Štev. 19. Poštnina pla&na v gotovini. V Ljubljani, v četrtej^fdne 10 maja 1923. Leto II, Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena: za en mesec..............Din. 4 U četrt leta............... «12 ta pol leta ....... „24 Posamezna štev. stane 1*25 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/III. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. PRAVICA GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inseratl, reklamacije in naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: Nasvet. Uradniki so sklenili štrajkati, pa so si zopet premislili. Nam se zdi, da iz te moke ne bo kruha. HudoiMiišnež Da je ob tej priliki pogruntal tale nasvet : Uradniške plače znašajo povprečno nekako eno trezno predvojnih plač, to se pravi, da bi bil po predvojni j tarifi uradnik dolžan delati za sedanjo enomesečno plačo približno deset dni. Toda hudi in težki časi so, za to Morajo biti tudi uradniki nekoliko skromnejši in prav je, delajo za ta denar še enkrat toliko časa, toraj dvajset oni. S tem bi se opolnoma oddolžili državi in človeški družbi. Nihče bi jim ne mogel očitati ne delomržnosti in ‘ tudi sebičnosti ne. Uradništvo naj za to nikar ne štrajka in naj nikar dela takili prevratnili poskusov, temveč naj vestno 'zpolnivši svoje stanovske dolžnosti 21. vsakega mesca lePo doma ostane ter z mirno vestjo počivajoč zbira no-vih moči za novo deio, ki ga bo 1. zopet nastopilo. Po vsej pravici bi tega uradnikom ne mogel nihče Jiti najmanj zameriti, prepričan pa sem, da bi bilo ypra-Sanje uradniških plač prav kmalu rešeno, če bi se le ^r mesecev vsi po tem nasvetu ravnali. Toraj : ne "trojka in ne pasivne resistence, marveč vestno in pošteno delo — seveda samo dvakrat in ne trikrat to- liko, kolikor je plača vredna. Tiskovni sklad. Za tiskovni sklad so darovali : Delavci papirnice ’,z Goričan p. Medvode Din. 95.50; Arnšek Janko, kroteč v Hrastniku, nabral na sv. Planini Din. 60.—. Tovariši ! Nabirajte naprej za tiskovni sklad. Od , Vas je odvisno, da bo »Pravica« napredovala in Vaše ' "ionizacije z njo ! ! Demagogija. do v Za prvi majnik nam je »Orjuna« servirala slede-Ce Voščilo : »Pustite demagoge, naj nas sami napadajo x}} ne ovirajte nas na poti, ki popelje tudi Vas do sreče. a danes Vam pa želimo prijeten Prvi maj !« Ko sem pred kratkim opazoval prvi in tudi rnen-a zadnji nastop »Orjune«, sem si pač mislil : kjer je veliko gromenja, je malo dežja. In če se nikoli ni izpol-'"1 ta domači izrek se je gotovo tu. Na voščilo naše tež-0 zaželjene Orjune bi s tega vidika gotovo bilo nespa-'llc‘tno, ko bi ta hinavščina ne izvirala od nekje drugod, j® je iz tistega centra, iz katerega izhaja Orjuna sama. .;emokrati so kar naenkrat začeli pesem socialnosti in JUbezni delavstva. Demokratski občinski svetniki ljub-Janski se izjavljajo in čudijo, kako to, da jih mi smatra-1,0 za zastopnike kapitala. Po porazu, kakor so ga rav-'() oni zaslužili in kot ga zasluži vsakdo, ki hodi po ()tili nepoštenosti in krivice, je demokratski kameleon OPet spremenil barvo ter priliznjenci pravi: Saj nisem f^topnik kapitalizma, mi se ravno borimo za Vašo sre-,Q- Lahko smo veseli prvega maja, ko so nam enkrat .ernokrati izjavili, da se tudi oni borijo za našo srečo. ' kako bomo lahko res zadovoljni vnadalje ; to pa le bomo imeli tako trdo kožo, da ne bomo občutili« Hibezenskih udarcev in če se nam domišljija tako bujno azcvete, da bomo te ljubezenske udarce smatrali za bla-'J11! balzam. Toda ti časi so minuli in ker se sigurno bodo več povrnili, se za demokratske simpatije is-j^no zahvaljujemo ter jim gorke serviramo nazaj, mo-e jim kje drugod vendar le še prav pridejo. Imeli so kuV°lj časa na razpolago in tudi njim je veljal pregovor : Rhodos, hic salta !« Toda na socialnem ministr-stoličku sedeči njihov zastopnik dr. Žerjav, nam ni D*- • • .... . neD, pfitn. Občni zbor »Delavske zveze". Na vnebohod, dne 10. maja ob 10. uri dop. se vrši v dvorani „Rokodelskega doma* redni občni zbor »Delavske zveze s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o političnem položaju. — Poroča poslanec Fr. Kremžar. 2. Okrepitev organizacije in sprememba pravil. — Poroča dr. A. Gosar. 3. Delavski tisk. — Poroča Srečko Žumer 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. ____________________________________Odbor. neznosna draginja, vse to je pa le zrastlo samo od sebe. Nihče ni vzrok temu. No, ta je pa lepa. Ali z drugimi besedami : trpi in delaj, ko umreš, pride zopet drugi na tvoje mesto, da bo zopet trpel in umiral. Oh, kako strašna demagogija. Kako je vse dobrosrčno, kako se nam vse prisrčno in dobrodušno smehlja. Koliko je strank, koliko strančic in vse le dela za blagor tega ubogega delavca. Čudno je le, da je treba komu sploh še kaj trpeti, ko vse stranke, vsi ljudje delajo le za delavca. Toda poglejmo malo pravo sliko : na stotine ljudi je obsojenih na bivališče v vagonih, kjer jim pozimi na štedilniku zmrzne čez noč voda ali mleko, poleti jim pa preti neznosna vročina. Poglejmo v podzemska stanovanja, kako je tam, nadalje osirotelo deco, na deco z bolnim očetom. Kaj nam nudi pogled na okostenelega očeta, ki pride z par kronami zaslužka domov, kjer ga že čaka lepo število izstradane siročadi. Koliko si bo podaljšal življenje s to malo vsotico sebi in družini ? Kaj bo z njimi ko mu omahnejo roke, kaj bo z deco ? Seveda do teli slik ne pridejo oči vseli teh reševalcev socialnega vprašanja. Trobi se neprestano iz neštetih liust stran-karjev, iz nešteto časopisov : pridite k meni vsi, ki ste obteženi... Vabijo jih, ali ne zato, da bi jim pomagali, ampak zato, da bi pomoči potrebni pomagali tistim, ki potrebuje pomoči zato, da bi enake pomoči ne bi biii potrebni. Naj le gre en vagonar, en podzemski prebivalec, ena sirota k takim, kaj bo ? Ne bo ga hotel poznati, če bo pa le nadležen, si bo pa dotičnik poiskal druge pomoči in sicer zato, da se ga bo otresel, če ne z lepa pa z grda. Koliko časa bo še to trpelo V Lehek odgovor je na to. Toliko-časa bo trpelo, kolikor časa bomo mi sami hoteli. Plug imamo v rokah. Vsakdo naj orje njivo in kS bo razorana, bode vsa demogogija s katero se vzdržujejo stranke izginila kakor ljulika na njivi. Delajmo mi sami, iztrebimo vso demagogijo nepoštenih strank kakor ljuliko in pokazala se bo na celi njivi resnica in pravica, katera edina je zmožna rešiti ta gordijski vozel socialnega vprašanja. Sejmo med ljudmi ljubezen in sočutje do svojega bližnjega, sejmo zmisel za pravico in poštenost in videli bomo uspeh. Kakor sedaj demokratska stranka, se bodo ob svoji demagogiji razblinile tudi druge stranke. š ... Prosveta. ponujal namesto kruha kamen, ampak je celo vihtel rSstano nad nami bič in gorjačo. In koliko drugih In /]erov ! Toda časi so se tu čudovito hitro spremenili imamo sedaj mi v rokah, katerega ne dobe demo-rtitl nikdar več. tr.. Ljubljanskim občinskim svetnikom pa, ako sma-nik!\da se ^'m godi krivica' ak° j'*1 imamo za zastop-iz C. apitala, jim pa svetujemo, naj čimpreje izstopijo Z\, fll.st°Pstva demokratske stranke in naj pristopijo k "zi delovnega ljudstva. Kar se tišči demokratske srajci v naših očeh vse zastopstvo kapitalizma. S pola^!"™’ izrazi simpatije smo pa krščansko - socialni de-$anCl- rat za vselej opravili in je le škoda truda mož-dej, 111 PaPirja. Orjuni sami pa velja tole : Delavec, ki r0cjU ?,Jutra d0 mraka trdo, sigurno bolj ljubi svoj na-it, v Z1 , Pa orjunski in sploh demokratski koritarji ’ ^i namesto da bi delali in si pošteno zaužili svoj z; Vil, Y,',k^°. sy.0J »ljubi« narod ogoljufali in iz njego- rain' i,Sv'°1 zaslužek, od jutra do večera samo. špekuli- yj>^KQKO bi tel SVni »lilihi* narnH r»orr\1info1i in \n nianrr»_ ubijanjem kar lepo pri miru pusti. žuljev lepo živeli. Zato naj nas Orjuna s svojim , ^aravnostsmešno je pa pri tem to, da nihče no-i zastopnik 'kapitala. Vsa beda, vse pomanjkanje, Že iz teh podatkov lahko vsak posname, da imamo pred seboj delo, ki nam doslej prvo daje izčrpno sliko o slovenskem narodu z vseh polj udejstvovanja in ki smo ga že dolgo občutno pogrešali. Sicer pravi pisatelj v predgovoru, da je knjiga namenjena v prvi vrsti inozemstvu, toda prav nič manj ni bila potrebna nam samim, saj se šele iz te knjige prepričamo, kako malo smo vedeli doslej sami o sebi. Pisatelj naslika pri vsakem poglavju v glavnih obrisih zgodovinski razvoj, nato pa poda natančen pregled sedanjega stanja z obširnimi, doslej še sploh neznanimi statističnimi podatki, zato bo knjiga izborno služila prav vsakemu, ki se zanima za kakršnokoli kulturno, gospodarsko ali politično vprašanje. Vkljub temu, da se je moral pisatelj dotikati pogosto najdeli-katnejših vprašanj, moramo vendar priznati, da je znal povsod ohraniti distanco absolutno objektivnega publicista, kar daje knjigi še prav posebno vrednost. Želeti je le, da bi izšlo delo čim prej tudi v tujih jezikih, saj vidimo ravno iz te knjige najlepše, da smemo biti več kot ponosni na to, da smo Slovenci. Umevno je, da knjigo najtopleje priporočamo vsem našim bravcein. — c. Brencelj. Krekova mladina. V nedeljo dne 27. 5. se vrši redni občni zbor »Krekove mladine« v posvetovalnici na magistratu ob 9. uri dopoldne. Dnevni red se objavi prihodnjič. Odbor. Erjavec Fran : Slovenci. Zemljepisni, zgodovinski, politični, kulturni, gospodarski in socialni pregled. Znanstvena knjižica, 6. zvezek. V Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna. 259 strani. Cena 60 Din. — Že v zadnji številki smo naznanili to delo, ki je te dni res izšlo. Razdeljeno je v dvanajst poglavij, namreč : 1. Slovesnko ozemlje. 2. Slovenci v preteklih stoletjih. 3. Slovenski preporod. 4. Slovenci med svetovno vojno. 5. Slovenci po osvobojenju. 6. Slovenske politične stranke. 7. Slovenski jezik. 8. Slovenska književnost. 9. Slovenska upodabljajoča, glasbena in dramatična umetnost. 10. Ljudska prosveta in kulturne organizacije. 11. Slovenske gospodarske in socialne razmere. 12. Slovenci in Jugoslavija. Pridjana je pa knjigi tudi obširna bibliografija, ki daje interesentom napotke za podrbbnejši študij posameznih vprašanj ter dva zemljevida, izmed katerih je najzanimivejši oni, ki nam kaže slovensko ozemlje z natančno narodnostno mejo. Charles Gounod brani Italijane. Francoz Gounod (1818—1893) nam je že znan, že parkrat smo govorili o njem ; prim. zgod. anekd. 1. zv. stran 15 ; 2. zv. str. Ko je prebival v vili »Medicis«, je bil za ravnatelja tam neki slikar Ingres, ki ni maral italijanske glasbe ; pri vsaki priliki je zabavljal na Italijane in trdil, da italijanska glasba ni za drugam, kakor za sejemske kolibe. Gounod je smatral za svojo dolžnost, da brani italijanske mojstre, pa ni imel pri trdovratnežu dosti uspeha. Nekega večera je igral Gounod prvikrat »Don Juan - a«. Ingres je vstopil in navdušeno zaklical : »Kakšna glasba ! Kakšni akcenti ! Priznajte mi, da ne bi noben Italijan nikdar kaj takega mogel napraviti !« Gounod ni rekel nič, temveč,je igral naprej, topot lovski zbor iz Viljema Tella : »Lasset die Homer er-schallen«. — »Večni Bog, kako krasno. Odkod vendar zajemate te krasne navdihe ?« — »Navdihe ? — Saj godba vendar ni moja«. »Ni Vaša V A kateri genij jo je vendar znašel ?« »Ja, saj vidite, to je vendar Rossinijevo delo !« Rossini je bil Italijan. »Kaj, Rossinijeva glasba je to ?«, je besno vpil Ingres, »to je napravil ta mazač ! Ni mogoče ! Ali pa se je takrat slučajno enkrat zmotil in je napisal nekaj lepega ?« Dva igralca v isti vlogi. Kako ljubeznjivi znajo biti nekateri gledališki ravnatelji v nasprotnem smislu namreč —, o tem nam pripoveduje igralec Karel Formes. Gostoval je v Budimpešti. Nemalo sem se čudil, ko sem videl na vseh cestnih voglih nalepljene plakate, da bo Karel Formes zvečer pel vlogo »Bertrama«. Z grofom L. sem šel v opero, vzela sva ložo in vsedel sem se bolj zadaj, da me ne bi videli ali spoznali. »Bertrama« je pel moj učenec Held z Dunaja, kjer ga je bila angažirala dvorna opera za manjše vloge. Bil mi je precej podoben, je imel lep bas in tudi ni slabo pel ; vrhtega me je v igri in opravi do pičice posnemal. Z velikim zadovoljstvom sem gledal in poslušal prvi akt, potem sem šel pa k ravnatelju in sem mu izjavil, da je tako razpolaganje z mojim imenom vendarle malo čudno. Glavni krivec je bil seveda ravno ravnatelj, ki je z mojim imenom špekuliral. Ko je Held prišel z odra in me je zagledal, se je kar sesedel in me je prosil odpuščanja. Zapovedal sem mu, naj mi odstopi svojo obleko, naj bo tiho in naj ostane tako dolgo v oblačilnici, da pridem nazaj. V tretjem aktu sem šel na oder, ki je takrat temen. Drugi igralec je pel »Raimbanda« ; ko sem mu odgovoril, je bil ves presenečen, skoraj prestrašen. Seveda, prej je slišal Helda, sedaj pa mene, glas mu je bil neznan. Tudi orkester in občinstvo, vse se je čudilo. Opero smo igrali naprej in ko je potem padla name luč plinovih svetiljk in me je marsikdo spoznal, se je začelo ploskanje, ki ni hotelo ponehati. Ko so me klicali ven, sem šel po Helda, ga prijel za roko in rekel občinstvu, da je moj učenec in da mi ne dela s svojo igro nobene sramote«. dr. — r.— Socialen drobiž. Posledice slabe valute v Avstriji. Kakor poročajo dunajska poročila je bilo od 43.000 hiš, ki jih je imel Dunaj pred vojno, 21.000 prodanih. Največ so jih pokupili Čehi. Isto so storili Čehi tudi v Nemčiji. Kakor se vidi, kapitalizem triumfira ob siromaštvu. Paketi za Nemčijo. V Nemčijo se morejo pošiljati paketi težki do 20 klgr. Za pakete do 15 klgr. je plačati poštnine 84 Din. za pakete do 20 klgr. pa 62 Din. Dr. A. Uosar. Stanovska vzajemnost. Ne da se dvomiti, da so različni stanovi koristni in potrebni. Tisti časi, ko si je vsak človek, ali vsaj vsaka družina sama pridelovala in izdelovala vse svoje potrebščine, tako da ji ni bilo treba ničesar kupovati, oziroma pri družili ljudeh naročati, so že davno minuli. Napredek in kultura sta dovedla do tega, da ima danes vsak človek nebroj potreb, katerim ne bi mogel sam niti za silo zadostiti. Že v hrani, še mnogo bolj pa v obleki, stanovanju in v drugih potrebah so postali ljudje tako izbirčni, da jih zadovoljujejo neredko samo še najbolj popolni in najbolj dovršeni izdelki. V domačo raševino n. pr. bi se hotel pri nas le še malokdo oblačiti in stanovanja brez stekla v oknih si tudi ne moremo misliti. Kmet, obrtnik, delavec, učitelj, uradnik itd. predstavljajo stanove, brez katerih bi današnja človeška družba morala propasti, oziroma pogrezniti se v nekdanje nekulturne razmere, ki so že sto in sto let za nami. Kakor pa morajo v posamezni družini vsi njeni člani živeti v medsebojni ljubezni in slogi, drugače prične moralično in gmotno propadkti, prav tako morajo tudi v celokupni človeški družbi vsi stanovi tvoriti v mirni, prijateljski vzajemnosti naravno harmonično celoto. Brez tega ni in ne more biti splošnega blagostanja in napredka, marveč le razrvane družabne razmere, socialen boj ter beda in pomanjkanje. Seveda imamo poleg koristnih in potrebnih stanov tudi take, ki človeštvu samo škodujejo, namesto da bi opravljali kako produktivno ali kako drugače za sploš-nost koristno delo, sc samo na ta ali oni zvit in nepošten način polaščaj sadov tujega truda in napora. Zlasti po vojni je postalo zlo takih stanov, n. pr. prekupčevalcev in verižnikov odkrito in očito. Pa tudi v rednih, normalnih razmerah ni manjkalo ljudi, ki jim je bilo glavno opravilo in glavni namen izkoriščanje tujega zaslužka in imetja. Ogromna preobilica naših gostiln n. pr. kaže jasno, da se, je gostilniški stan zelo oddaljil od svojega pravega namena in da ga smemo v veliki meri smatrati kot uedavko na družabnem telesu. Kadarkoli govorimo o stanovski vzajemnosti, moramo zaradi tega imeti stalno pred očmi, da gre tu le za dejan s'k o koristne in p o t r e line stanove. Tisti, ki žive od tujega dela in zaslužka, tisti, ki sami ne vršijo n i k a-k e g a koristnega opravila, morajo biti od te vzajemnosti izključeni. Njim nas p roti velja in mora veljati boj, dokler ne izginejo iz človeške družbe. Kakor izloči človeški organizem iz sebe vse, kar mu je tuje, nepotrebno, ah celo škodljivo, prav tako mora tudi človeška družba izločiti iz svbjih vrst vse one elemente, ki so ji v škodo in pogubo. Ta misel je toliko bolj važna, ker se za besedo o stanovski vzajemnosti neredko skriva želja ali mnenje, da imajo vsi stanovi pravico do obstoja, da so poleg siromaka delavca, ki nima nič svojega, upravičeni tudi kapitalisti v najslabšem pomenu besede. Na ta način se skušajo sem in tja prikrito opravičiti tudi tisti, ki . po znani socialistični besedi samo »kupone strižejo«, to se pravi samo dividende od svojih delnic pobirajo. Četudi se ne da dvomiti, da bodo siromaki in bogataši vedno na svetu, da se premoženjske razlike ne bodo nikdar izravnale, mora vendar vse naše stremljenje meriti za tem, da se družabne razmere zboljšajo. To pa je nemogoče, dokler ne iztrebimo iz človeške družbe trotov, ki samo žro sladki med, katerega nabirajo čebelice - delavke, sami pa nič ne delajo. Geslo o stanovski vzajemnosti pomeni in .mora pomeniti vedno le stanovsko vzajemnost v s'e h delovnih, to je vseh produktivnih, ali sicer korist-n i h. i n potreb n ih stan o v. Ali pa je taka »vzajemnost sploh dosegljiva ? Ali ni to zopet samo navadna fraza, bolj prikladna za slepomišenje med preprostim, nevednim ljudstvom, kot pa za podlago, na kateri naj bi se družabne razmere uredile ? Odgovor je lahek. Stanovska vzajemnost je po naravi človeške družbe nujno potrebna. Kar pa narava sama zahteva, to je tudi dosegljivo in izvedljivo. Razredni boj in nadvlada enega samega stanu, sta sicer ! lahko trenutno potrebna ij|ftyzogibna, ali kot trajno j splošno veljavno pravilo ^fm^vo ne prihajata v poštev, i Trajen razredni boj. ali trajna diktatura, oboje bi pome-| nilo smrt in pogin človeške kulture in s tem tudi člove-šek družbe sploh. Da bi se povrnili nazaj k prvotnemu | stanju je izključeno. Možen je samo razvoj in napredek, i ali pa smrt in propast. Napreduje in razvija pa se člo-j veštvo lahko samo v prijateljski medsebojni pomoči, sa-: mo v vzajemnem sodelovanju njegovih stanov, (ire torej edino le za način, kako to vzajemnost doseči in kako I jo ustvariti ? Zadnjič sem rekel, da' je politika boj, da v njej odločuje predvsem le moč. Tako je in tako bo ostalo. Nas-I protja in nesoglasja med stanovi ne bodo nikdar popol-I noma prenehala. Ce pa hočemo doseči vsaj tisto soglas-| nost in tisto vzajemnost, ki se po vsej priliki da do-j seči, potem moramo najprej skrbeti, d a b o vsak st a n lasiio povedal, kij hoče, kaj smatra, d a | sme po v s e j p r a v i c i zahtevati. Vsak stan | m o r a p o k a Z a t' i r e s n o in o d I o č n o v o 1 j o , d a j je pripravljen, če treba, svojo pravico | tudi i z v o j e v a t i in v s t r a j n o branit i. Samo i tožiti in prositi zaleže navadno le malo. Pokazati je ! treba tudi moško odločnost, ki se ne vstraši nobenih zaprek. Socialna pravica ni vselej tako jasna in očitna, da bi jo moral vsakdo takoj spoznati. Zlasti ne moremo pričakovati, da bi sebični človek in sebični smo več ali manj vsi - vedno in povsod stvarno in nepristransko. morda celo sebi v škodo, prisodil bližnjemu kar mu gre. To ni samo neverjetno, to je največkrat naravnost nemogoče. Kdor molči ter ne pojasni in hc utemelji svojih želja in zahtev, kdor odločno ne tirja, kar meni, da ima pravico tirjati, tisti bo zaradi tega vedno navezan na miloščino. Dobil bo vedno le toliko, kolikor mu bodo drugi dali sami iz svojega lastnega nagiba. -Jasno pa je, da to le redkokedaj zadošča, pa bodisi tudi le za skromno, beraško življenje. Kdor je navezan na tujo uvidev-, nost in milost, mora navadno trpeti bedo in pomanjkanje, kakor ga trpijo danes mnogi, mnogi samo za to, ker ne znajo svojih pravic uveljaviti. Boj. cesto brezobziren boj stanov sam seveda ne bo nikdar dovedel do pravega notranjega soglasja med njimj. Nastopi pač lahko začasno premirje, toda to je Samo priprava za novo, hujše nasprotje. Predpogoj in podlaga prave stanovske vzajemnosti je d u h k ršča liske pravičnosti in m e d s e b o j n e 1 j u b e z n i. Brez tega je prazno govoriti o harmoniji in prijateljskem razmerju stanov. 1 oda ta duh je v ljudeh, le redkokedaj tako živ, da bi vzklila iz njega kar sama po sebi tudi dejanska krščanska prvičnost in'ljubezen do bližnjega. Tudi tam, kjer se sklicujejo na krščanstvo in krščanska načela, mora navadno vsakdo svojo pravico naravnost zahtevati, ker mu je sicer sploh ne priznajo, ali pa mu jo od-vseli strani prikrajšajo in okrnejo. Prava stanovska v z a j e m n o.s t s o, t o r e j la h k o r a z v i j e s*a-m o tam, kjer vsak stan jasno in odkrito pove kaj hoče, kjer se vsak st a n o d 1 o č n o in v s t r a j n o b o r i z a s v o j e pravice. K r š č a n-s t v o daje p a č s a m o temelj. Nanje m p a m o-r a j o najrazličnejši stanovi, o r g a n i z i r a-t i v močne in krepke falange sami v m e d-s e b o j n e m t e k m o v a n j u u s t va riti p o t r e liri o r a v n o t e ž j e. .1 a s n o je torej, brez k r-š č a ii s t v a , pa tudi brez s t a n o v s k e o r g a n i-z a c i j e ni stanovske vzajemnosti. Nabirajte za tiskovni sklad „Pravice“! Zadružništvo. Ali naj konsumna društva prodajajo tudi nečlanom ? Dejstvo je, da konsumna društva s tem da prodajajo tudi nečlanom, izstopajo iz svojega delokroga po največ v naših razmerah prekoračijo tudi svoja pravila. Konsumno društvo se ustanovi ravno z namenom, da si člani, ki se vežejo z zadružno pogodbo (prayil), skupno nabavlja življenjske potrebščine. To določbo imajo pri nas vsa konsumna društva tudi v svojih pravilih. V Nemčiji zavzema strogo to stališče celo zadruž' na zakonodaja in zakon predpisuje, da morajo imeti kon-sumna društva v svojih poslovnih prostorih javno iz-vešeno, da prodajajo le članom. Ročdalski pionirji, ustanovitelji današnjega konsum-nega zadružništva, pa so prvega početka načelno priznavali in tudi vršili prodajo blaga tudi nečlanom. Dasi niso priznavali nečlanom pravice do povračila dobička, vendar niso. nečlanom te pravice tudi popolnoma odrekali. Nečlani so dobivali polovico one dividende, ki je bila priznana članom. To stališče ročdalskih pionirjev zavzamejo danes vsa angleška konsumna društva, dasi raZ'j merje med dividendo članov in nečlanov ni vedno 100 : 50. So razni razlogi, stališče, kakor so ga zavzeli ročdalski pionirji, tudi upravičujejo. Predvsem se smatra prodaja članom za najuspešnejše sredstvo zadružne propagande. Za kolikor se s prodajo nečlanom razširi delokrog poslovanja zadruge, se s tem sorazmerno zmaiij* šajo splošni stroški režije. Iz istega razloga konsumno društvo, ki prodaja nečlanom, lahko hitrejše obnavlja svoje zaloge, ima pogosteje, v zalogi sveže blago in tudi hitrejše množi svoja lastna sredstva, svoj lastni obratni; kapital. In ako zadružništvo res hoče, da izpodrine trgof vino, potem tako trdijo pristaši prodaje nečlanom se morajo konsumna društva vreči na teren svojih nasprotnikov. Ravno tako so pa tudi mnogi in mogoče še bolj telit' ni razlogi za to, da naj konsumna društva ne prodajajo nečlanom. Predvsem ne smejo konsumna društva poslovati tako, da se jih zamenjava s trgovci. Ako posluj&jb z nečlani, se jim prav lahko predbaciva, da se od trgov--cev ne razločujejo. Drugi važni razlog proti prodaji nečlanom pa je_ ta, da se pri takem poslovanju med za-drugarji preveč razvije trgovski duh in želja po dobičku-In upravičeno se bojijo mnogi zadrugarji, da se s to splošno prodajo publiki popolnoma ubije zadružni duh i" se zadruge preobrazijo v navadne trgovce. Gotovo je, da mora zdravo zadružništvo iti za i'a' čelom, da zadruga, ki je radi članov in z zadružno P°' godbo članov ustanovljena, tudi edino s člani posluje-Ako pa bi konsumna društva dajala iste ugodnosti nečlanom kakor zadrugarjein, potem se bo kmalu našla ve; čina, ki bo stala na stališču, da se ne izplača vplačat' deleža, prevzeti jamstva in drugih obveznosti za zadi'11' go. ako lahko brez tega dobiva vse ugodnosti konsti"1' nega društva. Pri nas pa pride še posebej eno važno dejstvo, K1 j govori proti prodaji blaga nečlanom. Zadruga, ki poslu': je samo s člani, upravičeno trdi, da ue dela radi dobičku-temveč da po njenem posredovanju člani skupno naročajo svoje potrebščine. Ker zadruga ne dela za dobiccK’ potem zadruga tudi ni v smislu določb obrtnega reda trgovec. Zadruga torej ne spada pod določbe obrtne#31 reda. ni trgovec in je zato upravičena, da se tudi v dav') čnih vprašanjih postopa z njo drugače, nege s trgovce111' Ker ne stopa v stik s publiko, temveč se Omeji sSitff na krog svojih članov, tudi ni potrebna zaščita publik6* kakor jo vsebujejo nekatere določbe obrtnega reda, zla sti določbe o trgovinskem obrtu. Rayno to posledro ■ vprašanje, razmerje zadruge napram obrtnemu redu, ra^ merje napram gremijem in trgovski ter obrtniški zbor' nici, govori zelo za to, da moramo dosledno braniti stališče, naj zadruge poslujejo samo s člani. Take zadrug niso obrtniki, niso trgovci, temveč so posebne gospod*11-' ske organizacije osnovane z zadružno pogodbo za vza_ jemno pomoč, za skupno nakupovanje življenskih P° trebščin. , ■ , Proslava 1. mala. D. M. v Polju. Praznovalo se je prvi maj kot dru#| leta. Ze pred deveto uro se je zbralo delavstvo na vr »Ljudskega doma« in je točno ob deveti uri odkoraka z zastavo in godbo v cerkev, kjer je bila peta sv. n1,1* in litanije. Po opravljenim cerkvenim opravilom sc delavstvo podalo nazaj na vrt »Ljudskega doma« se je vršil shod. Na shodu je poročal tov. Cvikelj 0 ,n^ inenu 1. maja za krščansko socialno delavstvo o deU' preteklem letu in nalogah v bodočem. Shodu je PrC sedoval tov. Kukoviča, kateri je h koncu pozval na Leta 1930. (Dalje). Policijska direkcija je stala še 1. 1930 na sedanji .Bleiweisowi cesti, le da so jo med tem že davno prekrstili v ulico Franja Ilešiča , kajti Bleiweis baje ni bil samo avstrijakant, temveč celo klerikalec, kar je gotovo zločin vseh zločinov. Ker je igrala policija v osvobojeni domovini med vsemi zasebnimi in javnimi institucijami prvo in najglavnejšo vlogo, je jasno, da so njene urade zelo razširili.S svojimi odelenji in pododelcnji, odseki in podoseki, sekcijami in podsekcijami je bila nastanjena v dvanajstih hišah, zato je moral zbegani Korene dolgo iskati in povpraševati, mazati in prositi, preden je prišel do predsobe Njegove Ekscelence, gospoda policijskega direktorja Franja Govekariča. Že prvi pogled na okolico mu je kazal, da stoji pred vrati velikega dostojanstvenika, kajti pri vsakih vratih sta stala po dva žandarja v paradni uniformi, iz vsakega kota so sikale oči tajnega policista, v bogate livreje oblečeni sluge so se pa kar drenjali po predsobi in hodnikih. Korene stopi do prvega, mu stisne v roke bankovec za milijon dinarjev ter razloži namen svojega prihoda. Sluga ga nezaupno pogleda, toda ameriški kolorit Korenovega govora ga kmalu pomiri. Veli mu počakati in izgine v direktorjevo sobo. Čez nekaj minut se zopet povrne ter namigne ame-rikancu, naj vstopi. Korene obesi svoj klobuk, površnik in palico na bližnji obešalnik ter stopi trepetajočega srca skozi vrata. Pogled v direktorjevo sobo ga je kar omamil. Čeprav je videl po širnem svetu že mnogo razkošja, mu je vendar jemalo tu kar vid. Po mizicah in stojalih so se lesketale dragocene vaze in nastavki, na stenah so blestele prekrasne slike v pozlačenih okvirjih, od stropa je visel pravi pravcati gozd čudovitih lestencev. V desnem kotu z mehkimi baržunastmi preprogami prevlečene sobe je stala dragocena pisalna miza in za njo je sedel Njegova Ekscelenca g. direktor GoVekarič, zakopan v grmado aktov. Korene se ne upa niti dihati in s strahom pričakuje, kaj bo. Tedaj dvigne g. direktor svojo ponosno glavo, ošine z očmi trepetajočega Amerikanca in mu molče pokaže na svilnat, z zlatom prevlečen fotelj. Z boječim glasom razloži Korene obširno zgodovino in namen svojega prihoda. G. direktor ga mirno posluša, nato pa veli : »Jaz in pa visoka vlada osvobojene kraljevine pričakujeva, da vas ne vodijo tu nobeni hujskaški nameni. Ker hočem pokazati našim ameriškim rojakom še prav posebno svojo naklonjenost, Vam izdam, dovoljenje za slovensko govorjenje, kajti vem, da se sami dobro zavedate, da je to izredna žrtev. Slovenščina je simbol av-strijakantščine, zato je dolžnost moja in moje visoke vlade, da jo iztrebimo z ognjem in mečem. Da znaša tozadevna pristojbina milijardo dinarjev, vam bo znano, toda navada je da odprejo prosilci v takih sluea svoje denarnice še nekoliko bolj na široko«. . Korene je razumel, zato odšteje brez obotavljaj za dovoljenje 200 dolarjev nadaljnih 100 dolarjev pa roči Njegovi Ekscelenci, da jih po svoji previdnosti i rabi v kakršnekoli namene. v c Ko zagleda g. direktor lepi bankovec, mu za/.a izza zlatih naočnikov žive oči, doslej resni obraz se razjasni in krepko stisne Korenetovo desnico. ^ »Ker vidim, da imate razumevanje za Potrebe namene ujedinjene in osvobojene domovine, vam v z zaupanja, ki ga gojiva jaz in moja visoka vlada do } ljubnih ameriških rojakov povem, da si lahko dobite isto svoto celo dovoljenje, da sme vsak, s komur pn^ v dotiko, govoriti ž Vami v hribovski slovenščini. ^ imate vizitko in zglasite se poveljujočemu generalu n Orjune«. G. direktor pritisne na električni zvonček ter ^ že vstopivšemu slugi: »Odvedite tega gospoda k V° ljujočemu generalu Orjune in javite, da ga priporoča Koreneta sta dobrota in prijaznost visokega S ^ poda kar očarali in najboljše volje se odpelje s slu)-. komando Orjune, ki je bila nastanjena v nekdanji škofijski palači. (Dalje prihodnjič.) zoi V) stv ne na: tuc sk< s•»>. y ;■' 3 UR,, ’ // X,. (Dalje.) Najlepše bi bilo, če bi imeli ohranjen original iz -Orvega stoletja, ki ga pa žal nimamo. To nas pa nika-*or ne sme motiti. Če so prepisi dobri, tedaj imajo ti fepisi isto vrednost kot original. Sicer pa nimamo originala sploh nobenega spisa starega veka. Pa tudi kar se ‘Če rokopisov so evangeliji najbolje osvedočen spis, bolj ot. katerakoli druga knjiga. Le par ostankov Homerjd * egiptovskih grobnic in napol zogljcnelih rokopisov iz ./Tkujana je še starejših kot so prepisi sv. pisma. Naj-ilrejša prepisa sv. pisma sta ohranjena v sinajskem in g^tikanškem kodeksu iz četrtega stoletja. Ne smemo sc j^diti, zakaj so tako poznega časa. Šele v 4. stol. so za-tai* pisati na i)er£ament, preje so pa splošno pisali na ozvani papyrus, ki ni posebno trpežen, če še pomisli-,P-da so kristjani take knjige rabili dan za dnevom pri zbi božji in pa da je bilo prepisovanje zelo zamudna Ulil rUKa rCP’ tec^ 'a*lko razumemo, zakaj jih je tako , d o ohranjenih. Vendar štejemo skupno okrog 1000 ro- rao SOVnSV' pisma’ ki so vsi stareJsi kakor rokopisi Ho-Dri-'Ja.’ a*on.a 'n drugih. Pri teh svetnih knjigah vsi 5 znayajo pristnost, čeprav so ohranjeni iz celo 4 do o let poznejšega časa. Če bi torej evangeliji imeli navadno posvetno vsebino bi nedvomno vsi priznali njih pristnost tako pa..., pa pojdimo še dalje nazaj. Sv. pismo se je že zgodaj prevajalo v razne jezike. Najstarejši prevodi kakor Pešito (sirski prevod) in Itala (latinski prevod) segajo še za dvesto let nazaj, nego v prvotnem grškem jeziku ohranjeni rokopisi. Original je na vsak način moral biti starejši od prevodov. Najstarejši prevod pa je iz prve polovice 2. stol., torej so morali evangeliji že biti spisani najmanj koncem prvega stoletja. Vsebina teh knjig se nikaokr ne laska človeškemu nagnenju ; evangeliji oznanjujejo križanega Boga, ki je bil Judom v spodtikljaj ih nevernikom v posmeh, pripoveduje človeškemu umu nedosegljive resnice, oblasti ne satnA, da niso podpirale razširjanja teh knjig, ampak so preganjala one, ki so jih čitali in hranili, pa vendar so jih narodi stoječi ob zibeli njihovega postanka, želeli imeti in so jih imenovali svete knjige, torej vemo, da so bili prepričani o njihovem apostolskem izvoru in da so vedli, da v njih ni druzega kakor to, kar so jim z živo besedo potrjevale deloma še živeče priče. Poleg rokopisov in prevodov nam’ pristnost evangelijev spriČujejo tudi razne zunanje priče. V prvi vrsti spadajo sem razni cerkveni pisatelji iz konca prvega stoletja in začetka drugega stoletja, ki navajajo v svojih spisih mnogo izrekov iz evangelijev, kar dokazuje, da so bili ti pisatelji ne le dobro znani, ampak, da so že v njihovem času veljale za apostolske knjige. Take izreke najdemo n. pr. v listu, ki je znan pod imenom sv. Barnabe iz konca 1. stol. potem pri Klemenu rimskemu, učencu sv. Petra (+ 101) pri sv. Ignaciju (+'107) in sv. Polikarpu (+ sredi 2. stol.) ki sta bila učenca sv. Janeza i. t. d. Da so bili evangeliji v resnici spisani v času kakor nam to sporoča krščansko izročilo nam pričajo tudi razni notranji razlogi. Jezik novega zakona je bil v zadnjih desetletjih vsestransko preiskan, jezikoslovcem ni odšla nobena beseda, niti najmanjša fraza tako da ima današnja znanost cele knjižnice samih spisov o jeziku in frazah novega zakona. Natančno je znano celo število posameznih izrazov in zlasti hebraizmov. Kdor- hoče povsem razumeti novi zakon mora znati ne samo ljudski grški dialekt, ki je bi tedaj občevalni jezik, ampak tudi hebrejsko - aramejski občevalni jezik, kakor je bil v rabi v Palestini. V literaturo sta tega uvedla Pilon in Jožef Flavij v I. stol. po Kr. Vrhu tega najdemo v evangelijih tako natančno sliko o zemljepisnih, krajevnih, političnih, zgodovinskih in verskih razmerah, da so isti mogli biti pisani samo od mož, ki so živeli v Palestini pred razdejanjem Jeruzalema. Ravno to dejstvo, razrušitev Jeruzalema, nam najjasneje priča, da so bili prvi’ trije evangeliji spisani pred njim to je od 1. 50 70 po Kr. (Dalje prihodnjič.) sedanja čehoslovaška vlada izpeljati socialno zavarovanje, je napisal čehoslovaški minister Gustav Haber-nian članek (Glej »Prager Presse« od 1. maja 192,3 št. 118 pag. 1), iz katerega posnemam vodilne smernice o nameravani novi čehoslovaški postavi. Bolniško, invalidno in starostno zavarovanje bodo uvajale kot nabiralke okrajne bolniške blagajne izvrši-teljice osrednjega zavarovalnega zavoda. V vsakem političnem okraju bodo vse okr. boln. blagajne združili v okrajne zavarovalne zavode upravljane po odboru v katerem bo 8 zastopnikov zavarovancev in 2 zastopnika delodajalcev. Osrednji zavarovalni zavod bo imenoval ravnatelje, blagajnike in glavne knjigovodje okrajnih socialno zavarovalnih zavodov. Osrednji socialno zavarovalni zavod bo posloval v v Pragi. Vodilo ga bo načelstvo (ravnateljstvo) 10 članov. Predsednika bo imenoval predsednik čehoslovaške republike za dobo štirih let, pet članov načelstva bodo volili zavarovanci, tri delodajalci in 3 strokovnjaki. Odbor osrednjega zavarovalnega zavoda bo štel 40 članov, 20 jih bodo volili zavarovanci, 12 delodajalci, 8 strokovnjaki. Prvi odbor bo imenoval minister za socialno politiko z nalogom izvesti volitve upravnih činiteljev. Bolniškega in nezgodnega zavarovanja ne nameravajo spreminjati. Za slučaj starosti in invalidnosti bodo zavarovani vsi, kateri delajo za plačo od 14. do 60. let svoje starosti. Skupine zasebnih nastavljencev, rudarjev in državnih nameščencev, katere so že za slučaj invalidnosti in starosti zavarovane, bodo ohranile svoje obstoječe zavarovalne zavode. Zavarovanci bodo uvrščeni v štiri razrede. Splošno bo znašala najnižja renta 1.300 č. K. na leto, h kateri se pa bodo izplačevale tudi draginjske doklade. Preskrbljeno bo tudi za vdove in sirote. Pravica izplačila invalidne in starostne rente se bo dosegla 'po 200 tednih. Dela za uvedbo socialnega zavarovanja bodo v parlamentu zelo pospešili. Oseb starih nad 60 let ne bodo zavarovali, pač pa so zanje že nakazali 130 milijonov č. K. Tudi pri nas posnemajmo zgled Čehoslovaške. Nemški način socialnega zavarovanja odgovarja tudi razvoju naših socialnih zavarovalnih inštitucij in je za to izvedljiv že v sedanjem družabnem redu, dasi je silno zapleten in zahteva za izvedbo silno drago upravo, ki požre velik del prispevkov na škodo zavarovancev, na kar se posebno sklicujejo tisti »prijatelji« delovnih stanov, kateri iz sebičnih razlogov nasprotujejo uvedbi socialnega zavarovanja, toda ker je socialno zavarovanje neodložljiva nujna potrebq, ga moramo z največjo odločnostjo priboriti. KAKO SE NALEZEMO PLJUČNE JETIKE ? Pljučne jetike se nalezemo, če pridejo bacili od človeka na jetiki bolnega v pljuča zdravega človeka in se tam razmnožujejo . Ali živi bacil tudi izven človeškega telesa ? Kajpada. Če pljuje bolnik na tla ali celo na lastno obleko, če pljuje pri kašljanju ali pri govorjenju okoli sebe, razširja milijone bacilov jetike, ki ostajajo pri življenju cele mesece, posebno v temnih in vlažnih prostorih. Solnce in sveži zrak jih pa hitro ugonobe. Kako pridejo bacili v pljuča ? Vdihamo jih s prahom, v katerem so prav mali delci posušenih pljunkov ali sline, ki jo bolnik pri kašljanju razširja, često pridejo bacili jetike zaeno z jedjo in pijačo, posebno z mlekom, v telo. Kdo umre za to boleznijo ? Oni, ki so že bolehni, ali pa vsled kake druge bolezni oslabljeni ; taki, ki neredno živijo, neizmerno uživajo alkohol, se nezadostno hranijo ali čezmerno mnogo jedo, v temnih in prenapolnjenih prostorih žive. Njihovo telo je oslabljeno in se ne more upirati napadom bacilov. Katere bolezni podpirajo razvoj jetike ? Nahod in prehlajenje, ki jih zanemarimo. To sicer ni vzrok pljučne jetike, pač pa pospešuje razvoj bacilov jetike, v pljučih. Ka< še pospešuje razvoj te bolezni ? Čezmerno delo, bivanje v prašnih in malo zračenih prostorih, v katerih je mnogo ljudij. V takih prostorih se nahajajo bacili prosto v zraku, posebno, če se pljuje neprevidno na tla. Dr. I. Kal le jetika? Kaj razumemo pod imenom pljučna jetika ali sušica? Jetika je zelo razširjena in smrtno nevarna pljučna bolezen. Bolni jo prenašajo na zdrave. Kateri so prvi pojavi te bolezni ? Pokašljevanje, zvišanje telesne toplote popoldne, pojemanje apetita, oslabelost, shujšanje, pljuvanje in često bruhanje krvi. Kaj povzroči jetiko ? . Jetiko povzroči mali, le s pomočjo mikroskopa vidljivi bacil. Napada jetika razven pljuč tudi druge organe ? Seveda, za jetiko morejo oboleti tudi kosti, udje, vratne žleze in druge sestavine telesa. »GAZELA II Ali smemo stanovati v prostoru, kjer je živel jetični? Ne, prostor mora biti najprej očiščen in razkužen. Kako se ubranimo jetike ? Prvi pogoj je moč in zdravje. Zakaj ? Če pridejo bacili v zdrava pljuča, se tam ne razvijejo in poginejo, pri načetih pljučih pa se hitro razmnože in povzročijo obolenje. Kaj moramo delati, da ostanemo zdravi ? Pogosto moramo zračiti stanovanje, ravnotako šolske sobe in delavnice. Mnogo moramo bivati na svežem zraku, moramo zadostno jesti, čistiti se in v vseh ozirih redno živeti, ker je redno življenje predpogoj za ohranitev zdravja. Kako naj vdihamo kolikormogoče čistega zraka ? Živeti moramo na svežem zraku in se ogibati prahu. Prostore, kjer delamo, moramo večkrat na dan zra-; čiti. Spimo pri odprtem oknu, za čiščenje prahu rabimo le mokre cunje, omela in metle. Kaj naj počnemo, če traja kašelj več kot 14 dni ? Moramo iti k zdravniku v preiskavo. Kaj naj se otroci odvadijo ? Vtikati prst v usta in rie nositi v usta stvari, ki soj jih že drugi v ustih imeli. Je - li kopanje potrebno ? Da, vsekakor. Kopajmo se v vlažni vodi in umivajmo se zjutraj z milom. Vrat in prsa umivajmo z mrzlo vodo. Ali je alkoholna pijača pljučno bolanim škodljiva ? Zelo. Alkohol je jetičnim pogubonosen, kajti on slabi telo. Jetični, ki povrhu še pije, ne bo nikdar ozdravel. Kako se obvarujemo prehlajenja ? Tako, da se zgodaj navadimo na sveži zrak in mraz, da si polivamo prsa in hrbet z mrzlo vodo, da^ imamo v prostorih, kjer bivamo, odprta okna, da se ogibljemo oseb, ki kašljajo in pljujejo, da imamo suho v. nogah, po nepotrebnem ne hodimo v deževje. Če nam je vroče in smo prepoteni, ne stojmo in sedajmo v vroče prostore. Ali je nevarno živeti skupaj z jetičnimi ? Ni nevarno, če je bolnik pazljiv in ne onesnaži okolice. Kako mora bolnik delati ? Ne sme pljuvati na zemljo, ampak v pljuvalnik, če kašlja, mora držati robec pred ustmi. Ne sme z nikomur skupaj spati. ALI JE JETIKA OZDRAVLJIVA ? Da, če jo takoj spočetka začnemo pravilno zdraviti. Kateri so pogoji za ozdravljenje ? Izdatna hrana, počitek, zdrav zrak in zdravila. Kje bolnik najpreje ozdravi ? Na deželi, v zdraviliščih. Kaj na dela oni, ki spozna, da ima jetiko ? Naj gre k zdravniku, da ga preišče in naj se ravna po njegovih predpisih. Naj ne jemlje nepredpisanih zdravil, ker s tem zapravlja čas in denar. MT Ustanovljena leta 1911. Hranilnica kmetskih občin Dunajska cesta št. 38 v hiši Zadružne zveze nasproti ..Bavarskemu dvoru". Hranilnica kmečkih občin sprejema In obrestuje hra nilne vloge po 57 0« Rentni in invalidni davek plačuje od 1. julija 1922 dalje hranilnica sama. — Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani Je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika pokrajinske uprave v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo. » Naročajte SOCIALNO MISEL in mesečnik za vse panoge socialnega kulturnega življenja. Urejujejo: dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. F.ngelbert Besednjak. Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D, za inozemstvo 50 D,, posamezna štev. stane 5 D. Dobi se še tudi celoten I. letnik za ceno 30 D. Naroča se pri upravi „Socialne Misli", Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportaini oddelek, Poljanski nasip 2. 8» ! je nova znamka. V dobrem letu pa se je radi svoje kakovosti tako upeljala, da se dobi povsod in jo zahtevajo vse gospodinje. Kupujte le pri tvrdkah, ki inserirajo v „PRAV1GI“! KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽA IN GALANTERIJA MIROSLAV BIVIC Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29 se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del. VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV. Cene nizke I Postrežba točna! Delo solidno I VALENTIN VOJSKA, pieskar in ličar Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11 se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. DELO SOLIDNO! CENE ZMERNE! Vaše blagorodje! Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom, naj st obrne na naslov Fr. P. Stare, slikarski mojster Ljubljana, Florijanska ulica. aitarna fpntral" LJUBLJANA, Sv. Petra nasip IVCIVOI IlO CH poleg zmajevega mostu se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojen obisk Štefan Nikolič, kavarnar. k*Ajr m I. delavsko konsumno društvo v Ljubljani ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, klobuke, vsakovrstno špecerijsko blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2 dobro vino po nizki ceni. Hranilne vloge članov obrestuje po 5°/o. Člani dobe 3°/o blagovni popust. Pristopnina 10 kron, delež 100 kron. Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zadružne prodajalne W V Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge! t Izdaja konzorcij. .Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosar-