F»StiM*a plačana > gotovimi ŠTEV. 223. V LJUBLJANI, torek, dne 5. oktobra 192«. ‘*T -s«v so* •svatje ;*&&.usa***- - Posamezna »tavilkit Mu 1.—. LOTO m. ■-■■ "Trn^rt-v- -rr "m-rmTni imr 'rintimriMi-i— -tj-.. Lthaja vsak dan opoldne, isvzeniši nedelje in !-, praznike. vjl ****ečn« naročnina: V Ljubljani In po pošti: Din 20’—j inozemstvo Din 80'—« -m i TU neodvisen političen list, UREDNIŠTVO: J 8IM0K GREGORČIČEVA ULICA STEV. 18. TELEFON 8TEV. 552. UFRAVNISTVOt KONGRESNI TBG STEV. 8. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. -) Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.688. TPO in še kaj? »Bratci veseli vsi, pesem zapojmo mik In so jo zapeli, žalibeg da ne pri nas doma, ampak tam daleč na Dunaju. Za-P®b so j0 v tedniku, ki ima naslov Die e °rse«, Zapeli so jo pa tako glasno, da Je Melodija slišala celo v Ljubljano. Iv/ Pa se je slišalo samo neprijetno hre-Can|'e namesto melodije — o teni se iii -V0 PreP‘rati- Slišalo se je in se sliši , .. anes- da odmeva cd vseh ljubijan-sk>h zidov. Dunajski tedni s Bor se je objavil namreč v svcji zadnji številki Članek o Mavenski banki. Članek kar mrgoli raznih ljubeznivosti na naslov bivšega generalnega ravnatelja Slavenske banke g. A. Praprotnika, izzveneva pa v veličastno himno na Trboveljsko premogokcp-110 družbo, Id je tako nedolžna, da res ne zasluži, da bi njene akcije padle le za vinar. Zaradi nedolžnosti namreč ... JI, er je omenjeni članek končno le ne-a slavospev na TPD, je jako verjetno, aJe bil napisan v Ljubljani, a zaradi našega tiskovnega zakona objavljen na Dunaju. Trboveljska družba je stala in menda Se staji v jako tesni poslovni zvezi s Sla-Vensko banko. Zato morajo gospodje že Precej natančno vedeti, kako stoje stva-ri Pri Slavenski — če je namreč res, da *v^ir t flaiiek °d TPD, oziroma od dunaj-,, v erbanke. Zato je prav zanimi->, ce pravi pisec članka v Bttrsec, da znašajo izgube pri Slavenski banki 300 milijard avstrijskih kron ali 30 milijonov šilingov ali 250 milijonov dinarjev! Jako zanimivo je dalje, da pove član-kar, da je bil pravi gospodar Slavenske banke prvotno g. A. Praprotnik, a poz-neJe' da je morala TPD prevzeti večino akcij Slavenske banke na »rahol migljaj vlade! To je zelo, zelo zanimivo! Danes tista kupčija piscu članka oziroma njegovemu informatorju ni všeč. Mi pa si dovoljujemo vprašanje: Zakaj pa go- spod takrat niso odprli ust, ko je bil še čas, da se tisti vladni migljaj pravočasno prepreči? Zakaj so se pa gospodje takrat tako drage volje pokorili >mig-jaju«? Danes se pritožuje neznani nam pisec v Borse , da je g. Praprotnik takrat (besil TPD na vrat ob enem s Sla-vensko banko celo vrsto nesolidnih industriji'! Za Boga, ali gospodje takrat, so se pokorili migljaju \ niso imeli Obisk čeških parlamentarcev. ko časa, da bi bili šli pogledat tiste nesoče« industrije, ali kar utegne biti pra-V1 nejše, tiste industrije, ki so uživale Previsok kredit pri Slavenski banki, ka-ga še danes? Zakaj pa niso gospodje zatuli takoj tiste previsoke kredite po-evem1a ,zniževati in nesolidne industrije ti*? ap6-110 Pravočasno mirno likvidira-‘ ,e h,#,! 1 1 ■ ’ visoki migljaj vlade !T tUdi to zahteval " ade- da moraio w.„H z>veti še na ajo inesolidne industrije to, 'aprej? Mogoče je namreč tudi J dlvrat, ko je. bil čas. za kričati, ne samo za govoriti, so visoki gospodje pri * Pl) mclčali — danes pa vpijejo! Zakaj? Ali zato vpijejo danes na takratno vlado, ker slutijo, da se ne bo več vrnila? To je zelo verjetno! Naša misel pa jo ta, da ima tudi seda- del Vla i,re^eiV |)R,dlliki- tudi dSj*tare 8rehe' vso javh da j|h 0 javnost;,, ne l,o 1( vlada dolžnost, da pogleda, kaj so \ ne le, da samo ampak vlada ima pere in to preti Verjetno pa je, da jih I isee spcznah a v ^orse« trdi, da je TPD banki A Vse nerodnosti pri Slavenski ko ž« „ **«> i** Slavonsko ban- TP[) ev*ela! S tem je pisec postavil čijskj ^udu° I»č! Da bi taki kup- IZIiEDNA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. — TRAJNE JU GOSLOVENI. Beograd, 5. oktobra: Včeraj popoldne ob 4.50 so se začeli češkoslovaški in naši pai lamentarci zbirati v narodni skupščini. Kmalu nato je naš predsednik narodne skupščine Marko Trifkcvič otvoril sejo s kratkim govorom. V svojem govoru je naglašal, da se je prekinila seja narodne skupščine v znak pozornosti in spoštovanja gostov in da je bila odrejena ta seja, da se pretresajo vprašanja, ki ZVEZE MED ČEHI IN primerov iz preteklosti, zlasti skupno sodelovanje južnih Slovenov s Čehoslo-kavi od početka 19. stoletja. Za nejitn je povzel besedo posl. Basa-riček, ki opozarja geste, da bodo na svojem petu videli črne sledove prešlosti, veselejšo sedajnost in še lepše nade v bodočnost, enako pri Srbih, Hrvatih in Slovencih. Naglaša potrebo, da češkoslovaška izkušenost in češkoslovaški kapi- skupno interesirajo tako nas kakor tudi j tal pomagata pri tem, da se ustvarijo češkoslovaške brate. Nato je povzel besedo predsednik češkoslovaškega parlamenta g. Jan Maly- petr, ki se v svojem govoru spominja onih, ki so položili temelj naši zvezi, in ; onih, ki .so padli na bojnem polju za ča- ; sa svetovne vojne. Potem vzklika kralju ! Aleksandru, Masaryku in Petru Velikemu Osvoboditelju. Poudarja, da je naša-j zveza trajna in da je ne bedo nobene tre- j nutne politične kombinacije oslabile. Na koncu svojega govora se je zahvalil i /a lep sprejem in vzkliknil kralju Ale- ! ! ksandru, kraljici Mariji, prestolonasled- j ; niku Petru in jugoslovenskemu narodu, j j Predsednik senata g. Klofač se je za i hvalil v imenu senata češkoslovaške re-I publike za prisrčni sprejem. V svojem govoru je naglašal, da si moramo prizadevati, da se medsebojno sporazumemo in da tako uravnamo svojo politiko tako, da ne bo škode ne za sedanjost in ne za bodočnost. Spominja se poedinih poslancev južnih Slovenov za časa avstrijske monarhije v raznih delegacijah. Omenja tudi delo sedanjega predsednika češkoslovaške republike Masaryka. Spominja se, da je v drugi Kosovski bitki sodelovalo tudi mnego Čehoslcvakov in kasneje-so se Čelioslovaki vedno solidarizirali južnimi Sloveni. Omenja preganjanja Cehcslovakov in južnih Slovenov v Avstriji , naglašajoč, da so Germani po prvi izgubljeni bitki izgubili glavo, a Jugoslo-veni in Čelioslovaki niso izgubili vere v zmago. Kakor je nemogoče, izbrisati iz Evrope Donavo, ki veže Bratislavo z Beogradom, tako je nemogoče izbrisati našo zvezo iz naših src. S toplimi besedami se zahvaljuje predsedniku naše narodne skupščine, narodnim poslancem in vsemu jugoslovenske-mu narodu. Svoj govor je končal z vzklikom: Naj živi večno slavna kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev! Za njim se najtoplejše zahvaljuje predgovornikoma predsednik Narodne skupščine Maikc 11 iikovic. V svojem govoru • lavi pieminule češkoslovaške vojake, ki so žrtvovali svoje življenje za slavo naše kraljevine. Nato poda prvi referat narodni poslanec Jovan Radonič, ki omenja zgodovinsko vez med našima dvema državama od 10. stoletja dalje pa do danes Predlaga skupščini, da naj se takoj izbere od boi, ki naj izdela ves program dela za kulturno zbližanje obeh držav Poslanec Ulili? se bavi v svojem obširnem-govoru z jugoslovensko in češkoslovaško kulturo in poudarja sličnost značaja, ki je skoro isti med obema narodoma. V tem pogledu navaja mnogo i predpogoji za trajen napredek in mir v Podonavju. Kot zadnji je podal svoj referat g. Jan Černy, ki v krajšem govoru poudarja potrebo čim tesnejše ekonomske zveze med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Na koncu sta bili soglasno sprejeti od obeh predstavnikov parlamenta ena ekonomska in ena kulturelna resolucija. V ekonomski resoluciji se konstatira, da je rieobhcdno potrebna ohranitev sedanjega stanja in njega izboljšanja, da se čiin tesnejše zbliža narodno gospodarstvo ol-eh držav. Potrebno je intenzivno ekonomsko sodelovanje v trgovini, da se tako dosedanje ekonomske in trgovinske zveze še dalje razvijajo. V kulturelni resoluciji se predlaga, obema vladama, da podpirata, kolikor največ mogoče, vse institucije, ki nas lahko intelektualno zbližajo, in to so univerze, visoke strakovne in specialne šole.. Da se čim prej uresničijo tu navedeni cilji, je potrebno, da oba parlamenta cdpošljeta dve komisiji, kulturno in ekcenomsko. V vsaki cd teh dveh komisij naj bi imela vsaka država po deset članov. Ti komisiji naj bi se sestali v najkrajšem. času v Pragi. Poedine člane komisije neaj določijo klubu v najkrajšem roku, in sicer v razmerju in po jakosti poedinih klubov. Beograd, 5. oktobra. Na pozdravno brzojavko, ki jo je poslala delegacija češkoslovaških parlamentarcev kralju Aleksandru, je prejel predsednik češkoslovaškega parlamenta Malypetr ta-le telegi am: Bled, 4. oktobra. Prijetno ginjen z brzojavko delegacije parlamenta in senata bratskega češkoslovaškega naroda se iskreno zahvaljujem za tople« pozdrave in se radujem na njunem prihodu v našo j država, kjer pričaka najprftrčnejši spre- ; jem — Aleksander. POLITIČNO ZATIŠJE. Beograd, 5. oktobra. V političnem življenju je popolno zatišje. Po sveačni seji narodne skupščine se je mudil predsednik vlade Uzunovič le malo časa v svojem kabinetu, kjer je sprejel poset ministrov Bože Maksimoviča, dr. Periča, Trifunoviča in dr. Srskiča, FRANCOSKA FINANČNA POLITIKA. Pari*, 4. oktobra. Poincare je izročil predsednikoma finančne komisije v parlamentu in v senatu obširno spomenico o finančnem položaju Francije. V spomenici ugotavlja, da se je« položaj že znatno zboljšal. navih anci kot so vodje TPD ne vedeli, kaj kupujejo? Bežite, bežite! Tega gospodje sami sebi ne verjamejo, mi seveda še manj. A tudi če bi ta neverjetnost bila resnična, se mora svet zopet vprašati: Zakaj pa niste odprli ust takoj takrat, ko ste nerodnosti že ugotovili? Zakaj ste molčali do danes? In tako bi lahko nadaljevali še s celo vrsto raznih afer in aferic, ampak se skoro ne izplača. Članek dunajske »Bor- se« dokazuje le, da so se nekdaj znašli v bratski ljubezni do ljudskega denarja jako imenitni gospodje, a danes, ko denarja ni več, se pa krvavo bijejo med se-!)(.K kdo naj poravna škodo. Zlahta si je sama si je postavila \ dunajski Boise sijajen spomenik. Na ta spomenik naj pa vlada položi velik lovorjev venev obliki energičnih komisarjev, v roke pa naj jim stisne največje vile kar jih ima! Zakulisna borba med radikali. Beograd, 5. oktobra. V političnih krogih se je danes mnogo komentirala zakulisna borba, ki se vedi med radikali in ki se bo lahko čez nekaj dni izpreme-nila v otvorjen spopad. V radikalnih in drugih političnih krogih se govori o Pa-šičevi izjavi, iz katere se da posneti jasno izražena Pašičeva želja, da se skliče kongres stranke in da se na ta način okrepi njegova pozicija, ker mu je na kongresu zmaga zagotovljena. Odnošaji se v radikalni stranki po-estrujejo in Pašič bo postavil vsakega na svoje mesto. OSEMDESETLETNICA DR. BULIČA. Split, 4. oktobra. Včeraj so na slovesen način praznovali osemdesetletnico slovitega starinoslovca dr. Frana Buliča. Slavljenec je prejel od vseh strani sveta veliko število čestitk. DVA GRŠKA POLKOVNIKA OBSOJENA NA SMRT. Pariz, o. oktobra. Iz Aten poročajo, da sla bila grška polkovnika Zervas in Der-tilis, dva' od kolovodij zadnje pobune v republikanski gardi obsojena na smrt. PO PORAZU KANTONSKIH ČET. Pariz, 5. oktobra, iz Šanghaja poročajo, da se je pedala po porazu kantonskih čet h generalu Šun-Cang-Fangu, guvernerju Šanghaja, deputacija v svrho pregovorov o pogojih premirja. Zdi se, da je odpor kantonskih čet definitivno zlomljen. SMRTNA KAZEN V ITALIJI. Rim, 4. oktobra. Ministrski svet je odobril zakonski načrt, s katerim se v Italiji zopet uvaja smrtna kazen. Smrtna kazen je predvidena zaenkrat le za atentatorje na člane kraljevske rodbine in na predsednika vlade: NOVI NEMIRI V ŠPANIJI. Pariz, 4. oktobra. Havas poroča, da se pripravljajo novi boji. Vse čete so dobile povelje, da morajo biti v vojašnicah pripravljene. Ženijski častniki zahtevajo, da Priino de Rivera odstopi. CHAMBERLAIN IN MUSSOLINI. London, 5. oktobra. Chamberlain je izjavil novinarjem, da sta on in Mussolini z velikim zadovoljstvom opazila, da so njuni nazori o vseh aktualnih vprašali jih identični. Bilo bi odveč naglašati. da je- sedaj potreben sestanek trojice, na kateri bi Chamberlain, Mussolini in Bri-and določili skupno postopanje napram Nemčiji. Nato je govoril o Mussoliniju in rekel, da je, značaj, spreten in zmožen človek in poleg tega še velik potriot. * ,||B1 ....T— ...., | |W-_ ZAROKA ITALIJANSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA. Pariz, 4. oktobra.. Exselsior poroča, da se bo italijanski prestolonaslednik v ‘kratkem zaročil s hčerko vojvode Gui-se-a. voditelja francoskih monarhistov. VSTOP NEMCEV V VLADO NA ČEŠKEM. Praga, 4. .oktobra. Narodni Osvobo-ženi poroča, da bo štela nova vlada na Češkem 15 članov. Ministrstvi za narodno zdravje in za prehrano bodo opustiti. N vlado bosta če« nekaj časa vstopila tudi dva Nemca. Nemci zahtevajo baje zase ministrstvo za pošto in ministrstvo za presveto. mmmemamsamavsem Pred reševanjem gospodarskih in socialnih vprašanj. (I/. govora dr. V. Kukovca na kmečkem zaupnem shodu v Slov. Bitrici.) Ko je pred nekaj tedni objavil naš minister 'trgovine in industrije dr. Ivan Kraja? .-\oj delovni .program -za povzdigo našega gospodarskega stanja, sprejel je naš v el e tis k obeh slovenskih smeri ta izvajanja z velikim omalovaževanjem,' celo z zasmehom. Ko ie poudarjal minister potrebo varčevanja, /.manjšanja uvoza luksuznega in drugega blaga, smešilo se ga je, češ, da v ta namen nismo potrebovali ministra trgovine, da bi nam kaj tfko pr.iprosiega povedal. Zanimal sem se Moči mo za obravnavanje sodobnih perečih eoeijalnih vprašanj, ko se je vršil na Dunaju kongres društva za sovi jalno"politiko, na katerem so govorili prvi strokovnjaki iz Nemčije in Avstrije, iu reči moram,' da sem čut tam zelo Sorodne zvoke, kakor odmevajo iz objave našega ministra trgovine in tamkaj je ves resen tisk posvečal izvajanjem predsednika republike Hei-Vscha, ki je priznan socijalni znanstvenik, največjo pozornost. Ko je vse prerokovalo, da bode konec vojske pomenil konec kapitalizma in začetek sooijalizma v dejanju, je prišlo drugače, izvajal je Heinisch. Zmagal je v resnici kapitalizem, le udeležba delavstva na uspehih kapitalistične produkcije je večja. Vsi smo pa danes na jasnem, da je kapital šel v Ameriko, mi pa da se pogina rešimo, nlto se p »služimo avtarkije, to je sistema, po katerem tudi manj kapitalistične države 7. izrabljanjem kapitalističnega načina proizvodnje same sebe vzdržujejo v neodvisnosti. Gorje narodu, .ki bi preziral prezgodaj nujno potrebo, ne zapustiti to splošno uveljavljeno pot, ker bi propadel. Če te izjave slovitega strokovnjaka iz soseščine, ki so bile s pritrjevanjem sprejete, primerjamo z delovnim programom našega ministra trgovine in obrti, ne najdem v obeh mnogo razlike, ne uvidim pa vzroka, zakaj je naš tisk moral zasmehovati prilično isto, kar so drugod poslušali in komentirali z veliko resnostjo. Drugače se je sicer orijentiral kongres obii-nikov v ZagrObu, ki je izrecno odobril ta program. Če v zvezi s tem doživimo, da je ie dni banka, ki je bila vzela v svoje območje večji del naše industrije, torej vsakemu narodu po izreku Heinischa, potrebne kapitalistične proizvodnje, zašla v resne težboče, vidimo naš narod nehote v tragičnem položaju države, ki prezgodaj zapusti zdrava pota za vsakdanjim kruhom, po katerih pri današnjem družabnem redu mora hoditi, kdor ne želi poginiti. Minister trgovine dr. Ivan Kraja?, ki je tu V Jelačin-Ogrinova lista: Kandidati: Ing. Remec 19, dr. Pipuš 17, Franc Hajnrihar 20, ing Dračar 20. — Namestniki: Avsenek Ivan ■>0Diehl R. 17, dr. Božič 18, Durjava 10. Lista SDS: Kandidati: Dr. Rekar 30, R. Diehl 30, Rebek 30, Sire Franc 30. - Namestniki: Adolf Ribnikar 29, Zadravec Jakob 27. Lajovic Emil 25, Viktor Gla^er JL SDS je zmagala z večino 10 glasov. Zn oficielno kandidatno fet;° in< strijcev ni nihče glasoval v tej kateg i .1 TRGOVSKI ODSEK. Volivnih upravičencev vseh štirih kategorij. 9514. Volilo 7062. 72.2%. I. kategorija: Volivnih upravičencev 337. Volilo 286. 84.7%. Jelačin-Ogrinova lista: Kandidati: Josip Verlič 143, Rudolf Stermecki 144, Jurij Picek im Vid Murko 143. — Namestniki: Anton Ravhekar 144, Martin Vrabl 144, Franc Li- ,WLida'' SDS*" IGmdidati: Ernst Hieng 143, K. Elsbacher 143, Vilko- WeM 142 Anten Cvenkel 142. - Namestniki Ivan Memikar 142, Anton Umek 142, Franc Gulda 14., Franc Tivadar 142. Vsi naši namestniki in kandidat Stermecki so izvoljeni. Med kandidati naše liste Verličem, Pickotn in Murkom ter med kandidati SDS Hiengom, Etebacherjem in Cvenkloni je odločil žreb in so bili vsi trije zadnji izžrebani. II. kategorija. Volil, upravičencev 1239. Volilo 1055. 85.8%. Jelačin-Ogrinova lista: Kandidati: Lovro Bruderman 420, Venčeslav Breznik 450, Ivan Gresek 451, Franc Pečuh 449. — Namestniki: Franc Škafar 448, Josip Gagel 450, Maks Vale 450, Franc Cajnko 449, Jožef Gašpar 1. Lista SDS: Kandidati: Ludvik Brumen 583, Lovro Petovar 584, Josip J. Kavčič 584, Anten Adamič 585. — Namestniki: Ivan Ravnihar 585, Fran Pogačnik 585, J. Kostanjšek 584, Leop. Fiirsager 584. SDS je zmagala z večino 135 glasov. III. kategorija. Voliv. upravičencev 1305. Volilo 1060. 81,2%. , Jelačin-Ogrinova lista: Kandidati: Stanko ; Lenarčič 500, Florijan Gajšek 500, Avgust ! Čadež 500. Edvard Kukec 500. — Matija Rom 500, Krištof Španiček 500, Marko Kardinal-500, Rudolf Kovačič 500. Lista SDS: Kandidati: Ivan Gregorc 541, Ferde Pintar 541, Fran Zehal 541, Janko Klun 541. — Namestniki: Josip Ivančič 541. Srečko Kranj 541, Anton de Gleria 541, Peter Mravljak 541. Neveljavnih 19. glanov. SDS je zmagala z večino 41 glasov. IV. kategorija. Voliv. upravičencev 6643. Volilo 4661. 71.%. Jelačin-Oogrinova lista: Kandidati: Dan Jelačin 2583, Anton Stergar 2583, Franc Korošec 2583, Janko Tavčar 2583. — Namestniki: Ji.sip Peteline 2583, Josip Lavtižar 2583, D. Tombah 2583, Maks Turnšek 2583. Lista SDS: Kandidati: Alojzij Mohorič 2070, Edvard Kastelic 2070, Fran Korošec ‘2070, Ivan Snoj 2070. — Namestniki: Anton Sila 2070, Fran Mikolič 2070, Franc Kolenc 2070, Ivan Kos 2070. V lej kagoriji je do sedaj znano le to, da je dobila tu Jelačin-Ogrinova lista 2583 glasov, nasprotna SDS-lisla pa okrog 500 glasov manj. V trgovskem odseku je glasovalo za listo Jelačin-Ogrin približno 3677, za listo SDS pa 3242 trgovcev. OBRTNIŠKI ODSEK. Vol. upravičencev 23.027. Volilo 16.602. 71.6%. I. kategorija. Voliv. upravičencev 862. Volilo 704. 81.7%. Jelačin-Ogrinova lista: Kandidati: Josip Hafner 341, Ivan Lančič 341, Ivan Rojina 311. Avgust Pen 341. — Namestniki: Fran Zavodnik 340, Anton Lekše 340, Ign. Šinigoj 340, Josip Srebot 340. Lista SDS: Kandidati: Engelbert Fmn-clietti 360, Mihael Vahtar 360, Plečnik J. 240, Bizjak Ivan 360. — Namestniki: Ivan Kersnič 360, Fran Spes 360, Josip Holv 360, Franc Dolžan 860. Kandidat Fran Grom 80. glasov. Razveljavljeni 3 glasovi SDS zmagala z večino 19 glasov. II. kategorija. Voliv. upravičencev 1072. Volilo 813. 75.7%. Jelačin Ogrinova lista: Kandidati: Jernej Ložiir 378, Blaž Zupanc 379,Val. Sprušina 379, Karol Stupan 380. — Namestniki: Anton Bulc 379, Jurij Moser 378, Peter Zadravec 379, Fran Breznik 379. Lisic SDS: Kandidati: Žurman Ivan 417. Kavčič Fran -417, Horvat Janko 416, ('grič Filip 417. — Namestniki: Rozman Ivan 416, Turk Josip 416, Rozman Aiojz 416, Kuhar Rudolf 416. Razveljavljenih 16 glasov. SDS je zmagala v večino 37 glasov. III. kategorija. Vel. upravičencev 2987. Volilo 2212, 74.8%. Jelačin-Ogrinova lista: Kandidati: Ivan Ogrin 1071, Anton Lipovšek 1076, Štefan Sukič 1072j Ivan Polak 1072. — Namestniki: Franc Pust 1076, Ivan Černe 1076, Hans Schuller 1076, Jakob Jaš 1076. Lista SDS: Kandidati: J. Ambrožič 1079, Martin Kolšek 1083, Ivan Bernik 1083, Josip oo ■ — Namestniki: Turšič Leopold 1083, Hamctina Karel 1083, Antič Franc 1:188. Čeh Stic pan 1083. SDS je zmagala z večino 3 do 12 glasov. ! IV. kategorija. Vol. upravičencev 18.106,'Volilo 12.873. 91.1%. Jelačin-Ogrinova lista: Kandidati: Vrečar I «b0Z76ia VMil“š 7515, Babnik Jakci) 7514, korazjja Frane 7520. - Namestnik,: Edrep Stefan 7510, Topariš Joško 7513, Lenega lija Anton 7514, Simonič Vinko 7525. h' Kandidati: ‘ Klubička Adolf 4218, Rebek. Josip 5348, Nerat Franc 5344. Rozin Miloš 5343. — Namestniki: Podhraški Karel 5346, Reži? Štefan 5343, Kolar Josip 5343, Štefe Anton 5347. Kandidat SDS Josip Klubička je dobil 1133 glasov. V tej kategoriji je naša lista zmagala z ve-čineo 2177 glasov.' Za Jelačin - Ogrincvo listo je glasovalo 9371 obrtnikov in za listo SDS pa 7204. Oficielni rezultati volivne komisije bodo znani šele prihodnji teden. Kulturna avtonomija Znani kulturni delavec in borec za manjšinske pravice ter za pomirjenje narodov dr. Camillo Morocutti, zdravnik v Št. liju pri Mariboru, je objavil 'pred dnevi pod gornjim naslovom v /Nene Ziiricher Zeitung« obširen članek, ki je radi svoje aktualnosti vzbudil .splošno pozornost in iz katerega navajamo glavne misli. Ko so se oktobra lanskega leta prvič sestali zastopniki približno 35 milijonov narodnih manjšin, tedaj so mnogi manjšinski, kakor tudi mnogi drugi ugledni politiki, gledali na ta kongres s precejšnjo skepso, kajti ni se moglo vedeti, če ■so ne konča kongres s protestom proti obstoječemu položaju manjšin v Evropi. Lanski manjšinski kongres pa ,se ni končal s protestom, nego s proglasom za mir in sporazum. Velik pomen kongresa je v tein, da so njegovi voditelji in govorniki, ozirajoč se na realne okoliščine, imeli pogum sprožiti misel o organskem in mirnem izboljšanju obstoječega manjšinskega položaja. Ta volja do organskega in mirnega izboljšanja se izraža v soglasni resoluciji, kjer zatrjujejo odgovorni manjšinski politiki, da je narodna kulturna svoboda ravnotako dobrina kulturnega sveta kakor verska svoboda. To pravilo mora biti priznano kot etični princip za razmerja med narodi. Vsaka država, v kateri žive še druge narodne skupine, mora dati tem kot skupnim edinicam svobodo kulturnega in gospodarskega razvoja. Vsaka narodna manjšina ima pravico do lastnih korporacij, more živeti po svojih posebnih navadah, se organizirati teritorialno in osebno ter gojiti svojo narodnost. Bistvo teh sklepov je zahteva po pravici narodne in kulturne samouprave. Stvarno je postalo vprašanje narodne in kulturne avtonomije jedro vseh manjšinskih problemov. Sem spadajo tudi najvažnejši manjšinski dogodki tega leta: zakonska realizacija kulturne avtonomije v Estcnski, začetni pokret problema avtonomije na Koroškem z znano koroško spomenico, ki jo je poslalo Gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji koroški deželni vladi in ki zahteva popolno narodno in kulturno avtonomijo slovenske manjšine na Koroškem. Dalje spadajo v to vrsto neinško-danska pogajanja za avtonomijo in končno vloga nemškega mirovnega kartela pri nemški vla- di, s katero se zahteva popolna regulacija manjšinskega vprašanja v Nemčiji. Uresničenje kulturnih avtonomij bi pomenilo zavarovanje in razbremenjenje posameznih držav. Kulturna avtonomija je edina možna državnopravna rešitev, ki res omogoča potrebno ločitev in delitev dela v državi in narodu med nacionalno kulturno upravo in anacionalno državno upravo. Kulturna avtonomija je mogoča le tam, kjer se nahaja zavedna narodna manjšina. Na ravnokar zaključni konferenci International Fellovvship of Reconcilation je jugovzhodno - evropska manjšinska sekcija pod vodstvom g. Morocutti ja definirala pojem manjšine takole: • / Manjšina je etnična, verska ali na skupina, ki se zavedno raztikuJe od narodnosti, jezika, kulture ali religije državnega naroda. Dve skupini manjšin sta: ena, ki hoče sebe in svojo posest le ohraniti in druga, ki odklanja kulturno avtonomijo in zahteva narodno in kulturno soodločanje ter sodelovanje v upravi. Tukaj se kooperira z dvema različnima, neidentičninia pojmoma, namreč a pojmom naravnega kulturnega razvoja narodnih manjšin in z umetno nacionalizacijo in renacionalizacijo manjšin. Razjasnitev teh osnovnih nasprotnih pojmov je možna te z evropskega, nadnarodne-ga, rekel bi tudi, z helvetizicanega stališča. Radi pomanjkljivega poznavanja, premalo jasnosti in lastne odgovornosti posameznih narodnih manjšin, je vladala v bivši Avstro-Ogrski velika nejasnost, n »odkritosrčnost in neodgo vornost, ka r je nujno vodilo k polomu. Nič ni bolj nevarnega kot kaka nova >avstrijazacijac narodnostnih vprašanj. Edino izpostavitev popolne nacionalne samoodgovornosti z narodno samoodločbo in samoupravo more razčistiti in razjasniti motna in kalna razmerja med narodi. Narodna in kulturna samouprava jo edini možni in učinkujoči princip proti nacionalistični, iredentistični in re-nacicnalizujoči manjšinski politiki. Vprašanje narodnih manjšin se ne da rešiti z metodami nacionalizacije, denacionalizacije, nego le s samoodločbo, z napredno helvetizacijo itn s pravico samouprave na podlagi napredujoče kantonizacije. Le na tej podlagi se bo manjšinsko vprašanje vsestransko zadovoljivo rešilo. POZIV VSEM AKADEMIKOM. j Živimo v dobi največjega razmaha medna- j rodnega delovanja in mirovnega stremljenja, j Pozornost vse javnosti je obrnjena na svetov- ; ne probleme, ki prihajajo v vedno večjem j Številu pred Društvo narodov in druge mednarodne centre, mnogo se o njih razmišlja in piše. Ker :ne le oficijelni faktorji, nego vsa javnost je poklicana, da se zanima in deluje za napredovanje pacifizma, za ureditev svetovnega miru, /.a ustvaritev človečanske kulture. Pred mednarodne fore ne prihajajo več samo zadeve, ki se tičejo le držav kot celot, nego tudi osnovni živi jenski interesi vsakega posameznika se osredotočil jejo in rešujejo pred njimi. Zato je naloga zlasti vsakega akademika, člana danes najvišje človeške kulturne ustanove, da posveča vsem tem vprašanjem čim resnejšo in intenzivnejšo pažnjo, da sam proučuje in razširja ideje pacifizma in navdušenje za nje, da tudi sam vsaj z majhnim delom pripomore in pospeši zgradbo svetovnega ■miru. Najlepšo priliko za tozadevno proučevanje in delovanje najdete v Akademskem ^ za Društvo narodov. V klu^vem^em^n dobite priliko poslušati waj ^j,, ,,e le '1 .*u,\UX°n?užtvH narodov, nego sploh onih, ki se tič<*> Dru*Atizmn v najširšem smi- 0luvtr®h ta predavanjih se morete '-uni pripravljati za delovanje med narodom, ker Vaša naloga bo v prvi vrsti, razširjati 11. utrjevati ideje svetovnega miru med narodom. Akademski klubi za Društva narodov, nočejo biti nikake. »idejne filijalke današnjega Društva narodov, oni hočejo biti ognjišče najidealnejšega in najpavičnejšega mirovnega stremljenja sploh. Pozivamo tedaj vse akademike, da se včlanijo v klubu, zlasti jih pa vabiimo k čim večji udeležbi in sodelovanju v ktabovam seminarju. Prijave sprejema g. vratar na univerzi. L j u b I j a n a . 3«. septembra 1926. Akademski klub za Društvo narodov. Kn11žov»o»t- lllik< Izšla je letošnja 10. »Planinski voat»» • vegtnika . Vsebina je številka Marko: Kaltvvasser-Gamsmut- sledeča: Gizej„ Tarczay: Po sjevernom Velebitu' P- K- FCnpelj: Na Krn pozimi; Jožef Zase,ula: Planinčev dan; Brunon Rotter: Po nepoznanem Pohorju; Kotiček: Pod škofovskim vodstvom raz Triglav; Oh/or in društvene vesli: Kongre Saveza planinam SHS. t Pavle Šutnan. Odkritje spominske plošče + Iv. Sterlelu. Koče v Kamniških (Savinjskih) planinah pozimi. Vjekoslav Cvetišič: Sii planina in gora. Obisk holandskih finančnikov in industrijcev. Te doi potuje po naši državi iabraua družba holandskih pridobitnih krogov, ne ioliko v nabavo, temveč naše gospodarske razmere °d 'blizu spozna in na predlog tega poglobi gospodarske in trgovske zveze z našo zemljo. • •'faše gospodarske zveze s Holandijo so neznatne. Naš uvoz holandskega blaga znaša denarno okroglo l%%, izvoz pa celo K % vsega imponta odnosno eJisporta. Ker pa naša kraljevina po dalmatinski obali meji ua odprto morje in ima Holandija tudi veliko morsko obal, je vkljub geografieni oddaljenosti naš medsebojni promet po vodni cesti cenen in tako dan pogoj za mnogo živahuejo izmeno blaga kakor je bila doslej. Holandci kot trgovci in industrijci nas ma-? P?™8!0 skoraj nič; za nje smo gospo- hnHnMM. e, dt' Tudi turistično se je bogati noianaoki trgovec, industrijec ali brodar mno-8° 'f4 “nnnal za svojo Vzhodno Indijo ter <¥ele Anglijo, Francijo, Nem- niko in Švico. Za nas, ki smo blizu r-Kana ln deloma že na Balkanu pa z malimi ^emami Holandec nima pojma, kje smo in a Predstavlja, da pri nas vodijo glavno besedo kačaki in da si treba zavarovati življenje, a!ko se poda v zemljo, kjer gospoduje hajdukova puška. •neprecenljive vrednosti je ta obisk Holand-o^n’ ET ,s tem Pa(^j° predsodki, ki obstoje Py, razmerah v severnem delu srednje HolSrt'.Ti Pfjonirji zbližanja Jugoslavije in ut is TJ° ‘P°neso — 0 tern ae dvomimo -da’’, naša država v prevelikem delu spj.-in 12obrazbi in kulturi k zapadni Evropi kratk‘1 ju™* del države, id je še pred n>eta v ve8eKral v miljenju osmanskega kls-raav0i^f^ko gLt>lje svoje ude in stremi za Od | napredkom . Pričakir 3 nekako oficijelnega cbit-k.i Ir sovah 6 1,1 **• °^e'a naša zemlja rivalmeje I ,wi i 9‘>ke, pričakuje zninteresovanje Uo-whJsikega kapitala za iui£e prilike in ker ht>-“ndsko podjetnost, oko se bo interesirala z investicijami v katerikoli obliki pri nas, jo —Wno pozdravljali brez bojazni, ker smo pre- pričani, da poleg zaslužka, ki ga kapital ko. tak vedno išče, nima Holandec na naši zemlji nikakega drugega postranskega namena ali interesa. Ker je naše razpoloženje tako, smo globoko prepričani, da bodo Holandci to razumeli in ker so videli na potu od Beograda do Ljubljane, da naša država, ako tudi ni vse še tako kakor treba, da se vendar politično in gospodarsko od dne do dne vise bolj konsolidira, potemtakem se nadejamo v najbližji (bodočnosti pomnoženih in povečanih gospodarskih stikov ž njimi. Pa tudi od naše strani pričakujemo, da bo v Jugoslaviji se 'vzbudilo zanimanje z& doslej tako malo poznano Holandijo na ustju Rena, Mase in Selde. Naša zemlja je po naravi bolj slikovita in soLnčna nego je Nizozemska. Ali treba, da vidijo naši ljudje, kaj je marljivost, vstraj-nost iz peščene in morskim poplavam izpostavljene nižave ustvarila. Treba, da vidi Jugoslovan, kako je Nizozemska preprečen.c z vodnimi kanali, s tlakovanimi cestami in pa gosto mrežo vsakovrstnih železnic. Treba, da vidi na pilotih zgrajena velika mesta, kaka je treznost ter delavnost Holandca ter čistota po stanovanjih in hišah. Naš kmet mora videti lepo negovano živino po solnčnih holandskih pašnikih in pa viaokorozvito mlečno industrijo. Videl bo tudi prvovrstno vrtnarstvo v sočivju, zelenjavi in cveticah in videl celo grozdje gojeno sicer v relativno mrzlim podnebju. Nočemo dalje razpredati in govoriti o prvovrstni sukneni manufakturi in o prvovrsi-uem platnu in drugih panogah industrije v Holandiji niti o svetovnoznani slikarski umel-uasti iz Rembrandtove dobe, ki je zbrana * slovitelju Rijksmuzeju v Amsterdamu, niii svetovni kupčiji in brodarstvu Amsterdama in Rotterdama. Treba, da se vidi. Da pa prinese bodočnosi IMmvnožane gospodarske in kulturne stike med Jugoslavijo in Holandijo, to pričakujemo in v to tudi verujemo. Alja. Novi stanovanjski zakon. 1 lak«» velja do 1. novembra I. 1927. — Nov« omejil,« kroga Dosedanje najemnine za zaščitena stanovanju ostanejo. Jantarni odbor za proučevanje jo stanovanjskega zakona je po ze-Z1vahni razpravi »prejel osnutek no-e8a stanovanjskega zakona, ki ga je izdalo ministrstvo za socialno politiko. ' Splošnem ostane v veljavi dosedanji stanovanjski zakon, izpremene pa se nekatere točke. Novi zakon velja do 1. novembra I 1927. ’ Ipremembe. Kaj\a/.nejše izpremembe so sledeče: Uen l. Svobodno razpolaganje s stanovanji v starih hišah se omeji po določbah tega zakona, ki velja do 1 novembra 1927. £len 12. Nikomur se ne more dodeliti stanovanje večje od 4 sob, tpri čemur kurija in druge pritikline ne štejejo za so-'e. Onim, ki že imajo večja stanovanja kakor 4 sobe, more stanovanjsko sodišče na zahtevo hišnega lastnika nadštevilne sobe odvzeti in jih dodeliti drugemu. Ce se najemnik in hišni posestnik ne moreta pogoditi glede višine najemnine, a gre za stanovanje od največ 3 sob, znaša najemniua v zmislu el. 11. Šestkratno predvojno najemnino (računano v dinarjih, pi j stanovanjih 4 sob pa osemkratno Predvojno najemnino (računano v dinarjih), toda le, če je najemnik: 1- državni uradnik (uslužbenec, služi- telj), častnik, njihove rodbine in vdove, izvzemši oficirje in državne uradnike-zdravnike, inžeujerje, veterinarje itd., ki vr5e privatno prakso. 2. Upokojenci in upokojenke, njih rodbine in vdove, izvzemši upokojence-zdravnike, inženjerje, odvetnike, zobo-tehnike itd., ki vrše privatno prakso. 3. Duševni delavci kot: književniki, umetniki, slikarji, pesniki, gledališki igralci, novinarji in drugi, ako mesečni dohodki vseh rodbinskih elanov, ki stanujejo v dotičnem stanovanju ne presegajo 3000 Din. 4. Duhovniki v pokoju (vseh veroiz-povedanj), njih rodbine in vdove. 5. Vojni invalidi in njih vdove, ako so v slabem gmotnem položaju. 6. Vojne vdove in sirote, rodbine v vojni padlih ali umrlih vojakov, ako so v slabem gmotnem položaju. 7. Vsi fizični delavci (tudi obrtniki, ki ne delajo na svoje lastno ime in nimajo svoje lastne delavnice, marveč so zaposleni pri -kakem podjetju ter imajo mesečno ali dnevno plačo), vsi industrijski in drugi delavci, ako skupni mesečni dohodki vseh rodbinskih članov, ki stanujejo v istem stanovanju, ne presegajo H000 Din. 8. Trgovski in industrijski nameščenci in pomočniki (v kolikor niso označeni že v predhodnji točki), ako 9kupni mesečni dohodki vseh rodbinskih članov, ki stanujejo v dotičnem stanovanju, ne presegajo 3000 Din. S). Uradniki in nameščenci samoupravnih oblasti (občin itd.), ako nimajo postranskih dohodkov in mesečni dohodki vseh rodbinskih članov ne presegajo 3000 Din. Višino mesečnih dohodkov ugotovi sodišče po svobodni oceni. Osebe, navedene v 1. in 2. točki tega člena, čijih postranski dohodki znašajo letno več kakor 36.000 Din, nimajo pravice na zaščito po tem zakonu. Clen 17. Premeščeni državni uradniki in nameščenci izgube 6 mesecev po premestitvi pravico do stanovanja v svojem starem službenem mestu. Clen 8. Vse odredbe stanovanjskega zakona z dne 15. maja 1925 (t. j. sedanjega stanovanjskega zakona, ki so v na-i sprotju z določbami tega zakona, izgube s 1. novembrom 1926 svojo veljavo. Čley 9. Dodeljevanje stanovanj po tem zakonu vrši do 1. maja 1927 stanovanjsko sodišče. Določbe tega sodišča, ki do tega dne ne bodo izvršene, izgube s tem dnem veljavnost, izvzemši pri državnih uradnikih, ki bodo premeščeni v času od 1. maja do 1. novembra 1927. Clen 10. Hišni lastniki, ki se s svojimi najemniki ne morejo pogoditi za najemnino od 1. novembra 1927 naprej so dolžni, da jim odpovedo stanovanje v roku od 1. oktobra do 1. novembra Politične restl. — Dva shoda v Brežicah. V Brežicah sta bila v nedeljo dva ^shoda. Enega je sklicala SLS, drugega pa SKS. Na shodu SLS bi imeli govoriti poslanci dr. Korošec, prof. Sušnik in Skoberne. Dr. Korošec pa je imel, kakor se nam zatrjuje, nekaj nesreče, ker je imel bolj malo poslušalcev (pravijo, da se je zbralo na njegovem shodu le okoli lOO ljudi, med temi precej žensk). Njegov govor pa so motili pristaši SKS s klici: »Živijo Pucelj, živijo Radiče tako zelo, da je moral svoj govor prekiniti, poslanca Sušnik in Skoberne pa sploh nista govorila. Mnogo bolje je bil obiskan shod SKS, katerega se je udeležilo okoli 500 kmetov. Na shodu SKS sta govorila g. Urek in tajnik SKS g. Mravlje. Kakor vse kaže, se »ra-dičevstvo« zlasti ob slovensko-hrvatski meji zelo utrjuje in tako je tudi lahko razumljivo, da dr. Korošec »radičevstvac ne gleda s prav prijaznimi očmi. = Kombinacije. > Zagrebške »Novosti« pišejo o raznih kombinacijah z David ovičevimi demokrati in s SLS in s samostojnimi demokrati in pravijo: »Treba je vedeti, da merodajni činitelji ne žele volitev. Samostojni demokratje ne prihajajo v poštev za nobeno kombinacijo. (To je točno, op. ur.). A tudi če bi se na kakšen zagoneten način uresničila Pašičeva želja po obnovi PP režima, bi to pomenilo ustanovitev srbske fronte, tega pa noben merodajni činitelj ne želi. Razgovori z demokrati so neobvezni in niso doseženi še nikaki rezultati, kakor tudi ne z SLS. Neki radikali, ki 1027 potom 'pristojne policijske oblasti (v Sloveniji bržkone preko pristojnega okrajnega sodišča). Ako se najemnik, ki mu je na ta način odpovedano stanovanje, do 1. novembra ne izseli, izvrši deložacijo na zahtevo hišuega posestnika pristojna oblast. Clen 11. Ako bo v času od 1. maja do 1. novembra 1927 izpraznjeno kako stanovanje v hišah, na katere se nanašajo omejitve tega zakona, je hišni lastnik dolžan, prijaviti izpraznjeno stanovanje pristojnemu stanovanjskemu sodišču. Ako sodišče tega stanovanja v roku dveh mesecev ne dodeli kakemu upravičencu po čl. 9. tega zakona, ima hišni posestnik pravico, da prosto razpolaga s tem stanovanjem. Novi stanovanjski zakon stopi v veljavo s 1. novembrom 1926. Osnutek, ki ga je v tej stilizaciji sprejel odbor, bo v prihodnjih dneh predložen Narodni skupščini v končno odobritev. Velika stanovanja (5 ali več sob) pridejo torej izven zaščite. Obrtniki po novem zakonu ne uiirpjo nobene zaščite več, ravno tako tudi ne trgovci. Tudi med onimi, ki uživajo principijeino še zaščito, jih bo moralo mnogo plačevati polno najemnino ali pa se bodo morali eventualno izseliti, in sicer vsi, ki z rodbinskimi člani vred zaslužijo nad 3000 dinarjev mesečno. Novi stanovanjski zakon ščiti torej le še ozek krog javnih nameščencev’ in delavcev, a še ta zaščita bo po preteku enega leta nehala. stoje bltzu Uzunoviču, res forsirajo vstop SLS v vlado, toda danes še nobena kombinacija ni dozorela.< Zastopstvo večine slovenskega naroda ostane torej še izven vlade. = Krasi n o položaju v Rusiji. Novi ruski poslanik v Londonu Krasin je v razgovoru z angleškimi časnikarji priznal, da je razmerje med Rusijo in Anglijo precej napeto. Glede industrijskih kreditov je izjavil, da Rusija res potrebuje kredite za svojo obnovo, posebno pa še dolgoročne kredite, da pa Rusija tudi ne bo propadla, Če jih ne dobi. Ce dobi kredite, bo obnova trajala le še pet let, sicer pa dvajset let. Ruska veleindustrija je že dosegla predvojno višino, kmetijstvo jo bo pa kmalu, število vojakov je Rusija znižala od 5 milijonov na 1 in pol milijona. = Edina tolaiba. Odkar je morala vsled sporazuma m-ed srbskimi radikali in hrvat-skimi radičevci naša slavna SDS iz vlade, njeno vodstvo ne ve več prav, kam bi se obrnilo, da bi uživala SDS vsaj še košček vladne moči. Enkrat se poskuša SDS približati radikalom, potem zopet radidevcem, toda nikjer ne gre. Tudi z Davidovičem so zopet poskusili, odkar se sliši, da 'bi utegnil biti Davidoviču omogočen vstop v vlado, toda tudi nekdanji demokratski prijatelji so SDS rekli, naj se obrnejo na kakšen drug naslov. V svoji veliki zadregi se je začela tolažiti SDS s svojo staro tolažbo, namreč z obnovo zloglasnega narodnega bloka. Tako se namreč tolaži tudi Pašič. Tolažba z obnovo narodnega bloka pa je precej slaba, ker do obnove narodnega bloka ne bo prišlo, ker to ni odvisno Je oa volje Pašičeve ali Žerjavove, ampak tudi od volje drugih činiteljev. SDS bo še dolgo samevala in bo še dolgo imela čas in priložnost zdihovati za izgubljenim vladnim rajem. Kokalj Marijana: Mlada Indija- 20. ^opredno začnem citati svojo »izjavo, sem ko n? v soglasju z generalnim odvetni- *krcunni opoIPbah, ki jih je izrekel o moji sem Kos®^i- On ima popolnoma prav, da ' Mlado i„T ? s te*ni problemi še mnogo pred a o mora*10-* To * m°ia ze,° 1ežka nal0g3|’ ki teži n®® *V.rSlti- ker vem za odgovornost, „iti z v«n 0,1 glavi i" ki me ho5e obreme-z 's° sramoto, kale™ mi ie oredbacival meni odvetnik 0 priliki nesreče Sauri-Saura, U Madrasu in v Bombayu. Ko sem premišljeval globoko in ko premiajujeni no na noč, se ne morem otresti vražjega zločina \ hauri-Saura in strahot v Borobayu. Generalni odvetnik ima prav, da jaz kot odgovoren mož; mož ki je bil razumno vzgojen in ki ima prccejšen del izkušnje bi moral znati za Posledico vsakega svojih dejanj. Vedel sem, se igram z ognjem; a sem vseeno riski-bi bil svoboden, bi zopet začel. Čutil noJti^nes zjutraj, da ne bi bil storil dolzr vedujem °e bi bi' Poml:l' ,e"a’ kar Hotel m pre i Člen . 1 w1H) ,r 'O Zlo ilffcnr' ^ _ bi bil mojemu narodu — ali pa. da čem pr*^' preprečiti nasilnost in jo ho-nji fcien Prečevati. Nenasilnost je prvi in zad-liti. - A^°[e vere; toda treba mi je bilo vode, ki jg /.bi se moral podvreči sistemu v!a-o zlo nJ? mojem mnenju nepopravlj-i-oi bji rj/PraTn mojemu narodu — ali pa. da mojega n al> da vidim razvoj podivjanosti zelo3^8’ k° bi mu povedal resnico. Jaz “e snrnim^0^ r®d> tega in sem zato tu, da N# prosim*11 kazili, ampak najstrožjo. U9iiij)j«nja i«) s* «• zagovarjam z nobeno razbremenilno okolščino. Tu sem, da ' sprejmem z veseljem (največjo kazen, ki je i>o zakonu — osvobodilen zločin — in kar se mi zdi prva dolžnost državljana. 21. Izjava. Mahattna Gandhi je prečital pismeno izjavo: Jaz moram morda dati indijskemu in angleškemu narodu zadoščenja ter ju seznaniti, zakaj sem postal iz gorečega državotvorca — rušilni nekooperator. Moral bi reči tudi sodnemu dvoru zakaj se pripoznam krivim, ko sem navduševal za razpad vlade, iki je bila ustanovljena v Indiji po zakonu. Moje javno delovanje se je pričelo 1893 v Južni Afriki v jako perečem trenutku. Prve •/.veze, ki sem jih imel z britansko vlado v tej deželi, so bile malo prijetne. Spoznal sem tla nimam nikakih pravic ne kot človek in ne kot Indijec, ker isem bil Indijec. 1 o ime ni razpotilo. Dejal sem si, da je tako postopanje mapram Indijcem izrastek vladnega sistema, ki je sam na sebi dober. Pridružil sem se mu lojalno in prostovoljno ter ga kritiziral, ne da bi (se ženiral in ne da bi ga želel razdreti. Tudi 1899, ko je bil obstanek cesarstva vznemirjen z vojno z Buri, sem mu ponudil svoje moči in sestavil četo prostovoljcev ter se udeleževal pri reševanju Ladismitha. L. 1906 v času culuške vstaje, sem zbral četo bolničarjev in služil do konca vstaje. Vselej . sem dobil križec in bil na dnevnem redu v _ tačasnem tisku. Za moje zasluge me je odh- ’ koval lord Harding z zlato medaljo Kaiser-Hitul. Ko j« izbruhnila 1. 1914 vojna ro*d An- j tfleii in Nemci, »»m zopet sestavil prastovolj- • no četo bolničarjev, katero so tvorili po večini indijski visokošolci, ki so študirali v Londonu. Korist čete je bila pripozmana. Končno, ko je 1. 1918 zaprosil lord Chelmsford na vojni konferenci v Delhi za pomoč mladine, sem se potrudil in zbral zopet četo bolničarjev iz Khede in resno škodoval svojemu zdravju pri tem naporu. Ko je bila četa pripravljena, so se ravno končavale sovražnosti V vsem trudu sem pričakoval le-to, da bo dovoljena mojim rojakom ista stopnja vrednosti kakor drugim strankam v cesarstvu. Prvi sunek mi je prišel v obliki odloka Rovvlatt, ki je naperjen, da okrade narodu vso svobodo. Razumel sem, da je treba začeti proti tem zakonom silovito protidelovanje. Potem so bile strahote Pardijaba, ki so se začele po pobojih Jalhanvvala Bagh, ter prišle na svojo kulminento, ko so bila dana po-velja.^da so vlačili ljudi po trebuhih, jih javno bičali im uganjali nepomirljiva ponižanja; odkril sein, da se m izvajalo obljub prvega ■ministra glede Turčije in svetih krajev Islama. In kljub temu in kljub nasvetom svojih prijateljev (ki so me izvolili na kongresu v Amritsaru 1. 1913) sem še obdržal soudeležbo in uporabo reform Montague-Chelmsford, ker sem upal, da bo držal svojo obljubo prvi minister napram muslimanom; da se bo obvezalo rano iz Pandjaba in da reforme, ki so izgledale tako malo zadovoljive, bodo višek dobe upanja za Indijo. A ves u

0 do 1000 zlatih nemških mark. Sodišče pa njegovemu sistemu ni verjelo, ampak ga je obsodilo na precej mesecev ječe. Priznalo pa mu je kot olajševalno okol-štino neumnost ljudi... Ko so to brali neki gospodje v Ljubljani, ki se na banke dobro spoznajo, bo žalostno vzklikali: O, zakaj nismo tudi mi v Nemči- ji! Tam bi prav gotovo tudi nam priznali olajševalno okoliščino, ki se ji pravi neumnost ljudi, v taki meri, da bi bili prav gotovo popolnoma oproščeni! J Mi skoraj ne dvomimo, da utegnejo biti oproščeni tudi pri nas m niti zgoraj omenjene olajševalne okoliščine jim ne bo treba priznati! ZA POMOČ POPLAVLJENCEM. Veliki župan mariborske oblasti je izdal na prebivalstvo v mariborski oblasti sledeči oklic: Prebivalstvu mariborske oblasti. Vremenska 'katastrofa dne 27 septembra t. 1. je težko prizadela prebivalstvo sosedne nam ljubljanske oblasti, zlasti samo ljubljansko okolico. Tik pred zimo so ljudje prišli ob vse'pridelke, voda jim je opustošila demove ter odplavila živino in les. Znaten del ljudskega premoženja je postal žrtev valov. Obračam se predvsem do tistih delov mariborske oblasti, ki so doslej ostali od elementarnih nezgod obvarovani ali ki se dosedanjim pozivom za pomoč po-plavljencem še niso primerno odzvali, naj žrtvam katastrofe od 27. septembra t. 1. v bratskem požrtvovanju pribite na pomoč s prostovoljnimi denarnimi prispevki. Organizacijo pomožne akcije prevzamejo že postoječi Narodni krajevni odbori Rdečega križa po vsej oblasti. Nabrani zneski naj se a označbo »Za poplavljene® v ljubljanski okolici 27. septembra 1926« pošljejo bodisi neposredne blagajni velikega župana mariborske oblasti v Mariboru, bodisi ipristojuim srezikim poglavarjem. Celokupna nabrana vsota se bo po pregledu poslovanja .po Narodnem krajevnem odboru Rdečega križa v Mariboru dala na razpolago velikemu županu ljubljanske oblasti, da jo sporazumno z oblastnim narodnim odborom Rdečega križa porabi tam, kjer je pomoč najnujnejša. V Mariboru, dne 1. oktobra 1926. Veliki župan Dr. O. Pirkmajer s. r. — Proslav« Kajmakčalauske bitke. Proslava desetletnice kajmakčalanske bitke, ki bi se bila morala vršiti pretečeni mesec, ki pa je bila odložena vsled kraljevega potovanja v Francijo, se vrši dne 10. t. m. Proslava se bo vrSila v celi državi Tia svečan način, za kar se vrše velike 'priprave. — Ostra debata na novinarskem kongresu v Cetinju. Iz Cetinja- poročajo; Kongres ju-slovenskih-novinarjev je bil ob 3. ponoči prekinjen. Dnevni red je bil zelo bogat. Prišlo je do velikih kontrovera. Kongres ni definitivno zaključen, tekom enega meseca se skliče nov kopgree, ki se vrši v Beogradu. Največje kontroverze ao nastale v zadevi novinarskega kluba v Beogradu. Novoizvoljena uprava je odstopila, fekorti burne debate v zadevi kluba je zahtevala uprava zaupnico, ki jo je tudi dobila. Kljub temu je vztrajala na svoji ostavki, številni udeleženci so zapustili neposredno po prekinitvi kongresa Cetinje ter odpotovali domov, (ločim so napravili cstali izlet preko Nikšiča in Podgorice v Hai ter odpotovali nato s parniki domov. — Veliki župani zahtevajo »višanje svoje pena!je. Kot .poročajo iz Beograda, so zahtevali veliki župani, da se regulira v smislu njihovih zahtev 'vprašanje njihovih pokojnin. — Velika stavk* v hamburški luki. Dne 1. t. m. je pričelo v hamburški luki stavkati 20 000 pristaniških delavcev. Delavski vodi: telii is stavko niso zadovoljni. Radikalni elementi agitirajo za simpatijsko generalno Malk°i*oislai«ištvo češkoslovaške republike v Beogradu je obvestilo našo notranje mmietr-stvo da je ziun. ministrstvo češkoslovaške republike izločilo teritorij okrožja Medjimuiija iz kompetence »vojega konzulata v Zagrebu ter ga dodelilo v kompetenco konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani. Razlog za io je, da je teritorij omenjenega okrožja administrativno izločen iz kompetence zagrebške oblasti ter priključen mariborski oblaeli, ki pripada kompetenci češkoslovaškega konzulata v Ljubljani. . . , . — Železniška zveza Beograd—Jadransko ,u«rie Glede železniške zvez« iz Beograda v U ali Kotor se jo radi nove ponudbe za ' nJ bo te proge na Split, razvnela živa po- gospodarski in politični interesi. Inžener Miloš Savčič je obelodanil te dni razpravo o tem v beograjski »Politiki« in se izreka za progo Beograd — Kragujevac — Kraljevo — Kosovska Mitroviča — črna Gora — Kotor. Je za to iz ekonomskih, tehniških, finančnih, pridobitnih, strategiSnih in nacijonalnih ozirov. Pri vseh teh kontroverzah pride kanemo do tega, da še 'leta in leta ne dobimo ni jeidne iti druge proge. Poleg tega se tudi bojimo, da bomo še čakali na že uzakonjeno progo Kočevje—Srpske Mora vice, kojo progo iz ekonomskih in s4rategičniji razlogov nujno potrebuje Slovenija. — Obrtna šola na Sušaku. Po nalogu ministra trgovine in industrije Krajaea se je vršila te dni mi Sušaku anketa glede ustanovitve Obrtne šole na' Sušaku. Anketa se je izjavila soglasno za to, da se obrtna šola na Sušaku čirnpreje otvori. — Izpiti za upravitelje obalne plovidbe. Po naredbi prometnega ministrstva1 so se vršili pretekli teden izpiti kandidatov za upravitelje obalne plovidbe. Skoraj vsi kandidati so položili svoje izpite z dobrim in odličnim uspehom. — Po naročilu oziroma na zahtevo kmetijskega ministra g. Puclja sta prispela v Ljubljano gg. Miloš Štibler, šef kabineta v kmetijskem ministrstvu in inšpektor Zavišič iz notranjega ministrstva, da si na licu mesta ogledata škodo, ki jo je zadnja velika vremenska nezgoda povzročila v žirovski, poljanski in polhovgrajski dolini. Odposlan«« imata naročilo, da vladi poročata, v kakem stanju sta našla prizadete kraje in da stavita predloge za pomoč. — Za cestno zvezo Kostanjevice s Hrvat-sko se je gradbena direkefja začela zanimati in poslala svojega inženjerja v Kostanjevico in Kalje da trasira to progo. Za odsek iz Kostanjevice do Oškrea je na posredovanje g. ministra Puclja obljubil minister za javna dela, da bo postavil potrebni kredit v proračun za 1. 1927/28. Potemtakem je upati, da bo v jeseni 1829, oziroma spomladi 1930 cela proga ceste do Žužemberka dograjena. — Okrajno-restni odbor kostanjeviški si je izvolil za načelnika g. Lavoskv® Bučar-ja, gostilničarja in posestnika v Kostanjevici in za njegovega namestnika g- Josipa K odri 6-a, trgovca in posestnika od Sv. Križa pri Kostanjevici. V ostalem je v tem odboru 6 pristašev SKS in 2 pristaša SLS. Doslej je bila ta korporacija lo_ let v rokah SLS in jej je načeloval g. župnik Gnjezda iz Vel. Doline. Če'bo imel novi cestni odbor le kolifikaj sredstev, bo niogel zamujene in najnujnejše zadeve urediti že letos.. — Znižanje železniške tarife na progi Zagreb—Split— Beograd. Prometno ministrstvo je prejelo predstavko splitske trgovske zbornice, v kateri se zahtevajo z oziram na ugod-nosti, koncendimne italijanskim vrtnarjem Se vefcje tarifarične ugodnosti za maše dalmatfcn-ske vrtnarije, ki oskrbujejo od oktobra do maja meseca z živiil ter prodajajo v mesila po sto vagonov zelja, 50 vagonov karfiole in 50 vagonov druge povrtnine. Zbornica zahteva, da se dovolijo v čim najkrajšem čaisu dalmatinskim vrtnarjem znižane tarife na progi Split—Zagreb—Beograd. Ministrstvo je odgovorilo, da 'bodo plačevali dalmatinski vrtnarji po novi tarifi, ki stopi v kratkem v veljavo za vsak vagon na progi Split—Zagreb 1215, na progi Split—Beograd pa 2865 Din. Tarifa za italijansko povrtnino od Rakeka do Zagreba znaša 131, za vožnjo iz Rakeka do Beograda pa 341 Din več, kot bo znašala tarifa za dalmatinske vrtnarje. — I* prosvetne službo. Profesor realne gimnazije v Celju dr. Miklavž Omerza je pomaknjen v 4. skupino 1. kategorije. — Upokojen je strokovni učitelj na srednji tehnični šoli v Ljubljani Jo&ip Baran. — A. Novak je imenovana za stalno strokovno učiteljico na državnem strokovnem zavodu za domačo žensko obrt v Ljubljani. — I* šolske službe: Po lastni prošnji so nameščeni na meščanskih šolah: Vladimir Rojc na Rakeku, Marto Čretnik v Ljubljani, Jozi-ca Tomšič in Katinka Rihar v Krškem, Milit« Jeglič, Ferdo Vigole in Terezina Klinar v Tržiču, Ivan Debeljak v Ribnici, Kristina Schuller v Trbovljah in Josip Reichmann v Brežicah; nadalje na osn. šolah: Anton Lapajne pri Sv. Petim, Božena Jelenc v Bohinjski Srednji vasi, Adalbert Božič v Trbovljah, Milena Groznik - Karba v Hrastniku, Hedvika Stojkovič na Hrušici, Helena Potočnik v Cerknici, Danica Potokar v Ajdovcu, Miroslava Vogrinc v Toplicah, Amalija Jenko v Birčni vasi, Bogumila Čerin v Begunjah, Ana Zavodnik in Vera Premrov na Jesenicah, Marija Fister pri Sv. Križu, Angela Serajnik-Vrhovec v Dovjem, Hedvika Rak-Povk v Sevnici, Elza Vračko v Kapelah. Melita Butara-Schiller v Dobličah, Ferdinand Završnik na Brdu, Matilda Maiselj v Dobrepolja h, Elza Podboj in Franja Rilvar v Loškem potoku, Franja Božič v Kostanjevici, Ruja Petelin v Škocljanu, Vida Savnik in Nada Fakin - Gruden na Kalu pri St. Janžu, Marta. Steiner v Cerkljah na Kitki, Fran Klavora, Miroslav Iskra, Slavko Mrovlje in Alojzij Rabič — vsi na Jesenicah in Štefanija Klovar v TelČah; upokojeni so naslednji šolski upravitelji: Simon Beajak pri Sv. Tomažu v ptujskem okraju, Martin Sotošek v Žetalah Ivan Šerbak v Dobju in Anton Brumen na Teznu v mariborskem okraju. — Smrtna kazen v Italiji. Iz Rima poročajo: ministrski svet je sprejel zakonski načrt juaticnega ministra, ki uvaja smrtno kazen za atentate na kralja, gerenta, kraljico, prestolonaslednika in šefa vlade. O teh zločinih bo sodil poseben oddelek kasacijskega dvora, ki bo funkoijoniral kot državno sodišče. Zakonski načrt se predloži parlamentu ob prihodnjem zasedanju. — Tobačni avtomati in nočne trafike v Avstriji. Generalna direkcija tobačne režije v | Avstriji namerava uvesti v prvem Okraju na Dunaju nočne IraJike, v drugih okrajih pa tobačne avtomate. Trafikanti principijelno ne nasprotujejo temu načrtu, zahtevajo samo, da bodo 'poslovale nočne trafike in avtomati šele po zatvoritvi dnevnih trafik tako, da oni ne bodo imeli nobene škode. Deželna zveza dunajskih trafikantov bo pretresala le načrte izčrpno na svoji prihodnji seji. — Kriniinologičen institut na praški češki univerzi. Na pravni fakulteti češke univerze v Pragi se ustanovi v kratkem institut za kriminologijo, s čigar vodstvom bo poverjen univerzitetni profesor Avgust MifiČka. Vsak kriminalistični tečaj bo trajal eno študijsko leto. Predavanja so namenjena predvsem za civilne in vojaške sodnike, državne pravd-nike, zagovornike, policijske in jetniške uradnike . in.jiaradarmerijske oficirje. — Vseruski dijaški kongres. Centralni biro ruskih proletarskih dijakov je sklenil, da se skliče koncem tega leta ali meseca januarja 1927 vseruski dijaški kongres. — Delavni čas v Rusiji. Sovjetska vlada je odredila, da se prične delavni čas odslej v vseh državnih podjetjih ob 9. zjutraj. To je za Rusijo velika novost, ker so ljudje tam doslej do 9. zjutraj spali. V ministrstvih v Ljeningradu se je pričelo delo šele ob 1. .popoldne. Sedaj je te prijetne, lepe navade konec in bodo morali Rusi preje vstajati. — Mednarodne rudarske stavke ne bo. Iz Ostende poročajo: mednarodni odbor rudarjev je pretresal predlog angleških rudarjev glede proklamiranja mednarodne stavke. -Večina je izjavila, da predlogu ne more ugoditi. Pač pa so izjavili delegati organizacij, da so pripravljeni podpirati nadaljevanje stavke angleških rudarjev -financijelno. Pravtako se hočejo potruditi, da preprečijo uvoz premoga v Anglijo. — Strela je udarila te dni v hišo Ive Relo-te v RukviiCfth v Bosni ter ubila v hiši se nahajajočega posestnika in težko poškodovala njegovo ženo ter njegovega 3 letnega sina. Nepoškodovana je ostala samo enoletna hči, ki .je ležala v zibelki. Njen jok 'je priklical njeno mater zopet k zavesti. Ponesrečena mati je skočila v goreči obleki skozi okno ter jela klicati na pomoč. Slučajno je prišel mimo neki sosed, ki je strgal ženi gorečo Obleko s telesa in vrgel njeno gorečo posteljo iz hiše. Mati in otrok sta bila prepeljana v brez/upjiem stanju v travniško bolnico. — Zaklan sodni eksekutor. Ko se je vračal Mile Kneževič, sodn.i eksekutor v Kulen Ya-kufu v Bosni, te dni v mraku domov, so nenadoma skočili nanj trije moški. Eden mu je prerezal vrat z velikim nožem. Sodni eksekutor je kmalu nato umrl. Policija je aretirala Vida Baraka in štiri njegove tovariše. Kneževič se je bil zameril Buraku radi ne^e deklice, vsled česar se je Burak tako grozno maščeval nad njim. — Ubit dezerter. Djepo Nuja, arestant, ki je sedel radi številnih zločinov že več mese-secev •v preiskovalnem zaporu v Prizremu, je skušal že opetovano pobegniti. Te dni je pre.vntB-1 z*>pet zid luknje, v kateri je sedel in jo s.k.uSal .popihati. Na dvoriščni pa ga je zasačila straža. Ker na njen poziv ni obstal, ga je ubila kroglja stražarjeve puške. — Letalska nesreča pri Londonu. V soboto ipopoldne se je pripetila v grofiji Kent, nedaleč od Londona, velika letalska nesreča. Neko francosko letalo zračne proge Pariš— London se je užgalo ter padlo iz velike višine na zemljo. Pilota, mehanika uv 5 potnikov ■so potegnili zoglenjele izpod ruševin. Uvedena je preiskava. — Karambolaža avtobusa i železniškim vlakom. Pri Dicksonu v Kaliforniji je prišlo te dni do karambolaze med železniškim vlakom in avtobusom, 12 potnikov, ki so se vozili z aivtdbuisam, je mrtvih, 13 težko poškodovanih. — Oficirji napadli ZdzijechoNvskega. Iz Varšave poročajo: Bivšega finančnega ministra Zdzrjeot»o\v3kega je napadlo te dni zvečer v njegovem stanovanju večje število oficirjev, ki so ga pretepli do nezavesti. Domneva se, da so izvršili dejanje pristaši Pil-sudskega, zato, ker je napadel bivši minister vlado. — Upor kaznjencev. Iz Berlina poročajo: Kaznjenci jetnišnice pri Allensteinu »o «e uprli ter razbili delavnico. KonCno se je posrečilo paznikom in policistom, da »o pil ukrotili. Povzročena škoda se ceni na 20.000 mark. ... — Bilanca prohibitivnega zakona, le dni je bila objavljena v Zedinjenih državah ■severne Amerike bilanca o pobijanju alkoholizma. Iz podatkov uradne statistike je razvidno, da je poginilo v bojih med tihotapci alkohola in policijo ‘135 ljudi ter bilo potrošenih 8 milijard našega denarja. V tem številu pa niso vštete osebe, ki so se zastrupile s pijačami, ki so se jim prodajale kot alkoholne pijače, Naravno je, da služijo iti podatki nasprotnikom prohibicije kot močno orožje, da pa zagovorniki tega zakona trdijo, da te žrtve ne pomenijo ničesar naipram 'moralnim in materijelnim uspehom, ki jih je prinesel prohibicijski zakon, posebno v delavskih krogih. — Menzure proti vstopnini. »Kolnische VolkKzeilung priobčuje opis ekscesov dijaških menzur v Nemčiji. Pisec članka se je vozil po Heidelbergu. Med drugim je prišel tudi v starozuano buršovsko gostilno *Zur Hirschgasse«. Šofer mu je povedal že med potjo, da si bo tam lahko ogledal proti vstopnini 50 pfemigov šludentovske menzure. Piiscu se je zdelo to docela nemogoče. Ko pa je prišel -v imenovano gostilno, ga je sprejela mlada dama, ki se 'je spustila ž njim takoj v razgovor o dvobojih. Končno ga je peljala v hišo na dvorišče. Na dvorišču so srečali pisec članka in dame, ki so se nahajale v njegovem spremstvu, več dijakov z debelimi obvezanu na glavah, skozi katere je pronicala kn.^ a je tula družba prve udarces^ejc^ >me,WT. sl miom ter ni želela pr'?®9^® rad komunistov. Potekel je sicer v miru, ko^pa so komunisti videli, da žene policija nekoga na stražnico, so se, misleč, da gre za njihovega •pristaša, zanj takoj zavzeli. Nastal je med njimi in med nasprotniki oboževalca so\nca silen metež. Stvar je postala še bolj komplicirana, ko je prišla mimo večja skupina angleških fašistov, ki so se vrgli takoj, na ljudi z rdečimi znaki. Končno je morala priti cela ečta policije, da je vzpostavila mir. — Plesalke z etiketami. V londonskih dru-J| žabnih lokalih se je pojavila nova moda: ple»~-salke nosijo mesto doslej uzuelnih zapestnic f| na giolih nadlehtjih baržunaste pasove, v katerih so urezana njihova imena. Navadno se | uporablja za to črn baržun, ki učinkuje baje j na goleni nadlehtju posebno efektno. — Pozabljena — v zaporu. V Budimpešti •se vrši nenavaden proces. Lansko leto je bila neka služkinja zaprta radi tatvine ter obsojena na <5 tednov zapora. Ker so bili z.a-pori takrat prenapolnjeni, so poslali služkinjo v neko stransko poslopje ter jo izročili v w»kribo nekemu uslužbencu, ki sicer ni vršil službe paznika. Ko je preteklo 6 tednov ni dobil uslužbenec nobenega naloga, da naj j arestantinjo izpusti. Ko so jo končno vendar-■* le izpustili je izročila svojo zadevo advokatu, ki zahteva sedaj za svojo klijentinjo 800.C50 dinarjev odškodnine. Ljubljana. 1— Požar v .Šmartnem pod Šmarno gero. V nedeljo zvečer je izbruhnil pri pesesthiku IvauuGregorcu v Šmartnem pod Šmarno go-10 požar, ki bi se bil kmalu razširil na so? sednja poslopja. Prvi gasilec je bil aastjggfv^ dunajske tvrdke Roschauer, ko je pred par dnevi v s vrh o reklame ' lo avtobrizgalno, fabrikat omenjei e tvrdke. S to brizgalno se je pripeljal ob ulsu pozaia kot nalašč mimo goreče hise 'ter doteizal na licu mesta, o6ke. Pl’irGf 1116V 60 VTSl iob prostovoljni vstopnini pri pogrnjenih jni-zah. Začetek ob 20. uri. Ime Einspieler je nerazdružljivo zvezano z zgodovino koroških Slovencev in njihovo borbo za osviobojenje. Zato je Jugoslov. Matica z veseljem sprejela predlog kluba koroških Slovencev v Mariboru, da se ob priliki letošnje obletnice plebiscita vrši večer 1111 čast v narodni borbi osivelemu prvoboritelju proStu Gregorju Einspielerju, to tembolj, ker je slavljenec lwš letos bral zlato mašo. Vabimo vse narodne čuteče Mariborčane, da se udeleže te ,>omem-bi primiitve. - Odbor podružnice Jugoslo-venske Matice v Mariboru. Gospodarstvo. PREDLOGI MINISTRA 1)11. KRAJAOA. Dr. Krajač, naš trgovski minister, je obe-lodanil drugo serijo svojih reformnih predlogov, ki imajo biti predmet posvetovalna ' ministrskem svetiu. Prvi predlogi so_ našli v belgrajski javnosti osobito radi smtoke ura nic in oibligatne črne kave uradnike __ go zasmehovanja, aabavljic in omotov«* nja ministrovih naiporov. sU, med Belgrajska trgovska zbornica ignwnje mim-zabavtjače, temveč z izjavo, da sirovi delavnosti. Praa-o je.^ marljiivo delo-je pohvaliti nekateri njegovi predlo- vonje, ako tudi »? obsoditi in grajati )ia je gi takoj na ministrskih stolčkih, pa treba one^ "piroga serija Krajnčevih reformnih predi*’; gOV vsebuje nekatere važne predloge, kateri So izvedljivi. Predlog, da se obtok novca v promeln zniža na ta način, da država plačuje svoje Obveze s čekom poštne hranilnice in narodne banke in prejema za svoja plačila istolako čeke od strank, je umesten, praktičen In, 1 ■ vedljiv. Plačevanje s čeki ni nikaka 11 r> in je razširjeno zlasti na AngleSkem. '/■' izvedljiv pa smatramo ta predlog pri nas le delam;!, ter razmere n. pr. v Južni Snbi. i ne dopuščajo Se splošne uporabe. Važen je predlog glede železnic, da se železniški promet in uprava uredi po principih, ki so (veljavni v Švici in v Nemčiji. Z-l:wti nemške drž iv,ne železnice s svojo občudovano tofinostjo bi iv?.ni mogle služiti za vzor. Dr. Krajnc pa slavi še aliernativni predlog, da se železnice ■ -prepuste v eksploatacijo privatni inicijativi, kakor je urejeno na Angleškem in Ameriki. Analogno in slično kakor z železnicami bi bilo posiopnti s pošlo, telegrafom in monopoli. ,Z ozirom na škandalozno vzdržanje c 'i v nekaterih južnih delih države pride dr. Krojač na zamisel, da bi se vzdrževanje glav n 1 1 lz.!'!Vh ces’t oddalo kakemu privatnemu podjetju, ker bi bilo tako ceneje in bolje. la predlog pa po našem mnenju ide prada-ec, kajti pri količkaj vestni upraivi vzdrževanje cest ni Utko teška stvar. Umesten se nam zdi dr. Krajučev pred'og, da se posebno z ozirom na stavbeno krizo, zgradijo diižavne stavbe za razne ura Je v mestih, ker s tem se odipcmore -tudi nekoliko stanovanjski krizi. 0 teh in ostalih dr. Krojačevih predlogih se da razgovarjati in bo o njih govoru, ko bo 7-a to prišel čas. . Na nekaj pa je dr, Krajač pozabil pr.i svojih predlogih: na splošno .reformo uprave. Ministrstva so z delo'in preobložena in to z l°'n, ki bi se moglo opraviti drugod. Ni upošteval, da potrebujemo široko samoupra-'^jn, široko samoupravo okrožij. Ni se nU, n'l vprašanja avtonomije ljudstva n vprašanja ■avtonomije ljudstva po m okrožjih, kajti le na ta način se pu./^emeniti centrala, da se ljudstvu pre-stven sa®unnj izplačilo 796.5—799.5. v„r,Ul'Ih. dne 1. oktobra. Beograd 9.145, Nevv-p 017.375, London 25.1075, Pariz lf.4625, •'ga 15.325, Milan 19.46, Betrlin 123-25, Duhaj 73, Bukarešta 2.725, Sofija 3.737o, Budim-PeSta 0.007243. Šport. Wide in Arne Borg - najboljša švedska »teta. »Svenska Tagbladek odlikuje vsako ■ .o najboljšega svedukega športnika z zlato i;; la ,no. Letos pa je bila izbira zelo teživa in je obdajva m uprava lista dva atleta z zlato Wideja in .plavafca Arne Novice iz teniškega športa. Karel Koželuh, ■'/ivni češki mojster, se nahaja sedaj v Berlinu kot trener. V kako dobri formi je, pokažejo najbolj njegovi uspešni boji proti dr. Čandru a n mi, zmagovalcu Richardsa in Kin-*eya in proti Froitzheimu. Koželuh je porazil t-andmanna 6:1, 6:0, 6:2, Froitzheima pa ’:1, 6:0, 6T0. Pač krasen uspeh! Avstralci, ki se letos radi finančnih težkoč 'so udeležili tekme za Davisov pokal, bodo ^flelovaii pri tej tekmi prihodnje leto. Med Nnrmn11 v njih vrstah nastopil tudi •oolcoskega Davis-cup mo-•'> vže s n oče 11B Kl° Francozi prihodnje Je- ‘Im se n, w 'R,rali v amerikanski con., vadijo i, ' Ilač‘" bo,.i aklimatizirajo in na; -4 SSf' Suzana Lenglen, miss Browne in Fčret m 'c drugih profesionalnih igralcev se poda se ta teden v Avstrijo, kjer absol vi ra jo večjo turnejo. V Ameriki je porazil Cochet svojega ro-{•'ka Lacode v ekshibicijskem boju 3:(>, 7:5, , ®. V doublu sla zmagala Lacoste-IIunter vrne- Gocljet-Bnignon 6:0, 6:3. Francozi se Nu?*? teden v domovino. tegaTko Rr,‘ v Anieriko. ^ dolgpod eje turne h? 'rnil slavni filmski tekač z ve-Ija tja. f’Ameriko, pa se že zopet niaprav-iske tekme Mllu* v mestou Drako za hal- Cochct Ur,,. 'zvojevaj Lacostoa, V Newyorku je ■'ter Lacostf/n°Ve^' amerikanski teniški moj-eMiibicijsb- P1'?1' svojemu rojaku Cochelu i naga j že v' • C00*101' 'k* ie LaooBfca pre- 3:6, 7:5, 8*6 v*U’ zopel porazil • ' naslednjem rad■ 0se,ica Din; žuipni urad VrhnS^n n5^Din’ ŽUpni ul^d St Jošt nad J ra; župni urad Bukovščica 125 Vrhniko 130 Di jJin; župni urad Zlato polje 125 Din; župni ? 1ok ^0V0 125 Din; župni urad Sv. He-župni urad Št. Vid pri Brdu J , i’,.®??' U1'ad Črnomelj 110 Din; zupm urad Mavčiče 110 Din; župni urad Dobrava pri Podnartu 110 Din?1*,,C Urad Svibno 109 Din; župni urad Trboj© 102 55 Din; župni urad Hotič 104.10 Din; po 100 Din: župni urad Dragatuš, župni urad Kropa, župni urad Štanga, župni urad Kamnik, S. S. Baker Y Co, Ljubljana, župni urad Hotedra-žiea, G. Stele, Škofja Loka, odvetnik dr. Lavrič, Ribnica, g. Matija Cetim-ki, Mrava, občina Novi Lazi, g. Anion Spende, pis. ravn. sodišča v Ljubljani, g. prof. Watzl, Kranj; župni urad črni vrh nad Polhovim Gradcem 89.70 Din; župni urad Zagorje ob Savi 80 Din; župni urad Lučine 75 Din; župni urad Javor pod Ljubljano 71 Din; župni urad Že-limlje 70 Din; župni urad Olševek 65 Din; društvo »Dobrodelnost« Ljubljana 65 Din: po 60 Din: župni uerad Unec, župni urad Peče; župni urad Sv. Vid nad Cerknico 59.75 Din; po 50 Din: župni urad Dovje, župni urad Šinkov turn; župni urad Voglje 43.50 Din; župni urad Gozd 40.30; župni urad Vranja peč 40.15 Din; omizje pri »Košaku« v Ljubljani 40 Din; župni urad Kropa 20 Din; župni urad Dob 20 Din; gdč. Karla Kromar in Car-men Hvala 20 Din. Ko zaključimo vrsto nam nad vse dragih darovalcev, dobrotnikov, kličemo: Bog Vam povrni nebrojnokrat! Mi pa bomo učili naše ljudstvo trajne hvaležnosti do onih, ki so nas. poznali v grozni nesreči, kakršne naj Vas varuje Beg! Srčna hvala! Za odbor: K. Škulj, župnik in nar. poslanec. — K. Kromar, župan. — Tajnik nečitljK- ga-acan Kudyard Kipiing: 58 Knjiga o džungli. »No le ne jezi se potem zaradi tega, če te je bilo strah. To je bojazljivost, da ni grše,« se je'oglasil konj. Vsakonm se odpusti, če se iponoči prestraši, menim, posebno če vidi stvari, ki jih ne razume. Kolikokrat smo se mi odtrgali, vseh štiristopetdeset nas, in to samo radi tega, ker je kak nov novinec prišel praviti zgodbe o kačah tam doma v Avstraliji, da smo bili vsi do dobra preplašeni.« »V taborišču je že vse prav imenitno, je dejala stara nrnla; »nisem zoper pobeg, že zaradi veselja ne, zlasti kadar nisem bila dan, dva zunaj; kako pa se imate, kadar ste v aktivni službi?« »Ej, to je vse nekaj drugega,« je odgovoril konjiški konj. »Takrat mi sedi Dick Cunlifle na hrbtu iu me drega s koleni, meni pa ni treba drugega kot paziti, kam postavim nogo, da imam zadnje noge dobro pod seboj, pa da sem pameten v uzdi.« »Kaj pa se pravi to, pameten v uzdi? je vprašala mlada mula. Pi imaruha«, je za rezgetal konj, mar hočeš reči,' da vas tam v vaši službi ne uče biti pametnim v ustih? Ali moreš kaj drugega storiti, kedar ta nategnejo vajeti, kakor da se zasučeš kroginkrog? Takrat gre tvojemu jezdecu za življenje'in smrt in to seve, da gre tudi tebi za življenje in smrt. Okreni zadnje noge v tistem hipu, čim začutiš uzdo na vratu. A ko nimaš prostora, da bi se zasukal, se nekoliko vzpni pa se okreni na zadnjih nogah. Vidiš, to se pravi biti pometen v uzdi.« »Nas pa ne uče tako,« je dejala stara mula. »Nas uče biti pokoren možaku, ki nam načeluje, da stopimo iz vrste, kadar veli, in v vrsto, kadar ukaže. Meni se vidi, da je nezadnje stvar precej ena in ista. No, sedaj pa povejte, ko imate tako imenitno šolo in vzgojo, kaj pa pravzaprav delate pri vas?« »To je različno,« je odvrnil konj. Po navadi moram hoditi med tropo kričečih, kosmatih mož z noži, dclgimi svitlimi noži, ki so hujši od nožev konjskih zdravnikov, in moram paziti, da se Dickovi škornji ravno še dotikajo škornjev njegovega soseda, ne da •bi ga zmečkali. Na desno oko, na desni strani, vidim Dickovo sulico in tako vem, da sem na varnem. Ne bi bil rad tisti konj ali tisti možak, ki bi se meril z Dickom in menoj, kadar se nam mudi.< Ati noži ne ranijo?« je vprašala mlada mula. Veš, nekoč šo me vrezali preko prsi, a to ni bila Dickova krivda — Pro-nelo malo lu mi bilo mar, čegava je krivda, če te vrežejo z noži!« je dejala mlada mula. A moraš,« je odvrnil konj. Ako ne zaupaš svo- jemu jezdecu, je boljše, da kar pobegneš. Nekateri naših konj tudi store tako, in jaz jim ne šxejem v zlo. Pa kakor sem že rekel, krivda ni bila Dickova. Človek je ležal na tleh in iztegnil sem se, da ga ne pohodim, ledaj pa je strnil z nožem po meni. Prihodnjič, kadar bom moial zopet hoditi nad človekom, ležečim na tleh, stopim nanj, in močno.« »»Hm!« je rekla stara mula, »to se sliši prav neumno. Noži so ob vsakem času prav nerodne reči. NajboU8 je takrat, kadar stepaš z dobrim sedlom na hybttl ‘ goro, lezeš in se plaziš, dokler ne dospeš stot,n® trov visoko do kakega grebena, kjer imaš ravno dovolj prostora za svoja kopita. Tam obstaneš in st°,l>s mimo — nikar ne prosi možaka, da ti dvigne glavo, mladič — mirno, čakaš, da sestavijo topove, potem pa gledaš, kako padajo rdeče krogle po drevesnih vršičkih daleč spodaj.« »Ali nikoli ne stopiš napak?« je vprašal konj. »Pravijo, da lahko prej razčesneš kuri uho, nego stopi mula napak,« je odgovorila stara mula. »Tupa-tam mogoče dela slabo pripeto sedlo muli neprilike, da stopi napak, ampak to se nameri jako redkokdaj. Rada bi, da bi ti mogla pokazati, kako delamo. Imenitno je. Tri leta sem rabila, da sem iztaknila, kaj ljudje sploh hočejo. Vsa znanost cele reči obstoji v tem, da se nikdar ne pokažeš proti nebu, sicer se /godi, da streljajo nate, če to storiš. Zapomni si to, mlade. Bodi vedno kolikor mogoče skrita, četudi moraš narediti miljo dolg ovinek. Jaz vodim celo baterijo, kadar pride do takega plezanja.« Streljajo nate, ne da bi se mogla zaleteti med ljudi, ki streljajo!« je vzkliknil konj in napeto razmišljal. Tega. hi jaz ne mogel prenašati. Naskočil bi, z. Dickom vred. Natbolt&a, najcenejša u »leto in iivalnl »troj. ,o edino Petelinčevi »mamke Blizu Preše rnovege 'pomeniko ?& »odo. (jriiznsr, Adler, Ph6nix m ot,m, tbrl i». liioustrijo. Pouk bie2- p!e*tn, ve®**1’' plačilni poboti - Tudi na ebrokfc. Večletna geiencija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . DUBIED' ]osip Peteline, Ljubljana „GR0M“ CABMSKO POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJ SKI BUREAU LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 ;£^ry.^r^rTc^t»mic7.g,Wir ** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Uubliana, nudi naltirtejši in najokusnejši namizni kis las vinskega kisa. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično ln hlgljenlčno nojmoder-nef e urejena kitama v JugoslnvIJl. Motniat Ljubljana, Duna)tka CMta »»- Ic», U- n»d**ropJ»» H Abonenti dobijo dobro iu po ilran, restavrater. Pozor! Lukrativni, breakonku-rončni artikel za vzpostavitev lastnega podjetja Din 80.000. — Franc Krajnc. Maribor, Jurčičeva ulica 6. IT. naetetr. | Ni»|o« bnojavkltnc Telefon Int. it. 45-4. i PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Bakek. n Oba vi j a v*e * to »troko »padajoče posle najhitreje in pod kB- lantnimi pogoji. Zastopniki druSbe spalnih voz S. O. N. za ekspresne pošIlJUe. ^ Se priporoča u tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigo v esnloa TELEFON ŠT. 56S Mali oglasi Za vaah« be«xk> M pte 50 pav, ■# d«***® •hto»| Din 1—• Akademik pouduje grfriujcfcol## Honorar ui&ek. Cenjen« ponudb« n Ail • ,1 isocli / Trgovskega vajenca s primerno So!nkt> iz«brai bo sprejme tekoj Jnsiji Kodrič. trjf«Te>!, St. Kril ;tri Krtfi»ni«Tici. Novost! Woilox« 1/1!. - T*lif. 56. Po dnevu in v temi vidlji-re napije, umetniške iu sv. podobe, reklamo vseh vrst, izvršuje: Franc Kranjc, Maribor. Pismeni naslov: Jurčičeva ulica C; 11. Lokal: Miklošičeva ulica 2/1. Stekleno »ireAuo opftlto imajo »tal m iv \ t«lojfl Zdru*eue *«rni» ii. d. v Oglašujte v ..Narodnem Dnevniku". LjubljsBi TISKARNA MERKUR TROOVSKO • INDUSTRIJSKA D. D. LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13 Tl«ka m broiure, cenike, Ubele, »tatute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t. d. TELEFON ŠT. 552 I«dai«te1j: Alaksaader %«l«uifcar. — Urejuje: Vladimir Hvetek. _ -/M tiskamo »Merkur-: ogovarja: Vadrej Sevar. V»i » Ljubljani.