Poitnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 lilingov P. b. b. DEŽELNI KONGRES KOROŠKE SPb: Delo stranke mora temeljiti na sodobnih načelih V soboto in nedeljo je v celovškem Domu glasbe zasedal deželni kongres koroške SPb, katerega se je udeležilo 386 delegatov in gostov. Potekal je v znamenju trenutnih prizadevanj tako koroških kot sploh avstrijskih socialistov, da prilagodijo politiko svoje stranke potrebam in zahtevam današnjega časa. To je prišlo do izraza v obširnem referatu predsednika koroške SPb deželnega glavarja Sime, ki je govoril o delu socialistov za Koroško, prav tako v poročilu deželnega tajnika Wagnerja, ki je svoja izvajanja posvetil predvsem bodočim nalogam, ter končno v govoru predsednika avstrijskih socialistov poslanca dr. Kreiskega, ki je nakazal smernice za novo politiko v SPb. Predsednik koroške SPO Sima je' v svojem referatu orisal glavna težišča, katerim mora veljati delo socialistov pri uresničevanju svojega »programa za Koroško", ter poudaril, da ta politika služi koristim vseh deželanov. Zato je treba stranko krepiti, da si bo priborila 19. mandat in s tem večino v deželnem zboru, s tem pa izhodišče, da se bo lahko še bolj uspešno zoperstavljala združenim konservativnim silam. Predvsem pa mora SPO, o- Blaznost oboroževanja Pod naslovom »Razorožitev in medsebojna gospodarska odvisnost sveta« je izšla knjiga, ki sta jo napisala dva ameriška strokovnjaka, profesor Emile Benoit s kolumbijske univerze ter Harold Lubell, član u-stanove za mednarodni razvoj. Na podlagi vojaških proračunov v letih 1964 in 1965 sta omenjena strokovnjaka ugotovila, da »investira« človeštvo v oboroževalno tekmo vsako leto 133 milijard dolarjev, to je v našem denarju bajna vsota 3 bilijone 450 milijard šilingov! Ob tej številki, ki si je povprečni človek niti ne more prav predstavljati, se je res treba vprašati: kam bo privedel ta razvoj? Da nam bo blaznost oboroževanja še bolj jasna, pa moramo vedeti, da pri vso-ti, ki sta jo ugotovila oba ameriška strokovnjaka, odpade na vsakega prebivalca našega planeta povprečno dobrih 1000 šilingov, ki jih mota vsako leto prispevati v vojaške namene. Pri tem nas more res le tnalo tolažiti, da izdatki za vojsko niso v vsaki državi enako visoki, kajti taka neenakomerna razdelitev dejstva kot takega prav nič ne spremeni. Prav tako pa tudi ne more pomiriti »zagotovilo« obeh avtorjev navedene knjige, da pri vojaških izdatkih ne gre vseh 133 milijard dolarjev »povsem po zlu«, ker bi se morali milijoni sedanjih vojakov, če ne bi bili pod orožjem, prav tako hraniti in oblačiti. Po tej logiki prihajata strokovnjaka do zaključka, da oboroževalna tekma dejansko odvzame mirnodobski proizvodnji odnosno gospodarstvu in blagostanju človeštva »samo« 114 milijard dolarjev. Vzemimo, da so ti računi točni in niti ne upoštevajmo, da so se vojaški izdatki v zadnjem času še bistveno povečali (zlasti v Ameriki, kjer samo za vietnamsko vojno vsako leto Porabijo okoli 23.000,000.000 dolarjev). Kljub temu bomo namreč^ prilil do ugotovitve, da mora člove-stvo vsako leto žrtvovati 2 bilijona 960 milijard šilingov za oborožitev, torej za stvar, ki v bistvu predstavlja največjo nevarnost za človeški rod. y Blaznost oboroževanja pa postane Se bolj očitna, če se zavedamo, da Se mora isto človeštvo, ki dobesedno razmetava težke milijarde za orožje, "krati boriti proti zaostalosti, nepismenosti in lakoti v obširnih predelih sveta. Koliko koristnega bi se s tem denarjem dalo napraviti — ne za y8roženost marveč v blaginjo clove-stva! prta na svojo veliko tradicijo, razvijati novo sodobno govorico, „da bo zlasti mladino pridobila za socialistična načela, od katerih ne bomo odstopili." V svojem govoru je zavzel deželni glavar Sima stališče tudi do manjšinskega vprašanja ter kot cilj naglasil enakopravno in mirno sožitje, kar naj bo prispevek Koroške k sporazumevanju med narodi. Prav tako je o tem vprašanju govoril deželni poslanec Lubas, ki je v diskusiji poudaril, da je treba uresničiti enakopravnost koroških Slovencev, ker s tem bo odpadla vsaka potreba po ugotavljanju manjšine, kakršno socialistična stranka odločno odklanja. Končno pa je zahteva po demokratični narodnostni politiki izražena tudi v resoluciji kongresa o glavnih problemih, Kjer je rečeno, da mora biti politika Koroške spričo obmejne lege moderna in evropska, .kar hkrati pomeni, da se je treba odpovedati nesodobnemu narodnostnemu boju ter jezikovni manjšini priznati pravice, ki jih le-ta lahko zahteva.0 Kongres je izvolil tudi novo vodstvo koroške SPO. Za predsednika je bil z veliko večino ponovno izvoljen deželni glavar Hans Sima, za prvega podpredsednika deželni svetnik Erich Suchanek, za drugega podpredsednika deželni svetnik Hans Schober, poleg tega pa VABILO Ob 25. obletnici izseljevanja koroških Slovencev bo v nedeljo, dne 23. aprila 1967 ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu spominska ples tava z govori, pevskim nastopom in recitacijami, na katero vljudno vabimo vse naše rojake. Vstopnice so v predprodaji pri krajevnih SPD in v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse. Prireditveni odbor sta v predsedstvu stranke tudi celovški župan Hans Ausserwinkler in deželni poslanec Josef Gutten-brunner. Glede južnotirolskega vprašanja še vedno ni prodrlo enotno stališče Tekom nekaj tednov so se predstavniki južnotirolske ljudske stranke (SVP) ter avstrijske zvezne vlade in tirolske deželne vlade minulo soboto in nedeljo že drugič sestali v Innsbrucku, da ponovno razpravljajo o položaju, ki ga je ustvaril predlog italijanske vlade za dokončno rešitev južnotirolskega vprašanja. Tokrat je predsednik SVP Mag-nago tirolskim oziroma avstrijskim zastopnikom, med katerimi so bili kancler Klaus, zunanji minister Tončič in notranji minister Hetenauer, poročal o odzivu, id so ga imeli 200-000 ljudi iz 20 držav se je poklonilo spominu žrtev fašizma V muzeju Oswieczim-Brezinka na področju zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschvvitz^Birkenau, kjer so nacistični zločinci pomorili štiri milijone nedolžnih ljudi, so zadnjo nedeljo odkrili mednarodni spomenik žrtvam tega taborišča. Slovesnosti se je udeležilo nad 200.000 ljudi iz Poljske in 19 drugih držav, med njimi mnogi bivši interniranci ter svojci v taborišču pobitih žrtev. Na prireditvi je govoril predsednik poljske vlade Josef Cyran-kiewicz, ki je bil tudi sam zaprt v tem taborišču. »Ko dvigamo s tega mesta glas obsodbe in svarila," je med drugim poudaril, »imamo pred očmi samo en nagib: interese evropskih narodov, ki želijo živeti v miru in varnosti. Borimo se za nove odnose med narodi, proti nacionalizmu, proti rasizmu in proti kultu sile. Zgodovina se ne ponavlja, žal pa smo v primeru Bonna priča zarodka istega pojava, ki ga je svet že enkrat podcenjeval." Predsednik Cyrankiewicz je ostro obsodil politiko zahodnonemške vlade kot revanšistično, ki ogroža mir in varnost v Evropi in na svetu. Ne pomaga igra besed in trditev, da se želijo problemi mirno rešiti, hkrati pa zahtevati atomsko orožje in meje iz leta 1937. Ne bomo se dali varati, vendar ne izgubljajmo upanja, ker vidimo, da proces pomirjenja napreduje. »Na ruševinah tistega .novega reda', ki ga Hitler zaradi borbe in žrtev vseh antifašistov ni mogel uresničiti, narodi Evrope danes lahko spremenijo našo celino v celino miru in varnosti." predlogi rimske vlade med južnimi Tirolci, hkrati pa jih je seznanil tudi z najnovejšimi ponudbami Italije, ki pomenijo bistvene izboljšave v predvideni ureditvi položaja nemško govoreče narodnostne skupine na Južnem Tirolskem. Glavni »kamen spotike« v prizadevanjih, da bi našli skupno govorico, je bilo tudi na tem posvetovanju vprašanje mednarodnega jamstva. Tako v vrstah južnih Tirolcev kakor tudi v avstrijskih krogih so si sicer edini, da bi bil od italijanske vlade na podlagi dosedanjih avstrij-sko-italijanskih pogajanj izdelani načrt načelno sprejemljiv, ni pa uspelo doseči enotnega stališča glede tega, kako naj bi izgledalo jamstvo, da bo Italija svoje obljube tudi dejansko izpolnila. Z avstrijske strani je bilo predloženih več rešitev, ki pa jih je del južnotirolske delegacije odločno zavrnil, čeprav jim je bilo sporočeno, da so njihove zahteve nerealne, ker jih Italija nikdar ne bi sprejela. Po časopisnih vesteh je prišlo v Innsbrucku do precej ostrih nastopov, ki jih ocenjujejo kot »doslej Adenauer umrl Po daljši bolezni je v sredo v starosti 91 let umrl dolgoletni za-hodnonemški kancler Konrad Adenauer. Predsednik Lubke je odredil državni pogreb, ki bo v torek. Konrad Adenauer se je s svojo politično dejavnostjo nedvomno u-vrstil med najbolj profilirane nemške državnike ter je njegovo ime — čeprav ne vedno v pozitivnem smislu — najtesneje povezano z razvojem nemškega vprašanja po drugi svetovni vojni. V njegovo dobo spada povojna obnova Zahodne Nemčije, kakor spada v to dobo tudi zopetna oborožitev ter vključitev Zahodne Nemčije v Atlantski pakt in v Evropsko gospodarsko skupnost z vsemi posledicami neslavne »hladne vojne", katere sad je današnja napetost v Evropi in v svetu. V torek se bodo od »železnega kanclerja" poslovili tudi številni tuji državniki, med katerimi so doslej napovedani predvsem francoski predsednik de Gaulle, ameriški predsednik Johnson in britanski premier Wilson. najodločnejši pritisk« OVP-jevske vlade, da bi dosegla dokončno rešitev južnotirolskega vprašanja. Z dejstvi in ne z besedami Kakor je bilo pričakovati, je prišlo na sedanjem kongresu Enotne socialistične stranke Nemčije, ki se bo jutri zaključil v vzhodnem Berlinu, do ostrih izjav na račun zahodnonemške politike. Že prvi sekretar stranke Walter Ulbricht je v svojem uvodnem referatu ocenil politiko bonske vlade kot izrazito desničarsko, obremenje- 30-letnica ustanovnega kongresa KP Slovenije S slavnostno sejo CK Zveze komunistov Slovenije minulo soboto v Ljubljani in z velikim zborovanjem samoupravljavcev v Zagorju v nedeljo so slovesno obhajali 30-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, ki pomeni zgodovinsko prelomnico v zgodovini slovenskega delavskega gibanja. Slavnostne seje v veliki dvorani republiške skupščine so se udeležili vodilni predstavniki Zveze komunistov iz vseh jugoslovanskih republik ter zastopniki iz obeh sosednih držav Avstrije in Italije, medtem ko se je na zborovanju v Zasavju zbralo čez 500 samoupravljavcev zasavskih revirjev. Na slavnostni seji v Ljubljani je govoril član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj, ki je v obširnem referatu orisal pomen ustanovnega kongre- sa KPS ter vlogo, ki jo je komunistična partija odigrala v minulih tridesetih letih. O pomembnosti teh tridesetih let govore naslednji pojmi: zmagovita narodnoosvobodilna vstaja in socialistična revolucija, odprava izkoriščanja človeka po človeku, vzpostavitev samostojne državne oblasti slovenskega naroda v bratski zvezi z drugimi narodi Jugoslavije ter osvoboditev dela na osnovah socialističnega samoupravljanja. »Ta tri desetletja boja In naporov slovenskega ljudstva so iz naroda-proletarca, kakor ga je Imenoval Ivan Cankar, napravila narod, ki je gospodar na svoji zemlji." V drugem delu svojega referata pa je Edvard Kardelj nakazal vlogo in naloge komunistov v današnjem času. Opozoril je na tiste vzvode družbenega napredka, od katerih so odvisni uspehi boja za nadaljnji razvoj socializma, socialistične demokracije, samoupravljanja in za nadaljnjo humanizacijo odnosov med ljudmi. Poudaril je, da morajo komunisti prav tako ponovno in vedno znova opraviti zrelostni izpit za današnje razmere, kajti »nobene zasluge Iz preteklosti, čeprav tako velike, kakor so zasluge zveze komunistov, ne zagotavljajo vodilne napredne vloge v današnjem času. To vlogo zvezi komunistov lahko zagotove samo njene današnje zasluge, se pravi njena zmožnost, upravljati odločilne vzvode današnjega družbenega dogajanja." Zvezi komunistov Slovenije je ob njenem jubileju poslal pozdrave tudi predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito. no z revanšizmom in imperializmom. Poudaril je, da bo združitev obeh nemških držav postala aktualna šele tedaj, ko bosta v Zahodni Nemčiji premagana imperializem in militarizem, kajti nemogoča je združitev socialistične Vzhodne Nemčije z imperialistično Zahodno Nemčijo. Pač pa se je Ulbricht zavzel za normalizacijo odnosov med obema Nemči-jama ter ponovno predlagal, naj bi se sestala predsednika obeh vlad Kiesinger in Stoph. Prav tako pa je z zelo ostrimi besedami napadel Zahodno Nemčijo tudi vodja sovjetske delegacije Brež-njev, ki je ugotovil, da ostaja zahod-nonemška politika v bistvu nespremenjena. To je politika revanšizma in militarizma, politika, ki zlorablja realni položaj v Evropi, ki prihaja na dan z zahtevami nasproti pravicam in področjem drugih držav in narodov, ki ne sprejema norm miroljubne koeksistence. Zato ni treba verjeti novi vladi v Bonnu — je poudaril Brežnjev — posebno ne njeni »novi vzhodni politiki«, ki bi jo bilo treba predvsem dokazati z dejstvi, ne pa z besedami. Kongresa v Berlinu se udeležuje okoli 2000 delegatov, ki zastopajo nad 1,7 milijona članov stranke. Poleg tega se je zbralo okoli 1000 gostov iz Vzhodne Nemčije ter predstavniki delavskih strank iz 60 drugih držav. Veliko pozornost posveča kongres tudi vprašanjem gospodarstva, kjer je bila z novimi ukrepi uvedena precejšnja mera lastne odgovornosti podjetij. NAFTOVOD TRST—DUNAJ: Vlada se zavzema za nova pogajanja s petrolejskimi družbami Zadnji meseci in tedni so pokazali, da so vprašanja okoli naftovoda Trst—Dunaj, ob katerem naj bi bila pri Pliberku ali Wildonu zgrajena rafinerija mineralnih olj, bolj zamotana, kot si je prej marsikdo mislil. Strokovni izvidi o tem vprašanju, ki so bili oddani pri zvezni vladi, niso pokazali nič več in nič manj, kakor to, da bi paket s tem povezanih pogodb, ki je pripravljen že od leta 1963, po svoji vsebini privedel do postopne likvidacije podržavljene uprave mineralnih olj (GMV) v prid inozemskih petrolejskih družb. Pod pritiskom teh izvidov hoče vlada doseči z petrolejskimi družbami, ki so udeležene na naftovodu, nova pogajanja s ciljem večjega zavarovanja interesov OMV. OKGDSVeCU AVSTRIJA — EGŠ: Na novi poti Kakor izgleda so pričeli na Dunaju zadnje čase glede vprašanja ureditve odprtih vprašanj med našo državo in EGS sondirati možnosti za njihovo najenostavnejšo ureditev. Ta ureditev bo imela verjetno le še malo skupnega s prvotno zasnovanim ciljem pridružitve ali asociacije z EGS. Zadnje izjave vlade in združenja industrialcev kažejo, da so začeli na Dunaju resno razmotrivati stališče Avstrije v položaju, ki je nastal po obisku kanclerja Klausa v Moskvi in po izjavi EGS, da bistvena vprašanja za pogodbo med njo in Avstrijo še zdaleka niso razčiščena. Koncem zadnjega tedna je bilo na Dunaju posvetovanje avstrijskih poslanikov v državah, ki so članice EGS, ki so mu s strani vlade prisostvovali kancler Klaus, vicekancler Bock ter ministra Tončič in Schleinzer. Ob tej priložnosti je dal kancler Klaus v imenu vlade izjavo, ki zveni kot novo napotilo veleposlanikom glede vprašanja EGS — Avstrija. Klaus je dejal, da stremi Avstrija za sporazumom, ki bo dosedanjo diskriminacijo avstrijskega izvoza odstranil s tem, da bo v polni meri omogočil prosti blagovni promet med Avstrijo in državami skupnosti. »Ta sporazum mora vendar biti v skladu s trajno nevtralnostjo Avstrije, z njeno suverenostjo, z obveznostmi po državni pogodbi in s posebnimi interesi trgovine z vzhodom« je dejal Klaus in nato poudaril: »Mi ne bomo podpisali ničesar, kar bi temu nasprotovalo«. »Prizadevanje avtsrijske vlade za ureditev v Bruslju, ki naj kolikor se da malo bremeni naše dobre in prijateljske odnose s katerokoli evropsko državo, se ne sme zamenjati s slabostjo, ki bi bila pripravljena popustiti vsaki želji in poskusu s tretje strani: to bi bilo ravno tako omejevanje neodvisnosti, kakor če bi se mi spustili na sporazum, ki bi kršil našo nevtralnost« je kancler Klaus še posebej poudaril. Predsednik združenja industrialcev Mayer-Gunthof pa je dan poprej izjavil, da Avstrija glede sporazuma z EGS ne sme biti nervozna. Ostati pa mora v stalnem kontaktu s Sovjetsko zvezo, predvsem pa je treba glede odnosa z EGS tudi v Avstriji enkrat stvarno in realno diskutirati. AUA z letom 1966 zadovoljna Avstrijska letalska družba je s svojimi poslovnimi uspehi v minulem letu zadovoljna. V tem letu je sicer število poletov povečala le za 2,5 odstotka, število potnikov, ki so se posluževali njenih letal, pa je povečala za 16,7 odstotka. Obseg tovornega prometa se je povečal za 7,2 odstotka, obseg transporta pošte pa za 21,3 odstotka. Skupno so letala AUA lani prepeljala 406.234 potnikov, 2661 ton tovorov in 998 ton pošte. Ker je stavila nekaj novih letal v promet, se njihova izkoriščenost ni povečala, z 53,5 odstotka je ostala enaka kot leta 1965. Lani so letala AUA preletela 8,236.000 kilometrov, kar je za 41,1 odstotka več kot leta 1965. Zaradi povečanja hitrosti letal se število ur, ko so bila letala v zraku, ni bistveno povečalo. Znašalo je 20.832 ur, kar je za 4,8 odstotka več kot 1965. S prvim aprilom je letos stopil v veljavo nov red poletov letal AUA. Njena letala bodo letos letela na istih linijah kot lani. Letalske zveze bo vzdrževala z Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo, Švico, Skandinavijo, Češkoslovaško, Sovjetsko zvezo, Poljsko, Bolgarijo in Jugoslavijo ter državami Bližnjega vzhoda. 10 let trgovine s Sovjetsko zvezo Leta 1955 sta Avstrija in Sovjetska zveza sklenili prvi trgovinski sporazum. Blagovna menjava je v tem letu dosegla vrednost 253 milijonov šilingov. Potem je iz leta v leto naraščala in leta 1963 dosegla že vrednost 2960 milijonov šilingov. V letih 1964 in 1965 je trgovina med obema državama nazadovala zaradi upadanja avstrijskega izvoza v Sovjetsko zvezo, lani je vendar avstrijski izvoz spet narasel za 6 odstotkov. Med letom 1955 in letom 1965 se je avstrijski uvoz iz Sovjetske zveze potri-najstoril in dosegel leta 1965 vrednost 1371 milijonov šilingov. Pri tem je bila Avstrija z izjemo leta 1958, 1960 in 1961 v trgovini s Sovjetsko zvezo vedno aktivna. V avstrijskem uvozu stoji Sovjetska zveza na osmem mestu, v izvozu pa na sedmem. Glavno blago avstrijskega izvoza predstavljajo končni proizvodi in polizdelki iz železa in drugih kovin, stroji, prometna sredstva, elektrotehnični izdelki in izdelki precizne mehanike. Prav s temi izdelki pa ima naša država na zahodnem trgu čedalje večje težave. Kakor smo že zadnjič poročali, bo ta pogajanja vodila Avstrijska industrijska družba (OIG), ki je bila pred kratkim ustanovljena kot osrednja uprava podržavljene industrije. Kritično vprašanje pri tem ni toliko vprašanje sedeža rafinerije, marveč vprašanje spremembe določil v osnutku paketa pogodb, ki pravijo, da ameriške, francoske, britanske, holandske in italijanske petrolejske družbe, ki so na naftovodu udeležene z 49 odstotki, samo za 6 let zagotavljajo OMV dobavo 5,5 milijona ton nafte in predelavo 5 milijonov ton v njeni rafineriji v Schwechatu. Za poznejšo dobo inozemske družbe ne dajejo OMV nobenih zagotovil več. Ker se zaloge nafte v ležiščih, ki so last OMV, naglo krčijo — leta 1970 bo OMV pridelala le še okroglo milijon ton nafte, medtem ko je bo Avstrija potrebovala 7 milijonov ton — obstoja po besedilu osnutka pogodb nevarnost, da bo prišla OMV pozneje docela pod vpliv inozemskih petrolejskih družb. To pa nikakor ni v interesu Avstrije, kajti OMV je eden najmočnejših davkoplačevalcev. Leta 1965 je plačala državi 414 milijonov šilingov davkov, na katere pa pri inozemskih družbah ne ibi bilo mogoče več računati. DUNAJ. — Zvezni kancler dr. Klaus bo v spremstvu zunanjega ministra dr. Tončiča v dneh od 2. do 5. maja uradno obiskal Madiarsko, kjer bo imel razgovore z vodilnimi madžarskimi državniki. SKOPJE. — Minulo nedeljo so se v Makedoniji spominjali 22-lefnice zgodovinskega sklepa antlfali-stičnega sobranja narodne osvoboditve Makedonije, s katerim je bila sestavljena prva makedonska vlada. S tem sklepom so bile uresničene stoletne težnje Makedoncev po samostojnem razvoju v novi skupnosti jugoslovanskih narodov. BONN. — Francoski zunanji minister Couve de Mur-ville bo prihodnji teden obiskal Bonn, kjer bo z za-hodnonemikim zunanjim ministrom Brandtom razpravljal o pripravah za obisk predsednika de Oautla v Zahodni Nemčiji. RIO DE JANEIRO. — Za Avstrijo in nekaterimi drugimi državami je zdaj tudi Zahodna Nemčija uradno zaprosila brazilsko vlado, naj Ji izroči vojnega zločinca Franza Stangla, bivšega komandanta zloglasnega koncentracijskega taborišča Treblinka. SA1GON. — Dve ameriški letali sta spet .pomotoma” odvrgli svoj bombni tovor na edinico južno-vietnamske vladne vojske. Pri tem je bilo 29 vojakov ubitih, 70 pa ranjenih. V zadnjem času se nevarno množijo napadi ameriškega letalstva na lastne in zavezniške enote, kar dokazuje, da ameriški vojaki očitno zgubljajo živce v vietnamski vojni. BEOGRAD. — Prejšnji teden je Jugoslavijo obiskala delegacija EFTA. Sprejel jo je tudi član zveznega izvršnega sveta Aleksander Grličkov. Razgovarjali so o možnostih in perspektivah sodelovanja Jugoslavije z deželami, ki so članice EFTA. ATENE. — Na podlagi posebnega pooblastila je predsednik grške vlade Kanelopulos razpustil parlament, ker mu ni uspelo dobiti potrebno večino. Splošne parlamentarne volitve so napovedane za IB. maj, prva seja novega parlamenta pa naj b| bila 12. julija. LONDON. — Zahodnonemški zunanji minister Brandt je med svojim dvodnevnim obiskom v Angliji Izjavil, da bonska vlada iskrena in resno misli, ko zatrjuje, da je pripravljena prijateljsko sodelovati s Sovjetsko zvezo in državami vzhodne Evrope. Poudaril je, da bo vlada kljub oviram vztrajala pri svoji politiki. ŽENEVA. — Ob zaključku jubilejnega zasedanja gospodarske komisije OZN za Evropo, ki je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti, so soglasno sprejeli besedilo deklaracije o nalogah in aktivnosti te organizacije v nadaljnjem razvoju gospodarskega in znan-stveno-tchničnega sodelovanja v Evropi ter o razvoju evropske trgovine. MARTUUK. — V okviru proslav ob 30-letnici ustanovitve Komunistične partije Slovenije je bMo v domu Franceta Rozmana v Martuljku srečanje komunistov z jeseniškega in beljaškega območja. Ob tej priložnosti so poudarili mednarodni pomen sodelovanja komunistov z obeh strani Karavank, ki je obstajalo že pred vojno in se tudi danes uspešno nadaljuje. MOSKVA. — Po nedavni smrti sovjetskega obrambnega ministra maršala Malinovskega je bil za novega ministra imenovan maršal Andrej Grečko. Za prva namestnika obrambnega ministra sta bila imenovana maršal Ivan Jakubovski in general Sergej Sokolov, medtem ko je drugi namestnik ministra postal general Pavlovski. TOKIO. — Finančni strokovnjaki petih tihomorskih držav — Avstralije, Japonske, Kanade, Nove Zelandije in Združenih držav Amerike — se bodo prihodnji teden sestali v Tokiu, da pripravijo ustanovitev .tihomorske gospodarske komisije”. Nova organizacija naj bi bila zgrajena na podobnih načelih kot Evropska gospodarska skupnost. RIM. — Protiameriške demonstracije v Italiji, ki so se začele med nedavnim obiskom ameriškega podpredsednika Humphreyja, trajajo še naprej in se širijo po vsej deželi. Do posebno velikih demonstracij Je prišlo prejšnji teden v Rimu, kjer je bil v središču mesta blokiran celolnl promet. Po podpisnih in zbiralnih akcijah za pomoč Vietnamu, ob izjavah in zborovanjih po vsej Italiji ter ob jasni opredeljenosti vseh demokratičnih in miroljubnih sil pomenijo te demonstracije nov dokaz ogorčenja, ki prevzema široke italijanske sloje spričo nadaljnjega zaostrovanja vietnamske vojne. S tem pa raste tudi pritisk javnega mnenja na italijansko vlado, da opusti splošne fraze o miru ter se jasno opredeli do ameriške politike v Vietnamu. OTTAWA. — Kanadski zunanji minister Paul Martin je predlagal, naj bi v Vietnamu v štirih etapah ponovno izvedli določbe ženevske konference iz leta 1954 o prenehanju sovražnosti. Se pred tem pa naj bi se po njegovem predlogu začela neposredna pogajanja med Ameriko in Severnim Vietnamom. Nekoliko drugačen je predlog predsednika cejlonske vlade Senanajakeja, ki se je zavzel za to, da bi se predstavniki Severnega In Južnega Vietnama začeli pogajati o ustavitvi sovražnosti. Odgovor hanojske vlade na vse take predloge je slej ko prej ta, da je o pogajanjih mogoče govoriti šele tedaj, ko bo Amerika prenehala s svojo napadalno vojno v Vietnamu. BUKAREŠTA. — Romunska vlada je sklenila, da bo v letošnjem mednarodnem letu turizma dovolila tujim turistom potovanje v Romunijo brez vizumov. Za potovanje v Romunijo bo zadostoval veljaven potni list ali podoben dokument, kateremu bo treba priložiti le še potrdilo o pogodbi z romunskim furis1i£~ nim uradom. LONDON. Britanska vlada |e sporočila, da so za- • čeli pripravljati petletni načrt o gospodarskem razvoju države. Predlog načrta, ki bo zajel obdobje do leta 1972, naj bi parlament sprejel v začetku prihodnjega leta. BUDIMPEŠTA. — Madžarska In Jugoslavija sta prejšnji teden podpisali sporazum o maloobmejnem blagovnem prometu med obema državama. TOKIO. — V Hirošlml so začeli konservlrati ostan-ko poslopja trgovinske in industrijske zbornice, ki s« je podrlo med atomskim napadom na to mesto ob koncu druge svetovne vojne. Objekt, Imenovan .atomska hiša", stoji v Parku miru, v katerem so grobovi žrtev prve atomske bombe, nadalje spomenik, posvečen tem žrtvam, ter muzej s predmeti, ki spominjajo na hirošimsko tragedijo. Pred časom so opazili, da .atomska hiša* propada, zato so se odločili, da j0 obnovijo in so v ta namen zbrali 66 milijonov jenov. Proizvodnja in potrošnja nafte v Jugoslaviji Medtem ko v naši državi vrelci nafte počasi usihajo, je njena proizvodnja v Jugoslaviji v stalnem naraščanju. Leta 1961 je proizvodnja nafte v Jugoslaviji prvič presegla letno količino milijon ton, lani pa so iz jugoslovanskih ležišč izvlekli že 2,2 milijona ton nafte. Proizvodnja je torej v tem času narasla za 120 odstotkov. Kakor povsod v svetu je v tem času tudi v Jugoslaviji potrošnja nafte in njenih derivatov naglo naraščala. Potrošnja plinskega olja je od 618.000 ton leta 1963 narasla na milijon 142.000 ton v minulem letu. Bencina, ki so ga leta 1963 v Jugoslaviji porabili 334.000 ton, so lani porabili že 788.000 ton. Najbolj pa je narasla potrošnja gorilnega olja. Leta 1964 je znašala 683.000 ton, lani pa že milijon 764.000 ton. Tako je skupna proizvodnja jugoslovanskih rafinerij od 1,79 milijona ton leta 1963 narasla lani že na 4,13 milijona ton. Porast je torej znašal 131 odstotkov. Spričo naglo naraščajoče potrošnje je uvoz nafte s strani Jugoslavije že lani dosegel količine, ki so bile predvidene za leto 1970. Navzlic temu pa je Jugoslavija lani v svojo proizvodnjo krila več kot 50 odstotkov svoje potrošnje. Pristojne jugoslovanske oblasti so se zaradi tega že lani odločile za gradnjo jugoslovanskega naftovoda od Bakra ob Jadranu do Siska ob Savi s podaljški do madžarske meje in do Bosanskega broda. Zmogljivost tega naftovoda, ki bo imel skupno dolžino 418 km, bo znašala 13 milijonov ton surove nafte na leto. Naftovod bo istočasno služil tudi potrebam Madžarske. Jugoslavija računa, da bo do leta 1970 potrebovala letno okoli 5 milijonov ton uvožene nafte. Strojna industrija in njene lanske težave Avstrijska strojna industrija tudi lani svojih težav na mednarodnih tržiščih, zaradi katerih trpi že od leta 1964, ni mogla odpraviti. Te težave so se lani le še povečale. Medtem ko je leta 1965 svoj izvoz lahko še povečala za 8,4 odstotka, ga je lani povečala le še za 1 odstotek na okroglo 4,3 milijarde šilingov. Posebno vidno je lani nazadoval izvoz gospodinjskih strojev. Nazadoval je za polovico. Strojna industrija pa na splošno lani tudi v proizvodnji ni dosegla porasta leta 1965. Po vrednosti se je lani njena proizvodnja povečala le za 7,4 odstotka, medtem ko se je leta 1965 povečala še za 10,7 odstotka. Lani je dosegla skupno vrednost 12,4 milijarde šilingov. Po teži pa je porast proizvodnje znašal lani 344.000 ton, kar je za 1,7 odstotka več, kot 1965, ko je znašal še 6,5 odstotka. Razvoj je bil po vrstah strojev zelo različen. Pri armaturah se je lani proizvodnja povečala za 23 odstotkov, pri strojih za izdelavo orodja, v ladjedelništvu in pri strojih za ustvarjanje zračnega pritiska pa za 18 odstotkov. Očividno pa je lani predvsem nazadovala proizvodnja strojev za obdela- PRIMER PODRŽAVLJENE INDUSTRIJE KAŽE: Kupci industrijskega blaga so na vzhodu Koncem minulega tedna je predsednik novoustanovljene Avstrijske industrijske družbe (OlG), ki je prevzela osrednjo upravo podržavljene industrije, dr. Taus, navajal v Innsbrucku zanimive številke o razvoju in položaju avstrijske podržavljene Industrije. Iz njegovih izvajanj je bilo razvidno, da sodijo vzhodnoevropske države med glavne odjemalce finalnih Izdelkov avstrijske podržavljene industrije. 60 odstotkov izvoza podržavljene kemične industrije gre proti vzhodu in polovico strojev, ki jih izdela za Izvoz, pokupijo te države. Na izvozu podržavljene elektroindustrije je vzhod udeležen s 30 odstotki. Temu nasproti pokupi po istem vrstnem redu EGS od avstrijske podržavljene Industrije le 36, 13 in 20 odstotkov Izvoženih Izdelkov. Močneje kot vzhodne države je EGS udeležena le na avstrijskem izvozu železa in jekla ter kovin, torej polfinalnih Izdelkov avstrijske podržavljene industrije. Lani je izvoz podržavljene industrije obsegal vrednost 10 milijard šilingov ali več kot tretjino njenega celokupnega prometa. Lanski izvoz je ostal na isti višini kol leta 1965, medtem ko se je promet povečal od 28 na 29 milijard šilingov. Od leta 1960 na leto 1965 se je osnovni kapital podržavljene industrije povečal od 6,1 na 6,9 milijarde šilingov, njen lastni kapital pa od 13 na 14,2 milijarde šilingov. V istem razdobju so letne investicije nazadovale od 3 na 2 milijardi šilingov. Podržavljena industrija je motor celokupnega avstrijskega gospodarstva. Privatni Industriji je leta 1965 prodala 38 odstotkov svojih izdelkov, od nje pa je kupila 44 odstotkov vseh svojih potrebščin. vo lesa. Nazadovala je za 20 odstotkov. Močno je nazadovala fudi proizvodnja strojev za živilsko industrijo, za industrijo nasladil in za tekstilno industrijo. Za premogovniki in za industrijo železa in jekla je industrija strojev tretja izmed glavnih industrijskih panog, ki ima težave v svoji proizvodnji. Te težave so tem večje, ker se pojavljajo tudi pri njenem izvozu in na domačem tržišču, kjer je domača industrija s svojimi izdelki dražja, kakor je industrija drugih dežel. Strokovno združenje strojne industrije v svojem poročilu zaključno ugotavlja, da obstaja velika nevarnost, da bo izvoz njenih izdelkov letos 'še močneje nazadoval. MESTNO GLEDALIŠČE V CELOVCU: Načrti za novo igralsko sezono Razpisano je tudi mesto intendanta V koroških in posebno celovških kulturnih krogih je v zadnjem času vedno spet govora o celovškem Mestnem gledališču kot najvišji kutturnoumetniški ustanovi dežele. Vendar pa to zanimanje ne velja toliko rednemu dogajanju na odru, marveč predvsem vprašanju, kaj se dogaja trenutno „za kulisam)" gledališča. Problem so sprožile vesti, da bo sedanji intendant prof. Bohm le še eno sezono ostal vodja gledališča. Medtem so bile te vesti tudi uradno potrjene: skupni gledališki odbor, ki ga sestavljajo predstavniki deželne vlade in celovške mestne občine, je namreč razpisal mesto novega intendanta. Vzroki, ki so privedli do take odločitve, širši javnosti v podrobnostih seveda niso znani. Intendant prof. Bohm je na posebni tiskovni konferenci samo izjavil, da se ponovno ne bo potegoval za položaj vodje gledališča, ker je prišel do prepričanja, da se okoli njegove osebe plete ista zakulisna igra, ki je bila na dnevnem redu že za časa njegovih predhodnikov. Ne glede na predvidene spremembe v vodstvu ki bodo dokončno postale veljavne jeseni prihodnjega leta, pa je celovško Mestno gledališče v glavnem že pripravilo načrte za igralsko sezono 1967-68. Dejavnost gledališča bo nasproti Celovško gledališče gostovalo v Ljubljani Operni ansambel celovškega Mestnega gledališča je v okviru tradicionalne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo včeraj gostoval v Ljubljani, kjer je u-prizorH Lortzingovo opero »Divji lovec". Ljubljanska Opera bo obisk vrnila 9. maja, ko bo v Celovcu gostovala z Musorgskega opero »Soročinski sejem”. Celovški in ljubljanski gledališčniki pa bodo medsebojno izmenjavo razširili tudi na eksperimentalne odre. V tem okviru je za konec meseca predvideno gostovanje eksperimentalnega odra celovškega gledališča v Ljubljani, kmalu nato pa bo v Celovcu gostovalo ljubljansko eksperimentalno gledališče. večkrat izraženim skrbem, da bo treba misliti na morebitno omejitev, tudi v tej sezoni obsegala vsa tri področja — opero, opereto in dramo. Operni repertoar bo obsegal sedem komadov, in sicer skoraj brez izjeme sama splošno znana dela, kot so Rigoletto, Prodana nevesta, La Boheme, Orožar, Leteči Holandec in Fidelio, katerim se bo pridružila še Haydnova opera „Svef na Luni”. Z Beethovnovo opero »Fidelio" se je intendant Bohm pred leti predstavil celovški publiki in z njo se bo prihodnje leto tudi poslovil. Na področju o-perefe so predvideni naslednji komadi: Grof luksemburški, Študenf-prosjak, Viktoria in njen huzar, Dunajska kri, Kiss me Kate ter krstna uprizoritev novega dela Alfreda Scholza, medtem ko bodo iz prejšnjih let ostale na sporedu operete Netopir, Cigan-baron, Dežela smehljaja in Pri belem konjičku. Spored drame obsega dela »Barvar in njegov brat-dvojček" (Nestroy), »Zlomljeni vrč" (Kleist), »Vojak Tanaka" (Kaiser), »Zakon gospoda Mississippija" (Durrenmatt), »Moj prijatelj Harvey" (Chase) in „Charlyjeva teta" (Thomas). Eksperimentalni oder bo uprizoril tri enodejanke Berta Brechta, »Župa- Otrok in pisava Razširjeno je mnenje, da je otrok, ki piše spodnje dele črk navpično, neodvisne in samostojne narave ter da najboljše uspeva, če ga pustimo pri miru, kadar dela. Široko pisanje, to je pisava, ki širi horizontalne poteze, razodeva otroka, ki ljubi svobodo misli, govora in gibanja. Tako največkrat pišejo otroci, ki sovražijo sleherno omejevanje. Nasprotno pa zbita pisava razodeva zadržanega otroka, ki trpi za strahom ali drugačnimi pomanjkljivostmi. Številni starši so v skrbeh, ko ugotovijo, da je pričel otrok po daljšem obdobju »lepega* pisanja neenakomerno izpisovati posamezne črke in besede: višina črk je različna in neenotna, dolžina prav tako, črke se nagibajo na vse strani in vsesplošni vtis takšne pisave je vse prej kot razveseljiv. Ta pojav največkrat razodeva pričetek pubertetnega obdobja. To je obdobje, ko preživlja otrokovo telo korenite spremembe. Impulz, da otrok hitreje piše, napoveduje hitrejše fizične akcije in reakcije po eni plati, po drugi pa določene mentalne procese. Ideje, ki jih otrok zazna v svojih možganih, prenaša na papir, kakor hitro jih more — najbolj naravno in spontano. Roka je zdaj orodje možganov in »osebnost* prične prevladovati nad fizičnim telesom. Zato staršev ne bi smelo preveč skrbeti dejstvo, da postajajo otrokovi gibi pri pisanju vedno hitrejši in neenakomerne jši. Po obdobju pubertete bo otrok sicer obdržal doseženo stopnjo hitrosti pri pisanju, toda črke bodo spet enakomerne, urejene — pisava bo videti »odrasla*. na" Gerda Hofmanna ter »Kraj, kjer umirajo sesalci" Jorga Diaza, medtem ko so za nedeljske večerne predstave določeni komadi »Prosim, zaupno" (Verneuil), »Dvorna loža" (Farkaš), »Florentinski klobuk" (Labiche) in »Moja sestra in jaz” (Benatzky). KUKU RD€ DROBCinč 0 Kljub rednim analfabetskim tečajem, ki jih .prirejajo po vseh krojih, kjer so nepismeni, je v Italiji ie vedno 2,5 milijona nepismenih, kar je pri skupnem številu prebivalstva (Malija ima 53 milijonov prebivalcev) nedvomno precej visok odstotek. Med nove ukrepe ra odpravljanje nepismenosti sodijo analfa-betski tečaji, ki jih bodo priredili tudi čez poletje in v času letnih dopustov. 0 Mednarodno znani ansambel narodnih plesov in pesmi »Kolo” Iz Beograda bo v začetku prihodnjega meseca odpotoval na gostovanje v Italijo in Irsko. V Italiji bo imel tri nastope, v glavnem mestu Irske pa 9 pred- stav, poleg tega bo sodeloval v televiziji in na mednarodnem folklornem festivolu. 0 V Rimu je nenadoma umrl slavni Italijanski filmski komik Toto, s pravim imenom princ Antonio de Curtis. V več kot sto filmih ter na odru in v televiziji je prikazal tako umetnost komike, da so ga ie začeli imenovati »Ltalijonski Chaplin*. 0 60-članska železničarska godba |z Groza je gostovala v Mariboru, kjer je priredila promenadni koncert na Trgu svobode ter sodelovala na prireditvi kulturno-umetniSkega društva mariborskih železničarjev »Krilato kolo". Letošnje Kidričeve nagrade za posebne dosežke v znanstvenem delu V okviru posebne slavnosti, ki so se je udeležili tudi visoki predstavniki političnega in javnega življenja Slovenije, so prejšnji teden v Ljubljani podelili letošnje Kidričeve nagrade, nagrade Sklada Borisa Kidriča ter nagrade za iznajdbe in tehnične izboljšave. ® Kidričevo nagrado sta prejela dr. Lovro PIČMAN za delo o transportnih koeficientih in prof. dr. Vlado SCHMIDT za svojo obširno razpravo »Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem*. • Nagrade Sklada Borisa Kidriča so dobili dr. inž. Evgen KAN-SKY za dve publikaciji o potenciometričnih metodah, dr. Andrej MARTINČIČ za delo »Elementi mahovne flore Jugoslavije ter njihova horološka in ekološka problematika*, prof. dr. Štefan SUŠEC-MI-CHIELI za delo »Spektralna občutljivost insektov*, dr. Dragica TURNŠEK za delo »Zgornjejurska hidrozojska favna iz južne Slovenije*, dr. Dušan BIBER za delo »Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933— 1941* in docent dr. Nace ŠUMI za delo »Arhitektura XVI. stoletja na Slovenskem*. ® Prvo nagrado za iznajdbe in tehnične izboljšave so podelili prof. dr. inž. Alešu STROJNIKU za tehnično izboljšavo na rutinskem elektronskem mikroskopu; drugo nagrado za iznajdbe in tehnične izboljšave pa sta prejela Branko PUSTOSLEMŠEK za iznajdbo »Čistilna priprava za čiščenje cevi rekuperatorskih kotlov med obratovanjem* in inž. Štefan ZAGORIČNIK za iznajdbo »Izmenljiva objemka za jamske stojke*. Nagrade Kidričevega sklada so podelili tudi vrsti študentov višjih šol v Mariboru, hkrati pa je upravni odbor Sklada Borisa Kidriča razpisal nagrade in štipendije za prihodnje leto. Med novimi knjigami znane nemške založbe Langenscheidt 'Kakor smo v našem listu že večkrat zapisali, spada nemška založba Langenscheidt med največja podjetja, specializirana na izdajanje slovarjev in drugih pripomočkov za učenje ter praktično uporabo tujih jezikov. Njene publikacije so izdelane na podlagi več kot stoletnih izkušenj, med svojimi sodelavci pa ima priznane strokovnjake mednarodnega slovesa, tako da je vsaka posamezna knjiga, ki izide pri Langen-soheidtu, res na visoki ravni ter lahko odgovarja tudi največjim zahtevam. Pred začetkom nove turistične sezone je založba Langenscheidt spet obogatila svoj izbor slovarjev tujih jezikov. Posebno obširno je delo, posvečeno poljščini; to sta dva zajetna slovarja: poljsko-nemški in nemško-poljski, ki skupno obsegata skoraj 2000 strani ter daleč nad 100.000 besed in gesel. Poljsko-nemški del, ki ga je sestavil Pawel Kalina, je izšel v novi izpopolnjeni izdaji, katera vsebuje tudi dodatke iz leta 1966. Nemško-poljski slovar, katerega sta pripravila Jan Chodera in Stefan Kubica, pa je posebna izdaja varšavske založbe za Langenscheidt. (Morda je v tem tudi treba iskati odgovor na vprašanje, zakaj nista oba dela izšla v enotnem priročnem formatu.) Oba slovarja temeljita na besednem zakladu modernega pismenega in občevalnega jezika ter vsebujeta predvsem vse tiste izraze, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju. Zato so v izdatni meri vključeni tudi strokovni izrazi s področij tehnike, gospodarstva, politike, znanosti in kulture, torej besede, ki jih v današnjem življenju ni več mogoče pogrešati, saj so postale sestavni del izražanja tudi povprečnega človeka. Zelo koristna so navodila za pravilno izgovorjavo poljskih črk oziroma glasov ter najvažnejša pravila nemške gramatike. Tako bosta tudi ta dva slovarja uspešno pomagala odstranjevati težkoče, ki se navadno pojavljajo pri uporabi dveh različnih jezikov, ter bosta bistveno prispevala h gradnji mostu med narodi po načelu, da se sporazumevanje začenja z medsebojnim razumevanjem. Naj med novimi izdajami založbe Langenscheidt kratko omenimo še slovarček kratic oz. okrajšav iz priljubljene zbirke »Liliput-slovarč-kov«. Čeprav je format tega slovarčka le 3,5X5 cm, vsebuje na 560 straneh več kot 5000 okrajšav z najrazličnejših področij. V prvi vrsti obsega pojme, ki so več ali manj omejeni na Nemčijo, vendar so upoštevane tudi številne mednarodne kratice, ki jih danes zelo pogosto srečujemo pri branju časopisov. PROF. ANTONIO BORME (4. nadaljevanje Aktualna vprašanja italijanske etnične skupine v Jugoslaviji Če se sprejme to načelo, nastanejo druge zahteve, med katerimi je tudi tista, ki zadeva koralno obveznost italijanskega razumnika, “a dokaže svojo občutljivost do vprašanj svojih rojakov. Z drugimi besedami, se tu postavlja vprašanje nacionalnega ponosa. Kot nacionalni ponos razumemo prirodni in upravičen ponos, da pripadamo določeni narodnostni skupnosti, ki je že v mnogih okoliščinah dokazala svojo zvestobo idealom družbe, ki jo sestavljajo svobodni in enakopravni ljudje in v kateri velja kot merilo za uveljavitev ie poklicna sposobnost in osebno poštenje; v kateri se od nikogar ne zahteva niti odkrito niti prikrito, naj se odpove svojim osnovnim Pravicam in svojim posebnostim, da bi mu za priznali kakršno koli ugodnost. , V šolstvu so bili rezultati bolj pomembni. Šolsko mrežo so razširili in delno dopolnili. Odprli so nove šole (šolo v Novi vasi, dopol-n'li šolo v Taru). Še nadalje so omogočili bolj svoboden vpis, tako da je postala^ italijanska sola enakopravna tudi s tega stališča. (V teku Je predlog za spremembo republiškega zako-o šolah narodnostnih skupin na Hrvat-skem) Dopolnili so stalež učnega osebja s tem, da so vključili vanj šolnike, ki so diplomirali italijanskem odseku učiteljišča v Pulju. Nekatere združene odseke so spremenili v iz-ai^čn.0 italijanske. Izboljšala se je dobava učbenikov in spopolnili so šolske knjižnice. Na splošno so se tehniško organizacijske fazmere naših šol izboljšale. Pritožiti pa se m°ramo nad pomanjkanjem proučitve stvar-nega položaja v nekaterih krajih, kjer živijo n^si sonarodnjaki in kjer še vedno ni italijan-ske šole. -Nihče ne zahteva, da se odprejo šole, kjer ni za to potrebnih pogojev; toda naša dolžnost je, da se odločno borimo, da se odprejo tam, kjer je zagotvljeno minimalno število učencev. Prav tako so malo storili, da bi rešili vprašanje poklicnih strokovnih šol. Nastaja potreba, da se izvede revizija vse šolske mreže, da bi jo čim bolj učinkovito prilagodili dejanskim potrebam narodnostne skupine. Potrjena je bila življenjskost naše šole, saj so se na njej izučili vzgojitelji v tako velikem številu in s takšno sposobnostjo, da so se izkazali v logičnem in demokratičnem tekmovanju za družbeno uveljavljenje. Nasprotno, lahko trdimo, da je naša šola pripomogla k bolj popolni kulturni pripravi našega bodočega razumnika. Iz tega izvira nujnost, da se stalno posvečata pažnja in skrb italijanski šoli v trajni perspektivi njenih nalog. Teh nalog ne smemo podcenjevati, kot bi lahko mislil iz praktičnih razlogov. Naša šola je življenjska ustanova, ki opravlja dragocene naloge, je nenadomestljiv dejavnik nacionalne kulture. Zato ji morajo o-sebno pomagati s prispevki vsi člani narodnostne skupine; šolo je treba moralno podpirati v trdnem prepričanju, da ni le koristna, marveč da je tudi potrebna. V luči dejstev in dnevnih izkušenj ne moremo vzdržati današnje teze o inferiornosti naše šole; praksa je te teze že zavrgla. Vztrajanje na teh tezah služi le za komodno opravičevanje tistim, ki zaradi začasnega položaja pozabljajo moralno dolžnost podpiranja šole, predvsem z zgledom svojega obnašanja. Ne smemo nehati ponavljati, da je šola odločilni dejavnik za ohranitev in napredek narodne manjšine. Vsako ob- ubožanje šole bo negativno vplivalo na perspektive razvoja vse narodnosnte skupine, saj je šola njen najbolj pristni izraz. Na poseben način so pomagali šolnikom italijanskih šol pri prilagajanju in spopolnje-vanju njihove strokovne priprave. V dveh ie-tih so skoraj vsi naši šolniki obiskovali seminarje, ki so 'bili organizirani v ta namen (bilo jih je skupno 6). V tem razdobju so se razširile tudi predšolske ustanove z odprtjem otroškega vrtca v Pulju. Še vedno so brez vrtcev drugi kraji, kjer deluje italijanska šola (Poreč, Brtoniglia itd.). Primer zase je Reka, kjer se zdi, da ie stvar obtičala kljub formalnim obljubam, ki so jih dali pristojni organi. Kakor smo že večkrat poudarili, so predšolske ustanove nujen element v kulturnem dvigu naših sonarodnjakov. One zagotavljajo priliv učencev v šole raznih vrst in kontinuiteto narodnostnih izročil. Po drugi strani pa je neodpusten obstoj italijanske šole brez ustreznega otroškega vrtca. Trikotnik vrtec-šola-kulturni krožek je neločljiv, če hočemo zajamčiti kontinuiteto kulturne akcije in izločiti vsako možnost nazadovanja. Problemi, ki se nanašajo na kulturne ustanove in organizacije italijanske etnične skupine, so na poti k delni rešitvi. Mreža italijanskih kulturnih krožkov se ni razširila, kot je bilo predvideno. Niso bili ponovno odprti krožki in čitalnice, ki so že delovali v Opatiji, Sisanu, Lošinju in drugod. Tudi v tem primeru je treba to pripisati pomanjkljivi zavzetosti in odločnosti krajevnih občinskih ustanov. Problem, ki je še vedno odprt, je problem financiranja italijanskih kulturnih krožkov. Ti so odvisni v glavnem od prispevkov iz proračunov posameznih občin, ki so močno omejeni ter ne ustrezajo dejanskim potrebam za dejavnost, ki ie v načrtu in ki se stalno veča. Ni bila še aokončno razčiščena in spre- jeta zahteva, da je treba do krožkov zavzeti oseben finančni odnos, ker ti opravljajo deli-atno vlogo, ki je zelo pomembna, vsekakor pomembnejša od dejavnosti drugih kulturno prosvetnih združenj večinskega naroda. Pri nekaterih krožkih se je uveljavila praksa, da si za premagovanje finančnih in gmotnih težav, ki v svojem končnem učinku pomenijo omejitev njihove vloge, omišljajo rešitve trgovskega značaja, s tem da odpirajo v njih točilnice, bare itd., kar nima nikakršne zveze z osnovno nalogo teh združenj. V splošnem smo proti takšnim usmeritvam, pa čeprav jih moramo za sedaj dopuščati. Proti tem rešitvam smo zato, ker se s tem odteguje del sil naši dejavnosti, ki ima namen vnašati v dejavnost italijanskih kulturnih krožkov resnično kulturno vsebino, ki ustreza potrebam naših rojakov. V preteklih dveh letih so italijanski kulturni krožki kljub objektivnim težavam na vseh področjih dejavnosti okrepili svoje delo in razširili področja svoje dejavnosti. V zvezi s tem je treba posebej omeniti, da je dejavnost krožkov stalno napredovala. Ti krožki štejejo danes med drugim devet pevskih zborov (več kot jih ima večinski narod na vsem področiu Istre), sedem ljudskih odrov, tri tamburaške ansamble, tri folklorne skupine, dvanajst manjših orkestrov in večje število pevcev lahke glasbe. V okviru krožkov na-dalie delujeio aktivi predavateljev, ki jih sestavljajo poklicno kvalificirani rojaki, ki od časa do časa predavajo, literarne skupine, ki povezane s krožkom pesnikov, pisateljev in umetnikov zbirajo v svoje vrste vse tiste, ki se posvečajo raznim aspektom umetnosti in slovstva in ki vzpodbujajo njihovo ustvarjalno dejavnost prek cele vrste natečajev, ki se v ta namen od leta do leta razoisuiejo; knjižnice (17 stalnih in nekaj potujočih), ki so se močno oboeatile in obnovile z najnoveišimi izdajami italijanskih založb. (Konce sledi) DEŽELNI POSLANEC LUBAS: >0000000000000000000000000000000000000000000000000 o 9 Odklanjamo ugotavljanje manjšine SPORED SPOMINSKE PROSLAVE Na deželnem kongresu Socialistične stranke Avstrije, ki je bil minulo soboto in nedeljo v Celovcu, je v obširni diskusiji govoril tudi deželni poslanec in župan občine Železna Kapla-Bela Josef Lubas. V svojem svojstvu kot predsednik okrajne organizacije SPO Velikovec se je bavil zlasti z gospodarskimi vprašanji v razvoju zaostalega velikovškega okraja ter z manjšinskim vprašanjem v deželi. Ko je govoril o gospodarskih vprašanjih v razvoju zaostalega velikovškega okraja, je zvezni vladi očital, da ni držala svojih obijub glede pospeševanja gospodarskega razvoja tega okraja. S tem v zvezi je pohvalil prizadevanja deželnega glavarja Sime za rafinerijo v okolici Pliberka, pri čemer je spomnil na svojčasne izjave bivšega namestnika deželnega glavarja Truppeja, češ da je rafinerija ilusija in utopija. Danes je to vprašanje v ospredju javnega zanimanja. „Gospodarska krepitev okraja, iz katerega mora dnevno 2000 ljudi hoditi na delo izven domače občine in katerega število zaposlenih je od leta 1961 nazadovalo za 7 odstotkov je mogoče doseči le v obliki ustanovitve novih podjetij" je dež. posl. Lubas zaključil ta del svoje diskusije. Deželni poslanec Lubas je nato opozoril na dvojezičnost Koroške in poudaril, da le-ta nalaga dvojno odgovornost. Pri tem je zavrnil zahtevo po ugotavljanju manjšine, ki jo desničarski krogi v deželi vedno spet ponavljajo in ki je bila ponovljena tudi na sedanjem občnem zboru 'OVP okraja Velikovec minulo nedeljo. Dejal je, da zaradi dvojezičnosti v okraju ni težav, netilci nemira in mržnje prihajajo od zunaj. Če bo rešeno vprašanje gospodarske krepitve okraja in dvojezičnega ozemlja, potem se bo tudi manjšinsko vprašanje samo od sebe rešilo, S tem v zvezi je obširno govoril o razvijajočem se sodelovanju in medsebojnem spoštovanju prebivalstva obeh narodnosti in njihovih organizacij v občini Železna Kapla-Bela. ob 25. obletnici izselitve koroških Slovencev v nedeljo, 23. aprila 1967 ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu 1. Pozdrav in komemoracija 2. Žalostinka ..Žrtvam" govori Mirko I s o p združeni moški zbori SPZ in ZPD vodi Folti Hartman deklamira Milena Otip 3. Milka Hartman: Dom umira Milka Hartman: Naša strma pot deklamira Marija I n z k o 4. Moški zbor Zveze pevskih društev vodi dr. Anton F e i n i g Narodna — France Marolt: Tam za turskim gričem Radovan Gobec: Smo fantje z vasi Gustav Ipavec: Tam za goro zvezda sveti 5. Mešani zbor Zveze pevskih društev vodi Tomaž H o I m a r Živahna komunalna dejavnost v občini Borovlje Hej, juhej, gremo v Korotan Tam, kjer Peca rivse sence Kar dedje naši so ljubili Seja občinskega sveta mesta Borovlje, ki je bila minuli petek, se je bavila z vrsto tekočih komunalnih vprašanj. Pregledala in odobrila je letni račun za preteklo leto in sklenita dodati proračun za leto 1967. Istočasno je redni proračun za to leto zvišala za 573.000 šilingov na 12,839.000 šilingov. Dodat- Meja na Stolu in Peci odprta Od 15. aprila naprej sta odprta mejna prehoda za planince na Stolu in na Peci. Stol je z avstrijske strani dostopen od Celovške koče na Mačenski planini čez sedlo Belšice, od tam pa na jugoslovanski strani meje do vrha Stola in do Prešernove koče. Dostop vsak dan od sončnega vzhoda do zatona. Peca je dostopna od Sedmih koč preko Kordeževega vrha (kota 2126), naprej pa po jugoslovanski strani do koče na Peci. Dostop vsak dan do bril predlog, po katerem bo obči 15. oktobra med 6. in 17. uro. na prevzela jamstvo za agrarne in- V NEDELJO 30. APRILA V TRSTU: Bratsko srečanje KOROŠKIH IN PRIMORSKIH PEVSKIH ZBOROV Po lanskem bratskem srečanju ob Zablatniškem jezeru se bomo koroški in primorski Slovenci v nedeljo 30. aprila 1967 srečali v Trstu. Podobno kakor lani na Breznikovem campingu bodo letošnjemu bratskemu srečanju dali primorski in koroški slovenski pevski zbori kulturni okvir. Nastopili bodo v lepem novem Kulturnem domu v Trstu. Pri nastopu bo sodelovalo okoli 300 pevk in pevcev. Poleg pevskih zborov vabi Slovenska prosvetna zveza k udeležbi tudi vse ostale rojake, zlasti tiste, ki imajo avtomobile. Le-ti imajo priložnost, da srečanje povežejo s prvomajskim izletom. Za ceno 100 šilingov na osebo bo ob primernem številu prijav omogočeno tudi potovanje z avtobusom in sicer čez Ljubljano. Odhod je predviden 30. aprila zjutraj, povratek pa v večernih urah istega dne. Zadnji termin za prijave: v nedeljo 23. aprila po spominski proslavi v Celovcu pri tajniku SPZ. ni proračun je bil sklenjen z dohodki in izdatki v višini 3,408.000 šilingov, s čemer ima skupni proračun občine Borovlje 16,2 milijona šilingov obsega. V izrednem proračunu so predvideni naslednji izdatki: obresti za kredit pri gradnji nove glavne šole 50.000 šilingov, asfaltiranje treh utic na Dobravi 156.000, kanalizacija v Kožentavri 340.000, dograditev mrtvašnice v Kapli 174.000, pomoč tovarni strojev Schopf v Podgori 10.500, plačilo gradbenih in inštalacijskih del 16 družinske stanovanjske hiše 70.000, nadalj-na izgradnja ceste proti Podgori 50.000, mostovi na Rožanski državni cesti 75.000, poprava škode po poplavah 690.000 in gradnja 20 družinskega stanovanjskega poslopja ob Bajiiški cesti 1,792.000 šilingov. Občinski svet je na isti seji odo- vesticijske kredite za gradnjo tovornih potov v Resnico v višini 600 tisoč šilingov, v Kaplo v višini 350 tisoč šilingov in na Loko v višini 130.000 šilingov. S tem bo lahko asfaltiranih 3,4 do 3,7 km tovornih potov. Letni obračun za preteklo teto je pokazal pasivo pri mestnem kinu in pri mestnem pogrebnem zavodu. Število obiskovalcev kina je tani nazadovalo za 3 odstotke, vendar je s 43,2 odstotka zmogljivost kina še vedno nad avstrijskim povprečjem. Med drugim je občinski svet še 15. oktobra do 15. novembra mi-obravnaval poročilo o zbirni akciji proti raku v občini v času od nulega leta, ki je bila zaključena z 10.772 šilingov prostovoljnih prispevkov. Temu nasproti je celotni okraj Celovec nabral te 30.823 šilingov, v deželi pa je bilo nabranih 112.677 šilingov. Letošnja komunalna dejavnost občine Borovlje je nadaljevanje dalekosežnega načrta, ki ga je občina pričela uresničevati pred leti z gradnjo vodovoda in z ureditvijo cestnega omrežja v mestu. Ta komunalna dejavnost zgovorno kaže, kaj more na tem področju ukreniti občina, ki je industrijsko razvita. Stanko Premrl: Milka Hartman — France Cigan: France Cigan: 6. Govori: predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin I n z k o predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Z w i f f e r recitirajo dijaki dijaškega doma Slovenskega šolskega društva 7. Igo Gruden: Slovenska zemlja 8. Moški zbor Slovenske prosvetne zveze vodi Folti Hartman Rado Simoniti: Puntarska (na harmoniki spremlja Hanzi Kežar) Anton Forster: 'Večerni ave Davorin Jenko: Molitev 9. Mešani zbor Slovenske prosvetne zveze vodi Vladimir P r u š n i k Davorin Jenko: Lipa zelenela je Radovan Gobec: O Podjuna Radovan Gobec: Koroška 10. Združeni moški zbori SPZ in ZPD vodita dr. Anton F e i n i g in Folti Hartman Benjamin Ipavec: Iz stolpa sem Ubald Vrabec: Zdravica 11. Združeni mešani zbori SPZ in ZPD vodita Tomaž H o I m a r Ludovik Viternik: Radovan Gobec: in Vladimir 'Prusnik Slovenska domovina Pradedom KOLEDAR Potek, 21. april: Aleksander Sobota, 22. april: Soter in Gaj. Nedelja, 23. april: Vojteh Ponedeljek, 24. april: Jurij Torek, 25. april: Marko Sreda, 26. april: Klet in Marc. Četrtek, 27. april: Cita KOROŠKI NOVINARJI PRED KMEČKIMI VPRAŠANJI: Uspeh kmetovanja je odvisen od človeka ooooo<>ooo<>oo<><>o^oooo<><><><><>o<><><><><>< 'J Ijem in v zavesti, da mora z delom preživifi svojo številno družino 7 otrok. Zato je v svojem kmetovanju držal tudi korak z razvojem časa in skrbel, da je kmetija vedno več donašata. Toda težko delo gorskega kmeta ni bilo njegovo najtežje breme. Dvakrat je bil za časa svojega življenja odtrgan od rodne grude. V prvi svetovni vojni je moral na fronto, v drugi pa v koncentracijsko taborišče Dachau skupno s tedaj komaj 12 let starim sinom Vincencom, ki sedaj gospodari na Odrejevi kmetiji. Iz Dachaua so ga rešiti Amerikanci pred gotovim uni- ---------------------------- čenjem, kajti določen je bil za in prilično toliko gozda. Zemljišča so razkosana plinsko celico. Drugi njegov sin je na 10 parcel, delo na polju in travnikih je polno padel na nemški fronti, tretji pa kot mehanizirano. Za delo na kmetiji so vendar le tri " * Mala gora pri Bilčovsu Minuli teden smo v bilčovski občini zgubili moža, da je malo takih. Po dolgi bolezni nas je v 73. letu starosti zapustit Janez Ogris, pd. stari Odrej na Mali gori. Njegova življenjska pot je bila polna dela in trpljenja in pokojni jo je lahko prehodil le, ker je neizmerno ljubil svojo rodno zemljo na strmem bregu nad Bilčovsem, kjer je kmetovat. Nikoli ni tožil glede napornega dela ter trdega kruha, ki mu ga je zemlja vedno spet skopo odmerjala. Delal je z vese- V skupnem evropskem gospodarskem prostoru odprtih vprašanj trga s kmetijskimi pridelki tako dolgo ne bo mogoče rešiti, dokler ne bo zagotovljen obstoj ljudi, ki kmetije opravljajo in zemljo obdelujejo. Koroško kmetijstvo predstavljajo mali in srednji kmetje, zato je zagotovitev njihovega obstoja poglavitno vprašanje agrarne politike. Pri tem nista toliko odločilni pomoč javne roke in velikost kmetije, kakor je odločilen človek, ki kmetuje. Te misli povzete iz uvodnih nagovorov ravnatelja uradov koroške kmetijske zbornice, dvornega svetnika dr. H e i n 1 a , in načelnika njenega oddelka za rastlinsko proizvodnjo, višjega kmetijskega svetnika dipl. ing. Krautzerja, so bile glavno vodilo na ekskurziji, ki jo je kmetijska zbornica v četrtek minulega tedna priredila za koroške novinarje, da jih seznani s perečimi kmečkimi vprašanji v deželi. Po splošnih uvodnih razlagah smo imeli na tej ekskurziji priložnost, da smo na treh povprečno urejenih kmetijah lahko proučili, »ali koroški kmetje zaslužijo, kar zaslužijo, ali pa zaslužijo več« — kakor je dejal organizator ekskurzije, kmetijski svetnik dipl. ing. E r k e r . Ni moj namen, da bi se tukaj spuščal v po- drobnosti izjav, opazovanj in ugotovitev na tej ekskurziji, vse lahko združimo v eno bistveno spoznanje: z mnogostransko proizvodnjo mora kmet današnjega časa opešati, zato mu preostane le pot poenostavitve kmetovanja in špecializacije na tiste panoge, za katere ima najboljše naravne pogoje in s katerimi ima največ veselja in izkušenj. To spoznanje smo dobili potrjeno tako na Štipihovi kmetiji na Rutah nad Medgorjami (685 m), kakor tudi na veliko večjih ravninskih kmetijah pri Knapu v Št. Petru pri Grabštanju in pri Šimonelnu v Dominči vasi v občini Št. Tomaž pri Celovcu. Vse tri kmetije so na poti poenostavitve kmetovanja in preusmeritve proizvodnje. V prvem primeru smo gledali kmetijo z 20 ha skupne površine. Kmetijska zemljišča v izmeri 10 ha so v enem kompleksu. 18 goved in 2 do 3 plemenski svinji za prodajo pujskov imajo na skrbi gospodar (60 odstotni invalid), njegova žena in sin, ki je stopil v 16. leto starosti, pri čemer imajo še vedno eno tretjino kmetijskih zemljišč pod žitom in okopavinami. Druga kmetija je bila s staležem 33 goved, 30 prašičev in 1000 kokoši mnogo večja, obsegala je okoli 25 ha kmetijske površine (polovica njiv) osebe (oče, mati in sin). In tretji primer je bil podoben drugemu z razliko, da je zaradi ženitve na poti združitve dveh kmetij, ki ležita v razdalji enega kilometra. Potem bo skupni obrat obsegal 58 ha zemljišč, od tega vendar le 10 ha gozda. Zaenkrat delajo še 4 osebe, toda s traktorjem more delati le ena. Tri različne kmetije, toda po izjavah lastnikov ista pot v bodočnost: še več govedi, še več mleka, toda manj poljščin in manj svinj. To je njihova skupna gospodarska smer. V tej smeri dela partizan pri Žopračah nad Vrbo. Žena s štirimi hčerkami pa je bila izgnana v izseljeništvo v Nemčijo. Pokojni stari Odrej je s svojo družino docela okusil grenkobo keliha preganjanja in trpinčenja koroških Slovencev v letih nacističnega terorja nad svobodoljubnimi narodi Evrope. Toda klen, kakor je bil s svojo družino, je tudi sam ta teror premagal. Po zmagi nad fa- tudi kmetijska pospeševalna služba zbornice, je šizmom se je spet vrnil na svoj l njen načelnik, kmetijski svetnik dipl. ing. strmi breg in znova zagospodaril in uredil svojo kmetijo tako, da sodi med najlepše v okolici. Rajnega Odreja smo pokopali minuli petek, na dan 25. obletnice grozne izselitve. Zbrala se je velika množica žalnih gostov, da mu na zadnji poti in ob odprtem grobu izkaže še enkrat spoštovanje, ki mu ga je izkazovala za časa njegovega življenja. Doma in ob odprtem grobu mu je zadnjič zapel naš društveni pevski zbor. Slava njegovemu spominu, žalujoči družini pa naše iskreno sožalje. dejal Fritz ob zaključku ekskurzije. S 50 strokovnjaki, ki so zaposleni na Koroškem v tej službi, se je osredotočila na pospeševanje poenostavitve kmetovanja, pri čemer postavlja na eni strani govedorejo, na drugi pa prašičerejo v ospredje zanimanja. 71 odstotkov koroških kmetij more namreč shajati le z živinorejo, ker ima predvsem pogoje za pridelovanje krme. Ker mora kmet v zadnji konsekvenci poenostavitev sam izvesti in obvladati, posveča njegovemu specifičnemu šolanju največjo pozornost. Tozadevne številke za leto 1966 se glasijo: 58 ekskurzij, 17 kmetijskih demonstracij, 11 obhodov polja, 99 strokovnih tečajev in 865 predavanj po vaseh, skupno z okroglo 35.000 udeleženci. Blaž Singer Kaj je pravzaprav vročina? Kdor ima vročino se slabo počuti. Naglo diha, srce mu bije hitreje. Temperaturo do 37,9 stopinj Celzija imenujejo zdravniki »zvišano", od 38 do 38,9.stopinj je vročina »zmerna", med 39 in 40,5 stopinjami je »visoka". Kar presega to mejo, pa je »zelo visoka vročina", ki je lahko smrtno nevarna, če presega 42 stopinj in traja nekaj časa, ker močno obremenjuje srce in ožilje. Bolniku je treba meriti temperaturo zjutraj, ko se zbudi, in popoldne. Najbolj preprosto se da izmeriti vročina pod pazduho, lahko pa tudi pod jezikom in v črevesju. Slednji način je najbolj zanesljiv. Pod pazduho mora ostati toplomer deset minut, v ustih ali v črevesju pa le pet minut. Vročini, ki jo izmerimo v črevesu, je treba odšteti Pol stopinje (to je pet črtic na lestvici), da se dobi prava temperatura. Seveda je vsestranski tehnični napredek posegel tudi na to področje. Z občutljivimi elektrodami, ki se postavijo na kožno površino in pokažejo izmerjeno temperaturo na Posebni skali, je meritev natančnejša, traja Od kdaj pivo? Če bi se hoteli po popitem vrčku dobrega, PjVa zahvaliti njegovemu izumitelju, bi se znašli v kaj težkem položaju. Imena tistega, ki je Pjvi začel kuhati to priljubljeno pijačo, nik-do ne pozna. Pivo je namreč silno stara pija-ca. Začeli so ga variti v starodavnih časih v Mezopotaniji. Dognano je, da je bilo pivovarstvo tam že pred tisočletji prava umetnost. Varili so pivo 16 vrst. y vrček piva so radi pogledali tudi stari Egipčani. Nikakor ni slučajno, da je na neki kameniti plošči izklesan naslednji nasvet mladini: Nikdar ne pijte preveč piva. Padali boste ln si lomili kosti in nihče vam ne bo nudil roke v pomoč, pač pa bodo prijatelji pili dalje in govorili: — vrzite ven tega pijanca! Pivovarstvo so poznali tudi v stari Kitajski ln so uporabljali v ta namen riž. Inki so poznali pivo dolgo pred odkritjem Amerike. V novem svetu so Indijanci gostili Kolumba s Ptjaco, ki je po okusu spominjala na pivo. V Evropi je bilo pivo ljudska pijača že pred dolgimi stoletji. Izdelovali so jo iz ječmenovega slada in grenkega ekstrakta hmeljevih ko-kuljic. V nekaterih srednjeveških samostanih t-vrope ter v budističnih samostanih vzhoda s° postali menihi pravi mojstri v varjenju piva. Tozadevne tradicije so se ohranile ponekod do današnjih dni. Na Bavarskem na pri-mer je neki ženski samostan prava pivovarna. Najzanimivejše pa je to, da so odkrili znanstveniki skrivnost mikrobioloških in biokemijskih procesov, ki nastajajo pri proizvodnji Piva, šele v preteklem stoletju. pa samo eno sekundo. Seveda so ti termometri še predragi za splošno uporabo. Kaj je pravzaprav vročina? Hrana je gorivo, katerega naše telo spreminja v substance, ki ustvarjajo toploto. Pri napornem telesnem delu kakor tudi pri razburjenju se proizvaja tudi več toplote. Del te toplote porabi telo, ostanek pa izloča z dihanjem in potenjem. Ves ta proces ureja poseben kontrolni mehanizem v možganih. Lahko bi ga primerjali s termostatom, kot je na primer vdelan v hladilnike, v boilerje ipd. Ta toplotni center zelo natančno ureja telesno temperaturo. Kakor hitro se spremeni zunanja temperatura ali vlažnost zraka, se krvne žilice kože zožijo in razširijo, kolikor je pač potrebno za ohranitev običajne telesne temperature. Kljub temu pa lahko pride do razlike med toploto, ki jo telo ustvarja, in tisto, ki jo oddaja. V tem primeru govorimo o vročini. Telesna temperatura se dvigne nad normalo (36,6 do 37 stopinj Celzija). To kopičenje toplote nastane, kadar pridejo v toplotni center v možganih strupene beljakovine, ki se sprostijo zaradi kake nalezljive bolezni, rane opekline, krvavitve ali razkroja tkiva. Te beljakovine v možganskem »termostatu" dražijo občutljive živčne celice. Toplotni center ne deluje več pravilno in telo ne oddaja vse odvečne temperature. Če vročina naglo narašča, pogosto pride do tega, da pacienta močno trese. Na zunaj se telo ohlaja in nastane pogosto omenjena »kurja polt". To se zgodi zaradi tega, ker zaradi vročine naglo naraste ustvarjanje toplote v telesu; ker pa je krvni obtok kože pomanjšan (tedaj je bleda, vlažna in hladna), telo oddaja premalo toplote. Razlika med temperaturo v telesu in temperaturo v koži postane precejšnja. Notranja temperatura se kar naprej dviga, saj telo tako rekoč ne oddaja nobene toplote. Mrzla koža pa po živčevju draži toplotni center in ga spodbuja, da se v telesu tvori še več toplote. »Termostat” v možganih se začasno pokvari. 'Po takem tresenju se ponavadi bolnik močno spoti; to je znak, da je telo premagalo strupene snovi v svoji notranjosti. Vročina je rezultat obrambne akcije telesa. Mobilizira zaščitne enote v telesu, da uničijo tujega vsiljivca. Zato ima zelo koristno in pomembno funkcijo in je zdravnik ne sme prehitro zbijati z umetnimi sredstvi, razen če seveda ni previsoka in smrtno nevarna. Pri otrocih, ki hitreje dobijo vročino kot odrasli, ker so bolj občutljivi na bolezenske dražljaje, se ponavadi blaži vročina z mrzlimi obkladki. Pri težkih infekcijskih boleznih pa danes sulfonamidi in antibiotiki precej hitro uničijo povzročitelje, s tem pa tudi dosežejo padec temperature. Posebne težave so s prehrano bolnikov, ki imajo vročino. Tak pacient nima opefita in je ves zbit. V njegovem telesu pa gori in vsi njegovi organi delujejo pod visoko napetostjo. Organizem potrebuje hrano od zunaj, saj se večinoma po nekaj dneh izčrpajo vse notranje rezerve v obliki moščob-nih blazinic. Če vročina ne traja dolgo, zaradi trenutnega slabega teka ni treba biti v skrbeh: bolnik sicer naglo shujša, vendar si prav tako kmalu tudi opomore. Bolniki z vročino so navadno zelo žejni. Najbolje jim je gasiti žejo s sadnimi sokovi, osladkanimi z grozdnim sladkorjem — to obenem dovaja zadostno količino vitamina C, ki je takrat še posebno potreben. Bolniku, ki mu jed ne diši, pa je treba pripravljati lahko prebavljiva jedila na posebno privlačen način. 350.000 šilingov za človekov značaj Koliko je vreden dober človekov značaj! Rekli boste, da je to malo čudno vpraianje. Pa le ni tako čudno, kajti neko londonsko sodiiče je moralo tudi na to vpraianje dati odgovor. Začelo se je s tem, da je 45-letni Richard Gll-bert po prometni nesreči vložil tožbo za odškodnino. Sodiiče je na podlagi izjav prič ugotovilo, da je Sil Gilbert pred nesrečo izredno vljuden in prijeten možakar. Pri prometni nesreči pa si je poškodoval možgane in ko je prišel iz bolnišnice, so ljudje opazili, da se je njegov značaj zelo spremenil. Gilbert ni postal le prepirljiv, temveč je spravil na rob obupa tudi svojo družino s tem, da je vsakomur pripovedoval vedno iste prastare šale in razbesnel, če se jim nihče ni hotel smejati. Za izgubljeno prijetnost značaja mu je sodišče prisodilo odškodnino v višini 4850 funtov, kar v našem denarju znaša okoli 350.000 šilingov. Velikani plovejo po oceanih Marsikdo iz naših krajev je že kdaj bil v kakšnem obmorskem pristanišču, kjer se je čudil nad velikostjo ladij, ki so bile trenutno zasidrane ob pomolu. Vendar so bile vse te ladje še razmeroma majhne s tistimi velikani, ki plovejo po oceanih, bodisi ladje za prevoz potnikov ali ladje za prevoz tovora. Velikost ladij lahko merimo z različnimi merili — po prostornini, po nosilnosti, po dolžini in tako dalje. Oglejmo si nekaj teh velikanov, ki spadajo med največje na svetu. Med potniškimi ladjami je vsekakor treba na prvem mestu omeniti angleško »Qeen Elisa-betn«, katere prostornina znaša 83.673 bruto-registerskih ton, njena dolžina 314,2 in širina 36 metrov. Vendar pa po dolžini tudi tega velikana še prekaša francoska potniška ladja »France«, ki je dolga 315,66 metra in široka 33,7 metra; na njej je prostora za 2044 potnikov in 1144 članov posadke. Na tretjem mestu je ameriška potniška ladja »United States«, ki ima prostora za 1725 potnikov ter 1060 članov posadke. Prav tako k velikanom med potniškimi ladjami pa je treba prišteti še angleško »Camberra« (2238 potnikov in 960 članov posadke), holandske »Rotterdam« (1456 potnikov in 776 članov posadke), italijansko »Leonardo da Vinci«, nemško »Bremen« itd. Največja ladja za prevoz tovora pa je japonski tanker »Nišo maru«, katerega nosilnost znaša 132.334 ton; tanker je dolg 291 in širok 43 metrov. Sledi mu ameriški tanker »Manhattan« z nosilnostjo 108.273 ton, nato pa razni nemški, angleški in drugi tankerji. Če je ena ladja večja od druge, to še ne pomeni, da lahko prepelje tudi več potnikov. Pred vojno sta na primer ladji »Bremen« in »Europa« lahko sprejeli na krov več potnikov kot francoska »Normandie«, ki je bila sicer večja, vendar je imela več prostora za zabavo in tudi kabine za potnike so bile prostornejše. Podobno je tudi še danes, saj je na primer »Camberra« precej manjša od »France«, kljub temu pa lahko sprejme precej več potnikov. V gradnji ladij pa z omenjenimi velikostmi še nikakor ni dosežena skrajna meja. To velja zlasti za tankerje, ki bodo postajali še večji, saj je velikost tesno povezana z rentabilnostjo. Edini problem, ki ga imajo taki velikani, je ta, da je trenutno na svetu še malo pristanišč, kjer bi lahko pristajali. Nekoliko drugače je pri potniških ladjah, kjer potrebo po rekordni velikosti ni narekovala rentabilnost, marveč predvsem želja po ugledu posameznih držav. Zato se bo v bodoče na tem področju marsikaj spremenilo in so strokovnjaki mnenja, da bodo gradili predvsem ladje srednje velikosti, ki poleg tega tudi ne bodo več tako razkošno urejene, kajti ladijski promet mora čedalje bolj računati z resnim in cenejšim konkurentom — potniškim letalom. Presajanje pameti Bo znanstvenikom uspelo uresničiti hipotezo o možnosti prenašanja biokemijskih elementov iz enih možganov v druge, z drugimi besedami, jim bo uspelo »cepljenje enih možganov s pametjo drugih") Rezultati teh naporov zbujajo precej upanja na uspeh, čeprav so po drugi strani še zelo negotovi. Sovjetski znanstveniki so prenesli določeno vrsto kisline iz možganov živali, ki so jih zdresirali, da so reagirale na različne dražljaje, v možgane nedresira-nih živali. Te so potem pričele reagirati na posamezne signale — svetlobne ali zvočne — z enako močjo kot dresirane živali. Poskuse so delali na miših, podganah in hrčkih. Nekateri znanstveniki upajo, da bodo tl poskusi na živalih omogočili presajanje biokemijskih elementov »pametnih" možganov tudi pri ljudeh. iiiiuHniiuiiHiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiinmimniiiimiiimiiHiiEJC Drsanje ravnila po lesu. Nekaj nadvse ostrih »Aha! Aha!", nenadoma pa krik na ves glas: »Interesantno!" Močan udarec z ravnilom za mojim hrbtom po nečem jak in ima veliko ..." Smeh, udarci z ravnilom po pismu, poskakovanje »So! Gospod doktor Vogel je učenjak? in v čem je 0sPod doktor Vogel tako učen?" »V medicini, Herr Direktor." »So!" ln za mojim hrbtem: »Ali vam ni prišlo na misel, da bi navidezno sprejeli predloge doktorja Vogla, ko pa bi imeli pomilostitev v žepu, bi začeli spet svoje življenje?" »Nein, Herr Direktor, to mi ni prišlo na misel." Pa zdaj , kaj pa zdaj mislite?" »Tudi zdaj tega ne bi storil." »Aha! Aha!" Pred mano je ravnilo postavil navpično na mizo in se z vso težo naslonil nanj. »Zakaj ne?" Dolgo nisem nič odgovoril in glavni ječar me je strogo opomnil: »Odgovorite vendar gospodu direktorju!" Direktor je dvignil ravnilo in rekel: »Pustite, naj premišlja, kolikor dolgo hoče." In čez čas sem rekel: »Ne vem." Direktor je spačil obraz, nagubal ustnice, z besnim pogledom oplazil glavnega ječarja, z ravnilom udaril po bronastem kipcu, ki je stal na pisalni mizi, ter pričel kakor z vajeti spuščen skakljati okrog mene. »Ali razen doktorja Vogla poznate še koga, ki bi se lahko potegoval za vašo amnestijo?" »Ne, ne poznam, gospod direktor." Za mojim hrbtom: »Ali veste, da v vašem primeru amnestija lahko skrajša kazen samo za polovico? Sedeli bi torej pet let, namesto deset.” »Ne, tega nisem vedel, gospod direktor.” »In zdaj, ko veste, ali zdaj nameravate odgovoriti na pismo doktorja Vogla?" »Nein, Herr Direktor." »Torej raje presedite pet let več, 'ko da bi hlinili, da se nameravate ukloniti zahtevam doktorja Vogla?" »Ja, Herr Direktor." »Zakaj?" »To bi 'bila prevara." , Obraz pred mano se je nenadoma do kraja zresnil, ravnilo je bilo uperjeno vame in vrtajoče oči so se za-žrle naravnost v moje. »Ali imate doktorja Vogla za prijatelja?" »Nein, Her Direktor." »Ali ga ljubite in spoštujete?" »Nikakor ne, gospod direktor." A dodal sem: »Vsekakor pa je velik učenjak." »Pustimo to veliko učenjaštvo ob strani." In potem je spet povzel: »Lang, ali je dovoljeno ubiti sovražnika domovine?” »Vsekakor, gospod direktor." »Ali pa uporabiti proti njemu laž?" »Vsekakor, gospod direktor." »Ali se poslužite najbolj zahrbtne zvijače?" »Vsekakor, gospod direktor." »Doktorja Vogla pa ne marate nalagati?" »Nein, Her Direktor." »Zakaj ne?" »To je nekaj čisto drugega." »Zakaj je nekaj čisto drugega?" Pomislil sem in rekel: »Ker gre v tem primeru samo zame." »Aha! Aha!" je rekel direktor rezko in zmagoslavno. Oči za lečami v zlatem okviru so mu zasijale, vrgel je Vzgajajmo okus otrok Vzgajanje okusa zahteva mnogo časa. Lahko prinaša zadovoljstvo, veselje in lahko pomeni celo igro — če je pravilno usmerjeno. Hkrati s tem, ko vzgajamo okus svojih otrok, vzgajamo tudi sami sebe. Eden osnovnih pogojev za temeljito in dobro vzgojo okusa je nujnost, da ločimo med osebnim okusom in objektivno dobrim okusom. Kajti ni namreč nujno, da je nas osebni okus tudi dober. Predvsem se moramo izogniti kategoričnih stališč — kot na primer: sovražim Wagnerja, mrzim Van Gogha itd. To so subjektivne, neutemeljene ocene, ki bi kaj lahko napak usmerile dober okus, ki ga želimo v otroku vzgojiti. Tudi to bi bilo napak, če bi brez potrebne utemeljitve in prepričanosti sprejeli določeno umetniško strujo. Ni namreč vse, kar vidimo, tudi najboljše. Pri otroku moramo razvijati kritičen duh, otrok naj o zadevi, ki jo gleda, premišljuje, jo primerja in poskuša o njej povedati svoje mnenje. Vrt na primer je kraj, kjer lahko otroku že zelo zgodaj bistrimo in izpopolnjujemo okus. Povabimo malega, da bo sodeloval pri urejevanju rožnih gredic, pri sajenju trave, nameščanju okrasnih kamnov itd. Omogočajmo otroku, da se čimprej seznani z umetnostjo. Dejstvo je namreč, da se otroci pri obiskih muzejev, razstav, gledališč, filmskih predstav in nazadnje tudi pri branju dobrih knjig ne samo zabavajo, temveč po malem formirajo tudi svoje mnenje o določeni stvari in vzgajajo svoj okus. Zelo važno je, da starši ne zanemarijo dekorja otrokovega življenja. Če imajo otroci svojo sobo, jo skrbno uredite. Za izbiro harmoničnih in preprostih predmetov verjetno ne bo treba veliko denarja. Pri tem upoštevajte tudi otrokove želje, razvijajte njegovo umetniško angažiranost, kajti to vežba tudi njegov kritični duh in preciziranje vrednosti lestvice tistega, kar je lepo. In takrat, ko bo vaš otrok prvič spontano od navdušenja vzkliknil pred neko sliko, zgradbo ali pokrajino, bodite ponosni nanj in nase. Mali nasveti ■ iPOKROMANIH predmetov, ki so za vlago silno občutljivi, ne shranjujte v vlažnih prostorih. Če že dolgo niso bili v rabi in so medtem izgubili svoj lesk, jih je treba pred ponovno uporabo zdrgniti z vazelino. V vsakdanji uporabi pa pokromane predmete brez skrbi lahko čistite s toplo vodo, nakar jih z mehko krpo posušite. ■ Koščenim predmetom povrnemo prejšnji sijaj, če jih umijemo v razredčenem vodikovem superoksidu. Koščene žlice zdrgnemo z mešanico magnezije in bencina. ■ JEDI, ki bi jih rade znova pogrele, postavimo v vročo vodo, tako bomo namreč očuvale dragocene vitamine in tudi jed bo okusnejši. ® PRESLANE JEDI so zopet užitne, če jim dodamo nekaj surovih krompirjevih rezin, kajti te vsrkajo odvečno sol. Včasih zadostuje tudi, če preslanim jedem dodamo sladkor. Spomladi vitaminska prehrana Znano je, da potrebujemo spomladi največ vitaminov. Ravno v tem času pa je izbira sveže zelenjave še najmanj pestra, zato je prav, da izberemo vse, kar se le da izkoristiti. Strokovnjaki za prehrano priporočajo, naj bi človek vsaj polovico hrane za-užll sveže. Seveda to vedno ne gre, zato naj bi bil v svežem stanju vsoj dobršen del naše prehrane. Ker pa bi bila sama zelenjava precej pusta, jo lahko povežemo z beljakovinsko hrano, pa tudi maščobe ne smemo popolnoma opustiti. Za pripravo fakih »spomladanskih” jedil, primernih zlasti za večerjo, navajamo nekaj receptov: 0 Sadnozelenjavna solata ' z ovsenimi kosmiči Naribamo korenje, zeleno, jabolko, dodamo limonov sok, žlico tolčene smetane, osladimo z medom, vendar le toliko, da je prijetno za okus. Dodamo nekaj žlic surovih kosmičev, ki smo jih nekaj ur prej namakali v hladnem mleku. Ob raznih sezonskih priložnostih lahko dodamo še razno sadje — pomarančo, banano, jagodo, češnjo, hruško. Solata se običajno potrese z grobo sesekljanimi orehi. 0 Sadnozelenjavna solata s sardelnimi kruhki Naribamo hren, zeleno, jabolko, dodamo žlico smetane, solato, zelo malo solimo in premešamo. Zraven serviramo kruh s sardelnim maslom in olivami. Kruh narežemo na rezine, košček masla vmešamo, dodamo mu malenkost zdrobljenih sardelnih filejev ali pa malenkost sardelne paste. S sardelnim maslom namažemo kruhke in jih dekoriramo z olivami. % Porova solata z govedino Por ali mlado čebulo narežemo na grobe kolobarje, solimo, pokapljamo z oljem, dodamo nekaj kapljic kisa, košček puste in na tanke lističe narezane govedine (kuhane, ki nam je ostala od kosila), žlico majarona in žlico smetane. Če nimamo kuhane govedine, naredimo solato z narezano saflado. £ Mešana solata Mešano solato s prelivom pripravimo takole: razne sezonske, dobro oprane in oce-jene solate zlagamo v kupčkih na večji krožnik ali v plitvo skledo. Solate posamez ne mešamo. Nato pripravimo solatni preliv: v skledi s šibo zmešamo razredčen kis, dodamo malce vina, lahko tudi limonovega soka, malce kisa, ki nam je ostal od kislih kumaric, žlico gorčice, solimo, zelo malo sladkamo, prilijemo olja, vse skupaj dobro zmešamo, poskusimo in če našemu okusu prija, vlijemo v steklenico, ki jo zamašimo z zamaškom, kateremu podolgem zarežemo dve zarezi. Pred uporabo steklenice s prelivom dobro potresemo in solato samo pobrizgamo. Tako imamo vedno enako začinjeno solato, preliv pa lahko prilagodimo okusu. Solatni preliv lahko stoji brez škode — na hladnem — po več dni. S prelivom obrizgamo solato dekoriramo s trdo kuhanimi jajci, potresemo z narezanim drobnjakom in — če odgovarja okusu — okrasimo z olivami. £ Sadnozelenjavna surova juha V mešalec (mikser) ubijemo surovo jajce, dodamo žlico medu, prilijemo mleka, dodamo naribano korenje, zeleno, lahko tudi peteršiljevo korenino, naribano jabolko, limonov sok in malenkost konjaka ter vse skupaj zavrtimo. Juha naj bo gosta, tekoča. Serviramo jo v skodelicah ali v kozarcih. Pred serviranjem ji lahko dodamo kocko ledu, dekoriramo s smetano, potresemo pa z grobo sesekljanimi orehi. Če imamo na razpolago sezonsko sadje, lahko dodamo še jagode, pomaranče, maline in podobno. 0 Mesne skodelice Neolupljeno salamo razrežemo na kolobarje, jih vržemo na ogreto maščobo in opečemo. Kolobarji se zvijejo, da nastanejo »skodelice". Polnimo jih z jajčno jedjo, ki smo jo pomešali z dušeno zelenjavo. Za nadev lahko vzamemo tudi pražene možgane, jetrca ali špinačo z jajci. Dušeno zelenjavo lahko potresemo s sekljanim peteršiljem, narezanim drobnjakom ali naribanim sirom. To in ono o konservah Živila ostanejo večinoma le kratek čas sveža in užitna, zato jih moramo posebej pripraviti, če jih hočemo shraniti za dalj časa. To napravimo tako, da živila sušimo, shranjujemo na hladnih prostorih, nasolimo, prekadimo ali vložimo v olje ali med. To so precej naravni načini shranjevanja, ki zadostujejo v vsakem gospodinjstvu. Z naraščanjem prebivalstva pa se je pojavila potreba po pravi industriji konserv. Pri konserviranju s pomočjo vročine ali mraza hrana izgubi nekaj svoje vrednosti, pri kemičnem konserviranju pa se je razen tega bati še škodljivega ali celo strupenega učinka sredstev za konserviranje. Še najmanj škodljivi sta ocetna in mlečna kislina. Mnogo bolj pa so škodljivi cimetova, mravljinčna, salicilna in borova kislina. Naslednja nevarnost so strupi, ki jih proizvajajo kovine pokvarjenih konserv. Nikoli ne smemo porabiti konserv, ki so že napihnjene zaradi plinov. Na žalost pa lahko tudi čisto-nesumljive mesne in ribje konserve povzroče zastrupljenje. Tudi če segrevamo vsebino konserve, s tem še ne uničimo vseh strupenih sno-snovi, nekateri strupi so namreč odporni proti vročini. Konserve naj bodo torej le izhod za silo. Nikakor pa ne smemo konservam na ljubo o-mejiti porabo svežega sadja in zelenjave. Ne zanemarjajmo Škiljenja! Škiljenje navznoter (konvergentno) ali škiljenje navzven (divergentno) se pokaže že v šestem mesecu starosti, včasih pa cela že ob rojstvu. Škiljenje je posledica nepravilnega razvoja očesnih mišic in ga je treba nemudoma zdraviti. Ne smemo prezreti te otrokove napake, češ da bo še pozneje čas to popraviti. Ne gre le za preprosto vprašanje lepotne napake, marveč za resno nevarnost, ki preti otrokovemu vidu! škileče oko se nagiba k temu, da postane pasivno in slabovidno, prav zaradi tegar ker ga otrok premalo uporablja. Vendar pa je to oko možno prisiliti k delu s pomočjo posebnih očal, če jih le zdravnik zapiše, kar je možno že pri starosti devetih mesecev. Operacija, ki obstoji v tem, da vzpostavi mišično vzporednost in da popravi škiljenje, je izvedljiva okrog četrtega leta starosti in že prej. Dalj časa odlašati je pa nevarno. Če so oči izgubile sposobnost za istočasno delo, jih je veliko težje znova privaditi na obojestransko gledanje in jih znova privaditi k normalnemu delu. Če že ni neposreden vzrok, je pa škila-vost lahko tudi predhodnica slepote. Moljem napovejmo boj! Če ubijemo molja, ne smemo misliti, da smo se rešili te zalege. Gosenice, ki se Izležejo po nekaj dneh iz Jajčec, žro obleko. Samičke odležejo jajčeca med volnenimi vlakni, v šivih, žepih in zlasti na umazanih In prepotenih mestih oblačil. Ena samička znese po 250 jajčec. Žival leže jajčeca nojraje na prašne, umazane in prepotene dele obleke. Zato je potrebno, da čez poletje volnene predmete, ki jih ne nosite, temeljito operemo, priložimo dobro kemično sredstvo proti moljem In zavijemo v časopisni papir. Plašče in z volno podložena oblačila dobro prezračimo in temeljito Iztepemo. Če nimamo vrečke, kamor bi spravili volnena oblačila, je primeren tudi kovček, ki se tesno zapira. Preden zložimo vanj oblačila, ga znotraj dobro očistimo. Obleko pa seveda predtem pretresemo s sredstvom proti moljem. V stanovanju žive molji pogosto v podnih špranjah, zato včasih tla poškropimo s sredstvom proti moljem ali umijemo s kisom. V preprogi zatremo molje tako, da razprostremo čeznjo veliko krpo, namočeno v kisu, ki jo do suhega zlikamo. Prav tak hud sovražnik moljev je sonce, tako bomo preprogo na soncu pošteno iztepli In se rešili te neprijetne zalege. OIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllMIIIIIIIIHIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllinilHlltllllltllllM^lllllllinilllllinnillllllllinillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIItlllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIItllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII‘ ravnilo na mizo, prekrižal roke na prsih in na obrazu se mu je razlil izraz zadovoljstva. »Lang," je pofem rekel, »vi ste nevaren človek." Glavni ječar je brž obrnil glavo profi meni in me sirogo premeril od nog do glave. »Ali veste, zakaj ste nevaren človek?" »Nein, Herr Direktor." »Ker ste poštenjak." Očala so mu poblisnila in nadaljeval je: »Vsi poštenjaki so nevarni. Samo lopovi so nenapadalni. Pa veste zakaj, vi ječar?" »Nein, Herr Direktor." »Pa bi radi zvedeli?" »Vsekakor bi rad zvedel, Herr Direktor." »Ker lopovi vse počno samo v lastno korist, se pravi goljufajo po malem." Sedel je, položil roke na naslon fotelja in na obrazu mu je znova zaigralo zadovoljstvo. »Lang," je potem nadaljeval, »vesel sem, da je tole pismo doktorja Vogla (in znova je pismo privzdignil s konico prstov) vzbudilo v meni zanimanje za vaš primer. Malo verjetno, da bi učenjak Vogel zdaj (nasmešek) še kaj storil za vas. Jaz pa..." Vstal je, živahno odskakljal do knjižne police, kar na slepo vzel neko knjigo, in medtem ko je opazoval njen hrbet, nadaljeval: »Jaz pa na primer, zaradi vašega lepega vedenja lahko prosim, da vam skrajšajo kazen." Obrnil se je živahno kakor opica, sunil z ravnilom proti meni kakor sabljač, oči so se mu bleščale in z rezkim glasom je na kratko pribil: »In tudi bom!" Vložil je knjigo nazaj, odskakljal k pisalni mizi, sedel, in ko me je pogledal, so bile njegove oči, ko da bi se nadvse začudile, da sem tam. Z roko je odsekano in nestrpno zamahnil. »Odpeljite zapornika!" In brez pravega prehoda je začel vpiti: »Schnell! Schnelll Schnelll' »Los!" je bevsknil vame glavni ječar. In skoraj teči sem moral iz direktorjeve pisarne. Direktor je držal besedo, čeprav sem moral čakati še dve leti, da sem to spoznal. Leta 1929 so mi sporočili, da je moja kazen zmanjšana za polovico in iz ječe sem prišel skoraj do dneva natanko po petih letih. Precej sem se zredil in moja civilna obleka ml je bila spet premajhna. Bil sem vesel, da se je približevalo že poletje, tako da mi ni bilo treba nositi več plašča strica Franza. Razen prihrankov so mi dali v roke tudi vozni listek do M. V vlako sem se s presenečenjem zalotil, da še vedno mislim na svojo celico, in to — zares čudna stvar — z nekakšnim obžalovanjem. V vagonu sem stal na hodniku in gledal skozi okno. Mimo mene so bežala žitna polja, ki so lahko valovila v soncu, in pomislil sem. »Torej svoboden." — Čuden občutek, posebno še, ker sem se imel za svojo svobodo zahvaliti pravzaprav pismu doktorja Vogla. Čez nekaj časa sem se vrnil na sedež. Roke so mi prazne visele ob telesu, minute so nezadržno potekale in nikogar ni bilo, ki bi mi rekel, kaj naj storim. Dolgočasil sem se. Znova sem se vrnil na hodnik in se zagledal skozi okno. Žitna polja so bila zares lepa. Veter je na njih prebujal drgetajoče valčke kakor na jezeru. V kaznilnici so mi dali pet cigaret, a brez vžigalic. Stopil sem v svoj kupe in nekega potnika prosil za ogenj, potem sem se vrnil nazaj na hodnik. Cigareta je bila brez vsakega okusa. Nekajkrat sem potegnil, nato pa odprl okno in jo vrgel čim dlje sem mogel od vlaka. A veter jo je treščil nazaj ob vagon in pokazala se je peščica isker. Okno sem zaprl in se znova zazrl v žitna polja. Ko so se polja nehala, sem opazil še kar lepe pašnike, konj pa nisem videl nikjer. Čez nekaj časa sem pomislil na stranko in obšla me je radost. 1929 Stranka je odločila, da me za nekaj časa »pošlje na oddih". Priskrbela mi je službo v žrebčarni polkovnika barona von Jeseritza, ki je imel velikansko posestvo v Pomeraniji blizu mesta W. Moje novo delo me je navdušilo že takoj spočetka. Živali so bile zares lepe, lepo negovane, poslopja so bilo moderna in polkovnik baron von Jeseritz — vsi so mu rekli »Herr Oberst", čeprav ni bil več v vojaški službi — je znal uveljaviti železno disciplino. Bil je visok in suh, z nagubanim obrazom, ki pa je bil kakor ustrojen, in z nenavadno dolgo spodnjo čeljustjo, ki mu je — zares čudno naključje — dajala podobo konjskega gobca. Slug® so mu za hrbtom rekli »jekleni gobec" in nikoli nisem mogel ugotoviti, ali zaradi njegove čeljusti ali pa zaradi oči. Na prvi pogled njegove oči niso bile nič posebnega-Bile so modre in nič drugega. Kadar pa so se nanaglomo zapičile vate, so bile, ko da bi nekje obrnil stikalo. Njihov žar je bil neznosen. (Se nadaljuje) T. E. BROOKS Nepovabljeni gost Noč je bila temna, vetrovna in lilo je kot iz škafa. Mlada žena za volanom se je na vso moč trudila, da je ne bi zaneslo z asfaltirane ceste, ki jo je komaj videla pred seboj. Če ne bo kmalu konec neurja, sploh ne pridem danes domov, je premišljevala. Edward bo v skrbeh, ker bi morala biti doma že pred nekaj urami. Hotela mu je telefonirati, pa je bila linija prekinjena. Zmanjšala je hitrost in se čez nekaj časa ustavila. Odprla je okence in veter ji je pognal v obraz curek dežja. Vsa je vztrepetala, spet zaprla okence ter se obrnila k volanu. Saj to neumno potovanje v North-port sploh ni bilo nujno potrebno, je pomislila. In morda je bilo bedasto tudi to, da se je vrnila h gledališču ... Spet je pognala avtomobil. Oči so jo bolele od napenjanja, da ne bi prezrla bele linije, ki se je vlekla po sredini cestišča. Vsak čas je črta izginila in se čez trenutek spet pojavila. Nenadoma pa je povsem izginila in prednji del avtomobila je odskočil. Kolesa so se vrtela v prazno in dolbla od dežja razmehčano zemljo. Očividno je zdrsnila s asfaltne ceste. Zavrtela je volan in pritisnila na plin. Motor je zarohnel, toda avtomobil se ni premaknil z mesta. Desno kolo se je pogreznilo še globlje v zemljo. »Prekleti dež!« je vzkliknila vsa obupana. Še kake pol ure je ostala v vozilu in čakala, da bi prenehalo deževati, da bi pripeljal kdo mimo, da bi se zgodilo kar koli... Toda deževalo je vse močneje in Silvija je začutila, da ji trepečejo roke in drhti vse telo. Stopila je iz avtomobila. Na trdih tleh se je počutila varneje. Stopila je okrog vozila in se odpravila po cesti. Svetloba avtomobilskih reflektorjev je postajala vse šibkejša in večkrat se je morala ustaviti, da je našla pot. Brez avtomobila, brez rohnenja motorja se ji je zdela noč še strašnejša. Nikjer svetlobe, nikjer nobene hiše. Ali je mogoče, da tod okrog ni nobenega naselja? je premišljevala. ■Potem se je spomnila, da je zaradi nevihte prišlo do prekinitve električnega toka. Morda je v bližini kaka niša, samo da je ne more videti. Šele ko se je začela spotikati ob kamenje, je ugotovila, da je zašla z asfaltne ceste na stransko pot. Že se je hotela vrniti, ko je zagledala v daljavi, ki je ni mogla preceniti drobno lučko. Pospešila je korak, ne da bi svetlobo izgubila izpred oči. Kake četrt ure je hodila, ko se je znašla pred lučjo, ki je prihajala skozi eno od °ken hiše. Zagledala je bele stopnice vile in se pognala prek vrta k vhodnim vratom. Kak trenutek je zastala, da je prišla do sape. Bila je mokra do kože in z las ji ie curljala voda. Nato je dvignila roko in potrkala. Nestrpno Je prisluškovala, ali se bo znotraj kaj 2ganilo. Veselje, ki ga je občutila ob pogledu na hišo, je zamenjal nemir. Zakaj nihče ne pride? V 'hiši je vendar Kc- Zakaj ji torej ne odprejo? Pri-Psnila je na kljuko in z olajšanjem ugotovila, da so vrata odklenjena. Odprla jih Dalje ni š.„. . lahko vstopila. Predsoba je bila temna. Silvija je naredila korak, toda zadela je ob ne-k° reč, ki je ležala na tleh. Ob nekaj, zaradi česar ni mogla bolj od-Pteti vrat. Naglo je skočila nazaj, kot da bi jo odbila vzmet. Naslonila 5e je na vrata, ki jih je veter zaprl. Polagoma so se oči privadile na j*mo. Videla je, da je tisto na tleh *ovek. Zbrala je ves pogum, segla P° njegovi roki in mu otipala žilo. ako je bila vznemirjena, da ni sli-sala korakov. V predsobi je zadonel unren glas. »Dober večer, gospodič-n?; Komu se imam zahvaliti za vaš obisk?« co. Nekje na njeni sredini se je nekaj svetlikalo. Revolver. »Kdo ... kdo ste?« je zajecljala, z muko zatirajoč v sebi grozo, ki jo je vse bolj prevzemala. »Moje ime je Caldwell,« je odgovoril neznanec ljubeznivo. »To bi vas moral vprašati jaz, ker ste, če se ne motim, prišli na malce nenavaden način v mojo vilo.« Silvija je pogledala dolgina in zagledala koščen obraz, ki se je odbijal od teme. Misli so se ji povrnile k človeku na tleh. Začutila je njegov pulz. Torej je še živ. »Toda zakaj... zakaj držite revolver v roki?« ga je vprašala. »Zato,« je dejal z mirnim glasom Caldwell in pokazal s pištolo na človeka na tleh. »Zato, ker sem danes zvečer že imel posla z nepovabljenim gostom.« »Jaz... jaz sem nekajkrat trkala, toda nihče mi ni odprl.« »Saj bi vam prišel odpret, gospodična, če bi bili malo bolj potrpežljivi. Služinčad je v mestu, sam pa se ne počutim najbolje.« S kretnjo jo je povabil, naj stopi naprej, toda revolver je še naprej držal v roki. »Stopite v salon,« je dejal. »Ne morem se več držati na nogah. Čim-prej moram sesti.« Smeh stoletij Ko je angleška kraljica Viktorija leta 1855 prišla v Pariz, ji je mesto priredilo slavje, na katerem se je plesala tudi kva-drilja. Na dvoru Napoleona lil. so kvadriljo sicer bolj prekle-petali kot preplesali, toda Viktorija je plesala, kot se je bila naučila, ne da bi izpustila en sam korak. Zato je rekel maršal Canrobert cesarju: »Pleše, bogme, kot se tepejo njeni soldati! Korenjaško, neutrudno in korektno vse do konca." ooo Ko si je fancoski pisatelj Anatole France drugič ogledal znameniti grad Bioise, mu je čuvaj starin v neki sobi, v katero sta pravkar stopila, dejal: »Glejte, prav v tej sobi so ubili, po ukazu zlobne Katarine Medici, vojvodo Guiškega!" »Kako to," se je začudil France, »pred dvema letoma ste mi pokazali neko drugo sobo in mi rekli, da so vojvodo ubili tam!" »Tudi to je res!” se je odrezal vodič. »Tedaj smo pač tole sobo popravljali." OOO Ko je bil Mark Twaln urednik časopisa »Arizona Kicker”, ga je namišljeni pesnik trdovratno bombardiral s soneti. Ko jih je že šest zbirk pometal v koš, je sedmo nenadoma objavil in poslal vztrajnemu liriku po pošti velik koš s pismom: »Koš je honorar za vaše sonete in prosim vas, da vanj vržete vse prihodnje zbirke, kajti jaz sovražim ovinke.” OOO Winston Churchill, veliki državnik našega stoletja, je bil v času svojega šolanja v Harrowu vedno zadnji in najslabši učenec. »Pa to me ni motilo," je kasneje pripovedoval, »kajti vedno sem zaupal v reklo iz svetega pisma: In zadnji bodo prvi." Silvija je stopila v salon, neznanec za njo. Prostor je bil poln senc, ki so jih ustvarjale sveče in plamen v velikem kaminu. Opazila je, da človek težko diha. »Oprostite,« je dejal in sedel v naslonjač. »Bi lahko zvedel, zakaj ste prišli v tujo hišo, sredi noči in še k neznancu povrhu?« »Zato, ker se mi je avtomobil zagozdil. Zašla sem ... Poiskala sem zavetje v prvi hiši, ki sem jo našla. Nisem tatica, verjemite mi.« »Draga moja,« je odgovoril Cald-well mirno. »Verjamem vam, da govorite resnico, in prosim vas, da mi oprostite. Vidim, da ste se morali boriti z neurjem. Mokri ste kot miška. Sedite pred ogenj in se posušite.« Po teh besedah je spravil revolver v tulec in se udobneje namestil v fotelju. Silvija je stopila proti kaminu. Ko je stopala po debeli preprogi, je zagledala na njej celo vrsto temnih madežev, drugega za drugim. »Saj to je kri,« je zakričala prestrašeno. »Vi ste... streljali na tistega človeka?« Caldsvell se je nagnil naprej in pogledal madeže. »Draga gospodična, če jih bolje pogledate, lahko vidite, da vodijo sledi proti mojemu naslonjaču. Torej nisem jaz streljal nanj, temveč on name . .. Hotel me je oropati, toda jaz sem ga razorožil s tem, da sem ga udaril po glavi. Potem sem ga zvezal, da ne bi še kaj poskušal. Kot vidite, sem bil do njega obzirnejši, kot je bilo potrebno.« Potipal si je levo nogo in spačil obličje. Kot da bi govoril samemu sebi, je zamrmral: »Zavoj je verjetno zdrsel dol.« Dvignil je hlačnico in Silvija je zaprla oči od gnusa. Stegno neznančeve leve noge je bilo razmesarjeno. Nekoliko centimetrov nad rano je bil zavezan robec. Prepustite to meni,« je dejala z drhtečim glasom. »Bila sem bolničarka.« »Ali res? Zelo vam bom hvaležen, če mi pomagate ... Zavoji so na mizi. Hotel sem si previti nogo prav tedaj, ko ste prišli.« Silvija je prinesla škatlo z zavoji in pokleknila poleg človeka. »Bolje bo, če ne gledate,« mu je rekla, čeprav se je sama komaj zadrževala, da ni omedlela. Caldsvell jo je poslušal brez besed. Hitro in spretno je razvezala robec, naredila iz gaze tampon in ga pritisnila na nogo. Potem je vzela zavoj. »Končno,« je dejala naposled. Caldwell je prikimal. Njegove ustnice so bile bele in obraz kot iz voska. JANUSZ OSEKA: Zlata jajca Odprla jih je, toda le za pol metra, alje ni šlo. Bilo je dovolj, da je Silvija se je V° ‘n zagledal zdrznila, obrnila gla-a dolgo človeško sen- Nekega dne sem si zaželel za kosilo raco z jabolki. Kupil sem na trgu lepo, debelo raco in jo prinesel svoji gospodinji v nadaljnjo obdelavo. Gospodinja je nabrusila nož, zgrabila raco za kljun ... in tedaj je nekaj padlo na tla. »Čudno," je rekla gospodinja in povesila orožje, »poglejte, gospod .. .” Pogledal sem reč, ki je padla na tla. Bilo je veliko račje jajce zlate barve. Pobral sem ga, ga potežkal z roko in nagriznil z zobmi. Potem sem osebno zgrabil raco za kljun in nalahno potegnil. Pokazalo se je, da vsa zadeva ni bila golo naključje; raci je izpod repa padlo še eno jajce. »Prosim vas, specite za kosilo zrezke," sem rekel gospodinji, spravil jajci v žep in odšel v trgovino Juvelir. Izvedenec je na mojo prošnjo namazal jajce s kislino in izjavil: »Čisto zlato, štiriindvajsetkaratno." Od tega dne se je v mojem življenju marsikaj spremenilo. Kupil sem si vilo z garažo, televizor, hladilnik, pralni stroj, skratka, začel sem uspevati na ravni srednje premožnega goljufa. Nič čudnega, če so se oblasti kmalu začele zanimati za ta nezdravi pojav blaginje. Obiskala sta me dva gospoda z aktovkama in me začela podrobno izpraševati, kako in kaj. Sprva sem hotel pojasniti svoje bogastvo z dobitkom pri športni stavi in dediščino tetke iz Amerike, toda gospoda sta si z žepnim priborom mirno pedikirala nohte, mrmrala sama zase »Ti kar pripoveduj" in se večkrat strokovno spogledala. Opazil sem, da bi me lahko tok dogodkov zanesel dalj, kot sem želel, in sem se načelno odrekel lažem. »Med nami rečeno," sem rekel in odvrgel z obraza krinko, »v resnici sem obogatel s pomočjo race, ki nosi zlata jajca!" V dokaz svojim besedam sem krinesel raco in jo ustrezno potegnil za kljun, tako da je bila prisiljena, znesti v prisotnosti uradnikov nekaj zlatih jajc. Uradnika si dolgo nista opomogla od začudenja. Jemala sta jajca v roke, jih ogledovala, tipala in metala v zrak. Očitno je bilo, da se ne moreta odločiti kaj naj ukreneta s temi jajci. Naslednjega dne sem dobil poziv, naj pridem v urad z raco in vsemi jajci, ki jih je znesla v preteklem letu. »Tudi ko bi čisto v redu vodili knjige," mi je rekel načelnik, »da, tudi v tem primeru bi vam morali zaseči raco v javno korist. Za zdaj bomo do nadaljnjih ukrepov višjih instanc raci zapečatili zadnjico." Čez nekaj časa so me spet poklicali v urad in mi sporočili, da zadevo z raco urejujejo. Izvedel sem o diskusijah na različnih ravneh, iz katerih se je izkristalizirala misel o nujnosti eksploatacije race v družbene namene. Govorili so tudi o načrtu, da bi me imenovali za direktorja race, potem pa se niso mogli zediniti, kako naj bi se imenovala tovarna zlata te vrste: »Državna raca št. 1" ali bolj kratko »Cen-trozlatojaj" ali kaj podobnega. Jajčarsko zlatarski zavodi, ki naj bi jim bil direktor, so že nastavili ustrezne administrativne in tehnične moči. Celo za vlečenje race za kljun so organizirali posebno brigado. Po vseh teh težavah in neprilikah sem doživel dan, ko bi morala začeti raca obratovati. Komisijsko so ji sneli pečat z zadnjice in delegat komiteja je osebno povlekel raco za kljun. Niti z mojo pomočjo niti s sodelovanjem dodeljene brigade ni padlo iz race nič, prav nič. Strokovnjaki so ugotovili, da je usahnila zaradi pečata na zadnjici. DOMISLICE • Nihče ne more biti pameten s praznim želodcem. (Ellol) • Nihče ni svoboden, kdor ni samega sebe gospodar. (Claudtus) • Vrata brez ključavnice so vaba za lopova. (Tusserj ® Narava ne trpi laži. (Carlyle) • Skromni ne govore o svojih zaslugah. IColman) Silvija je čakala. »Vas boli?« je vprašala čez čas. »Ne,« je zamrmral ranjenec. »Ničesar ne čutim.« »Ali bo zdravnik kmalu tukaj?« »Sploh ga ne bo,« je z muko odgovoril Caldwell. Nisem ga mogel dobiti. Tudi policije ne ... Telefon ne deluje. Linija je verjetno prekinjena zaradi nevihte ...« Obmolknil je in pobesil glavo, kot da nima več moči, da bi jo držal pokonci. »Bojim se, da sem naredila napako,« je nenadoma izbruhnilo iz Silvije. »Tampona nisem položila na rano in zato še naprej krvavite.« »Zakaj?« je zavpil prestrašeno Caldwell. »Zakaj ste to naredili? Ali hočete, da umrem?« »Ne. Hočem samo, da izgubite zavest ...« »Toda zakaj?« »Zato, ker ste me nalagali.« Nekaj časa sta oba molčala. Cald-well je poskusil seči z roko v žep po revolver, vendar je takoj odnehal. Napor je presegal njegove moči. »Obvežite me,« je zakričal. »Ubil vas bom, če me ne boste.« »Ne, ne boste me ubili. Stanje vam ne dopušča, da bi lahko še kogar koli ubili.« Ne da bi izgubila en sam trenutek, je stopila k njemu, mu izvlekla revolver iz žepa in ga odnesla na drugi konec sobe. Nato je poskrbela, da mož ni izkrvavel. Ko je bila gotova, je vzela svečko in odšla v predsobo. Zvezani človek na tleh je počasi prihajal k zavesti. Prerezala mu je vezi na rokah in nogah. Tisti hip se je zaslišal iz salona top padec. Silvija je odhitela nazaj in zagledala Caldwella, ki je ležal na preprogi, na pol poti med foteljem in vrati. Pokleknila je k njemu in preverila, ali je zavoj še na mestu. »Neumen sem bil,« je zamrmral. »Hotel sem — poskusil sem ...« »Bodite mirni in ne delajte nobenih neumnosti. Ali hočete umreti, ker boste izgubili vso kri? Prav zdaj, ko...« »Zdaj, ko ...?« »Da, prav zdaj sem ugotovila, da tisti človek v predsobi ni ranjen. To pomeni, da ga niste nameravali ubiti...« I »Ne, jaz nisem ubijalec. Revolver ni moj. Pretil mi je z njim.« »Toda kaj ste hoteli v tej hiši?« »Denar seve. Saj sem ga že našel v predalu, ko me je ta človek v predsobi presenetil.« Zopet mu je glava padla na preprogo. »Ne... ne smete zaspati,« je vzkliknila Silvija. »Prinesla vam bom viskija.« Človek je odprl oči. Ali... oprostite ... ste zašli... ali ste hoteli krasti tako kakor jaz?« Silvija se je nasmehnila. »Ne, nisem tatica.« »In ste po mojem obnašanju ugotovili, da nisem domačin? Slabo sem igral svojo vlogo.« »Nasprotno. Bili ste zelo prepričljivi.« »Kako pa ste... potem, za vraga, ugotovili, da nisem Caldwell in da ... ta hiša ni moja?« »To je bilo zelo preprosto. Cald-well je ime človeku, ki leži tam zunaj v predsobi. To vem zato, ker je moj mož, a ta hiša je najina.« Slovenski planinci so zborovali V Ljubljani je minulo nedeljo zasedal redni občni zbor Planinske zveze Slovenije, ki po Številu članstva spada med najbolj množične slovenske organizacije. Ob udeležbi več kot 200 delegatov včlanjenih društev ter gostov iz sosednih republik in s Primorske so slovenski planinci razpravljali o svoji dosedanji dejavnosti ter obravnavali načrte za bodočnost. Med drugim je bilo ugotovljeno, da Ima planinstvo v mednarodnem turističnem letu posebno vlogo že glede na svoje kapacitete, saj razpolaga s 174 domovi in 5400 ležišči. Obisk domačih in tujih turistov v teh postojankah je od leta do leta večji in se bliža že milijonu. Poleg čim lepše ureditve domov in njihove okolice pa je važna naloga planincev v letu turizma, da privabijo v gore čim večje število ljudi in jih vzgoje v prave planince. Na občnem zboru so govorili tudi o ureditvi posebnega planinskega muzeja, za kar so društva in posamezniki že obljubili pomoč in sodelovanje. V pripravi je celovečerni film .Pravljica o zlatorogu", prihodnje leto pa bodo ob 75-letnici ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva razpisali poseben natečaj za simfonijo o gorah. Večjemu številu zaslužnih članov so podelili zlate in srebrne značke ter priznanja, medtem ko je bil pri volitvah za predsednika Planinske zveze Slovenije ponovno izvoljen dr. Miha Potočnik. Eden izmed važnih sklepov občnega zbora so tudi popusti v postojankah, ki znašajo 60 odstotkov za mladince, 40 odstotkov za ostale člane ter 10 odstotkov za člane mednarodnega planinskega in alpinističnega združenja UIAA. Za člane Slovenskega planinskega društva v Celovcu pa veljajo — kakor smo v našem listu že večkrat zapisali — iste ugodnosti kot za člane planinskih društev v Sloveniji. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 12. 4.: 6.05 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 8.05 Domači vrt — 8.45 Koroška domovinska kronika — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca, roman — 16.00 Sirni pisani svet — 16.15 Aktualna reportaža — 17.00 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Kulturni razgledi — 19.30 Srečanje — 20.20 Koncert dunajskih filharmonikov — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 23. 4.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Honolulu, radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz do-močih krajev — 14.30 'Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 17.05 'Plesna glasba k čaju ob petih — 18.00 Koncert norodnih pesmi — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 iPepsy, komedija — 21.15 Iz zaboja za plažo. Ponedeljek, 24. 4.: 8.15 Kopališki zdravnik dr. Grasler, roman — 8.45 Narodna glasba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Staroavstrijske podobe — 19.30 XY ve vse — 20.20 Vsakdanji problemi pod lečo — 20.35 Koroška lovska ura — 21.20 Operetni koncert. Torek, 25. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Deklica ti moja — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Četrt ure domače obrti — 18.15 Mladinska oddaja — 19.30 Hit zvezde sveta — 20.20 Sopotnika, slušna igra — 21.20 Oljni sod, pripovedka. Sreda, 26. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Madrigali — 15.45 Predstavljamo vam — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Gospodarski komentar — 18.15 Ko srček bije — 19.30 Srečanje — 20.20 Musiča Aurea. Četrtek, 27. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroški avtorji — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.15 Koroško pospeševanje visoke šole — 19.30 XY ve vse — 20.20 Od 'Pusta do Vnebohoda — 21.00 Zveneča alpska dežela. Petek, 28. 4.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Pogovor o umetnosti — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Iz deželnega izobraževalnega nočrta — 18.15 Koroški zbori — 19.30 Dobro znano, znano dobro — 20.20 Kabaretne Specialitete. svetovnih dogajanj — 19.30 Pridi k srečanju — 21.00 Pisane melodije. Ponedeljek, 24. 4.: 6.20 Odkrito povedano — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Od Tartinija do Menuhina — 15.35 Evergreens za domačo rabo — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Ludwig Uhland — 19.30 Letni časi, oratorij. Torek, 25. 4.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Kratko in jasno — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Medicinsko mesečno poročilo — 13.30 Od Tartinija do Menuhina — 15.35 Lepa pesem — 16.00 2enska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Nesmisel angažirane literature — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Glasbene šarade — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 26. 4.: 6.05 Oddaja združenja industrialcev — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Od Tartinija do Menuhina — 15.35 Evergreens za domačo rabo — 16.00 Otroška telovadba — 16.15 Otroci, igramo za vas — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik — 19.30 Glasba Nica Dostala — 20.00 Vseh devet, četrtek, 27. 4.: 6.05 Preden odidete — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Dnevnik dunajskih slavnostnih tednov 1967 — 13.30 Od Tartinija do Menuhina — 15.35 Lepa pesem — 16.00 2enska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.30 Magazin za mladino — 20.30 Srečanje pri Leharju — 21.15 Ali je Adam doma v Okfowayu. Petek, 28. 4.: 6.05 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Mladinski stil evropske glasbe — 14.15 Pomembni orkestri — 15.35 Evergreens za do-močo rabo — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega ctela naših visokih šol — 17.30 Kaj je klepetanje — 19.30 Ljubimec, komedija — 21.00 Otvoritev EXPO 1967 v Montrealu — 21.30 Mala podoknica. Slovenske oddaje Sobota, 22. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 23. 4.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 24. 4.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Za našo vas — 18.15 Solistična glasba. Torek, 25. 4.: 14.15 Poročila, objave — Sportini mozaik — Koroška kulturna panorama. Sreda, 26. 4.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. četrlek, 27. 4.: 14.15 Poročila, objove — Pogled v zakladnico slovenske komorne glasbe. Petek, 28. 4.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Iz ljudstva za ljudstvo. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice. Sobota, 22. 4.: 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Novost za ljubitelje zabavne glasbe — 12.40 Scenska glasba k Linhartovi komediji Veseli dan ali Matiček se ženi — 14.05 Koncert po željah poslušalcev — 15.30 Iz arhiva komornega zbora RTV Ljubljana — 17.35 'Portreti mladih — 18.15 Izbrane pesmi iz jugoslovanske solistične glasbe — 18.50 Na knjižnem trgu — 20.20 Spoznavajmo svet in domovino — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 23. 4.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Rožencvet ali življenje nekega klavirja, radijska igra za otroike — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.45 Nedeljski mozaik leprh melodij — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Iz zakladnice narodnih napevov — 14.30 Humoreska tedna —- 15.05 V svetu operetnih melodij — 16.00 Ogledala in baloni, radijska igra — 16.45 Športno popoldne — 18.30 Schu-manove skicirke — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 30 let umetniškega dela Demetrija Žebreta. Ponedeljek, 24. 4.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 V ritmu današnjih dni — 9.45 Cicibanov svet — 10.35 Tujec na vasi, podlistek — 11.15 Orkestralna glasba — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij — 12.40 Vzhodnonemški pihalni orkester — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert zbora Zarja iz Trbovelj — 17.05 Operni koncert — 18.15 Izbiramo popevke in glasbo za ples — 18.45 Pota sodobne medicine — 20.00 Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Torek, 25. 4.: 9.25 Jurij zeleni se v mavrico paše — 10.15 Iz Puccinijevih oper — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Ansambel Borisa Franka in Jožeta Kre-žeta — 12.40 Brazilske skladbice — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana predstavlja — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Slovenski oktet — 20.20 Od premiere do premiere — 21.20 Pesem godal. Sreda, 26. 4.: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.45 'Palčica, glasbena pravljica — 10.45 človek in zdravje — 11.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 12.10 Dvajset minut s pevci zabavnih melodij — 12.40 Odlomek iz Seviljskega brivca — 14.35 Voščila — 15.30 Igra solist Karlo Rupel — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz naših študiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Beethovnova simfonija št. 9 — 21.15 »Popularna orkestralna glasba. Četrtek, 27. 4.: 9.25 Le vkup, le vkup, uboga gmajna — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Borci za pravico in svobodo na opernem ©dru — 11.15 Sprehod z velikimi orkestri — 12.10 Domači ansambli, domače viže — 12.40 Solistične mi-niature domočih skladateljev — 14.05 Od Bacha do Bartoka — 15.30 Zvočni razgledi — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Odlomki iz opere Boris Godunov — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nopevov — 21.00 Literarni večer. Petek, 28. 4.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Mladinski zbori — 10.35 Dan kronanja, podlistek — 11.15 Za vsakogar nekaj — 12.10 Poljski onsambli in orkestri — 12.40 Pihalne godbe — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Voščila — 15.40 Mladinska oddoja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Klasiki zabavne glasbe — 18.50 Razen manjšega števila jabolčnih, hru-ševih in češpljevih drevesc po normalni ceni oddaja po znižanih cenah orehe, češplje, slive, maravdeljne, ribeze, kosmulje in vinske trte DREVESNICA P O L Z E R PRI ST. VIDU V PODJUNI II. PROGRAM Potožita: «.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 22. 4.: 6.20 Govori Fritz Schilling — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 14.15 Iz hleva za konjičke — 15.30 Dvorakov ciklus — 17.10 Mi muziciramo — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Nepopolni vrtnar — 19.55 Virtuozni dvojni klavir — 20.15 Avstrijska hitparada. Nedelja, 23. 4.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Tedensko ogledalo domačega tiska — 9.35 Haydnova sonata za klavir A-dur — 11.15 Ciklus dunajskih simfonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Kopališki zdravnik dr. Grasler, roman — 15.00 Ljudstvo In domovina — 15.40 Kot bi bilo nekoj od mene — 17.10 Nazaj v šolsko klop — 18.00 Nogometna tekma Avstrija : Grčija — 19.10 Teden dni iz aluminija za vrt in okrog doma Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A fUi let. (0-42-36) 201 Ta teden vam priporočamo: Knjige o trpljenju in boju B Z OČMI ZAZRTIMI V SVOBODO, zbornik o koncentracijskih taboriščih, 392 str., slik. priloge, ppl. 75 šil. | Caston Charlet: KAZNILNICA V SNEGU, usoda pripornikov-graditeljev Ljubeljskega predora, 160 str., slik. priloge, ppl. 34 šil. Krakar-Kumar: OD TOD SO BEŽALE ŠE PTICE, dokumenti iz nacističnih taborišč, 112 str. velikega tormata, ilustr., pl. 52 šil. D Bruno Apitz: GOLI MED VOLKOVI, roman iz KZ-taborišča Buchenvvald, 328 sir., pl. 78 šil. | Norbert Fryd: KARTOTEKA ŽIVIH, roman iz koncentracijskega taborišča, 400 str., pl. 58 šil. ( Stane Terčak: UKRADENI OTROCI, dokumentarna razprava o nasilnem preseljevanju slovenskih otrok med nacizmom, 272 str., ilustr., ppl. 35 šil. £ PISMA NA SMRT OBSOJENIH, poslovilne besede talcev pred ustrelitvijo, 436 str., ilustr., pl. 42 šil. | Stefan Heym: ZADEVA GLASENAPP, roman o gestapovskem nasilju na Češkem. 272 str., ppl. 62 šil. 88 Štefanija Ravnikar-Podbevšek: SV. URH, kronika dogodkov iz narodno- osvobodi Ine vojne, 632 str., slik. priloge, ppl. 84 šil. H Dušan Azanjac: BELA GROBNICA, zapiski iz nemških taborišč na Norveškem, 120 str., ilustr., br. 18 šil. M Jean Laffitte: PREŽIVELI, roman iz nacističnih koncentracijskih taborišč, 300 str., ppl. 34 šil. H Vasja Ocvirk: V NOVO ZIMO, roman o partizanskih bojih na Dolenjskem, 232 str., ppl. 36 šil. ^ BOJ POD TRIGLAVOM, zbornik osvobodilnega boja na Gorenjskem, 576 str. velikega formata, ilustr., pl. 116 šil. Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse Plemenski sejem v Feldkirchnu Rejska zveza pincgavskega goveda za Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi v sredo 3. maja ob 9.30 uri v Feldkirchnu svoj prvi letošnji pomladanski plemenski sejem. Ponudba: 90 bikov ter 60 krav in telic. Kulturni globus — 20.00 Pesmi nemške in avstrijske renesanse — 20.20 Tedenski zunanjepolifični pregled — 20.45 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3,. 96,1 in 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 Sporf.. Sobota, 22. 4.: 12.10 Tržaške ulice in frgi — 13.30 Semenj plošče — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 16.20 Pregled italijanske dramatike — 17.30 Otroški zbor RTV Ljubljana — 19.10 Družinski obzornik — 19.25 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst — 20.45 Moški vokalni kvintet Zarja — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Nedelja, 23. 4.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi ledna po naši deželi — 15.30 Potovanje v Koromandijo, igra — 18.30 Sodobne črtice in novele — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 24. 4.: 12.10 Liki iz naše ipreteklosti — 13.30 Priljubljene melodije — 18.00 Odvetnik za vsakogar — 19.05 Tržaški pripovedniki — 21.00 Kulturni odmevi. Torek, 25. 4.: 10.00 Rižarna v Trstu — 12.00 Iz slovenske folklore — 15.30 Bernardek, komedija — 19.10 Plošče za vas — 20.30 Otello, melodrama. Sreda, 26. 4.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, foda o vsem — 19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Deželni zbori — 20.35 Simfonični koncerf. Četrtek, 27. 4.: 12.00 Za smeh in dobro voljo — 17.20 Italijanščina po radiu — 19.00 Pisani balončki — 20.35 Don Juan, komedija — 22.40 Slovenski solisti. Petek, 28. 4.: 12.10 Med tržnimi stojnicami — 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta — 18.00 Ne vse, toda a vsem — 18.30 O glasbi govorijo skladatelji — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. AVSTRIJA Sobota. 22 . 4.: 17.03 Za družino — 17.30 Obleke za otroke — 18.00 V gosfeh pri Fe!ixu Braunu — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cirkus inter-national — 22.05 Trenutki strahu. Nedelja, 23. 4.: 17.03 Počitnice na otoku vran — 17.30 Svet mladine — 18.30 Kaj lahko postanem — 19.00 Operni vodič — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Umrli boste. Sire, televizijska igra — 21.40 Plastik. Ponedeljek, 24. 4.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Smodnikov sod — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Povabilo na jahto — 21.00 Telešport v ponedeljek. Torek, 25. 4.: 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Male zgodbice o kanarčkih — 19.11 Mathias V/iemonn pripoveduje — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Kot gost v Olimpiji. Sreda, 26. 4.: 11.03 77 Sunset Strip — 11.50 Telešporf — 17.03 Listamo po slikanici — 17.25 Susane Lampe — 17.35 Mala športna abeceda — 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 'Podobe iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Vaš nastop, prosimo — 21.00 Judita — 21.30 Poslanec ir* njegovi volivci. Četrtek, 27. 4.: 10.05 Sila in vesf — 11.10 V gosteh pri Rudolfu Henzu — 12.00 Komentar k časovnemu dogajanju — 18.35 Italijanščina za začetnike — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 čas v sliki — 20.15 0'Flaherfy, enodejanka — 21.00 Dežurna služba — 21.50 Kakor so videli drugi. Petek, 28. 4.: 11.03 Igra Friedrich Gulda — 11.55 Dežurna služba — 18.35 Stopnice — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Gremo na zrak — 20.50 Madež, igra — 22.20 Sedem dni časovnih dogajanj — 22.50 Jazz v Evropi. JUGOSLAVIJA Sobota, 22. 4.: 17.40 Vsako soboto — 17.55 Obzornik — 18.15 Biro — 18.30 Glasbeni magazin — 19.45 Popularna baletna oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.30 (Poleti, ki se jih spominjamo — 21.30 Serijski film. Nedelja, 23. 4.: 9.30 Narodna glasba — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Tisočkrat zakaj — 11.30 Otroški film — 15.00 Tekmujte z nami — 16.20 Nogomet Madžarska : Jugoslavija — 18.25 Karavana — 19.10 Serijski film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Želje. Ponedeljek, 24. 4.: 10.40 Ruščina — 17.20 Mali svet — 17.40 Risanke — 17.55 Obzornik — 18.15 človek, znanost in proizvodnja — 18.45 Vzgojna problematika —- 19.15 Tedenski športni pregled — 20.00 Dnevnik — 20.30 Drama — 21.30 Biseri glasbene literafure — 21.50 Knjiga, gledališče, film. Torek, 2J. 4.: 18.40 Torkov večer — 19.00 Svet na zaslonu — 19.40 Obzornik — 20.00 Celovečerni fMm — 21.30 Kulturna panorama. Sreda, 26. 4.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.05 Na deveti otok — 17.55 Obzornik —* 18.15 Združenje radovednežev — 19.00 Reportaža —- 20.00 Dnevnik — 20.37 Igra — 21.35 Jozz festival na Bledu. četrtek, 27. 4.: 11.00 Angleščina — 11.30 Glasbeni pouk — 17.25 Pionirski študio — 17.55 Obzornik — 18.15 Mladinska tribuna — 18.35 Pet notnih črk za popevko — 19.05 Dežurna ulica — 20.00 Dnevnik — 20.30 Aktualni razgovori — 21.10 Opera. Petek, 28. 4.: 10.35 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.10 Oddaja za ofroke — 17.55 Obzornik * — 18.30 Oporna scena — 19.00 Izgubljene iluzije — 20.00 Dnevnik — 20.37 Celovečerni film. Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizO' cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tisk® Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Klo-genfurt - Celovec, Posffach 124. Herausgeber, Verleger und Eigenfumer: Zentralverban^ slowenischer Organisationen in Karnten; Chefredakfeuri Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur: Blaž Slng®N Redaktion und Verwaltung: 9021 Klagenfurt, Gasomef®r' gasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlogs- u. Druck-gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschrlft®r> an: 9021 Klagenfurt, Posffach 124.