104. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 9. maja 1898.
XXXI. leto.
I« haj* vsak dan ■■cd»er» ni mil nedelj« in praamike, ter radia po poiti prejetuan ta s*st r o-ug« tik ■ deset« «.» m leto lf> <ld., ta pol leta 8 glil., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 glđ. 40 kr. — Za Ljubljano bna poAiljavnja na dom ca vse leto 13 gld., ca Četrt leta i gld. 30 kr, *a jeden mesec 1 gld. 10 kr Za pofiil janje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor postoma £aa&a   — Na oaročbe, brez istodobne vpo&iljatve naročnine, Be riM oaira. Za os ds ni I* plačuje m od fttiriatopne petit-mte po 6 kr., ce se osnamlo jedeukcat tiska, po 5 kr dvakrat, m po 4 kr., Ce se trikrat ali većkrat tiska.
Dopisi naj m isrvole franko vat«. — Rokopisi se ne traČMio. — Uredništvo m npr«   ni it v o je na Kongresnem trgu It. 12. O p ra v ni It v u naj m blagovolilo pošiljati naročnine rpkamaciie   itnaml* t 1 •••s»i administrativne stvari.
Telefon 61.
Po državnozborski kampanji.
Poalanaka zbornica se je razšla in se snide po sedanjih dispozicijah dele 2. junija, torej dele po zaključenji delegacijskega zasedanja. Vlada je pač poskušala, pridobiti zbornico, da bi se ta J i mej zasedanjem delegacij sešla na nekaj shj in dognala razpravo o jezikovnih predlogih, toda ta poskus ae jej ni posrečil in sicer vsled tega ne, ker je opozicija s pomočjo intrigaotnega Dipanlija nameravala prouzročiti, pa bi se zbornica izrekla za takojšnji preklic jezikovnih naredb.
Zbornica ni v po vel ikono'no m zasedanja čisto nič koristnega storila. Potratila je dragi čas s praznimi razpravami o nagajoČih nemških predlog h in ni bila stana niti najnujnejših in najvažnejših stvarij rešiti. Sedanjo pavzo boče vlada porabiti v to, da se zopet pogaja s strankami, ker Se vedno upa, da jih vendar pridobi za vstop v jezikovni odst-k, ne da bi ji bilo treba poprej razveljaviti Gautscheve jezikovne naredbe.
Ne verujemo, da bi ta pogajanja imela pričakovani nspfh. Obetrukcijske stranke so imele vse lepo napeljano, da se večina zbornice izreče za preklic jezikovnih naredb, a ker se jim to ni posrečilo, so obnovile obstrukcijo. Položaj je sedaj zanje ugodnejši, kakor je bil kdaj poprej in zato je težko dvomiti, da bi hotele odložiti orožje, saj jim je zagotovljena nova pomembna z mu ga. Dipauli se je z obstrukcijskimi strankami dogovoril, da bo nemška katoliška ljudska stranka glasovala za takojšnji preklic jezikovnih naredb, a s pomočjo te stranke je Nemcem zagotovljena veČina v zbornici, Slovanom pa je zagotovljen poraz.
Nemci upajo, da z obstrnkcijo ukrote mini-nisterakega predsednika tako, da prekliče jezikovne naredbe, vzlic temu, da je obljubil, storiti to le s privoljenjem čeških poslancev. Morda ni povsem neopravičen strah, da se to zgodi, čeprav grof Thun slovanske poslance še sedaj zagotavlja da se drži v vladni deklaraciji dane obljube, po kateri je ▼ jezikovnem vprašanji vsako majorizovanje izključeno, in da se ne ukloni slučajni parlamentarni večini.
Mi moramo le želeti,  da bi  bil   grof Thun
v stana, ostati mož-beseda, da bi se mu posreći'o, kar je naznanil v svoji d-klaracij', namreč, urediti jezikovno vprašanj« zakonskim pitom in to po spo-razumljenji strank v jezikovnem odseku, ali upanja nimamo, da to doseže, nego mislimo da bodo tu li sedanja njegova pogajanja zaman, da še ne bo konca obstrukciji in da bo moral poseči po izrednih sredstvih, ako se  ne.'-e udati pritisku nemških strank.
Meseca junija skliče vlada zopet poslansko zbornico. Vlada bočn, naj jej parlament dovoli vsaj budgetni provizorij in naj odobri, kar je prejšnja vlada odredila s pomočjo cesarskih naredb na podlagi § 14.. v to pa nemške stranke ne bo h privolile, dokler grol Thun ne prekliče jezikovnih naredb. Situacija bo torej n-js^r-itn-irtjena taki, kakor je bila v petek,   ko se je poslanska zbornica razšla.
Revolucija v Italiji.
Klaverne politične in gospodarske razmere, ki vladajo v Italiji, zlasti odkar se je ta izneverila svojim političnim tradicijam in se združila z Nemčijo, so naposled provzročile eksplozijo. Nastala je revolucija in razširja se z elementarno silo, tudi ondtt, kjer so gospodarske razmere zdrave in ugodne.
Lak.ta je bila prvi vzrok, da se je sestradano in izsesovano ljudstvo začeto gibati. Pomanjkanje žita je podražilo moko in krati, ljudstvo pa je to toliko hujše občutilo, ker je vlada pobirala od žita visoko carino in ker so malone vse ubjine nalagale na žito, na moko in na kruh izredno visoko užit nino Te užitnine, pravi anabronisem v našem veku, so bile že večkrat povod manjšim ali večjim revol-tam v raznih krajih, sedaj pa toliko prej, ker je občna draginja še zvišala cene kruhu in moki, do-čim nima ljudstvo skoro nikakega zaslužka.
Prve revolte, ki so se vsled tega primerile, niso obudile n.kake pozornosti, saj take revolte niso nič novega v Italiji, toda revolte so se pojavljale čedalje gosteje, so naraščale in se razširjale tako hitro, e tako silo, da je ve avet ostrmel, čuvši, da zamore vlada nastale punte udubiti samo z naporom vseh sil. Vlad;* je ugodila zahtevam revoitantov in suspendirala pobiranje carine na žito in kruh, a vzlic temu ni naftalo gibanje prenehalo.
Te borbe trajajo že nekaj tednov. V mnogih mestih in trgih ho se primerile velike demonstracije in krvavi izgredi. Ljudstvo je j^lo pleniti prodajalne in požigati javna poslopja, a dasi je vojaška moč intervenirala z vso brezobzirnostjo, dasi je bilo pri tfrh rabukah mnogo ljudij ustreljenih, ubitih in ranjenih, se g banje le ni poleglo, ampak se je razširilo tudi na pokrajine, kjer ljudstvo iz ekonomičnih razlogov ne mere biti nezadovoljno.
Stalna vojaška moč že ni zadostovala za vzdrževanje redu m in m, in vlada je bila primorana, poklicati cel letnik rezervistov pod zastave, a dvomljivo je, bode-li ta moč zadostovala, kajti sedaj je že očitno, da je draginja le še pretveza nemirom, pravi vzroki pa da so politični.
Nemiri so se raztegnili tudi na Toskano, na Lombardijo in deloma tudi na Pijemont, kjer so jako dobre gospodarske razmere, boljše, kakor kjerkoli v Italiji, dočim se na primer v Beneški, v Kampanji in v Ktlabriji še nihče ni ganil, dasi eo tod ekonomični odnošaji tako tužni, da se ljudstvo tru-moma izseljuje. To svedoči, da ni več samo draginja povod revolucionarnemu gibanju, ampak da so je vzbudile republikanske, anarhističue, socijalno-demokratične in protidinastičoe agitacije, da jim je vzrok občni notranji in zunanji politični položaj.
Kdor je o tem še dvomil, tistega mora prepričati revolucija, ki je nastala v soboto v najbogatejšem italijanskem mestu, v Milanu. To ni bila več navadna revclta, to je pravi ustanek, ki je kakor bengalična luč osvetlil vse gibanje. Take revolucije ni Milan videl od leta 1848, a dočim se je takrat uprl Avstrijcem, se je dvignil sedaj proti sistemu, katerega je sam pomagal ustvariti, dvignil se je proti svojemu lastnemu idealu, za kateri je prelil potoke  krvi  in  žrtvoval ogromna bogatstva.
Revolucionarno gibanje v Milanu traja že več dnij, a v soboto je zadobilo tako obliko, da ,e bila vlada primorana razglasiti obsedno stanje in generalu Beccarisn pomeriti vso vojaško in civilno oblast. Ustaši so zgradili muogo barikad, oplenili mnogo hiš, untavili vos promet in se zapletli V krvave bojo z vojištvom. General Beccari« je prepovedal razpošiljanje brzojavk, valed česar niso znane   podrobnosti bojev mfj   vojbštvom in ustaši,
LISTEK.
Megla.
{Ruski spisal Feodor Falkovski.)
„Pozor!" je zaklical nekdo.
Andrejev se je stresel ter se prestrašen ozrl kvišku. Neposredno nad svojo glavo je zagledal črni gobec konja, katerega je voznik še komaj pravočasno potegnil nazaj, par korakov pred seboj pa damo, ki ga je očivino začudeno opazovala.
„Popolnoma zmeden sem", je mrmral; Bše trenotek, in ležal bi bil pod konjem."
Še nikdar se ni čntil tako nesrečnega. V svoji ponoŠeni zimski suknji , vkljub pomladanskemu vremenu čmeren, neumit in neobrit, se je nakrat zazdel v tej krasni, živahni ulici raztrgan postopač, kateri stopi mahoma in slučajno v svetel salon, w je poln elegantne družbe.
Da, bedno mu je bilo pri srcu. Zanjka okrog njegovega vratu se je vedno zatezala, še malo časi, in zadušila ga bode.
»Ali je to res konec?* si je mislil, dočim je začutil nekak mraz v vsakem atomu svoje duše in enojega telesa. .Mili ne preostaja ničesar, ničesar ?■
Povsod okrog njega je kipelo hrumim življenje. Sktbipolni obrazi, zamišljena lica, napisi, razglasila, izložbe s svojimi krasi; vozovi so škripali, konji hrkali, konjski ieleznični voz je z glasnim zvonklanjem drdral za drugim. In na vsem tem je počivala neka teža, neusmiljeno breme, ^katero je priganjalo množico vedno naprej
„S pota, sicer te pohodim!" . . . .Kupim in ae prodam . , . prodajam se ter kupujem!" seje zdelo, da čuje iz vrvenja.
In ta tajna sila! ... Oj, kako jo sovražil to tajno silo, to čudno, nevidno, nerazumljivo moč, katera sili mehanizem življenja, da se premika z omotično hitrostjo, in kutera kriči z demonskim nasmehom na desno in levo: „Zaničuj me, toda ljubi me! Čim bolj me bodeš zaničeval, tem bolj me bodeš ljubil!"1
In ta tajna sila je silila tudi njega polmrt-vega, razbitega živeti, ne le živeti, temveč tudi bojevati se za obstanek, kar mu je tako zoperno.
Mehanično se je obrnil Andrej v oddaljeno stransko ulico — ter je nadaljeval v svojih mračnih mislih: „Kje naj vzamem denarja?" Saj ga je po< treboval tako malo!   Toda v tem  trenotku mu je
bil tako neobhsduo potreben, kakor zrak, katerega je dihal v te ...
Šel je bil, da si ga izposodi. Stara, a vender vedno nova pov«~st. Žalosten, potrt je osnažil kolikor možno svr jo staro, madežev polno suknjo, zakrpal hlače, da bi se poškodovana mesta tako ne opazila; pečruil je svoje mmtne čevlje ter si napravil iz neke črne cunje, katero je slučajno našel, nekako zavratnico. Prisiljen od bede, je izlezel nato iz svoje luknje, iz katere se žđ mesec dnij ni ganil. Denarja je moral dobiti na vsak način in spomnil se je nekaterih znanih rodbin, kjer so ž njim včasih vsaj kakor s človekom občevali. Že dolgo, dolgo ni bil več tam, in bilo mu je nepopisno sitno, da mora sedaj tja, kjer so ga poznali v dijaški opravi kakor ponosnega mladega moža, katerega napolnjuje zavtstv lastno moč in svoje splošno priznano zmožnosti . . ■
Sprejeli so ga vidno začudeno, mrzlo, uljudno^ a hladno. Zde!:> se mu je, kakor da govore ti obrazi, kateri so nekdaj občudovali njegov sveži pogum ter nenavadre zmožnosti: BPrav dobro vemo, drag', po kaj si prišel, tođa nikar ne opij, ničesar ne dobiš."
Take misli so ga mučile.  Zardel je ter bil v
a prav to svedoči, da so se morale zgoditi grozovite reči, da mora biti položaj skrajno kritičen.
Revolucija v Milanu oznanja bankerot sedanje italijanske zunanje in notranje politike. V lem, ko je država zapravljala denar za razne aventure v Afriki, ko je vso npravo razjedala prava crispijanska korupcija, se ni za ljudstvo ničesar storilo. Italija je hotela biti po vsi sili velemoč, častilukomni kralj Umberto je hotel sedeti pri isti mizi, koder Rusija, Angleška, Nemčija, Francija in Avstrija odločujejo »i svetovnih vprašanjih, in žrtvoval je temu vse, tudi prečo in blagostanje svoje države, svojega ljudstva. To se zdaj maščuje na njem in na Italiji. Ulogo velesile moru igr ati s .mo država, katera ima II to vse ekonomične pogoje, ne pa država, v kateri umirajo ljudje lakot*, katere tinance so ruinirane in v kateri narašča cd dne do dne veljavnemu sistemu SOVraini tok tako kakor v Italiji.
Prav v predvečer petdesetletnice, kar se je sešel prvi italijanski parlament, ki je vstvaril temelj zjrd njeni Italiji, naspala je v Milanu revolu-t ju, ki svedoči, kaka reakcija je nastala proti temu, kar je pred 50 leti navduševalo vse ljudstvo, in ki svedoči, da bo morala Italiji kot v desila abdicirati, ako se neče sama upropastiti.
V I Jllliljuill, 9. maja. Državni zbor je torej prenehal s svojimi sejami ter so radi delegacij ne suide. preti 2. junijem. Će bi tila vlada zasedanje parlamenta zaključila ali vsaj odgodila, bi ne bilo treba poslancem izplačati dijtft. Kes pa ci vlada državuega zbora niti zaključila uiti formalno odgodila, morale se bodo poal.n-cem izplačati za vali 2(3 duij navadne dijete, t. j. okroglih 120*000 gld. I Ta Ogromni svota bo torej brez koristi in nezaduženi vrž->ia sk iz i okno. Če 3e spomnimo, kako -.; .o vlada štedi, k.tdar treba deželam kake pomoči, kako je stiskala svoj m OŠ« niček, ko se je šlo za podporo porušeni Ljubljani, ko se ji voud tr ni bilo prav nič bati, da ue dobi posojili u iz ij, atiiiieti moramo, kuko ji je možno s toliko lahkodnšnostjo bres vzroka in haiki motati hkozi okuo oyiih 120.000 gl., svuto, kat co so morali utrpeti davkoplaceva.ci i
Revolucijonarui ...miri v Italiji Po sporo.il:h milaLskega „Cornere uella Sera" in dunajske „Neue Freie Preise" so izgredi in ostanki po južui Italiji izredao ve.iki iu jako opazni, iz^redniki ropajo, požigajo, uu ču;ejo in more kakor divjaki. Dlli 10 trgovci povsod znižali ceno žita m kruha ter je viada začauuo odpravila Žitno canr.o, se nemiri ne poležejo. Ministerat.o se vsak daa posvetile o sredstvih, ki naj bi pomirila razburjeni na« tjd. V Milanu je proglašeno obsedno stanje. Industrij il .i ■ iu lemanu .so zaprti, tr^m^aj uatavljin, ker je uaealo p<„d bno oblegan emu kraju. Delavci so oropth veđ Uis in palačo oapor.Lti Ler zgradiii na „Cors.j Vineiia" barikadi, da bi ae mogli upreti kavalir*}i. Vojaštvo ^ s.reljalo ter mnogo I.udij ra-ii.lo 10 ubilo. V ulici ,de,jli Gredici" so metali ljudje a streh oi.ie.Uo na vojaštvo, ki je nato ustrelila več napadalci r. Na mnog.h krojih je moralo rabiti vojaštvo orožj«. Vdi delavci dtrajkajo. V i luna se tudi boje, da bi nastali nemiri, zato so pr »povedani vsi s..udi
zadregi, d komur se ni upal v oči p.gledati; in končal je s tem, di je odš«l, ne da bi bil povedal čemu jo prišli. Jtdva pa je zaprl vrata za seboj, že se je zavel, da mora imeti denar na vsak na-čiu. V Dlllidnjih hišah &e je kolikor možuo ohrabril ter je prosil, prosil z m Um giaaom in čutom, ka-koržne^a ima pošteno dekle, katero je bridka beda prisilila k sklepu, da se prodi za košček kruha. Tuda povsod so ga kratko odprav.li, poneko 1 celo z osornimi b-.s. dami. Ti ljuJje ga uibo mogli in hoteli razumeti; poznali niso uiti usmiljenja niti pi izanea jivosti. O, če bi Videli, kako okrutno so ga trpio« ili I —
Vrnil so je žalosten, utrujen, obupan domov v svojo podstrešno sobico, tja, kjr-r ga je čakala ona. pooseb'jeni očitek njegove zaničevane slaboati ter pomanjkljive lidno volje ....
Pot ga je peljala črz most. Zdelo si mu jo, da vstaja iz temnih valov nekak t tmina, katera se razprostira po vsem svetu, katera je zagrnila tudi njegov Jaz", luč njegove duše. Ta tmina ga je umorila, uničila mu je njega nadebudno življenje. U nje 60 nastali dvomi ter nepotrebna prem šljauja .čemu?" in .zakaj?8, na katera ni nuaei odgovora. (Dalje prih.)
Francoske volitve V soboto so se vi šile državnoiborske volitve na Francoskem. Voliti je bilo 581 poslancev, število kandidatov pa — 2037 1 Propadlih kandidatov ni torej nič manj kakor 1456! V Parizu je bilo v vsakem okraju najmanj 6 kan didatov. Izredno veliko število je bilo duhovniških kandidatov. Gotovo je, da ,so pridobili klerikalci mnogo novih kandidatov, kar je simptomatično za i sedanji duh v nekdanji najliberalnejši republiki.
Špansko ameriška vojna. Z bojišča ni ni-kakih p .sebnih novic. Glede vojnega načrta Ameri kancev ho poroča, da minlijo vendar le izkrcati na j Kubo 40 000 mož, akoravno so pred nekaterimi dnevi I listi zatrjevali, da se to ne zgodi. Poroča se, da j vlada v ameriškem vojnem svetu nesloga, ker ima I Muc Kmley drugačne želje, kakor nekateri generali.
Zuiugovab c pri Manili, Dewey je sporočil Mac Kin-{ levu, da je uničil  11 španskih ladij, da so imeli Spanci blitu  i500 mrtvih  in 400 ranjencev, da je i luka iu vse   drugo v njegovi oblasti. Amerikanci ! niso izgubili nobene ladije, tudi ni nobena posebno poškodovaua, ranjencev so imeli G, mrtvega pa nobenega. Muc Kinlev/ je imeuuval 1) vvoya admiralom. Kadi rupublikau.sk h iu anarhističnih nemirov v Španiji sta sklenila Sagasta  iu načelnik opozicije, Sil-vtla i.. L k komprouii8. Silvell bode podpiral vlado, ako pa bi se moral Sagasta umikuiti Sil veli, bode Sugatfta podpiral njegovo vlado.  Zatrjuje se, da so sed.tj republikanci za S o unijo  bolj  nevarni kakor Karhati.
Dopisi.
'Ia ^ r.anai'„'n, 4. maja  Slovansko pevsko društvo BVr.inska Vila" ni Vr.iiMkem priredio j^ v nedeljo dne 1. maja .svoj prvi jnvni koncert, odkar ima potrjeni pravdi. Ta po nladni koncert vršil se je v brodi-škem  hrastovju  tik državne ceste. Prostor sam na sebi je jeden najlepših in najpripra/-nejših v tuke namene. Ob j raa. z muihorn obrastam j ravan pod senčnatimi hrasti nudi občinstvo na nekoliko vzvišenim griča divnn razgl-d ni trg Vran eko in od  druge .strani   po celi  dolini proti Žilcu in Ce ju. Ni torej čuda,  da se je prijetni prvi maj zbralo v tem zelenem g ju na stotine ljud*. Koj po treh   popoludue  prikorakati ji   „Vranska  Vilau z godbo ni čelu po državni cesti proti Brodecu, kjer so bile vse h;še in vsa viSja drevesa v slovenskih in Ceiarskih zastivah. Godba ju igrala „Naprej zastava1', a iz raožnarjev  je  pokalo,   kakor na Kubi mej Španci in Amerikanci.  Tudi za oko je b la ti krasni  slika.   Najprej   korakala   je  godba,  za njo krasni venec druže-tnih  gospodičin   pevk,  za tem pevci   in   končno  nebroj   druzoga  cbčin-tva. Star kmet, kateri nas je Zagledal, js vskliknil: BŠa pri novi maši ni bilo tako lepo, iakor je danes". Oo-st<»v b lo je na stotine in sicer iz vseh krajev. Najbolje ae JH pokazalo Cilje  Ko so pri lrdrali v dolgi vrsti celjski koledarji,  gg :   dr. Sernec, dr. Vrečko, P. Majdlč itd  n.i čefn, nhmo mogli več verjeti, da bi b lo C Ijis še nemško mesto, kajti nemško mesto nikdar ne more imeti tol ko slovenske inteligenca, kukor jo je ta dan  prihitelo iz Celja na Vransko. Namen koncerta bd jo bU^. Prvič pokazati domaČemu občinstvu milobo in lepoto slovenske p^sni in drug č pripomoči, da ae letoa nabavi društvena zastava. Dosegli smo obojp. Mnog .-brojno občinstvo ae ni  moglo  načuditi naši   pesni  in — velikodušnost ■lavnega občinstva, posebno tujih gostov, pripomogla in zaaigurala j': lepo drmitvino zastavo, katera bode p inos Vrinčanov. Pri pevcih vid.do se je sicjr, da so večinoma začetniki, a z oz;rom na ta kratek čas, bili »mo s p tje-m povsem zadovoljni.   Reš.li pa bi pevci svojo nalogo še bolje  če bi bili atali na pravem odru in  ne na prostih tleh.   Ta koncert napravil jo v vsacem o^iru blagodejni ufis. Petie upliva na pojedince, kakor v obče na ljudstvo sploh. K..ko pa lo uplivu na naše sos de Nemce, kuže sledeče: Koj d'ugi dan po koncertu  prejelo je pevsko diu-štvo „Vranfcka Vila" laskavo pisemce od neke tukajšnje nemike sristokratioji, v kojem ona izraža svoje ves* Ije nad društvom in v kojem pošilja v pevske namene prav čednega — metuljčka.
. . . n
Bratje Slovani 1
(Konec.)
Svet kralj. glav. mesta Prage, v ka] terem mestu je živel in deloval in katerega častni občan je bil, smatra v prvi vrsti svojo dolžnost iu nalogo, da dostojno počasti spomin velikega Ceha; zato je bkleinl počastiti stoletnico rojstnega dne Frančiška Palackega z veliko slavnosijo, dostojno njega spominu in narodu, a slavuostjo, pri kateri «e položi temeljni kamen spomenika, in katera bo ohranila trajen spomin prihodnjim vekom.
V ta namen je pozval mestni svet skupno z meati v okolici podpisani slavnostni odbor, da naj izvrši to svojo nalogo kolikor mogoče častno in slovesno.
Slavnosti se bodo vriils 18., 1 9. ia 2 0. rožnika t I. v Pragi.
Vabimo k temu dostojnemu israsu hvaležnosti čpžkega naroda napram njegovemu velikemu probudi telj u vse dragi brate po širnih krajih slovanskih, da bi prišli in s nami proslavili spomin velikega Ceha in Slovana in ■ tem tudi spomin probujenja češkega naroda in ideje slovanske.
Z odkritosrčno in iskreno udanostjo širimo Vam naproti svoje roke in Vas vabimo k gostoljubnemu svojemu ognjišču, v kraljevsko, zlato, slovansko Prago, in Vam kličemo nasproti prisrčni
Na sdar!
Dano v Pragi dne 10. sušca I. 1898.
Odbor za proslavo stoletnice rojstnega dno Frančiška Palackega ▼ Pragi:
JUDr. Jan Podli p n f> starosta kril. hlav. mosta Prabv  čestn^  pfedseda;  Ferdinand Voitl, za obec   kral  hlav.   mčita   Pruhv,   pfedseda; Karel V en d o lak, za obec kral. hlav. mesta Prahy, mi-stopfedseda. Ad, If B  Steblo, za obec kral. hlav. mesta Pranj, pokladni t.   JUDr. Josef Scheiner, za Českou obec sokolskou, I. jednatel. Vaclav Rut t ne r, za Me tunskou Resedu v Praze, II jednatel. Rajmund Cejnek,  za spolek českych žumalistu, za pno vatel.   Beneš Viktor za obec krdl. hlavniho me-.ta Prahy, Borec kj\ Jaiomir za spolek spiao-vatelu .Maj", Eckert Jindr h za obec kral. hlavniho Uič-da Prabv,  prof. Fialka Jmdf ch za obec kral hlavniho mesta Prabv, G Mick se lig Aleksandr za  Uračleckou Ueaedn.   prof. Dr. Goli Jaro^lav za tilosuiickou f»kultu češke umversitv, Gregor Cen6 k za  obec   ki al.   hlavniho  mesa   Praby, llaitvich Jindfich za  UstrčJni  zem-tkou j dn >tu femesl-nicko-živnoHtenskVh  společenstev   v   Prase, Ha-šourek Fra u t iš- k za Zem.-kou jednotu soukrom^ho ufednictva,   Dr  Houl   Ivan za M >ravsko slezskou I! '.-edu, F. L. Hovorka za Spole* českVch žurna-li-^tu, l bi Vladimir za Akademicky čteuafskj spolek, Jirousek Josef za    .inealnicko-ž vnesteuakou Best du,  Ko t lan d  Jan  za  mesto  Z zkov Krem-lička Fnntišek za mčato K «rlin, Kvaf;a Franti-šek za narodni stranu deloictva českoslovmskeho, Machaćek František za povecky spolek .Illahol", JUDr. Milde Josef za obec kal, hlavniho mosta Prahv, prof. Dr. Mourek J. E za Kral. češkou spo'eč-nost nauk, M ii u z be r g e r Bedfich za obec knil hlavniho me sta Prahy, Nehanskv* J. za Narodni Jednotu Severoč-škou, JUDr. Nesy Petr C. za Narodni Jednotu k'ošumavakou,   Novače k   Karel   za akademicky spolek   „ttlaviiu,   Piatora   Jau  za  Evai gelickou Besedo, JUDr. Ružička Jau za Družst.vo Narod-uibo  divadla,   Schnirch Jaroslav za mesto Kra-lovske Vinohrady, JUDr. Vladimir Srb, I. namčstek starc,8ty knil   hlav. me ta Praby, pr f Dr. Studii i č k a František za s -olek spiso.atelu Svatobor", } Sucharda  Stanislav  za spolek umeh u ,Manesw, j JUDr. Šamal Pf<imysl za  Ustf.dni   Matici škol-skou, Šubert Fr. A.,  faditel  Narodnfho  di adla. Ticly  Karel  za obec kral. hliv.  ničsta Prahy, prof. Dr. Tome k W. W. za Cešku akademii vei a za Společnost češkeho Musea, Tykač František za mosto Smihov, JUDr. VI če k Jan za obec ki al. hlav.  mesta   Prachy, Vlček   Karol,   II. namčstek staroaty kral. hlav. mosta Prahj, Z  kun Julius za
obec kral. hlav. m»'; ta Pr^hy. Adresa z 1 dopise: V^bor pro oslavti Palackoho v Pragi (Stara Rychta.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 9« maja.
— (Oiobna vest.) Škof dr. Jeglič si pripelje v Ljubljano v pe,tek, dno 20. maja in bo v nedeljo, dne 22. maja intronizovan
— (Vodstvo katoliško • narodne stranke) razpošilja svojim zauputkoui aiede e pismo: Častiti gospod: V kratkem ae ima vršiti dopolnilna volitev za državni zbor n* mesto odntopivšega dr. Suster-š ča. Podpisani t dbor je najpred poskušal gosp. dr. Šusteršiča pregovoriti, da bi zopet prevzel mandat; toda isti je z vso jasnostjo in odločnostjo izjavil, da iz znanih razlogov za sedaj ne more uikakega mandata za državni zbor sprejeti, in da bi, če bi proti svoji volji bil izvoljen, moral takoj volitev odkloniti. Odbor s^ je toraj moral ozirati po di-ugih osebah. Pri tem je pred vsem zinatral kot potrebno, pridobiti za kandidaturo sposobnega moža iz posvetnega razumuištva, zlasti pravnika, ki jo katoliško-narodai delegaciji v državnem zboru neobhodno potreben. Iz krogov volilcev se je imeuovalo ime gospoda Ivana Ve n ca j z a, c. kr. dežel uo-sodnij-Bkega svetnika v Ljubljani. Podpisani odbor se je te misli poprijel, se pogajal z imenovanim gospodom in isti se je izrekel pripravljenim, kandidovati na program katoliško - narodne stranke. Gospod Ivan Vencajz je rojen v volilnem okraju in pozna na* tanko ondotne razmere, tembolj, ker je sam tudi posestuik v okraju. Dičijo ga izredne zmožnosti ter posebna delavnost in žilavost. V zadnjim letu pridobil si   Q gospod
V * n c a j i velike iiiloge ▼ boja zoper liberalizem mej Slovenci. Podpisani odbor  za to smatra o danih razmerah soglasno za svojo dolžnost, gospodom zaupnikom katolisko-na-rodne stranke kandidaturo g. Ivana Veocajza naj-topleje priporočati.   0 dlocitev glede kandidature je seveda v rokah gg. zaupnikov is volilnega okraja. Zato Vas, častiti gospod, najnljudneje prosimo, da dobrohotno avažujete nas, po vestnem, vsestranakem prevdarkn storjeni  nasvet in  nam svoje morebitne pomisleke naznanite v petih  dneh  na naslov podpisanega tajnika,   če bi na ta poziv ne odgovorili, bodemo smatrali, da se z našim nasvetom strinjate. Zaiedno sklicujemo shod  zanpnih  mož katoliško narodne stranke iz volilnega okraja na dan 12. maja 18 98 ob 3. popoldan v Ljubljano, „Katolski dom", Turjaški trg. Na tem shodu bode poročil odstopivši poslanec dr. ŠusterAič o svojem delovanji in se poslovil od gg   zaupnikov.   Potem   se bode — razun če bi se  do  takrat že  pismeno izrazil znaten del gg.  zaupnikov  proti  njegovi  kandidaturi  — pred stavil kandidat g- Ivan Vencajz in bode razvil svoj program. 0 tem se bode otvorila debata in končno glasovalo o kandidaturi. Sklep tega zaupnega shoda bode m^rodajen za podp sani odbor. — V Ljubljani, dne 'd. maja 1898. — Osrednji volilni odbor katoliško narodne stranke : Andrej Kalan, načelnika namestnik, dr. Ivan Sustersič, tajnik. — K temu listu si privoščimo nekaj pripomenj. Po „spravi" ima ka-tolidko-narodna  stranka oddati ta mandat,  in  pri■ btaši narodne Htranke so prav nič ne bodo spuščali v volilni boj. Presenečeni pa smo vendar le in sicer radi oseh« kandidata, ki hh je pri pogajanjih „izreke! pripravljenim,  kaodidovati   na  program katolieko-narodue stranke". Pri zadnji državno^borski volitvi je gospod Ivan Vsnoajl pr«v rad zatrjeval, da kan diduje „na program narodne stranfce", in sedaj vse kaže, da bode čaititi gonpod za vsako državno^borsko volitev imel poseben svoj program. Tudi izvemo čele danes, da si je gospod Vencajz Bv zadnjem letu pridobil  velike  zasluge  v   boju zoper liberalizem mej Slovenci-.   Liberalizmu mej Slovenci g  Vencajz ni bil čisto nič nevaren, in če se ne motimo, izmislile SO se tezaslug euamo radi tega, da se je prel-vljenje kandidata za. klerikalna gerlaj nekoliko zabelilo. Si ter pa voščimo gospodo Venoajau, da bi kot klerikalec imel več sreče, negi) jo je imel kot liberalec. V«e jbdno pa menimo, da bi bilo bolj  taktno, če je v ovojem volilnem oklicu nsglaial   sirao svojo delavnost in žilavost, da pa je puščal pri miru liberalizem mej Slovenci!
— (Pevsko društvo „SIavec") priredi po sklepu rednega občnega zbora, dne 12. junija t. 1. veliko vrtno vesel co na Koslerjeveui vrtu s posebno izbranim vzpmedom.
— (Domača umetnost)   V Kolimanovi iz ložbi videti je lepo diplom mapo,   katera se podari c. kr  prof  tuhniske Sole v Pr.igi, g. I. Hraskemu. M.ijui izdelali   je  domača tvrdka Iv. Bonaca v ru-javo-rudečem z*fijan Usnji z monograrni in okraski.
— (Razput-iden fcthod.) Včeraj popoludne bo 2. un priredila je sorijalno-demokratična stranka v kazin^kfin steklenem salonu ljudski shod, kateri je je bil dobro obiskan« Na dnevnem redu je bila 1.) pogodba z Ogrsko in ogrske grozovifosti in 2 ) položi) ljubljanskega prebivalstva in občinsko gospodarstvo. K prvi točki govoril je socijalni demokrat Zidmk, odgovarjal pa mu jo državni poslan. 10 g- dr. Krek. Vnela se je potem dolga in ostra de bstii med zastopniki socijalno - demokratična in krščansko-eocijalne stranke, dokler ni vladni zastopnik slu da razpustil. Druga točka dnevnega reda Se ni obravnavala.
— (Nezgoda) Včeraj dopoludne vozil je Ivan P i r n a t, trgovski pomočnik h kolesom po Marije Terezije cesti in je hotel prehiteti izvoščka Josipa Skufco. Ko je vozil po desni strani mimo, skočil je konj na etr;ui ter podrl mimo vozečega Pirnats na tla, kateri je s koleHom vred prišel pod konja in voz. Izvosček pa baje ni ustavil konja, dani je videl kaj se je pripetilo. Občinstvo šele je prijelo konja in ga ustavilo. Ivan Pirnat je bil tako teško telesno poškodovan, da so ga morali z mesta odpeljati. Tudi kolo se mu je h»do poškodovalo.
— (Nadvojvoda Josip Ferdinand) je prišel Včeraj dopoludne z večjo družbo na Med, od koder je Sel na Pokluko na lov na peteline. Na Bledu je nadvojvoda dejeuniral v restavraciji g. Tirmana, kjer so mu jako dobro postregli. Nadvojvoda ostane 8 ali 10 dni na Pokluki.
— (Jubilejska razstava.) Slovenci, ki pridejo k julnlejski razstavi na Dunaj, morejo mej tem časom vporabljati čitalnico akad. društva „Slovenije*, VIII. Lederergasse 20. I. 5.
— (Pevsko društvo .Glas" v Sodražioi) namerava blagosloviti binkostni ponedeljek na slo-
vesen način svojo zastavo. Kumovanje zastavi je blagovolila prevzeti gospa Albina V«srn kar, soproga g. svetnika ter deželnega poslanca, a blagoslovtjenje gosp. dekan iz Ribnice. Pri tej priliki priredi pevsko društvo večjo slavnost s sodelovanjem godbe. Slavnost se bode vršila celi dan in se nje natanč-neji vzpored priobči v kratkem.
— (Potovalna predavanja) V mesecih fe bru"*arij, marcij in april, je imel vinarski potovalni učitelj g. Fr Gombač v novomeškem, krškem, litijskem, vipavskem in ilinko-bistriskera okraju 24 predavanj. Vsako predavanje je trajalo po več ur, razun tega je prirejal posebne praktičan tečaje. Vsakemu predavanju je prisostvovalo 50 do 180 poslušalcev, ki so z vidnim zanimanjem sledili govorni-bovemu jako podučnemu in razumnemu razlaganju. Največje zanimanje so i a pokazali Belokranjci, kajti v Novo mesto so prišli iz Semiča, DraSič, Kora i. dr. krajev, toraj po 6 ur daleč in to tri nedelje zaporedoma. To je jako lepo znamenje. Z veseljem gledajo revni vinogradar}i v bodočnost, kajti bližaio se zopet dobri časi. Dal 0MJ, da bi se naši, sedaj skoro prazni hrami zopet, kmalu napolnili z dobrim cvičkom; g. (Jinnba'o pa prosimo, da nas pride zopet kmalu 0jači t s svojim vrlim podukom m dobrimi nasveti.
* (čudni s duiki — Španci.) V Madridu je pred jednim letom p«kar Vidueiidas umoril profesorja Morena del Pozo Pek je namreč pred leti poeodil profesorjevi ženi večje svote denarja; ko pa jih je sam potreboval In jih je torej zahteval nasaj ni hot« l Moteno del Pozo, jeden prvih zdravnikov v Madridu o dolgovih SVoj« žene ničesar vedeti. To j« upnika tako razjarilo, da je p« fdSOrja sredi ulice umoril. Dasi je Villuendas prznal svoj čin, ga je porotno lodtids oprostilo Vrhovno Bodlfi&S j« to sodbo zavrglo ter zahtevalo, da se ponovi. Tudi drugi pot je bil Vitlnendae spoznan nedolžnim, ako
ravno je vnovič priznal, da je le* MDOril profesorja. Čudni sodniki BO ti 8;.aiici!
* (Nesreča v cirkusu.) Nedavno sta izvajala dva dečka v cirkusu Lobeova v Lippatadtu jako težke vaje na dveh drogtb, katera je dr^al atlet oirkasa. Slabome pa se je atlet onesve.stii, spustil drot*a, oba dečk'* sta padla na zemljo ter bila na m stu mrtva Atlet je težko ranjen, a mnogo gle-Jalk  je   vsled £h lotit nega prizoru padlo » nezavest.
* i Zblaznel od hipuotizma) Nadporočnik Rif.iel V   ^(imiiier  iz Bud>mpešte je pred kratkim j zblaznel.    Pred n^kaj meseci je osfavil brez dovo-
I enja svojo garnizijo. N;;sdi so ga v bolnici v luo-mostn. Težil je, da je bil hipnotiziran in da mora svojega bipnotizerja iskati. In r. i je prepot val Italijo, Fr.mcoRko in Švice Pripovedoval je tuđi, da ga je hotel njegov zli duh ubiti, toda ni ga Ziidel, izbil mu je samo in zobe. Nadporočmku manjkajo v re-.smei trije zobje 1/, Inomosta so ga do vedli ]iovs-m zdravega v PeštO, toda za malo časa je zopet zblaznel.
* (t'etvorčke) j" rodila v italij inskem mestu Foggia sigoora 1! >sa Zurlo, soprogi umetnikova. Oče je bil radi 4 novorojenčkov spočetka jaku prestrašen, toda župan ga js potola il. da ga bode občina v vzgoji sinov, katere Bog ohrani, podpirala j kolikor le raofno. Sinčki, ki so vsi zdravi in ki se razločujejo sedaj le z raznobarvnimi trakovi okoli vrata, so dobili imenitna imena: Dante, Pe trarca, Tasso in Ar.osto.
- mm - ..----
i
Ottuv Slovuik Nauon^-.
(Konec.)
Vsi trij»* Murko vi članki so velez inimivi, pra- I gledni in jedrnati. Reči moramo, da je dr. Murko sijajno reflil svojo nalogo. Zlasti krasno je pregledna slika našega slovstva. Pri vsakem pojavu in važ-nejsem literatu je izrazil dr. Murko v kratkih, pa značilnih besedah svojo sodbo, pojasnil njegovo odvisnost od svetovne duševne struje, tako da ni podal i iztrgane slike našega duševnega 10 kuli urnega živ-ljenja, temveč zanimivo .sliko v okviru svetovne literature. Njegove kratke, 8 par besedami izražene OOene posameznih pisateljev in pesnikov so tako zanimive, da bi ne bilo odveč, ako bi jih navel doslovno, za kar pa tu ni prostora. Samo opozoriti hočem nanje iu priporočiti vnaketnu. kdor se zanima za našo literaturo, da si prečita ta Murko v članek. Prešeren spominja s svojimi nazori o muJe-niškem in veličastnem poklicu na Mickievvicz* in livroua, vendar je trezue|.ši romantik, ki sledi Pe-trarki, A. \V. Schleglu, Breutanu, Ulilaudu in Cha-missu, Riickertu in Plateuu. Jenka imenuje dr. Murko nežnega domorodnega lirika v narodnem duhu, a velikega pesimista v duhu Byrona in llei-ueja; Stritarja, najbolj mnogostranwkega slo ven skega pisatelja z evropskim duševnim obzorjem in slovan-kim srcem, a preveč svetobolakim čutstvom ; Gregorčiča — refleksivnega, elogiČnega, idilčnega lirika in njegov kontrast — bojevitega Aškerca — prvega slovenskega realista ruskega tipa. Dr. Murko omenja tudi že „novo strujarje*, „katerim se mora že sedaj priznati, da pišejo v svežem, ^sijajnem slogu!"
Skratka: dr. Murko je zopet dokazal, da je glas, katerega uživa kakor literaren  historik, po vsem upravičen.  Naslikal je naše kulturno in du-
ševno življenje tako, da  smo mu dolžni najboljša hvale.
Dr. Murko je podal Cehom pregled slovenske literarne zgodovine, ali dobimo kdaj tudi mi od njega slovensko literarno zgodovino ?
Dr. Fr. Vidic.
Telefonična in brzojavna poročita.
Dunaj 9. maja. Goluchovvski bo imel svoj ekspozč v četrtek popoludne. Politični krogi so jako radovedni, omeni I i trozvezo ali iu1, ker je nemški cesar v svojem prestolnem < govoru n] omenil.
Dunaj 9. maji. Z avtoritativne strani se javlja, da je Than, sestavljaje s oje mini-sterstvu, hotel najprej poveriti poljedelski portfelj barunu Dipauliju, da pa se je temu z najraeri dajaejše strani ugovarjalo in sicer z ozirom ni ubil e slabe lastnosti barona D paulija in zlr.sti z ozirom u i njegovo prvpirlji voat, katero je poka/al tako zu časa koalicije, kakor za či. Si B (letiija.
Dunaj 9. maja. Cesar je danes i tvoril novn mestno železnico. Jutri odp ituje v Budimpešto, kjer ostaue do konca mesec*,
Dunaj 9. maja. „"\Vitui r Ze tung" lavlja, da je cesar podelil red železne krone III. vrste državnemu poslancu Karlu Adamku, ki je od 1879 leta člen drža nega zbor., iu češkemu deželnemu poslancu Vaclavo Jandi, očetu državnega poslanca istega i .-.ena. Vactav Jaodi je igral v mladoČeSki stranki veliko ulogo in je bil 1. 1873. zajedno s poslancem Kratuchvfilonl obsojen na srnrt, pozneje pa oproščen.
Dunaj 9 maja Uradn-. nWei:er Zei-tungu javlja, d,» je dr. Ebtnhoch imenovan dež, glavarjem gorenjeavatrijskin).
Dun^ii lJ. maja. Poslanec češkega vele« p04061va W:edersperg je umri.
Rini 9. maja Urednik milanskega „Se-Culo* je bil aretovau, i/.d janje listi je suspeti' dirano. Tudi milanski list „Ital-.a del Popolo" je suspendiran.
Rim. (J. maja. Vlada je poklicala drugi del reserviatov iss 1. 187 3 in jeden del resi r vi sto v iz 1. 1874. pod zastave.
Rim 9. maja. Podrobnosti o revoluciji v Milinu še niso znane, listi prijavljajo samo ofiiiiialue brzojavke. General Bava Id »ccans je brzojavi! vladi, da je revolucijo vduš:l in da je gospodar Milana. Ukazal je, da se zopet začne delati v  vsth tovarnah.
Monz v 9. maj». Tukaj so se primerili velikanski i^grtdi. Ljudstvo je poskusilo, preprečit! odh"d pod zastave poklicanih rezervistov. Prišlo je do b.»ja mej ljudstvom in vojaki. 3 osebe so b'le ustreljene, mm igo je ranjenih
Turm 9 maja. Kralj Umberto je pri včerajšnji slavnost« petdesetletnice prvega italijanskega parlamenta i/.ra/.il svojo globoko žaloat nad milansko revolucijo iu izrekel upanje, da se zbere vts parlament okrog njega v obrambo domovine
London 9. maja. Poročila raznih listov, da je mej spHiiskiui in ameriškim brodu vjera blizu Motite Christija prišlo do bitke, in da so Spanjci, kakor se i/. Gibraltara javlja, dosegli veliko mago, še ni potrjena. Blizu Por-torika je prišlo do boja mej jtdno ameriško in jedno špansko ladjo, iz česar se sklepi, da je špansko brodovje ze tja dospelo.
Budimpešta 9.maja. Predsednik avstrijske delegacije je Javor sk i, njegove namestnik V e t t e i v o n d e r L i 1 i e.
Budimpešta 9 maja. Skupni proračun bo avstrijske davkoplačevalce kaj neugodno presenetil. Netto potrebščina rednega proračuna zahteva 1*8 milijonov več, naknadnega kredita pa zahteva vlada kar 30 milijonov. Od te kolosalne svote je porabila 23"6 milijonov za razne topove, 3*8 milijonov za drugi vojni material iu 35 milijonov za trdnjave. Polovico tega kredita, 15 milijonov, hočeta avstiijska in ogerska vlada pokriti iz aktiv. Za vojno mornarico se zahteva 453 0OO goldinarjev več kakor lani.
Pariz 9. maja. Doslej je znan izid le nekaterih volitev. Vodja socijalno demokratične stranke Jaure-s je propal, Ribot je izvoljen, Croblet pride v ožjo volitev. Mir se ni nikjer kali).
Meteorologično poročilo.
V.soa na<l morjem
06
Maj	(s.;is opa-■o vanj h	Stanje barometra v min.	e * L» a s. v -	1 Vetrovi	N. bo	■2 3 2 a e 3 -~ ~r C-i >
7. 8.	S. /.većei 7. zjutraj 8. popol.	88 7 7: J 4 9 T.\\ 1	114 tfrfl 1«. i	p. m. bvzh. sr. jvzh p. m. svzli.	oblačno del. obl. oblatoo	5 8
■ 9. ■	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol Srednja t	186*6 73.V0 783*0 empcrat	12 5 e-a l s B 1 nr» lol	bI. sever si. svzh. sr. jug tote 1 Iti', 2	oblačno ■kom obl skoro obl. 1 1*4' pod	00 a>rma-
lom, srednja temperatura nedelje 19*8% za 0 2" nad norroalom
.Lici. OCIZitv din  9. maja 1898
Skupni drfavni dolg v notah..... 102 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 ,
Avstrijska zlata renta....... 121 „
Avstrijska kronska renta 4%..... 101 ,
Ojgerska zlata renta 4° „....... 120 ,
Ogerska kronska renta 4*/«..... 99 ,
Avetro-operske banane delnice     .... *13 ,
Kreditne delnice......... 3f>7 ,
London vista........... 120 „
Nemški dr*, bankovci za ICO mark ... fMJ „
20 mark............ 11 #
90 frankov........... 9 ,
Italijanski bankovci..... 41 .
C. kr. cekini........... 8 •
10 80 lf> !0 7ft 95
kr.
t
Turnim srcem naznanjam vsem sorodnikom iu prijateljem žalostjo vest o bridki iignhi svoje ljubljene soproge, oziroma mutere iu sestre, gospe
Marije Lozar roj. Breznikar
katera je dne f>. t. m. po dolgi in mučni bolezni v 34. letu svoje staroiti. previđena s svetotaJBtvi za umirajoče, mirno v (iospodu ZMBpala.
Pnlj, dne 7. maja 1898.
(73i) Matija Lozar.
Namento vttacega posebnega naznanila.
Ces. kr avstrijske A državne železnice
Tužnim srcem javljava vsem sorodnikom, prijateljem in tnancem pretužno /est o smrti najinega prisrOno ljubljenega oćeta, gospoda
GaSperja Šorn-a
posestnika in
iznejiteija irttrneji zaslužnega križca s krona
kateri je v soboto die 7. maja 1898 o1) II. uri po kratki in mnčn bo'ezni previden h svetofajatvi za umirajoče mirno v Gospi du zaspal.
Nepozabnega ranjkega boderoo v ponedeljek, dne 9 mainika ob 10. uri dopoldne spremili k večnemu počitka na pokopališče v Gomiiski.
V Grajski vasi, dno H. maja l^98.
Vinko Boru, c. kr. oficijal. Fran Sorn, nad-1(780) učitelj; sinova.
M«-slo vnnreKM poaebaeK« intianailn.
Prijazna mesečna soba
s posebnim nhodom odda takoj I*retl skotijo it. 'JI, II in«il*lroj>|o.
Cena 7 gld. mestćno. (729—1)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1898 lata.
Odhod Is 1.1 h t* i J mm«- jul. kol   l'r««s *>ea Trbit
Ob 12. uri 5 m. po noči oaohni vlak v Trbiž, Beljak Celo*« Franzenfente, Ljubno; č*z Sel/.thal v Auase, Solongrad; Klein-Reifling v Bi yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7  an t» ro  zjutr»j  osobni  vlak v Trbiž,  Pontah+1, Beljak Celovec, Franze-'Oe^te, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v 8o'no »rad ; <**z Klein Rt flmg v Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare.   Heb,  Franccve  vare,  Prago,  Lipsko,  čez Amstetten na Dunaj.   -  Ob   11. uri 50 m. dopoludi e osobni  vlak v Trbti, Pontabel  Deljak, Gltofse, Ljubno,  Selthal, Dunaj. — Ob 4. an 2 m   popoludne osoini vlak v T>bis Beljak, Celovec, Ltubno; čez  Selzthal v Solno»jrad, Lene • Gasteio, Zeli  ob jezeru.   Inomost., Bregenc,   Curih, Genevc Pariz; čez Klem-Reiflmg v  St.eyr,  Line,  Badejevice,   Plzero Ma njine vare, Heb.  Krancove vare,   Karlove vare, Prago, Lip »ko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri 15 min. zvečer osebui vlak v Les»c-Bled. — Prog« v Novo mestu 1>   v Kw «fae«Je.   Mešani vati: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob uri ?5 m.  popoludne, ob 6. uri 80 n . zvečer —  Prttao«! v L,|abl|eao j. k.   Prosj»   Is Trbli«.   Ob 5. nr( 48 m. zjutraj osobni   vlak  z Dunan   via Amstetten, iz Lipskega, Prage,  Francovih »arov,   Karli vih  varov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Budejevic, Soli o grada, Line«. Stejrra, Ausseea, Ljubna, Cel« vca, Bei aka. Fran -.ensfaste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj  osebni  vlak  iz Lesec Bleda. — Ob 11.  uri   17 m. dopoludne  osobni  vlak   z Dmaia   v a Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varo*  Plznja. Budejevic, Solnograda, Liura, Steyra. Pariza, Genevc   Curiba, Bregenca, [nomoata, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina  Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4  uri 6*? m. popoltdne oaobni vlak z Dunaja, Ljubna,   Selzthala,   Beljaka   Celovca,  Franzeusfeste, Poa tabla. — Ob 9. uri K m. zveče  osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih   varov,   Karlovih  varov, H- ba,  Marijin h vurov.   Plznja. Budejevic.  Liiica Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — Pruita la Noveiia luesla In Is Ho>«ev|» Mešani   vlaki: Ob 8. uri  19 m. zjutraj, ob  i. uri 32 m, popoludne in ■ b 8. uri 8fi m. zvečer. — vttllau«! ta I.Juli-Ijstne d. k. v kmuiiik. Oi   t. ari '23 m. zjutraj, ob 'A. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 5<  n   in c,b 10, uri 25 min. zvečer, poslednji vlak aamo  ob nedeljah in pravnikih. — Prltio«! v I.|ol>IJMU«> d. k la I4m.ii u i U m. io   $, uri  5 ti m. zju traj, oi   1 l   uri  8 m   dopoludne,  ob tj. ur    l" m   in ob 9. uri 6 '■> min. zvečer., posle<lii)i vlak samo ob nedeljah in praznikih. — L* 4
V hiSi st.-ift na Tr/.a*4kl cesti ae odđa
stanovanje
n tremi nobami in v hi£i »t. fl v Nlllflct*) vlit llllctelt
stanovanje
s štirimi sobami, oba stanovanja v tr-tj^m nadstropju.
Termin: 1. AVjciiHt.
Vpraaa se pn JF«Xlip8«llclcil^ 111 lil HIV ta
CCNta.__(723-2)
V pretekli gledališki dobi Jpiintil je nekdo v restavraciji „Narodnoga d ma"
gledališko kukalo.
Lastnik naj se sglasi pri natakarju M Nach-tigall-u v „Narodnim domu". (7*9—3)
Odda se takoj
veliko stanovanje.
12B_„    J. Vodnik, Sp. Šiška.
Oddat s« takoj v llHjom ah pa tudi po jnko ogodnih pogojih |iro«ltm radi amrti pont .s'nika
hiša z vso trgovinsko oprava
z vrtom in lepim fffOZlIom v dobrem stanu nasproti farne Cfikve z veliko okolic: z* vsak obrt pripravna, na pr*v ugodnem prostoru. Pogoji vaini. — Već pove Mttrol K.OV8ke9 Staritr«
pri Rakeku _674—3)
Trgovski pomočnik
izučen v trgovini špecerijskega blaga in železnine, veSč. bIo-venskega, nemškega in italijanskega jezika, želi sedanjo službo premeniti, najrajši v mestu.
Vprašanja pod «..A. V. IM*' na upravnifitvo ,8lo-venskega Naroda". (708—3
Lepo, visoko-pritlično
stanovanje
odda se
s 1« avgustom t. 1.
Drugo pove kamnosek Vodnik v Kolodvorskih ulicah št, 34, (717—2)
s*
s
i
Naznanile!
Gl;isom brz«)javnega naznanila z Dunaja z dne 2*i. ro. m si usnjam javiti p n občinstvu, da to doali vsi klavirji l.ajboljsih firm. k t.-i-.- s»mh oso i no izb al. Posebno omenjam, da so mi gosp, tovarnarji ls posebne prijaznosti p e-pustlll klavirje, ki so bih namenjeni za cesarjevo Jubllejsko razstavo. Nadejam «e torej, da v vsakem oziru ustrežem čestitemu občinstvu. Kar se ti«*e okusa, dobrosti, izbire kakor tudi cen prekosim vsako konkurenco. Na skladišču nun.m nobenjh klavirjev, izdelanih s parnim dalom, ntgo samo izborno ročno delo
Usojam si tudi se pripomniti, da izposojam tudi klavirje, p amne in kratke klavirje ter se priporočam najbolje za ubiranje glasovirjev in za popravljanja.
Z veleStovanjem (7«xy_\)
Ferd. Dragatin n
l^lorijjFa.iimliCfi ulio«- wt«»v. 4>i). y
^Kuverte s
priporo^h po nizki ceni
firmoj
ni
Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
KV<»«lin« slcls*S»VIliSKke       v neposredni hnžmi  mesteca  Kamnik (žel. m •     ssrsjB as     postaja) na vznožji KnmniAkib planin, dra-
ftl^O ll       r\ 51 T vT že8tno 'e>p*e. krasni sprehodi v Binrečnih
U U V«l I     ArAiCvli.] 11 ki\ «"zdih.   lov,   ribarenje  postrvi, elegantno mm        w /.ilravil 5ko  poslopio z velikimi verandami,
11»   84 r h 11J H U «■ m kojieljna bifia r, banjsklmi in iloucbc-kopelji,
basin za plavanju, vodno zdraviliške, pokrit* fietabftce, travnik in telovadni prostor, vestno 111 -11 v 1 ■ 1.1 v11 i> 'zdravljenje po Knaipcov h načelih, po želji tudi po druiih na ra> 11 h zdravilnih najinih, pitno zdr<ivljenjft elektriciteta, m»saža, zdravstvena p mna-stika. Zdruvniftki volja: Univ. med. dr. WaCkonreiter. Stanovanja po zmerni ceni. Sobe od 40 kr. do 1 gld. 3; kr. v zdraviliškem poslopju in v 1 vilah, vso zvezano z nasadi zdraviliškega parka, izborna restavracija; penzija I. razreda 1 gld. M«; kr., II  razreda 70 kr. na >lan. — Pro*p«kti po zdraviliSki-m ravnateljstvu. (808—61
9*9
fesa.
Splošno Tcol IteSgT ncštf*olj*i *TSđJ zrtetrt
izdelek v ovratnikih
ae dobiva v najbolj renoml ni očki ni modnim blagom tu- In
f   Na drobno l se ne prodaja
manšetah in srajcah
ranih prodajalnicah ln trgovinah z
ln platnenim Inozemstva.
Na drobno J se ne prodaja i
(495—2)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodno Tipkarneu.