Left® IX. 9 štev. 8. &&ije9 če^iek 20*. jsBuiaaarj.« tB&7* Vtätmn plains a goiosial. Izhaga w torek, det^iek in soboto. Stane mesečno Din T — za inozemstvo Din 20'—. Posamexna eVieivirtoa I «Jin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. j^ ^^^h ^^h^^h ^^v^^T^^^L ^^H^,^^b ^B^M^flHL^^V^^^^^^^L Ur«n osebna ambieijn*. jačja nego smised za narodne in gospo- darske intercse celjskega prebi-vialstva, Po lastni kjavi dr. Goričania, kan,- didata klerikalcev, radikalov in Nein- cev za oblastne voliitve, je bil proračun za 1927 najboljsi izmed vseh doseda- njih. Klub del ovine vo.ci.ui» ga je teine- Ijito pripravil pred in med debato v fit- nančnem odseku. Fiimuični referent dr. Božir je iniel iadelanili cel'o vrsto za eeJjßko pröbivaistw izredno vazni'h predilogov, ki pa so padli v vodo v tre- iLotku, ko je opozicija segla po skraj- nem, a lukrati tiLcli zelo opasnem orož- j.u ohstrukeLjie, vsled katere se nahaja danes celjsko občinsko gaspodarstvo v abnormalnem stanju, ki lahko traja še dolgo časa. Po inici'jativi Kluba. dclov.no vevi- iie jo bdila postavljena vsota 2,000.000 dinarjev za zacetek regulaci'je Savin je in njeniih pritokov ter kot investicija za stanovanjske svrhe. Ker država, ka- kor vidinio, sama ne misli ziidati v do- glednom caisu nove stavbo okroKtmgu sodišča, je pripravil Klub delovne ve- čine predlog, da bi naj mcvstiia nhr.vw.i začela zklati novo okrožno sodišče pra- ti prime mi amort iizaeiiji od strani dTŽave. Kiljub temu bi se pa bile neka- tere daivscine, kakor n. pr. nočni davek, popolnoma odpravile ali oniilile. aniža- la bi se bila znatno trosarina na vino ter splošiia prMobnina, kar bi bilo pri- šlo z.la,sti v prid srednjim iin priidcbit- nitm stanovoin. Znižala bi se bita na- dalje kanal'ska pritstojbina in vodarina, do öesar bi imeli korist najenmiiki. Vse olajšave bi bile znawale okrog 600.000 dinar jev. Vse to pa je preprečila z ne* stvarno obstrukciijo Oipozicija. Volilci, pomislite dobro, kaj more- te pričakovati od teli strank v oblaßtni skupsčiiiii, za katero so koalirasne, ako so tako sfcibo varovale koristi celjskega m«sta v obci'nski korporaciji. Vsled Pakta z niomskonacijonalniim političnim ^uštvom so sedaj na vrh se izclale na- rodne itnlerese coljskoga mesta, dočim so se v niostnom občimskem zastopu že Prej popobioma onemogočile. | CeSjska k^^Baäka« 1 c FAZITE NA SVOJE VOLlSCE! Opozarjanio, da so idifce za volitve v oblastno iskupscino tokrnt doLoina dru- gače razdoi'jene kakor pr.i. md'njih vo- iitvah. Volilci naj se police o svojem volLšcu, tla ne bodo imeli za^tonj potov. c VOLIŠC.E ZA VOLITVE V OB- LASTNO SKUPŠClNO V CELJU. Za voiitve v oblatitno .skup.scino, ki se vrše v nedieljo, dne 23. januarja ste določeni äl niosto Celj.e dve volišči in sicer: vo- ]j«ce I., ki se nahaja v telwadnici me- ščanske sole v Gel1ju (doliod iz Stross- mayerjeve uiree), ya\ volilcu stanujoce v mestu sever no od Ljubljan.ske ceste, Prešernove in Aleksandrove irliice, ra,- zuiii voliilcev, ki »taaiujejo v Kolodvotr- skem paslopju, Aloksandrovi, Kkivni, Matije GuJjca, Kovaški in Askeixteivi ulici ter na Krekovem trgui; volišče II., ki se nahaia v pr^tličjii ])o.slopja, ine»st- nega niaigistrata za voliilce, stanujoče v mestu južno od Ljubfjanske ceste, Pre- sernove in Aleksandrove uJice, dalje za volilce, staiiiiijtoce '• Kolodvorskem piv-' sloipJLi x Alekwandrovi, Klavni, Matija Guibca, Kovaški im A&kerčevi ulici ter na Krekovem trgu. c 4. ŠKRINJIGA JE ZA NAROD- NJAKE. Slovensko Gelje ima pri vo- litvah v obla.stno skupščiin.o ČETRTO skrinjico. Narodni volilci, vrzite svojo krogljico v ČETRT0 skrinjico, da bo zmaga odLičnih gospodairskiii strokov- njakov dr. Božiča in Ivana Reboka ti- jajna. Vsi bodimo zadnjc dni ag-itator- ji! Združena opozicija klerikalcev, ra- dikalov in Nemcev naj v nasem mestu za vedno izgine. c JAVEN SHOD NARODNIH. VO- LILGEV MESTA GELJE bo v sredo dne 19. t. m. ob 8. zvečer v inali dvora- ni Geljskoga d6ma. Poleg driigih go- vornikov bosta govorila o iiarodni^go- spodarskem programu v oblastni sknp- ščini kandidat za rnesto Gei'jf^ g. dr. An- ton Božič in njegov nanmstnik g. Ivan Rebek. Narodni volilci, ki ne odobra- vate današniih žalostnib političnih raz- mer v naši državi in ki vam je na tern, da ne pride po paktu z nemško-nacijo- nalniin političnim di'ustvom oblastni mandat v roke klerikalcev, mestno ob- činsko gaspodarstvo pa pod vpliv n(t- 1 katerih celjskih neinških nacijonalcey, ste vabljeni, da s svojo navzocnostjo manifestirate za zaiacajno, odkrito in pošteno narodno in gospodarsko po- ( litiko. j c JAVEN SHOD NARODNIH V0- I LILGEV V OKOLICI. V oetrtek, 20. | t. m. bo ob 8. zvečer v gostihii pri Per- j mozerju v Gaberju javen shod volilcev ! iz vseli krajev celjske okoliske obcine. Na sliiodu bo poročal med drugiml o programu v oblastni skupščini nosilec j kandidatne liste za srez Gelje-Vransko ; g. ravnatelj Jaaiko Lešničar. 0 važnih gospodarskih vprasanjih bo razprav- ljal tudi g. dr. Anton Božič, priznani strokovnjak v narodno-gospodarskih vprasanjih in kandidat za oblastne vo- litve v mestu Gelju. c TOVARIŠI, OBRTNIKI MESTA GELJA! Dne 23. januarja boste volili kandidate za obla,stno skupščisno. V Ce- lju sta postavljena gg. dr. Božič in Iv. Rebek. Ni potreba pasebej povdarjati, kaj pomeni ta kandidatura za obrtni- štvo. G. dr. Božič je star prijatesj obrt- nikov. Moramo biti veseli, da je sprejel kandidatuiro. On pozna abrtmske tež- nje, ter je voljan iti obrtnlštvu ob vsa- ki pri'liki na roko. To je pokazal z dol- goletnim javnioi deiom v občinskein svetu okolica Gelje, kakor v obcinskem svetu mesta Gelje. Dolgoletni finančni in gospodarski referent je iniel najtež- je in najodgovoirnejše naloge, ki jih je vedno znal uigodno in za obrtništvo olajševabio vršiti. Dolznost obrtništva je, da mil izkaže zähvafo s tern, da slož- no agiti'i'a za njegovo izvolitev. V njem vidim.0 najboljšega zaščitnika obrtnega statiu in dobrega poznavalca razmer nižjega stanu. Obrtniki, na delo za nje- goro izvolitev! c KER SO RADIKALI — s.> ava-n- zirali, trde nekateri državni nia-ineščen- ci, prifetazi radikaJne stranke v Gelju. ("e jiiri stnanka praTi. da. ji'm je cna iiz- pc^lovala napredövanje v službi zu to, ker so postal! ra.dikaJi, je to nemsiiičiio, ICajli \saikdo, ki' iwi.a .svojc i5oi'ske do- kumeinte v pri'rnornein redu ali pa po- trebno vnsto shižbenih let, je bil zako- nii>to prevedon in je dobii svoj 'jazred brez ozira na politično pripadnost. Ra,- dikali so pri tem povsem ruedolzni im njihova swanoliviala je laž. c ŠOLSKA SVETOSAVSKA PRO- SLAVA. Ministrstvo prosvete je odre- dilo, da se praznuje letos svetosa\ski praznik na posebno svecan naein po vseh šolah v držajvi, S posebnim odlo kom se opozarja, da se na proslavi ne smejo nuditi alkoholne pijače. c PLANINSKI SEJEM. Savin*- ska podimiilca S. P. D. v Gelju j.am naznanja, da se bo vrsü III. planinski. sejeni dne 12. marca v Ceflskem domu v kor ist obnove völed povodenj poru- šenili polov, ceist ki mostov v Zgoniji Savijijski dolini. — V trgovini barv g. Fr: Cuka,, Gelje, Prešernova ul. 5, je razstavljenih 12 fotografskiJi posnet- kov oskodi, povzroceni po povodnji no- vembra 1926 v teh krajih in okusen planin&ki herbarij v dobro oburnjenih, pestrih barvah. c IZ DRŽAVNE SLUŽBE. Gospo- dična Daritnka Zupanova je premoäce- na kot zvanicnica od srezitega pogia,- varstva v Kranju k srezkemu pogla- varstvu v Gelju. c DRŽ. KRAJEVNA ZAŠČITA 0TR0K IN MLADINE V GELJU bo iniela ofočni z!)or v ceti-tek, 20. t. in. ob 8. zveoer v Narodnem domu v mal: go- stilniski sobi,. Spored je običajen. Ker zadnji obcnd1 zbor ni bil sklepöen, pro- simo vse prijatelje uboge mladine, naj se uideLeze občnega zbora. — Odbor. c DIJAŠK1 VENCEK dne 15. t. m. je zdruiil na izvrstnent parketu velike dvorane Narodn€ga doma pofeg prire- diteljev prav odlicen krožek njih pri- jateljev. Pod vodstvom priljubljeriega plesovodje g. Čemeta, ob zvokiih izvrst- nega kviaiteta Negode so se vrteii in sukali pari v najsijiajnejšem razpolože- iiju pozno v noč. Požrtvovalni daniiski pokroviteljiski komite pod vodstvom ge. dr. Orožnove nosi levji delež pri res od- licnem uspehu zabaveH zlasti pa so se dame iizkazale glede sine in okusne pri- reditve buffeta. Na svidenje prihodnje leto! — Eden izmed vseh. c DEGEK JE 1ZGINIL. Neznamo ka.m jie izginil dne 13. t. m. Stanilsfav Ota i/z Zavod.niC:. Namicsto v solo je Sei najbržo proti Trstu, kjer iraa Äarodni- ke. Oblecen je bil v navadni obleki s si- vo ka.po, pleteno iz volne, knel lilace do kolena itn tetmiioirumene okovame c>w- lje. Postave je srodnje velike. Star je 13 let. Kdor bi kaj vedel o njem aJl bi ga kje zasledil, se prosi, da bi javil na nastov: Lovronc Ota, Za,vodna št. 4 pri Gelju. c DARILO. DijaSki kuhinji v Celju je dairoval g. Karl Perc, gostilničar v Narodnem domu, 300 Diin od vstopnme na domaco veseliico. — G. Franjo Dol-> žan, kleparski mojster v Gelju, pa je Charles Dickens. ~ Ed. Simnic. Božicna povest v prozi. CA Christmas Carol in Prose.) (Dalje.) m^ ^^ i&° ie dvi^nila ffosPa Gral- cmt, l^ratchitorva soproga, revno oblo cena v že dvakrat obrajeno obleko vieudar praznično okrašono s trakovi' ii so bili poceni in za petdeset1 pone dovolj čedni. Pagrnita jG miizo, poma_ gala ji je Belinda Cratchit, drUga ^ nih hčera, tudi praznično ozaljšana s trakovi, medtoin ko je mladi gospod Peter Gratchit dreaal z vilicami v lonec krompiirja in ker so mu prišle koinice Djegovega velikanskega ovratnika — Bobova lastnina, ki jo je prepustil na cast dnevu svojemu sinu in dediču -~ T usta, je bil vesel, da je tako praznic- no oblečen in je želel pokazati svoje pe- tüo v bogatih parkih. In sedaj sta pri- nrumefa dva mlajša Gratchita v sobo, decek in deklica, kričaje, da sta zadu- hala pri poku gQs^ ki fita ^ spozjiaia ^ njihovo lawtno. Plesala sta okTog mize m povelicevala mladega gospoda Potra Lratcmta, ki je brez ponosa, čeprav ga je dusil ovratnik — pita! ogenj, dokler ni zavrei krompir in tolkel ob pokrov, da bi ga lzpustiU in oluipli — >Kaj se je pripetilo vasemu rjubemu očetu?« je xekla gospa Gratchit. >In vošemu bra- tu, malemu Timu; in Marta je bila tudi zadnji Božič pol ure prej tu!« __ »Tu Je Marta, mati!« sta zakričala oba mla- 4a Gratchita. »Ziviijo! Taka gos je, Marta!« — »Bodi prisreno pozdravlje- na, Marta, kako pozno p.rilia'jas!« je rekla gospa Gratchit, jio poljubljala ter ji odvzela ogrinjalo in klobuk. »Sinoci sino iineli vše mnogo dela«, je odgovorila deklica, »iin srno morals danes zj'utraji pospravi,tii, mati.!« — »Prarv, nič ne dene, da si le prišla«, jö rekla gospa Gratchit. »Sedi k ognju, draga moja, in ogrej se! Bog te bl'a.go- slovi!« — »Ne, ne! Oče pride«, sta kri- aila mlada Cratchita, ki sta se v vse vmeisavala.. »Skrig se, Marta, skrij se!« — Marta se je skrila in vstopil je mali Bob, ki mu je viiselo v^predaj tri cevlje sala, z zakrpano obleko hi z malim Ti- inoin na ramenih. 0j, mdl'L Titrn! Nosil je malo bergljico in noge jie imel v že- leznih desčicah. — »Torej, kje je naša. ^sarta,?« je vprašiil Bab, pogfedavši okrog sobe. — »Ne pride«, je dejala g<>- SP^ GratcMt. — »Ne prkle!« je vzdi'h- ^ Bob slabe volje. >Ne pride, na Bo- zue!« Marta ga ni hotela Wirati v njogo- vem up-anju, četudi le za šalo, zato je prjsla iiz%i oanariniih vrat ter ga objc- la. Mala Cratchita pa sta dvi-gnila Ti- ma lia ga nesla v praitao, da bi slisal, kako poje puding v bakreneni kotlu. — »Kako se je obnažal mali TitoiV« je vpTašata gospa Gratchit Boba. — »Ka- kor angel«, je odgovoril Bob. »in še bo- Ije. Ne vein, nekam zamisljen je, ker preveč ,^ain sedi in inisli stvaxi, ki jih skoraj ni čutk Dejal mi je, ko sva priäla domov, da upa, da so ga ljudje videli v cerkvi, ker je pohaMjen in bi jism bilo ljubo spominjati se na Božiič omega, ki je dal hromini hodiiti iin slepim vidoti.« — Bobov glas se je tresel, ko je to go- voril ter dostaivil, da hi bil mall Tim rnocan in zdrav. Sli&üi so male l>ergljL- ce v veži in priišel je maJi Tkn, ki sta ga bratec in sesti-a peljala k ognjiu. Bob je zaivilial rokave — kakor da bi bilo revežu mogoče pokazati se še bolj oigu- ljenega — zlil vročo znies briinjevca in citron v vrc, zinosal in piistaviil na ognjišče. MJadi gospod Peter in mlada Gratchita so'sli iskat go« ter se vrnili z njo v slovesmem spTevodu. Nastal je tak vrišč, da bi smatralL gos za najredkejsega vseh ptičev, pra- vi čudež, v prkneri s katerinn naj bi bil čm Labud nekaj čisto vsakdanjega. Nekaj takega je bilo v tej hiisi. Gospa Cratchi/t je zavrela omako (ki je biJa v loncu že pripravljena), mladi gospod Gratchit je amečkal krompir z never- jetno podjetnostjo, gospodična Belinda je osladila jabolčno čežaino, Marta je obrisala vroče krožnike. Bob je posadil" malega Tima na vogel maze poleg sebe, mlada Gratchita sta .priipravila za vsa- kega stol, ne pozabivši sebe, priisedla i.n vtaknila žlico v usta, da ne bi kričala za gosjo, pred.no hi prisla pri delitvi vrsta nanju. Končno so prinie^li sklede in od- miolili. Sledil je brezsapen odmor, ko je vzela gospa Cratchit nož in ga zabodla v g-os, i;z katere se je popedila rn^st. lLno in/rairanjo začuidenja je nastalo okrog cele mize, še celo mali Tmi. navdusen od mladih Cnatchitov, je tolfeel z aoie- vim ročajem ob mizo in zaklical slabot- ni hura! Se nikdar ni bilo take gosi! Bob je mieniil, da se ni se nikoli taka gos pekla. Nj'ena raMost in prijetni okus, njena veliko-st in nizka cena so biß predmeti splošnega obcudovanja. Dodatek jar bofčne cežane in zmečkanega krompir- ja je tvoril dovolj obilno kosilo za vso rodbi'iLo. Gospa Gratchit je z aadovolj- stvom dejala (pokazavši na mali atom koščiic), da še cele niso snedli. In ven- dar so biili vsi siti in najmlajši Gratchi- ti so biJi omaščeni po celem obrazu. Medtem ko je gospodična Belirtda ime- j njala krožnike, je äla gospa Gratchit • sama iz sobe — boječa se, da bi irnela price — da bi vzela puxling iz kotla ter ga prrnesfa na miizo. Pomislite, ako na bi bil dovolj kuha.n! Da hi se morda pri JGinamju iz kotla zdrobil! Pomislite, nekdo bi zlezel čez zid zadnjega dvori- šča in bi ga ukradel, mjedtem ko so se ! radovali nad gasjo. — Bojazen, pri ka- ! teri sta postala oba mJada Gratchita. nirtvasko bleda! Vsakovrstne grozote so pricakovali — Halo! Polno pare! Puding je bil iz kotla! Dull kakor na pralni d,au! To je bil prt. Duh kakor v obedovahiici in v pekariji poleg uje s perico v sosednji hiši! To je bil pudiug. Čez pol minute je vstopila gospa Gjrat- i chit, raxgreta, toda ponosoci se smoh- ljajooa s pudingom, podobnim topove- in u izstreliku, tako trciim in cvrstim, plapolajot; v polovkji osrniiike. pcižg*- ufrga komjaka in, okia^enieKa z bjiiim drevcem, CBalje pride.) Stran 2. »NOVA DÖB Ä« Štev, 8. dar oval 20 Din. c KON KURZ je raxfflasen o imo- vini tngovoa Ivana Deeka na Glavnem trgu. j c BOA JE BILA POZABLJENA. Na dija*škem pleisiiean venčku je bi.la pozabljena boa. Dobi st,» v Narodnem domu prii Videnšku. MESTNT KINO GELJE predvaja krasen kulturni film »Raj Evrope«. Ge- la Švica v filniu, zgodovima švice, dvo ri in gradovi iz srednjega vieka. Na- Todni objicaji. Nepopisno fepi posnet- ki gora, dolim, jezer, mest. raznih ko- mumkacij iid. Zimsko sport no življe- nje. Ljuibitolji naTave, turLsti, lovci, sportniki ne zamiuidite izredne prilike! Film se na.jtopleje priporoča za isol sky predstave, vendar slrsirao, da iste ne bodo posebno obiska.ne zaradi. zverinja- ka, katerega sole korporativ no obiščejo. a naijlepsi kufbuinii film propade. Shod narodnih volilcev v Celju v sredo due 19. januarja v mali dvorani CEUSKEGA DOMA Začetek «b 8. wri zwecer. Govori kandidat za oblastno skupščino g« dr. Anton Božic in njega namestnik g. Ivan Rebek. Udeležite se shoda vsi, ki hočete oču- vati Celje narodno, kajli združeni na- sprotniki so se zvezaii z nemštvom ! Sbpinjica narodnih voKIcev w Celju c GÖTZ VON BERLIC HINGEN ,se predstavlja v Celju od cotrtka do ne- delje. Svetla pastava viiteaa z železno roko nil zaintenesirala le Goethej>a, am- pak raora. vsakega, ki otičriio čiiti. Film, ga je izdelaTa berlimska Ufa družba. post/aivljajo ooene ob bok Nibekui.gom! Silna srediijeevropska revoluciija krne- tov v 16. stolelju je putstila pri nas morda večje sledove nego na Nermskem; zagrebški p ask us s svo.ioca.sni in filrnom iMatija Gubec je bil pač le poskus pred- očiti nam. dobo kmeckega! puinta. S sred- stvi, ki vso bila na ra,zpolago Ufi smo pa dobili točno .sJiko razmer pred štiri- stoleti, raizmer. ki so bile teptanje najt- prknitLvnejših človoškib pra.viic, ko je gra&oak sodil kmetu ceto pravico prvo zakonske nočii! Oblast cerkvenih in po- svetru'h kniezov so jc rogaila ecsarjevii; sila prviih je bila podkrepljena z oks- komu-nikaciijo, sila dru'gili z veroloim- noistj'O, plaeanstvam, razboinüskim iiz- sesavanjem padložnega kmeta in ne- pjistopiiiiiini zidiovi giiadov. Doba ni po- znala ne srca, ne postenja: prav zato nam je zgodba p'raivicnegia in zni&čaj- nega Götza z neupoglji;vo voljo. tako blizu in V€lesimpaticn.a:. — Odvee Je skoro privStavljati, da je iigralee Götza.. Jungen Klopfer, od največjih i.gralcev. da je F. Kühne kot banrberški nadškof odl'iioen, škofova vafroivanika, Ct. Wel- cher, kot Adelhajda Wailldorfska pii- kantna in novar.n«. Sfeiwriicknc nia&'il- nik von Gi'ech podoba pohotnika in vi- tezi, kmetje, gradovi, vojske itd.. Itcl. kvaliitetno odlißno delo režije. PoEifika. P KDO BO NASLEDNIK DR. RYBARA? Vsled smtrti pokojnega dr. Ryba.ra je izpraKTijoino m.psto naed.nika oddeJka za izvraevainje mednarodnib pogodb. Nastalo je vprasaivie, kdo bo nasledoval pakojnika. Kev zamoro po- stati naiceLnik omenjenegia cdtlelka le aktiven poslanik, ki mora bit! obenem pravnik, se je najpreje n.' ilo na dr. Smodlako, našega lxy'linskcga poslani- ka. Ra,zen njega pride v kombinacijo tudi naš poslanik v Vatikanu dr. Lju- ba Bakotic, ker pa je on momentano n;i raizpolazonju, bi moral biti najprej rc- aktiiviran. Končno bi prišel* v pošlev i^e dr. Trcsic-Pavisic. Pomočnik.om bo najbrže iffnenovan dr. Spiro Pavlovic. naš konzul v Pecuto. Cujo so pa ludi, da je dr. Ploj resen kandida! .r.a to R:e.sto. p ANGLEŠKI PORAZ V KIN I V Londonu je vzbudila ogxomno po- zornost vest, da je japonski zunanji minister o priliiki otvoritve skupSčine izjavil, da se bo Japan,ska v sporu mod Angliljo in Kitajsko zadržaJa strogo ncvtralno. Dalje je izjavil. da Japon- ßka fiimpa.tiizira s Kiiajsko, ki se bori za neodvi^nost itn svobod.o. Radi toga bo tlaponska priistala za reviziijo vseh do- slej vsklenjenih pogodb mod Japoiiisko in Kitajsko. Gornjo izjavo smatrajo vsi politiiki za težak udarec za angleško po- litiko in je zato pofozaj Ghaimberkiiiia zelo omajen. Kakor poror-ajo ameriški listi, bo Amerika, na KitaijL^kem pa^to- pala na lastno pest iin da bo pri\znala osajTiiOsvojitev Kitajcev. Kiitiajska vlada je zaMevalia od Anglije. da vrne vse kon.cesiije, tudi one v vojni luiki Vu- Haj^-Ve. Zdi se, da bo Čangstolin i/z- \ bran predsednikom republike in da bo. ! takoj zatem skušal zdniziü sove.rno in j jujzno Kitajisko. j ___I Razširjajte „Novo Dobo4*! Dr. E Mejak. Celjski Sokol- v I. 1926. Članstvo Sokolskega društva v Celju se je v četrtek dne 13. t. m. zbraio k 37. rednem občnem zboru. da sprejme od svojih funkcijonarjev ob- račun o delu v pretekli poslovni dobi. Zbor je bil razmeroma dobro obiskan, prišli so v veliki večini ie telovadeči člani(ce), starejSih bratov in sester je bilo maio videti. Sicer pa tem ni vellko zameriti, saj tudi župa ni smatrala za potrebno poslati kot običajno svojega zastopnika na na5 občni zbor, dasi- ravno je naše ct.ruštvo največje v Celjski župi in daje tej tudi naiizdat- nejšo gmotno pomoč. Obisk na zboru kaže zopet, da so naši telovadci (te- lovadke) iedro in najzanesljivejša pod- pora društvu, kar smo razvideli tudi iz poroči! posameznih funkcionarjev. Br. starosta, vsestransko agilni in do sokolskega de!a veselja polni dr. Milko Hrašovec je podal splošen pregled o društvenfim delovanju, ki se nekako deli v dve fazi, v temeljito pripravo za VIU. vsesokolski zlet v Pragi in v zopetno sistematično delo po tem izletu. Posamezni funkcionarji so poročilo br. Staroste spopolnjevali s podrobnim in preglednim pospisom svojega dela. Iz vseh teh poročil je posneti, da ima društvo zaznamovati lepe uspehe v preteklem letu, najsijajnejša točka društvenih uspebov pa leži v delu v telovadnici. Dober in zanesljiv vaditelj- ski zbor 17 članov pod vodstvom požrtvovaln^ga br. načelnika Poljšaka, 11 telovadnih nastopov, prav lep uspeh na§ih tekmovalcev v Pragi, uspešna dovršitev Saveznega vaditeljskega te- čaja po dveh vaditeljih, redne vadi- teljske ure od jeseni dalje in obisk pri telovadbi kot ni doživel doslej »Celjski Sokol«, vse to našteto nam daje dovolj jamstva in vere, da je naše druStvo na pravi poti. V neposredni zvezi s telovadbo' je druStveno prosvetno delo. 11 večjih predavanj poleg večjega števila nago- vorov pred telovadnimi vrstami, 276 i knjig broječa strokovna kniižica, ka- tere so se predvsem telovadeči člani pridno posluževali in prireditev Sokol- skega Če5ke.e:a tečaja, je v glavnem rezultat prosvetnega dela v našem društvu. Storilo bi se bilo marsikaj, vendar je premajhno zanimanie od . strani članstva vzelo precej veselja in inicijative našemu dru§tvenemu pro- svetarju, tako da ni končni rezultat tak kot bi si ga želeli. Ra'/.Sirili smo malo naš sokolski tisk- Število nsročnikov sokolskih glasil je nekaj napredovalo, dobili smo ! tudi svoio posebno rubriko »Sokolstvo« I v naši »Novi Dobi«, katere uredništvu, | ki nam je šlo vsikdar blagohotno na f roko, je dolžno naše društvo veliko I zahvale. Gojila se je v druStvu tudi dru- - žabnost. lmeli smo 5 večjih zabavnih Em. Lilek. Henry Ford. (Predavanje na celjskem Ljudskem vseučilišču.) (Dalje.) Ö. 0 socifciUsiili, socijalizmu, kolektiviz- mu in komunizwu. »Radikalni *soeij,alisti so zgrešilii Bvoj cilj s trditvijo, da bo kidustrija xlomila delavca. Nasprotno! Moderna indußtrija hoce defavca in ves svet. po- yzdigniti. Nam še wimo manjka znanje O orgaxiizaciji in metodi." Tako pišc1 Ford v XIII. poglavju svoje knjige: >Moje žkljenje in moje delo.« Kdo je radikalni socialist, ki je bil mnienja, da bo indu/strija nbila delav- ca? Nemški žid Karl Marx. V svojem 1. 1867. izdanem delu »Das Kapital« trdis da delavec ne dobiva cele vred- nosti svojega dela, ampak samo toliko, da märe zopet asvožiti svojo aslabljeno delovno moc. Zaradi tega rnorajo de- lavci s Časom vtse bolj propadati (ver- elenden), a kapital se bo steka' samo y Toke nokoličine bogatažev. Da je bilo Marxo\ro mnenje glede ; yse v<3Čjega prop ad an ja rooniih delav- j cev krivo, dokazuje nam činjeniea, da se jo z razvitkom ind. ^triiskcga sisto- ma obče l>lagosta .je proleiuiijata v in- dustrijskih držav ,i povsod manj ali ' yec zvišalo. Ravn^ industrijska ci.vili- zacija bo stvorila proletarcem zadovo- Ijivo materijelno življenje. Ako so po- prej delavei živeli od narociJ* višjih slo- jev. vladaTJev. dubovnikov, plemičev J in trgovskib patricijev, je zdaj ae pro- I sto ljiidstvo tiisto, ki jitm daje glavni za- ! sluzetk. Res je, da v prejšnjLh časih kapi- taliet produkcijßkemu faktorju — delu I — ni dal vsega, kar mu je šlo, da je de- lavcu le toliko mezdo plačal, d,a si je j mogel ohraniti življenje. Kar je dela- | xec nad izplUcaiLO mezdo še zaslužil, to je ostalo podjetniku kot nadvrednost (Mehrwert). In tako j<3 bilo mogooe, da je ka.pitaliist brzo obogatel. Ali brez ' množenja kapiitala ne bi bila mogoča uetanovitev novih industrij ali pa oskr- ba m pastoj-ečiih z noviimi, boljširni iim- šinaini;. Šele »nadvrednast« dela prejš- njih delavskiih rodov je omogocila iiusta- novitev in obstanek novih industrijskih podjetiij, ki dajo kruh.a sedanjiim de- lavskim zarodom, in sicer ne samo s pomočjo kapitala, ampak s pripoimocjo inženerja, cosar delavei ne upoštevajo. >Ni kapital glaviii teinelj pod jet ja, »Leuna«, ampak formula za dušik«, piše Lüddecke v-svoji knj,'igr. »Davs ameriikaniiscbe Wirtschaftstempo«. — (Podjetje »leuna« ima svoje ime od va- si Leuna blizu Merseburga v solski do- ; Uni. V tej fabriki se producira amoni- j jak iz zraenega dušika.) I Ne smemo tudi tega pozabiti, da so mnoga podjetja pronndla, kor je moral kapitalist plačevati previsoka mezde. V poglavju »Demokracija ii. indu- stri(ja.« se je Ford vzdi'gniil proti razde- I lilvi ljuids-tva v bogata.se in uJ>oge, ker ti predislav'lijajo le majihen del človeške družbe. Mod enimi in drugimi stoji ve- fika minožiina naroda, ki ni bogata, pa tudi ni siiromašna. Žurralisti so ti«ti, ki vyjdrzuijejo fikcijo (irz.mišljoti/na) o Ij'udskih razredih, ki v časopisiJi huj- skajo na »razredui boj« in ki staviljajo kapital v opreko k delu. Eni od njili so iaiskajo kapitalistoni drugi pa delav- oem. Od delavskih družb plačani urad- niki smatrajo za, svojo korist, da vzdr- zujejo borbo med kapitalom in delom, sklicujoč se na goljufifvo nau.ko »o raz- rednem boju«. Delavce hndskajo z go- vori: »Ako dobite 12 doJarjev na dan, me bodite s tem zadovoljmi. Zantevajte 14! Ako ste dasogli osomiurni defovni dan, nc bodite tako nespametni,^ da bi se z njim zadovoljili;; zahtevajte^seslur- ni. Zahtevajte zmiraj nekaj več in ne- kaj novoga!« Vodje dela.vskih udruzenj n-ocejo uvideti, da so se razmere v ko- rist delavcev spremenile. Oni hočejo, da bi vse pri starem ostalo; oni zeJijo ne- pravičnost, izzitvanja, sovraštvo, štrajk in ker se štrajki navadno končajo s po- razam delavcev, kričijo: »Vidite, vi na6 še nc morete pogrošati!« Ti vodje že- lijo, da bi narodno življenje vedno osta- lo kruljavo. Edini pravi vodja delaveev je tisti, ki jib vodi k delu in vißokiin mezdam, namesto k sabotaži (namorno poškodovanje orodja, strojev, promet- tiih sredstev i. dr.), oibustavi dela in lakotL (Dalje pride.) i prireditev, vr$il se je običajni majniš k izlet, sedaj po zimi pa se zabavajo na5i bratie in sestre v prav lepem Stevilu pri sokolskih plesnih vajfth. Drustvo je štelo koncem 1. 1926 skupno 745 pripadnikov in sicer 328 članov, 130 članic, 81 rnoSkega in 60 ženskega naraščaja, 59 moSke in 87 ženske dece, od članov je okroic 60 te- tovadcev, od članic pa okrog bO. Ako vzamemo žrevilo od celjskega orebi- valstva ca 7000, potern je lOV2°/o pri- sta§ev Sokolsiva v našt-m mestu. Denarni promer je znašal Din 170.293-45, prejemkov je bilo Din 92.338'60, izdatko./ pa Din 77.954*85, gotovina ob koncu leta 1926 znaSa Din 14 38375. Kakor ie lorej razvidno l"e imei na§ vestni in pridni br. blagaj- nik Stanič precej posla; saj ne utegne biti veliko večji denarni promet kakega denarnega zavoda. Delovanje odbornikov je bilo složno) vladalo je soglasje in odkrito- Javen volilni shod bo v četr-tek dne 20. januarja v Permozerjevi gostilni v GaberjiL Govorila bodeta kanditata za oblastno skupščino g. Janko Lešni6ar in g. dr. Anton Božič. Narodni volilci, udeležite se shoda vsi brez izjeme! Za&etek zbo^ovanja ob 8.zv. Shrinjica narodnih volilcev v Okolici srčnost velialo je načelo delitve dela, zato uspehi niso izostali. Kot važnejše do^odke in sklepe drnStva je še navesti: Prva sokolska prireditev v »Celjskem domu« — bivši nemški trdnjavi, udeležba 71 članov na vsesokolskem izletu v Pragi, so- delovanje pri ustanovitvi »streljačke družine« v Celju, sklep da pripade od vsake druStvene prireditve 10% »fondu za zgradbo sokolskega doma v mestu Celje«, c!a!je da se razvije v letuh 1927 naraščajski ptapor, da se pri- redi spombdi velika sokolska tom- bola na Miklavževo pa sokoski Mi- klavžev večer za članstvo in za nara- §čaj in se na tem obdarujejo vsi pridni naraščajniki in naraščajnice. Ugotoviti je treba na tem mestu veselo dejstvo, da se je celjsko ob- činstvo prav veliko zanimalo za naSe sokolsko delo in nas povsod sprem- Ijalo s simpatiio, vrhutega pa tudi naSe delo v precejšnji meri gmotno podprlo. Okrog- naše organizacije in na na§ih prireditvah se je zbraio vse ono dobro, kar ljubi našo prostrano' jußoslovensko domovino in ji hoče Ie dobro. Tako naj ostane tudi v bodoCe! Našim celjskim denarnim zavodom nekaterirn društv/om in vsem onim, ki so nam prehiteli na pomoč z de- narnimi prispevki, naj bo v zadoščenje in veselje, da njihova podpora ni bila zastonj. Izvolil se je nov odbor, ki daje dovolj poroštva, da se bo delo starega odbora v začrtanern pravcu nadalje- vaIo. Zdravo! ijudsko vseiicilišče. Predavanje zdravnika dr. Reber- nika dne 17. t. m- Je ^° zolo pou-eno» in zanimiivo. Govoril je o splo^ni bigi-7 jeni, ki inna važno nabffo, da ohranl zdrave ljudi res zdrave. ISsažtel je gl&v- ne sovražnike clove.ske.ga zdravja, ka- kor slab zrak in nezdrava pitna voda. Opozoril je na kvaren način oblačenja, ki povzix>ea toliko raznib bolezni. Na vprašanje, 6e se naj uporablja pozimi toplejža obleka, nam že da odffovor na^ rava sama, ki preekrbi živaJiim tudi Stev. 8. »NOVA DOBAc Stran S. toplejše kožuhe. Zelo važna je za zdrav- je nega zob, ker s sliabiimi zobmi ne moremo zadosti prežvečiti hirane. To povzroca težkoče v žetodcu. In če ta ni v rediu trpi ves organiizem. Predaivatelj nain je orisal prednosti zd ravin, sotnč- nih »tan ova nj. Žal se morajo dan dan as veckrat zadov;olji,ti večje rodbine s prav majjlmiim vlažnim stanovanjem, kanior ne posije nikdair solneni žarek. Ni ou- ^clia, da so to praiva gojišča raznik bo- lezenskih povzročiteljev. Seveda se to mnogo izbolijsa z natančnim snaienjem in zracen jem. . Film, ki jie sledil predavanjii, jo nazamo potrjeval ta iavajanjia,. Vidoli smo, kako svež zrak, zdrava stanova- nja, nega telesa, sport in kopanje po- življajo človeka in mu dajejo veselje do ¦dela. Naisprotno pa slab zrak, nesmaga, zaduhlo stanovanjo in nczmemotst zelo poguibno vplivaijo na naše razpoloženje. Slike so nana poka-zalei kako moramo pospravljati sobe in kuJiinje, da ne okužuijenio zrak a. Viideli srao veselo ml ad in o na iizprehodih, igri&čih, pri kopanju, pri sportu, na izletiih, kjer $c jim krepi^telo in duh. Nasprotno nam je pa film, tudi prifcazoval prav žaJastne slike iiz žiivljenja otrok, ki se za nje ne briigajo starši. Pušcajo jin na uimaza- nih dvoriščih im v prašnih uJicali, kar tako kvarmo uipliiva na razvoj .mladinp. Isto predavanje se je ponovilo na- slednji dan popoMne ob štirih v mest- nem kinu, kaimor so bile vabljene gim- xiazija. trgovska sola im obe meščanski šoli. Dvorana je bila nabito polna po- zorme mJadifoe. Upamo, da se bo mar- sifcdo ravnal po navodilih, ki jih je dc- bil pri tern predava.nj»u. Gospod'u dr. Rebernikn iizrekamo ponovno zahvalo za veliki trud, k: ga je imel s tern poltjudnitm predavanjem,. Film je dal na razpolago hiigijenskii za- vod v Ljubljani. Na žalost večerno pro- davanjie ni biilo tako upoštevano od od- raslih kakor smo pričakovali. Pogro- šali smo mnogo slojev, ki bi se naučili pri tern predavanju prekoristnih stvari za ohranitev zdravja. D-ova, . š f Jovan Cvijič. V nedeljo je P^^umrl v Beogradu dr. Jovan Cvijič, najveCji ju^oslovenski ^eo^raf, znari- stvenik svetovnega slovosa. Pokofnik je že dalje časa bolehal nn težki srčni bolezni. Ob njegovi posteJji so bili zbrani razni zdravniki-učeniaki, med njimi tudi eden prvih dun^lcih kirur- cov in specijaüstov za sulne bolezni, toda katastrofa se vseeno ni dala od- vrniti. Smrt dr. Cvijiča je napravila na javnost najgloblji vtis. V jutranjih urah je posetil pokojnikovo rodbino kralj Aleksander ter ji izrazil svoje sožalje k težki izgubi. Pogreb dr. Cvi- jiča se ie vrši! na državne stroške. Dr. Cvijič je bil rojen 29. septembra 1865. leta v Loznici v podrinjskem okrožju. Leta 1893. je bil imenovan za profesorja beograjske velike sole. V jeseni 1907. leta je postal rektor novoustanovljene beograjske univerze. Napisal je okrog 70 knjig ter dolgo vrsto razprav, ki so izšle v raznih evropskih jezikih. Bil je predsednik srbske akademije znanosti, nadalje geografskega druStva, častni doktor češkega vseučilišča v Pragi ter pariške univerze v Sorbonni, nadalje Castni in dopisni clan mnogih geografskih ter prirodoslovnih organizacij in akademij. Imel je zlato svetinjo angleškega kralia, zlato in srebrno svetinjo geografskega društva v Parizu, veliko zlato medaljo geografskega društva v Washingtonu in naiviSja domača odlikovania. s ZAKLJUČNI PLESNI VENGEK SOKOLA V ŽALGU se bo vTŠil v sobo- to, due 19. februarja t. 1. Druga dru- štva so prošena, da se na to prireditev otzirajo. s Podpirajte naše vlsokošoice! Centralno Akademsko podporno dru- štvo v Ljubljani, ki ima namen ubožne in nadarjene akadernike jugoslovenske narodnosti podpirati večinoma z de- narnimi podporani, da se jim omogoči redno nadaljevanje njihovih študij, je te dni razposlalo naSi javnosti proSnje s pozivom, da naj sleherni prispeva po svojih moceh, pripomore it5 podpre vsaj z malenkostno rodnoro akcijo centralnega akadc :iskega pudpornega društva. Z ozirom ,a vzvižen namen, ki si ga je nadelo druStvo, je priča- kovati, da se bo javnost pozivu pri- merno odzvaia, kajti na§e dijaStvo je v času splošne krize v veliki meri ' Narodnim volilcem celjskega mesta! Radikali in klerikalci tajijo, da so sklenili z Nemci dogovor za oblastno volitev in trdijo, da jih bodo Nemci samo lojalno podpirali. V naslednjem Vam podajamo dobeseden odtis oficijelnega sporočila nemške stranke svojim volilcem, ki je bil natisnjen v štev. 99 »Cillier Zeitung« dne 16. dec. 1926 na prvi strani: Wahlbeschliessung der Partei der Deut- schen im Verwaltungsgebiete Maribor. Aus Maribor wird uns gemeldet: Die Parteileitung hat beschlossen, den Vertrauensmännern der einzelnen Wahlbezirke bezüglich der bevorstehenden Gebiets- wahlen ein den besonderen örtlichen Verhältnissen entsprechendes Vorgehen unter Bewahrung der be- kannten Einschränkung zu freier Entscheidung zu überlassen. Für die Stadt Maribor wurde heute, Dienstag, ein Wahlkompromiss zwischen der Slowenischen Volkspartei als der grössten Landespartei und der Radikaien Partei als der grössten Reichspartei einer- seits und der Partei der Deutschen andrerseits für ein gemeinsames Vorgehen bei den bevorstehenden Wahlen abgeschlossen und gefertigt. Dieses Abkom- men verbürgt den deutschen Wählern von Maribor eine eigene Vertretung in der zukünftigen Gebiets- versammlung. Für die Stadt Celje wurde den örtlichen Ver- hältnissen entsprechend ebenfalls ein Wahlabkommen zwischen den Deutschen und den genannten sla- wischen Parteien getroffen. Was die Landbezirke anbelangt, wird hier aus Gründen politisch-taktischer Natur von der Einreichung eigener Listen abgesehen. Den Bezirksorganisationen wird empfohlen, mit den bekannten politischen Gruppen Wahlkompromisse einzugehen, wenn auf aussichts- reicher Stelle unsere Kandidaten aufgestellt werden oder wenn wichtige Vorteile lokaler Natur ein solches Wahlabkommen geraten erscheinen lassen. Wo keines von beiden der Fall ist, werden unsere Wähler Wahl- enthaltung üben. Die Leitung; der Partei glaubt, in dem Zusammengehen mit den erstgenannten Par- teien in den Städten Maribor und Celje den Beginn einer sachlichen und entgifteten Zusammenarbeit der Bürger unseres Heimatlandes ohne Unterschied der Nation erblicken zu dürfen. Sklep nemške stranke glede volitev v mariborski oblasti. Iz Maribora se nam javlja: Vodstvo stranke je sklenilo zaupnikom posameznih volilnih edinic z ozirom na predstoječe oblastne volitve prepustiti prosto od- ločitev glede postopanja, ki odgovarja posebnim kra- jevnim razmeram, pri čemer je varovati znano omejitev. Za mesto Maribor je bil danes v torek sklenjen In podpisan voHlni kompromis med Slovensko Ijud- sko kot največjo deželno stranko in radikalno kot največjo državno stranko na eni strani ter nemško stranko na drugl strani za skupno postopanje pri predstoječlh voliti'ah. Ta dogovor sasigura nemšklm mariborskim volilcem lastno zastopstvo v bodoči oblastni skupščinl. Za mesto Celje je bil v skladu s krajevnlmi razmeraml tudi sklenjen volilni dogovor med Nemci in imenovanima slovanskima strankama. Kar se tiČe podeželskih okrajev se opusti iz raz- Iogov politično-taktične narave vlaganje posebnih list. Okrajnim organizaeijam se priporoča z znanim političnima skupinama sklepati volilne kompromise, ako se postavijo naši kandidati na takem mestu, kjer je izgled za uspeh, ali ako priporočajo važne koristi kra- jevne narave tak dogovor. Kjer ni podan niti eden niti drugi slučaj, se bodo naši volilci vzdržali volitev. Strankino vodstvo upa, da sme videti v skupnem po- stopanju z imenovanima strankama v mestih Maribor in Celje začetek st rarnega in razstrupljenega skupnega dela državljanov naše domovine brez razlike narod- nosti. Istočasno priznava šef vseh slovenskih radikalov g. dr. Ravnihar v »Narodnem dnevniku«, da obstoji dogovor celo že za občinske volitve v Celju. Tudi v klerikalno-radikalno-nemški naslednici nekdanjega ptujskega »Stajerca«, v maribor- ski »Straži«, priznava od slovenskega radikala spisan članek pogodbo z Nemci in jo zagovarja. Slovenski volilci! Kdor odda svojo kroglico v radikalno-klerikalno-nemško skrinjico, iz- daja svoj narod in je grobokop slovenskega Celja. Ali hočemo v 9. letu po osvobojenju pri- pustiti in omogočiti, da postanejo Nemci, podprti od narodno nezavednih naših ljudi, zopet go- spodarji našega tako težko osvobojenega mesta? Vsi zavedni Slovenci, ne glede na politično prepričanje, bodo volili slovenskega kandidata dr. Božiča katerega skrinjica je 4. (zadnja.) Laž, ki so jo zagrešili voditelji radikalov napram svojim organiziranim članom s tem, da so jim utajili izdajsko pogodbo z Nemci, ker dobro vedo, da bi izgubili zadnjega pristaša, od- vezuje volilce od dane besede, da bodo držali stranki disciplino. Ti vsi prevarani volilci bodo sedaj svobodno volili narodnega kandidata dr. Božiča. Narodni volilni odbor. odvisno od dobrih src. — Lado Jerše, t. Č. predsednik. š »ITO« pasta za zobe — najbolja. š Akademija meščanske Sole v Vojniku. Državna meščanska sola v Vojniku vabi na «Akademijo», ki jo priredi na Svečnico 2. februarja ob 3. uri popoldne v dvorani Posojilnice. Na sporedu je: A) Petje: 1. Jaz imam konjička belega; 2. Kje so tiste stezice; 3. Škrjanček poje; 4. Marko skače, 5- Kaj sem prislužil; 6. Mi smo lovci. B) Deklamacije: 1. Iškarjot, Aškerc; 2. Razgovor, Zupančič; 3. V pepelnični noči, Gregorčič. C) Komična spevoigra: «Dekla in gospa 20, stoletja». D) Ča- robna veseloigra: «Tri želje.» Za šolsko mladino se prireditev ponovi v nedeljo 6. februarja 1927. Prireditev obeta biti za Vojnik nekaj prvovrstnega, zato opozarjamo slavno občinstvo invabimo, da jo v polnem številu poseti. Dobiček od predstave se porabi za nakup šol- skih knjig revnim učencem. Predpro- daja vstopnic v trgovini «Brezovnik». 51. š Upokojitev državnih uradnikov. Načrt fmančnega zakona za prihodnje budžetno leto vsebuje med drugim tudi določbo, da imajo državni civilni usluž- benci, ki na dan 1. decembra1925.se niso imeli deset let službe, pravco na osebno pokojnino šele po 15 službenih 1 letih, za kar se jim prizna pokojnina v višini 60 odstotkov, za vsakega na- daljnega pol leta pa po 1 odstotek. Polna pokojnina pripada šele po 35 letih. š Jugoslavia ima največ urad- ništva. V javnosti se neprestano slišijo pritožbe radi pretiranega števiia urad- ništva. StatistFke dokazujejo, da so pritožbe docela upravčene, kajti pri nas pride na vsakih 100 prebivalcev 11 uradnikov, dočim jih pride na Poljskem na vsakih 1000 samo 8* na Češko- slovaškem pa samo 5. š Radio v naših brzovlakih ? Direkcija državnih železnic v Zagrebu je prejela te dni vlogo, s katero se prosi dovoljenje za prejemanje emisij radio-postaj v naSih brzovlakih s po- močjo piejemnih aparatoy. — Prošnja se je predložila generalni direkciji državnih železnic v Beogradu. š Električne ure na zagrebških trglh. V Zagrebu so pričeli te dni z montiranjem težko pričakovanih j»vnih električnih ur. Za enkrat se postavijo tri take ure: na Jelačičevem trgu, pred državnim kolodvorom ter pred obrtno šolo na Vilsonovem trgu. Ure bodo narneSčene na 12 metrov visokih kan- rlelabrih ter bodo imele kazala na štiri strani, vrh kandelabra pa bo močna «lekru'rv-. «:>/Mtit 'If a. s NESRECA DIJAKA NA ŽE- LEZNICI. Ko je te dni izstopil na po- satjL Pragersko iz vlaJka 13-retni dijak Karl Volbank, ki se vozi vsak dan v solo v Maribor, je pri tern tako nesree- no pa-del, da je pdiŠGl z desno nogo pod vlak. Kolo mu je nogo grdo razmesa- riJo, Docko pa je dobil se na glavi težko poskodbe. Dečka so prepeljali v mari- borsko bolnico. 8 SAMOMOR OROŽNIŠKEGA NAREDNIKA. Orožniški narodnik Jo- sip Mežnarič v Varaždiiiu je že dalje 6a.su bolehal na tuberkulozii. V zadnjein času. se je bolezen naglo razvijala. Mež- rLaric je spoznal, da zanj ni voč pomo- ci. Seegf je po revolverju in v obupu napravil konec svojemu težkeinu živ- ljenju. Dovržil je 21 let sluibe, katero je vršil ločno in marljivo. 8 SMRTNA NESRECA PRI SAN- KANJU. V Dravogradu se je pripetiln te dni pri sankanju grozna nesreča^ Šestletni sinček železničarja Sabotija, ki vse je sankal po pobočju Mežiee, je izgubil o-blast nad sankami in izginli v valovih globokega potoka. Po dolgem iskanju so našli sanke, truplo ponesre- čenca pa je odnesfa voda. š ODPELJAN ŽENIN. V neki ba- naški va^si sta imela 10-letni kmečki sin in 23-letno dekle ljubavno razmer- je, ki so se mu pa stariši oben zelo zo- perstavili. Nekega dne je prislo dekle z vozoin pred hišo svojega Ijubčka ia ga — odpeljala. — Policija doslej še ni našla odpoljanega žciiina. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 8. Telefon Stev.75 In 76 Podružnica PoStniČek. rač.10 598 Ljubljanske kreditne banlce m Ceijti Centrals* v Ljubljani Delniška glavnica in rezerve Din 60,000.000•— Dčlniška glavnica ija receive Din 60,000.000— Agencija Logaffec. Ustanovljena leta 1900 Aqr.-nclijc» Latpaftec. Brežice, Črraomelj, Gos-lca, f&ranj, Marlbor, Met&ovftc, Novfl Sad, PtuJ, Sarajevo, Spiff, Trsi. Sprefema Vloge Ita klljižlce in leKOČl 8KXK Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, tatun profs ugodnemn obrestovanju 3^S«^S valut in dovoljuje vjsa&ovraij&ie KrecUie. !*i?odl«jsR. specke «I^až».^**«© x?LLz;x»«3dbfte lot>&x»ij no ** 10" ^ Tamstvo za vlooe nad lSOO.OOO Din. Iz malega raste veliko! -., I« SSfaaB&^8^ Ptsarna v Celju, Prešernovaul. 6. Fupilarnovapen in jawnoko^5sten dena^ni zavod ceüjskega mesfa Mestna hranilnica celisRa Ustanovljena leta 1864. - Pod trainim drtavnlw nßdzoKStvom. 11 laatni palaoi l>i?i kolodvopu, Vslhranilnlčnlposltselzvršitjejo nalHalanfneje, miro intoC- no. ü god no obresiovanje. Pojasnlla In nasveti brezplacno. Vrednost rezervn/h zakladov „ad ttzoiti 25.00O.00O Za t)ranilne vloge j^mci mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo daveno mocJG. Tiska in izd«ja Zvtxna tUkarna. — Odgovorna sta; za izdajatelja in tiskarno Milan Četina | za redakcijo If inka V- Gabero. — Oba v Celju.