med vožnjo z vlakom se je Jože precej nagnil skozi okno in hlačni šiv zadaj je popustil.
»Ali so vam hlače pretesne?« je vprašal sopotnik. »Zdaj ne več.«
"Rad bi zamenjal ogledalo v omari."
"Ali se je razbilo? Ali kaže krivo podobo?"
"Pravzaprav je čisto v redu, ampak vidim se samo do pasu in tako sem že dvakrat prišel v službo brez hlač."
Devetdesetleten možakar se je sprl s čevljarjem zaradi čevljev, ki mu jih je ta naredil - zdijo se mu premalo trpežni.
»Zakaj se razburjate?« pravi čevljar. »Že več kot devetdeset let vam je in malo je možnosti, da bi živeli tako dolgo, da bi ponosili te čevlje.«
Starec ga grdo pogleda: »Očitno se ne zavedate naslednjega dejstva: statistično je dokazano, da zelo malo ljudi umre po devetdesetem letu.«
Pred kinom stoji hipijevsko bitje, kosmato in zakrpano. Lojze se obrne do najbližjega soseda in vpraša: »Povejte mi no, je to moško ali žensko?«
»To je moja hči!«
»Hči?! Kakšen oče pa ste, da jo pustite tako na cesto?«
»Oprostite, prosim, jaz sem njena mati!«
»Polde, zakaj si iz dneva v dan bolj žalosten?«
»Težko je, težko! Bolj ko se staram, krajša krila nosijo ženske.«
Janez reče znancu: »Drugič si zapni šlic!«
Znanec živčno pogleda proti hlačam, a vidi, da je vse v redu. Začudeno pogleda, zakaj ga kolega opozarja, ta pa pojasni: »Drugič ... drugič ... Danes je vse v redu!«
Ugankarski slovarček: ANTIRABIK = zdravilo proti steklini; ARLING = ameriški filmski snemalec (Arthur, 1906-1991); DEITERS = nemški anatom (Otto Friedrich Karl, 18341863); DEVITT = avstralski plavalec, zlato na OI 1960 in srebro na OI 1956 (John, 1937-); LAISTNER = nemški pistelj (Ludwig, 1845-1896); ODISEAS = grški pesnik Elitis; SA-UNDERS = angleški pisatelj (James, 1925-2004); URINAL = bolniška posoda za seč. ■s^a 'seasjpo '§u||jv 'eoiu '^uapa| 'sja^aa 'uiAoa '|euun T\opuv 'uoav 'esffij 'uojev 'ois 'e\e '^OLU 'U -e^se 'jo^ej} 'swbji '}0|g 'eiusjd eu -ejqz 'eu^jeiAi 'isnds 'epov 'isap^e 'lepjee^s 'up 'snpn 'jeuej '^sejd :ouAeiopoA :o))uezjj)) 8} A8)jsay
iPoiHulajtz nai na iuihountm ip.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿fiietu
www.radio-ptuj.si
Govori se ...
... da so poetovionski mestni svetniki lahko vsaj po nečem za vzor državnim. Tam zadnje čase sprejemajo najrazličnejše podražitve, po-etovinski pa so se na zadnji seji začuda odločali le pocenitvah.
... da je v stari Poetovioni tako velik naval za novega vodjo javnega sklada ljubiteljske kulture, da se je zanj prijavilo blizu 20 kandidatov. Če se bo zadeva iztekla tako, kot želijo nekatere kvazi kulturne avtoritete, se v povezavi s kulturniško zvezo obeta avtoritarni duumvirat.
... da so majšperški svetniki na zadnji seji držali pesti in trdno upali, da se jim ne bo pridružil njihov nekdanji župan, saj bi sicer seja zagotovo trajala veliko dlje. In glej ga, zlomka, želja se jim je izpolnila.
... da so se domači organizatorji tamburaške revije v Cirkovcah zelo potrudili, saj
so predstavnici sklada za kulturo priskrbeli metlo, da je lahko pred pričetkom revije lastnoročno pometla oder, na katerem je bilo še nekaj ostankov neke prejšnje prireditve. Tudi soorganizatorji iz šole so se potrudili, da so se smeli tamburaši ogrevati pod tuši.
... da bi pri poetovionskih prvoligaših morali razmišljati o drugačni karanteni, kot jo imajo sedaj; ločitev od mesenega poželenja in porno kanala očitno ne prinaša
uspeha. Kaj ko bi poskusili z nasprotno taktiko - tako da bodo imele kaj od karantene še Ukrajinke.
... da je sicer zelo nelogična zlasti karantena brez porno kanala. Saj so ja v karanteni nogo-, ne rokometaši.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo

KNJIGO PODARJA
ZALOŽB
Založba KRES Dunajska c. 158 1000 Ljubljana www.e-kres.si
SKRGSá
Foto: Simona Kokol
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Je tudi vas pritegnil nasmešek Ane Zare, tako kot je njena starša? Pol leta bo že stara, na fotografiji, kjer pridno pase kravice in se smeje, pa je bila stara tri mesece in pol. Skratka kot je napisala mamica Simona Kokol: Ana Zara - sladki dobrovoljček.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	5	8		2		6		
4								
				3		9	7	
				6			8	9
		1	7		2	5		
	8					2		
5				4				8
		7	1					2
		4						3
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€	O
Bik	V	©©	€€€	OOO
Dvojčka	¥»¥	©©	€€€	O
Rai	VV	©	€€€	OO
Lev	V	©©©	€€	OOO
Devica	V	©©	€€€	O
Tehtnica	VV	©©©	€	OO
Škorpijon	V	©	€€	OOO
Strelec	VVV	©©	€	OO
Kozorog	VV	©©	€€€	O
Vodnar	VVV	©	€€	OOO
Ribi	VV	©©©	€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 10. marca do 16. marca: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 13. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Igor Podkrižnik, Potrčeva ulica 18, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Ko je ameriški predsednik Harry Truman javno ocenil govor nekega politika kot »kup konjskih fig«, so njegovi ženi Bess Truman namignili, da bi bilo dobro, če bi moža naučila lepšega in obzirnejšega izražanja. G. Truman jim je odgovorila: »Ne veste,
koliko let sem potrebovala že za to, da sem ga spravila do sem!«
***
Francoski komik Fernandel seje odločil, da bo vegetarijanec. Kmalu za tem ga je znanka zalotila, kako se je mastil z zrezkom.
»Za božjo voljo, Fernandel! Saj ste pred nekaj dnevi rekli, da ste vegetarijanec«!
»Res je, vendar je danes torek in ob torkih se mi postimo.« ***
Francoski filozof Ernest Renan se je hotel na nemški meji pošaliti s carinikom in mu je namesto potnega lista pomolil jedilni list. Carinik je listino pogledal in rekel: »Vaš potni list je popolnoma v redu: telečja glava, kurje prsi, svinjski parklji!«
***
Ob izrazu »začarani krog« je francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco rekel: »Vzemite krog, nežno ga božajte in postal bo začaran.«
***
Nemški politik Gustav Stresemann je bil hudo bolan in časopisi so že najavljali njegovo smrt. Njegova močna narava je premagala bolezen in hitro sije opomogel.
Prijatelj, ki gaje prišel obiskat, seje čudil: »Kako, da te najdem skoraj zdravega, medtem ko časopisi pišejo, da si že v agoniji?«
»Oprosti,« je odgovoril Stresemann,« danes še nisem bral časopisov.«
***
Ko je francoski dramatik in pesnik Eduard Pailleron nekoč prenočeval v neki podeželski gostilni, ga je zgodaj zjutraj zbudilo vztrajno trkanje na vrata. Vsa zadihana mu je gostilničarka pojasnila: »Gospod, neki popotnik odhaja in je pomotoma zamenjal klobuk. Prosim, ali lahko pogledate, če nimate morda tujega klobuka?« - Pailleron je med tihim preklinjanjem pregledal svoje stvari in povedal, da pri njem ni nobenega klobuka. Ko je sladko zaspal, ga je čez pol ure zbudilo novo trkanje. Zopet je bila gostilničarka: »Oni gospodje našel klobuk in se vam opravičuje, da vas je zbudil tako zgodaj.«
Ptuj • Zakaj so ptujski planinci snemali table v Vidmu
»Table niso v skladu z zakonom o planinskih poteh!«
To je namreč bistveni del odgovora Daniela Henghelmana, tajnika in namestnika načelnika Odbora za planinske poti (OPP) pri Meddruštvenem odboru planinski društev Podravja. Henghelman prostodušno priznava, da je bil tudi sam soudeležen pri snemanju markacijskih tabel, vendar hkrati pojasnjuje, da so predsednika PD Haloze Janeza Cafuta o snemanju tabel obvestili in ga zaprosili, naj jih člani PD Haloze snamejo sami, predvsem zato, ker ne ustrezajo črki zakona.
Daniel Henghelman pojasnjuje, da markacijske table, ki jih je postavilo PD Haloze, niso v skladu z zakonodajo, lahko pa si v Vidmu postavijo usmerjevalne table s svojim simbolom.
Foto: SM
»Zakon o planinskih poteh, statut PZS in Pravilnik komisije za planinske poti pri UO pZs predpisuje tako obliko kot velikost, barvo, tip črk in potrebne podatke, ki morajo biti na smerni tabli. Ravno tako tudi predpisuje, da se sme t. i. Kna-felčeva markacija (bela pika z rdečim kolobarjem) uporabljati samo za označevanje uradno registrirane planinske poti, ki je vpisana v kataster planinskih poti. Vsaka planinska pot ima tudi svojo katastrsko številko.
Registrirane planinske poti se tako označujejo s Knafelče-vo markacijo, Evropska pešpot E7, katere del poteka tudi na območju Haloz, pa se označuje z rumeno piko in rdečim
kolobarjem. Razne druge po-hodniške, kulturne, romarske, naravoslovne, rekreacijske, trim steze in druge steze pa se označujejo s svojimi specifičnimi barvnimi kombinacijami; recimo Mustrova pot v Cirku-lanah ima belo piko z zelenim obročem, romarska pot belo piko z rumenim kolobarjem ipd.,« najprej pojasnjuje zakonski red označevanja poti Hen-ghelman in pojasnjuje, da bi si svoje poti v Vidmu društvo lahko označilo s kakšno svojo specifično oznako: »Lahko bi te poti označili npr. z znakom vrčka, grozda ali klopotca, nikakor pa ne s priznano Knafelčevo markacijo, ki je zakonsko zaščitena in se sme uporabljati samo
za označevanje uradno registriranih planinskih poti!«
Henghelman še pravi, da so v PD Haloze z namestitvijo spornih oznak »žalili vse slovenske markaciste in zavajali pohodni-ke na poti, ki niso v registru planinskih poti« in dodaja, da so se o obnovitvi pohodniških poti že v začetku februarja dogovarjali s Cafutom, vendar naj bi slednji tik pred izvedbo akcije le-to odpovedal zaradi slabega vremena, nato pa table vseeno namestil.
Vodstvo PD Haloze je bilo obveščeno o snemanju tabel
Takoj za tem, tako pravi Henghelman, je vodstvo PD Ptuj pisno obvestilo vodstvo PD Haloze, da morajo table sneti, saj niso v skladu z zakonodajo. V obvestilu je bilo med drugim zapisano: »Člani PD Ptuj, še posebej markacisti PZS, zahtevamo, da do 23. februarja 2009 odstranite vse 'označbe' ter pot povrnete v stanje, kot je bilo
pred vašo akcijo in odstranite vse označbe, kjer ne poteka registrirana planinska pot. V primeru, da zadeve ne boste uredili do tega datuma, bomo primorani vašo izvedbo akcije prijaviti ustreznim inštitucijam Republike Slovenije ter na vaše stroške zahtevali odstranitev oznak.« Temu dopisu je nato dejansko sledila akcija snemanja tabel z naslednjim obvestilom vodstvu PD Haloze: »Ponovno vam pošiljam dopis, tokrat z informacijo, da smo odstranili vaše oznake, saj jih niste sami do navedenega roka. Prav tako pa tudi niste na noben način odgovorili, kaj mislite storiti, da popravite pot in odstranite označbe, ki ste jih namestili na Haloški planinski poti in na poti, ki uradno sploh ne obstaja oz. ni nikjer registrirana kot planinska ali pohodniška pot. Obveščam vas, da smo 27. februarja odstranili tiste vaše označbe, ki so bile nameščene na uradno registrirani planinski poti Haloška planinska pot in Evropski pešpoti SLO-E7, ki jo vzdržuje PD Ptuj. Na ostalih va-
ših označbah pa smo odstranili samo Knafelčevo markacijo, ki je zakonsko zaščitena in se sme uporabljati samo za označevanje registrirane planinske poti!«
Kot je še povedal Henghel-man, so vodstvo PD Haloze tudi pisno obvestili, da so snete table deponirane na sedežu PD Ptuj in da jih lahko tam tudi do-
bijo. »Sicer pa bi želel še dodati, da smo PD Haloze obvestili tudi o tem, da se table ne pritrjujejo na drevesa z žeblji, ker se s tem poškodujejo drevesa, ampak se na pomembnih križiščih postavijo na lesene ali kovinske drogove. Neresnična pa je trditev, da smo odžagali veje ali deblo, kot je bilo navedeno v članku. To dokazujemo tudi s fotografijo, saj je bila veja odžagana verjetno že pred namestitvijo table!«
Daniel Henghelman svoj odgovor na obtožbe PD Haloze zaključuje tako: »V Med-društvenem odboru Podravja imamo uradno registrirani 102 planinski poti v dolžini 980 kilometrov, za katere skrbi 91 markacistov in 9 markacistov pripravnikov v 24 planinskih društvih. PD Haloze pa nima nobenega markacista, niti mar-kacista pripravnika in tudi v zadnjih treh letih niso poslali nobenega kandidata na usposabljanje!«
S tem se zgodba o videmskih markacijskih tablah zaenkrat tudi zaključuje; upati je, da bodo vsi vpleteni našli kompromis, saj je, kot je razumeti, pohodne poti možno označevati na različne načine.
SM
MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del območja urejanja P11-P1/2 Industrijska cona - sever (območje Tisto, d. o. o.)
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega lokacijskega načrta za del območja urejanja P11-P1/2 Industrijska cona - sever (območje Tisto, d. o. o.) (v nadaljnjem besedilu: spremembe OLN), ki ga je pod številko 16010-0LN/2009 izdelala družba TMD Invest, d. o. o., Ptuj.
2.
Spremembe OLN obsegajo površino, ki jo tvori zemljišče s parcelno številko 833/6, k. o., Rogoznica, s površino 7.812 m2. Predvidena je izgradnja poslovno-industrijskega objekta za servisiranje motornih vozil in prodajo rezervnih delov, končne tlorisne velikosti 89,8 m x 28,5 m.
Površina celotnega območja P11-P1/2 Industrijska cona - sever, povzeta iz planskih dokumentov, znaša 28,26 ha.
3.
Javna razgrnitev sprememb OLN bo v času od srede, 18. 3. 2009, do vključno petka, 17.4. 2009, v prostorih Mestne občine Ptuj, v sprejemni pisarni (vhod z vogala).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava sprememb OLN izvedena v sredo, 8. 4. 2009, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenim spremembam OLN na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si).
Številka Datum
3505-1/2009 9. 3. 2009
Dr. Štefan Celan, župan
mestne občine Ptuj
Takšna zmeda markacijskih in usmerjevalnih poti ne koristi nikomur, še najmanj pa morebitnim turističnim pohodnikom.
Foto: arhiv PD Ptuj
S to fotografijo iz arhiva PD Ptuj Henghelman dokazuje, da pri snemanje tabel niso žagali vej, ampak so bile te požagane že prej.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SSL
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 10. marec
18.00
19.30 20.00
Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, Koncert pevskih zborov, ob prazniku OŠ Ljudski vrt
Maribor, SNG, balet Zlatorog, VelDvo, za izven
Maribor, SNG, drama Pornoskop ali kaj je videl Batler, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven
Ptuj, CID, neformalno učenje bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe, literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica
Sreda, 11. marec
8.15 do 12.35 Ptuj, na osnovni šoli Ljudski vrt, tehniški dan za učence ob dnevu šole
18.00 Cirkulane, pohod ob polni luni, vabi Društvo gospodinj Cirkulane
Četrtek, 12. marec
8.15 Cirkulane, dvorana, območna revija otroških gledaliških skupin Gremo v gledališče
11.00 do 11.45 Ptuj, pri osnovni šoli Ljudski vrt, tek za zdravje, sprostitev, ob dnevu šole
18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, druga razstava slik v sklopu predstavitve ženskih umetnic, tokrat bo razstavljala Mira Uršič, naslov razstave Plenice slikarskega detinstva, gostja večer bo igralka Metka Trdin, ki bo interpretirala slikarkine pesmi 19.30 Maribor, SNG, balet, 5. abonmajski koncert plus, KazDvo, za abonma
Koncertni ciklus plus in izven -	Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, slovesna akademija ob
prazniku občine Slovenska Bistrica in podelitev občinskih priznanj
OBVESTILO
Izvajalce kulturnih programov obveščamo, da je na spletni strani občine Markovci www.markovci.org objavljen JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2009 Občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna.
Občinska uprava
OBVESTILO
Izvajalce programov športa v občini Markovci obveščamo, da je na spletni strani občine Markovci www.markovci.org objavljen javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa za leto 2009, ki jih bo občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna.
Občinska uprava
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, a v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
Danes mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš ata, dedek, pradedek, tast, brat in svak
Ivan Sok
IZ ZAMUŠANOV 55
Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu.
Njegovi najdražji
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 10.3.
8.00 Kronika Občine Destrnik 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja iz Občine Destrnik
SREDA 11.3.
8.00 Hajdlnskl kulturniki v Prlmusu 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Hajdina
ČETRTEK 12.3.
8.00 Kronika Občine Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 V objemu šole - oddaja OŠ Dornava
PETEK 13.3.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 1&00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
AVT0PREV0ZNIŠTV0, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA,,, OPREMA BARVA				
AUDI ALLROAD 3,0 TDI Q	2907	55.900,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	8.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
CITROEN (M-1,6 HDI	2006	11.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
C XSARA PICASSO 2.0 HDIEXC.	2004	8.900,00	AVT.KUMA	KOV.SRERNA
FIAT PUNTO 1,216V	2003	4.480,00	P0T.RAČ.	KOV. SREBRNA
FORD FOCUS 1.6 TDCI FUTURA	2005	7.890,00	KUMA	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1.8 Ml	2003	6.990,00	2XAIRBAG	KOV. SREBRNA
FOTO PUMA 1.416V	1099	3.990,00	KUMA	KOV. SREBRNA
LANCIA Y 1.2	2001	2.990,00	KUMA	KOV. MODRA
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DID	2003	15.990,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 2.0	2001	5.290,00	STR. SANI	BELA
RENAULT SCENIC 1,9	1999	3.590,00	KUMA	ZELENA
VW GOLF 1.8 CL VARIANT	1996	1.490,00	KUMA	VIJOLIČNA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGH.	2005	18.490,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW POL01.4 TDI	2006	9.190,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
Srečko Vrbnjak s.p.
Mali oglasi
STORITVE
UGODNO in kvalitetno barvamo fasade, les, kot so napušči okna, ograje ter ostala pleskarska dela. Damjan Krajnc, s. p., Krčevina pri Vurbergu 111 a, Ptuj, telefon 040 462 865.
KMETIJSTVO
PRODAM 230-l hidravlično stiskalnico. Telefon 041 504 204.
PRODAM traktor Torpedo 75 KM, 4 x 4, letnik 1994, in Torpedo, 48 KM, letnik 1991. Telefon 051 304 385.
V VIČANCIH pri Veliki Nedelji, občina Ormož, oddam v najem vinograd. Tel. 04 204 51 65.
VSAK ČETRTEK QB 20.00 URI
i v>
K POSKOČNIH
Ji T
POP 7 TOP
1.	NAVIHANKE - Spomni se name
2.	VAGABUNDI - Bogastvo noči
3.	Ans. ROKA ŽLINDRE - Na skrivnostni poti
4.	FRANC FLERE s pevko MATEJO - Ljubezen svet spreminja
5.	Ans. VRT-Vse najboljše ti želimo
6.	VESELE ŠTAJERKE - Za vsak slučaj
7.	Ans. KRAJCARJI-40 let
1.	BOŠTJAN K0NECNIK- Borovničke
2.	MANCA ŠPIK & LANGA - Zaigraj muzikant
3.	BRIGiTA ŠULER - Druga liga
4.	POLKA PUNCE - Čokolada remix
5.	ČUKI - Mal naprej pa mal nazaj
6.	ZASAVCI - Tvoj nosek rdeč
7.	MARKO VOZEU - Kako naj ti povem
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnic« polljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d
>.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Rogaška cesta 57, Ptuj
Tel. 02 788 52 65, GSM 041 653 905,
040 84 60 84,041 665 236
Storitve;
-	zemeljska dela
-	Izkopi z bagerjl, planiranje, rušenje
In buldožerska dela ter
-	prevozi Sodra, peska, zemlje
NESNICE, mlade, tik pred nesnost-jo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kiper prikolico. Tel. 041 358 960.
KUPIM kosilnico Gorenje Muta s starim priklopom in velikimi kolesi, lahko je v okvari. Telefon 755 52 71.
PRODAM late za ostrešje, deske 25 mm, ladijski pod, opaž, bruna debeline 12-15-21 mm. Dostava na dom. Ugodna cena. Tel. 040 351 580.
PRODAM bukova ter gabrova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM brejo telico in telice za pripust. Tel. 754 01 76
PRODAM odojke, tel. 755 31 21.
PRODAM telico, brejo osem mesecev. Tel. 041 920 575.
PRODAM hlevski gnoj za vrt z dostavo na dom. Tel. 041 421 731.
UGODNO prodam hlevski gnoj. Tel. 746 06 01.
DOM-STANOVANJE
REZERVIRAJTE si pravočasno oddih na morju v Biogradu. Pokličite na tel. 00 385 91 575 89 26, Lora.
NEPREMIČNINE
PRODAM novo stanovanjsko hišo v centru Juršincev. Več informacij na telefon 041 35 22 77.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spiš, z nami še naprej živiš.
SPOMIN
Jutri, 11. marca, mineva leto, odkar si nas za vedno zapustil, dragi
Rudolf Bukovič
IZ DOLENE
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu poklonite cvet, svečo ali se pri njegovem grobu ustavite z lepo mislijo.
Vsi njegovi žalujoči
Odkar utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pa pot nas vodi tja, kjer duša tvoja mir ima. Tam v tišini mirno spiš, a v naših srcih ti živiš.
V SPOMIN
12. marca 2009 mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, ati, sin, brat in stric
Bojan Godec
DOLENA 65
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče ali poklonite lepo misel.
Žalujoči: vsi tvoji najdražji
rs
" -IV if- rl
f/LJi
Tvoja duša tam nekje na širnem nebu spi, angeli so jo objeli, da bi jo čuvali. Prižigamo ti lučko v temi, da ti gori, zalivamo droben beli cvet, da ti cveti. A želja, da prideš nazaj, se uresničiti ne želi
V SPOMIN
Mojci Dominko
1981-1997
8. marca je minilo 12 let, odkar si nas za vedno zapustila ti. S solzo v očeh prižigamo svečke in vedno mislimo nate. Mojca, če bi solza te zbudila, ne bi te črna zemlja krila.
Družina Dominko
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči ...
ZAHVALA Neža Breg
KRČEVINA PRI VURBERGU 49
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje.
Vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč je...
SPOMIN
10. marca mineva deset let, odkar nas je zapustil naš dragi
Jože Šprah
IZ PTUJA
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Žena in otroci
Ptuj • Usoda vodnega dvorca Ristovec še naprej negotova
Še ena denacionalizacija, o kateri se ni vedelo
Pet let po izdelanem konservatorskem programu za grad Ristovec v Brstju, po naročilu MO Ptuj so ga izdelali v Zavodu za varstvo kulturne dediščine - Območni enoti Maribor, ta ostaja še naprej le na papirju. Pred leti so na dvorcu obnovili streho in menjali del žlebov, da ga padavine ne bi še bolj uničevale. S konservatorskim programom so na nek način želeli spodbuditi vlaganja vanj, da bi kulturni spomenik, ki se ga varuje v njegovi avtentični podobi, ohranili, ga ustrezno predstavili in dvorcu s pripadajočo okolico vrnili oziroma povečali spomeniško pričevalnost.
MO Ptuj v tem trenutku ne razmišlja o večjih vlaganjih v ta objekt, saj zanj teče postopek za vrnitev premoženja oziroma plačila odškodnine. O tem pa v letu 2004 in kasneje še niso govorili.
Gre za dokaj redek primer t. i. vodnega dvorca, ki ni bil upravni grad, ampak je služil za dobro počutje nekdanjih lastnikov. Nekoč ga je obdajal zdaj izsušen ribnik (kompleks je obdajal plitek in širok pravokoten jarek), do katerega je še do pred stoletjem vodila urejena aleja lip in topolov. Dvorec Ristovec v Brstju, Belšakova 69, od leta 1995 upravlja Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj. V njem je pet neprofitnih stanovanj v lasti MO Ptuj, tri so zasedena, dve pa se urejata za potrebe novih najemnikov. Skupna stanovanjska površina znaša okrog 185 m2, najemnina trenutno zasedenih treh stano-
vanj mesečno prinese skupaj dobrih 115 evrov.
Ideje so bile zanimive
Dvorec je sedemosna stavba s tlorisom, ki s plitvim zobom nakazuje obliko črke L. Nad osrednjim arkadnim lokom je vzidana plošča z grofovskim grbom Lesliejev, ki ga pridržujeta krilata leva s ptičjima glavama. Zidan je iz opeke, v njegovem zahodnem delu so vidni klesani ogelniki iz peščenjaka. Pritličje je obokano, v nadstropje pa drži enoramno stopnišče, ki se sredi etaže razcepi v dve rami. V nadstropni veži, tlakovani z opečnimi tlakovci, stoji klasicistična peč. Stavba ali vsaj njen zahodni del izvirata še iz 15. stoletja. Grad je sicer skromnih dimenzij, vendar je ohranil podobo iz 17. stoletja, njegov južni del pa izvira iz začetka 16. stoletja, je ob predstavitvi konserva-
Dr. Marjan Janžekovič, svetnik SLS, se je med zadnjimi zanimal za a ta še naprej ostaja zelo negotova.
Foto: Črtomir Goznik
usodo vodnega dvorca Ristovec,
torskega programa leta 2004 povedala Marlenka Habjanič z Zavoda za varstvo kulturne
Foto: Črtomir Goznik
Ristovec v Brstju je eden redkih primerov t. i. »vodnega dvorca«. Po obnovi kliče že dolgo. Zdaj se je pokazalo, da gre tudi v tem primeru za objekt, za katerega je bil vložen denacionalizacijski zahtevek.
Napoved vremena
Danes bo delno jasno. Popoldne in ponoči bo več oblačnosti. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 1, v alpskih dolinah okoli -7, najvišje dnevne od 5 do 11, na Primorskem do 13 stopinj C.
Obeti
V sredo bo spremenljivo oblačno, pojavljale se bodo kratkotrajne krajevne plohe. V četrtek bo dopoldne precej jasno. Popoldne bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami.
dediščine Maribor - OE Maribor.
Dvorec bi bil primeren za zaključeno reprezentančno-gostinsko ponudbo, ki bo omogočala tako predstavitev kvalitetne arhitekture, ki kaže na več stilov in na faznost gradnje, kot tudi primerno rabo oziroma ureditev pripadajoče okolice spomenika z vodnim motivom. Ker gre za enega redkih vodnih dvorcev, tako ohranjen pa je edini v Sloveniji (v tujini jih je več ob Loari v Franciji, Nemčiji, na Češkem), bi se ga moralo primerno urediti z enim samim najemnikom oziroma upravljavcem. Uboga hiša na koncu Belšakove ulice, kot Ristovec imenujejo nekateri, bi lahko bila depandansa katerega od hotelov, v katerem bi bili apartmaji za posebne goste, na primer za mladoporočence, v njem bi lahko uredili tudi poročno dvorano. Za obnovo dvorca Ristovec so se že pred leti izrekli tudi v četr-tni skupnosti Jezero, kjer so tudi predlagali, da bo po Bel-šakovi ponovno zrasel drevored, ta pa naj bi vodil tudi do obnove in oživitve Ristovca.
S konzervatorskim programom so bile dane strokovne podlage za konkretne aktivnosti za celovito obnovo. Leta 2004 so v MO Ptuj povedali, da je dvorec Ristovec v zelo slabem stanju tako v notranjosti kot na zunaj, saj se zadnjih 20 let ali več v objekt ni vlagalo. V okviru razpoložljivih proračunskih sredstev naj bi iz gradu izselili stanovalce v druga primernejša stanovanja, objekt namenili potrebam četrti in kulturnih društev, obnovo pa izpeljali
skladno z namembnostjo in izhodišči Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije — Območne enote Maribor. Obstoječe prostore mestne četrti Jezero pa naj bi skladno s stališči gradbene stroke uporabili za stanovanja ljudi, ki bi jih izselili iz gradu.
Pet let pozneje ...
Slika pa je pet let po izdelavi konservatorskega programa čisto drugačna, ko se je za njegovo usodo nazadnje zanimal svetnik SLS dr. Marjan Janžekovič. Tako se je sedaj pokazalo, da ni bilo znano (zakaj ne, lahko samo ugibamo), da je zanj vložen zahtevek za vrnitev premoženja. To smo izvedeli šele te dni, ko smo se v Mestni hiši na Ptuju zanimali, kaj se dogaja s kon-zervatorskim programom za Ristovec oziroma ali ima MO Ptuj program za rešitev tega kulturnega spomenika, ki se ga po odloku o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov iz leta 1989 varuje v njegovi avtentični podobi. Zanimalo nas je tudi, koliko stanovalcev je trenutno v njem, kolikšno najemnino plačujejo za stanovanja, kdo jih upravlja. Dvorec bi lahko bil med drugim tudi eden izmed projektov Evropske kulturne prestolnice 2012, ker če se ga ne bomo lotili v kratkem, bo propadel.
»Na Okrajnem sodišču na Ptuju teče postopek za vrnitev premoženja oziroma plačila odškodnine. Postopek so sprožili dediči pokojnega Franza Hoiniga. Mestna občina Ptuj nastopa v postopku kot zavezanka za stavbo in vrt, ob tem pa je ena parcela v lasti
Osebna kronika
Rodile so: Željka Pešic, Tavčarjeva ul. 5/a, Rogaška Slatina - Martina; Martina Majcen, Koračice 51, Sveti Tomaž - Majo; Tanja Še-gula, Bevkova ulica 16/a, Ptuj - Nika; Barbara Cen-čič Krajnc, Orešje 4, Ptuj
-	Evo; Danijela Čurin, Ul. Heroja Kerenčiča 3, Ormož
-	Miha; Katja Čebular, Sp. Sečovo 27/b, Rogaška Slatina - Zalo; Alenka Borov-nik, Zabovci 39, Markovci
-	Gašperja; Sandra Kovač, Dravinjski Vrh 5/b, Videm pri Ptuju - Patricijo; Jelena Novak, Kvedrova ul. 2, Ptuj
-	Matija; Sanja Slatinek Kuzma, Cesta v Hotinje 29, Miklavž na Dravskem polju
-	Tyaro; Jasmina Kronvogel, Spodnji Ivanjci 5/a - Nastja; Barbara Mar Lahonci 23, Ivanjkovci - Kajo; Jasminka Jakopanec, Žgečeva ul. 4, Ptuj - Josipa; Urška Berlič, Kicar 80/b, Ptuj - dečka; Roksanda Pulko, Devinska ul. 9, Slovenska Bistrica -Saro; Nuša Topolovec, Prešernova ul. 32, Ptuj - Zena; Melita Habjanič, Mestni Vrh 34, Ptuj - Matjaža.
Umrli so: Rozina Hernec, rojena Hrnec, Ulica Šercer-jeve brigade 5, Ptuj, rojena 1928 - umrla 25. februarja 2009; Janez Merc, Spodnja Hajdina 49, rojen 1955 -umrl 26. februarja 2009; Alojzija Sagadin, rojena Fras, Mihovce 29, rojena 1928 - umrla 24. februarja 2009; Alojz Matjašič, Vičava 48, Ptuj, rojen 1928 - umrl 23. februarja 2009; Jožef Cvetko, Mezgovci ob Pesnici 13, rojen 1946 - umrl 23. februarja 2009; Jožef Maj-cenovič, Hrastovec 61/a, rojen 1947 - umrl 1. marca 2009; Erna Tomašic, Rimska ploščad 23, Ptuj, rojena 1931 - umrla 27. februarja 2009; Anton Sagadin, Štuki 22, Ptuj, rojen 1940 - umrl 28. februarja 2009; Imre Hajnal, Majšperk 41, rojena 1925 - umrl 2. marca 2009; Janez Hajšek, Zgornja Hajdina 130/b, rojen 1957 - umrl 1. marca 2009; Janez Peklar, Hrasto-vec 122, rojen 1960 - umrl 2. marca 2009; Adolf Purg, Koritno 23/a, rojen 1928
-	umrl 28. februarja 2009; Janez Vincek, Muretinci 36/a, rojen 1933 - umrl 26. februarja 2009; Julijana Ivančič, rojena Cafuta, Veliki Okič 10, rojena 1929
-	umrla 3. marca 2009; Neža Breg, rojena Svenšek, Krčevina pri Vurbergu 49, rojena 1925 - umrla 26. februarja 2009.
Republike Slovenije, druga pa last fizičnih oseb. V letu 2007 je bila opravljena prva ustna obravnava za cenitve premoženja. Predvideva se, da bosta obe parceli, ki sta trenutno v lasti MO Ptuj, vrnjeni upravičencem, kljub temu da gre za kulturni spomenik lokalnega pomena. Pričakuje se, da bo denacionalizacijski postopek na sodišču zaključen do konca leta 2009. Glede na vse to v tem trenutku MO Ptuj ne razmišlja o večjih vlaganjih v ta objekt,« je povedal Ivan Vidovič, vodja oddelka za negospodarske javne službe in upravne postopke MO Ptuj.
MG