Our Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. fUATKUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnov« naročnino. s tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako io niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. {TELEPHONE: CHeisea 3-11242 CtaM* Matter ti«, l—i M thm r«t Offlca M New lark. N. I. omfer Act mt (*agr«M «ff Marek Srd. 1879. No. 169—Stev. 169. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, SATURDAY, JULY 22, 1939- - SOBOTA, 22. JULIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVI1. NEMSKI GENERAL JE RESNO POSVARIL POLJSKO NE IŠČEMO VOJNE, FA SE JE TUDI NE BOJIMO! Kongres bo preiskal delovanje NLRB * e-neral von Brauchitsch je mladim častnikom go- voril v Tannenbergu. - Vzhodna Prurij. ne bo RESOLUCIJA KONGRES. SMITHA nikdar prepuščena kakemu sovražniku. TANNENBERG, Nemčija, 21. julija. — "Ne iščemo vojne, pa se je tudi ne bojimo," je rekel vrhovni poveljnik nemške vojske general Walter v. Brauchitsch ob vznožju velikega vojnega spomenika pri Tannenbergu, ko je imel govor pred kadeti, ki so dovršili vojaško akademijo v Potsda-mu, Hannover ju, Dresdenu, Muenchenu in Wiener Neustadtu. "Cez grobove in križe več stoletij, v katerih je-bila ta zemlja zopet in zopet zmagoslavno hranjena. pelje naša pot za čast in slavo naše domovine " Kadeti so s« zbrali pred velikim spomenikom feldmaršala Pavla von Hindenburga, ki je na tem kraju porazil Ruse leta 1914. Na istem mestu bo ob 25. obletnici velike bitke 27. avgusta imel fuehrer Hitler važen govor. Pri slavnosti je bil navzoč tudi Hindenburgov sin generalni major von Hin-denburg. Med drugim je von Brauchitsch tudi rekel, da ie Vzhodna Prusija nemška zemlja in da je Nemči-ia nikdar ne bo odstopila nobeni sovražnici. SPREJETAZ miKO VEČINO WASHINGTON, D. C., 21. julija. — Kongres je zadal administraciji oziroma New Dealu nadel j-ni udarec. Včeraj je bila namreč sprejeta resolucija naj kongres natančno preišče delovanje National Labor Relations Boarda. Za resolucijo je Kilo oddanih 253, proti nji pa 1 35 glasov. Kesolueijo je plenil ožil llo-* wan i \\\ Smith, demokrat iz PRIFRAVE ZA OBRAMBO BALKANA Francija je pripravljena braniti Balkan. — Vojaško sodelovanje Francije & Turčijo tudi v Mali Aziji. ZNAČILEN GOVOR Govornik je pripovedoval, kako so njegovi pristaši pobili v Londonu vsako noč za par tisoč dolarjev šip. SAX FRANC ISCO, Oil., 21. julija. — V iickfiii tukajšnjem , av«litoriju, ki je Uit nabito poln ŠVEDSKA SE BOJI HITLERJA ITALIJA BO RAZDELILA ZEMLJO Boji se, da se Hitler ne bo Na Siciliji bodo velepo-oziral na njeno nevtralnost. — Z vso naglice gradi obrambno črto. sestva razdeljena med kmete. — Sezidanih bo več tisoč hiš. \irgmije, o katerem je rekla' ,K>s]ušalcev, je govoril s i nori tekom deliate kongresnima Ma-iJnožak >lvtave in pri-ry Norton: — \ sakdo prej ne-j|M,UNlovaIf kako je s svojimi -o on ima pravico odločati o prj.,taši pobil v Londonu vsr.-delavski zakonodaji. iko lHH. /a ,,;ir tis<>(-. <|0iarjcv Maiv Norton je predsedni-ea zborničnega o«ll>ora za de- sip. lavske zadeve. — Preiskala sem vse Govornik je I>iI BiH Rowell, angleški delavski voditelj, vo-ditelj 41><>,0 londonskih ne-korde, — je izjavila Mrs. Nor-'^,^;«.,^, pOVedal je tudi, ka-ton, —-pa nr>em naletela ko se je pozneje izpreobrnil na eno delavsko predloga, za t,r je sedaj njegov cilj medna-katero je Smith glasoval. ln'rodni mir ter med med delav-1 ►omisliti je treba, da je Smith in delodajalci, že devet let v'kongresu. 1 __ [>.,, iaz organiziral MALMOK, Švedska, L'O. jr.- RIM, Italija, Ji. julija. — lija. — Švedska je vedno v j V elika [»osestva na Siciliji, i večjih skrlM'h zaradi Hitlerje-j vsled česar je bilo prebivnl-;ve politike ter se vsled tega z >tvo vedno revno in mnogo -' veliko naglico pripravlja na nilje neolnlelane, bodo .-daj obrambo. razdeljena, zgrajene ho.io na- 1'radni krogi ka se dobro zaveda, da j vsaka država, ki bi bila z:>'tlf-- To je najvažnejši ukrep fašizma v 17 letih njegovega obstoja. To je ravno tako veliko Soglasno s kongresnimi do- najmočnejše sile v Angliji! — loubanid Ui Smith načelovat je vzkliknil. — .laz sem orga- postojanka v Sredozemskem morju, -da -e pogaja z angleški-mi poveljni'ki glede obrambe Sredozemlja. Iz tega je razvidno, da ste Anglija in Francija trdno odločeni ipostaviti skupno varnostno fronto proti vsaki agresiji v Evropi, ne glede na t<, ako 'bo prišlo do vojaške zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo, ali ne. Ravno tako sta se Anglija in Francija po[»oliioina spora zumeJi za skupno obrambo na Daljnem Iztoku in v zapadni Afriki. POGODBA Z U M W PODPISANA CHARLESTON, W. Va., PARIZ, Francija, 'JU). julija. ■ Iz zanesljivega vira prihaja izročilo, da ste so Franr.ua RAZBURLJIV DOGODEK NA POLJSKI MEJI in Turfija sporazumeli za sku- pi \ a mci/ i • !•• 1 voja*hi nastop na Balka- CjUANSIC, 21. julija. — Nek gdanski carinski nu in v Mali Aziji, uradnik je v vasi Postelau blizu Gdanska ustrelil Medtem ko si angleški gene- poljskega vojaka Vitolda Budziewicsa, vsled če- -*1' r1' k^1"1"1*' N ^ ' „ . »®vi prizadova utrditi varnosi- sar so se že tako napeti odnosaji med Poljsko in no fronto v vzhodni K v ropi, je svobodnim mestom Gdanskom Še bolj poostrili. j»»isija francoskega generalne-Kot zatrjuje gdanska vlada, je carinar Max Stein *taba ?*..Anka1ri " D , . . i.i -li d . mnogo večji u-.-ipcli, ko je s tur- Budziewicsa ustrelil v silobranu. Po tem zatrdilu Akim generalnim štabom izde- je Budziewics iz daljave 50 korakov s puško na- Jala načrt za skupno sodelova- nieril na Steina, ki je nato v samoobrambi z gdan- "Je armad, vojne mornarice in ske zemlje na Budziewicsa oddal «trel. kupina francoskih Drugače pa popisuje celi dogodek vojakova vdo- mornariških in zračnih častni-va, ki je nesla svojemu možu kosilo. Zena pravi, da kov Je dospela na Malto, ki je so nemški carinski uradnik in dva nemška vojaka mo0na angleAkH mornariška prekoračili mejo iz Postelaua v Bozepole in da jima je Budziewics tekel nasproti, da jih vstavi. Snel je puško, toda predno jo je mogel nameriti, je od nasprotne strani že padel strel in Budziewicsa je zadela krogla v trebuh. Carinski uradnik in vojaka pa so se naglo vrnili v Gdansk. Poljska javnost je vsled tega dogodka zelo vznemirjena toda poljska vlada bo gledala, da bo dogodek ostal krajevnega pomena. Dve uri pozneje je nek uradnik svobodnega mesta prišel k poljskemu komisarju in je izrazil obžalovanje v imenu gdanskega senata. Poljski vnanji urad v Varšavi je odredil natančno preiskavo, nakar se bo odločil za nsdaljni ukrep. Vendar pa je poljska vlada zelo ozlovljena, ker se grianski naciji zelo oholo obnašajo in žalijo poljske državljane. Včerai je poljski komisar gdan- skemu senatu predložil protest, ker je bilo odpu . ... .■.>■>. DI. šcenih 55 poljskih pristaniških delavcev in so tudi!^Xeliik llZŽZvni^ ^ f*1^ ^ ^ ™ i.,. . t . j .« . r* i , , „ | pwprea8eove«lati časnikarjem, poljski carinski uradniki v Odansku stalno nadle- ted Mine Workers, je danes 0 čem ista s predsednikom raz govani. naznanil, da je Kongston-Po- pravljala. cahontaes Coal Co., podpisala VARŠAVA, Poljska, 21. julija.'— Medtem ko * jo pogodbo, ki bo v velja-vlada v Gdiruji veliko razburjenje, ker je gdanski carinski uradnik Stein ustrelil poljskega vojaka, skuša poljska vlada pomiriti razburjene duhove. Tudi časopisje piše o dogodku mirno in le kratko. Dogodek bodo preiskovale oblasti iz mesta Tcewa ki je najbližje kraju žalostnega dogodka. ga polkovnika Sobocinskega, vsled česar je polj- Poljsko časopisje pa zelo ostro piše proti gdan- ski komisar Chodacki pri gdanskem senatu vložil skim nacijem, ker 9Q v Gdanaku aretirali poljske- oster protest. (Kttwroiii petih kongresnikov. Za Kmithovo resolucijo so glasovali republikanci in konservativni demokrat je iz južnih držav. Včerajšnjo razvoji jasno dokazujejo : 1. da delavstvo izgublja svoj vpliv v kongresu, predvsem zaradi tega, ker -se ne more s|>o razumet i med seboj in ni zaenkrat še nolbenega upanja, da bi se Ameriška delavska federacija in Lewises* kongres pobotala ; '2. da votli tel j i v poslanski zborniei so sedaj konservativni demokratje pod nefonmtlni-iiim vodstvom kongres nrtca 7'jugena Coxa, demokrata iz Oeorgije. Cox se je zasmehlivo izrazil: — ('e bomo čakali, da bo zbornični odlbor kaj ukrenil glede NLRB, bomo morali čakati tako dolgo, da bo prišel Gabriel s svojo trobento. Po Coxovem zatrdilu je Wa-gnorjeva [KJistava enostranska n izira I sprevode lačnih. Jaz sem vodil divjo drhal, ki ni de-lala »irugega kot škodo. — Xekega dne je pa prišel k meni mož, mož iz tistega razreda naroda, ki sem ga iz dna srca sovražil. Bil je Miles Fillimore, sin angleškega plemiča. — K meni je prišel in mi rekel : —Žal mi je, kar pripadam tisti visti ljudi, kateri so storili toliko hudega vašim pristašem. Prišel sem, da nekaj storim za vas. —- Takih besed nisem prej še ni'kdar slišal. Začel sem premišljevati ter sem 'Spoznal, da moje vodstvo ni pravilne. — Sprevidel sem, da vodim boj razreda proti razredu. — Spoznal sem, da se ista stvar dogaja po vsem fevetu, — narod proti narodu, — razred proti razredu, delo proti kajpitalu, brat proti bratu. Zdaj sem začel učiti nov nauk, in število mojih pristašev raste v milijone. Moje načelo je: jteiia v vo jno, |»otrebuje veliM^poojctje kot osušenje poni in 'množino železa, celuloze in selškega močvirja, [drugih surovin, česar inu; Mussolini je rekel, da je /.• i»Sved>ka v izobilju. Zato se tu- pred š1cv Nemčija in niela dvakrat toliko prebiva Italija, katerima primanjkuje. vsega toga tva in bo po Mussoliiiijevem zatrdilu najbogateljša dežela Odkar >e je Hitler [»olastilmu svelu. ( eboslovaške, se je Švedska1 Vlada bo najprej JS. «»klo-trdno odl(M*'ila, da ostane nev- bra ob obletnici fašizma tralna v vsaki evropski vojni,' pričela zidati "J hiš. V de-t(wla, k«'i* se zaveda da bo le setih h tih bo na 1,J">(I,(MM) a-težko olnlržala svojo nevtral- I krili zemlje zgrajenih L'<»,(if n nost, se [»ripravlja, da se [»o-'lds. >tavi v bran proti vsakemu vpadu. Vlada sedaj izdaja v ohrani- Ker je osrednja Sicilija lo suha, bodo zgradili velike namakalne naprave. Zgrajene postava ter se jo irpora'blja na popolna poštenost, [»oipolna enostranski način. | ljubezen, pdpolna čistost, po- Zmagoviti Smith je pozneje jM)|na izjavil, da bo v posebni reso- nosebičnost. — Povat>ili so me, naj go luoiji zahteval potreben denar vorim v par[alnentUt kar ' za kongresno preiskavo. Koliko ibo istro-škov, zaenkrat št ne ve. ■seTn tudi storil. Po mojem govoiu se je triindvajset članov pa!- lamenta jiriilružilo mojemu gi-Besolueija je'bila sprejeta c; jtI uri kasneje, ko je bil pri pred- sedniku Rooseveltu John L. Lewis, predsednik CIO. Belo vi dve leti. Pogodfba se ti^če 2000 majnerjev. V West Virgmiji je ena sama večja premogovna kom pa nija, ki «e nima z United Mine podala. Workers (]>ogodbe, in to je McKell Coal ano sedaj so živeli v vaseh in so hodili na delo na kmetije, ki niso 'bile njihove. Žene so osta-Vojaško [»oveljstvo je izde-j.iale doma. Od sedaj naprej pa lalo načrt, ipo katerem po mo-ibodo družine živele na svojih goče mobilizirati 15 divizij s lastnih kmetijah, ki jih bodo 400,000 vo jaki in bo v M urah j skupno obdelovale. Pridelova-iz severne Švedske mogoče vji'i bodo tudi mnogo drugih prijazni del dežele prepeljati 250'delkov in ne samo žito in ii-tiseč vojakov. žol, kot je bilo tlo sedaj v na- Svedska ima .'>00 [»rvovrst vadi. 'nih aero[»lanov, med nj:mi SO velikih in 120 lahkih bombni kov. V delu so štiri velike bojne kot pa pred tremi leti, da j< dežela pripravljena za v .-a k slučaj. Na Švedskem se sedaj veži a mnogo več vojakov, kot kdaj po svetovni vojni. j Švedske mornariške oblasti so odredile velike manevre vojne mornarice v avgustu, ko bo tudi angleška vojna mornarica imela svoje manevre. ADVERTISE IN ' GLAS NARODA* ŠKOF PADE Z LESTVE „ . LANCASTER, Pa., 21. juli-ladje, več hitrih tor[>edovk in ja. — 7."» letni John M. Sander, polagalcev min. Šved-ka bo škof uienoiiitske cerkve, je de-tudi v slučaju vojne porablja- lal v svojem vinogradu. Pri I a J ,500,000 ton svoje trgovske mornarice tem je padci s štiri čevlje visoke lestve in se ubil. PROTI DELAVSKIM ŠPIJONOM WASHINGTON, D. C., 21. julija. — Senatni delavski pod otSbor je danes potrdil predlog, da se delodajalci ne smejo posluževati delavskih špijonov ter naj oblastim ne bo dovolje- no posluževati se plinskih bomb v delavskih sporih. Tozadevni predlog je priporočil La Follettov odbor, ki preisku* je kršenje državljanskih svoboščin. "OLXB NAROD A" » New Toifti Saturday, July 22, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAD GLAS J9 or I tioi Ovm aftd Pobllahtd to fINIO rUBUBUKe OOMPAN1 J. Lap**. 0M. * mm ot above officer«: NEW YORK, N. X. of Um Year D4T lIQIPr BUNIMXb AKD fiOLlDAIS teto v«Uo iioK m AjMriko ** n teto ................(s.'io t+ iotrt teto........—.......flJC'Se pol leta ................ f8JW Za New York m eeio leto . . $7 00 Za pol !*ta ................tS.r-0 Za lDOKmitrc aa celo leto .. 97.W n*mtma- uhaja vsaki dan izvzkmAi nvdku im praxkikov IB —mutl M m prtotoCuJeto. Denar aa. naročnino poAUJntl po lloner Order. Pri Boramembl kraja narod-» •• P"(»toJo Meallfite nasnani. On hitreje najde- NEVTRALNQST POLJSKO PRISTANIŠČE GDINIJA «' Pogled na pristanišče Gdiiiija, kjer je bilo (>b priliki mornariškega dne veliko zborovanje proti zahtevi Nemčije, da je Gdansk vrnjen Nemčiji. PROBLEMI PRISELJENCA Predsednik Roosevelt si je na vse načine prizadeval, da bi bria njegova predtoga glede nevtralnosti odobrena še tekom »tedanjega kongresnega zasedanja. Senatni odbor za 'vnanje zadeve mu je ,pa prekrižal načrte. Tudi senatni odbor je za nevtralnost. toda za nevtralnost v po\>erai drugačni obliki kot si jo je zamislil predsednik. Značilno je, da se je v te mor za vnanje zadene. To je važno, kajti N'orrisu ne more nihče očitati, da sc je kdaj navduševal za vojno. Pripadal je malenkostni skupini .pacifistov, ki so leta 1917 glasovali proti udeležbi Zdnueuih držav v svetovni voj ni ter je še vedno proti vsake oni f*oskusu, čigar cilj bi bM Mplesti Združene države v vojno. George W. Norris, ki je nedvomno najbolj naprti« n možak v senatu, je prepričan, ,|H lnir ^ fM|trat ,mjaill. een, ko ** hodo fašistični napadalci merili, da s«, ne smejo našati niti na direktno pomoč Združenih držav. Doklei ue bo iz prvotne .predloge odstranjena določim glede embarga, se Injsta Hitler in Mussolini smejala v pest. Na razpolago imata Krupi>ove in Škodove tovadne ter nešteto t» vam za letala. To so ogromni in neizčnpani viri vojnega mate njala. Anglija in Francija se v tem pogledu ne moreta meriti i njima. Vsi izvedeni <*pazoralei vojaškega položaja v Evropi so glašajo v mnenju, da utesmeta ffitler in Mussolini zmagati edinole v slučaju če ne dobita Francija in Anglija iz Ameriko i>obenih vojnih potrabšoin. Kmbargo, ki onemogoča pošiljanje ameriškega orožja :n m uniči je katerikoli fcojnjoei državi, bi zajamčil Hitlerju in Mussoliniju zmago. Nevtralnost je nekaj Iepe*a, toda tudi nevtralnost da Nhko povod vojni in omogoči zmago fašizmu. O nevtrainofitni predlojn se bo vršila dehata šele v prihodnjem kongresnem za šolanju. Upajmo, da bo mir ohranjen do januarja prihodnjega leta in da ameriški kongres ne *>o odgovoren za nadaljna fp-iističnfl za rojevanja in zmage. SE IMATE PRILolloST NAROČITI TE ZA-NIMIVE KNJIGE, KER IMAMO NEKAJ ZBIRK SE V ZALOGI. ,. VSAK. PRAVI, DA SO VRE-DNE VECKOT 91.35. NAROČITE JIH DANES Živel v Ameriki 12 let, odšel v stari kraj in se povrnil nezakonito. VPRAŠANJE: Prišel sem v Združene države leta UK)« in živel sem tukaj do leia 11)20, ko sem odšel v stari kraj. O-stal sem tam f>et let iu se ]H)-vrnil leta 1!)2;», to pot pa riko-zi Kanado brez redne inšpekcije s strani priseljeniških oblasti. Imel sem že prvi paipii leta 1910. ali nisem postal a-meriški državljan. Ali smem zaprositi za naturalizacijo? ODGOVOR: Ker vaš zadnji prihod je bil neceakonit, ne morete po sedanjih zakonih postati ameriški državljan. Vase prejšnje dolgo bivanje v Združenih državah ne šteje. Niste pji fiodvržen dejtortaci ji, ker ste pri
  • oslenih delavcev manj. Pod|>orc so dobili nezaiposlomi a* maju 2,-r>14/)92 din. 1. julija je bilo pri vseh javnih borzah dela zun. ako odidete iz Združenih držav in se povrnete z ledno priseljeniško vizo. Mornarji, ki so dezertirali po 1. juliju 1924, so podvrženi deportaciji. VPRAŠANJ K: Neki mornar je zatpustil svojo ladjo v ameriški luki leta 1 J*2ti in ostal je tukaj od tedaj naprej." Nekateri pravijo, da mornar-dezer-ter ne more hiti deportiran po tleh letih bivanja. Drugi pravijo, drugače. Kaj je res? ODGOVOR: Po naredbi La bor departinenta, ki je bila p<>-t rje na od federalnih sodišč. >o mornarji, ki so dezertirali svojo ladjo po 1. juliju in listali tukaj nezakonito, so }H>d-viv.eni doportac-i.ii radi nezakonitega jtrihoda ravno tako, kakor vsi drugi inozemci. ki sc» inLŠIi nezakonito ih> onem dnevu. Priselil se je s prijateljevim pasportom. VPRAŠANJ K: Prišel sem v Z. aii imel sem tedaj }M»tni list na ime svojega prijatelja. Odkar sem prišel, sem pa dabil -voje lastno ime. Morem li postati ameriški držav ijan! OnfSOVOR: Ker ste prišli v nim imenom, se vaš priliod v zmislu priseljeniškega zakona smatra nezakonitim. Ker pa ste p riši i pred 1. julijem 1924, niste fy>odvržen deiportaciji. Poleg tega, kdor je prišel nezakonito prod 3. junijem 1. 1021, more legalizirati svoje bivanje. ako zaprosi 7.a certifikat registracije. Priskrbite -i dve ti.skovini Form 659, kjer najde te na čertrti strani natančne informacije o postopanju. Povpraševanje za p riseljeni-ške vise. VPRAŠANJE: Ali mi morete reči, koliko ljudi je že vprašalo za v i za v Združene države v poglavitnih evropejskih državah ■ ODGK)VOB: Po (rbstoječem zakonu 153,774 priseljencev sme prihajati vsako leto pt>d kvoto, pri čemer vsak priseljenec gre na račun kvote one dežele, kjer se je rodil. Dne 1. januarja 19.i9 je 512,000 ljudi iz vseh dežel skurpaj zaprosilo ameriške konzulate za kvotno številko. Največja letna kvota je ona angleška (65,721), ali prošenj za kvoto v tej deželi je bilo ray.-moroma malo (16.7661). Vse drugače je z nemško kvoto. Ta kvota znaša 27.370 in do začetka tega leta več kot 240,000 ljudi je zaprosilo za njo. <*V-hoslova&ka ima še vedno svojo kvoto 2674 in število prošenj je bilo 36.860. Na Madjamkem je 24.642 ljudi poiskalo kvotno številko. Na Poljskem je liilo vloženih 78,409 prošenj, do čim kvota znaša 6524. Jugoslovanska kvota znaša 845 fca dovoljenje jjotovaii v Ame-ri'ko |>a je bilo vloženih 6,961 prošenj. AKO NAMERAVATE OIlISKAll SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili M A PO Mesta New Yorka DOBITE JO BREZPLAČNO ,, AKO NAKOC lTK Slovensko*- Amerikanski Koledai^ ZA 193» Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih še nekaj! Glas Naroda" 216 ttVsl IKth Street New York, N. 1. (I^ahko [Mišljite vsoto v | »ostri i h .znamkah po 'J oziroma po 3 cente) »prijavljenih Hi,(M)() nezaposlen nih delavcev in 5(HH) delavk, skupaj 23.0(M). Mačka se drži hiše, ne človeka. ■4 line 5. maja letos se je iz Brekega v lianjaluko preselil Alija Januševski. ki je vzel s seboj tudi mačko in njene mladiče. Te dni pa se je mačka vsa sestradana in shujšana vrnila v Breko, in niccr v tisto hišo, kjer j«' |x»prej stanoval Januš<>vski. Aračka je torej ix Banjaluke prehodila vso Bosno počez, da se je vrnila v hišo. kjer je doma. Odansk . . . (Juaiisk . . Gdansk . . . Vse čast.pisje 6a je poln vsi diplomati že par meseetj izgovarjajo v nekakšni čud 1 shitnji to ime. Hitler «a hoče imetij Polj ki ga ne dajo. Xa strani Pol j ske sta pa Anglija in Fraiu •ja, ki >ta na]>osleo vendar |spoznali, da je treba nacijd lpovoor. j Chamberlain rešuje Gdan.«-in ga bo najbrže rešil. I a* nn lo tiste otlioenosti kot jo kav danes, naj bi bil pokazal iMonakovem, pa bi bila Ceh« slovaška še oanes sainostojn republika. Pa kaj bi jadikovali! HitU-je enodnevnica, doeim je češi. narod — že vsaj po človeški pojmih — večen. Večkrat mora človek zel pametno govoriti, če hoče pr kriti svojo neumnost. r^p V oglasih velikih newyoršk' dnevnikov sta se začela te dr srečevati poletje in zima. Trgo-vci ponujajo kopalii obleke po skrajno znižani cen ponujajo pa tudi zimske ko ■ žulie, rstotako po skrajno zni žani ceni. Meseca septembr. in !potem prav do februarja p; I v oglasih sploh ničesar druge ga ne bo kakor kožuh. Z ženskimi kožuuhi je »plol ŽIDJE PIKETIRAJO ANGLEŠKI KONZULAT BOvSTOX, Mju-s., 21. julija. — Danes se je pojavilo pre.i tirkajšnjim angleškim konzula- w - ton. kakšnih trideset Židov, ki cudua iitvar- te Je količkaj, ve plakate, protestirali !Ja V1"-0™ Par sto | leškim od- >Jev' Koze» 1Z katerih je sešu so, noset ]>i"(iti zadnjim ret" I je vanj.. _ .......... ..... jih je nekaj čaha mirno gleun-|za ^ la, nato jih je pa razgnala. iiti zadnjim angleškim od- : " ' ^ ^ ibam glede zidoxskega izse- ^ kvtvJenm 1« ^larjev vanja v Palestino. Polieija goAot_e je pa v ujem približne Toda, kaj je ženski to ma> S kožuhom se ne postavlja to jliko kot se postavlja z denar iOOC^fl« ki S" i" 1'i^'a za"j- RAZGLEDNICE Newyorske SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PSI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-Čm NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE SOc (PoŠtoiBJi pUfauui) Vsoto lahko pofiljpte ▼ rnamkab po 2 oziroma i«o S rente. >jaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nfes, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna - skusnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SL0VENIC PUBLISHING CO. ::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA": ,|v uiiu a iiiaujamivrm kjer leftna kvota znaža samo 216 IWh New York, H. T, Dnevi so že znatno krajs Par deževnih dni, par megle nih juter, ma'lo hladne safe pa smo zopet,notri. Iu tak* «rre leto za letom. Zdravniki so čudni ljudje. Keeepte pišejo nečitljivo, ra-eune ?ra jasno in razločno. Spoiniujani -se, ko mi je bil< •petnajst ali šestnajst let. Kako nestnpno sem čakal enoin-dvajsetega leta, da bi šel drugimi fanti na vojaški na bor. Toda eas se ni ganil, oziro ma je lezel po polževo. Kakor da bi ga bila neka tajna sila priklenila. Leto dni mi je bilo tedaj dcl-ga doba, ki je imela sieer začetek, toda konea nikjer. Pozneje se je pa čas čudežno Hprostil svojih vezi in začii divjati kakor mlado žrebe. Leto ima še vedno tristo |>et-inšestdeset dni kot jih je imelo nekoč. In dan je dnevu po. doben kakor nekoč. To A'» Saturday, July 22, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY URESNIČENJE SANJE O UMORU H. K. BRESLAUER: # Grof d'K*pard je vljudno sprejel obiskovalca. *'S čim varn nrfjrcui jn>stre-gospodif* 4\ . . kriminalni nadzornik Lnnardi, gospod grof/* 44i), prihajate pač zaradi mojega ubogega prijatelja Travi-vanija ..." im,, na uslugo s1ed r* "Žal. še ne. — Zato pa dovolite, du sem prišel k vam. (losi*)da Trav i sani j® so, kakor vam je iz današnjih jutranjih listov brez dvoma znano, našli krog »šestih ustreljenega na cesti proti mestu Rimini . *4Ktra«no!'* Grof j<> jMirinil nadzorniku cigarete. 44 Prosim. M 44,Hvala! Ali je imel rajni kaj sov radhn i k o v! * * 44 Kaj iU'ki," ga je zavrnil grof. 44Saj je bil najljuhezni-vejsi (fni/iil*nik; vsakdo mu j«' 1>il naklonjen in ne morem >i misliti, da bi bil >ploh kdo umoril." 44V^e okoliščine govore na u-mor." Kriminalni uradnik je otrttil ^ cigarete. 44Gospo?l grof, vidva sta se bila nekaj »-porekla v |»osted-nj«*m T-asu, ali nef Zdi se mi, da zaradi rieke |M>vfce. ki zdaj ari ?e je grof nnt-mehnil. 44 Brezpomembno I j ul m »»um nje , , 44Vendar *o la v Bejietke, nekaj časa v Milanu, kjer sva sjtoznalu |>evko. A kakor r«m bil v Benetkah; kako bi bil mogel ob šestih bi-iti na cesti za v Rimini f Sicer sem se pa okrog desetih zvečer • j ši l z nekaterimi prijatelji v kavarni Florian." j "Gospod RJt>f, 7. dobrim avtom je človek lahko do desetih že nazaj iz Riminija". 44V redu!" je prikimal grof. "Toda nemogoče je ol> šestih v bližini Riminija ustreliti nekega človeka in se istočasno sprehajati po Benetkah.** 44Kajpa ... In če bi imeli za to kako pričo/ gospod grof, bi mi moje delo jako olajišali." 44Pričo?" Grof je za hip pomislil, nato se je zadovoljno zasmejal. 44Stojte! Se vrč kot pričo imanf. Ob tem času sem se dal fotografirati na Trgu -v. Marka. Tu je >lika. Sicer je sta rokmpi t na. takole med go-loh«"-ki in turisti, vemlar . . . . Ali vam je ta dokaz zadosten?" 4'Včeraj ste se dali fotogra-fiiati!" je nadzornik vprašal. 44Seveda. -Zakaj včeraj so postavljali na trgu oder za današnji slavnostni koncert. Poglejte, to je oder v ozadju." "V reiu," je dejal kriminalni nadzornik pozorno motreč sliko. 44Lil zahvalim se vam za pomoč, ta dokaz mi zado-jf-a." 44 To rej." Kriminalni uradnik je vstal. "Gospod grof, v imenu postave ..." 44Kaj, kaj >i dovolite?" je grof planil kvišku. "Slika je b ila porineta krog poldneva, gospod grof — tu poglejte — vaša sonca je irav kratka. Med peto in šesto uro popoldne l>i bila precej daljša. Ob 1eo potankosti preiskana in kot neoporečni*! tudi dokazana. Naslovni škof lr. Jožef Lanvi je bil v letih 1900 do 19TM» učitelj ogrskega jezika na dvoru Franca Ferdinanda, fikof je imel 28. junija 1914. to >e pravi, v zgodnjih jutranjih urali tiestega dneva, ko se je pozno popoldne izvršilo ono grozotno dejanje v glavnem mestu Bosne, jako čudovit >anjski privid. Skof je o tem lastnoročno napisal |>odatke, ki jili je profesor Pijevega internata v Pečuliu in brat ško- fa Lanvja, pater. Edvard lia-nvL, izročil kot pristen dokaz znanstvenemu raziskovanju na lr?uziixr'ia.iro(. Škofove i podatki pa so tile: 441)ne 28. junija 1914 ob pol 4. zjutraj sem se zbudil iz strašnih sanj. Sanjalo se mi je, da sem zgodaj zjutraj stonil k svoji pi>a'lni mizi, da bi pregledal došlo pošto. Na vrhu ' je ležalo pismo* črnim robom, črnim pečatenr in z nadvojvo-dovim grbom. Kc-j sem spo-znal njegovo pisavo. Ves vzburjen sem odprl pismo in sem videl zgoraj na nismu v sinje-modri ba« vi sliko, kot na razglednicah, kjer je bila upodobljena cesta in ozka ulica. Gospod in go^pa sta nedela v avtu. nasproti njima je bil general, zraven šoferja na častnik. Na o!m*1i straneh ceste je bila gosta množica ljudi. Mahoma planeta dva mladeniča in —i ■■ i ustrelita. Sledeče besedilo je dobesedno isto, kakor sem ga videl v sanjah. Glasi se: Prevzvišeni! Ljubi doktor Lanvi! S tem Vam sporočam, j da bova danes z ženo padla kot žrtvi političnega umora. Oba se Vam priporočava v molitev in darovanje sv. maš in Vas prosiva, da bi ostali najinim ubogim otrokom še mtda-Ije v ljubeani in zvestobi tako vdani, kot ste bili doslej. Prisrčno Vas pozdravlja Vaš nadvojvoda Franc. Sarajevo, 28. junija 1914, ob pol 4. zjutraj." Ve^ tresoč se in v solzah sem planil iz po-telje in pogledal na uro, ki je kazala v prav pol štirih zjutraj. Takoj sem stopil k pisalu i ku in sem napisal,, kar sem v sanjah bral in videl.. Pri pisanju sem celo obdržal I obliko oiekaterih črk, kakor! senu jih videl v sanjah. Istega jutra je ob 5.45 vsto-pil moj sluga v sobo in me je vi tlel, kako sem ves prepade n sedel in molil rožni venec. Sluga me je vprašal, ali sein bolan. Dejal sem: "Takoj pokličite mojo mater in gosta, bom koj bral sv. mašo za gospoda in gospo. Imel sem namreč strašne sanje." Mati in gost sta prišla ob (i. 15. Vpričo gosta in sluge sem materi pripovedoval o svojih sanjah. Potem sem šel ž njima v kapelo, da bi ondi bral sv. mašo za nadvojvodo in so-progo. V strahu in trepetu mi je mineval dan. dokler mi ni brzojavka ob pol 4. pn|»oldne javila strahotno vest. da sta bila c/ha umorjena v Sarajevu. Skof Lanvi je še dopoldne, 28. junija, torej več ur prej, predmo se je izvršil umor. dal svoje poročilo o sanjah po dveh pri<"ah podpirati in je nato o-^poslal pismo o teh sanjah svojemu omenjenemu bratu, jezuitskemu patru Lanyju. ki mu jo priložil so skico Ulico, avta, množice in morilca, kako plane na avto in ustreli. Tajnik poklicnih be raco v Nevvvorški (»olieiji je u>jh>-lo pred kratkim prijeti nekega Allberta Davidsona, ki je bil mnogo let 44tajnik |>oklic-nih {beračev." Davidson je imel položaj, o kat< rem je sam po gostoma izjavlja!, da bi ga ne i>ddal za |>oložaj kakšnega ba i ie i H*ga r a v na t e I ja. Število [Miklicnih berače v iu otiraniziranih newyorskih beračev cenijo dano* na najmanj '2f)Sm ljudi. Beniška nadloga, ki jo mestna uprava polhi ja že dolgo brez usjK'ha, postaja čedalje hiij^a že zavoljo teura, ker je i»ovpree.ni Newyorkčan, kar se tiče darov beračem, naravnost nespameten. Raj^i majhen ilenar v beračev klobuk, iicjro da bi se trapil z mislijo, ali bi se z Imljšo organizacijo socialnega življenja be-raštvo ne dalo sploh odpraviti. Albert Davidson, ki je bil nekoč ijrrah'C, rte je s to konjunkturo okoristil in je svoje skromno delovanje na od m zamenjal raj-i z donosnejšim "ookli-cem." Ko so ira zasliševali, je ^am priznal, da je začel svojo kariero kot <4/bera£ki tajnik", ko ga je neki onorokec na cesti prosil za milodar. J,4Dra«i »prijatelj, osel si," je dejal Davktson beraču. 44Tako tega ne >meš delati, če hočeš igrati Vlogo enorokca. Zelo šuišuiarsko skrivaš svojo roko. Pokažem ti. kako je treba to napraviti," In vze 1 je prese- lierenega moža, ki je imel seveda dve zdravi roki. s se!>oj j domov ter ga je poučil, kako . iiMira skrivati roko, in kako se mora opasati okrog trebuha, da bo dosegel "linijo", ki bo v učinkovitem nasprotju s prazni ii l, visečim rokavom. Skratka, Davidson je napravil možakarja vsaj v tem pogledu za mojstra v varan ju. Stivar je krožila mul poklicnimi 'liorači in že nekoliko dni ]K)zneje je čakalo pred igralčevimi vrati cela četa razcapanih ljudi, ki ro si želeli tak^nejra pouka v pretvarjanju in igranju. Radi so bili pripravljeni. da dado igralcu primemo odškodnino za njegov pouk, >aj so na ta način sami do^ti več zaslužili. Tako je( Davidson s spretnimi triki ustvaril celo množico slepih, pol>1 epih, kruljavih, jnt>astih, in mrtvoudnih beračev. Končno so organizirani berači Davidsona i K) VMih pravilih izvolili za svojega tajnika, ki so mu plačevali le«j>o plačo. Zaupali so mu svoje prihranke, ki jih je nalagal pod izmišljenimi imeni v banke. Poleg vsega tesra je bil tudi njih 144umetnostni svetovalec" in upravitelj njihovih podpornih blaganj. Zdaj bo te njegove vloge za nekaj časa konec. "GLAS NARODA" ADVERTISE IN VELIK POŽAR V LONDONU m iu je dni nastal velik požar, ki je vTpepefil mnogo hiš. ■ m -V # ^ ^ Foueni spisi: AHN8 NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 27« bihid' Cena $1.10 UCua knjiga za Nemce In aa one, ki so nem-Kine zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCi. Spisal Rev. J. M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis posameznih držav; prišel jeva nie Slovencev ; njihova društva in drDM barvane ustanove. Hogato ilustrirano. Cena $5.00 ANtil.E&KO SLOVENSKO BERILO. SestavU dr. F. J. Kern. Vezanr (Jena $2.00 BURSKA VOJSKA. »5 strani. Cena 40c BODOČI DRŽAVLJANI naj amrot* knjižico — "How to become a »Stizen of toe Usked Stales". V tej knjigi so vsa pojasnila In sako-ul za naseljen«- Cena 35c BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Karl EngUS. 236 strani Denarni problem Je zelo zapleten in težaven ln ga nI mogoče storiti VBakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan čeSkl narodnogospodarski strokovnjak. Je razgiril svo.*« delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orlentaCnl spis 9 denarju. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 stranL Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. -tranl. Zanimiv potopis • slikami ^UtlA krajev nafte stare domovine, ki m 31ovencem le malo Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal B. Legvsrt. 143 stranL S slikar-' . Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRCDE. 83 strani. Poljudni spisi o naravoslovju ln svezdoznan- Cena 50c. KOKOSJEREJA. Sestavil ValerfUn Kazlbger, M strani. Cena ttdoves .... M Brofi. .... JU KRATKA SRBSKA GRA^TIKA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZOODOVTNA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 80 stranL Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves. Cena $125 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. Cena 50c. Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUBIČNA RAČUNICA. Trda ves. 144 «ti. Navodila za Izračunanje okroglega, e ga ln tc R, Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša la praktična shirks narodil za kuhinjo ln dom. ' Cena 50c MATERIJA to ENERGIJA. Sptssl dr. Lavo fin-melj. S sllkamL 190 stran* Nauk o atomih, moleknHb to elektronih. Po- ljudno pisana rszprsvs o lsdedtas uodoM — Cena $1.25 MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. s « 168 strani. na mlekarje to ljubitelje mleksrstva $3100 KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. $125, ves. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 stranL $5.oo NAROD, Ki IZUMIRA. 101 atranl. Poljuden nols najsevernejšega narods ns svatu. njegove Sefce ln navade. Cena 40c. NAŠE SKODIJIVE ŽIVALI v PODOBI to BESEDI. Opisal Fran Erjavec, 224 strani. Brofi. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ves... Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, uuietno ln strojno ključavnlčsratv» '»r tele-soil varstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE. *i>lssl Al. MAJAR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko ves Poljuden ln nstančen opis odkrltia novegs f sveta. Spis se £ita knkor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUN AR. Trda vez. 251 atr... Priročna knjižl<-a, ki vsebuje vse, kar Ja pri nakui>u \n prodaji notrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE HLOZOK1JE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki sa jF hoče sesnanltl s glavnimi čtiami sodobna fUozoflje. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 stranL V knjigi so opisani predhodniki ln Idejni ut»> meljlteljl te svojevrstni ruske struje. Cena $1.00 SPOMINI. tSylBUi Jože Lsvtlžar.) U43 stranL V tej knjgi obuja nafi znani potoplsec župnik .j Lavtlžar spomine na svoja brezdtevUna jo- f tovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUK, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE, cena broa Cena 50c. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEAKO-SLOVKN- SLOVAR. 148 stranL Cena 00c. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 14S str. Druga polovica knjige vsebuje nea9ko-alo* r venski slovar ln kratko slovnico alovsoskega In nemSke^s Jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Frane Veber. 352 BtrmnL Cena 75a UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povfla. Cena bme. Cena 50c. VELIKI VSBVEDEŽ. 144 stranL Zbirka zanimivih ln kratkočasnlh spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi; vedeževalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 128 StranL Knjiga Je IsSs ▼ založbi Vodnikove drafts ter vsebuje življenjepise mož. kt so a svojim delom prlvedU slovenski narod is suženjstva v svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA* 78 strani. Zanimivosti ls ruska zgodovine ln ostuden opis vojsike republike saporoftklh kosskov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELlSČA. 62 atranL __Cena 50c. VERNE DUŠE V VICAB ' Spisal Prosper Merlmee. 80 atranl. Oeaa.. Ji Eden najboljših spisov francoskega mojstra, ▼■eto la nafiaga kmetskega H^Uacja. H VOLK SPOKORNK ( ) _ Frane Metke; a 1 ....... LM ZADNJI DNEVI NESREČNEGA fMfJ* _«§t __________ "9 LIH KlBO0P.K«vT«if Saturday, July 22, 1939 S teboj do smrti o Roman is življenja. — Za "Glas Naroda** priredil L H. 65 NEMŠKI 2IDJE MORAJO SKRBETI SAMI ZASE, — PRAVI VLADA! SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Berlinski uradni list objavlja deseto uredbo, ki dopolnjuje ločbe glede nemškega. državljanstva. iNajpouieinbuejše določbe te uredbe so sledeče: Zidje bodo združeni v posebni zvezi Židov v Nemčiji — "Reichrvereinignng der Juden in Deutuachland' *. Zveza bo imela sedež v Berlinu ter podružniee v raznih nemških središčih. Zveza t><» vodila izseljevanje Židov ter skrbela za židovske šole in posebna židovska vprašanja. V zvezi bodo (včlanjeni tudi Ži-dje s Hannsenovim potnim listom, ki prebivajo v Nemčiji. Tujim Židom je istotako mogoče pristopiti k zvezi. Nadzorstvo nad zvezo bo vodilo notranje ministrstvo. Zveza Židov je dolžna usta-nojvitii v Nemčiji dovoljno število ljudskih šol ter paziti na to, da otroci šole obiskujejo. Razen tega lahko ustanovi tudi srednje šole ter (posebne strokovne šole. Židje, ki živijo v Nemčiji, Čudodelni zdravnik se je odpovedal praksi. V Burni >i je neki Rado Ja "Za to vam ni treba skrbeti; prav kmalu bo našdl izhod « teh teikoč." Senta ee skrivaj oddih ne in zopet dobi svežo barvo na svoj obraz. ""Mislitet" vpraša njen oče. "Celo vem, kako bo pomagal, toda o tem ne smem sedaj še govoriti." Erlach ni misli, da bo Dbrneck mogoče od Stolberga dobil kako posojilo. 44 Upam, da mu ne bo trefoa iti «koo:i v*-e isto, kar je zadelo mene," prav: stari gonpod; nato pa začne govoriti o nočem drugim. Stolberg se spusti v pogovor, toda vedno neiriirno pogleduje Sento, ki sanjaviih očd gleda pred se. Zakaj je zardela, ko je bil pogovor o Dornedku in zakaj Dorneck ni niti z besedo omenili, da se je a Sento peljal iz Ba-zelaf Saj sta morala biti ves čas vožnje skupaj; toda Dorneck >e kaže, kot da Sente niti ne pozna in vendar bi moral Stolbergu povedati prvi večer, ko sta se spoznala v Nieman-novi hiši. Vroč *traih ga obide. Ali je tudi Senta zapadla čaru, kateremu je zapadla Karola Nieinannova? Ali je lepi, četudi malovredni I>om<»ck zmedel tudi njeno srce? Prav gotovo ne ve, da je zaročen s Karolo Niemannovo. Tn nad njegovo bojaznijo, da je mogoče zanj izgubljena, *toji bojazan za njo. Ali je res izgubila svoje srce za Dor-noeka, tedaj bo doživela še bridko razočaranje. Kako naj jo pred tem obvaruje? Njegova edina rkrb je bila Tflbvarovati jo vsake nesreče in neprijetnosti. Toda zgane se in se otrese vseh mučnih' misli. V svojem strahu, da bi jo mogoče izgubil, morebiti vidi | iprečrno. Ž njim je mogla .biti samo na vožnji v vlaku. Ali j pa ga je mogoče kdaj jiozneje srečala? Toda ne, Dorneck kovljevič, bivši mešetar, z raz-je tako odločno odklonil, da bi obiskal njenega očeta, tedaj se nimi vražami in s spretnim izje tudi izogibal vsakemu srečanju a njo. Kaj naj bi mu tudi kori£čanjem ljudske prazno-pornenila? Saj je bila samo revno rekle! j vernosti pridobil sloves čudo- Tn sili se k 'miru. Da, prečrno je videl. Njegov pogled finega zdravnika. K maza-pade na sliko njene matere, ki v isi nad Erlaehovo pisalno/*" so prihajali ljujde v trumah mizo. Resno gldds v lepi, dobrotljivi obraz žene, ki jo je'otl blizu in daleč in njegova nekdaj tako visoko čislal. '"praksa" je bila tako dobičko- "Samo pomiri se, nikdar ne bom dovolil, da se tvojemu nosna, da bi mogli mazača za otroku dogodi kako gorje, če le morem kaj storiti, draga, dobra gospa Kriachova," si misli Stolberg. Nato pa njegovi )>ogledi zopet polete k Sent i. "Čudno kake- zelo ste poflohni svoji pokojni materi, milosti ji va gospica," ji pravi. Senta se zdrami iz svojih misli in se mu nasmeje. "Tudi oče pravi to, toda prav velike podobnosti ne morem imeti. Moja mati je bila mnogo lepša, kot pa sem jaz," pravi brez koketnosti. Stolberg jo z oočudovanjem pogleda. "Ne upam se razumeti, ako ste lepši, kot pa je bila vasa mati. Ko sem vašo mater spoznal, se mi je zde'la kot čudo • opote in dobrote. Tedaj seni bil se neumen kmečki deček in nisem prej še nikdar videl lope, elegantne žene. Pozneje i-em srečal niariskatero lepo ženo, toda nobena se v lepoti ni mogla primerjati z vašo materjo. Vi pa *se morete p rimerja-t?, več ne morem reči." "Napravili me boste wše ošabno, gos|»od Stoll>erg." "O, ne, tega ne maram. To bi uničilo vaš čar. Ravno zaradi tega ker si ničesar ne domišljujete glede svoje lepote, ste tako očarljivi." Nekaj sličnega je Santa slišala že od Domecka in zato je na njo še mnogo bolj vplivalo. Pa vendar jo veseli, da se tudi Stolbergu zdi lepa in da je to rekel tako mirno in v prisotnosti njenega očeta. Dorneck kaj takega ne bi rekel pred njenim očetoni, si m:*di. In zopet se jo poloti bolest, ker Dorneck ne niaru ipriti k očetu. Sedaj misli, da ji je znano, kake zapreke še obstoje med njima, namreč, da mora urediti svoje premoiženjske i, da sedaj razumeva Dorneckove"odlašanje, četudi ga ne more odobravati in bo potrpežljivo čakala, da se vse razjasni. Vsled tajnosti trpi preveč. Navzlic tenai jo prewine vroče 'hrepenenje po ljubljencu. Tako rada bi ga toloaila, pomirila, mu povedala, da bi rada ž njim prenašala skrb: in da se naj mirno zaupa njenemu očetu. Vsled svojega mehkega srca ji je prikrival svoje skrbi, toda mnogo rajše bi jih r njim prenašala kot pa tajno?*ti. Toda sam je mislil dobro in samo to je bilo. In Senta je (zadovoljna, da sedaj slika pri gozdnem studencu, ker more upati, da ga bo zopet videla. Ne bo se mru več umaknila, ž njim hoče govoriti in nro (povedmti, kako misli o vsem. Potem -bo mo- * ^ « klanja tal izprevideti, da je bre zv.^akega pomena jo mučiti s tajnimi /is i i . sestanki. Tekom bin kost ni h praznikov ni riLkala toda ko bodo minili, se hoče dela zopet oprijeti in tedaj ga bo gotovo zopet videla. Kako hrepeneče je vse dni moral gledati «a njo! Prav gotovo too prišel k gozdnemu studencu da jo vidi In sedaj bo prav gotovo zadn jikrat. da bo skrivaj sestal ž njo. Stolberg se k main poslovi iin oče in hči imi še enkrat čestitata. Predno pa odide, «e enkrat pove, da bo v kratkem priredil družabno zabavo.. "Upam, da bosta tndi vidva priSla. Vi, milo^jiva go-spica, m boste upoma 1 i s mladim dekletom, ki se za vas zelo zanima in Mi m vami prijateljsko dbčevati. To je gospica Karola Niemarenova, hči mojega .bankirja. Tndi Dornook bo priiel in «e nekaj dragih, ki Rem jih do sedaj spoznal. Prarv gotovo pa ra&unazn na Taja." (Nadaljevanj« prihodnjič.) bodo labko obiskovali samo šola, ki jih vzdržuje omenjena zveza. Nadzorstvo nad šolami bo vodilo prosvetno ministrstvo. Židovska zveza bo imela tudi dolžnost s svojimi sredstvi sknbeti za Žide, ki jim je potreb! na podpora, da ne bi U Židje padli v breme ministrstvu za socialno politiko. Mnogo nemških listov posveča svoje uvodnike temu vprašanju. " Voelkiseher Beobadh-ter" trdi, da pomeni uredba prispevek k rešitvi židovskega Mprašanja v Nemčiji. Združitev Židov v »posebno skupino bo o-mogočila več jasnosti glede ži dovskega »viprašanja. Brez dvoma ipa bo židovski problem rešen v celoti šele takrat, ko bo zadnji Žid zapustil nemške ozemlje. Na drugi strani dokazuje uredba, kako je nacionalno socialistična Nemčija navzlic *kodi, ki so ji jo povzročili Židje, pripravljena izogniti se napetostim v zvezi s kor,-č n o likvidacijo židovskega vprašanja. — vidati mnogi ugledni zdravniki. Nedavno pa je prišel .Tale o vi j<* vir pred osdišee in tokrat ni iiikel sreče, da bi se izmazal. Zdaj je v listih razglasil, da odhaja za dva meseca v zapor kn da se za vedno odpoveduje svoji praksi. Ta odpoved pa menda ni iskrena, zakaj svojemu raagla^iln je mož priključil dolg seznam o-seb, ki mu baje dolgujejo zahvalo za ozdravljenje. V proglasu je tudi navedel, da je iznašel zdravilo proti jetiki in da tega dejstva ne more nihče ovreči. Zelo mi je žal, ker ne bom več zdravil in v veliko uteho mi je. da sem tolikim pomagal. Tako ganljivo zaključuje mazač svoj ra-zglas. ki pa ima vsekakor značaj močne rek Ta me. Vpričo svoje žene utonil. &7-letni zidarski pomočnik Karlo Fras, je utonil v S*vi pri Zagrebu. Z ženo se je šel kopat precej |K»zno, ker je čez dan delal. Kopal se je Tia nevarnem kraju, žena ga je pa gledala z brega. Kar je zašel »v vrtinec. Jel je klicati na Poles poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo ▼ zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem! ■mimrnuiiiBiHuiii—i—iiM Molitvenike v krasni vezi importirane iz starega kraja . . Slovenski molitveniki: kvišku srca ▼ imltirano usnje TC Jt » najfinejše umije ves ....L3t v bel celluloid m........L2§ rajski glasovi platno Tesano ............JU t usnje Tea. (stt. 415) ....lr-T celluloid Tex. (Stt. 6MK.1.M KRISTUS KRALJUJ (preko ti*oč strani > sestavil dr. Ivan Vrečar..!75 VEČNO ŽIVLJENJE (640 strani) sestavil Gregory I>e<a nam prihranite nejiotrel»uega dela In stroškov, Vaa prosimo, da skuftatfe naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravuost nam ali Jo pa plačajte naftetnu saatopnlltu t VaAem kraju ali pa kateremu Imie-l UstopnlkoT. kojlh imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tuo; druge naselbine, kjer je kaj uaSIh rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo xa plačano naročnino. CALIFORNIA.': San Francisco, Jacob Lausbln .ifliiiiiiii, .!lgiisiiaatl|i!|iiiiiiti|,..hiiiiiiii,, „u ..................................................... Društva, Id nameravajo prirediti dramatične prireditve, opozarjamo na: IGRE id jih imamo v zalogi. COLORADO: Pueblo. Peter Culi*. A. Baftli Walaenburg. M. J. Bajuh INDIANA: Indiana pol la. Fr. lup—rt* ILLINOIS: Chicago, J. BeTCU Cicero, J. Fabian (Chicago. OU>*ro In Illinois) Jot let, Jennie Bamhlcb L* BaUe. J. »pelleb Maacoctah, Frank Auguatin North Chicago In Waukegan. ffaiM MARYLAND: Kltsmlller. Fr. Vodoplvee MICHIGAN: Detroit. l. drama v 4. dej......... Marta. Semenj t Richmondn. 4. dejanja___________ Prepeluh, narodna pravljica t 6. dejanjih ................... Taočkave sanje na Miklavšcv ve- fer. M lad luska Igra s petjem t «- dejanjih_______ a U. a Drama t S. dejanjih s predigro, (Capek). vea.___ Kavisar, S. dejanj, trca T«wna _ Vrtinec, drama t 3 dejanjih__ Za brli !■ s tak si a. igrokat w ft. dalaajln _ _ M .M .45 .7» .45 MINNESOTA: Cblsbolm. F^aok Ooule, J. Ely. Jus. J. Pea bel Rvelerh, L**il» Ooofla .Gilbert. Louis Veaael Hlbbing. Johb Pot Ha Virginia, Frank Hrratleb MONTANA: Roundup. M. M. Panlaa Washoe, L Champa NEBRASKA i T Omaha, P. Broderlck new YORK: Brooklyn. Anthany g?M GowanJa. Karl t.tttu rails Ls'imwf+tl r OHIO: Barlterton, Frank fraha Cleveland, Anton Bobek- Chaa. Ksr linger, Jacob Resnik, Jo1*« Hlspnla Ulrard, Anton Nagode Lorain, Louis Kalant, John Rumto Youugatown, Anton KlkaU OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Brougbton, Anton IfiaTeo Cooemaugb, J. Brezovee CoTerdale In okoUca. Mrs. Ivans Rupoik Ex i m »rt. Lank SapanCM Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Rami a Fr. Blodnlkar flreenaburg, Frank Nosak Homer City. Kr. Fereoi-bak Johnatown, John Pol ants Krayn, Ant. Tautelj Iai»erne, Frank Bailoch Midway. Jouii žust Pittsburgh In okolica. Pbllip Progar steel t on. A. Hren. Turtle Creek, Fr. Seblfrer West Newton, Joseph J oran ..... WISCONSIN. Milwaukee. Weat Alila. Fr. Sbek Sheboygan. WYOMING: Rook Springs. DlamondTllle. Joe Roih-4 Vsak taslapnlb Isda paCrdlka sa sva Is. kilif > prejel, laslspwlba taph prlpai sfams (ir««VA -uus *ARona- lovci so v •lor-k i kotlini,- ki jp v nnrniui-nih prilikah oh t«-m ."asu ni v«m'\ trajala lf»tf»s š«. ves junij in malo j«? upanja, tla so ImmIo ahnoriiiulnp raztiiprc v «Io^!im1-nnii rasu spremeni 1p. Sever-noatlaiitska pro^a velikih pre-koniornikov iz Kvrojip v Ame-liko je polna plavajočih I »"lenih otokov. Ohalne stražne hulj*- in tla takšne le'lfn«' ott»ke zam-ti juurn pa jih ?2 člansko posadko. 28. Julija * Salurnia t Trst ZIMA NA NORVEŠKEM. V severnih p retlelih Norveške je zadnje fini pritisnil nepričakovan mraz. Naleta-val je tudi s neuT- V nnlniškem mestecu Koressu leži zemlja po«l d«*helin\ rsnejjora. Kopališča f»l> morju so prazna, ker so gostje odpotovali domov. Y krajih, kjer ni snežilo, so pa imeli hude nevihte. V okolici Lillenhammra je voda iz|»od-jedla železniški nasip, da >«» morali ustaviti promet. Na nekem norveškem ledniku j«* m niz zasačil dva angleška tu-ri>'ta. ki nista bila pripravljena na takše.n hla