Štev. 33.
Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 14 avgusta 1924.
Leto III.
i • i n i
jTKRy^AWKg:GA-D£[OVNEGA
vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna številka 4 Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna', Kolportafni stane Din. 1—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1.	=====	^	===== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. =====
za en mesec Din. 4'—, za četrt leta Din. f2*—, za pol leta Din. 24•—	♦	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. :::	Inserati se zaračunajo po dogovoru.
Miha Moškerc f
Kdor bo bolj delal, ta bo zmagal. Mihael Moškerc ob 30-letnici kršč.-soc.
delavskega gibanja.
Ljubljana, 11. avgusta 1924.
y današnje hladno jutro je zaplapolala z visokega »Jugoslovanske tiskarne« črna zastava žalujka:
bolo .c,b poldvanajstih ponoči je po dolgi. nruke-pOlni 2n' mirno v gospodu zaspal Mihael Moškerc, član venčevega uredništva«. iitv ^ vrstah slovenskega krščansko-socialnega delav-vrze’ v armadi katoliške demokracije je zazijala globoka
aVe_ Mihael Moškerc je bil deloven član »Jugoslovanske lij^ e«. Pri delu zanjo je žrtvoval vse: Utrpeval je ve-slf.fi ^ln°tne zgube in si nakopaval bolezen, ki jo je do-preziral.
tt,0v Mihael Moškerc je skozi dolga leta urejeval »Našo
vpr Klasilo kršč. soialnega delavstva. Za plačilo ni
' nikoli. Kvečjemu je bil kritiziran in včasih oz-rian.
\ ^'hael Moškerc je skozi več let pravzaprav stro-;^n° v«dil delavstvo ljubljanske tobačne tovarne. Kje P^ulužaiJ.ega delavstva in kje je bil za časa nje-
% Mihael Moškerc je skozi leta vodil »Jugoslovan-r5to^r°kovno zvezo« in bil njen glavni tajnik in inspi-
* Mihaelu Moškercu gre zasluga, da so v velikan-bnr> strajku pred vojno zmagali jeseniški kovinarji nad Vej naz'i° »Kranjske industrijske družbe«, ki sc nikdar % e b° dvignila do absalutnega narekovalca dclav-^ezd.
4n0 ^jhael Moškerc je vodil ogromno predvojno mez-ri^tiedelavstva »Združenih papirnic Vevče, Goda je 'Odvode«, in njegova zasluga v veliki meri je. tesn0 delavstvo že tedaj zmagalo in da je danes tako organizirano, da more kljubovati vsem viharjem. W7ael Moškerc je kršč. delavske organizacije krojil trried vojno na visoki stopnji in jih visoko aktivne Jugoslaviji.
Moškerc je bil aktiven soustanovitelj ljub-^Žiia M^veze delovnega ljudstva«, ki je strmoglavila 2>jo z ljubljanskega magistrata za vedno.
l le vael Moškerc je bil prvi urednik naše »Pravice« Vno s°Poma*al Postaviti zgodovinski mejnik ^^«0 °*.Socialtternu delavskemu pokretu, ki se bo po VatUu 30-letnice globoko razmahnil.
S0 j^ael Moškerc je delal povsod, vse in za splošno J ie gledal nase, bi danes še bil med nami.
V jJ^ael Moškerc je bil sodobnik in sodelavec Kre-^samo po besedah in duhu. marveč predvsem J Z *njib. Zato ga ni imel sovražnika v Ljubljani in se % 2	J11 pogovoril tovariško, iskreno-prisrčno. Zato
ijim žalovali vsi. tudi naši politični nasprotniki.
Ni**? je danes prazna ljubljanska cesta! Od ni-'ste lepe besede iz nad cvikarja: »Ti slišiš, pri-
-« O! Slišim, slišim! Neprestano mi brne te
j%e b
2eta( . esede po ušesih, le tvoja tovariška usta so tako
A 2*eta, bleda in onemela! Miha, o!----------
«1?! j£j te res ni več med nami? MiWa! In tudi ti si
Ra bo nam mladim še vlival poguma za pra-
Var> ko te več ni??? i? Ah? 6
s Sv0je^ Se b°do dobili krščanski socialisti, ki bodo su0)efca v Dlačeva,i črno kavo, iz svojega četrt vina, iz <n' stroŠkZnino’ sv<>jega potnino, iz svojega agitacij-h °vHo 1 Zato’ da pride do svojih pravic krščansko krai;iu?stvo» zato, da zmaga katoliška demokracija
ti' Kak m Luciferja.
žalosten dan danes, Miha! A kako si vesel
dan ^ Ahasver, ti kulukar za dobro stvar, ki
stv a’ DafS ^evico Marijo z Jezusom, sinom tesarja
ki jg rona krščansko-socialnega delovnega . liud-
ii jn <iiV Pc^u sv°iega obraza služil kruh sebi, Materi
6 nare^nxi„^0^ernu’ hoteč dokazati, da je delo, kar
q ■ vaj za otroka božjega.
^ ^ Vs* Po težkem trpijenju s tabo umrli!
Brezvestna demagogija socialnih demokratov na Jesenicah.
Brezposelni in inozemci izrabljani v strankarske svrhe. — Iz tre-notno nevarnega položaja kovinarjev kujejo socialni demokratje političen kapital. — „Skupen“ shod kovinarjev pod socialpatriotskim
klobukom.
Po Jesenicah, Javorniku in Dobravi, v katerih krajih je zaposlenih pri »Kranjski industrijski družbi« nad 3000 kovinarjev, so se začele sredi preteklega tedna razširjati razburljive govorice, da namerava družba odpustiti od dela 1000 delavcev, ker baje nima dovolj naročil. Odpustilo naj bi se v prvi vrsti inozemsko delavstvo, nato pa mlajše domače.
Vkljub temu, da take in podobne vesti še niso bile dovolj preiskane in še ne dognan stvaren dejanski polo- j žaj, so socialni demokratje šli in sklicali za v petek, dne 8. avgusta skupen (!) shod kovinarjev s sledečim dnev- i nim redom:	j
1.) Čitanje pravilnika o zaposlovanju inozemcev.
2.) Ciatnje in pojasnilo k pravilom »Saveza uietal-skih radnika« (!).
3.) Pregled položaja v tovarni.
4.) Slučajnosti.
»Pobudo« za »skupen« shod je dal Jeseničanom dobro znani Jeram, 'bivši Sokol in kateremu je delavstvo na javnih shodih že večkrat očitalo, da je hotel iti nadenj za Časa boja nad Podroščico s strojnico.
Že iz samega dejstva, da je shod sklical Jeram, je bilo razvidno, da bodo hoteli socialni demokratje izrabiti inozemce in trenoten težaven položaj kovinarjev v svoje sebične in strankarske svrhe, krščansko-socialno in neodvisno delavstvo pa naj bi bilo Jeramovcem za štafažo, da bi mogli tem lažje udrihati po njih, kar se je do sedaj godilo še na vseh takozvanih »skupnih« kovinarskih shodih, ki so jih sklicali socialpatriotje in na katerih je predsedoval in govoril »sodrug« Jeram.
Dejstvo, da je bila točka o sedanjem položaju delavstva pri K. I. D., radi katere edine je delavstvo na i shod prišlo, postavljena šele na tretje mesto dnevnega reda in dejstvo, da se je kot prva točka obravnavalo »branje pravilnika«, zlasti pa dejstvo, da je bila na drugo mesto postavljena točka o pravilih »Saveza metalskih radnika«, kar je izključno notranja zadeva socialno-de-mokratske strokovne organizacije, je naše sumnjc ne le potrdilo, marveč jasno dokazalo sledeče:
1.) Socialnim demokratom je prišel trenoten slab položaj delavstva na Jesenicah baš prav; pomagal naj bi jim spet na konja, s katerega so zdrknili pri lanskem zafuranem mezdnem gibanju.
2.) Da bi tega skritega namena kovinarji ne uvideli, naj1 se skliče navidezen »skupen« shod, vendarle tako. da krščansko-socialno in neodvisno delavstvo ne bo prišlo do besede in do izraza.
3.) Vsled1 tega naj se sestavi dnevni red tako^, da bo navideznp najvažnejša točka na koncu, pri prvi, zlasti pa pri drugi točki pa naj socialni demokratje agitirajo zase ter bijejo po kršč. socialistih in po neodvisnih. ;
4.) Iz tega pa sledi, da socialpatriotom ni šlo na tem shodu glavno za delavske interese, marveč za to, da svoji skrahirani organizaciji pridobe novih članov. Grozeče izprtje delavstva so torej nesramno izrabili v svoje strankarske namene.
Da! Hoteli so ga izrabiti! A jim ni ratalo in jim ne bo. Zato jamči J. S. Z. in S. Z. T. D.
Shod sam je ob prisotnosti vladnega komisarja potekel takole:
Ob štirih popoldne se je zbralo krog 200 kovinarjev v »Delavskem domu« na Savi. Ker je bilo v dvorani presoparno, so zborovalci odšli na prostor zadaj na vrt.
Shod! je otvoril Jeram. Bil je predlagan tudi za predsednika, Malenšek za' podpredsednika in Avsenek za zapisnikarja shoda, čemur ni nihče ugovarjal. Predlagal je seveda socialno demokrat same socialne demokrate.
Že volitev tega predsedstva, ki je kasneje posamezne govornike teroriziralo, pomeni nelojalnost prve
vrste. Ako je shod skupen, mora biti tudi predsedstvo shoda iz vseh grup, ki zbor sestavljajo. V danem slučaju so bili prisotni sociahfa. •demojkratj# neodvisni in kršč. socialci. Predsednik je	skupini,	ostalima	dve-
ma po en podpredsednik. Ako so bili prisotni tudi neorganizirani, so istotako imeli pravico do zastopstva v predsedstvu shoda. Shod je 'bil vendar skupen! Le na ta način se namreč more izključiti pristransko postopanje predsedstva. Kadarkoli je še predsedoval' »skupnemu« shodu »sodrug« Jeram, je bil namreč »der alleinige Schwertfiihrer«. Take manire pa niso za skupne shode.
Da pa ne bo nepotrebnih besedi, povemo, da bi se bili morali skupni sklicatelji skupnega shoda popre] dogovoriti radi skupnega predsedstva. Če pa je skupen shod sklical »sodrug« Jeram sam, bi bil moral kot socialno- demokratski prvak na Jesenicah poznati toliko takta, da bi dovolil na skupnem shodu tudi drugim predsedstvo in besedo, ne pa samo socialnim demokratom.
K stvari! K prvi točki, ki je obstojala v tem, da je sodrug Malenšek čital iz »Uradnega lista« pravilnik o zaposlovajnu inozemcev v naših obratih, se je oglasil k besedi glavni tajnik J. S. Z. France Žužek, ki je na kratko omenil, da ni ta pravilnik prav nič novega, marveč le določnejše fiksira obstoječi zakon o zaščiti delavcev, po katerem so se slovenski socialni zavodi in slovenske delavske strokovne organizacije že sedaj ravnale. Z določbami tega zakona naj bi se potančneje seznanili obratni zaupniki, odborniki in zaupniki poedinih strokovnih organzacij, posamezne strokovne skupine na Jesenicah pa naj bi skušale obodvoje: tako zakon kot pravilnik obrazložiti svojim članom na strokovnih sestankih, v kolikor je to pač potrebno.
To stališče je tudi edino pravilno. Jasno je, da na tak javen shod čitanje takega pravilnika ne spada, ker si ljudstvo iz njega skoraj ničesar ne zapomni. To je stvar strokovnih sestankov in predavanj, ne pa stvar shodov.
Za tov. Žužkom je povzel besedo sodrug Golma-.ier, ki je začel govoriti o internacijonali, o »londruker-jih«, češ, da prihajajo k nam taki inozemci, ki niso bili zunaj organizirani. Noben inozemski organiziran kovinar ne pride k nam, ker ve, da so zunaj večje državne brezposelne podpore kakor v Jugoslaviji mezde. (Ta je tako debela, da je vredna, da jo podčrtamo. — Op, ur.) V nadaljnem govoru, ki je trajal dolgo, je nastopil za to, da bi starejši inozemci izza predvojne dobe ostali še pri nas, dočim naj bi se mlajši inozemci organizirali, da bi jim mogla organizacija preskrbeti denar za pot v njihove domovine.
Strokovni tajnik »Strokovne zveze tovarniškega delavstva«, tov. Peter Lombardo je v par besedah pov-daril sledeče stališče: »Nihče noče inozemcem jemati kruha, kar ga nam ostaja in kar ga jim lahko damo. Gre pa za to: Ako nastane izprtje v tovarni, nastane vprašanje: kdo gre prvi na cesto? Ali naš ali drug državljan? Naravna pamet človeka pove, da mora mati skrbeti najprej za svojega otroka, potem šele za druge.
Lombardovo stališče so prisotni odobrili, kar pa ni bilo všeč socialnim demokratom. K 'besedi se je oglasil sam predsednik Jeram ter začel govoriti na dolgo m široko o vseh mogočih frazah, omenjajoč Culukafre in Lombarde (kar je merilo osebno na našega tajnika Lom-bardota) itd. Šele na opozoritev tov. Žužka, naj neha s frazami in naj bo stvaren, je v par besedah omenil pravilnik in končal.
, Nato je tov. Žužek še enkrat povdaril, da ie ta pravilnik narejen v smislu že obstoječega zakona o zaščiti delavcev, ki obstpia že dve leti,in da ta pravilnik v ničemur bistveno ne (spreminja postopanja z inozemskim delavstvom, ki se mu bo godilo Istotako kot dose-daj. Zato je razburjanje liudstva s tem pravilnikom čisto
odveč in bi bila ta točka prav brez škode lahko odpadla z dnevnega reda shoda, na katerem se imamo razgovoriti važnejše reči.
Govornik je pričakoval, da bodo sklicatelji shoda predlagali vladi konkretne predloge o izpremembi iz-vestnih določb zakona o zaščiti delavcev in predmetne-ga pravilnika. Ker ni tega nič, je razočaran in se čudi, kako je sploh moglo priti nekaj tako praznega na dnevni red.
Pri tej priliki moramo pripomniti, da smatramo »sodruga« Jerama absolutno za nesposobnega, da bi predsedoval skupnemu shodu. To z sledečih razlogov: logov:
1.) Predsednik shodov, zlasti pa skupnih shodov, na katerih so zastopani člani različnih organizacij, se mora govorov, zlasti daljših izogibati ter dajati besedo vsem, ki jo žele, toliko časa kot !je stvarno utemeljeno.
2.) Jeram pa vsem shodom na Jesenicah ne le da predseduje, marveč na njih skoro izključno sam govori. Mari misli, da so vsi jeseniški kovinarji in drugi strokovni tajniki samo za to na svetu, da le njega poslušajo?!
3.) Jeram v svojih govorih na skupnih shodih agitira izključno za socialne demokrate, neodvisne in kršč. socialce pa odkrito in odstrani smotreno napada.
4.) Na vseh shodili jeseniških kovinarjev je razmeroma malo udeležbe. (Na tem shodu največ 350 ljudi!) Krščanski socialci in neodvisni ter tudi socialni demo-kratje izjavljajo neprestano našim odbornikom in strokovnim tajnikom, da ne morejo prenašati Jeramovih takozvanih felvebelsko-rechtsumskih avstrijskih manir, zlasti pa da ne morejo pozabiti, da je hotel iti nad jeseniško delavstvo svoj čas s strojnico. Zato pravijo, da na Jeramove shode sploh ne marajo hoditi.
5.) Strokovni tajniki »Jugoslovanske strokovne zveze«, bodisi France Žužek, bodisi Peter Lombardo, bodisi kdo drugi, ne vidijo v Jeramovih »govorih« prav ničesar strokovnega, še manj proletarskega, čisto nič pa takega, kar bi bilo v duši in na dnu srca občutenega. Vse besede so nekam priučene, prifazarene, tako koncem jezika izgovorjene in namenjene na slabe instinkte delavstva, kar dokazuje neprestano cikanje na tako-zvane »Marijine device«, čeprav bo priznal vsak socialen demokrat in komunisi,! da*bo vsak fant raje poročil neomadeževano nedolžno deklico kot punčaro, ki je bila radi varljivega »užitka« že marsikomu na prodaj.
K drugi točki dnevnega reda: »Čitanje pravil sa-veza metalskih radnika«, bi bil imel referirati socialnodemokratski strokovni tajnik Golmajer. K besedi pa se je takoj oglasil glavni tajnik J. S. Z. France Žužek in stavil sledeči formalni predlog:
Druga točka dnevnega reda naj se črta in naj zbor preide takoj na obravnavanje tretje točke dnevnega reda, ki je najvažnejša in radi katere smo sem prišli. Utemeljitev: Shod je skupen. Prisotni so člani skupine »Saveza metalskih radnika«, člani neodvisne in člani kr-ščansko-socialne ter narodno-socialne kovinarske strokovne organizacije. Citanje pravil »Saveza metalskih radnika« tpa je notranja zadeva socialno-demokratske strokovne organizacije, vsled česar vsi drugi nimajo interesa. da bi to poslušali. Skupina »Saveza metalskih radnika« naj skliče članski sestanek svoje organizacije in naj to točko, ki na skupen shod absolutno ne spada, obravnava tam.
Predsednik Jeram (on že ve. zakaj!) se je temu pravičnemu predlogu uprl, zagrizeni social-patriotje pa so začeli delati trušč. Jeram je dal predlog na glasovanje kljub temu, da je tov. Žužek pri predsedstvu ugovarjal, češ. da se o tem sploh ne more glasovati, ker je to stvar sporazuma vseli organizacij, O' kateri ne more in ne sme odločati slučajna njegova nahujskana in preparirana večina.
Ker se socialni demokratje niso hoteli udati, je France Žužek izjavil v imenu kršč. socialnega delavstva, da smatra le-ta shod za socialno-demokratski in da se debate ne bo udeležilo več. Nato je s Petrom Lombardom odšel. Njima je sledilo krog 30 tovarišev, deloma lastnih pristašev, deloma pa neodvisnih. Pripomniti moramo, da niti Lombardo niti1 Žužek nista hotela, naj bi bilo delavstvo shod splošno zapustilo.
Dobro sta vedela, da je večina proti Jeramovcem in da čaka samo za to na shodu, da čuje kaj važnega o tretji točki dnevnega reda. Zato sta svojim tovarišem tudi naročila, naj ostanejo, poslušajo in poročajo.
Tako! Nalašč smo dolgi, ker se nam zdi absolutno potrebno, da jeseniško delavstvo uvidi, kako nesramno ga izrabljajo sumljivi individuvi, ki se skrivajo zaenkrat pod sociahio-demokratsko plahto in ki bi bili brez dvoma oblekli orjunske srajce, kakor hitro bi bili še tri mesece jezdarili Pašič, Pribičevič in Žerjav.
Jasno namreč je:
1.) Pravilnik ne bo položaj inozeincev v ničemer poslabšal! Socialpatriotje delajo z njim samo reklamo za svojo skrahirano organizacijo.
2.) Shod so Jeramoivci sklicali samo zato, da so mogli pod pretvezo »čitanja pravil« agitirati za svoj so-cialpatriotski buržuazni »Savez metalskih radnika«.
3.) In zato so zlorabili položaj delavstva v tovarni. Najvažnejšo točko so določili kot zadnjo zato, da bi pri prvih dveh agitirali za socialpatriote, krščanske socialce. neodvisne in neorganizirane ter nozemce pa naj bi zadnja točka držala v šahu, da bi morali poslušati neznosne litanije Jeramovcev!
Tako je in nič drugače! Taki brezvestni demagogiji se pravi: Fej te bodi!
Jeseniško delavstvo pa naj se ne boji, kajti:
1.) Najtežji mezdni boi je izpeljala na Jesenicah pred vojsko »Jugoslovanska strokovna zveza«.
2.) In tudi danes je na straži taista »Jugoslovanska strokovna zveza«!
3.) Ta strokovna zveza hoče narediti svojo polno dolžnost!
4.) Jeseniško delavstvo pa naj izvrže iz sebe poprej vse zločinske tipe kakor jetičnik izpljune iz sebe svoj gnoj!
Govorili smo. —
Politični pregled.
Drugod.
Na londonski konferenci se je po prihodu nemških delegatov na nekaj sejah dosegel sporazum! Porursko in reparacijsko vprašanje, ki je neprestano ogrožalo svetovni mir, bo sedaj odpadlo.
Anglija je podpisala z ruskimi sovjeti trgovsko-po-litično pogodbo, po kateri Rusija prizna predvojne dolgove, Anglija pa jamči sovjetom za najetje visokega notranjega posojila, V zadnjih hipih je vrgla buržuazna preša v svet tendencijozne' brzojavke, da so se pogajanja razbila. V Sloveniji sta te laži s slastjo beležila »Narod« in »Jutro«, katerima je več fašistovski Mussolini kot slovanska Moskva.
Francija pozdravlja zaključke londonske konference v pretežni večini in se tudi ne bo upirala priznanju sovjetske Rusije, čemur bo sledlia trgovsko-politična pogodba.
Avstrija se pripravlja na trgovska pogajanja z našo državo, ki so za obe strani, zlasti jia za slovensko delavstvo (Kranjska industrijska družba, vevške papirnice itd.!) velikega pomena.
Rusija je zadovoljna z Radičevo misijo. Informirani krogi trdijo, da se je mudil tam sporazumno z Macdo-naldom in Herriotom. pripravljajoč važne zunanje politične pogodbe.
Rumunija uvideva, da bo morala odstopiti v doglednem času Besarabijo Rusiji in da jo bo morala tudi sama priznati, ako ne bo marala priti med ruske in jugoslovanske klešče.
Pri nas.
Vladna deklaracija. V sredo je začel zborovati parlament. na katerem je vlada podala svojo deklaracijo. Najvažnejše točke' iz nje bi bile: 1. Vlada hoče sporazumno ureditev Jugoslavije med Slovenci, Hrvati in Srbi. 2. Vlada hoče odpraviti korupcijo, poenostaviti ter revidirati uradniški ter železničarski zakon, zlasti pa popraviti krivčne provedbe. Invalidski zakon bo kot prvi predložen zbornici, in je dr. Jež od vlade že dobil pooblastilo, da ga izdela v smislu zahtev invalidov. 3. V zunanji politiki se hoče vlada opreti na poiltiko Macdo-nalda in lierricta. 4. Zlasti pa hoče utreti pot, da se upo-stavijo kar najboljši odnošaji z Rusijo
Opozicija v zbornici ne obštruira, pač pa je priglasila mnogo govornikov, hoteč na ta način kar najbolj mogoče zavleči debato o vladni deklaraciji. Opozicijo-nalni poslanci govore bolj skozi okno kakor stvarno. Videti je, da se boje za obstoj centralizma. Značilno pa je. da so nekateri naravnost obžalovali, zakaj da niso Srbi 1918. zasedli celega preka in proglasili Velike Srbije.
Notranji minister Nastas Petrovič je že parkrat vstal in odgovarjal opozicijonalcem. Njegovi govori so značilni, ker je iz njih razvidno; da hoče notranji minister korenito iztrebiti strankarstvo v politični upravi, narediti red ter upostaviti zakonita postopanja.
Kdaj neha debata? Vlada se je odločila, da konča debato najkasneje v torek zvečer, čemur pa bosta Pašič in Pribičevič delala velike težav;, ker hočeta na vsak način onemogočati normalni potek parlamentarnega dela. Upati je, da ne bosta uspela, ker je v interesu države, da začne že itak predaleč zaostali državni voz lezti polagoma naprej.
Kaj sledi deklaracijski debati? Parlament bo naj-brže za nekaj tednov odgoden, da pripravi Vlada potrebne zakonske predloge, ki naj bi jih predebatirala in sprejela skupščina v svojem jesenskem zasedanju.
Dobri vtisi o novi vladi med narodom še niso pojenjali, obrnilo se je javno mnenje še bolj v njen prid, ker se kaže, da bo to res ljudska in zakonita vlada. Zlasti je ljudstvo opazilo, da se vlada nikjer ne poslužuje terorja, marveč se zakonita postopanja kar sama po sebi upostavljajo zato. ker funkcijonira aparat na zgoraj v pravi smeri miru, reda in zakona.
Tedenske vesti.
Grozna poplava. V petek zvečer krog desete ure se je utrgal oblak med Polhovim gradccm in Škofjo loko, ki je povzročil v nekaj minutah tako neurje in poplavo, kot je ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Noč je bila tako temna, da te je obhajala groza. Vmes so švigali vid jemajoči bliski, strele pa so neprenehoma udarjale v drevje in ob gorska skalovja. Dež je lil kakor iz škafa. Hudourniki so narastli v nekaj trenutkih v ogromne veletoke, ki so drveli s tako peklensko silo proti nižavam, da so trgali cele dele hribov, skale, ruvali drevje in grmovje, odnašali hiše in gospodarska poslopja, na polja in travnike pa so nanesli meter visoko skalovja, proda, peska in mivke.
V Polhovem gradcu je voda odnesla Riharjevo strojarno in jez ter žago g. Božnarja ter vsa njegova gospodarska poslopja. Nekemu posestniku je odneslo hišo in hlev z vso živino. Hlapec je našel smrt v mrzlih valovih.
Najhuje je prizadeta Ločnica in Puštal. Brvi in jezovi čez Ločnico so porušeni, moogo hiš odnešenih, pol-
no živine, perutnine, prašičev je utonilo, kar pa je ntt hujše: do sedaj je ugotovljenih 15 slučajev eloveš*® smrtnih žrtev. Tragična usoda je zadela družino Ali^ Štiri otroci so utonili, poleg njih pa 24 let stara tet) Katarina Aledrejeva, roj. Alič s svojini detetom. ^
Škoda je ogromna in trenotno nepreračunljiv1 Ljudstvo je obupano. Razdejani so domovi, pošlo# uničeni travniki in polja. Družine, ki so izgubile svojt člane v neukrotljivih valovih hudournikov? plakajo še sedaj ne morejo verjeti, da je vse to res.
Rešilna dela je vlada odredila. Daia bo večji dit za prizadete. Kraj nesreče si je ugledal tudi krao-
Krog Ljubljane je ljudstvo s košarami l°v' omamljene ribe, ki jih je voda nanesla ob potokih Savi po poljih in travnikih.
Od lanske jeseni se povodnji in vremenske katastrofe vedno ponavljajo. Prosimo Roga, da odvrne nas nadlogo povodnji!
Dr. Baltič upokojen. Vlada je upokojila ljubijo11' skega velikega župana dr. Vilj nna Baltiča. Slovel 1( kot eksponent slovenskih mlado liberalcev.
Dr. Pirkineier upokojen. Enako je vlada upokli mariborskega velikega župana dr. Pirkmeierja, ki se' le kratko dobo veselil centralističnih drobtinic iz grada.
Dr. Teodor Šporn je imenovan za velikega pana cele Slovenije. Iz tega sledi, da nova vlada ne izvajala parcelacije države v smislu /ahtev central’2' ma, ker je naklonjena reviziji ustave D:. Špom ni rikalec«, znan pa je kot vesten in objektiven urad'11*' Demokratom je bil seveda trn v peti.
Dr. Vodopivec je imenovan za namestnika kenui županu v Mariboru. Tudi on ni »klerikalec«. trovci« so torej zastonj kričali, da hoče SLS postavl na važna mesta samo svoje pristaše.
Vpokojenci, ki jih je vodil g. Šalamun v Beo£r|Jj so dobili od vlade zagotovilo, d\ se bo njihov polo* končno vendarle ugodno rešil. Dcputacijo je vodil to'-posl. Jože Gostinčar tudi na upravo drž. monopo'®'
kjer je izročila spomenico »Strokovnega društva
- W
bačnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani«, v ka^f so zapopadene važne zahteve. Objavimo jih prihod^' Za Jeseniške kovinarje, katerim preti izprtje dela. je interveniral na merodajnih mestih v Bclemžr du že v soboto poslanec Jože Gostinčar na brzoja'^ vlogo »Strokovne zveze tovarn iškega delavstva« ‘ »Jugoslovanske strokovne zveze«, ki sta brzojavili;' goslovanskemu klubu že v četrtek popoldne o polo2-, na Jesenicah. Kovinarji naj se zahvalijo Jeramovcem
o tem Žužek in Lombardo nista ooročala na petkovj-shodu. Jeramovcem sc hoče le socialno - deinokrats komedij. Nič drugega.
Laži! Komunistični »Organizovani radnik« l^J češ. da so »klerikalci« glasovali za zakon o zaščiti dr? ve. To je zlobna laž. Jugoslovanski klub je proti temu ’ jemnem zakonu nastopal tako energično in možato, tega dejstva ne izbrišejo še tako nizkotne laži. Ali h0' sodrugi to laž preklicali?
Kmet in delavec.
Zadnjič smo na tem mestu nekoliko povedali. ^ piše »Kmetijski list«, to glasilo podeželskih liberalnih ^ stilničarjev, mesarjev, trgovcev, prekupcev in meŠ<e' jev , o naših industrijskih delavcih. Danes pa mora navesti, kako nečuveno obrekuje ta list naše poš*e kmetske fante.
»Kmetijski list« ugotavlja najprej: »Kako krnetl1. državi delovnih moči manjka in kako je na drugi s% veliko število brezposelnih ljudi v državi, ki ogr0oe; ljudi in imetje s tatvinami, umor, ropi in požigi.« " je, da kmetu mainjka delovnih moči, dočim so cele trn 10 in- 100 tisoč delavcev brez dela. Toda odkod ta razumljivi pojav? Gotovo »Kmetijski list« in vsi sa a stojni »kmetje« tega ne razumejo, ker sicer bi ne do poslancev SLS, da so tega krivi. Povemo pa jim m*\ zato manjka kmetu delovnih moči, ker se delo na ne izplača zaradi protikmetske in protidelavske drz^ politike dosedanjih naših državnikov, med katerimi sokrivdo tudi g. Pucelj.
Povejte, gospodje samostojni »kmetje«, katefl f med vas more iz dohodkov kmetije plačevati del3ij tako, da bi vsaj za silo mogli živeti? Dajte dela' vsaj toliko in tako stalno plačo na uro. kakor jo ^ tovarnarji, pa boste imeli še preveč delavcev. Santf ^ da iz kmetijskih dohodkov tega ne zmorete. Vi , ^ veste, da iz dohodkov iz same kmetije v današnji*1 ( merah nihče ne more izhajati. Saj vidite, da se na K ^ tih trud in vestno delo ne izplača. Za delo, ki traja ( leto noč in dan v družini 5, 6, morda 10 ljudi, si c® 6j< slučaju dobre letjne in sreče pri gospodarstvu ne^1^ konec leta niti toliko izkupiti, da bi se oblekli in in davke plačali. To tudi priznavate. Saj pišete o ^ malih kmetih v »Kmetijskem listu«, da »Te vrste j kmetje morajo si radi premalega pridelka doma 1 zaslužka še po industrijah, če hočejo živeti«.	m
Torej po vašem priznanju so naši kmetski ^ prisiljeni si iskati zaslužka še po industrijah, če ^ živeti. Da v takh slučajh ne bo šel oče v tovarno ^ sto in pustil sinove doma, je več kakor tudi vidimo, da povsod, kjer ni na kmetiji več z* ^ kruha za vse. gredo fantje v svet s trebuhom z hom.	ve1*
»Kmetijski list« in samostojneži tudi d°bro ^ <■< da so ti naši fantje pošteni, vestni in pridni de ^ so navajeni prenašati vročino, mraz, dež m v0ijo opravljati vsa najtežja dela, z veseljem in dab Zaradi teh odličnih lastnosti so ti naši fantje tu
j>° vsem svetu znani tako, da jih povsod,- tako doma kakor v Nemčiji, na Francoskem, v Ameriki in drugod podaniki in tovarnarji radi sprejemajo na delo ter jih povsod radi vestnosti in pridnosti- pri delu tudi stalno obdržijo. Dokaz za te odlične lastnosti naših delavcev so nam stalne naselbine v tujini, n .pr. na Westfalskem, v Ameriki in drugod. Da z ozirom na ta dejstva ne more biti Sovora o naših kmetskih fantih, da silijo v mesta in industrijske kraje in v tujino morda iz gole lahkomiselnosti ali delamržnosti, je menda dovolj jasno. Jasno je tudi, da naš mladi naraščaj zapušča kmetije v glavnem 2&to, ker se delo na kmetiji ne izplača, deloma pa tudi z*to, ker malim posestnikom že tudi primanjkuje zemlje.
Toda »Kmetijski list« tega ne vidi. O naših, čeprav Javnih, pa še vedno poštenih kmetskih fantih piše ta- | k°Ie: Mnogi trmoglavi, delomržni mladi ljudje z dežele Se kar trumoma pri industrijah in v mestih gnjetejo za d®k>m, kjer bi se dalo lahko ali celo brez dela na račun pUgih ljudi živeti. In ko je treba končno le tudi pri de-0v®i industriji delati, se zarodi naenkrat v teh mladih ®ekkušenih ljudeh črv mržnje tudi do industrijskega de-nato se znajdejo taki ljudje iz vseh krajev države ‘Upaj, v katerih se porodi še nesrečnejša in brezvestna želja, kako brez dela sijajno živeti in z imetjem ju^gih pridnih, varčnih in miroljubnih ljudi razpolagati, so si to metje v potu obraza morda celo s stradan-Rrn, t. j. poštenim potom prištedili. v Ugotavljamo, da, kolikor nam je dosedaj znano, si noben list, nobena stranka in tudi ne nobeden še tako Podel človek ni drznil na tak način pisati o naših rev-pa poštenih kmetskih fantih, ki so brez lastne krivde Oušiljeni, zapuščati svoj borni dom ter si iskati kruha svetu, kakor je to storil »Kmetijski list« št. 30 od dne ^3- julija 1924.
Zloba »Kmetijskega lista« pa se še posebej vidi v ein, da v enem in istem članku hujska kmete proti indu-*jrjiskim delavcem, dočim istotam dokazuje, da so industrijski delavci »delomržni« in »trmoglavi« kmetski fant-Tako hujska »Kmetijski list« sinove proti svojim last-lfu očetom in očete proti svojim, zaradi revščine ne-Srečnim, otrokom.
, Zato pravimo: Delavci! Zavedajte se, da ste kmet-** sinovi in da ste v glavnem zato pognani v svet. ker Us očetova kmetija ne more več preživljati. Zavedajte da iniate v boju za svoj obstanek edino oporo še v Zetovi ali bratovi hiši. Tisti dan, ko bo vaš oče ali brat Kubil domačijo, boste vs skupaj ostali brez strehe in . re2 sredstev kot sužnji, ki vas bo vsak lahko poljubno
Okoriščal.
. Kmetje pa: Zavedajte se, da vaša rešitev ni v tem, a imajo delavci nizke plače, ali pa v tem, da si iščete Uuslužka v industrijah na škodo delavcev, ki niso nič Ufugega kakor vaši sinovi in vaši bratje. Zavedajte se, uu tisti dan, ko ne bodo imeli delavci kaj jesti, bodo prisiljeni, krasti in ropati in to samo na deželi, na kmetih, ** bos«^ m«ščani se bodo znali braniti.
. ■ Zato: Delavc in kmetje! Skušajte pravilno in prav Uzumeti obojestranske razmere in težave, ki nas tla- ! ,$>• ker le od tega razumevanja je odvisno, da se de- J in kmet tako združita, da se rešita vseli tistih, ki ' .Ukes hujskajo kmeta proti delavcu, zato. da potem oba J^nščajo in tlačijo.
Prometna zveza.
in' poravnavo krivic železničarskemu osebju de-Je v Ljubljani odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh ?anizacij. ki sestavlja skupno enotno spomenico na Se'n'stra za promet. Pododbor za nenastavljeno osobje ,Je sestal v torek. 5. t. m. zvečer v »Rokodelskem d'o-I *> kjer so se zbrale zahteve posameznih skupin de-stva in nenastavljenih železničarjev. Pododbor za ne-g javljeno osobje pa je istotako imel sejo v sredo dne m., kjer se je določila sestava spomenice na podlagi Hi* v> ki so jih predložile posamezne kategorije želez-par dneh se snideta oba pododbora na skup-Seio. na kateri se bo spomenica končnoveljavno se-Potem se namerava sklicati sestanek celokup-železničarstva, da se spomenica prečita in obraz-^ 1 ter po potrebi in po željah železničarjev še izpopol-’ Uakar se bo predložila ministru za promet. t0v fM tein opozarjamo vse člane P. Z., naj vplivajo na tjspr'še železničarje tako, da se vsaj zdaj enkrat neha »ba nabavljanje in hujskanje posameznikov proti orga-c'iam in proti železniški upravi, ker zdaj' so pokalu Drav vse organizacije iskreno in dobro voljo za b .P10 in sporazumno delo. Istotako je pokazala sedan-V«U a’ Posebno pa še minister za promet tako dobro Si)e0’ da se poravnajo vse krivice železničarjem, kakor-do sedaj ni pokazala še prav nobena vlada.
$tra Pa nas pa je torej ležeče, da to dobro voljo tako od v| ».j vseh železničarskih organizacij kakor od strani n|^.e izrabimo v svoje dobro. Zato pa naj ne bo med Org.1 .Vee ne zgagarjev, ne mlačnežev! Vsak, kdor ni še k^^niran. naj se takoj organizira v tisti organizaciji, mL°r Po: svojem mišljenju in stanu pripada; kajti neza-reS)1a brezvestnost je, ako se nekateri železničarji z vso stavfSt^° trudno te dni noč in dan na sejah in pri šestilu vPomenice, dočim se lenuhi v svoji brezvestnosti Žrtv smejijo, ali pa še celo z zabavljanjem take pokalne tovariše žalijo,
%ar.,rav Posebno 'pa opozarjamo vse nenastavlejne Mi, jj1Se’ da se enkrat zavejo svoje nesreče in nevedno-%v ®layci vseh kategorij so najbolj zapostavljeni. Še h rev ?.se^no so P:a zapostavljeni progovni delavci. Pa n*majo niti enega človeka izmedl sebe, ki bi jih Uizirg !11 b°tel zastopati. To pa radi tega, ker niso orga-m vseh kategorij smo dobili pismene zahteve, stavj 1'H Progovnih delavcev ne. Kako pa tudi? Ali naj teve vsak sam zase? Ali kam: naj se obrne, če
nima organizacije. V največjo žalost in nesrečo moramo konštatirati, da so progovni delavci tako nesrečni, da niti sestankov, kjer bi se skupno- kaj pogovorili, ne sklicujejo. Zato so ti reveži tudi tako tepeni. Zato pa vsi tovariši nastavljeni, ki ste organizirani, vzbujajte zavest tudi pri delavcih, naj se organizirajo ali v svojo posebno organizacijo kakor nekatere kategorije, ali pa naj se pridružijo že obstoječim splošnim organizacijam, kamor po svojem mišljenju pripadajo.
Vse pa naj nas vodi zavest, da moramo vsak po svoji moči sodelovati za zboljšanje svojih razmer. Nikdo naj se ne zanaša na druge. Nasprotno. Vsak naj skuša ne samo zase ampak tudi za druge storiti, kar je v njegovi moči, pa bomo brez dvoma doživeli prav kmalu boljše čase.
Deputacija vpokojencev iz Slovenije je bila pod vodstvom tov. Šalamuna v Beogradu dne 7. t. m.
V spremstvu poslancev Jugoslovanskega kluba je deputacija obiskala vsa pristojna mesta. Z g. Kremžarjem je obiskala g. železniškeda ministra Sušnika, ki je izjavil, da so mu razmere železniških vpokojencev znane in da je naročil, da se morajo zbrati podatki in predlogi, da se stanje bednih železničarskih vpokojencev že enkrat reši.
Nadalje je bila deputacija sprejeta v finančnem ministrstvu od g. dr. Melimed Spahe, ki je izjavil, da bo vlada skrbela za pomoč. O tem bo sklepal finančni odbor. Nadalje so bili sprejeti od ministra za socialno politiko, ki je izjavil, da se bo zavzel posebno za železničarske invalide.
Deputacija je bila sprejeta tudi od ministrskega predsednika g. Davidoviča, ki je izjavil, da bo vlada revidirala uradniški zakon in popravila krivice. Vladi je beda upokojencev dobro znana, zato jim bo pomagala. Popoldne je poslanec g. Jože Gostinčar peljal deputacijo v notranje ministrstvo in na monopolsko upravo radi tobačnih upokojencev. Deputacija je vse najbolj opravila.
Po »Slovencu« posnemamo še tole poročilo: Za domove železničarjev-vagonarjev je železniški minister 8. t. m. podpisal predlog zagrebške direkcije za nakup zemljišča, na katerem se bodo zidale hiše za one železničarje, ki stanujejo, v vagonih.
Železničarji pri ministru. Železniški minister je sprejel deputacijo pregledovalcev koles iz vse države. Bili so pri razvrščevanju popolnoma prezrti. Minister je njih želje in pritožbe vzel na znanje. Upošteval jih bo pri novih uredbah.
Kakor vse kaže je nova vlada prinesla tudi železničarjem polno upanje na boljše čase. Prizadevajmo si, da se tako s solidarnostjo kakor z vestnim izvrševanjem svojih dolžnosti skažemo kot možje na svojem mestu.
Zalog pri Dev. Mar. v Polju. Sestanek železničarjev, ki se je vršil preteklega tedna, je bil zelo dobro obiskan. Pokazal je1 potrebo po delavni strokovni organizaciji. V vrstah naših železničarjev je precej, požrtvovalnih moči, ki so pripravljeni nesebično delati. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki ima nalogo, vse potrebno pripravit za sklicanje občnega zbora. Na tem sestanku je poročal tudi tovariš Dečman A. ter preds. del. organ, v Polju tov. Rupret Štefan. K organizaciji »Prometne zveze« se je prijavilo že lepo število članov. Povdarimo, da je med zaloškimi železničarji že dolgo tlela želja po močni strokovni organizaciji, ni to posledica vladnega preobrata. Uvideli smo, da dosedanje organizacije niso storile tega, kar smo pričakovali od njih.
Končno se bo z ustanovitvijo »Prometne zveze« ublažil boj, ki je vladal med delavstvom v občini, ker vse ostalo delavstvo je sedaj kršč. soc. prepričanja.
Zalog—Dev. Mar. Polje. Vabilo na ustanovni občni zbor podružnice »Prometne zveze«, ki se vrši v nedeljo dne 17. avgusta 1924 popoldan ob 3. uri v gostilni Ivan Dimnika v Zalogu.
Tovariši železničarji, udeležite se tega občnega zbora polnoštevilno! Pridite brez razlike visi, ki vam je mar strokovna organizacija! Na sestanku bo poleg drugih poročal tudi zastopnik centrale »Prometne zveze« iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
Ženska služba. Na progovnih čuvajnicah med Ljubljano in Grosupljem (št. 3, 4 in 5) je v času, ko gre mož na obhod, vpeljana že 8 let ženska služba. Žena mora zapirati zatvornice na prehodih hi paziti tudi na telefon. Dnevno je te službe 3 ure, mesečno 90 ur in to za minimalno plačo: mesečnih 11 do 15 Din. Da to ni nikaka plača, mora izprevideti vsak pameten človek. Saj je vendar najnižje osnovana plača 3 Din. 70 p na uro.
Prizadeti so prosili in prositi že več let, a so skoraj vedno naleteli na gluha ušesa. Fnkrat SC jim je vendar obljubilo, da se vse uredi. Zadeva je bila predložena, kakor so rekli, v Zagreb direkciji. Od tega je že eno leto, a še sedaj ni nobene' rešitve. Ob ponovni prošnji smo izvedeli, da, če ženske ne marajo delati, bodo prestavili možke na take čuvajnice, kjer ne bo zatvornic in torej ne bo te ženske službe. Prizadeti vljudno prosimo, da bi se te zadeve kolikor mogoče hitro uredile ter bi se pošteno delo tudi primerno plačalo, ne pa uslužbencev in njih žena tako neopravičeno izrabljajo, brez primerne odškodnine.
Krekova
Prijateljske pozdrave pošiljajo potom tov. predsednika Franceta Kordina, katere je obiskal dne 2—3. trn. v Novem Sadu in Petrovaradinu sledeči: Maks Ov-šič, Ban Alojzij in Vinko Jeločnik ter še mnogi drugi naši tovariši.
Centrala »Krekove mladine« v Ljubljani sporoča vsem podružnicam že v naprej, da se vrši redni občni zbor centrale koncem prihodnjega meseca v Ljublani. Vsaka podružnica naj postopa v smislu pravil, glede delegatov na centralni občni zbor.
Strokovna zveza.
Rudarji.
Zahvala. Podpisani se iskrei.o zahvaljujem del. zaupniku Uranjeku v Grižah za izposlovanje dragin. doklad k moji penziji. Zaprosil sem za omenjene doklade' že pred dvema letama, ali vse zastonj. Po nasvetu poslanca Davorina Krajnca sem se obrnil na tov. Ura-njeka iz Griž in v kratkem času sem prejel drag. doklade, in tudi še nekoliko za nazaj. Torej še enkrat obema najprisrčnejša zahvala tov. Uranjeku in njegovemu namestniku! Krempuš Vincenc v Galiciji p. Žalec.
Resolucija kr. ministrstvu za socialno skrbstvo v
Beogradu, sprejeta na rudarskem sestanku drž. rudnika Zabukovca, dne 3. VIII. !921. Delavstvo, ravnateljstva drž. rudnika Zabukovci zbrano na sestanku delavstva, naodločneje prosi in zahteva, da razpiše sl. ministrstvo v kolikor mogoče najkrajšem času volitve v »Delavsko zbornico« za Slovenijo.
Le delavske zbornice s po zakonu izvoljenimi zaupniki delavstva zamorejo njemu pripomoči do njegovih pravic in mu pomagati ter svetovati v vseh stvareh ter ga ščititi pred zapostavljanjem in izkoriščanjem.
Delavstvo se zaveda in zna ceniti pomen te institucije, ter vsled tega zahteva, da se ta pereča zadeva takoj definitivno reši.
Prosimo, da se naša zahteva upošteva in se volitve v najkrajšem času razpišejo. — Slede podpisi.
Resolucija kr. ministrstvu za rude in šume v Beogradu. Delavstvo kr. državnega rudnika v Zabukovci, zbrano na sostanku rudarskega deLvstva dne 3. avgusta 1924, protestira najodločneje proti pogodbi, katera se nam je nasilno vposlala. Pripominjamo pa, da se iste rudarski odsek ne drži, kakor tud? uprava premogovnika v Zabukovci.
Na podlagi teh dejstev pršimo ministra za rude in šume za takojšnjo razpravo o novih pogodbah.
Tudi zahtevamo, da se nat;. ;čno in objektivno preiščejo in proučijo vse razmere, ki so vladale v področju državnega rudnika Zabukovca.
Takojšnja razprava naj se vrši ob navzočnosti delavskih zaupnikov in po enega zastopnika strokovnih organizacij.
Prosimo tuii, da je navzoč eden g. narodnih poslancev. Prosimo, da se naše zahteve upoštevajo in potrebni koraki urede. Slede podpisi.
Zabukovca. Strokovna zveza rudarjev skupina v Zabukovci je imela v nedeljo dne 3. avgusta skupni sestanek, na katerem je poroča; načel, ik JSZR tov. Fli-sek Viktor iz Zagorja.
Odposlala sc je resolucija potom davčne oblasti na ministrstvo financ radi previsoko odmerjene dohodnine. Opozarjamo vse skupine, da store isto; kajti iztirja vanje dohodninskega davka pri tem nizkem zaslužku in veliki draginji je krivično. Večina rudarjev iz Zabukovce, ki so imeli denar za vožnjo, so odšli daleč v Francijo.
Veliko nas je, ki tudi želimo od tukaj, pa ne moremo. Takšen je položaj v Zabukovici. Zato moramo protestirati zoper odmero dohodnine. Odposlala se je prošnja na vlado, da se takoj razpišejo volitve v delavsko zbornico. Odposlala se je prošnja na ministra za soc. politiko, da naj vlada izpelje splošno socialno zavarovanje, izdela rudarski zakon, ter od vsega delavstva tako zaželjeni novi pravilnik za bratovske skladbice. Šele ta bi povišal pokojnine rudarjem, kar je nujno potrebno.
Odločno odklanjamo iz sarajevskega rud. odseka nam doposlano pogodbo, katere se pa rud. odsek ne drži in tudi ne uprava premogovnika v Zabukovici.
Trbovlje. Kakor v Zagorju tako je tudi tu v Trbovljah pričela trb. premog, družba delavce, ki so vsled zadnje stavke bili od dela odpuščeni, deložirati. Sicer ne vseh naenkrat, to bi delavstvo preveč razburilo, postopati bo treba tako, da bo ubogi delavec prevaran, češ, saj družba mene ne bo odpustila. Tako je bil te dni — 6 tm. — vržen na cesto rudar Babič, — družinski oče — dasi je ta tovariš popolnoma nedolžen.
Stvar je sledeča: V stavki sc je Babič proti enemu pazniku izrazil, da se mu zelo v službo mudi. — Priče so na razpolago. — In zaradi teh besed je bil rudar Babič vržen na cesto! Delavca, domačina vsled takih opazk na cesto metati! Seveda ravnateljstvo trdi, da je odpuščeni in sedaj deložirani rudar Babič, pazniku Polaku grozil, kar pa je groba laž!
Po vseh revirjih je mnogo delavcev, ki so več let garali ter pustili vse svoje moči trb. družbi, a za zahvalo, jih družba meče na cesto. Na drugi strani pravi družba, mi ne rabimo delavcev, ker nimamo dbvolj naročil. A danes jemlje družba zopet delavce v delo, to se pravi druge — tuje ljudi.
Naše mnenje je, naj družba v prvi vrsti odpusti inozemske delavce in potem v skrajni potrebi naj se pa loti naših. Tako smo tudi razumeli neko naredbo mini-j sterstva. Vsem rudarjem pa kličemo: organizirajte se. vsi v taki organizaciji, ki res zastopa vaše interese. —. Ta je jugoslovanska strokovna zveza rudarjev. Potem bo konec nasilstva!
iz trboveljskih revirjev. Kakor se rudarj pri trb. prem. družbi šikanirajo, zlasti po lanski zlomljeni stavki, presega že vse meje. Ni dovolj, da je družba vrgla na cesto mnogo dobrih in zvestih delavcev, med katerimi se nahaja veliko družinskih očetov.
Trboveljska družba gre dalje, tiste, ki so ostati še v delti, plača družba tako slabo, da ne morejo več izhajati. Tako se je pripetilo, da je na nekem revirju skupina kopačev, — ki je v enem »šihtu« naklavala 9 vozičkov premoga — minimalno zahteva družba 10 vo-
tovarišu
spomin
zičkov.— in postavila 1,0 kolov —. bila plačana po 22 dinarjev. Vozači, ki vozijo od kraja, na katerem, se premog izkopava, ter tudi tisti vozači, ki prevažajo k pre-dihu »šalitu« — gazijo do kolen po vodi in to dan za
dnevom. To se godi v vseli tukajšnjili revirjih. Večina teh vozačev ima akordno plačo. Izključeno je, da bi ru-dar-trpin pri takem slabem delu mogel toliko zaslužiti, da bi se vsaj pošteno najedel.
Rudarji se ne upajo pritožiti, ker se boje paznikov, ki so mimogrede povedano, vedno bolj ošabni, odlikujejo pa se med temi najbolj tisti, ki so sokrivi pokolja nad trboveljskimi rudarji.
• Ako se rudar pritoži, mu zabrusijo: »Če vam ni prav, pojdite!«
Rudar! Koliko časa si boš še pustil to dopasti, ali boš te šikanacije vedno trpel? Skrajni čas je, da se zdramiš in pokažeš svojo pest tem inozemskim izkoriščevalcem, toda mirno in dostojno. Ne kaži že vnaprej svojih kart, kakor so to delali	drugi. Tvoj odgovor	naj
bo: organiziraj se; zavedaj se.	da je	samo v	pošteni	or-
ganizaciji tvoja moč!
Papirniški delavci.
Vevče papirnica. Zopet ga imamo na krožniku — našega obratnega inženirja. — Ob grozni poplavi, ki je zadela gorenjske vasi. je tudi naše delavstvo gledalo deročo rujavo vodo, ki se je ob 7. uri privalila do naše tovarne. Delavstvo in uradništvo je obžalovalo in pomilovalo nesrečneže.
Kakor se nam poroča, so revni sloji povsod metali omamljene ribe iz Ljubljanice.	Tako	so tudi	vevški	delavci porabili to priliko in nihče jim	ni tega	štel za	zlo.
Le naš preslavljeni g. inženir je vpil nad delavci, da je to ciganija in jih proč podil. — Zopet je pokazal, kako srce ima za delavce, in delavci mu tega ne bodo odpustili. Ali je pričakoval zopet ene »Šterne« več. Zakaj ni začel poditi proč tistih, ki si ribe lahko kupijo! Naj bi pogledal tja proti kokošjemu paviljonu! Zdravo!
Dopisi.
Vevče. Proslava naše požarne hrambe v nedeljo 10. t. m. je bila nad vse prisrčna. Le vreme je marsikoga odvrnilo od proslave. Došli so tovariši iz Sp. Šiške, Bizovika, Zadobrove, Zg. Kašlja itd. Ob 5. uri je načelnik gasilstva v Sloveniji gosp. Barle v lepem govoru pojasnil pomen slavnosti in obrnjen na jubilante, izro-Čivši jim krasne diplome, imel za vsakega pomenljiv nagovor. Jubilantom je časi ital a po svojem zastopniku tudi delavska organizacija »Zveza papirniškega delavstva«, omenjajoč, da je organizacija ponosna na svoje člane, da so s to 40 in 25-letno službo pri gasilstvu proslavili tudi delo kot tako.
Neumorno je svirala godba požarne hrambe. Veselica je potekla v najboljšem razpoloženju. Največja zasluga gre načelniku vevškega gasilstva, gosp. Jožefu Hirscheggerju, da stoji vevška požarna hramba na tej stopnji. Pogrešali pa smo oficielnega zastopnika vevške papirnice, pri razdelitvi diplom.
Boh. Bistrica. Občinska seja 10. avgusta. Ta dan je imel novoizvoljeni občinski odbor prvič sejo. Zupan je poročal o stanju občinskega gospodarstva za prvo polovico 1. 1924. Občina ima ta čas 52.000 Din. dolga. Vsled škode po povodnji bo koncem leta primanjkljaj neizogiben. Bistriški vodovod se bo popravljal stopnje-ma; za letos je v ta namen na razpolago 20.000 Din. — Za zatiranje hrošča se je izdalo 19.000 Din. Izvoljena sta bila računopreglednika, občinski sodniki, vodovodni odsek in stavbeni odbor za popravo župne cerkve. Večina obč. odbora je bila za podelitev gostilniške koncesije Ivanu Zupancu, s čemer pa še ni rečeno, da bo sklep obveljal, ker je v interesu delovnih slojev znižanje in ne zvišanje števila gostiln. — Tajniška plača se je dvignila od 500 na 1200 Din. mesečno. Občinski odborniki dobe za pot v Radovljico po 100 Din. — Na mi-nisterstvi se pošljeta iprošnji za popravo poti pod že-
lezniškim mostom na Bitnjah in za pismonošo v pod--občini Nomenj. Prvi predlog je sprožil odbornik Silvester, drugega odbornik Kogoj. — Sklene se z večino glasov ustanovitev tudi za bohinjski nižji sloj tako potrebne obrtnonadaljevalne šole. Čudno, da se še danes dobe odborniki, ki so za gostilno, za šolo — pa ne.
Za pouk in zabavo.
Gospodarstvo po starih receptih. 1. Na občinskem travniku raste majhna trava. — 2. Občinski osel hodi z majhnim repom. — 3. Pri treh gospodarjih konj crka, ker vsak misli, da ga je poprejšnji nakrmil. — 4. Bog noče, da bi kruh na drevesih rastel. — 5. Ni kruha, ki bi se našel, treba ga je pridobiti. — 6. Pridnemu lakota pač skozi okno pokuka, v hišo priti pa mu ne sme. — 7. Speči lisici nobena kokoš v zobe ne prileti. — 8. Kdor njivo gnoji, tega tudi njiva redi. — 9. Trske ne padajo same, treba jih je tesati. — 10. Kdor hoče jajca, mora kokodakanje poslušati. — 11. Kdor hoče imeti med, se ne sme pikov bati. — 12. Slab kovač, ki dima ne prenaša. — 13. Gospodarjevo oko je najboljši gnoj. — 14. Gospodarjevo oko debeli vole. — 15. Gospodar z enim očesom več vidi, ko hlapec s štirimi. — 16. Kdor oči zapira, mora mošnjico odpirati. — 17. Če žene ni doma, nikogar ni doma. — 18. Čim bolj slepa je gospodinja, tem bistrovidnejša je dekla. — 19. Kakor gospodinja, tako dekla. — 20. Kjer gospodinja deluje, raste slanina na kolu. — 21. Gospodinja kuha z očmi bolje, nego dekla s kuhavnico. — 22. Mnogo rokodelstev pokvari mojstra. — 23. Gospod Mnogozačetek je brat Malosto-rička. — 24. Vsako malo dela mnogo. — 25. Kaplja na kapljo napolni sod. — 26. Mali potočki napravijo veliko reko. — 27. Četudi postaviš sto kokelj- na eno jajce, ti vendar v treh dneh nobenega piščanca ne izvale. —
28. Kdor sam ne upreže, njemu nihče ne predpreže. —
29. Zvestega posla nikoli dosti ne plačaš. — 30. Kakor služiš, tako plačaš. — 31. Zaslužena plača vpije v nebo. 32. Dobra plača dela urne roke. — 33. Kakor plača, tako delo. — 34. Pravi računi drže dobro prijateljstvo. — 35. Med polji dveh bratov je mejnik koristen. — 36. Iz malega vodnjaka se tako napiješ kakor iz velikega.
Listnica uredništva.
To številko »Pravice« smo zaključili že v ponedeljek dne 10. t. m. radi Velikega Šmarna.
V pojasnilo! Tovariši od drugih zvez naj nam blagovolijo oprostiti, ker izgleda ta številka kovinarsko in železničarsko. Položaj kovinarjev na Jesenicah je tak, da »Pravica« niora ožigosati nevzdržne razmere. Železničarji pa imajo toliko strokovnega dela radi prevedb in predlogov za izpremembo zakona o drž. prometnem j osobju, da jim v nekaj številkah moramo iti na roko.
Zabukoviea. Vaš dopis bi bili radi priobčili. Spisal’ pa jc tako nemarno, da ga še popraviti nismo mogli-Prečitajte še enkrat »Pravila za dopisnike« 'iz zadnje številke ter se ravnajte v celoti po njih!
Pameten mož. Te dni je odpovedal »Pravico« bivši delavec, češ, da sc mu je posrečilo kupiti srednje veliko posestvo, vsled česar da bo naročil kmetsko glasilo. — Nam se zdi ta mož pameten in dosleden. Vprašamo pa: kje je doslednost tistih delavcev, kajžarjev iij bajtarjev, ki niso naročeni na svoj krščanski delavski list, dočim druge imajo in jih plačujejo?! Delavec nali prej delavski list, potem šele druge!
Rastemo! Naročniki »Pravice* se množe. Tovariši-Na delo, da bo vsak slovenski delavec naročen na »Pravico«.
DruStvene vesti.
Fantovski iabor se vrši v nedeljo dne 24. avgusta t. 1. pri Sv. Jakobu ob Savi. Ob 9. uri sv. maša. Po sv. maši tabor:
1. Bolezen naše dobe. 2. Boj materijalizmu. 3. Boj pijančevanju — varčevanju. 4. Delo v organizaciji. 5. Or-lovstvo. — Govore priznani govorniki. Fantje in možje pridite!	Ljubljansko	orlovsko	okrožje.
Jugoslovanska strokovna zveza" in »Delavska zveza za SioveniJo“ naznanjate svojim članom in prijateljem tužno vest, da je njen dolgoletni član in delavec za ideje krščanskega socializma, tovariš
Mihael Moškerc
po dolgi mukepolni bolezni dne 11. t. m preminul.
PRVO DEL. KONSUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI naznanja svojim članom in prijateljem tužno vest, da je po dolgi mukotrpni bolezni dne 11.1. m. preminul njega podnačelnik, gospod
MIHA MOŠKERC.
/
Vnetemu tovarišu, ki je dolgo vrsto let požrtvovalno in vestno deloval v vodstvu naše zadruge, ohranimo hvaležen spomin!
Ljubljana, 11. avgusta 1924.
Obiskovalci ljubljanskega velesejma naj obiščejo tudi paviljon
| Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo_
I (predzadnji v smeri proti šiški)	Kler se bo točila pristna domača kapljica %
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON it. 57 in 470.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA" DANKA BL*
UUBL3ANA MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-i-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
j - • ■ j	'	Rt
Kapital in režem skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
. r?.i* h •'	in	im	m*	ikrv	&•!'.	 O__•_______
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarski banka d. d. Sovisad.
Račun poitno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne leterlje-
Izdaja koasordl.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Aačnt 0°***