¥ i ¡M $ tK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 11. NOVEMBRA 1960 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -k LETO IX. — ŠTEV. 46 OB KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV KOPRSKEGA OKRAJA V PORTOROŽU Dve leti, ki sta potekli med našo II. in III. konferenco, sta bili izpolnjeni z intenzivnim in vsestranskim udejstovanjem komunistov na vseh področjih družbenega življenja vobče. Že sama krepitev materialne osnove je zahtevala močno aktivnost Zveze komunistov, ki je bila vseskozi poglavitni pobudnik ustvarjalnih teženj, čemur se moramo zahvaliti, da smo v tem času s prizadevanjem in velikimi napori vseh delovnih ljudi dosegli tako pomembne gospodarske uspehe ter spremenili podobo našega okraja. Graditev socializma pa ne pomeni samo gospodarskega napredka, ampak tudi ustvarjanje boljših življenjskih pogojev ter uveljavljanje vseh oblik neposrednega sodelovanja in odločanja državljanov o vprašanjih našega razvoja. Predvsem še uveljavljanje in krepitev delavskega in družbenega upravljanja, kot osnove naše socialistične demokracije, ob čemer nastajajo globoke družbene spremembe, v katerih se porajajo in obiikujejo novi odnosi med ljudmi. Temu je Zveza komunistov posvečala posebno skrb, rezultat prizadevanj pa je sprostitev širokih iniciativ, ki nam v prihodnje zagotavljajo še hitrejši napredek. Preobrazba pa, ki jo doživlja naša družbena skupnost v procesu krepitve socialističnih sil, je terjala in terja tudi od komunistov, da nenehno proučujemo in iščemo najprimernejše oblike svojega udejstvovanja in tako učinkovito pospešujemo ta razvoj. Vsak uspeh, ki ga dosežemo, nam namreč hkrati z novimi perspektivami prinaša tudi nove naloge. Pri tem se pogostoma bistveno spremenijo tudi pogoji dela, kar narekuje povsem drugačno in novim pogojem ustreza-jočo usmeritev naših prizadevanj. Zato je seveda popolnoma razumljivo, da v tako razgibanem življenju, kot je naše, ne more biti prostora za neke toge oblike dela, še manj pa za mehanično reševanje določenih problemov. Nasprotno, prav ta dinamika v občem družbenem razvoju narekuje tudi komunistom vse večjo prožnost in z njo prav tako večjo smelost pri vnašanju pestrosti in raznoličnosti v svoje delo. V zvezi s tem nam je pokazal pot že VII. kongres ZKJ. Dve in pol letna praksa pa je tudi pri nas pokazala uspešnost take usmeritve. Vse hitreje se otre-samo kampanjščine, zaletavosti in drugih podobnih pojavov ter pomanjkljivosti, ki so značilne za kratkovidnost, neznanje in mnogokrat tudi nepremišljenost. Naše delo postaja sistematično, načrtno in uspešnejše. In prav to moramo doseči. Res je sicer, da graditev socializma ni samo stvar komunistov, saj bi to ne bilo niti prav niti izvedljivo. Vendar pa imamo člani Zveze komunistov pri tem mnogo večje naloge in odgovornost. Zavestno se moramo boriti za te velike cilje kot organizirana sila, ki oborožena z revolucionarnimi izkušnjami edina lahko zagotovi, da jih bomo tudi dosegli. Prav spričo tega pa ni dovolj samo naša prizadevnost in pripravljenost, marveč je prav tako, če ne še bolj, potrebno tudi znanje, idejna trdnost in enotnost. To bomo dosegli z doslednim bojem proti lastnim slabostim in pomanjkljivostim pri našem vsakdanjem delu, z nenehnim odpravljanjem vseh motenj, ki zmanjšujejo učinkovitost naše akcije in s tem proti vsemu tistemu, kar zavira še hitrejši razvoj naše socialistične skupnosti. Naša III. konferenca naj nam da spodbudo za nov polet in nove uspehe. Ivan Renko |fi Pretekli teden je v soboto popoldne med svojim bivanjem v Jugoslaviji, kjer se je zadržaval na posebno povabilo našega predsednika Tita, afganistanski kralj Mohamed Zahir obiskal tudi koprski okraj. V spremstvu predsednika Ljudske skupščine Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika Izvršnega sveta LRS Jože Vilfana je visoki gost s svojim spremstvom obiskal najprej Postojnsko jamo, nato pa še koprsko tovarno motornih vozil Tomos. Pred tovarno (na sliki) so daljnega prijatelja sprejeli predstavniki koprskega okraja in občine, pozdravil pa ga je ob prihodu predsednik občine Miran Bertok, nakar je direktor Tomosa Franc Pečar gostom razkazal tovarno PODPISANA JE GRADBENA POGODBA ZA OSNOVNO ŠOLO NA BONIFIKI V KOPRU PRILOŽNOST ZA MLADE TALENTE S KOPRSKEGA Dne 8. decembra tudi v Kopru javna televizijska oddaja Kot smo že poročali, bo v Kopru 8. decembra javna televizijska oddaja z naslovom »Ali poznaš svoj kraj?« Na njej bodo sodelovali in tekmovali mladi talenti z našega področja. Pomerili se bodo v znanju zgodovine, kulture, gospodarstva, prosvete, tehnike in športa, Gre za znano in po svetu precej razširjeno quiz oddajo, v kateri morajo prijavljene! preizkusiti svoj bistre in odgovoriti na bolj ali manj te- V Izoli so odprli klub SZDL Preteklo nedeljo so v Izoli slavnostno odprli klub 3. krajevne organizacije SZDL. V klubskih prostorih, kjer bo tudi sedež organizacije, se bodo razvijale vse klubske dejavnosti po že sprejetem programu. Razen organizacije SZDL se bodo kluba lahko posluževale tudi druge družbene in politične organizacije. Stalni obiskovalci klubskih prostorov so postali tudi pionirji in mladina, ki bodo tudi v bodoče lahko spremljali delo tega prvega kluba SZDL v Izoli. Iz Postojne Pred dnevi ie bilo v Postojni posvetovanje o politično ideološkem delu mladine v postojnski občini. Posvetovanja so se poleg članov ideološke komisiie pri Obč. komiteju LMS udeležili še zastopniki drugih političnih organizacij. Med drugim so sklenili, da bo tudi letos, in sicer že ta mesec, začela z delom večerna mladinska politična šola žavna vprašanja o postanku in razvoju svojega kraja. Oddaja bo še dopolnjena s pestrimi zabavnimi in umetniškimi točkami domačih talentov in povabljenih priznanih umetnikov. Oddajo bo prenašalo vse jugoslovansko televizijsko omrežje. Pohitite s prijavami in se pridružite tistim, ki so to že storili in čakajo na avdicijo. Ta bo že prihodnji ponedeljek, dne 14, novembra, v Kopru, Pripravite se vsi, ki ste se odločili za nastop, pa tudi gledalci-lastniki televizijskih sprejemnikov na naši obali, ker pripravlja vodstvo oddaje presenečenje tudi za vas. ; 09M m jeL ' ■■ P -J jgdfc g® i •. -w > št: V\ fcV . A;-': m ■ i.. ... _.. ... . Kot še nikoli je letos uspela tudi v Kopru krvodajalska akcija, ki so se ji odzvali številni delavci in uslužbenci podjetij in ustanov. Na slikit priprave na odvzem krvi v dispanzerju. Muhast slučaj je hotel, da jc kamera ujela med dajalci krvi prav predsednika ObLO Koper Mirana Bertoka, ki se jc prav tako odzval človekoljubni akciji Pred časom smo pisali, da je kljub vsem dolgim razpravam vendarle upati, da bomo imeli novo šolo v Kopru že prihodnje šolsko leto in da se bodo začetna gradbena dela začela okrog polovice oktobra. Zdaj so načrti in obljube dobile že tudi konkretnejšo obliko — na odrejeni lokaciji sicer še ni pravega gradbišča, dovažajo pa že nanj material in tam okrog se vrti okrog 20 delavcev. Še bolj je razveseljivo dejstvo, da sta v tem času investitor — Občinski ljudski odbor Koper — in izvajalec — gradbeno podjetje »1. Maj« Koper — podpisala gradbeno pogodbo, kjer so med najbolj zanimivimi točkami pogodbeni roki. Le-ti določajo, da mora izvajalec izvršiti dela na I. fazi gradnje, t. j. do višine prve plošče, do 15. decembra 1960, vsa dela pa dokončati do 20. avgusta 1961. Pogodba seveda še določa plačevanje penalov za vsak koledarski dan prekoračenja tega roka, če ne bi bilo uoravičuioče višje sile — nenormalno dolge deževne dobe, posebnih ukrepov oblasti ali zakasnitve kake obveznosti investitorja. Pogodba še določa, da z'astopa investitorja Zavod za stanovanjsko izgradnjo in nadzorno službo 2e v prvih dveh dneh krvodajalske akcije Zavoda za transfuzijo se je v Kopru prijavilo več kot 600 oseb, ki so darovale svojo kri za skupne potrebe. V tem številu pa niso upoštevani še prostovoljni krvodajalci Tomosa, kjer oredvidevajo okrog 300 prijav-ljencev. Po dosedanjih prijavah so se najbolj odlikovali kolektivi ca- v Kopru in da se izvajalec obvezuje, da bo izvršil vsa dela strokovno pravilno in da odgovarja za kakovost izvršenih del dve leti od tehničnega prevzema objekta. Torej lahko z veseljem ponovno zapišemo, da prihodnje leto ne bomo imeli v Kopru tako perečega šolskega problema, kot ga imamo letos. »SLOVENSKI JADRAN« v vsako hišo Slovenskega Primerja MESEC TEHNIKE UGODNO VPLIVA NA ŠIRJENJE TEHNIŠKE VZGOJE Mesec tehnike, ki bo zaključen tudi pri nas v koprskem okraju 15. novembra, obeta velik razmah in nadaljnje poglabljanje tehnične vzgoje v domala vseh klubih in društvih, kjer delujejo mladi tehniki. Sprejetje in izvedba številnih programov dela pa pomeni veliko pridobitev tudi za naše šole, kjer je tehnična vzgoja še vse preveč v zaostanku za splošnim razvojem. Kot značilnost letošnjih programov klubov in društev mladih tehnikov velja omeniti tudi povezovanje šo1 s podjetji. V sežanski občini so na primer že vse šole dobile pa-tronate posameznih podjetij, ki bodo odslej lahko nudila našim pionirjem vsestransko pomoč. Da pisni akciji rine in obmejnega poverjeništva ter kolektiv Kmetijskega kombinata Koper, kjer je bil odziv stoodstoten, iz Zavoda za socialno zavarovanje se je prijavilo 70 odstotkov usužbencev, postaje LM 40, TNZ 30 odstotkov itd. Krvodajalska akcija je torej v Kopru več kot uspela in predvidevajo, da bodo do 11. oziroma do 15, tega meseca odvzeli kri občutno večjemu številu oseb, kot so predvideli po programu. b to sodelovanje med podjetji ter šolami ne bi ostalo samo r^a papirju, je dolžnost mladih tehnikov, da najdejo uspešne oblike vzajemnega dela. Prihodnji teden bodo tudi občinske konference LT v domala vseh občinskih središčih, medtem ko bo podrobnejše podatke in analizo dela posameznih klubov in društev mladih tehnikov posredovalo okrajno posvetovanje 20. tega meseca, kjer bo sodelovalo 55 delegatov iz 2S krožkov. Mladi tehniki bodo poročali o opravljenem delu, medsebojnem povezovanju in o tehnični vzgoji na splošno. Za zaključek naj omenimo, da bo 22 učiteljev iz našega okraja na pobudo Pedagoškega društva obiskalo jutri razstavo klubov mladih tehnikov. b Koča Popovič obišče Avstrijo / / Na povabilo avstrijske'vhxie lbo naš državni sekretar za/^unanje zadeve Koča Pop.oviei odpptoval 24. novembra na IridsavrMobisk v republiko Avstnjd^^v^m svojim uradnim obiskom bo Koča Popovič vrnil ob\sk avstrijskemu zunaniemu ministru dr. Brunu Kreiskemu, ki je bil v Jugoslaviji letos marca. POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV KRAJEVNIH ODBOROV mm se p ¡ta na Pred dnevi je bilo v Ilirski Bistrici posvetovanje predsednikov krajevnih odborov, ki ga je vodil predsednik občine. Največ so razpravljali o staniu komunalnih obejktov na vaseh, posebno še o nujnosti obnove številnih poli, vodovodov, vodnjakov in električne napeljave. Kljub temu, da bodo vsi krajevni.odbori opravili do konca leta razna komunalna dela v vrednosti 11 milijonov dinarjev, s(5 bili predsedniki krajevnih odborov mnenja, da je še veliko nerešenih problemov. Na tem posvetovanju so med drugim ugotovili, da oonckod še ne znajo pritegniti državljanov k samostojnemu reševanju komu- nalnih vprašanj; so namreč primeri prevelikega zanašanja na pomoč občine, ki ne more ugoditi vsem željam nrebivalcev, če tudi sami ne priskočijo na nomoč, Se ta mesec pa bodo v ilirsko-bistri-ški občini zbori volivcev, na katerih bodo razpravljali o osnutku petletnega perspektivnega plana. - SEMINAR O UPRAVLJANJU Ljudska univerza v Ilirski Bistrici namerava odpreti 3-meseč-ni seminar o družbenem upravljanju za člane delovnih kolektivov. Seminar bo štirikrat tedensko po dve uri. /; / KAJ JE PRIPOMOGLO K NAPREDKU IN RAZVOJU PODJETJA »JELKA« V KOZINI V soboto je bila v Kopru svečana seja Okrajnega odbora ZVVI z razvitjem ' "" "• . Seji so med gosti načelnik Invalidske zastopniki JLA, rredsednilc Okrajnega n fcaVPkuNjVfsai delo članov ZVVI v našem okraju in podelil 18 priznanj med najbolj aktivne člane. Ob tej priložnosti so invalide pozdravili tndKotroci padlih liorcev, nato pa so sledile recitacije in pevske točke zbora -koprskih učiteljiščnikov. Na sliki: delovno predsedstvo Letni proizvodni plan podjetja za rezanje in predelavo lesa »JELKA« v Kozini predvideva 58 milijonov bruto dohodka. Realizacija ob koncu tretjega trimesečja znaša 59,078.691 dinarjev, ali 5 °/o nad letnim planom. Poročali smo že o napredku in razvoju tega obrtnega podjetja, čigar uprava je organizirala nedavno sistematično izobraževanje svojega kolektiva. Ob ugotovitvi nenavadnega uspeha v proizvodnji pa je vsekakor primerno, da spregovorimo o sredstvih, ki so pripomogla k uspehom. Razen moderno opremljenega žagarskega obrata, ki so ga zgradili na pogorišču prejšnjega, ima »JELKA« še oddelek za pohištveno in stavbeno mizarstvo, oddelek za izdelavo lesene embalaže in tako imenovano »špularno«. Slednja je zaenkrat še v poizkus-ni proizvodnji, vendar uprava intenzivno stremi za tem, da bi še V Ilirski Bistrici so ustanovili za mesto dve stanovanjski skupnosti. Potrebe pa so narekovale, da jačajo obrt in razne servise. Do sedaj so odprli štiri servise, v prihodnosti bodo morali ustanoviti še nekatere, predvsem pleskarskega in in krojaškega s kr-palnico. Prvi je bil ustanovljen servis za popravilo in vzdrževanje stanovanjskih hiš, ki ima polne roke dela, saj je več stavb nujno potrebnih popravila. Stanovanjska skupnost najame kredit iz stanovanjskega sklada, ki ga vračajo z delom najemnine. Čevljarski servis ne zmore zadovoljiti vseh potreb prebivalcev, zato ga nameravajo razširiti — vprašanje je le, kje bodo dobili primeren poslovni prostor. Dobro dela tudi pralnica, ki posluje z gospodarskim uspehom in ker se zadovoljuje le s kritjem režijskih stroškov, so njene usluge primerne. Zal da pralnica nima sodobnejših strojev in nima sušilnice v zaprtem prostoru. KENNEDY NOVI PREDSEDNIK ZDA V torek so ameriški/Vollyci izbrali za novega predseafrika ZDA demokratskega kari'didartd Jacka Kennedyja, ki je/pVe^nagfrl repu-la za. blikanca Nixons j-on in pol gla^oy lili tudi dçm podpredsednik, 437 posidncev č/kot mili-;i so izvo-!a Johnsona za 4 senatorjev, 27 guvernerjev. Finančni servis opravlja finančno poslovanje za 77 hišnih svetov, ki imajo v svoji pristojnosti 538 stanovanj in 59 poslovnih prostorov. Odkar deluje ta servis, je finančno poslovanje hišnih svetov veliko boljše in uspešnejše. — Posebno vprašanje je ustanovitev obrata družbene prehra- ne, ki bi bil nujno potreben za Ilirsko Bistrico. Težava je v tem, ker še ne zmorejo zbrati več kot tri milijone dinarjev za njegovo ustanovitev in bilo bi prav, če bi podjetja nakazala obljubljeno denarno pomoč, ker stanovanjska skupnost sama ne zmore tako visoke investicije. n " 1 Napovedana rekordna udeležba voflivcev pa ni bila v celoti izpolnjena. VOLITVE V ITALIJI — V ZNAMENJU PREMIKA TjfA LEVO Splošen premik na/levo in poraz monarh istov ter/jstalih d^sni- ih in r¿) Pri voli-Vete je do Piransko turistično področje beleži letos zopet rekordno število gostov, njihovih nočitev in realiziranega prometa in to kljub neugodnemu vremenu, ki je trajalo tako rekoč vse leto. Do konca septembra je bilo v hotelih, počitniških domovih in v zasebnih turističnih sobah piranske občine registriranih 67.111 gostov, kar je 14 odstotkov več kot lani, in 473.286 nočitev, kar je 9 odstotkov več kot lani v istem obdobju in celo 20.000 nočitev več kot lani do konca leta. Po nepopolnih podatkih do konca oktobra se je to število povzpelo na preko 493.000, tako da je utemeljeno pričakovanje, da bo turistični promet v piranski občini letos dosegel impo-zantno številko pol milijona nočitev. K temu bodo prav gotovo pripomogle nizke cene, ki so jih postavili hoteli, da bi privabili goste tudi v mesecih tako imenovane mrtve sezone in preskrbeli s tem svojemu personalu preko zime vsaj minimalno zaposlitev. Če pa upoštevamo, da sta tako Portorož kot Piran znana kot ugodni letovišči za astmatike in druge, ki bolehajo na podobnih boleznih, je treba priznati, da so cene od 500 do 650 din za celodnevni penzion naravnost smešno nizke. Jule v teku leta pričela tudi špularna redno obratovati. To se bo zgodilo, ko dosežejo ustrezno kvaliteto izdelkov. Od 1, julija letos je podjetje uvedlo na 88 % delovnih mestih nagrajevanje delavcev po učinku dela, se pravi v vseh oddelkih, razen v špularni. Dokončni pravilnik o tem je delavski svet podjetja sprejel 13. avgusta letos. Pravilnost tega plačilnega sistema potrjuje devetmesečni obračun planirane proizvodnje. Pravilnik o nagrajevanju po doseženem uspehu dela je zasnovan, na 22 členih, ki vsebujejo pogoje za učinkovitost dela in način obračunavanja plač, Merila za izpolnjevanje pogojev so akordne postavke in sicer v žagarskem obratu po enotah kubičnega metra, v mizarski delavnici in embalažnem oddelku pa po komadu izdelanega proizvoda. Neproduktivna delovna mesta, ki jih zaseda upravno in pomožno osebje, pa imajo svoj relativni delež na doseženem skupnem dohodku po odstotku, izračunanem od tarifne postavke, oziroma temeljne plače. 14. člen Pravilnika določa ta obračun tako: režijski delavci in uprava podjetja so iideleženi pri delitvi čistega dohodka v odstotkih od osebnega mesečnega dohodka in sicer: direktor 16,50%, računovodja 13,40 %>, lesni manipulant 11,40 %>, komercialist 13,30 %>, skladiščnik 9,50%, Isnažilka 4% itd. Obračunska baza je realizacija proizvodnega plana podjetja. V primeru zastoja proizvodnje in slabe kvalitete proizvodov, se odstotek povečanja osebnega dohodka v posameznih primerih lahko zmanjša za 10%. Naj navedemo za primer obračun plač za leto 1960 z ozirom na dejstvo, da so letni plan dosegli že konec septembra. Planirani čisti dohodek znaša 10,095.000 din, plače pisarniškega (upravnega) in po-monžega osebja pa 2,769.960 din, ali 27,43i% planiranega čistega dohodka, ki predstavlja hkrati obračunski odstotek .plač za neproduktivna delovna mesta. 2e v teh nekaj mesecih doseženi rezultat novega sistema nagrajevanja, v čigar posledici se proizvodnja skokoma dviga, nakazuje, da bo moralo podjetje povečati tudi zmogljivosti posameznih obratov, razširiti delovne prostore, nabaviti manjkajočo opremo in si zagotoviti delovni kader. Podjetje je zlasti v gradbeni sezoni preobloženo z naročili. S prihodnjim letom bodo dokončali gradnjo žagarskega obrata, povečali opremo ¡mizarske delavnice in dokončno uredili špularno. Zraven tega pa imajo v načrtu zgraditev 4 do 5 stanovanjske hiše. Direktor »JELKE«, tovariš Ciril Rapotec, pravi: »Smatram, da smo po nesreči, Id. nas je lani doletela s požarom, dosegli več, kakor smo pričakovali, kar moramo v veliki meri pripisati prizadevnosti vsega kolektiva podjetja. Delamo po načelu vsi za enega, eden za vise in se trudimo, da bi pridobili čimveč sredstev za nadaljnji razvoj podjetja. Za obnovitev žage, ki je ozko grlo podjetja, gre vse pri-znanie tudi občini, ki nas je podprla z znatnim prispevkom in nam izkazuje tudi sicer vso pozornost in naklonjenost.« J. Ž. Odgovorne naloge občinskih tajnikov . V torek, 8. novembra, so se v Piranu zbrali tajniki občinskih •ljudskih odborov koprskega okraja na posvet, kakršne imajo od časa do časa, vselej na sedežu druge občine. Razpravljali so o raznih aktualnih vprašanjih v zvezi z odgovornimi nalogami, ki jih imajo. Poseben poudarek je bil dan uvajanju nagrajevanja po učinku tudi v državno upravo in pa problemu preobremenjenosti tajnikov. J. L. Dve zborovanji v Izoli Pretekli teden so imeli v okviru predvolilne dejavnosti SZDL v Izoli kar dva sestanka: v četrtek je številnim udeležencem zborovanja govoril zvezni ljudski poslanec in predsednik OLO Koper Albin Dujc, ki je med drugim obravnaval zlasti nekatere značilnosti petletnega perspektivnega plana za okraj in za izolsko občino. Naslednji dan pa je udeležencem italijanske narodnosti govoril na dobro obiskanem zborovanju ljudski poslanec Nerino Gobbo-Gino. IN2. JOSIP PEČENKO IZVOLJEN V POKRAJINSKI SVET Na Tržaškem se Je nedeljskihypo-krajinsklh volitev udeležilo ,206.906 volivcev, ki so tako glasovallt/ia Krščansko demokracijo 70.982,/za KPI 46.901, za Socialno glbanje/28.240, za Socialdemokratsko stranko 14.114, za Liberalno stranko 6.912,.,za Neodvisno socialistično zvezo 5.9D7, za Republikansko stranko 5.580f za Listo Trst Tržačanom 4.987, za'Gibanje za neodvisnost 4.970, za .^Slovensko listo 4.803 in za Demokratsko stranko 2.405. TI rezultati kažejo, da je v primerjavi z volitvami' "pred štirimi leti dobila KD 12 glasov več, verjetno na račun monarhistov, ki so zgubili več kot 5.600 glasov, kakor tudi na račun republikancev za 3000 glasov in Socialnega gibanja, ki je tretja najmočnejša stranka in združuje fašiste, a je letos zgubila okrog 1000 volivcev. KPI se je okrepila z novimi 100 glasovi. Pri občinskih volitvah )v vseh štiril» podežeifskih občinah Deviri-Nabrežt-na, Zgonlk, Dolina ln / Milje pa so nhdrnočna ssmagale napredne liste. kljuo\ ikeih/ naporom IvD, da bi pre-,.vžela\\o(iči,hsko upravo'v svoje rolce. IZ DELA IN ŽIVLJENJA PODJETJA IN DELOVNEGA KOLEKTIVA »MIZARSTVO« V DIVAČI TELOVADNICA SOLI carskih skrajneže-v/ —■ tako f ocenjujejo v Italiji i;6zultate uferav-nih volitev, na l^aterih s^yt»livci izvolili 77 novih pokrajini 6142 občinskih^ svet tvah za pokrajin s bila krščanska-oSnokracija skupno 10,023.416 lgTasov ali 40,7«/», KPI 6,086,;877 Tejljisov ali 24,59°/», Socialno / demokratska stranka 1,483.940' ali 5,7 % itd. V primerjavi z Rezultati političnih volitev iz leta 1958 so se okrepili KIPI, Socialni demokrati in liberalci. ABAS POZIVA OZN Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas je zavrnil zadnji de Gaullov /govor, češ da so njegove besede/ o pra,vici Alžirije do samoodločitvp^parodija vse dotlej, dokler/nameravajo Francozi izvesti referendum pod pritiskom svdje armada^Nato je Ferhat Abas ppzvai^C^anizacijo združenih ,narocjovOKtj zavrne de Gaullovo/tezoA&Svjii Alžir notranja stvar Frani^jV. Alžirci so tudi pripravljeni francoske načine reševanja alžirskega vprašanja še vnaprej zavračati z orožjem v roki/ dokler ne bodo dobili resnega /amstva za svobodno izbiranje svoje poti. »Kakor tisoči drugih delovnih kolektivov in milijoni delavcev v naši socialistični domovini, praznujemo letos desetletnico delavskega samoupravljanja ..,« Tako je začel svoj slavnostni govor direktor podjetja »Mizarstvo« Divača Stane Lavrenčič na proslavi 10. obletnice delavskega samoupravljanja 22. oktobra v Dutov-Ijah. Od prvega delavskega sveta, ki je bil izvoljen leta 1950, se je v podietju zvrstilo devet delavskih svetov in deset upravnih odborov. V njih je sodelovalo več kot 200 članov delovnega kolektiva za dobo najmani enega leta. Če bi prišteli še razne komisije in upoštevali, da je štel kolektiv do lanskega leta do 95 članov, bi ugotovili, da je že sleherni član — mnogi tudi no dve leti — neposredno sodeloval v delavskem svetu, upravnem odboru ali v raznih komisijah. To je velika šola, v kateri se delavci učijo voditi podjetje. »Mizarstvo« Divača je nastalo že leta 1947. Prve delovne prostore je imelo v Matavunu. kmalu pa se je preselilo v sedanje, takrat zasilno adaptirane prosto- re. Ustanovitev takega podjetja je narekovala potreba po obnovitvi požganih vasi. Po priključitvi k Jugoslaviji se je del podjetja začel razvijati tudi v Dutovljah, z delavnicami v Du-tovljah, I.Homnu, Velikem Dolu in Tomaju. Šlo je predvsem za zaposlitev delovne sile v raznih krajih na Krasu, pri čemer je trpela rentabilnost, pa tudi sama organizacija podjetja. Vse do leta 1955 1 ni vrednost proizvodnje presegla 50 milijonov dinarjev, število zaposlenih pa ni nikdar preseglo 60 delavcev. Kljub temu pa je proizvodnja stalno naraščala, zlasti v širino, to je vzporedno z zaposlovanjem nove delovne sile. Sočasno pa so naraščala tudi osnovna sredstva. »Mizarstvo« Divača je eno redkih podjetij v sežanski občini, ki je začelo poslovati z najbolj primitivnimi sredstvi in v razmerah, ki so za današnje pojme nemogoče. Delali so v hlevih in drugih kmečkih prostorih, kjer ni bilo ne prave razsvetljave, ne sanitarnih naprav ali zaščitnih sredstev, ne ogrevanja prostorov, dobrega orod ja itd, Le požrtvovalnosti in vztrajnosti marljivih delav- cev gre zasluga, da si je podjetje kljub težavam pridobilo renome in osvojilo trg s kvalitetnimi izdelki. Tako je »Lesnina« Ljubljana postalo eden glavnih odjemalcev divaškega podjetja. Glede na takšen razvoj je razumljivo, da so izrednega pomena sklepi delavskih svetov o koncentraciji delovnih prostorov, o najetju posojil za gradnjo nove, moderne hale v Dutovljah, o nabavi strojne opreme in o vzgoji kadrov. Medtem ko je znašal leta 1956 družbeni bruto produkt 62,5 milijona, narodni dohodek pa 29,2 milijona, je že lansko leto proizvodnja tako narasla, da je znašal DBP 111,7 milijona, narodni dohodek pa 54,7 milijona dinarjev. Neposredni namen kolektiva po tolikih investicijah pa je, dvigniti produktivnost dela tako, da bo že v najkrajšem času dosegel 1,6 milijona DPB in 800 tisoč din narodnega dohodka na enega zaposlenca letno. In ob povečani proizvodnji bo treba posvetiti večjo skrb tudi izboljšanju življenjskih pogojev članov kolektiva. -er (rovA V SLOVENSKI linulo soboto so, predali namena sodobno urejeno telovadnico v slovenski šoli pri Sv.: Ivanu, katere se bodA lahko posluževali tudi učenci italijanske osnovnfe šole A. Grego. Telovadnica ima ohsežno dvorano, ločene slačilnice s popolnimi higienskimi napravami im v telovadnem prostoru namesto lesenega gumijast pod. NITI ZA KRUH NI DOVOLJ Tržaška občinska podporna ustanova podpira okrog 6.800 družin z več kot 12 tisoč člani. Njena sredstva pa so tako skromna, da lahko nudi povprečno mesečno podporo v znesku 2,300 lir, s katerimi ni moč vsak dan. kupiti kilogram kruha. Po drugI strani pa dobivajo emigranti znatno višjo pomoč,' saj jo črpajo iz »sklada za vojne oškodovance« in so lani znašale od / 45 do 50 milijonov lir mesečno. / TABORNIKI SO ZBOROVALI I Pred dnevi je bil VII. redni občni zbor tabornikov Modrega vala, ki vključuje i pet taborniških družin ia sicer družino Belih galebov' in Jn-dranskega delfina, ki delujeta v Trstu, družino Morske zvezde v Bar-kovljah, ,'družino Šumečega bora na Proseku Iter družino Sokolov s Seliv-ca z Občin. V vseh teh tabornišklli organizacijah je 179 zelo delavnih članov, med katerimi je 74 medvedkov in Čebelic. Letos so priredili taborjenje; v Gozdu Martuljku, ekskurzijo v Orno goro, zimo vanje na Lokvah, tekmovanje s koprskimi taborniki in j vrsto drugih taborniških i«i družabnih akcij. BERÜTE m šmiTE svoje glasiîo »SLOVENSKI JADRAM« REPORTAŽNI ZAPISEK S KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V ŽABICAH Nedelja v Brkinih. Jesen Se bolj poudarja vtis, da Je utrip našega Časa v tem brkinskem kotu, kjer neml-jo v jesenski sivini pod prvimi obronki Snežnika odmaknjene vasi ZablCe, Trčane, Kuteževo, Podgraje in druga naselja ter zaselki, komajda še zaznaven... Sledovi nedavnih poplav še vedno opozarjajo na dolg skupnosti prebivalcem teli krajev. Zagotovilo, da bodo ukrotili hudournike in njih razdiralno silo vzporedno z regulacijo Reke, je za prizadete vaščane premalo otipljiv dokaz, da bi se lahko otresli strahu pred novimi poplavami, pred ponovnim pusto-Senjem skrbno obdelane zemlje, cest... Saj res — ceste! V takem stanju so, da ljudem grozi izguba poslednje zveze z ostalim svetom. In telefon! V zraku visi — v pravem pomenu besede — čeprav bi vaščani po štirih letih čakanja raje že danes kot jutri zavihali rokave in skopali jame za drogove. Le kje so obtičali vsi zapisniki in vse prošnje za drogove? — ... Da, tudi ambulanto krvavo potrebujemo! je kot odmev na desetine prigovorov završalo to nedeljo na krajevni konferenci delegatov in gostov krajevnih organizacij Zablče in Podgraje. Roke so v sproščenem zanosu privzdigovale klobuke ... — Povejmo, da nas bodo vsi slišali! Vse smo dali za našo stvar med zadnjo vojno, zato zahtevamo, da tudi naše predloge s konferenc Socialistične zveze bolj upoštevajo. Na vse smo pripravljeni, samo da bi pospešili obnovo naših vasi... Res, vsebinski prelom in nova vloga SZDL pomenita hkrati tudi prelom v miselnosti ljudi. Tukaj, na tem mestu, bodo odslej razpravljali o svoji samoupravi, o vseh nerešenih vprašanjih in nepravilnostih, ki so čestokrat zavirale hotenje in prizadevanje članov SZDL za uveljavitev vaške skupnosti. Potreb in želja pa je preveč za trenutne materialne možnosti, zato skušajo urediti in narediti kar se le da s svojimi močmi. Na galeriji dvorane zadružnega doma šumi kot v panju. — Tovariši, po vrsti .. . eden naj govori! Ne moremo zapisati vaših pripomb! je poskušal razvozlati klob- čič besednih prispevkov predsednik krajevne organizacije SZDL. — Se vsi hkrati govorimo, pa nas vedno ne slišijo! je nekdo navrgel v šali, večina mož (Ic kje so bile žene ln mladina?) pa je pomagala spraviti razpravo v pravi tir s predlogom, da bi se lepo po vrsti pomenili o vseh težavah. Bilo je slišati preudarne besede; — Tako hudo pa spet ni, saj smo po vojni že marsikaj pridobili. Elektriko na primer, nova podjetja, zaposlitev... Na pobudo krajevnega odbora SZDL smo samo letos prispevali 100 prostovoljnih delovnih ur za kanalizacijo, v kooperaciji imamo štirikrat več zemlje kot lani, mladina se kulturno udejstvuje, žene so ustanovile svoje društvo in krajevni odbor ZB je poskrbel za ureditev skupne grobnice padlih v NOB. . . — Se več bi lahko napravili, samo ko bi imeli vcC denarja! — je vedel vaški očanec. Pa Je dobil odgovor, on in vsi tisti, ki menijo, da se pretaka denar ilirskobistriške občine v njihove vasi skozi preozko grlo. Predsednik občinskega odbora SZDL Franc Gu-stinčič je v obsežni razpravi (skoraj preobsežni, kajti vaščanom se je kasneje zdelo, da je tovariš predsednik že vnaprej pojasnil njihova stališča) z vrsto podatkov nazorno prikazal gospodarska prizadevanja občine, da bi vskladili razvoj celotnega področja z materialnimi možnostmi. Z zanimanjem so prisluhnili, da znaša celotni proračun občine 180 milijonov dinarjev, medtem ko odvajajo od tega samo za šolstvo 15 milijonov, za zdravljenje 15 milijonov, za socialno skrbstvo in podpore 14,5 milijona, štipendirajo 170 dijakov itd. Se bolj jih je osupnil podatek, da vse zemljiške davčne dajatve vržejo občini samo 42 milijonov dinarjev. Pametni Podgorci so brž izračunali, da ne dobijo nazaj le svojega denarja, ampak da so vse te obsežne postavke izdatkov za skupne potrebe krite tudi iz drugih virov. Končno so tudi ugotovili, da se nagel gospodarski razvoj naše domovine le vidi tudi v razvoju in obnovi njihovih vasi. Nihče ni brez dela in kurja farma jim ¿i O vrže največ denarja, čeprav ni padla na konferenci niti ena beseda o tej obetajoči gospodarski enoti! Zdelo se je, da se utapljajo v ko* munalnih ln podobnih tegobah, pa so na koncu skupno ugotovili, da tudi prizadevanja občine obetajo postopno rešitev vseh vprašanj. Samo drugače — bolj dosledno in organizirano — se bodo morali poglobiti v svoje delo in delo organizacije SZDL, pritegniti bodo morali nove člane ln bolj upoštevati žene ln mladino, so kasneje zadovoljno pritrjevali predsedniku Okrajnega odbora SZDL. Zatorej ni naključje, da so si prav Socialistično zvezo izbrali za svojo tribuno razprav, za svoj ljudski parlament. Boro Borovič «il« Zadovoljni zborovalci v Zabičah pri Ilirski Bistrici Z OBČNEGA ZBORA KMETIJSKO-GOSPODARSKE POSLOVNE ZVEZE V SEŽANI V nedeljo se je začel in 13. t. m. bo zaključen IV. kmečki praznik z razstavo kmetijskih pridelkov, ki ga je organizirala KZ Lucija v Ravnu pod pokroviteljstvom podpredsednika piranske občine Ivana Korošca in botrova-njem Antona Ferana iz Ravna. Ta tradicionalni praznik je velikega gospodarskega in kulturnega pomena za hribovske vasi piranske komune. Nedeljskega slavja se je udeležilo veliko število kmetovalcev iz bližnjih in oddaljenejših krajev in pokrovitelj Ivan Korošec je na zborovanju govoril o. gospodarskih in političnih problemih doma in v svetu ter o pomenu takšnih 'kmečkih praznovanj. Nato je boter Anton Feran »krstil« oljčno vejico z vinom, saj so letos oljke po dolgih letih zopet dobro obrodile. Otvoritvi razstave so sledile razne kulturne, športne in zabavne prireditve, ki jih je pripravil posebeni organizacijski odbor ob sodelovanju učiteljskega zbora, šolske mladine in dramske skupine LPD Sloga iz Raven, ki je uprizorila veseloigro »Zadrega nad zadrego« v režiji domačega učitelja Jureša. Med tednom bo ocenjevalna komisija ocenila razstavljena vina in v nedeljo, ko bo zaključek praznika ob 15. uri v Novi vasi, bo razdeljenih 18 nagrad v skup-ni vrednosti 50 tisoč dinarjev ter zlata, srebrna in bronasta medalja za najboljša domača vina. Te dni so na področju KZ Lucija tudi kmetijska predavanja s predvajanjem strokovnih filmov. Tudi v neposredni preteklosti so imeli upravni organi (upravni odbor in uprava) KGPZ Sežana polne roke dela. problemov je bilo na pretek in treba je priznati, da so jih reševali hitro in učinkovito. Upravni odbor, ki ga kot predsednik vodi Anton Ov-čarič, predsednik ObLO Ilrpelje, se je Cesto sestajal in sprejel vrsto sklepov, ki so bili izredno pomembni za nadaljnji razvoj KGPZ in njenih obratov, Položaj je včasih terjal odločne posege, da so spravili stvari v pravi tek, oziroma da so preprečili gospodarsko škodo. O vseh teh perečih vprašanjih in o uspehih je poročal upravnik KGPZ Jernej Hre-ščak na občnem zboru, ki je bil 31. oktobra v Sežani. Kakšno je stanje danes, ko govorimo o postopnem ukinjanju kmetij-sko-gospodarskih poslovnih zvez in kaj je treba storiti, da ob ukinitvi KGPZ Sežana ne bo prišlo do motenj, ki bi povzročile gospodarsko škodo? Na tem mestu bi bilo odveč govoriti o dveh obratih, ki sta že prenehala obratovati v letošnjem letu, to je o sušilnlci-destilaciji »Sudest« v lir-peljski občini, ki jo je prevzela portoroška »Začimba« ter o »Grudi« v Sežani, ki je bila ukinjena konec septembra in katere poslovalnice (mesnice in klavnice) so prevzele KZ Sežana, Lokev in Komen. V ostalih dejavnostih ne gre toliko za probleme, kolikor za razvoj, ki zlasti v tej fazi zahteva solidno izvedeno organizacijo in dobro kadrovsko zasedbo. Obrat »Mlekarna« v Sežani je v poslednjih letih dokaj izpopolnil svojo opremo in ustalil proizvodnjo ter bo po odpravi nekaterih neskladnosti v cenah sposoben za samostojno življenje. Po sklepu občnega zbora naj bi se to zgodilo že s 1. junuarjem 19G1. V največjem razvojnem zaletu je živinorejska ekonomija v Dolenji vasi. Tej enoti je doslej veljala največja skrb KGPZ, zlasti potem, ko so vsi pristojni organi zavzeli enotno stališče, da je za živinorejo najboljša perspektiva na Senožeškem. Danes ima ekonomija v zakupu 188 ha zemlje. Se v oktobru so se vključili trije kmetje z vso zemljo. Prihodnje leto pa bo na razpolago še 20 ha zemlje iz zemljiškega sklada SLP. Razen tega je tu Vremščica, kjer so z zakupnimi, kupnimi, darilnimi ln me- njalnimi pogodbami, ki jih še sklepajo, pridobili že 390 ha zemlje in se bo kasneje povečala ta površina še za približno 50 ha. V Dolenji vasi ln okoliških vaseh so usposobili hleve za 150 glav živine in je danes tod že privezanih 150 glav. Na senikih je prostora za 2000 stotov sena, kapaciteta novega silosa pa je 250 kubičnih metrov. V septembru je bila — pretežno s sredstvi okrajne uprave za gozdarstvo — zgrajena cesta na Vremšcico. Na Vremščici gradijo sedaj barako za umetna gnojila, prav tako pa gradijo tudi napajališče. Vremščica je oživela. Tako danes. Leta 19G5 pa bo na ekonomiji 350 glav živine, promet bo narasel od letošnjih G,5 milijona na 51 milijonov dinarjev. V ta namen bo treba storiti še marsikaj — od gospodarskih do negospodarskih investicij za gradnjo oziroma adaptacijo stanovanj, za usposabljanje kadrov itd. Tako se danes postavlja v ospredje bolj kakor kdajkoli poprej vprašanje ekonomske in organizacijske utrditve tiste zadružne organizacije, ki bo po ukinitvi KGPZ prevzela to lepoobetajočo živinorejsko ekonomijo. Kakor se ne kaže prenagliti, tako tudi ni mogoče v nedogled odlašati z rešitvijo vprašanja, katera organizacija bo dedič in nadaljnji razvijalec ekonomije. Združena KZ Senožeče, Vreme in Lokev ali morda kakšna druga enota? Karkoli ali kadarkoli — zadeva je nujna. V Sežani gradijo sedaj pitališče za prašiče-pršutarje. Moralo bi biti zgrajeno do srede novembra, vendar Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 600-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in klišeji tiskarna CZP »Primorski tisk« NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR NOVE VRSt! tranzistorsKiu SPREJEMNIKOV Te dni bodo začeli prodajati tranzistorske sprejerrfnike novega tipa, ki jih bosta djfa konca leta izdelali podjetji Rpdiolndustrija Zagreb in Telekomunikacije Ljubljana okrog 60/ tisoč. Tranzistorske sprejemnike že izdelujejo RR zavodi v Nišu An podjetji Be-lind v Beogradu ter Rudi Cajevec v Banji Luki. V liratkem/bodo te tovarne začele /izdelo/ati tudi tranzistorske sprejemnike^ ki bodo sestavljali kohiplet koncertnih radio-aparatov s štirimi valovnimi dolžinami in' grairiotf oiVjiJv NOVA CESTA .'iVifcD HEWk.TSKO IN SLOVENIJO Se letos bodo Vzačellj z gradnjo ceste Zaprešic pti\ aagrebu skozi Zabok in Krapinol chi Ptuja, ki bo povezovala avipmojBilsko cesto Zagreb—Ljutšljana\ \ s cestnim omrežjem v/severovzhodni Sloveniji. Ta cešta bo aolga 57 kilometrov in po velikega gospodarskega pomena za Hrvatsko Zagorje in vzhodni del Slovenije. TOVARNA METANOLA V PETISEVCIH V Petlševeih v Pomurju bodo zgradili ltemično tovarno, ki bo uporabljala tam pridobljeni zemeljski plin kot surovino za me-tanel, ki ga v veliki meri uporabljajo v industriji barvil. Predvi- devajo, G700 ton porabili stornlnsldh plina. 3a bodo letno pridobili metanola, za kar bodo pkrog 70 milijonov pro-metrov zemeljskega Kot vsako leto tudi letos proti koncu leta ugibamo o tem, aili bomo dosegli tisto, kar smo si v gospodarskih načrtih zadali, ali ne, in se pripravljamo na sestavo in sprejem teh načrtov za prihodnje leto. Letos je poleg tega v pripravi še novi petletni perspektivni načrt gospodarstva. Brez prevelikega pretiravanja lahko ugotovimo že sedaj, da bomo letošnje leto zaključili uspešno in da bomo v proizvodnji celo presegli predvidevanja. Morda v posameznih gospodarskih dejavnostih uspeh nc bo tak. knk'">i moral biti, bo pa zato v drugih toliko večji, da bo v obsolutnem pogledu končni rezultat tak, kakor je bilo rečeno. Zato tudi lahko pričakujemo, da bomo stop>li v norjo gospodarsko leto s trdno osnovo in da bo start v prihodnje leto z mesta, ki n".m daje precej prednosti v primerjavi s tistim, kar smo predvidevali. Istočasno, ko to ugotavljamo, pa moramo upoštevati tudi vse, kar nas čaka novega v prihodnje in kar naj prinese morda spremembe v gospodarjenje in v vodenje gospodarstva sploh. K"kor vemo. smo tudi pred takimi spremembami, in to na zelo važnem področju, in sicer na podr^tjn kreditiranja. O tem smo že pisali in ko imamo pred seboj osnutek novega zakona o kreditu in bankah, lahko ugotovimo, da ta prinaša nadaljnje sprostitve. Zakon namreč temelji na tem, da se gospodarske organizacije in družbene pravne osebe sploh čimbolj osamosvoje in da so jim banke v pomoč le v izrednih primerih. Gospodarske organizacije naj temelje svojo nadaljnjo rast in razvoj balj na tem, kar same ustvarijo. to je iz lastne akumulacije, dočim naj emisija pomana l" toliko. kolikor predvidevajo gospodarski načrti porasta v gospodarstvu. Kakor vidimo, gredo v tej smeri že sedanji ukrepi, ko je bila omejena kreditna emisija iz bančnih virov na nivo predviden po letošnjem gospodarskem načrtu in po kreditni bilanci. Drugo, kar osnutek predvideva, je enako obravnavanje obratnih in osnovnih sredstev. Določila o tem bodo enotna in zato bodo morale gospodarske organizacije skrbeti, da bodo razpoložljiva sreditr>a glede potrošnje sama pravilno uravnovesila, da ne bo, kot je bilo često doslej, zgrajen obrat, ki ga va ne bo moxi po-gnati, ker nihče ni pomislil na obratna sredstva v ta namen. Odnovornost podjetij bo tako povečana in ne bo več skrb banke kot družbenega kontrolorja kon- trolirati vsak nalog podjetij glede na namen trošenja sredstev. Vemo, koliko negodovanja povzroča prav stroga in komplicirana kontrola banke, ki hoče vedeti vse, za kaj in koliko se potroši, zahteva vso možno dokumentacijo in ustvarja v mnogem komplicirano birokratično poslovanje. V prihodnje naj bi po osnutku zakona, o katerem govorimo. v glavnem vse to odpadlo. Odpadla pa ne bo odgovornost podjetij, temveč bo v tem pogledu še večja. V novem sistemu so predvideni tudi novi instrumenti blagovnega prometa, in to menice z inka-som, blanajniški zapisi in razni drugi garancijski vrednostni, papirji. Seveda pa je naivno misliti, da bo moči na primer z menicami poslovati kar tako in da jih bo možno izdajati, ko ne bo drugih možnosti. Nasprotno pomeni tudi ta sprostitev v poslovanju prenos večje odgovornosti na podjetja, saj bodo morala imeti za izdajo menic kritje, če ne. takoj, pa ob roku zapadlosti. Ko gremo proti koncu leta, moramo to in drugo, o čemer bomo morda obširneje govorili, ko bo zakon o kreditu in bankah sprejet, imeti pred očmi in se že poprej na vse pripraviti. -dt~ se »Kraškemu zidarju« po že kar preveč ustaljeni praksi nikamor ne mudi, pa čeprav gre v tem primeru za očitno gospodarsko škodo, ker od-jekt ne bo pravočasno izročen svojemu namenu. Res je, da gre za nekatera v načrtu nepredvidena dela, toda lahko bi bolj pohiteli. Sklenjeno je bilo, da bo ta objekt v gradnji prevzela 31. decembra KZ Sežana. Se vedno je odprto vprašanje gradnje kleti, v Tomaju. Toda še važnejše je predhodno vprašanje obnove in razširitve vinogradov teranove trte. Najprej so torej na vrsti vinogradi. O tem bi morali na Krasu — od Sežane, zlasti pa od Križa do Komna — mnogo več razpravljati. Gre za količino terana, ki naj upraviči veliko investicijo, katero zahteva klet s kapaciteto 100 vagonov, dalje za zaščito te iskane specialitete na trgu itd. Vse to pa je odvisno od Krašev-cev, ki naj ne bi le z besedami, marveč z dejanji dali teranu tisto mesto, ki mu ga je namenila narava. Polde Rener Ob robu boji za uvedbo nagrajevanja' po učinku čemu zavlačevanje? I v sežanski-»Mlekarni« nekaj hi prav Komisija za izdelavo tarifnega pravilnika v 6bratu Kmetijske gospodarske poslovne zveze Sežana — Mlekarna Sežana je že konec avgustci dala občinskemu sindikalnemu ¡svetu v Sežani in občinskemu ljudskemu odboru v pregled osnutek novega tarifnega pravilnika. Po temeljiti razpravi pa je občinski sindikalni svet zavrnil predlog z 71 ekaterimi umestnimi pripor^bami. Šlo je namreč za ugotovitev, da so plače v ¡glavnem primerne, le razponi med nekaterimi delovnimi mesti niso najboljši. Tako na primer skejraj ni razlike med plačilom nekaterih del, od katerih so ena gospodarsko bolj in druga manj pomembna. Razen tega je bilo predvidenih relativno preveč vodilnih IdelovnOi mest in tako je nekdo; postal sam sebi Šef, da je dobil i »šefovsko« tarifno postavko. 11)Hmel vodilnega položaja.I DiMgiffiimer je bil. ko sta dva d^la^cf^pri enakem delu 1<7ojih dobila raz-icene. ker je pač [govarjati za delo ilo je tudi nekaj zelo očitnih nesbražmerij. kakor so bile večje tarifne postavke za nekvalificirane kot za kvalificirane delavceI in podobno. j Vse te in še nekatere druge obrobne pripombe je dobil v razpravljanje kolektiv Mlekarne s priporočilom, naj bi popravljeni predlog tarifneaa pravilnika takoj dAli v nadaljnje proučevanje. OH takrat pa je minilo skoraj že : deset tednov in zadeva še ni prišla z mrtve točke. Zakaj?' Delcvski svet je v osnovi sprejel priporočila in tarifna■ komisija s T-v "i kSv Trgovsko podjetje »Nanos« iz Prestranka (pravzaprav Postojne) gradi v Postojni velika in lepa skladišča, ki bodo precej pripomogla, da bo podjetje še laže poslovalo in dosegalo Se večje uspehe. Na sliki: skladišča ob Tržaški cesti v spodnjem delu Postojne pred dograditvijo Zadnje tedne je dejavnost članov SZDL v postojnski občini pretežno usmerjena k izvajanju organizacijskih sprememb, ki jih je nakazal V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Območje občine bo v bodoče razdeljeno na 31 krajevnih organizacij SZDL. ki bodo združevale še 30 podružnic, poleg teh pa bodo na osnovi želja in potreb po raznih krajih ustanovili še večje število sekcij, v okviru katerih bo članstvo razpravljalo o najrazličnejših aktualnih vprašanjih krajevnega ter širšega značaja. Doslej so na območju postojnske občine že pri kraju konfe- Odlična udeležba na konferenci krajevnega odbora SZDL v Tomaju je popoln odraz skupne- Z današnjo številko začenja naš časopis izhajati v nekoliko drugačni obliki kot doslej, Najprej smo mislili dati listu novo obliko šele s 1. januarjem prihodnjega leta. Toda neodložljiva naročila, ki jih mora naše podjetje izvesti v ploskem tisku še v letošnjem letu, so privedla do prehoda časopisa na rotacijski tisk že dva meseca pred rokom. Ker se v rototisku sedanje glave lista ni dalo v redu reproduclrati. smo bili prisiljeni spremeniti tudi glavo. Ob tej priložnosti smo tudi nekoliko spremenili naslov. Opustili smo namreč daljši del in postali preprosto »Glas«. To je kratek in laže izgovorljiv naslov. Tako je praktično nazivala naš list večina bralcev tudi doslej. S tem pa seveda ne nameravamo določiti listu drugačen okvir in pomen, kot ga je imel doslej. OBILNA TRGATEV NA VG RADGONA Vinogradniško gospodarstvo Gornja Radgona končuje te dni trgatev. Računajo, da bodo na 310 ha rodnih vinogradov pridelali blizu 75 vagonov vina, medtem ko so lani le okrog 30 vagonov. KORISTNA POBUDA Pri izgradnji telesnovzgojnih objektov po okraju je delež goriške mladine velik, Zavedajoč se velikega pomena, ki ga s prostovoljnim delom opravimo, se mladina poslužuje najrazličnejših oblik in pobud dela. No, in napak bi storili, če ne bi pri tem posebej poudarili nadvse koristne pobude učencev osnovne šole v Novi Gorici. Na enem izmed sestankov v začetku letošnjega šolskega leta so se sestali in sklenili ustanoviti šolske brigade Osnovne šole Nova Gorica. Hitro so formirali bri-gadni štab in začeli z delom. Delo so si lepo razdelili, kot to zahtevajo pravila brigadnega življenja. To se odvija po četah, ki se trikrat mesečno zvrstijo dve do tri ure pri delu. Ni odveč tudi, če povemo, da brigade sestavljajo učenci višjih razredov. Prva naloga 350-članske brigade je dejo pri čiščenju opeke, namenjene za gradnjo telovadnega doma. V ENOTI TOVARIŠA PODPOLKOVNIKA STANKA VERBICA Na povabilo komandanta garnizije Jugoslovanske ljudske armade so se v soboto zjutraj zbrali predsedniki spodnjeposavskih občinskih ljudskih odborov, sekretarji komitejev Zveze komunistov in nekateri predsedniki občinskih odborov SZDL. Iz Novega mesta so se obiska udeležili tudi predstavniki okrajnega ljudskega odbora in okrajnega odbora Socialistične zveze. Obisk je bil organiziran v okviru občinskega praznika brežiške občine. ga prizadevanja na številnih drugih toriščih dela. Kot domala povsod na Krasu, rešujejo tudi člani tukajšnje organizacije SZDL večji del komunalnih viprašanj sami s prostovoljnim delom in samoprispevki. Na ta način so na svojem območju s pomočjo občine že položili dobršen del vodovodnega omrežja, uredili vaško kopalnico, popravili več poljskih poti in podobno. Te dni so v gostinskem podjetju »Jadran« v Kozini ustanovili osnovno organizacijo ZKS, ki bo zaenkrat štela 11 članov. Na ustanovnem sestanku je govoril sekretar občinskega komiteja ZK Viktor Ljubic, ki je naglasil pomen politične organizacije v podjetju v zvezi z izvajanjem načel gospodarskega samoupravljanja. To podjetje, ki je v zadnjem času krenilo na pot solidnejše ureditve, ima pred seboj še vrsto nerešenih vprašanj, ki so v neposredni zvezi z razvojem turizma in maloobmejnega prometa v tem kraju. Med osnovnimi problemi je vzgoja gostinskega kadra, povečanje in ustrezna oprema obstoječih lokalov, zgraditev gostinskega objekta ob bencinski črpalki v Kozini ter na obmejnem blo- OB MESECU TEHNIKE Letos ustanovljeno Društvo inženirjev in tehnikov v Ilirski Bistrici je te dni priredilo nekaj predavanj s področia znanosti in tehnike s predvajanjem znanstvenih filmov članom delovnih kolektivov in vaških središč. J, Menijo tudi, da bo organizacija SZDL po preselitvi v nove prostore v poslopju KZ, ikjer bodo uredili klubske prostore s televizijo in dnevnim tiskom, še bolj zaživela. Pač pa sta tomajske vinogradnike letos močno prizadeli slana in toča. Tako so pridelali namesto običa'jnih 300ihl znanega terana samo 28 hI in še to slabe kvalitete. j),,, , \ . ku v Krvavem potoku, dalje doslednejše uvajanje sistema plačevanja po učinku dela, organizacija tečaja za tuje jezike, izboljšanje strežbe in kvalitete ter izbire hrane in podobno. Novo ustanovljena politična organizacija bo imela važno nalogo, da daje pobude za dosego navedenih pogojev, ki so zlasti v turistični sezoni nadvse pomembni iz gospodarskega in kulturnega vidika tako za podjetje samo, kakor tudi za občino. -va- Vsem je znano, da je naša kmetijska proizvodnja na odločilni prelomnici: smo namreč na prelomu med dosedanjim razdrobljenim inačinom kmetovanja in uvajanjem najbolj sodobnih kme-tijsko-tehničnih ukrepov za boljše gospodarjenje po plantažnem sistemu. Ta sistem pa zagotavlja večje hektarske donose, se pravi boljše gospodarjenje s sadovnjaki in vinogradi. Zato, da bi bili kmetijski stro- rence v vseh tridesetih na novo ustanovljenih podružnicah SZDL. Članstvo, ki se jih je v glavnem povsod udeležilo polnoštevilno, je na njih izvolilo vodstva podružnic, hkrati pa tudi delegate za konference krajevnih organizacij, ki so v preteklih dneh že bile v Bukovju, Hrenovicah, Jurščah, Selcah, Petelinjah, Kočah in drugod, medtem ko so v drugih krajih v teku in bodo predvidoma zaključene do 15. novembra. Na občinskem odboru SZDL v Postojni vedo povedati, da so vsa dosedanja zborovanja na tem območju obeležena z razgibanimi razpravami o novih organizacijskih spremembah, o naši notranji in zunanji politiki in predvsem o gospodarskih problemih posameznih krajev in širšega komunalnega področja. Hkrati pa prebivalstvo v okviru teh in še drugih vprašanj vzporedno opredeljuje mesto in vlogo organizacij SZDL, ocenjuje rezultate in pomanjkljivosti dosedanjega dela in postavlja bodoče naloge. Zanimivo je, da je članstvo na skoraj vseh dosedanjih konferencah postavljalo zahtevo, da dobe krajevne organizacije in podružnice SZDL čimprej svoje lastne prostore in najnujnejša finančna sredstva, v mnogih krajih pa si organizacije želijo urediti lastne klube, ki naj bi postali v najširšem pomenu besede osrednje zbirališče in žarišče bodoče aktivnosti. Ponekod, kakor v Zagorju, kjer tak klub, opremljen tudi s televizorjem, že imajo, v Slavini, Hruševju in drugod je dalo članstvo pobudo za nabiralno akcijo, s katero naj bi zbrali potrebna sredstva za ureditev podobnih prostorov. Pomembno je tudi dejstvo, da so na vseh dosedanjih konferencah krajevnih organizacij izvolili v krajevne odbore mnogo žena in mladine, razen tega pa članstvo na zborih izbira tudi delegate, ki ga bodo zastopali na občinski konferenci SZDL. Ta bo konec decembra ali v začetku prihodnjega leta v Postojni. (ma) Visoka plima še pogosteje Kakor smo že januarja poročali o visoki plimi, ki je zalila obalne predele Pirana in Tartinijev trg tako visoko, kot ne pomnijo že nekaj desetletij, tako moramo ugotoviti, da se letošnjo jesen ponavlja visoka plima vse pogosteje. Prav za občinski praznik je bil obalni predel Pirana spet poplavljen; v zadnjih dneh pa je morje poplavilo obalo in Tartinijev trg redno ob vsaki plimi. Voda hitro vdira pri tem v nekatere pritlične prostore in je napravila zaradi okvar na lesenih delih in zaradi zamakanja zidovja že precejšnjo škodo. V Portorožu je morje ob visokih plimah v zadnjih dneh večkrat poplavilo kopališke kabine in bife na peščini. J. L. S KONFERENCE SZDL NA KRASU Kljub srednje dobri udeležbi so tudi v Štanjelu preteklo soboto na krajevni konferenci SZDL razpravljali o važnih vprašanjih, ki zadevajo neposredno skrb za nadaljnje utrievanje krajevne organizacije SZDL, ob tem pa so načeli tudi razna vprašanja s irovanju kovnjaki kmetijskih zadrug in občinskih ljudskih odborov seznanjeni z zaščito rastlin, bo Kmetijski zavod Koper priredil tridnevni seminar, ki bo 14., 15. in 16. novembra v Kopru. iNa njem bodo kmetijski strokovnjaki obravnaVali sodobne načine zdravljenja rastlinskih bolezni, ukrepe za zatiranje rastlinskih škodljivcev in ukrepe za uspešno rast sadovnjakov, vinogradov in 2e mesec dni prireja podjetje Elektro Koper po nekaterih vaseh našega okraja poučna predavanja s predvajanjem flimov pod naslovom »Varuj se, elektrika je nevarna!« V Sloveniji jih je le malo, ki ne bi imeli neposrednega stika z elektriko, saj je električna napeljava prodrla domala v sleherno večjo vas. In ta nagli razvoj elektrifikacije v zadnjih desetih letih zahteva svoje žrtve — žal smrtnih mnogo več, kot v tehnično bolj razvitih državah. Da pa bi pravočasno seznanili ko-ristnike električne energije z nevarnostjo, ki jim preti, če so preveč lahkomiselni in premalo poučeni o zakonih, ki si jih krojijo naravne sile in z njimi tudi elektrika, je Elektro Koper priredil vrsto predavanj tako v Kopru, v Sečovljah, Šmarjah, Marezigah, Pobegih, Škofijah in drugod. Na predavanjih seznanjajo ljudi z osnovnimi pojmi o elektriki kot prijatelju in tudi sovražniku človeka, ki si jo je podredil, a mu vendar, čestokrat nepričakovano, prekine življenje. Sodobna elektrotehnična znanost zelo hitro napreduje in zahteva od vsakega koristnika električne energije, da ve, kako si jo lahko podredi, brez življenjske nevarnosti. Ta poučna predavanja se vzbudila veliko zanimanje, saj se jih je vsakikrat udeležilo do dve sto ljudi. Veliko pozornost so tudi vzbudila predvajanja diapozitivov in filmov, kakor so: Nesreče z električnim tokom, Elektrika na vasi, Lepote slovenske zemlje in njene vodne energije itd. In ker so dosedanja predavanja našla veliko razumevanje med prebi- Pretekli torek je bil v občinski sejni dvorani v I-Irpeljah ustanovni občni zbor Društva inženirjev in tehnikov. Na področju občine je v raznih gospodarskih organizacijah zaposlenih 32 tehničnih strokovnjakov, ki bodo v bodoče v okviru svojega društva kot stanovske organizacije lahko v medsebojni povezanosti in vzajemnem delu laže in več prispevali k skupnim prizadevanjem za razvoj občinskega gospodarstva, hkrati pa uspešneje sodelovali v raznih gospodarskih organih ob- valstvom, ki je željno čimveč napotkov, kako naj ravna z elektriko, bo Elektro Koper priredilo podobna predavanja tudi v drugih vaseh in v tovarnah obalnega področja. J^N, fof^ področja gospodarstva, šolstva in podobno. Posebno se zavzemajo za boljše in uspešnejše povezovanje med zadrugo in komuno, da bi tako v celoti odpravili problem pasivnosti tega področja ob uvajanju najustreznejših panog — živinoreje in terana. Sicer pa so se že po združitvi braniške in štanjel-ske zadruge pokazale pozitivne strani tega ukrepa in sedaj postavljajo prav pred organizacijo SZDL v zvezi z nadaljnjim utrjevanjem zadružništva obsežne naloge. Na konferenci so izrazili negodovanje, ker so manjši in odročni zaselki deležni najmanjše pomoči in se tod še marsikje spoprijemajo z osnovnimi komunalnimi problemi, kot so na primer neurejene ceste, poti, javna razsvetljava, kanalizacija, vodovod, prostori za skupno uporabo itd. V Štanjelu konkretno menijo, Ida imajo pristojni mačehovski odnos do šole in njenih problemov, čeprav je znano, da prav tukaj beležijo v šolskem kot izvenšolskem delu nadpovprečne uspehe. V škripcih je tudi štanjelski aktiv Ljudske mladine in aktiv mladih zadružnikov, ki nimata niti enega prostora, kjer bi se mladi lahko posvečali, raznim dejavnostim. Ob koncu naj omenimo, da je tudi za štanjelsko kandidatno listo novega odbora značilno zapostavljanje žena. Bilo je kar tri ure zanimivega izvajanja tabornikov čete l»Ja-vor« iz Prestranka, Slavine, Ma- činskega ljud. odbora. V okviru društva se bodo člani strokovno izpopolnjevali in plodili svoje znanje z izkušnjami starejših tovarišev, vsi skupaj pa dajali koristne pobude za tehnični napredek in uvajanje mehanizacije posebno v kmetijski panogi, ki je na tem področju v marsičem še dokaj nerazvita. Z novo ustanovljenim društvom je hrpeljska občina vsekakor pridobila pomembnega posredovalca za hitrejši in učinkovitejši gospodarski razvoj. tenje vasi, Koč, Rakitnika in celo gostje iz Postojne so se lepo izkazali s svojim sodelovanjem. Skupno je nastopilo 71 taborni^ kov v dveh skupinah. V prvi skupini je bila najbolje ocenjena mlada pesnica Nada Crmelj z 80 točkami, medtem ko je v drugi skupini zmagal z istim številom točk »odkritje« tega večera, mladi harmonikar Milko Doles iz Slavine. Izvajalec je prejel lepo nagrado podjetja »Javor«. Zasluga za uspešno izvedbo programa gre predvsem Božidarju Pahorju iz Prestranka. Naj omenimo, da je prireditev posnel na magnetofonski trak tudi Radio Koper. Ob zaključku je čestital prireditelju in izvajalcem podpredsednik Primorskega taborniškega sveta Ivan Vehar. , Miran AtjiVVViV KULTURA PROSVETA ir KULTURA PROSVETA >V KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA iz KULTURA PROSVETA * KULTURA ff- _____—______ e u © m n i e i Ob ugodni krepitvi knjižnih fondov pereče vprašanje prostorov Študijska knjižnica v Kopru stopa po devetih letih obstoja — ustanovljena leta 1951 — odločno v novo razvojno fazo. Velike spremembe, ki jih preživlja ta naša največja knjižnica v okraju, se izražajo najprej v tem, da je šolska reforma naše srednje šole temeljito povezala s to ustanovo, zaradi česar so obiski v njej močno porasli. Pri izdelavi maturitetnih nalog se dijaki radi obračajo predvsem na knjižnico. Tu iščejo literaturo in nasvete. Vzporedno s tem pa raste v njej tudi obisk izobražencev iz vseh področij naše gospodarske in kulturne dejavnosti, v čemer se spet odraža močan vzpon našega mesta. Ta položaj daje knjižnici nove in zelo odgovorne naloge. Sili jo na primer, da se povezuje z vsemi strokovnimi knjižnicami zlasti v obmorskem pasu in usmerja obiskovalce, kolikor jim sama ne more ustreči, prav na te knjižnice. Ta koordinacija knjižničarske dejavnosti je brez dvoma ena izmed najvažnejših nalog Študijske knjižnice, ki se bo še stopnjevala že v najbližji bodočnosti, kajti v tej zvezi postaja vedno bolj pereče vprašanje: kje in kako naj koncentriramo strokovno literaturo? Poučno je, da se je Ljudska univerza v Celju odrekla lastni knjižnici in odstopila 1,000.000 dinarjev, ki bi ga morala uporabiti za nabavo tiska, tamkajšnji Študijski 'knjižnici. Naši republiški organi so brez dvoma upoštevali smeri razvoja naših študijskih knjižnic, ko so Študijski knjižnici v Kopru zagotovili obveznostni primerek — glej Uradni list LRS št. 33 z dne 27. X. 1960. To ni samo priznanje, da spada ta knjižnica v krog večjih knjižnic te vrste, je tudi dodeljevanje novih nalog. Pravi smisel črtanja stroškov v nabavi slovenskega tiska (tega bo poslej prejemala brezplačno!) je v tem, da si bo šele zdaj lahko nabavljala vse akademske publikacije v srbohrvaščini, nadalje najnujnejši inozemski tisk in pa dopolnjevala stare zbirke, česar doslej ni mogla storiti, ker ni imela dovolj denarnih sredstev. Kakor je položaj za krepitev njenih knjižnih fondov ugoden, pa se na drugi strani odpirajo nova težka vprašanja: kam naj knjižnica spravlja grmade novega tiska, kako naj poskrbi za vezavo periodike, ki se v knjižnici prav naglo kopiči? To niso majhna vprašanja in od njihove rešitve brez dvoma zavisi tudi nadaljnje uspešno delovanje knjižnice. Preurejanje knjižnice (nova skladišča in nove police, knjigoveznica in tako dalje) je zanjo vprašanje številka 1. Pri vsem pa bodi jasno, da knjižnica ne bo mogla rešiti teh vprašanj brez krepke pomoči občinskih in okrajnih faktorjev. Tu pa je važno še naslednje: čim bolj bomo odlagali re- ff »RAZSTAVA INTERNACIJE« V MUZEJU NOB Za Dan republike pripravljajo v Muzeju NOB v Ljubljani »Razstavo Internacije«, ki bo prikazala življenje naših ljudi v nemških in italijanskih taboriščih ter zaporih. Muzej je zbral več tisoč dokumentov, več kot 300 fotografij, 280 predmetov ter okrog 2500 originalnih umetniških del, ki prikazujejo življenje internlran-cev. FESTIVAL AMATERSKIH FILMOV V dvorani Muzeja jugoslovanske kinoteke v Beogradu je te dni VI. festival amaterskega filma. Amaterski klubi iz Beograda, Zagreba, Splita, Ljubljane in Sombora so poslali na to manifestacijo 43 filmov, ki so jih posneli v zadnjih dveh letih. Žirija je izbrala za festival 17 filmov. JOŽE BABIC PRIPRAVLJA TRETJI FILM Režiser Jože Eabič (Tri četrtine sonca, Veselica) pripravlja že snemanje svojega tretjega celovečernega filma, in sicer po dramskem tekstu Mihe Remca »Mrtvi ku~ rent«, ki ga je krstila mariborska Drama, pri nas pa smo ga videli v uprizoritvi dramske družine iz Ptuja, Scenarist bo avtor drame, Miha Remec, ševanje teh vprašanj, tem manj bo knjižnica kos svojim novim nalogam! Naraščajoči obisk v knjižnici (o tem smo že poročali) nas opozarja, da se je treba lotiti preurejanja knjižnice takoj, torej brez vsakega odlašanja. Upoštevati je treba, da knjižnica nima sredstev, da bi na svoj račun naročila izdelavo investicijskih■ načrtov. Pri tej stvari bi ji morali pomagati vsi organi, ki pridejo za to v poštei\ V nasprotnem primeru se lahko pripeti, da bo prišlo v njej do pravega kaosa. Ne bo odveč, če še enkrat opozorimo, da spada ta knjižnica sicer mecl najbolj bogate ustanove te vrste na Slovenskem, da pa je glede notranje ureditve (utesnjenost, nesodobne police, katalogi itd.) skoraj na zadnjem mestu. Omogočimo ji torej, da bo kos nalogam, ki jih od nje terja ves naš razvoj. SREČKO VILIIAR BmmI l.v. .,-v: •••• »as I ff §ÉÉ ' - f¡ I ■(.....»¡^1 . .. :...................... Si Med filmi, ki jih je za to sezono odkupilo distribucijsko podjetje »Vesna«, je tudi poljski film VLAK, lcl je dobil lani na festivalu v Benetkah zlato plaketo evropskega tehničnega združenja. Režiser ,Jerzy Kaivalero-\vicz, ki je obenem koscenarist z Jerzyjcm Lutowskim, nam pripoveduje o potnikih v nekem vlaku, ki je odpeljal iz Varšave proti morju. Na končni postaji je marsikateri osebni problem rešen. Glavna igralka je Lucyna Kawalerowska (na sliki) OBČNI ZBORI DPD SVOBOD IN PD NA SEŽANSKEM PO »Zorko Bekar« v Storjah je imelo občni zbor 14. oktobra. Iz poročila predsednika tovariša Slavka Kjudra posnemamo, da društvo letos nI bilo tako delavno kot v prejšnji sezoni. Vendar jim je uspelo uprizoriti »Rdečo kapico«, ki jo je režiral tovariš Milan Ilanzel. Kazen tega je društvo, zlasti z recitacijami, poživilo proslave raznih praznikov, posebno pa Dneva žena. S pomočjo vseh organizacij so uredili klubske prostore, pri čemer so člani Pl) prispevali preko 300 ur prostovoljnega dela, V klubu že imajo televizijski sprejemnik, za katerega je večji del prispevala ZB NOV. Za adaptatcijo prosvetnih prostorov so potrosili 200.000 dinarjev, k čemur je Občinski svet Svobod in PD v Sežani prispeval 150.000 dinarjev. V bodoče nameravajo poživiti moški oktet in poskusili bodo ustanoviti ženski pevski zbor. Knjižnico bodo iz šole preselili v klub in določili knjižničarko, ki bo knjige posredovala tudi v občinski knjižnici v Sežani. V razpravi je bilo zlasti govora o programu v novoustanovljenem klubu in vse kaže, da bo ta nova oblika dela zaživela v polnem obsegu, čeprav so Storje razmeroma majhna vas. Člani PD »Sloga« v Pliskovici so se zbrali na občnem zboru 18, oktobra. Poročilo, ki ga je imel predsednik BEŽNO SREČANJE IN RAZGOVOR Z NAŠIM KANDIDATOM ZA »OSCARJA« t S ponosom lahko ugotavljamo, da v mednarodni umetniški areni dobivamo laskava priznanja in da naše umetnike imenujejo kot kandidate za najvišja svetovna odlikovanja. Tako vemo, da sta bila naša književnika Ivo Andrič in Miroslav Krleža že lani in letos resna kandidata za Nobelovo nagrado, ki jo podeljujejo švedski akademiki, zdaj pa imamo tudi kandidata za najvišje filmsko priznanje — za »Oscarja«. Ta kandidat je med prvaki »zagrebške šole« risanega filma, scenarist, režiser in risar DUŠAN VUKOTIC Ni tako dolgo tega, ko sem v uredništvu nekega dnevnika po naključju zvedela, da imajo domenek z Vukotičem, ki je v Ljubljani. Priključila sem se in zvedela veliko zanimivega, kar bo razveselilo naše bralce, vse številne obiskovalce kinematografov in predvsem prijatelje naše domače filmske ustvarjalnosti. Danes, ko domala po vsem svetu imenujejo Vukotiča kot najres-nejšega kandidata za »Oscarja« in ko hočejo s tem dati priznanje vsem ustvarjalcem »zagrebške šole«, ki vodi v sodobnem animiranem filmu in je splošno znano, da je vodilno zamenjala dobo Walta Disneya, je postal ta razgovor še aktualnejši. Najprej samo še nekaj splošnih podatkov, ki so dajali ton našemu razgovoru: jugoslovanski risani film si je že priboril ugled v svetu in ni dvoma, da je to v glavnem zasluga peščice zagrebških umetnikov, med katerimi so znani zlasti štirje: Vuko-tič, Mimica, Vrbanič in Kostelac. Začetki zagrebških risank segajo sicer v leto 1949, ko se je vnemala za to področje filmskega ustvarjanja skupina karikaturistov, zbrana ob zagrebškem liumorističnem časopisu Kerempuh. (V oklepaju: od tam je tudi Vukotič, ki jc bil takrat obenem še študent arhitekture), Vendar je prvi jugoslovanski risani film nastal šele leta 1951. Bila je to politična satira »Veliki miting«. Začetek redne proizvodnje in prvi pomembnejši rezultati pa so novejšega datuma, leto 1957. Danes vemo, da je Anglija kupila celotno proizvodnjo podjetja Zagreb-film za prihodnja tri leta, Amerika ¡f mgmm wm M, W'Wl IsJ* IJ SÉ mi ,V¡...>" -i J V .. • ^f fe -. -s-..-. . -.. t . .vf;,/. ->. v ' • 'mm Vil! ■mkimÁ^ Na3 mojster filmskih risank DUŠAN VUKOTIC. Posnetek je z letošnjega filmskega festivala v Canne.su, kjer je bil Vukotič član mednarodne žirije, kar je tudi veliko priznanje našemu umetniku in z njim našemu filmu pa — domovina Walt Disneya — tri četrtine. Na straneh svetovnega tiska lahko beremo laskave pohvale našim risarjem, številna so priznanja na raznih mednarodnih festivalih. Dobiti prvo nagrado v San Franciscu res ni majhno priznanje. In Vukotič jo je dobil lani za »Kravo na mesecu« in letos za »Koncert za strojnico«. Zato je tudi naša zvezna komisija izbrala Vukotičevi risanki »Piccolo« in »Krava na mesecu« kot kandidata za najvišje priznanje — za »Oscarja«. — Morala bi videti Vukotičevo delovno sobo v Zagrebu, — mi je pravil kolega iz Ljubljane — razen številnih . risb in osnutkov so tam tudi priznanja in diplome: s festivala v Berlinu leta 1957, iz Bergama 1959, iz San Francisca 1959, iz Londona 1959, iz Oberhausena in Corka 1960. Zdaj bo lahko obesil še letošnjo iz San Francisca, Zaprosili smo tovariša Vukotiča, naj nam kaj več pove o »zagrebški šoli«. — Ta pojem so nam nadeli v inozemstvu. Osebno sem proti vsaki šoli, kajti šola je akademizem, ki pripelje v maniro. Res je, da imajo vsi naši filmi neko skupno obeležje, toda moji tovariši prav tako kot jaz, nočemo ustvariti nekaj tipičnega ali imeti vedno enakega serijskega glavnega junaka. Vsak med nami je neke vrste eksperi-mentator, nočemo šablone. — V čem pa je to vaše skupno obeležje? — Najprej po likovni plati: uporabljamo elemente sodobne grafike in modernega slikarstva sploh, druga plat pa je vsebinska. Teme jemljemo iz današnjega časa, seveda z manjšim ali večjim uspehom. Običajno novinarsko vprašanje: — Vaši vzorniki? — Mislim, da jc name imel gotov vpliv Ceh Jiri Trnka, ki je vplival tudi na druge »odpadnike« nistie-yeve šole. Trnkin vpliv je čutiti po letu 1013 po vsem svetu, mislim pri vseh avtorjih risank. Zaprosili smo tovariša Vukotiča, naj nam pove svoje mnenje o vprašanju, da so naše risanke po uspehu in oblikovanju sodobnih tem tako daleč presegle naš igrani film. — Med vzroki našega uspeha Je gotovo naše kolektivno in kontinuirano delo. Pri igranem filmu pa je vse to razdrobljeno. Vsi mi, ki delamo pri risankah, smo kot velika družina: razpravljamo na dolgo in široko, si svetujemo, popravljamo. To naše sodelovanje je tesno od začetka pisanja scenarija do zadnjega posnetka na traku. Mogoče je res, da je to pri risankah laže kot drugje, vendar sem mnenja, da gre tu za navado, za probleme medsebojnegda odnosa, kar ni nujno navezano samo na risane filme. — Ali imate najraje kompletno lastno proizvodnjo, to je da napišete scenarij, rišete in snemate, režirate? — Najraje režiram in rišem na tuji scenarij. Takrat imam občutek boljšega pregleda nad snovjo in večjo možnost, da ga dopolnim s svojimi idejami. Ce je pa scenarij moj, izčrpam že tam svojo fantazijo. — Ali vaš film »Piccolo« ne zanika te teorije? — Nikakor, nikjer nI zapisano, da je to vedno veljavno pravilo, — In menda vam je ta »izjema« posebno pri srcu? — Vsak svoj film imam rad zaradi nečesa. Mogoče ima tega res še največ »Piccolo«. Zdi se ml, da so v njem zgoščene vse moje izkušnje, da je naravna posledica vseh mojih eksperimentov, posebno na področju ozvočenja. — Saj res, tu je bil prvič pri Vas glas kot stiliziran element govorjenja. Ali to pomeni, da bodo v bodoče vaši liki še bolj »govoreči«? — Dvomim. Zvok je pri meni v glavnem kulisa, ki ustvarja vzdušje. V principu sem za nemi film. Zaključno vprašanje seveda spet tipično novinarsko: — Ali pričakujete »Oscarja«? — Ne. — Kratko in jedrnato. — Konkurenca je izredno močna. Morda pa le. Ljudje smo že taki, da hodimo po svetu s tlečim upanjem v srcu. Mi vsi, in gotovo tudi tovariš Vukotič, upamo na izpolnitev drobnih in velikih želja. Pa brez ozira na vse to. Naš Andrič ni dobil Nobelove nagrade in mogoče tudi Vukotič ne bo dobil »Oscarja«. Toda resne razprave o tem in sugeriranje svetovnega tiska za naše kandidate, naklonjenost članov žirije in občinstva, vse to je lepo priznanje našim umetnikom in našemu povojnemu prizadevanju na filmskem področju. Z. L. društva Roman Sušteršič, se je nanašalo v glavnem na finančne težave, ki izvirajo še iz dobe pred zadnjim občnim zborom. Nekateri člani so sami plačevali račune, n. pr. za elektriko in radio naročnino. Delo društva je nekam zamrlo, v poletnem času so celo odpovedali nekatere časopise. Radijski sprejemnik so končno zapečatili. Društvene prostore so sicer držali v redu, en prostor, ki ni niti opremljen, pa so ob torkih dajali na razpolago brivcu, ki je prihajal iz Dutovelj. Na zboru so člani izrazili željo, da bi delo v društvu znova zaživelo. Radi bi tudi več plesnih zabav, kar pa menda ne sodi v prvi del društvenega programa. Potujoči kino naj bi prišel v Pliskovico vsaj vsakih 14 dni. Razen nujnega popravila strehe nad društvenimi prostori se jim zdi nujno potrebno, da Občinski svet Svobod in PD nakaže nekaj sredstev za časopise in revije. Za novega predsednika jc bil izvoljen Franc Petelin. Vsekakor je želeti, da bi klubski prostori, ki so bili v Pliskovici prvi v sežanski občini, bolje služili svojemu namenu. * « * Na občnem zboru, ki jc bil 18. oktobra, so se člani PD »Vremščica« v Vremali temeljito pogovorili o društvenih problemih. Ugotovili so, da Je med sekcijami bila še najbolj aktivna knjižnica, čeprav šteje le 300 del. 15 stalnih bralcev je prebralo povprečno po 7 knjig. To dejavnost bi morali osvežiti s potujočo knjižnico. Iz poročila, ki ga je podal tlosc-danji predsednik Anton Planine, je razvidno, da je bila glavna ovira za nedelavnost društva v tem, da niso imeli na razpolago najmanjšega prostora. K sreči so se v zadnjem času stvari precej zasukale. Šola sc je preselila v drugo zgradbo in sedaj je na razpolago bivša učilnica. Prostor bo treba temeljito urediti in opremiti. Na to morda ne bo treba dolgo čakati, zlasti če priskoči na pomoč Rudnik, Kmetijska zadruga itd., pa tudi od drugod bo ka.i pomoči. Podobno velja še za rudniško dvorano, ki bi jo uporabljalo tudi prosvetno društvo. Tu bo šlo tem laže, ker je najemnina dvorane, ki je začasno služila kot skladišče, vrgla kar čedno vsoto. Ta sredstva nameravajo sedaj uporabiti za dokončno usposobitev dvorane po načrtu, ki je že izdelan. Ob taki predpostavki so člani sprejeli program dela za novo sezono, ki predvideva temeljite spremembe in preusmeritev delovanja društva. Ni torej čudno, če se je na pobudo učitelja Zdenka Svaglja razvita živahna razprava okrog ustanovitve in dela kluba, v katerem naj bi bil med drugim tudi televizijski sprejemnik, diaprojektor, magnetofon, šah, predavanja, diskusijski večeri itd. Pri izvajanju klubskega programa naj bi sodelovali vsi, ki lahko nekaj nudijo, predvsem pa intelektualci, ki jih v Vrcmski dolini~ ni malo. Sezonski program bo v dobršni meri posvečen 20. obletnici ljudske vstaje in revolucije. Poseben program je bil sprejet tudi za dramsko družino. Podrobnejši program bo izdelal novoizvoljeni društveni odbor, ki ga bo vodil Danilo Florjančič. —er Anton Ingolič: NEBO NAD DOMAČIJO Izdala mariborska založba Obzorja. V tem romanu se loteva pisatelj Anton Ingolič snovi, ki jc pred njim ni še nihče obravnaval. Upodobil je izseljence, ki so se po mnogih letih bivanja in garanja v tujini vrnili v domovino, kjer vladajo docela drugačne razmere kakor tedaj, ko so jo zapustili. Njihovo vraščanje v nove družbene razmere, njihovi osebni doživljaji. življenjske usode in ljubezenske dogodivščine se v romanu slikovito prepletajo z našo povojno so-cialno-gospodarsko problematiko. Pisatelj je znal to izredno zanimivo snov umetniško pregnesti v umetniško zaokroženo' in vnanje učinkovito celoto. An dre Devigny: NA SMRT OBSOJENI JE POBEGNIL Izdala mariborska založba redni zbirki Školjka. Naslov knjige spominja na napete detektivke, vendar je zgodba resnična in pripoveduje o mukah človeka, ki je bil obsojen na smrt in je sam samcat ždel v ječi, iz katere ni rešitve. Toda An-ctrčja Devignyja niso Nemci nikdar ustrelili. Iz majhne celice si je brez orodja In pripomočkov našel pot v svobodo. Bil je mlad, željan življenja in ni hotel propasti med sivimi in molčečimi zidovi, Premagal je sebe in železno rešetko. — ¿godbo so posneli tudi na filmski, trak. F r a n ta K o m e 1: NARODNOOSVOBODILNA BORBA V SLOVENIJI Izdala mariborska založba Obzorja. Komelova knjiga je pregleden prikaz narodnoosvobodilnega boja slovenskega ljudstva za narodnostno in socialno svobodo. Avtor je v tem delu opisal, razčlenil in ocenil predvsem vojaške operacije NOV na Slovenskem. Pri tem ni pozabil na kratko orisati tudi nastanka in razvoja ljudske oblasti, njenih organov ter vseh družbenih in političnih organizacij, ki so sc rodile med ljudsko revolucijo. Delo je kronološko zasnovano in bogato dokumentirano. Giovanni Boccaccio: DEKAMERON V knjižnici Kondor so izšle pred nedavnim novele prvega novelista v svetovni književnosti. Dobršen ael Dekamerona je vedno sodil med najboljše mladinsko slovstvo. Kdor vzljubi te novele v mladosti, v zrelejših letih prav gotovo poseže po celotni izdaji in uvrsti Dekameron v svoji knjižnici med najboljša dela svetovnega slovstva. NAŠA SODOBNOST ŠT. II Iz vsebine: Vladimir Kralj: Pred koncem; Božidar Debenjak: Pomen Engelsa in Lenina za današnje naravoslovje; Jože Udovič: Ko pride čas. Osvetljen od sence, Cisti dan; Josip Tavčar: In vendar nočem biti mačka; Kari Gorčanec: Lok in tetiva; Janez Ju-van: Potok, Utrujenost: Dušan Ker-mavner: Ludvik Gumplo\vicz in Slovenci; Problemi sodobne družbe' — Francoski izobraženci in alžirski boj (Janez Gradišnik); Razgledi — Ob razstavi srbskih in makedonskih srednjeveških fresk v Ljubljani (Emilijan Ceve); Razgovori — Razgovor o slovenskem filmu II: Nekaj misli o repertoarni politiki slovenske filmske proizvodnje v prvih petnajstih letih (Jože Gale); Repertoarna politika naših distribucijskih podjetij in kinematografov (Vitko Musek); Film In kultura (Bcno Zupančič); Mecl knjigami — Mira Mihcličeva, Hiša večera (Mitja Mejak); Filip Ka-lan, Gospodična Mary (Marjan Bre-zovar); Pet knjig mlajše slovenske lirike (Francč Novak); Glasba — Nekaj slovenskih skladb (Pavle Mer-ku); Gledališče — Zapisek o celjskem gledališču (Tine Orel); Zapiski — Mednarodni sestanek skladateljev in glasbenih piscev v Dubrovniku (Pavle Merkii). ti N G V O N A K N J i 2 N l P O L I C i ; ' o V O N A K U J ¡Ž Ni P O L Î C ! N O V O N A K N J i Ž N ! POLICI JAKOB YV A S S EIIM A N N: M ffT fff® (Odlomek iz romana ZADEVA MAURIZIIJS. izdala založba Obzorja v Mariboru, prevedel Herbcrt Giiin, opremil Grega Košak) !CJ ¥ cfrûs S M rs o (Odlomek iz povesti HČI SNEGA. V žepni knjigi Školjka izdala založba Mladinska knjiga. Prevedel Pavel Holeček, opremila Mira Roječ) Ko izve iz anonimnega pisma, da je imel Leonhart razmerje s plesalko Gcrtrud Kiinerjevo in da živi nekje dele Hildegard, po poldrugem letu zakona, sredi harmoničnega sožitja, pomisli najprej, da jc to obrekovanje. rismo uniči in poskusi nic več misliti na lo. A kmalu opazi po Lconharlovem nemiru, da ni vse, kot lil moralo biti. Po vrsti in polagoma se ji je izpovedal o vsem, njegova zgovornost v tej stvari jo je včasih celo malce zabavala, tako nekam deško bahata je biia. Znana ji je zgodba o lekarnarjev! hčerki, ki se mu jc lahkomiselno vrgla za vrat, a ki se je je po koncu poletja že pre-objcdel, ve, kako je bilo z ženo tovarnarja svile iz Krefelda, ko mu je uprizarjala ljubosumne scene na javni promenadi, pa z malo dunajsko pianistko, ki bi ga bila skoraj pripravila do tega, da je šel z njo v Ameriko; pozna priložnostne zve-zice, manj tehtne narave, ko se je taka stvarca razživela v eni sami noči, nabrane trofeje z vseh potov vselej je izvedela še kaj novega, šc kaj o kakem ukradenem srcu, o kaki prevarani pripravnici, o posrečenem vdoru v kak zakonski mir. O Ger-trud Kornerjcvi niti besedice. Saj ga vendar ni mikalo prikrivanje, sain je bil dostikrat rekel: hvala bogu, lega je zdaj konec, zmeda je odpravljena, odkar vse veš, sem se šele prav znebil zmede. Kako jo je to veselilo, koliko resnobnejši, možatej.ši se ji zdi ravno zato, koliko legitimnejše ji postaja lastno čustvo, koliko varnejše življenje ob njem. A te reči si ne zna razložiti, tu je ime, ime vendar ne more biti iz vrte izvito, kdo naj bi si izmišljal take reči, pa če je še tako zloben ali zavisten, stvar ji ne da miru, mora spregovoriti, in nekoč, pri obedu, mu pove, da jc dobila lo pismo, s povešenimi očmi mu govori. Nekaj časa ne odgovori, potem ji stvar prizna, predvsem ji prizna, da jc sam napisal to pismo. Na stroj. O vsej stvari govori kot o šali, ker ga pa pogleda s tako širokimi, začudenimi očmi, šele doume, da ona takih šal ne razume. Torej, hotel jc doseči, da bi bila pripravljena, ko ji pove zadevo. Zakaj to? še vedno prismojen fantič, skrit v habilitiranem privatnem docentu, gimnazijec na latinskih poteh, lo smo pa menda vendar že premagali, bi rekla? žal, recidiva, Napisati anonimno pismo, mož svoji ženi. Pozabimo lo, ko da sc ne bi bilo zgodilo, naprej, naprej. Vrh tega ji prizna tudi, da je imel res razmerje s to plesalko, prebil je z njo počitnice v Murrenu, rad jo je imel, mogoče mu jc pomenila malce več kot vse druge ljubice, možno, ne mogel bi tega več presoditi, razšla sta se kot prijatelja, pozimi pa je potem rodila otroka. Tudi lo prizna, tudi to. Nc tako odkritosrčno, kot se je obnašal pri prejšnjih priznanjih, bolj potrto, zaplotniško. Elij hoče izvedeti, zakaj ji je prikril ravno to razmerje aH vsaj tako dolgo zavlekel izpoved. Plaho ji odgovori: ravno zaradi otroka. Najprej ga ne more razumeti, prebledi in utihne. Brez otrok jc, telo jo je obsodilo, da jih nikoli ne more imeti. To je nespremenljivo. V hipu preudari vse nevarnosti položaja. Kot ženska in žena mora biti v vsaki sekundi življenja kar najostreje budna, kar najjasneje prisebna. V zakonu med petindvajsetletnim možem pa štiridesetletno ženo bremeni ženina pleča ne samo izpolnitev najskrivnejših poželenj, temveč ji je' zaukazano ludi najtežavnejše samozatajevanjc, kar jih je, tako, ko da bi ji bilo prijetno in zaželeno to, kar se ji po naravi upira. Zato se je poloti v tem bridkem trenutku misel, da bi pohčerila osirotelo bitje, in to misel bi tudi izgovorila, če je ne bi osupnil Leonhart z usodno besedo, ki mu izvira najbrž samo iz zadrege. (Tako v za-sliševalnem zapisniku št. 11, še iz uvodne preiskave, kot tudi v Elllnem pismu prijateljici gospe profesorjevi von Geldernovi — to pismo je med akti — je omenjen ta pogovor, načrt pohčerjenja seveda samo v drugem dokumentu, razumljivo.) Ileče ji namreč: Saj Anna ve, nisem si znal najti druge poti, moral sem se ji zaupati. Iznenada ni v njej nič več drugih občutij kot zgolj odpor in sovraštvo do otroka. Molče vstane in odide iz sobe. Kako se je to dogodilo, da je Anna stvar izvedela, ko je ona še ni? Kaj se jc tu zgodilo-.' O čem sta se menila? To mora dognati. Začuti, da je Leonhart na otroka nežno navezan, mogoče si tega še sam ne priznava, a zato se zdi ta navezanost njej še toliko bolj nevarna. Ve Anna tudi to? Ga je podprla, mu netila to čustvo? Je zaigrala vlogo OBZORNIK GO ŠT. 11 Iz vsebine: John Steinbeck: Lilije na polju; Ludovika Kalan: Zlatorumena kri-zantema: Miran Ogrin: Afriška pomlad, Karel Capek: Dekadenca; B. B. Aleksander Sergejevič Puškin: A. S. Puškin: Zimski večer; Dežela v srcu Afrike; James N. Young: Usodno naključje; Simon Pire: Grunwald 1410; Tristan Bernard: Spiritisti; O slavnih slikarjih in njihovih slikah; C. S. Forester; Misterij spalnice; Ta-deusz Marynarczyk• Plaglat; Odkritje Afrike; A. Nikolajev: z zemlje v orbito Marsa; Heinz Haber: Naš prijatelj atom; Fred Clatter: Raztreseni zmaga; Pernette Gonse; All so naši zemljevidi natančni; A. Henry: Ljubezenska žrtev; Daniele Vernon: Najboljši parfum; Domača kozmetika; Koristni nasveti. angela varuha? O tem nikakor ni dvoma, potrdilo lega suma se pokaže kaj kmalu. Anna jc spravila otroka na Angleško. Anna jc prevzela oskrbo,' Anna vodi dopisovanje. Anna upravlja to nenadoma vzniklo duševno dobrino. Kako jc to dosegla? Jo je prosil? Kot pomočnico v stiski? Suma pa — EJli namreč — v tej stiski ni bila zatočišče? Se je bal, da i»i mu ugovarjala, ali se je samo pretvarjal, češ da bi .ii rad prizanesel? Annin obraz pridobi v Ellijinih očeh drugačne poteze. Rada jc imela sestro. Občudovala je njeno lepoto. Saj doume, da je prava sreča že, če jo lahko samo pogledaš, Bog ustvarja taka bitja le v redkih trenutkih mu-liave ustvarjalne volje. Anna se ji zdi čisto, ponosno dekle, mnogo si obeta od njenih naravnih darov, njena življenjska modrost sc zna prilagoditi vsem okoliščinam, ne da bi pri tem kaj utrpelo njeno dostojanstvo prave dame. Zato Elli nc verjame, da je Anna kaj zagrešila: v takšnem provincialnem mestu, kjer go.ie prav vsi ključavničarsko opravljanje, si kompromitirana že, če se javno nasmehneš moškemu, četudi je ni grehote in ne brezčastja, ki se ne bi izživljalo za spodobno poslikanim zastorom. Anna bi se torej pazila, celo če bi ji bil mladi svak bolj všeč, kot bi ji smel biti, si misli Elli, in da ji je všeč, si lahko misli, mora ji biti všeč. saj kje bi bila ženska, si misli, ki bi ostala hladna vpričo njega? Toda zgodba z malo Hildegard je spletla med njima vez, čvrstejšo, kot bi jo lahko spletla okrog njiju le priložnostna koketnost (četudi Anna sploh ni koketna, a vsaka ženska pozna svoje umetni-je, in nekoketne so v resnih trenutkih še nevarnejše) ali priložnostna bližina, in teže izpodbitno, ker se lahko sklicujeta na človečansko dolžnost, na prijateljsko uslužnost, in naj se godi pod tem nedolžnim plaščem karkoli, to ju varuje sumov. A Elli si niti ne upa kaj sumiti. Sama pred sabo se boji sumov. Kaj takega se niti ne sme zgoditi, da bi se ji že ob prvem neznatnem povodu zazdela ničeva, celo uničena njegova najsvetejša zaobljuba, kar jih je kdaj izrekel. Saj z njo je zdaj tako: zaljubljena je. Do devetintridesetega Jeta ni spoznala, kaj je ljubezen. Prej ni poznala sreče, ki se kaže v tem, če imaš kaj izključno samo zase, a zdaj se ji spreminja zaradi te sreče življenje vsak dan znova v čudež, življenje, ki ga je bila prej raz-živela brez radosti. Kako ne bi vztre- petala že ob nečem, česar z očmi še niti ne vidi, čemu ne dovoli vstopa v čute niti v podobi bojazenskih sanj? Pa vendar — bojazen ji je učiteljica, in prepajn ji vse kreposti, kar jih zna kazati v zakonu. Saj jc ta zakon zakon z možem, ki je tako zelo na začetku, kot jc sama na koncu; z razvajcncem sreče, ki mu je bilo podarjeno vse, kar si morajo drugi šele pribojevati, prilisičili, ki je našel povsod naklonjenost in pri-zanesljivost in podporo, kjer so se drugim — nemara nič manj dostojnim poklicnim n;\ službenim vrstnikom — neusmiljeno zapirala vrata, ki mu je bilo treba le jemati, kjer so drugi zaman beračili, le spregovoriti, da je našel soglasje, le malo delati, d?, priznanje, le malo vabiti, da privržence. Ti je ivsaka ura preizkušnja, vsako sestajanje pomeni posebno terjatev. Seveda mož niti zaslutiti ne sme ničesar o tem, vse mora biti na oko lahko, čc je utrujena, teg?. ne sme opaziti; kadar jo boli glava, kadar ji odpovedujejo živci, vse to junaško prikriva, saj ji ostaja za nego in počitek dosti časa, kadar ga ni; spričo njega je vedno živahna, prožna, napeta, vedra, pogovarja se z njim o njegovih načrtih, razganja mu nerazpoloženja. Včasih se ga loteva malodušje; čeprav ga je usoda doslej na vse strani razvajala — da ga svet ne razume, in takrat napne Eli najbolj prevejane sposobnosti pregovarjanja, takšno iznajdljivo duhovno nežnost, da ga znova razpostavi, in z njeno pomočjo tako najde vselej znova spokojno razmerje s stvarmi in seboj. Ob takih prilikah se jima vlečejo pomenki često globoko v noč, in ko se ji nazadnje le posreči, da mu izvabi smeh, tedaj ve, da je spet zmagala. Vse ji je dovoljeno, samo dolgočasna ne sme biti, in res se zabava. Leonhart z njo tako imenilno, da jc prvih osemnajst mesecev zakona vsak večer kar doma, sam z njo. Prejšnji prijatelji se mu čudijo, ker ga ni več videti niti v krčmi pri družabnih sestankih, tudi ženi ne pokaže niti malo želje, da bi šel kdaj v gledališče ali k znancem, trikrat ali štirikrat v zimi povabita k sebi nekaj gostov, trikrat ali štirikrat se odzoveta njihovim vabilom, to je vse. Nekaj časa vse kaže, da se je začela prelivno lesketava podoba »genialnega« Mauriziusa, kot mu pravijo občudovalci, »ne-skrupoloznega romantika«, kot ga včasih grajajo dvomljivci in posmeh-ljivci, pod Ellijinim vplivom polagoma oblikovati v čistejših obrisih. »Noter!« Matt McCarthy je pritisnil na kljuko, odprl vrata in jih skrbno za seboj zaprl. »Oh, vi ste prišli!« St. "Vincent sc je zamišljeno in malone mrko ozrl na prišleka; nato se je moško zravnal in mu podal roko. »Halo, Matt, stari tovariš! V mislih sem bil pravkar tisoč milj daleč od tod. Vzemite si stol in sedite! Tam imate tobak. Poskusite ga in povejte, kaj bi radi.« Da, to mu že rad verjamem, da je bil v mislih tisoč milj od JACK LONDON: . tod, je dejal Matt sam pri sebi, Ali glasno je rekel: »No seveda, ste bili pač zatopljeni v sladke sanje. In temu se tudi živa duša ne bi mogla čuditi.« »Kaj pa hočete s tem reči?« »Ste res fant cd fare, Vincent, in imate pri ženskah preklemansko srečo — o tem ni dvoma. Ste kar tako mimogrede ujeli marsikateri poljubček in štrli marsikatero srce. Ali Vincent, dragi moj ,ste li kdaj spoznali pravo stvar?« »Kako pa lo mislite?« »Pravo stvar . ,. pravo stvar ... to je .. . no. ali ste kdaj bili oče?« St. Vincent je odkimal. »Tudi jaz nisem bil. Toda ali ste vsaj kdaj začutili očetovsko ljubezen?« »Ne vem prav. Menda še nikoli.« »Vidite, jaz na sem. In to je tista prava stvar. Če je sploh kdaj kateri moški vzredil otroka, sem napravil to jaz — ali vsaj tako nekako. Bilo je dekletce in zdaj je dorasla in rad jo imam, če je to snloh mogoče, še rajši kot. njen oče. Razen nje sem v a. rothaert: {Odlomek iz tretjega dela trilogije VLIMMENOVA DRUGA MLADOST. V zbirki Levstikov aram izdala Mladinska knjiga v Ljubljani. Prevedel Ludvik Mrzel, opremil Marijan Pogačnik) Ne da bi prišel v stik z vojskujočima se strankama, pride na svoj cilj. Truplo so zvlekli na dvorišče in klavec Huiskens je drobovje že vzel iz njega. Piet Smits pride Vlimmenu naproti: Ja, tri krave še imajo napihnjene trebuhe. Stopita v hlev. štiri živali so že spet tako »suhe«, da mu zanje ni treba več skrbeti. Eden izmed primerov, ki so se razvijali najbolj ugodno, je nespremenjen, dve kravi pa, kakor kaže stetoskop, visita na nitki. Pravzaprav mu sploh ni treba več delati težkega sklepa, to je opravil že drug Vlimmen pred njim. »Piet, tu ostane samo še eno: Operacija! Ne verjamem, da imam vse potrebno s seboj, pomagati si bomo morali. Ti dve kravi mi torej lahko še pogineta v rokah.« Vodo — brisače — mizico s čistim prtom za instrumente. Pa se spet sleče in si v izbi nadene pajaca, zdaj pa veliko hitreje! Ampak v enem je pred svojim kolegom Wiegersmom na boljšem; ta se je moral 'zadovoljiti s kafrovim oljem, on ima pron-tozil! Za britje mu ne ostane več časa. Kravama s čistim valvanolom razkuži operacijsko mesto in jima da injekcijo, da ju lokalno omoti. Zdaj pa mora paziti na pravi razpored. Najprej mora poiskati boben iz torbe na motorju in ga odpreti, potem roke umiti, nato pripraviti instrumente in šivanke. Brž — brž . . .! Upajmo, da je ta skalpel zadosti oster! Zamašena cevka mora ven, zdaj pa reži kar se da natanko na mestu, kjer je zabodel trolcar. Zareza, trideset centimetrov dolga, bo zadosti. Nožiček gladko prereže kožo, trebušne mišice in prepono. Robovi rane ob silni napetosti široko zazijajo, In tedaj se napeti prežvekoval-nik izboči ko balon in sili na dan. Vlimmen v levici drži Peanov pri-žemnik in zdaj s skalpelom zabode v prežvekovalnik. Zvižgaje uhajajo plini, delci krme letijo ž njim iz njega. Hitro se prazni balon in s tem prežvekovalnik izginja. Vlimmen o pravem času vtakne prižemnik v ranico, da organ popolnoma ne zdrsne nazaj v trebuh. Ta pocientka je za zdaj iz nevarnosti; obrne s k drugi. Dobro ve: krava ostane na nogah, dokler le more, široko razkoračena, da ima napihnjeni trebuh več prostora. Pritiska tal ne prenese več in, kadar leže, konec ni več daleč. »Piet, naj eden popazi, da krava ne cepnet In če bo hotela leči, me pokliči!« Težek udarec bombe mu preseka besedo. Zemlja se trese, stekla žven-ketajo. To je bilo prav blizu! Otročje besen zakllče: »Mir! Hudiča vendar!« Duška si mora dati kakor koli že Potem vidi, kako najmanjši otrok caplja iz hleva. »Tu ostani, mala! V hlevu si vsaj pred drobci na varnem. In Huislcensa pokliči noter! Vselej pridejo najmanj trije zapovrstjo. Baterija je namreč iz treh . . .« Burafl Tu je že drugi! Klavec upognjen plane v hlev in sc smeje od strahu. »Vrag jih vzemi, kako prekleto jc to treščilo! Velik oblak čada in prahu, kakšnih sto metrov od tod, tja proti riedelski cesti . . .« Sto metrov, si misli Vlimmen, njemu se je zdelo veliko bliže. Ampak če je bilo tole namenjeno sinu bavarskega kolega, se morajo naučiti malo bolje meriti. Tedaj pribrni letalo, a se mu očitno ne mudi prehudo. Opazovalec topništva? Potem pa naj s svojim mikrofonom le kar hitro korigira ogenj! Mecltcm pa sam stoji, ne da bi se mogel ganiti, in s prižemnikom krepko drži rob prežvekovalnika. Tedaj se razpoči tretja eksplozija očitno veliko bliže. Smitsovi so razburjeni in sprašujoče pogledajo vanj, ko da tudi v teh rečeh ve svetovati. Skoraj se sam sebi zazdi ko kak vojskovodja. »Ljudje, nič boljšega ne moremo napraviti, ko da delamo dalje. To je edino, kar ima še smisel; nazadnje gre za dve kravi. Proti bombam pa smo tako brez moči.« To zaleže. Eden izmed fantov molče stopi k drugi kravi. Gospodinja za njim in ne odtrga pogleda od živali. Kljub razburjenju se mora na tihem režati, ko si misli: Ce bi se vse tole odigravalo pri Verdaasdonkovili! Tu ni o paniki ne duha ne sluha, tu ni vreščečih žensk, brezglavih kokošk. Zdaj pride rez v prežvekovalnik, malo krajši, približno petnajst centi-mitrov. Vzame ščipalke z mizice in hitro fiksira robove rane v želodcu, da nastane nekakšen lijak iz mesa, A zdaj nima več ščipalk. Napenjanje je sicer popustilo, a s tem prežvekovalnik še ni prazen. »A imate še kaj veder?« Z eno roko zajame penasto kipečo kašo iz vampa. v daljavi vojna brni in bobni, a trdih udarcev ni od nikoder. »Kaj nihče ni pazil, kdaj je padla zadnja bomba?« »Pred šestimi, sedmimi minutami,« reče Piet. Smits. »Tedaj pa najbrž premikajo ogenj,« Kaj to pomeni, gotovo ne razumejo, si misli, A če naj bi ostalo pri teh treh udarcih, potem bo poslej ostal zanje nepogrešljiv, ko papež, 'in zakaj pa tudi ne bi šlo po sreči? . . . No, no, ptički, ki prezgodaj pojo . . . Cez čas mora ugotoviti, da takole z roko ne gre zadosti hitro — saj je bilo vendar kraljevsko kosilo skoraj dve sto litrov. »Saj imate kakšno lopatico za premog?« Majhen, živahen fant jo prinese in v resnici je lepo obrisana. Za takšne ljudi človek rad dela. »Pa odlomi držaj!« Klavec Huiskens zdaj samo gleda in posluša. Sa.i to je tako rekoč njegova stroka. Tu sc lahko še kaj nauči, vsekakor pa bo lahko zmerom kakšno rekel o tem, pa šc kako! Zdaj se polasti lopatice, na kolenu odlomi držaj, s krepkimi zamahi ga izvleče iz nje in lopatico izroči Vlimmenu. Ja, tako pojcle malo bolje, ampak . . .' Pred davnimi leti je bila nekoč v časopisu »Življenje« vesela stran o Barendju Gromovniku in Mii s finimi ročicami. Tu zdaj Vlimmen čepi s temi ročicami, a po Tillyni izjavi je tisto, kar je najbolj očarljivo na njem, ravno ta par nečloveško velikih parkljev, Ali Tilly zdajle sedi v kleti? Zdaj pač ni treba, da bi jo zavoljo prontozila pekla vest,. . >Gospod doktor!« zakliče gospodinja, »poginila bo!« Plane na noge. »Sposobnega fanta potrebujem, da bo zdaj praznil ta vamp! Ali še rajši dekle, čc si upa, dekleta imajo manjše roke!« »Bi ti, Lien!« vpraša Piet Smits. »Ha, jaz bi že mogla, gospod doktor!« reče največja izmed plavolask in se ponosno zasmeje. Vlimmen si v vedru z valvanolom že razkužuje roke, »Ti si prava!« jo hvali. »Hitro mora iti. ampak previdno. Nič ne smeš pokvariti!« Mizico morajo postaviti zraven krave, ki skoraj omahuje, a se instrumentov ne smejo dotikati. Skoraj tako lepo že gre, ko da so to počeli že zdavnaj. Človek bi jih lahko bil vesel. Skalpel s hitrimi, varnimi rezi zaseka natanko proti pre-žvekovalniku . , . Zdaj pa vzdrži, prosim, en sam trenutek še, cenjena, samo še nekaj sekund . . ! Nenavadno nevljudno je umirati kirurgu pod nožem. Tega nikakor ne maramo. Pozneje, precej, ko se jc operacija posrečila, teclaj lahko pogineš za kakšno komplikacijo, če že mora biti neizogibno tako. vsem svojem življenju ljubil samo eno ženo, pa je bila že z drugim omožena, ko sem prišel po-njo..Živi duši nisem o tem pravil, niti njej ne. Zdaj je že rajnka, Naj v miru počiva!« Brada se mu je povesila na prsi in misli so mu ušle nazaj k pln-volasi ženi, ki se je bila nekoč ko sončni žarek izgubila v kc?o na reki Dyeji, Potem je nenadoma pogledal kvišku in videl, da St. Vincent strmi nekam v pralno predse, ko da bi misli na čisto kaj drugega. »No. dajva se zdaj kaj pametnega pomeniti, Vincent.« Zemljepisec je opazil, kako so se Irčeve drobne, modre oči upirale vanj. »Ali ste hraber človek, Vincent?« Trenutek sta se gledala, kakor da bi hotela drug drugemu očitati v duši. In v tem trenutku bi bil Matt lahko prisegel, da je videl, kako jc onemu v očeh čisto rahlo zatrepetalo. Udaril je s pestjo po mizi. da ie kar zaropotalo, in zaklical: »Pravim vam, da niste.« St. Vincent je potegnil škatle s tobakom k sebi in si začel zvijati cigareto. Prav skrbno jc zvijal in tanki papirček mu je šelestel med vajenimi prsti: pri tem se mu ^e izpod ovratnika dvigal val rdeče krvi, lezel vedno više in više in mu zalival lica, da je bil nazadnje rdeč ko kuhan rak. »Tako je prav. In morda mi zaradi tega ne bo treba mazati prstov z gnusnim opravkom. Vincent, deklica, ki je zdaj dorasla, živi tu v Dawsonu — saj veste, katero mislim. Da.iem vam pameten svet: ne uso.ia.jte se nikoli iztegniti roke po njej — niti kot ljubimec niti kot zakonski mož! Zoprni ste mi, Vincent. Zakaj, tega vam ne bom pravil — saj .ie vendar popolnoma vseeno. Toda poslušajte, kar vam zdajle povem: če bi bili kdaj tako trapasti, da bi se z njo oženili, vedite, da ne boste doživeli večera tistega prekletega dne in ne boste legli z njo v poročno posteljo. Glejte, s temile rokami bi vas zadavil, ko bi bilo treba. Ali upam. da jih čaka lepši, čistejši posel. Torej mirujte — pa ne bo nič hudega.« »Irski prasec!« Kar nenadoma je St. Vincent zbesnel, kot da bi ga bil sam vrag obsedel, in Mc Carthy je gledal naravnost v cev velikega samokresa. »Ali je nabit? Menda je. Zakaj potem še čakate? Pritisnite na petelina, slišite!« Prst, ki bi naj sprožil, se je malo premaknil in petelin je grozeče dlesknil. »No, torej sprožile! Sprožile že vendar, če vam rečem! Saj vam vidim v očeh, da tega ne morete!« St. Vincent je poskusil obrniti glavo v stran. »Glejte vame, Vincent, če res mislite streljati!« je ukazal Mc Carthy. Ne da bi bil hotel, je zemljepisec obrnil glavo nazaj in strmo pogledal Ircu v oči. »Torej zdaj!« St. Vincent je zaškripal z zobmi in sprožil — vsa.i mislil je, da je tako napravil. Volja je bila pripravljena in mu je ukazala, ali dušo mu ie prešinjal strah in mu ni dovolil. »Torej jo mali, ubogi, trepeta-tojič prstek zanič, kaj?« se mu je zarezal Matt v obraz. »Obrni rajši samokres na drugo stran, tako, in pusti petelina v miru ... toda počasi... počasi... in previdno.« Glas mu je bil vedno tišji in tišji, da je nazadnje samo pomirjevalno šepetal, St, Vincent je izpustil samokres iz rok, da je zaropotal na tla; poskusil je vstati, pa je omahnil nazaj na stol in si z drhtečimi rokami zakril obraz. Medtem pa si je Matt nataknil palčnike; še enkrat se je pomi-lujoče ozrl vanj .nato je odšel in tiho zaprl vrata za seboj. M rtizansK 511 (p ¡Mí Tiste slavne dni se je vseljudski upor vedno bolj širil tudi po vsej Primorski. Rastoča politična in vojaška organizacija vstaje je zahtevala varno povezavo z osrednjimi slovenskimi lorumi. V Sloveniji so za tako povezavo skrbeli partizanski poštni sli, organizirani v tako imenovani relejni mreži TV postaj (TV - terenski vod). Te postaje so imele v različnih slovenskih pokrajinah še posebne oznake in številke. Takšne oznake so imele tudi primorske relejne postaje: za veliko črko P še številko karavle ali slanice, kakor smo jim rekli partizani po Sloveniji. Prva kurirska karavla na Primorskem je bila postavljena torej novembra 1942 v Loži blizu Laž, v kraju Vodni dol. ki so ga konspirativno imenovali tudi Tarzanovn džungla. V primorski relejni mreži je imela oznako P-3 in je bila preko P-2 (na Slavniku) in P-l (nad Jurščami) vezana na TV-18 (Kozaršče v Loški dolini) in slovensko relejno mrežo. Tarzanova džungla so pravili sedežu karavle po njenem prvem komandirju Niku Sturmu-Tarzanu. Doma je bil iz Senožeč (rojen 12. decembra 1912). Bil je eden prvih Primorcev, povezanih v Osvobodilni fronti. Sodeloval je že leta 1951. K njemu in Antonu Rjavcu-Jeraku sta prihajala prvoborea in organizatorja KPS in OF Boris Kraigher in Aleš Bebler. Ko je bil Tarzan decembra 1941 mobiliziran in poklican v italijansko armado, je kmalu nato dezer-tiral iz nie in se vrnil domov. Skupaj s Francem Cuckom-Bognarjem sta se zadrževala v Loži v okolici Se--■nožeč — v Zabotistoveu, Jelenjem in Vodnem dolu, ki je tedaj dobil ime Tarzanova džungla. Delala sla kot aktivista in vzdrževala zvezo z Notranjsko, partizanskimi enotami v Brkinih in Vipavski dolini, s političnimi aktivisti na terenu in s Trstom. Sprva je bilo na ltaravli deset kurirjev. Bili so to razen Tarzana še Ivan Moharič-Tiger iz Loža pri Vipavi (umrl 1056), že omenjeni Franc Cucek-Bognar iz Volč pri Pivki (padel 10- VIII.. 1944). Anton 2nidaršič-Kmetek iz Fare pri Novi vasi (padel ^ors Kem Oiuian sem bil na poli skozi Senožeče, pa sem se slučajno ustavil v Gostilni pri ¡\iatiji na Havnali. Družba kmetov in delavcev iz bližnje vasi Laže me je povabila, naj pris"cd?in. Beseda ,ie dala besedo in zvedel sem, da so bili med vojno vsi v partizanih, rta zelo radi berejo knjige i/. NOB in da radi poslušajo radijsko oddajo »še pomnite, tovariši?« in še so povedali, da jim je žal, ker o njihovi vasi in sosednih Sajevčali ni liilo še nič napisanega, nič objavljenega v radiu, čeprav je vsem znano, da so posamezniki sodelovali v NOB žc leta is-ii, v letti 1942 pa so že množično delali za OF. Možem sem moral dati prav. Ker pravkar poteka osemnajst let, kar je bila v bližini Laž ustanovljena prva kurirska postaja na Primorskem, imenovanaP-3, od koder je liila kmalu nato speljana mreža kurirskih poti po vsej Primorski, posvečam temu dogodku kratek povzetek iz gradiva, zbranega za »Kurirski zbornik«. 1913), Jože Kordiš-Ložan iz Poljan pri Starem trgu (aktivni oficir JLA), Anton Ilace iz Markovca pri Starem trgu, Polda šepec iz Dan p ti Starem trgu, Jože Jelerčič-Vojko iz Nove Gorice, Anton Hreščak-Urban iz Nove Sušice, Alojz Maslo-Stjenko i/. Os t rožnega brda, Danilo Jelerčič i/. Jako-vice pri Stjaku. Jože Hreščak-Blaž iz Nove Sušice (padci 1943). Zvrstili pa so se na tej karavli še številni drugi kurirji: Stanko Rebula iz Velikega dola pri Komnu, Ivan Lazar iz Nove Gorice. Jože Sturni iz Kopra, Marijan Orel iz C.riž pri Podtianosu, Franc Gerželj iz Gorenj pri Sežani (padel 1944), Avgust Kristan-Jure iz Postojne, Štefan Kristan i/. Rakulka pri Senožečah. Janko llajna iz Zaloga pri Postojni. Milan Klančar iz Blok pri Novi vasi na Notranjskem ,Franc Ferfila iz Senožeč, Franc Perhavec iz Senožeč. Leon Vadnal iz Velikega otoka pri Postojni, Anton Suša-Ton-ček iz Gabrč pri Senožečah. Jernej Pcgan-Jernejeek iz Kopra, Herman Debevc iz Dilc pri Hruševju, Janez Dolgan-Andrejček iz Volč pri Koša-ni, Ivan Mnhnič iz Gorenj pri Se-•žani (zdaj aktivni oficir v JLA), Jožko Juren-Tarzan iz Renč pri Gorici (se je ponesrečil po vojni), Ivo Ju-ren-Lev iz Renč, Gabrijel Hreščak-Gabr iz Dolenje vasi. Lado Franetič iz Dolenje vasi pri Senožečah. Anton Mazi i/. Blok na Notranjskem, Ludvik Maver iz Koč pri Prestranku, Franc Ježanc iz Laz, Anton Dolenc iz Kanala, Darko Rebula iz Pliskovice na Krasu, Leopold Bajc-Tarzan iz Cola nad Ajdovščino, Jože Cebohin iz Senožeč in še nekaj kurirjev — Ivan iz Kromperka, Zivko nekod z Gorenjske, Cenko z Gorenjske (leta 1945 dezertiral k BG) — in končno še dve kuharici, ki sla kurirjem na karavli gospodinjili. Bili sta to Pepelova Milka iz Rakulka in Jerakova Pepca (Rjavčeva) iz Senožeč. Relejna postaja P-3 je kmalu zaživela in postala pomembno kolesce v mehanizmu pošte in zvez slovenskega osvobodilnega gibanja. Njen prvi komandir Tarzan je bil decembra 1942 poslan kot aktivist na politično delo na teren in je 27. februarja 1943 padel v boju s fašisti v bližini Sa- jevč. Na mestu komandirja karavle ga je nasledil Ivan Moharič-Tljjer, ki je to delo opravljal do kapitulacije Italije septembra 1943, ko jc bil prestavljen v operativno vojaško enoto. Komandir je za njim poslal Jože Je-lerčič-Vojko: tega je nasledil na tem položaju Milan Klančar. zadnje mesece pa je karavli načeloval spel Tarzan — le da tokrat drugi, namreč Jožko Juren. Pri opravljanju svoje službo so padli štirje kurirji-pripadniki P-3. Kadar se bo kdo spomnil, njim in relejni postaji P-3 postaviti spominsko ploščo ali podoben spomenik, bi bilo to treba storiti v Vodnem dolu, kjer je bila Tarzanova džungla. To je le kratek oris zgodovinskega nastanka prve primorsko relejne postaje TV P-3. Na njeno delovanje, na številne zgodovinske dogodke iz dela in življenja njenih članov pa se bomo še povrnili. Zbral in zapisal za Kurirski zbornik Primorske Franc Rejec, priredil R. B. m ■M' v mm l/v;.-: - ; R 'C '• ■•-■M -i.") ■ : v,. ■¿w - ■ *■» ' , " ■".t:1.', - j- \ v.-.--... ■ Jm Mfe r- ■: mm*. 'J .'-Z- ;>' ■ <■.■■.: ■■■■.■■■■■■■:■•■. :■ ■ ■■■. ... . *.. ■■' - H . •• ■> :: V " ■ ' .;.:■- ■ ■r-f. * .•■:•■■. ■ ; ' 't• '.'-fefr >,;.... - .V.-'-- ^x'isH -r¿a .»a M 3 «a ÜS -jawrar Te dni je spet naš gost v Kopru veliki plavajoči žerjav »Veli Jože«, ki prenaša in poklada na mesto velike betonske bloke za nadaljnjih 130 metrov operativne obale novega koprskega tovornega pristanišča. Delo bo končano v januarju in v novo leto pojfle Pristanišče Koper še z večjim optimizmom in voljo do dela Letošnje skrajno neugodno vreme v pred jesenskem in jesenskem času ne prizanaša niti ribičem izolskega podjetja »Riba«. Flota sedemnajstih ladij je s svojimi posadkami nenehno na preži v Poreču, Pulju in drugod v izhodiščnih točkah, kjer izkoristijo slednjo priložnost lepšega vremena, toda čestokrat že na poti po plen razmišljajo zaradi nenadnega poslabšanja na povratek. Takrat v pišu vetra, ki ga domala vsak dan spremlja obilen dež, posedajo 'čemernih obrazov v gostilnah, kjer ob kvartah utapljajo vrtajočo skrb zaradi slabega ulova, od katerega so odvisni tudi njih prejemki. Vse ugodnosti in prednosti plačevanja po učinku, ki jim je v dobrih lovnih sezonah vrglo bogat zaslužek, so letos postavljene na glavo. Tudi na upravi podjetja menijo, da bi morali najti ta ali oni izhod zaradi posebnega položaja ribičev, katerih delo je v celoti podrejeno vremenskim pogojem. K sreči so taka kritična obdobja v ribištvu redkejši pojav, zato bi uprava podietja in organi delavskega samoupravljanja mogoče lahko iskali izhod v še tesnejšem ekonomskem sodelovanju z ostalimi sorodnimi podjetji, ker bi široko . zasnovana trgovina ob ugodnih pogojih nakupa in prodaje na obsežnem tržišču lahko postala še močnejša postavka dohodkov podjetja. Nastaja vpraša- nje tesnejše povezave z gospodarskimi činitelji same komune pri reševanju vseli osnovnih problemov, kar v tej občini spričo uglajene, da ne rečemo vzorne poti, na relaciji podjetje—komuna, ne bi bilo težko izvedljivo. Kljub ugotovitvi, da bi nenaden vremenski preobrat z boljšimi pogoji ribolova, ki jih marljivi ribiči letos tako brezupno pričakujejo, lahko ugodno vplival na zaključno letno bilanco, ne bi mogli nadomestiti dosedanje gospodarske škode, ki znaša po računih strokovnjakov do konca preteklega meseca najmanj petdeset milijonov dinarjev. Neprimerno bolj bodrilen pa je obračun finančne bruto realizacije, ki izkazuje do 30. oktobra 217 milijonov dinarjev, kar je v razmer- Zamisel podjetja »Riba« v Izoli, ki si gradi svojo lastno hladilnico, je vsekakor hvale vredna, saj ne gre zgolj za veliko pridobitev za samo podjetje, ampak se obeta predvsem tržišču boljše in enakomernejše zalaganje z ribami skozi vse leto. Kako resno so se pri »Ribi« lotili tega posla, dokazuje izredno hitro napredovanje gradnje tega objekta, saj so v manj kot treh mesecih že zaključili vsa zunanja dela. Lep ju s finančnim planom za to leto, ki znaša 240 milijonov dinarjev, vsekakor zadovoljivo. Seveda tega stanja ni ocenjevati z izhodišča možnosti, kajti po količini slabši ulov pomeni za podjetje odtegljaj čistega dohodka, s katerim so se prav pri »Ribi« lahko doslej postavljali. (bb) SKRITE LEPOTE BLIŽNJE KOPRSKE OKOLICE Vsekakor ne bomo odkrili našim bralcem posebne skrivnosti, če jih popeljemo v teh jesenskih in deževnih dneh v dolino bobrov ob reki Rižani. Večina itak dobro pozna to zanimivo farmo oziroma pitališče teh koristnih glodalcev. Sicer pa se lahko le malokje postavijo s takim »živalskim vrtom«, kjer se predstavi gledalcem kar 300 krotkih kožu-harjev — belih, rjavih in sivih, .ki navdušujejo malo in odraslo s svojo ljubkostjo. In prav v tem grmu tiči zajec, saj se nedvomno vsakemu, ki obišče ta idilični in mirni kotiček, vsiljuje misel, kako jo mogoče prezreti poleg že omenjene atraktivnosti — bobrov — tudi drugače idealno turistično točko. Brez posebnih investicij bi lahko -uredili tukaj okolico in namesto dveh starih stanovanjskih barak tukajšnjih delavcev postavili lično montažno ali podobno poslopje z malim gostiščem. Namesto sedanjih primitivnih in trhlih klopi ter miz pred barakami pa bi vsekakor sodile sem lepe vrtne ute, kajti redkokdaj -se zgodi, da številni obiskovalci, med temi tudi precej tujcev, ne bi spraševali zaposlenega osebja, če je moč dobiti kaj pijače ali prigrizka. Posebno poglavje je tudi zasilna brv čez reko Rižano, ki jo sestavljajo dve ali tri deske na trhlih lesenih stebričih. Res pravo naključje, da se doslej tu še nihče ni ponesrečil, posebno še, ker hodijo tod tudi šolski otroci, ki pridejo sem na ekskurzijo. Nikar pa ne mislite, da je naš predlog v sedanjem posezonskem času neaktualen; ne mine namreč dan, posebno ob nedeljah in praznikih, da se v farmi bobrov ne bi ustavili številni domači izletniki in tuji turisti, pretežno Tr~ žačani. Vsak rad odšteje 50 din vstopnine in mnogi izmed njih se mudijo tukaj tudi večkrat zapored. Da ne govorimo o obisku v poletnih mesecih, ko se obiskovalci dobesedno gnetejo ob betonskih kletkah bobrov. Samo pomislimo, kakšen bi šele bil naval v primeru, če bi ob glavni cesti postavili učinkovito smerno tablo z osnovnimi podatki v več jezikih! Dunajčan A, W., ki se je pred dnevi mudil na farmi s svojo družino, potem ko je povsem slučajno zvedel za bobre, je dejal: — Farma je za vso mojo družino pravcato odkritje, saj smo imeli prvič v življenju priložnost videti te živali v prirodi. Kakšna škoda, da lastnik ne poskrbi za lepšo ureditev okolice in za markacijo ob glavni cesti. — Pogrešamo tudi napisne deske, na katerih bi v več jezikih pojasnjevali vsaj osnovno podatke o življenju in navadah teh kožuhar-jev. Potem -ne toi mučili delavcev s pojasnjevanjem in jih odtegovali od njihovega dela ... Zares, šele z našim posredovanjem so radovedni tujci zvedeli, da velja nadvse cenjen kožuh bobrov lepe denarje, da skoti samica dvakrat letno od 4 do 8 mladičev, da jih hranijo z otrobi in krompirjem itd. Tudi enega izmed tamkajšnjih delavcev, ki skrbijo za bobre, smo vprašali, kaj on meni o ureditvi tega kraja. Povedal je, da je želja vseh, ki delajo na farmi, da bi tukaj uredili lepo turistično točko, da je /nromet iz leta v leto večji ter samo z vstopnino zaslužijo precej denarja. Ali bi torej zares ne kazalo resno razmisliti o ureditvi te skrile in vabljive točke!? (bb) V izolski občini Po nadvse uspešni in razgibani politični aktivnosti Socialistične zveze so preteklo nedeljo v izolski občini zaključili volitve novih vodstev krajevnih organizacij SZDL. Na devetih lepo okrašenih voliščih posameznih krajevnih odborov ¡SZDL je že dopoldne glasovalo skupno 4317 članov SZDL ali 98,86 volilnih upravičencev. delež za tako naglo gradnjo ima tudi delovni ko!ektiw »Ribe«, ki je s prostovoljnim delom uspešno premagal nevarnost zastoja zaradi slabega vremena. Kot rečeno, zunanja dela so že v celoti zaključena, notranja pa kanijo opraviti do 15. januarja pz-ihodnje leto. Zal na se je prav ' tukaj zaradi težav okrog dobave hladilnih naprav iz tujine zataknilo in v podjetju upravičeno izražajo bojazen, da jim tudi do tega termina ne bo uspelo dobiti potrebnih deviz za uvoz teh naprav. Metalna v Mariboru, ki naj bi po prvotnem načrtu dobavila vse notranje inštalacije za hlajenje, bojda ne kaže dovolj interesa za to vrsto naročil. Podjetje »Riba« seveda išče sedaj vse možnosti, da bi to težavo premostili s pomočjo drugih uvoznikov, toda ker so po sredi devize, okrog 18 milijonov lir, ki jih podjetju še niso odobrili, kolektiv »Riba« upravičeno izraža negodovanje zaradi takega odnosa do ribištva, ki je po njihovem mnenju med kmetijskimi vejami, kamor sodi, najbolj zapostavljeno. V primeru, da podjetje »Riba« tudi v d oglednem času ne bi moglo nabaviti potrebne opreme, zares lahko govorimo o »zamrznjenih« investicijah, ki jih je kolektiv s precejšnjim odpovedovanjem naložil v ta velik objekt To pa bi pomenilo tudi veliko škodo zaradi slabšega oskrbovanja tržišča s svežimi ribami skozi vse leto. b V NOVEM PETLETNEM PERSPEKTIVNEM PLANU tudi izgradnjo male obalne ploube Mala obalna plovba v naši državi se doslej ni mogla razvijati do potrebne mere, ker smo vse sile posvetili izgradnji večjih in čezoceanskih ladij, Kljub zapostavljanju malega obalnega ladjevja pa je vzdolž vse obale kar dvanajst manjših podjetij, ki vzdržujejo obalni tovorni promet in se s 70 °/o udejstvujejo v obalnem razvozu, Velike težave tej panogi naše trgovske mornarice povzročajo stare, neprimerne plovne enote, večji del motorne jadrnice, ki ne ustrezajo zahtevam sodobne plovbe in ne morejo kriti potreb sodobnega prevoza po morju. V prihodnjih letih pa se bodo razmere za malo obalno tovorno plovbo v bistvu spremenile. Perspektivni načrt razvoja naše trgovske mornarice namreč predvideva tudi obnovo oziroma Izgradnjo naše male obalne plovbe. V naslednjih petih letih bo izločenih 60 starih ladij, zgrajenih pa bo v domačih ladjedelnicah 70 novih. Vse nove gradnje bodo večje, hitrejše in sodobnejše kakor tiste, ki bodo vzete iz prometa. Predvideno je tudi, katera podjetja se bodo specializirala za malo obalno plovbo in katera za veliko. NEKAJ IZ MALE OPREME V IZOLI. KAR BO ZANIMALO VSE Problem je bil v obratnih sredstvih Kdor ob pravem času da, dvakrat da! — je ugotovil stočlanski kolektiv lesnega podjetja »Mala oprema« v Izoli, kjer so zaradi polletne zamude kreditov prišli v hudo zagato z obratnimi sredstvi. Najbolj so jih zadelo težave okrog nabave materiala, lepila in podobno. Sedemnajst milijonov lastnih sredstev, ki jih imajo v ta namen, ni zadoščalo za kritje vseh potreb. Toda pomagali so si nekako in gre prizadevnosti celotnega kolektiva zahvala, da se stvari v podjetju niso zasukale v večjo gospodarsko škodo, čeprav računajo, da je prav to zavrlo predvideni presežek letnega plana bruto realizacije za okrog 20 milijonov dinarjev. Da je »Mala oprema« v rokah dobrih gospodarjev, dokazuje tudi razmerje med osnovnimi sredstvi (16 milijonov dinarjev) in finančno realizacijo (letos 166 milijonov dinarjev). Zato je tudi smolo zastavljena naloga o dvajsetih milijonih čistega dobička v tem letu (lani 5 milijonov) realna. Sicer pa kolektiv čuti izboljšano organizacijo dela in vplive nagrajevanja po delu tudi v obliki znatnih materialnih ugodnosti. Razen tega so prispevali tudi 450 tisoč dinarjev v skupni sklad za ureditev ljudske kuhinje. V drugem polletju, ko je podjetje dobilo 20 milijonov dinarjev kredita za obratna sredstva, se jc položaj v podjetju naglo izboljšal. Sedaj je tudi očitno, da bodo predvideni plan 166 milijonov v tem letu uspešno realizirali. Ob nenehnem izboljševanju organizacije dela in z utrjevanjem nagrajevanja po učinku računajo celo na prekoračitev načrta. Dosedanje izkušnje in skrbna analiza dela obetata že ob kon- Obvestilo ljudska knjižnica v. kopru Jc z 2. novembrom 1560 uvedla zimski delovni čas. Izposojevalnica je odprt* vsak dan razen torka in sobote od 8. do 10. ure dopoldne in od 14. do 18. ure popoldne. Ob sobotah samo od 8. do 10. ure dopoldne. Ob torkih Je knjižnica zaprta. Vabimo vse prebivalce mesta In okolice, da nas obiščejo in si ogledajo v lepo urejenih novih prostorih našo pestro zalogo knjig. cu tega leta uvedbo nagrajevanja po enoti proizvoda v celoti. Kolektiv podjetja Mala oprema se pritožuje predvsem zaradi slabe kvalitete lepila in še slabših lakov tovarne Kromos v Zagrebu, s katerimi so zaradi tega celo v sporu. Ne gre namreč pozabiti, da so glavni odjemalec lične lesne galanterije, ki jo proizvajajo serijsko, Združene države Amerike, ki so nadvse občutljiv uvoznik. V Mali opremi si obetajo razmah proizvodnje tudi o l novih strojev, ki jih kanijo nabaviti že v doglednem času. Najbolj nestrpno pa čakajo na prepotrebni brusilni stroj in polavtomatično stružnico, medtem ko predvidevajo v petletnem planu razen te-melijte obnove strojnega parka še modernizacijo oddelka za končno montažo in ureditev dvorišča ter pokritih skladišč za les. (bb) ZA JESEN IN ZIMO dobite vse najceneje v Trstu. M4.GAZ7I-NI ALLA STAZIONE v Ulici Cellini 2 (blizu železniške postaje). Bogata izbira vsakovrstne konfekcije. Na propustnice VS poseben popust! UGODNO PRODAM šivalni stroj znamke »PFAFF«, dve trodelni omari, kauč ter razno drugo pohištvo. Naslov v upravi lista. 7 m= PRVOVRSTNIH SUIIIII JE-LOVIII DESK, debelosti 25, 30 in 50 mm, ter 5.000 kg krom-p:rja najboljše kakovosti prodam. Blago dostavim kupcu tudi na dom oziroma po dogovoru. Naslov v upravi lista. ODDAM DVOSOBNO STANOVANJE, takoj vseljivo, proti odkupu zakonske in samske spalnice ter kuhinjske opreme. Vsi predmeti so kakor novi. Ponudbe na upravo lista pod »Prilika«. KUPIM »TOPOLINO C« ALI »GIARDINIERO« v brezhibnem stanju. Ponudbe z navedbo cene pošljite na Bezuk, Zagreb, Krupičeva 75. KORESPONDENTKA z znanjem strojepisja, ki dobro obvlada slovenščino, išče mesto tajnice. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. ŠTUDENTKI s popoldanskim poukom nudim stanovanje za spremstvo otroka v vrtec. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. PAZIM NA OTROKA. V povračilo želim skromno prazno ali opremljeno sobo v Kopru, Piranu ali Portorožu. Ponudbe na upravo lista pod »So!->a* TROSOBNO STANOVANJE V KOPRU zamenjam za dvosobno v Kopru ali Izoli. Ponudbe na upravo lista pod »Zamenjava«. KOPr.lt; 11., 12. in 13. novembra francoski barvni film clnemascope BLAGO Z OBALE DU RANČE; 14. in 15. novembra Jugoslovanski film DEVETI KROG, 16. in 17. novembra ameriški barvni film clnemascope BERNARDINE. IZOLA: U. novembra jugoslovanski risani barvni film KONCERT Z BRZOSTRELKO. 12. In 13. novembra indijski barvni film MATI INDIJA. 14. in 15. novembra Jugoslovanski risani film VELIKO" POTOVANJE — KLEMPO, lH. in '7. novembra Jugoslovanski film DEVETI KROG. piran: n. novembra ameriški filin nekateri so za vroče. 12. novembra sovjetski barvni film RDEče listje in italijanski barvni film cinemascope današnja dekleta. ki. novembra italijanski film očetje in otroci. 1!. novembra italijanski barvni film clnemascope današnja dekleta. 15. novembra francoski film taksi in prikolica, 10. november iu-goslovanski film kota 905, 17. novembra italijanski film toto — fant za vse. portorož, 11. novembra italijanski film OČETJE IN OTROCI, 12. novembra francoski film TAKSI IN PRIKOLICA. 13. novembra Italijanski barvni film clnemascope DANAŠNJA DEKLETA. 14. novembra sovjetski barvni film RDEČE LISTJE, 15. novembra jugoslovanski film KOTA 905. 10. novembra Italijanski film TOTO — FANT ZA VSE, 17. novembra ameriški barvni film BEG V VERIGAH. škofije: 12. novembra jugoslovanski risani film VELIKO POTOVANJE — KLEMPO, 13. novembra jugoslovanski risani film KONCERT Z BRZOSTRELKO. 17. novembra francosko-itali lanski barvni film cinemascope ČRNI ORFEJ. šmarje: 12. novembra Jugoslovanski risani film KONCERT Z BRZOSTRELKO, 13. novembra Jugoslovan ki risani film VELIKO POTOVANJE — KLEMPO, 10. novembra franeosko-1 tali lanski barvni film clnemascope ČRNI ORFEJ. sežana: 10. in 11. novembra angleški film DAN, KO SO DELILI OTROKE. 12. In 13. novembra francoski barvni film MOJ STRIC, 15. In IG. novembra ameriški film PERL POSTOJNA: 10. in 11. novembra ameriški barvni film ČLOVEK, KI GA NI BILO, 12. in 13. novembra Italijanski barvni film clnemascope SPOMINI IZ ITALIJE. 15. In IG. novembra ameriški barvni film PROIZVAJALEC DEŽJA. PRESTRANEK: 13. novembra francoski fllrn NENAVADNA POVEST, IG. novembra Italijanski film NEAPELJSKO ZLATO. pivka: 12. In 13. novembra Italijanski film KRUH, LJUBEZEN IN . . .. IG. in 17. novembra Jugoslovanski film V MREŽI. Popoln uspeh krvodajalske akcije V dvodnevni krvodajalski akciji, ki je bila v Ilirski Bistrici 3. in 4. tega meseca, jc okrog 400 ljudi dalo 101 liter krvi. Največ krvodajalcev je bilo članov tovarn Lesonit in Topol, med vaškimi krvodajalci pa v Premu, kjer je dalo kri 2fi oseb. Zasluga za takšen uspeh gre predvsem občinskemu odboru Rdečega križa, ki je s sodelovanjem zdravstvenega osebja izvedel široko propagandno akcijo v vseh večjih podjetjih in vaseh. Niso bili redki primeri, da je dalo svojo kri tudi več članov iste družine. Iz Zazida Krajevna organizacija SZDL v Zazidu ima v novem sedemčlanskem odboru tudi mladince. Na sestanku pred volitvami so razpravljali o raznih organizacijskih vprašanjih in o perečih problemih vasi. K lani dograjenemu vaškemu vodovodu je nuino potrebno zgraditi Je vodni rezervoar, da vas ne bo ostala v sušnih mesecih brez vode. Prav tako naj bi čimprej napeljali javno razsvetljavo. Prebivalci vasi i <¡M :¡$i' m. I S't-o-'-'5- ; sranr-leéZr, ■ .< " -j- -v $H> f | fpg ' **l v' - . ^ - <