61 itevflko.
Današnja Številka stane Din 1*50.
V Uublinni, v petek Zl. marca iszt.
Leto iun.
I znala vsak dan popoldne, lzrze asi nedelje ln praznike. erafi s do 30 petit vrst 4 2 O, do 100 vrat 4 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru- — Inseratni davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov nai se nrlloEi znamka za odgovor.
0>*avnlfttvo „31 o v. Naroda   tn „ JI ar a dna tlak arom" nllca it 5, pritUćao. — TeUfen it. 304.
Zna nare
Uredništvo »Slov. Naroda" Sneflovs nlloa it I, L nadstrople
Tel a on etev. 34. Dopis* eprejena le podsUaa« In zadostne frnnkovnne. Rokopisav en no vrača. «M
•nT* Pos9m3zni štavillcs:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in vet 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 in ve* po 3 O. Poštnina platana v gotovini.
.Slovenski Narod* velja:			T Itoicasr?«
	r Liublian!	po poitl	
12 mesecev	Din 240*—	Din 240*—	Din 360*—
	.    120 —	. 120-—	.    180- —
	60 —	. 60—	90-—
	. 20*-	9 20'-	. 30-
Pri morebltnam povISanju se ima daljša		naročnina dop	ačatl.
Novi
Na
narorniki naj po51e»o v prvle naročnino vedno 0V po nakaznici, «amo pismena naročili brer poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Dolžnost opozicije.
Po dolgih pripravah se je končno sestavil opozicijski blok in Radićevi poslane] lahko prispejo vsak hip v narodno skupščino. S tem se je izpremenilo dosedanje Številčno razmerje med opozicijo in vlado, ki bo poslednjo prisililo, da poda demisijo. Na ta način lahko že prihodnje dni* vsekakor pa najdalje do konca t. m. do sprejetja državnega proračuna učakamo padec vlade in čisto novo politično situacijo, z novimi pravci in 2 vsakovrstnimi kombinacijami.
Prva taka kombinacija, ki je celo na programu ekstremnih članov opozicijskega bloka, predvsem Radičevcev ln avtonomistov, je takojšnja volilna vlada ter volitve po možnosti že tekom pomladi aH začetkom poletja. Druga kombinacija je nova regularna vlada, ki bo državne posle vodila naprej ter sedanjemu parlamentu nadela nadaljn! zakonodajni delokrog in sveže zakonodajno gradivo.
TI dve možnosti moramo pregledati s splošno državnega stališča. Pri tem moramo paziti, da se varujejo državni principi in da se v nobenem slučaju ne pripusti pravec razjedinjenvanja ter federalističnega poloma. Kaj pomeni takojšnji volilni mandat in bližnje volitve?
Volilni mandat v rokah sedanjega opozicijonalnega bloka pomeni večali-manj svobodne volitve, to se pravi demagoške volitve Radtčevih in avtono-mističnih ekstremistov. Vse, kar v pre-čanskih kra ih čuti pozitivno, za državo, za močno bodočnost, za jadransko pozicijo države, se potisne v ozadje. Federalisti bi se razkoračili. posegli bi tuđi v Črnogoro in v Južno Srbijo, ev. celo v Makedonijo in bi resno ogrožali naše bodoče politične prilike. V Srbiji sami bi se bil ljut boj med demokratsko in radikalno stranko in prva ne bi utegnila paziti na prečanske kraje ter tamkaj držati na vajetih zaenkrat zavratne klerikalne, muslimanske in hrvatske republikanske elemente. Kakšna bi bila situacija v bodoči narodni skupščini, si lahko predstavimo! Znova bi se prepirali za ustavna vprašanja, gospodarstvo bi nam ginevalo. Radič bi se ek-zaltiral od skrajne zahteve do druge. Naš* klerikalci pa bi se primerno uveljavili v ljubljanski in mariborski oblasti ter pritiskali na napredne stranke.
Regularno zakonodajno de'o na upravi in v nar. skupščini v rokah opozicijskega bloka in pod mlerjativo njegove vlade pa je povsem drugačna rešitev, ki jo prvi pozdravljamo! V tem 5*«*č**ti bi moral? k'erikalc? ?n Radfćevc?
z velikim samozata?evanjem za nekaj časa odložiti svoje ustavne rekvizite ter se poizkusiti na pozitivnem upravnem in zakonodajnem terenu. V prvi vrsti bi zahtevali lojalno stališče glede Makedonije, proti kateri so naši klerikalci in zlasti hrvatski republikanci dovelj grešili. Tu so škodili naši državi več kakor vsi Aleksandrovi in makedonski komiteji. To je eno. Drugič bi morali zahtevati absolutno lojalnost glede sedanje državne oblike, glede ustavnih in drugih zakonov ter pristanek na čisto legalna sredstva bodočih portičnih programov. Končno bi se morali novi zakonodavci pog'obFti v realne naše socijalne, gospodarske m kulturne interese ter na vladi najprvo preiskusiti svoje ustvarjajoče sile in nato šele razvijati svoje reform atorične prapore, ki jih danes ode vajo pod firmo avtonomiz-ma In federalizma. Če država koncidira opoziciji, da kljub svojim dosedanjim razornim ideiam in dejanjem vstopa v najvišji zakonodajni hram. Če ji prepušča vrhovno državno upravo, potem sme tudi od opoziciie, zlasti od nje ekstremnih članov zahtevati, da se posvetijo državi, da pozabijo programe ter se za nekaj Časa z vsemi lojalnimi in intelektualnimi silami posvetijo upravi ter njenim trenotnim potrebam. Zakaj nočejo Hrvati   zagovarjati svoje in splošnodr-
žavne jadranske interese, zakaj nočejo sodelovati na izgradnji jadranskega državnega in gospodarskega programa? Po taki preiskušnji bi bila marsikatera ustavna razprava mogoča in bi se olajšala marsikatera bodoča korektura, kateri danes ne moremo zaupati, ker se bojimo razornega in neresnega duha, ki so ga doslej zagovarjali naši ekstremist!.
Taka bi bila sedanja dolžnost opozicije, ako ostane kompaktna in ako se postavi na stal*šče. da je treba sedanjo vlado vreči iz tehničn!h upravnih ozi-rov, radi njene nesposobnosti, korupno-sti. ali kakor hočete m da jo je treba nadomestiti z boljšo. To bi bil naravni zaključek vse tiste upravne kritike, ki smo jo čitali po klerikalnih In radičev-skih listih in ki Je v glavnem omogočila sestavo sedanjega opozicijonalnega bloka.
Povsem druga situacija pa mora nastati. Čim se izkaže, da tem članom opozicijskega bloka z vso njihovo kritiko ni do izboljšania države, marveč za brezpogojne bližnje volitve ter za ojačenje njihove dosedanje razorne in protidržavne politike. V tem slučaju moraio v Beogradu nastopiti nove kombinacije in nove koalicije z nalogo, da izboljšajo upravo in da postopno reformirajo obstoječe državno in nacijonalno stan'e.
Ureditev prejemkov državnih uradnikov.
Intervencija zastopnikov Saveza pri finančnem ministrstvu. — Pomenljiva izjava dr. Stojadinovića. — Komunike Saveza.
— Beograd, 20. marca. (Tzv.) V mi- | kom vseh uradniških organizacij ponovi
nlstrski sobi narodne skupščine je včeraj ob 10. dopoldne sprejel finančni minister dr. Milan Sto'adinović 20člansko deputacijo, zastopnike glavnega upravnega odbora Saveza uradniških organizacij vseh kategorij. Častni predsednik univ. prof. AndanoviČ je pozdravil finančnega ministra, navaiajoč razloge, ki so primorali zastopnike državnega urad-ništva. da so storili ta korak in stopili pred finančnega ministra, da Hm da točne izjave o ureditvi uradniškega vprašanja. Da je glavni odbor Saveza korporativno in oficijelno bil primoran po-setiti finančnega ministra, tiči glavni vzrok v tem, ker vlada med uradni-štvom velika beda in se pojavlja med uradniki skrajna nervoznost oziroma nestrpnost zaradi zavlačevanja rešitve uradniškega gmotnega vprašania. Uradniki ne morejo več dalje čakati!
Predsednik Saveza dr. Mihajlo Jo-vanovlč je tudi v kratkem govoru opisal skrajno bedni položaj uradništva ter je končno zaprosil ministra, da zastopnl-
obljubo, dano njemu osebno, zaprosil ga je tudi, da naj demenHra vse govorice in vesti, da se še ne bo uporab?! do podrobnosti uradnfškf zakon, posebno da se Še ne lzplača;o uradnikom njih prejemki od 1. aprila dalje.
Finančni minister dr. StoiadmovSć je deputaciji zagotovil, da ie njih intervencija upravičena, da je bilo dosedanje delo Saveza popolnoma pravilno in izvedeno legalnim potom. Omenial Je, da je kot minister upošteval vse zahteve urad. ništva za izbol'šame njegovega gmotnega položaja in da se je trudil čimprej izvesti novi uradniški zakon Na-glašati mora, da vlada iskreno želi izboljšanje uradniškega gmotnega položaja. Razlog! finančnega značaja pa so vlado in ministra ovirali, da bi se moglo izboljšanje položaja ▼ gmotnem ozlru nujno in tako Izvesti. Ni se bal truda niti napora ter je skušal dobiti potom novih taks, davkov in davščin doklad stvarno potrebna materijalna sredstva za ureditev prejemkov uradniŠtvu in za
izboljšanje gmotnega položaja. Izjavil je članom Saveza, da je bila vladina in njegova želja, da se mora uradniški položaj izboljšati z uvedbo novega uradniškega zakona, ki bi se imel po možnosti uporabiti od 1. aprila dalje, istočasno pa mora finančni minister zastopnike uradništva opozoriti, da mnogo mlnteircicv še do danes ni končalo nujne razvrstitve uradništva po kategorijah v smislu novega zakona in da so vsled tega nastale težkoče pri uporabi uradniškega zakona z dnem 1. aprila t. I.
Finančni minister je dalje omenil, da se sedaj izdeluje zakonska uredba o spremembi In uredHvl draglnjskih doklad. S spremenjeno draglnjsko uredbo se ne bodo zmanjšale draginjske dokla-de uradništvu nižjih kategorij; spremembe se bodo tikale samo uradništva vršjih kategorij, kateremu bodo draginjske doklade zmanjšane, ker se njih prejemki na podlagi novega zakona nikakor ne bodo znižali, ker jim bodo primerno povečane osnovne plače.
Finančni minister končno jemlje z zadovoljstvom na znanje, da je bila akcija Saveza popolnoma legalna in da ni Savez dopustil, da bi dobili v tem gibanju slobodo destruktivni elementi.
Koncem svojega govora je finančni minister dal deputaciji zagotovilo, da stori vse. da se že 1. aprila uporabi novi uradnJški zakon, če pa nTega uporaba ne bo mogoča iz tehničnih razlogov (v glavnem zaradi razvrstitve uradništva) dne !. aprila t !.. tedaj prejmejo uradn'ki resa dne dosedanjo plačo In predujem kakor zadnje tri mesece. Uporaba novega urad^'SVega zakona p^
Verifikacija ostalih Radlcevfh mandatov.
Taktika radikalov. — Vznemirjenje v bloku. — Verifikacija po
sprejetem proračunu.
se mora najkasneje izvršiti dne 1. maja« katerega dne stopijo obenem v veljavo tuđi spremembe o draglnjskih dokladah.
Zastopnik Udruženja upokojencev in upokojenk Gjoka Popović je nato opozoril finančnega ministra na stanje upokojencev m na ckolnost, da se po obljubi finančnega ministra že 1. aprila izplačajo krediti v znesku 50 milijonov za povišanje dravinjskih doklad upokojencem in upokojenkam ter je ministra zaprosil, da se draginjske doklade povišajo za 100 odstotkov, upokojenci ne morejo čakati na razvrstitev uradništva v smislu novega zakona, ker je finančni minister že dobil v finančnem zakonu pooblastilo za te kredite.
— Beograd, 20 marca. (Tzv.) Glavni odbor Saveza uradniških organizacij je snoči Izdal obširen komunike, ki med drugim veli:
1. ) Minister financ je sprejel naČe'o, da se po uvedbi tn uporab? novega uradniškega zakona ne smejo zmani«3ti dosedanje drag'njske doklade, ni?h zmanjšanje se omeji samo na one najvišje državne funkcionarje, kater?h plače so po novem zakonu večje od njih sedanjih skupnih prefemkov.
2. Rodbinske doklade ženam fn dec? ostanejo po Izvedb! novega uradnrškega zakona *«fe kakor sedaj.
3. Žene uradnfkov, ki so v državni službi, sprejmejo po!ne osebne dragmf-ske doklade.
4. Maksimiranje doklad za uslužbence S. kategorije se ukine.
5. Povišajo se draginjske doklade upokojencem In upokojenkam.
— Beograd, 20. marca. (Tzv.) Splošna situacija je včeraj krenila na zelo značilna pota in ima značaj večje napetosti. V osprediu je sedaj vprašanje verifikacije Radićevih mandatov in taktika radikalov napram temu vprašanju. Predsednik skupščine je včerj zbornici naznanil, da je pre;e! nadaljnih 29 poslanskih pooblastil HPSS in dve uradni potrdili, da sta dva Pad;čeva poslanca izgubila poverilnice. Pooblastila z obema uradnima potrdiloma je predsednik takoj odkazal verifikacijskemu odboru v razpravo.
Opozicijonalni krogi so včeraj optimistično pričakovali, da se takoj sestane verifikacijski odbor In to še popoldne ter da bo hitro pričel razpravo o verifikaciji teh mandatov. Odbor pa ni bil sklican. Nastalo je zaradi tega v par-
lamentu nekako vznemirjen;e, ki se je povečalo v blokaških krogih, ko so do-znalf. da se;a sploh ni nnnnvedana, kar se je od strani bloka različno tolmačilo, v prvi vrsti, da so radikali spremenili svojo taktiko in da skušajo zavleči verifikacijo teh mandatov do 20. r. m.
člani opozicijskega bloka v verifi-kaciiskem odboru s posl. Dragutinom PeČlčem na čelu so posetili odb^rovega predsednika posl. Marko GjtiriČiča. zahtevajoč od njega pojasnila, ako smatra večina za potrebno, da se takoj skliče odborova seja in raznravl'a o verifikacij mandatov. O^r?*?* lim je odgovoril, da je to pripravljen takoj storiti, predhodno pa mora dnbiri navodila od g. Pa-šiča, ki ga Je v resnici včeraj poselil in se je o tem vprašanju z njim dlje časa rnzgovar"al.
Sv en Elvestad:
60
3)ama v borbi z dvema.
»Glejte, da se spravite!« je zakričal Francoz. »Ne prihaja mi na misel, da bi se prerekal s čisto navadnim žeparjem.«
Krag se je glasno nasmejal. Kakor se je zdelo, je ta smeh Francoza spravil docela iz ravnotežja. Krag pa je dosegel, kar je nameraval. Gospa Sonja se je pomirila. S polnim zaupanjem je zrla vanj ln Kraga je ta pogled naravnost ganil. Iz tega pogleda je odsevala Iskrena prošnja, nem klic po pomoči. Krag se je hladnokrvno okreni! k Francozu.
»Ker ste iskali mojo podporo v tej zadevi,c je dejal, »hočem staviti svoje pogoje, predno pride odločitev v tej stvari.«
Zločinec ni odgovoril. Preiskal je vse žepe svojega plašča. Tn mahoma je obledel, ker mu je Krag pokazal revolver.
»Ali morda iščete tega?« je vpraSaL »Drugič bodite bolj previdni in ne pozabite revolverja v žepu, kadar odložite plašč! Obenem si Vam usojam povedati, da ste največji lopov, k! sem ga srečal v svojem življenju, dasi sem že 15 let policijski uradnik.«
Pri besedi »policijski uradnik« se Je Francoz stresel. Z enim pogledom je premotril vso sobo.
»Tu je okno,« je dejal Krag, »in tamkaj vrata. Oprostite, prosim, da pokažem nanje z revolverjem! Boste pač razumeli, da moram zaenkrat ostati tu. Avto lahko počaka. Sicer pa je čudno,« je pripomnil zbadljivo, »kako brez moči m »pali, ako ni-
majo v rokah tegale majhnega orožja. Sicer pa imajo ljudje Vaše vrste navado, da nosijo za vse slučaje pri sebi tudi nož. Da, da, saj sem si misli. Bodite tako prijazni, ne ganite niti z roko! Poznam Vas. Poglejte me v oči! Ali dvomite o tem, da Vas takoj ustrelim, če se le premaknete?«
Zločinec je bil od same jeze bled, kakor stena, vendar pa se je premaga! in hlinil premoč rekoč: »A tako, Vi ste torej vitez te dame! Morda imate celo namen me aretirati?«
»Da, ta namen imam — živega ali mrtvega!* »Potem bodite tako prijazni in aretirajte tudi to damo! Povem Vam lahko njeno zgodbo. Mnogo sva skupaj doživela. Imava mnogo veselih spominov iz Asnieresa, nekaj prav lepih in rdečih spominov.«
»Motite se,« je odgovoril Krag, igrajoč se malomarno z revolverjem. »Ta dama je že mnogo trpela zato, kar je morda nekoč zagrešila. Gotovo je pripravljena poplačati, ako je treba, to s svojim življenjem, kar je zagrešila. Toda sklenil sem, da ji prizanesem. Vas pa strmog'avim.«
V tem trenotku je napravil z električnem gumbom iste hitre kretnje kakor popreje. Z vrta je bilo slišati korake.
»Prihaja Vas* soprog, mflostljiva,« je vzkliknil Krag. Ura v sobi je udarila tri.
XLHT. Poglavje. Usoda.
SliSalo fe> da je nekdo odprl hišna vrata in skušal, tipaje okrog sebe, priti naprej v temni veži. Krag s* jo okrenil k gospe In rekel:
»Milostljiva,« — ves čas pa je nepremično upiral svoje oči na zločinca — »sedaj prihaja Vaš so-orog. 2e slišim njegove korake. Pisal sem mu, da Vas lahko tukaj najde, on je torej pripravljen na to, da se snide z Vami. Prosil sem ga, naj se kolikor mogoče obvladuje, in sem mu tudi namignil, da se nahajamo sredi velikega obračuna. Saj uvi-devate, kajne, da je položaj nekoliko nenavaden? S svojim revolverjem bom držal tega človeka tam-le na tem mestu. Nihče nas ne sme motiti. Vi morate svojega moža pozdraviti v veži. Tema je zunaj in ne najde poti. Stopite ven kaj. Jaz Vas počakam tu!«
Gospa Sonja Je odhitela ven. Skozi zaprta vrata sta moža, ki sta si stala nasproti, lahko slišala plakanje, vesele glasove in objemanje.
»Sedaj sva sama,« je dejal zločinec, »hočem porabiti priliko, da Vam povem, kako neumno ste se vedli.«
»Kaj pravite! Morda mislite, da bi se pametneje vedel mož, ki stoji brez moči pred revolver-sko cevjo svojega sovražnika.«
»Več tisočakov bi si lahko zaslužili.«
»Meni zadostuje samo zasluga, da Tzročim Tancoski poTic?ji t?V*nega lopova, kakor ste Vi.«
»Nimam navade, da bi se dal aretirati.«
»Brez orožja ste in jaz stojim pred Vami z revolverjem v roki. Vi ste že aretirani.«
»Nimam navade, da bi se dal aretirati živ.«
»Potem pa radi mene kot mrtev. Odločil sem st, za Vas ni nobenega izhoda več.«
»Vedel bi rad samo to, kako hočete damo, ki jo imenujete Sonjo« ščititi, da Jo na potegnem za
sabo v nesrečo. Kaj mJ^rte. kaj bo rekel njen mož, ako svet izve, da je bila njegova žena, mati njegovega deteta, udeležena pri pustolovščinah francoskih banditov?«
»To stvar sem že tudi vzel v poštev,« je odgovoril Krag. »Močno me podcenjujete «
»Torej uvidevate, da sem v tem pogledu na boljšem.«
»Kako to mislite?«
»Pripravljen sem, da se z Vami pogajam.«
Krag je hote! baš odgovoriti, ko so se odprla vrata in sta stopila Sonja in odvetnik. Asbjorn Krag, ki je moral ves čas pozorno opazovati Francoza, ni mogel videti vstopajočih. Iz njegovega burnega dihanja in iz njegovih nemirnih kretenj pa je sklepal, da je bil odvetnik silno razburjen. Sonja je naglo korakala skozi sobo.
Ne da bi se obrnil, je Krag nagovoril odvetnika.
»Tam stoji mož, ki je zakrivil vso nesrečo v VaSi hiši. Hotel je zadeti Vašo soprogo, zadel pa je Vas in Vaše dete. Ona je bila že več mesecev v njegovi oblasti. Dala mu je tisočake, da bi preprečila, da izvrši svoje grožnje. Končno jo je hotel prisiliti, da bi izvršila zločin. Takrat je izginila. Vaša gospa soproga Vam bo morda kasneje sama povedala, kako je trpela.
»Odpustil sem ji vse,« Je tiho izjavil odvetnik.
»V hiši je telefon,« Je nadaljeval Krag. »Ali Vas smem prositi, da bi telefonirali policiji?« V tam hipu Jt Francoz svareča dvignil svojo
stran« 5?#
SLOVENSKI   NAROD«   dne *1 marca 1924.
Stev. 67
Snočni ministrski svet le razmotri-val parlamentarne dogodke v zvezi z verifikacijo ostalih Radičevih mandatov ter Je razpravljal vprašanje, kdaj naj se skliče verifikacijski odbor. Zani- J roivo je konstatirati po izjavah vodilnih j radikalnih krogov, da radikal! ostanejo dosledni svojemu dosedanjem o stališča v tem vprašanja In da bodo tako v vert-ftkacijskem odbora, kakor tudi ▼ zbor* alci kompaktno bi soglasno glasovali za TortflkacQo teb ostalih mandatov. Radikali ne bodo delali nikaklb ovir verifikaciji Radikali pa obenem sedaj nagla-3a;o okolnost da Je treba poprej* spre. Jati državni proračun In da se ima Sele posnele vršiti verifikacija mandatov« Za ta svoj sklep navajajo radikali neka-
tere formalnosti ki Jih opravičujejo za to
svoje postopanje. Radikali trde. da se mora verifikacija podaljšati de 23. t nu, ker v nobenem slučaju nimajo garancij, da bi bil v skupščini brez vsakih ovir tn zapletliajev sprejet državni proračun. Poleg formalnih razlogov pe opravičujejo radikali to svojo taktiko tudi s okol-nostjo, da obstoja soglasen sklep, ne podlagi katerega so se šefi vseh parlamentarnih skupin sporazumeti glede parlamentarnega kalendarfla, po katerem Je v resnici ne dnevnem reda edino le državni proračun, ki se trna sprejeti do 28. t m. Po sprejemu proračuna, to Je po 28. t. m. so radikali pripravljeni takoj vzeti vprašanje verifikacija v pretres.
Važne politične spremembe na vidiku.
Padec sedanje vlade. — Razne kombinacije za rešitev parlamentarne krize.
»— Beograd, 20. marca, (Tzv.) V vseh parlamentarnih in političnih krogih se je sedaj bolj kakor poprej ustalilo gotovo prepričanje o političnih spremembah in padcu sedanjega režima, ker vsi u videvajo resnost akcije Radićevih poslancev. Te spremembe Imajo nastopiti takoj po sprejetju proračuna. Obstojajo pa v parlamentu različna mnenja o tem, v kakem pravcu se ima razviti parlamentarna in vladina kriza po 28. marcu t 1„ če nastopi opozici;ona!ni blok v smislu svojega programa. V vseh parlamentarnih krogih, tudi v radikalnih vrstah, razmo-trivajo razvoj dogodkov približno ta-fco-le:
Ce se bodo v razvoju parlamentarne krize z najvišjega mesta varovali ustavni predpisi In načela običajnega parlamentarizma, mora radikalna vlada pesti pri prvi priliki, čim ostane v narodni skupščml v manjšini Po parla-mentamh načelih se ima nato poveriti sestava vlade oni skupini, ki razpolaga v parlamentu z večino. Vladar ima tedaj poveriti sestavo vlade onemu izmed voditeljev opozicljonalnega bloka, ki ga blok sam predlaga, in to je verjetno. Ljubi Davldovttu.
Ker Je sedanja narodna skupščina ▼ smislu ustave izvoljena za dobo 4 let In ker se ima krona držati ustavnih določil, tedaj krona nima ničesar drugoga zahtevati, kakor da narodna skupi-..ne, ki šele eno leto deluje, vrši svoje zakonodajne dolžnosti In torej ne more de-gignfranl predsednik vlade, izbran iz vrst epozlctjonalnega bloka, dobiti nflkakcga dfugega mandata, kakor za sestavo poslovne vlade. V vsakem slučaiu je torej računati, da Ima biti nova vlada poslovne* nikakor pa ne volilna. Drugo važno Vprašanje Je, ali bo ta vlada delazmož-
na in ali Ji bo sploh prisojeno daljše življenje. Bodoča poslovna vlada bo morala rešiti še mnogo nujnih zakonov in če ne bo prišla v položaj to nalogo izvesti tedaj bo peč krona morala priti do prepričanja o potrebi da se apelira glede ureditve notranjepolitičnih problemov ne narod in da se Izvedejo nove volitve. Drugo vprašanje je, kakšni vladi bo poverjena od strani krone izvedba volitev: Dane so tri možnosti:
1. Velika Je možnost, da volitev ne Izvedejo nttl opozfcljonahu blok nHI radikali ampak se poveri ta ns'cga popol. no nepristranski od strankarskih borb neodvisni vladi ki bf dala garanc j*\ da se bodo volitve Izvedle popolnoma svobodno tn brez vsakega političnega pritiska. Ta kombinacija za vlado, v kateri naj bi ne bili niti opoz1cQonam1 blok j niti radikali, marveč nevtralni lektorji S hna mnogo prednosti In veliko Šans. Nevtralna uradniška vlada bi Imela v kratkem času izvesti edino le volitve.
2. Mogoča je tudi kombinacija vlade z zelo kratkim rokom, v kateri vladi bi bile zastopane vse parlamentarne skupine. Taka koalicijska vlada, obstoječa iz radikalov, demokratov, muslimanov, klerikalcev, zemljoradnikov in radičev-cev\ bi dajala gotovo sigurnost za slobodne volitve, ker bi obstojala stroga medsebojna kontrola, da se nikjer ne vrši na voli!ce pritisk in teror.
3. Najbolj neugodna za uspešne slobodne volitve |e kombinacija, da bi se volitve poverile ali radikalni stranki ali bioku. ker bi od ene ali druge strani leteli očitki da se je taka enostranska vlada poslužila političnega aparata in da Je izvrševala teror na velilce. da niso mogli svobodno izraziti svojega mnenja.
REDUKCIJA UNIVERZITETNIH PROFESORJEV V BEOGRADU. Beograd, 20. marca. (Tzv.) Za vče-
Edopoldne so sklicali beogradski aka-[fifki ponovno zborovanje v avli beogradske univerze, da razpravljajo o naftalin! akciji proti redukciji univerzitetnih profesorjev in proti ukrepu, da so se začasno ukinila predavanja. Po deputaciji akademikov je naznanil rektorat, da bo ostavljena redukcija profesorjev Ando-noviča, Milojevlča in Bogdanova, dija-ftvu je bilo dalje tudi sporočeno, da se prihodnje dni prične z rednimi predava-Ujl na univerzi
SKLEPI VODSTVA HRSS.
— Zagreb, 20. marca. (Izv.) Snoči je bila seja predsedstva strankinega vodstva HRSS, na kateri sta poročala strankina podpredsednika dr. Vladimir Maček in Ivan Predavec o svolh razgovorih v Beogradu z ožjim opozlcljonal-nim blokom in z zemljoradnišklm klubom. Predsedstvo je poročili vzelo na snanje ter sklenilo, da se nadaljuje politika v smeri sedaj določenih sklepov.
Vesti iz Italije.
Giolittijeva obsodba državnega
espodarstva. — Nasilja ▼ volilni rbi. — Do 6. aprila se d*vki ne pobirajo. — Naoovedani Mus-solinijev volilni govor.
— Rim, 19. marca. (Izv). V Droneru |e Imel Giolittf imenom liberalne stranke velik volilni govor, v katerem je obrazložil doseganje veleuspeSno delovanje te stranke za Italijo. Ta stranka Je vladala Pijemont od 1848. do 1860. leta In Italijo od 1860 do 1*22. On zastopa ta volilni okraj ie 42 let Njegovo povojno ministrstvo Je imelo najtežje delo, katero pa je napram boljševizmu In delavski okupaciji tovaren povoljno izvršilo, dede volilnega zakona Je Izjavil, da si ljudstvo ieli nazaj k volilnemu sistemu, da bo volilo svobodno In direktno svoje zastopnike. Olofitti le Imel pogum, dotakniti se tudi sedanjega državnega gospodarstva. Izvajal Je, da narašča v*ako leto držami dolg, da se pokriva Primanjkljaj, to le aačfn, po tfte-
država absorbira največji del narod tega ca In take ovira naglo obnove narod* gospodarstva, K tel trditvi se s uradne strani lavlja, da ne odgovarja resnici m v fašlsrovskih krogih se besede starega spoštovanega OloHttiJa o«tro kritizirajo.
Volilno gibanje le aotoh zelo živahno In Trše se Številni shodf na katerih nastopajo kandklatje raznih strank. čestokrat s precej triKriHti ostrinami proti faJUnta. Fašista**
ska stranka se giblje In deluje tudi že z nasiljem Iz As ti v Pijemontu poročajo, da Je bila tam pokončana tiskarna Cavalleris. V Milanu le bil ustreljen z revolverjem ardit Corgioia. Neka skupina fašistov je ob mestni periferiji streljata In zadet Je bil Cargiola Štirikrat. Dan na dan se množe spori In spopadi .ld Jih provzroča volilna borba. Bati se Je najhujSega.
Popola rs ki »Popoio« priobčule tajno uradno okm?nico na deželne davčne inšpektorje, da se do #• aer. ne smejo izterjav»tl nI* kake davščine, ako baS ne zazadejo te dni. Uradi se imajo baviti dotlej z notranjimi zadevami, šole bodo zaprte od 3. do 6. aprila.
Danes je govoril v Milanu Salandra. ki Je razlagal, zakaj Je vstopil v nacljonalno listo. V nedeljo bo eovoril Mussolini v gledališču Costanzi v Rimu.
ZBLIŽA NJE MED NAŠO KRALJEVINO IN MADŽARSKO.
— Beograd. 20. marca. (Izv.) V kratkem se prično oficijelna pogatania z Madžarsko za sklenitev gotovih konven. cij v smislu trlanonske mirovne pogodbe. Pravosodni minister je 2e Imenoval člane naši delegaciji, ki ima skupno z madžarsko sestaviti in skleniti konvencijo o medsebojni sodni pomoči m o izročitvi zločincev. V to komisijo so imenovani: univ. prof. dr. Arangjelovič kot predsednik in kot člana: podpredsednik kasacij. sodn. dvora v Novem Sadu dr. Joca Laloševlč in načelnik pravosodnega ministrstva dr. Milan Kostič. Šestav-,lena je tudi druga komisiia. ki ima urediti vprašanje fondov in drugih Javnih ustanov, ki jih ima nam izročiti Madžarska v smislu trlanonske mirovne pogodbe. Predsednik te komisije Je načelnik dr. Milan Kostić. Posvetovanja teh komisij se Imajo končati 25. t m„ na kar se prično meritorna pogajanja za ureditev odnošajev, normalnih med obema drŽavama.
Grozovita eksplozija dinamita.
Številne Človeške žrtve. — Ogromna škoda.
—. Mer. Ostreve, 19. marce (CTK.) It veflki eksplozijski katastrofi. U Je nastale t skladišča ekspfozrvnfti snovi podjetja »Eruptrva« preje »Nobel« pri Hefmanicea. javljajo, da je le nastala med nakladanjem eksplozivnih snovi na radn'Skf vos. štirje delavci vos In par nprefenlh konj so bul popolnoma zmečkani. Hita skladiščnik« je zletela v zrak. SidadfiČnfk la njegova žena sta bfla ubita. Sklad ilčnflcova slniktaja Je vsted eksPtosne znorela.
— Mer. Ostrava, 19. marce (tzv.) Danes ob 12. opoldne Je v okolici rudnikov pri IkfaMsarab zletelo v »a* veMko skladal Ca
thra«. katere glavni delničar Je zaaai klerikalni grof VVilczek. Detonacijo je bilo čuti 18 km na okrog. Na rudniškem skladišča je zletelo v srak med nakladanjem dinamita na rovski vos 9000 kg dinamita. Nastalo ie velikansko ia grozno opustošenje. Uničena je popolnoma delavska kolo-atja v Petrovem. Veliko Itevllo človeških žrtev še al ugotovljeno. ReiHna akcija je bila zek> otežkočena. VeHko le ranjenih.
PROKLAMACIJA PERZIJSKE REPUBLIKE.
— Pariz, 19. marca (Izv.) Perzfski lah. ki se nahaja *edaj v Franciji, se najbrže ne bo mogel več vrniti domov vs'ed zapletenih notranjih razmer v državi številni člani parlamenta prrtfskajo na vlado, da dosežejo proklamacijo republike Brzo-tavka iz Teherana naznanja, da se Je dne 15. marca 36 bivših ministrov izreklo za republiko In sicer pred nrnlstrskim Predsednikom. Kakor kaže sedanji položaj, se parlament fzpremenl v konstiruanto. »Journal« Poroča, 4a bo republika proklamirana dne* 21. rm. Vse province so se pridružile gibanju v glavnem mestu. Prestolonaslednik od potu >e v inozemstvo.
Vesti iz Bolgarije.
Akcija proti zakonu o zaščiti države. — Nov stanovanjski zakon. — Proračun za 1. 1924'25.
— Sofija, 19. marca Clzv.) Neodvisna delavska stranka. podružirce kooperativa »Osvoboienie« in strokovne zveze pri splošnem smdMcalnem udruženju so začele energično akcijo proti zakonu o zašSIti drŽave, ki se ga hoče vlada poslužiti, da razpusti te delavske organizacije. V nedeljo so se vršili po vseh večjih krajfh protestni shodi, na kater'h so govorniJd ostro kritizlraii m napadali C fl Trkov o vlado, ki hoče vzetf delavstvu tako težko pridobljene pravice. V resolucijah delavstvo zahteva, da mora vlada nemudoma ukinHi «aknn o zaščftf države, v kolikor krši delavske pravice In nasprotuje interesom bolgarskega proletarijati. Vladni krogi so presenečeni, ker nfso pričakovali tako odločnega nastopa. Mnogi so mnenia. da lahko povzroči ta akd'a končno kooperacijo med vsemi delavskim* orKantzncInmi hi ustanovitev enotne fronte proletarijata. — Prof. Kulev ie izdelal načrt novega stanovanjskega zakona, ki znatno omejuje na-
Jananmska pravice. Vlada stoji na stališča, j da je treba ŠČHfti v Prvi vrst! interese I hišnih posestnikov ht ostalih pridobitnih krogov in v ta namen je pove rila prof. Kulevu sestavo novega stanovaniskeza za- j k o na. ki prJde te dni preti narodno sobra- j nje. Socialistična, stranka, demokrati (a | delavna skupina radikalne stranke so Izjavi;-!, da ne bodo glasova*! za ta zakon, ker nasprotuje fmeresom štŠHi slojev \n socijalni pravičnosti. Ce bo vlada vztrajala na tem, da pride zakonski osnutek na dnevni red narodnega, srtoranja. ji preti nevarnost da se pomnože na njen račun opozici"onaln? vrste. — F'nančni minister Todorov je pripravil proračun za L 1924-25. Proračun ie brez deficKa. Dohodki znašajo 6 milijard 2rO milijonov levov, in sicer direktnih davkov 815.000.000 levov, indirektnih 21PO0O.000. razne kazni In kotif sokaci je 53.000.000. že'eznlce 917.000.000. poŠta 1.14.000.000. državna posestva 642 milijonov. Izdatki so nekolfko man*§i *ako, da je spravil fnrmčni rnfmster budžet ▼ ravnovesje. To je vzbudilo v javnosti splošno odobravanje, kait? drsava ni imela že dve leti rednega proračuna. \
DEVETU^NI n*T.AVNIK V NFMCIJI.
— Berlin. 20. marca. (Izv.) Na državnih postnih uradih in na d-žavnih Železnicah te Sklenjeno uvesti s I. aoHlom t. L devetuni delavnik. V delavnicah državnih železnic so bili d~?avd s nosehnfm obvestilom opozor« leni na ta sklep s prinombo, da se jim s uvedbo dfvstuniepa delovnega časa ne spre« mene tarifne pogodbe.
PLAČILO TAKOZVANE PRISTOJBINE OSVOFO.IENJA.
— Rim. 20. marca. Clzv.) Kakor javi i a jo listi, je priSlo med Anglijo in državami Male antante do snoraz^ma glede plačila tano» rvane pHstoihine za os^phojenje. To pla» čilo Je odgođeno za dve leti. češkoslovaški se je ta pristojbina ne'-olfleo znižala tn ie določana na 20 milijard lir, kateri znesek ae 1 ima plačati Italiji.
PORAZ «oct.tat.isTOV V NEMČIJI.
— Berlin, 20. marca. K porazu soeijalistov in komunistov povodom ohStav j sHh volitev v Postdamu se je sedaj pridru« \ ?il enak poraz teh strank pri občinskih vo* ' litvah ▼ Novi marki. V 18 občinah Nove marke so socijalisti in komunisti izgubili 65 odstotkov svojega posestnega stanja.
PoHtione vesti.
= ftafffanskf poslanik  odpotoval v
Rrm. Na poziv rimske vlaie ie v soboto odootoval italnanski poslanik Bodrero v Rim. 2 včera'snilm beogradskim vlakom je poslanik prispel v LiubPano ter se fe dlie Časa zadržal v kolodvorski restavraciji v drufbi predsedn'ka naSe razmejitvene komlslie polkovnika Da-skalovlća. Poslanik je a tržaškim brzo-vlakom nadaljeval pot v Itnlno. KaVor poročajo iz Beograda, je poslanik Bodrero odpotoval v Rim zaradi definitivne razmejitve v Slovenlil.
= KonsoPdacfja na BMkarra. Qra-Ska »Tagespost« je priobčila v torkovem večemiku uvodnik, v katerem piše med drugim: »Izmed dedičev stare monarhije je Jugoslavija eden najsrečnejših, bogato obdarjen s plodovito zemljo, z neizmernimi gozdovi in mineralnimi zakladi vseh vrst. ki pretvarjalo državo skoraj v avtonomno gospodarsko ozemlje z bogatimi žetvenimi preostanki. Ako bi bilo Jttgoslaviii usojeno, da bi se na zunaj in na znotarj politično tako hitro okrepila, kakor gospodarsko, bi jo že danes moral? prištevati k oai-srečneišim državam Fvrope. Državni proračun za leto 1924 je v ravnovesu. Tudi odprava zunanjepolitičnih težkoč je v zadnjih mesecih izdatno napredovala in z zadoščeniem ie lahko včera' minister zunaniih del dr. Ninčlć ugotovil, da se je pacifikacija hi^novzbodne Pv-rope posrečila v veliki meri, dasi ni ostal nedotaknjen ta del rTvrope od velikih problemov. Dr. Ninčtč prisvaja del teh zaslug sebi in svoji mirovni politiki In priznati je treba, da sta zmerna beogradska zunanja politika nasproti Madžarski in moder sporazum z Italijo izredno mnogo pripomogla, da se je Evropa umirila. Kar dela skrbi dr. Ninči-ću, so razmere v Bolgariji, v Grški in Albaniji, toda tudi tu se nadeja, da bo lahko te probleme rešil v mirovnem smislu . . .« To sodbo graškega lista, ki izdala naši državi najlepše spričevalo, beležimo z največjim zadoščenjem.
as Radič gre v London, pote« se vrne v Zagreb. Dopisnik »Zagreber Tagblatta« je imel te dni razgovor s Stjepanom Radićem, ki mu je izjavil med drugim: »Naša zunanja politika se mora naslanjati na Angleško in mi moramo takoj priznati Rusijo. V Davidovi-čevem kabinetu mi ne potrebujemo nobenega portfel a, vendar se nadelamo, da bomo, podpirajoč njegovo vlado, ustvarili atmosfero, v kateri bo zakon t zaščito države.— odveč. Radič je izjavil, da odpotuje za kratko dobo v London, odkoder se v dveh do treh tednih vrne v Zagreb,
as Redakcija češkoslov. reparacij. V soboto je bil Izdan v Pragi uradni komunike, da so dr. Beneševa pogajanja z zastopniki angleške vlade v Ženevi glede znižanja češkoslovaških reparacij končana z uspehom. S tem je stopilo vprašanje, ki je vzbujalo v */rop-akem tiska zadnji čas veliko zanimanje,
v čisto novo fazo. Zastopniki Male antante so razpravljali o tej stvari že na konferenci v Beogradu in ta pogajanja so se pozneje nadaljevala v Parizu in Londonu. Med Jugoslavijo in Romunijo je bil dosežen sporazum že prej, ker je bila njuna situacija v tem oz*ru ugodnejša od češkoslovaške. CSR se je sporazumela v tem vprašanju najprej s Francijo. Nato je pristala tudi Italija. Te dni pa je dosežen defintivni sporazum glede znižanja reparacij tudi z angleško vlado Zdaj je treba urediti samo še nekatere podrobnosti in konkretne točke med vlado ČSR z ene strani in angleško ter italijansko vlado z druge.
= Trockij, komisar zunaniih del? Po nekaterih verzijah iz Rusije se hoče načelstvo komunistične stranke pomiriti in sprijazniti s Trockim. Po Ljeni-novi smrti je namreč Trockij v Rusiji edini popularni vodja komunistične stranke. V to svrho so odpotovali nekateri komunistični prvaki v Suhum-Kate na Kavkazu, da se pogajajo s Trockim. V Moskvi resno zatrjujejo, da prevzame Trockij komisarijat zunanjih zadev, Ci-čerin pa bi odpotoval v London kot pol-nomočni minister sovjetske vlade.
= PosetI pri zunanjem ministru. Češkoslovaški poslanik Jan Šeba in avstrijski poslovni odpravnik Hoffinger sta vČe^ai posetila zunanjega ministra.
=r Akc-ja proti bolgarskim četašent. Kakor znano, se je pred dnevi vršil sestanek zastopnika grškega generalštaba s šefom generalštaba lil. armije v Skop-Iju, kjer so se razmotrivali načrti za skupno akcio Grške in naše kraljevine proti makedonskim komitašem. Po poročilu iz Beograda je včeraj popoldne posetil zunanjega ministra dr. Ninčrča grški poslanik Mauridis Ta poset spravljajo diplomatični krogi v zvezo z zgoraj omenjeno akcijo obeh prijateljskih držav proti makedonskim četašem.
= Madžarski poslanik v Beogradu. Novoimenovani madžarsk poslanik An* drej Dehorv je včeraj prispel v Beograd. Zunanji minister dr. NinčiČ m njegov pomočnik Panta Gavrtlović sta poslanika sprejela v daljši avdijencL
Kino Ideali
predvaja v četi tek 20., petek 21., soboto 22. in nedeljo 23. t. m. velik Hagenbeckov film
TDETSKI VOLK
Senzacijska drama v 6. deanjih. V glavni vlogi Ernst Winar. Krasni posnetki z ledenih tibet-skih poljan. Lov na bizone. Zanimivi prizori, kako volkovi napadejo potnike.
ijte obupane slepa) in darujte »Podponiemtt draitvu tit^Ih««
„Raztoftja" berlinske diplomacije o francosko-ceških tajnih pogodbah.
Berlinska diplomacija, ki je v poslednjem času stopla z razn'mi zavrat-niml akcijami na pfan ter kalila mirni razvoj evropskih odnošajev, je začela z novo, mednarodno zasnovano intrigo velikega stila. Včeraj je objavila v »Berliner Tagblattu«, vodilnemu berlinskemu listu, nekaka »razkritja«, ki naj dokazujejo obstoj tajnih francosko-če-ških pegodb. K'jub temu, da nosijo ti dokumenti vso oznako neresnih ugibanj ter prozornih diplomatičnih spletk, so vendar že včeraj prodrli v splošno evropsko časopisje in vse se peča v dolgih uvodnikih s politično ter vojaško daleko-sežnostjo dozdevnih pogodb med Francijo in Češkoslovaško. Po »razkritju« imenovanega lista obstojajo pogodbe v nastopnih treh dokumentih.
i.
Skupni glavni štab srednjeevropskih frankofilskih držav v PragL
Pni dokument, kojega besedilo prinaša istočasno z »Berliner Tagblattoim tudi milanski »II Corriere del'a Sera«, kar je sila znač Ino za verodostojnost celega dokumenta, ker kaže na očitno, vnaprej dogovorjeno diplomatično in časopisno akcijo med Berlinom in Rimom, datira z dne 25. decembra 1923. Ta dan sta Beneš in Poincare podpisala protokol, glasom katerega poizkusita pridobiti Jugoslavijo za francosko - češko zvezno pogodbo, ki sta jo ta dva držav-nika sklenila, kakor znano, mesec dni po navedenem dnevu. Istočasno naj pridobita tudi Romunijo m Poljsko za skupno vojaško akcijo Z vstopom Jugoslavije se predvideva ustanovitev skupnega generalnega štaba vseh zveznih armad v Pragi. Na pod'agi te pogodbe bi se vršili v Pragi veliki vojnotehničnl razgovori in bi se vsako leto določali skupni mobilizacijski načrti.
IL
Tajne pogodbe za slučaj raznih vojnih spopadov.
Drugi dokument vsebuje dogovor med Francijo in Češkoslovaško in govori o medsebojnih obveznostih v slučaju raznih vojnih spopadov. Tajna pogodba vsebuje nastopna določila: V slučaju francosko - nemškega spopada nastopi Češkoslovaška s svojo vojno silo proti NemČ'jl. Enako Francija v slučaju če-Ško-nemŠke vojne. V slučaju nemško-potjske vojne stopata Francija in Češkoslovaška na stran Poljske. Francija podpre Češkoslovaško z vojnim materijalom še predno izbruhnejo dejanski spopadi z Madžarsko. V konfTktu med Poljsko in Rusijo ostaneta obe državi nevtralni .Ako izbruhne v Avstriji novi pokret za priključenje k Nemč'ji. nastopita oba pogodbenika pri avstrijski vladi in ji predočita, da zasedeta dela avstrijskega teritorija. Proti restavraciji floh-enzollemcev protestirata obe državi ter opozorita nemško vlado na nujne sankcije. Prijateljski odnošaji z Rusijo se uvedejo sporazumno. V slučaju, da Rusija napade Romunijo, priskočita pogodbenika Romuniji z vojnim materijalom na pomoč Ako v rusko-poljski vojni napade Nemčija Poljsko, tedaj objavita oba pogodbenika Nemčiji vojno. Napram Ttal'ji pa imata pogodbenika popolnoma prosto roko. Pogodbeni stranki pobijata le italijanske težnje po hegemoniji v Sredozemskem morju.
HL
Protokol med dr. Benešem in dr. Ninčićem.
K tem dvem dokumentom dostavlja Italijan, tisk še protekol, ki sta ga baje podpisala dr. Beneš in dr. Ninčić in ki se tiče dr. Benešovega predloga, naj se zvezna pogodba med Jugoslavijo in Češkoslovaško z dne 15. septembra 19.20 razširi in pog!obi v smislu novega zveznega pakta med Češkoslovaško in Francijo. Ta protokol sta imenovana sestavila tekom januarske konference Male antante, ki se je vršila v Beogradu. Dr. Beneš in dr. NinčiČ sta se sporazumela, da le treba še dalje čuvati mednarodna pogodbe, ki jamčilo sedanje posestno stanje in mir v Srednji Evropi. Temeljne točke pogodbe z dne 15. septembra 1920 naj se zaradi tega izpolnjo s paktom proti povratku habsburške dinastije na Madžarsko. Pakt naj določi podrobne sankcijske mere za ta slučaj. V protokolu zahtevata dr. Beneš ln dr. Ninčič garancije, da se 200mi11jonsko posojilo, ki se dovoli Madžarsk), ne uporabi za vojaška oboroževanja. Pri ti priliki je dr. Beneš predlagal dr. Ninčiču še vstop v ravnokar zaključeno zvezno pogodbo med Francijo in Češkoslovaško, ki sta jo že potrdila oba državna predsednika. Dr Beneš je baje izročil dr. Ninčiču tudi načrt take pogodbe med Francijo ln Jugoslavijo. Dr. Ninčlć le soglašal z informativnim značajem pred* iotioe pogodb* vendar le odaovorfl, da
Stev. 67.
»SLOVCNSKI   NAROD«   9ne 21. marca 1924.
Stran 3.
na nekatere podrobne predloge Se ne more pristati.
Dodatno k tem dokumentom, kojih problematičnost je očitna in ki imajo namen prikazati slovanske države v Srednji Evropi ter Francojo v slabi luči, objavljajo italijanski listi program francoske vojne misije v Pragi z dne 11. decembra 1923, ki predvideva velika vojna oboroževanja češkoslovaške armade.
Francoski elementi.
— Pariz, 19. marca (Izv.) »Havas« konstatira uradno, da je vsebina tajne pogodbe med Češkoslovaško In Francijo, ki Je bila objavljena v »Berliner Tajrolatru«, ialzifTkat v vfch podrobnostih. Dne 26. januarja je bil med Francijo in Češkoslovaško sklenjen tzk!htčaa le prijateljski pakt w duha pakta Društva narodov.
Izjava dr. Bene s a.
— Praga, 19. marca (Izv.) V skupščinskem odboru za zunanje stvari je dr. Be-aeš na zadevno interpelacijo kratko malo
izjava, kar le že večkrat javno naglasa*, da on ne sklepa tajnih pogodb. Tega tudi v
bodoče ne stori.
— Praga. 20. marca (Izv.) Praški Hstf ostro napadajo berlinski tisk. da ta tisk že od zagrebškega procesa dalje živi edinoie od falzif&atov m senzacij.
— Praga, 19. marca. (Izv.) V parlamentu je danes odbor za zunanja dela razpravljal tudi o razkritjih »Berliner Tagcblatta«. O teh razkritjih so nemški poslanci vložili interpelacijo na ministra zunanjih del drja. Bencša. Na interpelacijo je dr. Beneš takoj odgovoril. Izjavil je kategorično, da so raz« kritja berlinskega lista od kraja do konca izmišljena. Fovdarjal je, da ni sklenil nobenih tajnih pogodb. Minister je izrazil mne» nje, da gre za preračunjeno spletko iz Ber* lina, ki ima namen škodovati v prvi vrsti Franciji, v drugi vrsti pa Češkoslovaški in Jugoslaviji. Dasi je češkoslovaško poslani, štvo v Berlinu takoj z vso odločnostjo de. mantiralo razkritja »Berliner Tageblatta«, vendar je Wolffov urad takoj razbobnal po celem svetu, iz česar se da sklepati, da za. sledu jejo razkritja poseben namen.
Presveta.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER v Ljubljani.
V nedeljo, dne 23. marca: »Te modre oči« in »Ljubosumnost«. Stota predstava gdč. Petričeve .
★ ★ *
— Sprememba opernega : «*oaria. Vsled obolelosti člana je potrebna sledeča sprememba opernega repertoarja: V četrtek 20. marca ostane opera zaprta, v petek 21. ae poje opera »Manon LescauU za red B in v soboto 22. opera »Poljub «za red A. Abonenti reda D dobe operno predstavo prihodnji teden.
— Sprememba dramskega repertoarja. Zaradi nezgode, kf se Je pripetila g. Rogozu pri nedeljski popoldanski predstavi t,LUIo-ma«, se mora dramski repertoar soremenitl tako, da se vpnzorf v četrtek 20. t m. *Ašantka* za red C.
— »Cezar in Kleopatra«. Premijera an-gteskeKa pisatelja Bembarda Shawa velTce historične komedije »Cezar in Kleopatra« bo v soboto dne 22. t. m., prva repriza pa v nedeljo dne 23. t .m., obakrat ob 20. zvečer. Dejanje se vrši 47 in 48. leta pred Kristusom v EjrJptu. ko se mudi tam Cezar in postavlja na egiptovski prestol mb»do KJeo-patro. Komedija sestoia iz osmih slik, v katerih nam kaže duhoviti in zabavni an-jdeHci mojster tedanje Življenje Fs^pč-nov in Rimljanov. ReSHo vodi «?. Sest. V naslovnih vWah nastopita ga. NnMocka in g. Put-jata. Ttatateeto tera ga. Maria Vera Pto-lo»«¥efa trdčna. Oori'Ttviva. Puf'ia g. Skriitrt-s>k. Brit?mr*s-» e. P-ček. Pothma Lipah, Theodota g. Terčič. V ostalih vlogah so zaposleni Put. Crre^rln. Cesar Medven ?*d. SočM"i~ d*5! sr^db« Dn»vsV<» divizffe. Primerno lrT^hn ie zlomil «r. Bilsfk*. Deloma nove dekoracije ie nasl'Val <r. SkruŠny, kostumi so narejeni v domači delavnici.
★ ★ ★
»KAM^t.a snmzi uho šiv anke.«
(Konec.)
V celem je pa stvar izvrstno napravljena in jako zabavna. Avtor bo poleg č. s. kron lahko štel še razne valute.
Rogoz je z njemu lastnim razumom ustvaril mladega junaka-nejunaka, Alana V«Tfma. Lep in kakih 20 iet star je bN videt! ter pr*t tako simpatičen in tudi komičen, kakor si avtor želf. Zuzko igra Rogo zova z vel'ko presrčnostjo fn humorjem; kot rojena Čehinja je pa tudi po vnanjosti zadela pristno ptnvolaso in prav bohotno fcolko rožnate polti.
Da je Jnvanova žena iz ljudstva In hišnica, kar se le da, je komaj treba omenjati za one, ki jo poznajo. Izkuš:na, realno misleča ženska iz suterena. Iluzije je Izgubila v mladosti, ne pa srca.
In pa Sest! Zdaj šele prav vidim, da imamo krasnega karakternega komika. Oče v »Svatbi Krečinskega«, potem vitez Bledica v Shakespearu, dalje norec v »Priljudnem komisarju«, in zdaj ta talmi-po-habfjenec Pešta, s crnhni očali, bergljam! ia celo samogibnim vozičkom, kakor jih imajo včasih težki invalidi. Ce bi si Sest morda sam še ne bfl na jasnem: Komik je hi prav posebne vrste. Namreč komik v nedebeKh vlogah. Predvsem pa komik sploh. Želeti si moramo vsi, da tega talenta ne zakoplje rn postane v njem za mnoga desetletja Imbljenec občinstva.
Že ta maska, zapiti nos, otožne velike brke in črna očala — sploh ves človek. Lahko bi se vozil v svojem vozičku po ljubljanskih cestah in priletel bi mu mnog dinar v nastavljeni klobuk. Sicer tudi srečno opazovana in ne ob rab'jena avtorjeva figura. Sploh je ena izmed tvarjajočih sil te Igre, da tipi niso obrabljeni; mnogi Se nikdar rabljeni.
Dvojica, kakor jo v življenju dostikrat srečamo, sta bančni ravnatelj Bezchvba (Lipah) in svetnik Andrejs (Gregorin). Starejša gospoda, ki bi se rada (oh pa kako rada!) gre^ ob mladi ženskosti, vznemirjajoči njiiu še vedno mladi srci. Ker pa ima tista ženskost tudi hrepenenje po mladosti In sf raje nabavi mladega ljubljenca, sta Prepametna in tudi predostojna, da bi se spnJčala v konkurenco. Zadovoljita se ob tainem vzdihu z vlogo očetovskih prijateljev, obdarjata dekle kakor dobra strica s pozornostjo in darilci, ne da bi česa za to pričakovala ali zahtevala, ter sta srečna, če smeta svojo pozicijo včasih porabiti za mtenztvneise poljubovanje nežne roke. Zlasti Llpnhova vloga je v tem smislu izrazita. Seveda sta možaka tudi drug na druge-ijtrbosumna. kar je skoro ganljivo.
Joe Vilirn, oče nesposobnega Aflana, ie S k r b I n 5 e k. Pri premijeri je baje pretiraval, kakor Skrbmšek to večkrat stori. Pri reprizi, ki sem jo videl, je bil prav umerjen in Je po svojem deležu pošteno po-asagal k celotnemu uspehu. Ta dva Vilma*
oče in sfn. sta morata biti kdaj v Amc.iki ali tako k;e. Vsaj po njiju krstnih imenih bi sodil Zakaj pa izgovarjajo angleško Ime Joe kakor je pisano, ne pa Džoo (skoro na »n* fconoem), kakor sc reče. mi ni razumljivo. Vedno in vedno se ponavlja na na Sem odru, da tu*ke napačno izgovarjajo. To dela prav slab, provincijalan u tis. In bi se bilo tako lahko pr\ie mfoiuiHali. Vsaj beseda iz jezikov velikih narodov bi se morate z odra pravilno glasiti. Zadnjič sem opozoril g. Pecka, naj ne rele piirrez. nego punez, že zato, ker v tem iež! pisateljev dovtip. Ne! Pri poznejši predstavi je de^ai zopet pfinjez. Morda pa nalašč, samo đa kritik ne bo misli!, da se je »vdal* n'emu na iji bo. AI! pa je s tem s?u2eno stvari? Tsto je bilo z b:sedo Brown v »Osmi žen!*. G*ede »Paolo« sem se motil: pravi se Paolo (kakor tudi reko naši igralci, ne Paolo. A ker sem biJ sam v dvomih, sledn^ga tudi trcM nisem, reso stavil vpr?šan'e le na d:skusf-jo. Rakflr*cva »e bila bclj pametna, ko je takoj uvidela, da je stvarno potrebno (ne kritiku na ljubo), se v »Prinudnem komisarju« bo!'še obleči in je to storila.
Prizor, ko začenja stari Virm Zuzko naenkra* blagoslavljati, prihaja nekaj nepričakovan, brez prave zveze in prehoda. Ali je temu kriv avtor ali igranje? Tam nekaj ni v redu.
Dobrotvorno damo igra W 3 n t r o v a dfst'nsirano m lepo izcrJe-da. Gospodična Ježkova se Še malo preveč zvija, dasi je po premieri nekaj odnehala. Z jezikom moramo ma?o potrpeti, pri niej in mnogih drugih Tri Čehinje, en Hrvat in šest Slovencev ijrra skupai. Sonci n je dober slu-sa-sent"em*n.
Oprema ic zelo hena in je že prsate!j sam imel tudi tukaj dobre misli. Prvi akt Igra v kletnem stanovaniu; pri malem vi-sokoležečem oknu se prikazujejo samo noge mimoidočih cestnih pasantov. In neki neki paglavec včasih s ceste zavpije notri v ki rt neke psovke, da draži stanovalec. Lep je tudi tretji akt, notranjost lične mlekarne. Skozi ogromno izložbeno okno gledaš na velikomestno cesto ali trg s trgovskimi palačami, električnimi kandelabri itd. Veduta slučajno spominja celo na značaj Prage.
Pisatelj je bib'iisko primero o kameli, ki pride la.^e skozi Šivankino uho. nego bogatin v nebesa — nebesa so pri Lanserju zamenjana z možnostjo osamosvojitve, bogatin pa z bogatim ze.enčkom — vzel dobesedno, kakor jo ljudstvo po Evropi običajno razumeva. Zuzka pripoveduje celo, kako si tako nemogočo proceduro v mislih predstavljn Ce bi bil Jezus mislil na resnično šivankino uho, b! seveda b:I bogatin od izveličanja vnaprej popolnoma izkjlu-čen. Biblijska primera je bila pa lokalen izgled: Ena izmed Jeruzalemski mestnih vrat so se radi svoje nizkosti m ožine zvala »Sivanktno uho«. Najbrž so b:ia !c pešre. Ta vrata jc imel Gospod v mislih. Skozi nje se je gotovo dalo spraviti tudi kamelo, Čeprav zelo težko.
★   ★ ★
triumf janačkove opere v berlinu.
Te dni so v berlinski državni oper? prvič vprizorili opero »Njena pastorka (Je-nufa) češkega skladatelja Janačka. Ta vprizoritev je pravi triurni te opere. Maks Brod poroča v »Prager Tagblattu« o uspehu Janačkove opere v Berlinu nastopno:
»Čudna je usoda tega mojstrskega dela, ki sem mu, odkar ga poznam, prorokova!, svetovno važnost in plemenito popularnost v rangu oper »Carmen«, »Akia«, »Prodana nevesta«, in »Meistersinger«. Prvi koraki so bili najtežji. Sedaj gre že hitreje naprej. Opera je bila napisana L 1903. Prvič so jo na to vprizorili v Brnu. Tam je imela velik uspeh in ostala v repertoarju, prišla pa je šele 12 let kasneje na pozornice v praškem Narodnem drvad-lu. Brezprimerna je bila zmaga dolgo, umetno zadržanega elementarnega pojava, saj to je ta opera tako v izbornem libretu Gabrijele Preissove, kakor tudi v impulzivni, originalni In pri tem povsem Preprosti na melodijah bogati, ritmično učinkujoči godbi. Leta 1918. so Jo prvič vprizorili v nemškem jeziku na dunajski dvorni uperi. Sledila so nato jugoslovenska gledališča, potem Koln in Frankfurt Sedaj je sledil Berlin s svojo izredno dobro vprizo-ritvijo, ki postavlja v senco prasko češko vprizoritev. da ne govorimo o ponesrečeni dunajski. Sele sedaj v Berlinu je prišla opera do veljave v vsem svojem barvnem bogastvu In v blesteči lepoti svoje čiste, naravne in pristne orhestracije. Sele sedaj se je popolnoma uveljavila prava In pristna Jenufa. Generalna skušnja sama, pri kateri so opero nabavile še tri nemške operne uprave, med temi Hanover in Vra-ti*U\a»   M btt dorpdek   ki .«% heriiasJcl
glasbeni svet af doživel ie 27 let Gledališče je pri generalnih skušnjah na državni operi zasedeno do zadnjega kotička, in si* cer ae samo v parketu, marveč v vseh ložah In vseh prostorih gori do strehe. Občinstvo teh generalnih skušenj, glasbeni kritiki ki glasbeni berlinski veSčaki, se navadno drže zelo rezervirano. To pot pa je v drugem dejanju nastal tak aplavz, da je moral v parketu za režijsko mizico sedeči skladatelj opetovano vstati in se pokloniti, da, končno je moral stopiti s pevci in kapelnik! več kakor desetkrat pred zastor Bila je to vriskajoča ovacija za 70 letnika, ki je šele sedaj žel že davno zaduženo slavo. Po prekrasnem tretjem dejanju, pri katerem se spremeni čustvo, da stoji človek pred večnostno dobrino, v gotovost, so se ponovlH viharji navdušenja.. Bila je to manifestacija tudi za intendanta Maksa pl. Schillings. ki je poslušal opero v Pragi in jo vkljub marsikateremu političnemu odporu vprizoril v Berlinu.. .i
Prvič so Jenufo pel? v Berlinu 17. tm. O tej vprrzorirvi poročajo iz Berlina: »Ja- j načkova »Jenufa* ie dosegla pri svotf prvi j vprizoritvl v  držnvni operi  izredno velik ! uspeh, ki je b?! posebno močan po drugem aktu Uspeh Janačkovega dela pri prcmiie-ri ie daieko natfkrilii vsa,   pri genervni skušnji izražena pričakovani. Janačka so Po drugem dejanju z njegovim enako genijalnim    tovarišem    Klerherjem poklical! najmanj desetkrat ne oder.':
— Perskž zuor Gfasbne MaiSce. Radi Praznika se vrše v tem tedr.u pevske vaje sledeče- četrtek ob IS. 15 mešani zbor. v petek ob 1S.15 ženski zbor in isti dan ob 20. zvečer moški zbor. Vsi in ločno!
smizevnosL
— »Jugoslovenska Njiva«. Izišao ie 6 broj »Jugoslavenske Njive« s ovim sadržajem: Na uvodom mjestu rektor beogradskog univerziteta Bogdan Gavrilović u članku »Kultura i harmonija« iznosi sveje poglede na značenje nauke. Ferdo Sišić u nastavku rasprave »Knez Miloš u Zagrebu 1?1S.« Iznosi nove i interesantne detajle o odnošaju izroedju Jelačiča, Madžarena i Srba. Dr. VI. Dvorniković nastavlja svoju studiju o psihologiji pesimizma, dok se Vladimir Nazor javlja kratkom novelom »Ante Pivalo.t U pregledu pise B. Lovrio o um-etn:c; Germanovoj .povodom .^rstovnnja Hiidočesrvennra u Zagrebu; Stanko Tomašić prikaruje Machiavellijevu »Madragolu*-. A. Bara" »Luča mikrokozma« u izdanju srpske kni. zadruge. V. Markov piše o evra-zijcirna, J. Demetrović o privrednom savjetu. opoz"cijonalnom bloku i Vilmu BokSe-gu. dr. M. Kus-Nikolajev o intemacijonalnoj :?niji za pomoć deci. Os;m toga imadj različitih bilježaka. — * Jugoslavenska Njiva« Izfa/i dva pufa mjesečno, a stoji na zodl-QU 160 D, na pol i četvrt godine sorazmler-?ro. Pretplata sc ?.?.Jje upravi »Jugoslavenske Njive« u Zagrebu. Marovska ulica bro! 30.
3 članov. Predsedoval bo ravnatelj ali razrednik, ki je v vsakem primeru član te komisije; člani komisije so nadalje strokovni učitelji izpitnih predmetov.
Ustnega izpita iz slovenščine se oproste" tisti učenci, ki dobe pri nižjem tečajnem izpitu iz slovenščine pismeno in ustno oceno »nezadostno?, se ne pripusti k nadaljnjemu izpitu. Tak učenec ne more prestopiti v V. razred, pač pa sme IV. razred naslednje leto ponavljati Isto velja za učenca, ki dobi slabo oceno iz dveh drugih predmetov ali iz enega dela izpita iz slovenščine (pismeno ali ustno) in se iz enega predmeta.
Učenec pa, ko dobi slabo oceno Ic iz enega predmeta (razen slovenščine), se odkloni na dva meseca, tako da sme v avgustovem roku izpit ponavljati
Le izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu daje učencem pravico, da prestopijo v V. razred srednje ?Oie. Učenci, ki ta-Iiega izpričevala no dobe, nc bodo tno :. nadaljevati svojih študij na srednji šoli, če tudi bi IV. razred letno završili s povoljnim v^pehorn.
Izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu bo dajalo učencem prednost pri sprejemu na učiteljišča. Odredba, kakega pomena bo položena mala matura za vstop na strokvne Sole (trgovsko akademijo, tehnično srednjo šolo), spada v področje pristojne šolske oblasti (ministrstva za trgovino in industrijo).
Vsekakor je pričakovali, da si bo vsak učenec (učenk.: nižje srednje Šola prizadeval za to. da si pridobi izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu, da si s tem odpre pot k nadaijnim študijam ali si vsaj zagotovi možnost uradniške službe III. kategorije.
Poudariti je treba, da se pri tem izpitu, kakor se posnema iz gornjih izvajanj, polaga posebna važnost na znanje materinega jezika in srbohrvaščine ter na pozna vanje domače zemlja in narodne zgodovine, torej na predme?e t. zv. naciionalne skupine. Po vsej priliki nižji tečajni izpit ne bo tako strm Ma-nec, da bi ga naSa mladina ne rnosla prevaliti. Vsekakor pa bo ta izpit našim dečkom in deklicam resen rr-omento, da se je treba že v mladosti privaditi vstrajnemu in smotrenemu umstvenemu delu, in prav v tem tiči globlji vzgojni in etični pomen smale mature*.
Sokotetvo.
$m\%M vesfnik.
J. Wesier:
MALA MATURA.
Ministrstvo prosvete ie bilo že v I. 1922 proširilo »Praviia o nižjem tečajnem izpitu* tudi na sred. šole v Sloveniji, a se ti izpiti vsled nedostajanja potrebnih proračunskih postavk v lan- ; skem šolskem letu še niso mogli izvesti. ; Pač pa se bodo nižji tečani izpiti, t. zv. ! mala matura, prvikrat vršile letos j koncem tekočega šolskega leta. ;
Ker je zadeva za naše razmere po- j vsem nova in ne zanima zgolj učencev in njih staršev, je treba, da se tudi širša javnost o njej pouči.
Kakor so se vršili že v lanskem Šol- j skem btu višji tečajni izpiti (zrelostni izpiti, velika matura) po novih predpisih, tako se uvede letos »mala matura« kot zaključni izpit po dovrešnem 4. razredu gimnazije, realne gimnazije in realke.
Iz Pravil o nižjem tečajnem izpitu naj povzamemo ie najvažnejše določbe, se tičejo obsega, časa ter nekaterih formalnosti in posledic tega izpita.
Redni pouk v IV. razredu srednjih j Šol se završi praviloma dne 7. junija (letos zaradi binkoštnih počitnic dne 6. ju- j nija). Takoj po sklepu rednega pouka se bodo učenci tega razreda po sedanjih predpisih redovali. Le tisti učenci, ki do- j vrše IV. razred s pozitivnimi  ocenami, I se pripuste k »mali maturi« v junijskem roku.  Učencem, katerim se bo dovolil razredni (ponavljalni) izpit iz enega ali dveh predmetov po velikih počitnicah, se pripuste k nižjemu tečajnemu izpitu v avgustovem roku, če dotlej polože svoj razredni  izpit  z  ugodnim uspehom. Učenci pa, kateri IV. razreda ne bodo izdelali, v tem šolskem letu ne morejo polagati »male mature«.
Nižji tečajni izpiti se bodo vršili letos v razdobju od dne 11. do 27. junija. Izpite bo polagati iz 5 predmetov: iz slovenščine, srbohrvaščine, domvlno. znanstva in matematike (na srednjih šolah vseh treh kategorij), dalje: iz latinščine (na gimnazijah in realnih gimnazijah in iz francoščine ali nemščine (na realkah, po prosti izberi učencev), in sicer iz vseh predmetov ustno, iz slovenščine pa tudi pismeno.
Za pismeni izdelek je določen čas 1 ure, za ustni izpit vsakega predmeta in učenca pa povprečno 10 minut.
Izpit se bo vršil pred posebno iz-ruatevajnp. Jtomfr JQ» .obstoječo, tanj Jz.
— V škof ji Loki priredilo ie sokolsko društvo 16. sušca t. L v svojem domu notranji telovadni nastop. Po navdušuj očem govoru br. Horvata je nastopilo 6 Članov in lepo izvedlo proste vaje gorenjske sokolske župe za leto \924. Sledile so jim proste vaje Jenskc dece in skupine moškega naraščaja. Obe točki sta izzvali burno pohvalo, tako ženska deca s točnostjo in moški naraščaj s pogumom in korektnostjo. Šestorica članic s kiji je pokazala napredek v društveni ženski telovadbi. Lepo uspela točka Je pričala o sigurnem nastopu, skladni izvedbi in o marljivosti sester. Moškega naraščaja prikladne vaje v dvojicah na bradlji obetajo krepak prirastek članstvu. Moški in ženski deci je izreklo občinstvo za strumno izvedbo prostih vaj z zastavicami zasluženo pohvalo. Vsega priznanja so bile deležne tudi članice za ritmične proste vaje. Moškega naraščaja proste vaje ?n skupine moške dece so kar presenetile gledalce. V polni meri zaslužijo mrirljivi Člani hvalo s skupinskimi prostimi vajami, lepimi, učnkovitimi sestavami. Vse<ra skupni nnstopilo je nad 70 telo-vadečih. Predmnčkj zbor je častno izvršil svojo nalogo. So-kolsko društvo v Skofji Loki je ostalo zvesto svojemu dobremu imenu in hiti z neutrudnim, smotrenim delom proti svojemu cilju.
— Darila in zbirke za Sokolski TaSior: Prispevki Sokolskih društev: Ormož 400 Din, Brežice 1500. Murska Sobota S9!, Ptuj 250. Vel. Lašče 200. Boh. Bistrica 200, Sv. Marjeta na Drav. polja 75, Celje 72.50. Sv. Križ 100. Varaždin 100, Sv. Lenart v Slov. Gtricah 525, Bcšzanj 25, Križevci pai Ljutomeru 100, Sokol Ljubljana 1000, Zbirke : g. Jtrvanec, Mirnapcč 235 D*n, g Cr-nlgoj v Boh. Bistrici 175. mag. Ramer 130, g. Rakove v Kranja 408.45, br. Vrečar 933, br. J. Turk 3132, Sokol« fz needrešene domovine in sestre Primorke 2000, hrvošček Ribnike r 132, železničarji ob odhodu ravn. g. Bxačica 500, Češka obec ob odhodu br. Cvančare 366. gostje pri KošaJra po br. J. Turku 250, zbirka br. V. Oražna 2200, br. A. Čotarja 665, Fr. Pečarja iz Rateč 401, Karel Šefmana rz Kranjske gore 230, br. Dermelj iz Cerkniškega okraja 420, br. Mlakar fz Crnomeljskega okraja 1265. — Prispevki fz kazenskih Poravnav: po dr. Fettichu Din 200 in 100, po dr. Švis-lju Dki 250, po dr. Triilerju & dr. Treo Drn 200, po dr. Staretu 500, iz roke zasebne Poravnave Drn 400. — Da rila in kamni: Neimenovan 5000 Din, Društvo Atena 1000. Polde Zupančič v počaščen je spomina umrl. očeta 5000, rodbina pok. g. Krejčija v po-čaščenje njegovega spomina 500, odborniki bivšega pomož. društva v počaščen je spomina pok. g. Krejčija po g. Fr. Staretu Delniška tiskarna 5000 neimenovan iz Kočevja 100, dr. D. Puc 1000, Rado Medic in V. Hamrfhar svoj izvedenski honorar 400 društvo Krakovo in Trnovo 280, Kmetska posojrlnica na Vrhniki 2000, Rado Medic 1000, Mat. Dolničar 1000. Mir. Ambrož & v PočaščVnje spomina ge. Mai-te Vrančič 200, Iv. Prijatelj 100, J. Cerne 1000, Mat. Ham 500, Razni neimenovani dobrotniki na darilih Din 2117 in za kamne 8170. Vsem imenovanem bodi s tem izražena še javna žskre-
Turistika in sport,
— Kranjska podružnica SPD ima <rrra" občni zbor 28. marca t!, ob pol 20. v braim sobi Narodne čitalnice v Kranju.
— PIan!n*kl koledar preneha izhalatt t. letnikom 1924. Vzrok: 1. premalo zan mc-nje, ki ga tej brošurici posvečajo planinci 2. vsakoletno veliko števflo aeptacajočfli odjemalcev. — Zahvaljujem se vsem, ki so me podpiral; pri razpečevanju koledarja. Nekaj komadov >e še na razpolago. Kdor, koledarja pa še ni plačal, nai ml go. vsa vrne. da ne bom imel poleg dela Se ...notno škodo. — Brunon Rotter, .Maribor, Kre-fcova 5.
— Varaždlaski s. K. prvak hrvatske province, nastop? v nedeljo 23. tm. v Llob-Ijani proti Iliriji. — V. - K. jc dosege! Vinsko jesen izvrstno formo ter beleži nekatere dobre rezultJ e, tako proti sr^rujrmj Sturmu 2:1 In izO ter proti maribor^emu Rapfda 4:1 In Kr: prvak hrvatske rr--\ "^c |c dospel • zagrebškim Oradjan-skim Š, K. v finale   ::a  prvenstvo Zagr.
podsaveza, kateremu je podlage* t 41 ru V~.;-*. r. rri/.iimalno diferenc*
r ■; ■ golov.
*    * ★
»slovensko LOVSKO društvo«.
(OBČNI ZBOR.) Včeraj, v n.deljo. se ic vr^ii v L.tcMr. ; dvorani na glavnem kolodvoru obJni sboi ■Slovenskega Lr>v:-!-;esa Društva«. Zborova* nje jc vodii in otvoril predsednik dr. Lo\ r e r. ć I č, ki jc uvodoma svojega «ovor« pozdravil navsoCe člar.^ in zastopnike vseh nodru3nic tor zastopnika oblasti, direkcii« Stim in rude. dvornega svetnika Rustje m višjega svetnika šivica. kateremu se je ob* enem zahvali] tudi za veliko ranimevanjs. ki ga jc pokarala šumskn dirckclta za lov.* ska stremljenja. V tonlih besedah ?e jr nato spominjal vseh v preteklem letu umrlih članov in so nav.Toči v znak sposto* Vanja do pokojnih V3t2?i s sedežev. Nato je govornik takoj prešel na dnc*mi red, in navajal smernice, ki si jih je odbor ttaviL v preteklem let'j in ki jih namerava tavrSa« vati v bodoče. Odboru je bilo r glavnem ležeče na r«.m, da izravnava spore, ki so nastali v društvu. Radi tc^a se ;c vršil lan» meseca septembra izredni občni zbor, n« katerem so se poravnale vse diference. -* Glavno pazljivost pa posveča odbor dru* štvenemu glasilu »Lovec«, in njegova željo je, da bi glasilo redno izhaja!^. V uredniku svetniku Šivicu je pridohil »Loveče spreta
r.cga vodni!:?.
OdnoŠaii      bratov Hrva«
tov in Srbov so bili zelo presrčni in društvo] Je bilo z njimi v sialr.ih stikih. Vršila s» se večkrat tudi pogajanja v svrho zdru/ žitve vseh lovskih društev v državi, ki p« niso uspela. L'pati je. da se bodo nastale diference  dale letos premostiti. V stalnik; stikih je bil odbor tudi z »LčsniČko Jed?i noto« v Pragi. — Delovanje društva je bilo zelo aktivno: od vseh štirih podružnic pa je bila najbolj delavna celjska, doeim ita ptujska in mariborska pokazali manj smisle za lovska  stremljenja.  Govornik je nato prešel na tema o novem lovskem zakonu^ katerega projekt je po nalogu ministrstva za Sume in rude izšel o Osijeku. Projekt ni-dober, ker zavzema stališče za prosti Iot-j Za SLD je projekt nesprejemljiv in ga mot' ra odklanjati z vso odločnostjo. Društvo stoji na stališču zakupnega lova.
Zborovanje je nato pozdravit v frnetnij šumske direkcije dvorni svetnik R u s t j a,] ki je na^la^al. da bo SLS uprava Sumakaj direkcije v bodoče podpirala.
Tajniško poročilo ie podal o Ren6v&' Članov šteje društvo 2113. od teh 1928 red* p^h in 123 ustanovnih. Izven kraljevine je] 57 članov. Drušrveno gladilo je izšlo t pre* teklem  letu  v 24  številkah  in povprečno1 vsaka številka v 2700 izvodih. Podružnic* društva   so   delovale ▼ Radovljici, Celju.' Mariboru in Ptuju.   V društvu poslujejo sledeči odseki: pravi, finančni, gospodaraki. ! organizacijski, uredniški in  veselični. Te1 i kom preteklega poslovne?* leta je imelo SLD več zabav in prireditev, med katerimi omcnjarro  tekmovalno streljanje na voj«= škem strelišču, ki se jc vršilo dne 2. junij« lansk^a leta. D^lie sta se f*r.šiH dve pred«*4 j vanji. in sicer dne 7. februarja ter dne f>J j marca. Xa novo ae je ustanovil tudi odsek j za zgradbo Lovskega doma.   Na inicijativo-" j g. predsednika s_  ustanovi tiskovni ek^ad.5 ker   samo   tisk   mors   najuspešnejše Širici razumevanje med lo^tvom. G. predsedniki sam, postati prvi kerren, 5(>00 Din. ter r tem r :'l:or običajno, kaze prvi pravo pot* Blagajniško poro'-ilo je ]v»ial g. Ivan Zupan, ki je navedel« da je znašal dru Stveni promet v preteklem letu 423.000 Din: izdatki so znašali 211 "529 Din in dohcdlr ravno toliko.
V imenu 5um«rskoga l/druženja fo n«* to pozdravil zborovanje inž. R u 2 i č. P* poročilu revizorja g. Avčina, ki je izjaviti da jc našel blagajno ▼ popolnem redu, iri nato občni zbor na njegov predlog dal od/, boru absolutoris in izrekel zaupnico. Za tem so se vršile volitve za dva nadomestna o<3", bornika in sta bila izvoljena z 73 glasovi. Anton J u v a n č i č in z 71 gL*sovi Mak«! Jelene. Razmotrivatu so se nato varna vprašanja, predvsem ^lede povišanj« člani*' rine, glede ustanovninc in stavljenih je bilf» tudi več predlogov glede dolžnosti, ki jih* imajo izvrševati zakupniki leva. Soglasno ic bilo sprejeto, da so člcnarina zviša od 30 naj 50 Din letno in sprejet jc bil tudi predlog? da vsak Član Lovskega društva vzame s se« boj na lov ssmo lovce, ki so člani druStv«.' Dalje sc apelira na stare ustanovno člane (ustanovnina 100 K), da plačajo tudi redro letno naročnino glasila in iatotako se apelira na zastopnike lova, da plačajo za svoje zaprisežene lovce c^lo naročnino za društveno glasilo. Nato stavi notar Harner samovt^lni predlog o odstrelu divjih petelinov. On stavr širši predlog, da se divjega petelina letos sploh ne strelja. V slučaju pa, da občni zbor tega predloga ne sprejme, oiji predlog, da se divji petelin strelja šele po 15. aprilu. Svoj predlog utemeljuje s tem, da so divji petelini z veliko naših lovišč po vojni popol* ^noma izginili, v vseh loviščih pa da so ppV
*
man 4
•SLOVENSKI   N A ROD«,   dne 21. marca 1*24
štev. 67.
stali zelo redki. Razgovor je postal zelo živahen. V razgovor posegajo gg. sodnik Leitgcb, Vladimir Kapus, notar Mastnak, Paharnik. Širji predlog se zavrne, sprejme ae pa ožji predlog, da naj se petelini stre« Ijajo šele po 16. aprilu, kadar so zadostili svoji plemenski dolžnosti in so s tem osigu« rali zarod te plemenite ptice. Vendar pa •prejme občni zbor tudi predlog g. sodnika Leit^eba. da sme vsak lastnik ustreliti v svo* jem lovišču sam samo enega petelina na leto, ▼se dr"g- rja njegovi gosti. Dasfrsvno gosp. predlagatelj tega predloga ni utemeljeval in je stvarno nerazumljiv, ga je občni zbor, utrni en po dolgotrajni debati, spreiel. S tem predlogom vef:T-Tnu petelinu nr bo po m a* Jjano. ker za petlina je vseeno, ali «?a ustreli lastnik, ali pa njegovi cesti. Škodljiv na je mogoče ta sklep v tem, ker se lastniku dragega petelin iega lnva t-mlie pravica, da Izvršuje Tov sam in bi laM-o postalo vsled te«ra lovišče mani vredno. T"di nt verjetno, da M se aafrenTo vsl~d taV« i»a sTVpa rr»anf petelinov, ker gostov, ki bi ra«*? s*rcl:al? divjega petelina, te še vreeno ve*, kakor pa z« odstn?! goonlih netellnov. TVdi ne Va*e p**rlma^»-v. ki so rt z volik'mf 5rtvami ©hra* nflt Pe d^bi-a peMintc Tovila ter s trm po# karali r*~vo?! razumevanja za rh-anitev te plemenite p*!~-, omcl-vi?i v n':t,nv*»m ra* srninem lovske^ ve?«l ju. Tn5. R u ž i e* je stavi! r?.fo še tvrdi0**, da s- daie Tov v ri1'tm •smo onim. ki so Elani Tovs^^^a dr-^v«. Ker to -vrv-a^nje le ni dogorelo, is obsni »bor sklT.iT, da »e bo ▼ t-m razrrsotnvalo na eni prvih s^t drr»?fva. edn^SM^ se na toza« deTna sr*omen?o^ inlpiatrafvn za 5"me in r»t* Oe. IVfcna nsocl? občni zbor, fca^fetfa se te odel-zlo l-po levilo članov, fe Ml nato za* klf»»čen. Popoldne so se pa ?e obravnavali razna «'rtiT<-1na vn-a?arij. fi'o5a se pred« vsem Internih društvenih zadev.
*p- Srbski in pof^ki delegati ▼ Pragi.
V pon-dejjek so prispeli v Prago zastopniki Beograda — podžupan g. Boblč In Inž. Mjčtc" rfi Trifković ki so odpotoval v Prago, da si ogledno velesem in praške xnn.mcnTrost!. DelegacHa ie položila na grob neznnrtega vojaka krasen venec. V Prago je pripel tudi vfoepredsednik krakovske Irrovske ?n obrtnike zbornice Inž. Pe-roš. Goste je prisrčno sprejel praški župan dr Baxa. Beogradska delegacija Je položila venec tudi na Smetanov grob na Vvšehrndn
— Redukcija praznikov. Poljski ministrski svet je odobrf! zakonski načrt, po kzterem s? omeji število katoliških praznikov na 10 v letu. V onih Industrijskih podjetjih, kfer je veČina delavcev druge vere, se lahko prazniki menjajo' po vero-lzpovedaniu delavcev. To omeiitev motivirajo s tem, da je hncla poljska republika med vsemi evropskimi državami doslej največ praznikov.
— Ogromen   MfcklenrTczev spomenik.
V Vfrnf se vrše velike priprave za pro-ahrvo 100 fetrafee pregnanstva poljskega pesnika Mfckleivicza, Ob tej priliki bo od-irft v Vllnl ogromen Micktewiczev spo-awnfk, visok 12 metrov. Spomnni'k je na-pravfl Iz brona poljski kipar Zbigriiew Pro-aaczko.
Za našo deco.
Malo opažena od šh-Še javnosti deluje ▼ naši državi zaščita dece In mladine, čeprav bi zaslužila ta panoga socljalnega dela vse občo pozornost. Tako mimogrede prečitamo v listih vesti o tmrortenih in iz-Postavljerrth novorojenčkih, mladih tatovih, o prostitutkah, ne da bi globlje prodrli v razmere, kl rode take pojave. Ako nam je v resnici na srcu procvlt države in telesna ter duševna jakost naroda, bi moral! ravno vprašanhi o zaščit dece in mladine posvečati vse večjo pižnio.
Imamo zakon za zaščito dece in mladine, hnatno pri ministrstvu za socijalno politiko poseben odsek za zaščito dece In mladine, fonamo po vseh pokraMnah oblastne zaščite dece In mladine, imamo tudi nekaj privatnih društev, ki posvečajo skrb mladini, a vendar ne gre delo tako, kakor bi moralo iti. Glavna hiba vsega zaščitnega dela je v tem, da ne razpolaga s dovoljnimi materijalnim! sredstvi. To kar daie država za zaščito dece in mla-dme je bore malo. in še to mak> hoče v novem budžetnem letu skrčrtl. Upoštevajoč vedno večje zahteve, ki se pojavljajo na tem polju dela, je bil stavlrn tfnandjske-mu odbora Namerne sknnšč'ne predlog, da se Postavi v budžet 1924/25 za državno aašČHo dece In mladine vsoto 38 mfltlonov dinarjev. Ta predlog je finančni minister odbil in ustavil malenkostno vsoto 10 mf-Ftrnov: ako obvelja ta predlo« je obsojena državna zaščita dece In nVadlne na smrt. Da bi se vendar še v zadnjem tre-notkn prepreči smrtni udarec zaščiti dece rn mladine, se je na n->dbudo Feministične AV*r,*e v državi SHS stvori v Beogradu pripravljalni odbor, sestoječ te predstavnikov rmmcnftarnfh, socnalrrfh m knHurra'h n^mženi, kf si je stavfl nalogo, da opozori javnost na pretečo nevarnost s tem, da priredi po večilh mestih države skupščine, na k?»+erih na i se razpravlja o tem vpr»š*nki. Te skuršrlne bodo na dan 22. fn 23. marca tek. leta v Beogradu, Sar^vu. 7*<rebti In Lamliaai
V Ljubi rani je prevzelo prireditev saru-pšč^rt- »Naše srce«. SkupšMna bo ▼ soboto 22. marca ob 8. zvečer v »Mestnem domu«. Opozarjamo vso našo javnost na to prireditev fn jo vabimo, da se ie udeleže v«d, ki se zanhnajo la to velevafno vpra?*»n*e. V PTfbodnilh š^evtrkah našega Usta bomo o vorašanki zašč^e deee la mtv tlfne nriobčffl Se n"ka} člankov.
Vabimo vsa humanitarna In kufnarna društva. zlasti vsa ženska. In vse one, kf se zanfmalo za *«Š5ffo dece fn mlačne na protestno skupščino, ki jo prfredl dmlrvo »Naš'* srce. zveza dobrotvornih fn arav-arveitm organizacij« v LJubljani v aoboto dne 22. tm. ob 8. url zvečer v Mestnem tionra, redi r nižanja budleta ZaldrT dece
Jftr/ef na Stlars
Prihodnji teden prične tzhejeti v »Slovenskem Narodu* veleemnimiv ro* man znanega ruskega pisatelje grofa Alekseja Tolstega »Polet na Mars*. Ni kmalu problema, ki bi tako zanimal znanstveni svet, pa tudi Urše sloje člo» veške družbe, kakor velika zagonetka o Marsu. Vsemirje, neskončnost, ogromna nebesna telesa, svetovje v neskončni razdalji okrog naie zemlje, ki je le neznaten drobec tega neizmernega me* hanizma. vse to so stvari, pred kate* rimi obstane človeški razum, ker ne more prestopiti usodne granice med znanim, med tem, kar je dognala zna* nost, in med neznanim, med večno za* gonetko, kt nas toči od skrivnostnega snovanja o vsemirju. Človek motri ne* broj ognjenih oči na večernem nebo* sklonu, vidi, kako migljajo zvezde na neb osnem svodu in vzbudi se mu želja, da bi prodrl v to tajnost in spoznal, kaj se snuje tsm gori neskončno visoko nad njim. Toda zansm je njegovo hre* penenje. Le največf-m genijem se je posrečilo spoznati nekatere zakone vse* mirja in Še to, kar so dali ti mofje človeštvu, je nepopolno in problema* tično. Navzlic velikim uspehom na po* lju astronomije stojimo še vedno pred mnogimi nerešenimi problemi, med kas t zre spada tudi vprašanje, kaj se godi na Marsu in daAi so tam Živa bitja, kasna so fa bitja, kako žive, kakšni so življenski pogoji, podnebje, flora itd. tam, kamor so že davno obrnjene oči znamenitih astronomov.
Grof AlekaeJ Tolstoj Je dvignil v svoji fantaziji zaveso, ki zakriva Mars In življenje na nJem. V svojem romanu »Polet na Mars* nas vodi skozi ogrom* no vsemirno praznino* mimo krožečih meteorjev in manjših nebesnih teles do cilja. Opisuje drzni polet dveh Rusov, ki srečno premagata vse ovire vsemir* nega izleta ter se nepoškodovana iz* krcata na Marsu. Čitatelj napeto pri* čakuje, kaj bo sedaj. In pisatelj odgo* varja na vsa vprašanja, ki vzbujajo zanimanje človeštva na zemlji. Sen za* cijonalna rešitev zagonetke! Na Marsu so živa bitja, podobna ljudem, ki imajo svojo visoko razvito kul:uro, svoj jezik, svoje običaje in čudovito, do neverjet* nosti izpopolfneno tehniko. Oba Rusa si oglcdsta Marsove zanimivost:, doži* vita čudovite stvari ter ze kočno srečno povrneta nazaj na zemljo.
Za Welisom je Aleksej Tolstoj prvi, ki s? je lotil tega zanimivega pro* blema. Njegov roman je čisto origi* nalen, slovanski in ruski ter predstav* lja sicer fantastično, vendar pa karak* terisiično sliko moči in razmaha ru^ke* ga naroda v bodočnosti. Čitatelje *>Sro* venskega Naroda« bo zanimalo to delo tembolj, ker se baš te dni vrše kolo* satne priprave za zvezo med zemljo in Marsom. Znameniti astronomi name* ravajo s pomočjo svetlobne si gnali za* dje ugotoviti, kakšna bitja žive na Marsu, in daAi je sploh življenje na njem.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne Klerikalizem.
Včerajšnji »Slovenec« priobčuje uvodnik, čigar naslov je k sreči postavil v narekovaje, ker bi bilo sicer težko uganiti, kaj hoče povedati. Lotil se ie hvaležnega problema, ki mu ne moremo odrekati velike važnosti, toda v svojem fanatizmu mu ni prišel do dna. Skrpucal je nekaj osnovnih misli, porojenih v glavah raznih cerkvenih filozofov ter postavil ta konglomerat nasproti sodbi ki jo izreka o klerikalizmu takozvano svobodomiselstvo. »Slovencev« člankar je povzel iz ust zgodovinarja Erharda. da se sodobno katolištvo razlikuje od srednjeveškega po tem, da se odpoveduje materijalnih sredstev hi se je v svojih sredstvih takorekoč bolj poduho* vilo (podčrtali mi). Naravna tendenca po duhovnem svetovladlu ostane in mora ostati in se danes očituje najbolj na šolskem polju in na polju avtonomije cerkve v njenih lastnih zadevah. Celo navidezno od srednjeveškega sistema najbolj ločeni »ameriški« katolicizem stremi po vladstvu nad duševnostjo državljanov v komunalni upravi, da vsaj omogoča, oziroma hrani lastno šolstvo. S takimi in enakimi izposojenimi trditvami prhaja »Slovenec« do zaključka, da le plitvež more tedaj meniti, da je ta teokratična ideja, ki so ji dali francoski enciklopedisti neokusno ime »klerikalt-zem«, nekaj krščanstvu tujega in ne iz njegovega bistva naravnost potekajočega«.
Ce bi ne bili »Slovenčevći« razdeljeni na dve neproporcionalni skupini — na priprosto ljudstvo, ki ne zna misliti z lastno glavo, ker se ni nikdar učilo, in na ožji krog kierikilne inteligence, ki vedoma, namenoma in iz razumljivih razlogov drugače oblikuje svoje prepričanje, kakor v resnici misli — bi se po pravici čudili, da ima sicer kulturen in prosvitljen slovenski narod še take fenomene, ki lahko podobne stvari prebavijo, ne da bi se jim obrnil želodec!
Na Marsu so morda še ljudje, ki bi ne ločili prvotnega krščanstva od današnjega katolicizma in njegovega posvetnega eksponenta — klerikalizma. Cerkveni modriiani zagovarjajo stališče, da izvira ideja bogovladia ali, kar je istovetno, popolno zasužnenje človeškega duha, miselnosti in sploh intelekta od strani cerkvene hilerarhf.e, iz prvotnega krščanstva. Krist je dejal: »Moje kraljestvo ni od tega sveta« in »Dajte Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega«. S temi besedami je jasno povedano, da cerkev kot taka ne sme stremeti sa posvetnim vladanjem, da ni njen namen držati Človeštvo v okovih hlapčevstva, ga ločiti na /dlake, bogatine in siromake, temveč vplivati nanj blagodejno, vzbujati v nJem plemenite lastnosti in usmerjati njegovo življenje tako, da ne bo nihče prikrajšan v svojih naravnih pravicah. To vzvišeno misijo je vršilo prvotno krščanstvo, dokler nI prišlo v roke ljudem, ki so zlorabili lepo idejo v svoje umazane namene, nad vse častno, ta zgodovine je znano, kako vzorno, nesebično In človekoljubno ie bilo življenje prvih kristanov. Poznali niso ne bednih, ne bogatih, skupno so uživali darove matere narave in skupno so 91 ta svoje prepričanje v smrt
Toda kmalu Je poslata verska družba nevarna reaVcUonarnoiH rimskih
20 marca 1924,
cesarjev. Treba je bilo obrzdati t nasprotnika in v ta namen so si posvetni veljaki izposodili voditelje krščanskega pokreta. Priznali so jim razne privilegije, sami so sprejeli pro forma krščanstvo in tako je krenila ta duhovna reforma, ta preporod Človeške družbe, na napačno pot. čista, plemenita ide a se je spremenila v rokah tedanjih koristo-lovcev v sredstvo za dosego osebnil :iljev. Ta proces se nadaljuje vse do danes. Vedno večji postaja prepad med Kristovimi navodili sa pošteno življenje in prakso takozvanih njegovih naslednikov, ki so zabredli že tako daleč, da sanjaio o popolni duhovni in posvetni nadvladi nad človeško družbo. Najbolj izrazito se je razvijal v tej smeri katolicizem, ki je danes po zaslugi klerikalizma vsaj pri nas na višku posvetne moči. V svojih vrstah ima nekaj prebrisanih mož. ki jim je lastno blagostanje vse, interesi ljudskih mas pa deveta briga in tako si je polagoma podjarmil duhove preprostega liudstva, ki v svoji zaslepljenosti ne loči plevela od zma. Pa skrijejo svojo nagoto in da utale v očeh zas!epl:enfh mas svoje prave namene, so organizirali ti gospodje sistematično gonjo proti vsemu, kar se noče ukloniti nj'hovi vol*!. Klerikalizem kot izrodek katolicizma Je diametralno nasproten prvotnemu krščanstvu, on je negaci-a temelinih krščanskih dogem in pomeni za človeško družbo največjo nesrečo — nevarnost popolnega duševnega robstva. Za to opredelitev ni treba nobenih citatov iz učenih cerkveno-filozofskih elaboratov. Zadostuje pogled v vsakdanJe živlienle, nekaj praktičnih primerov in malo zdrave pametL ★ ★ ★
— V SOBOTO 22. MARCA oh 20. zvečer vsi v Mestvi dom na protestno sfoipšx'not ki se vrši radi znižanja hud-žeta Zaščiti dece in mladine.
— Zdravniška zborn'ca. Pod predsedstvom predsednika dr. Vinka Ore-goriča je bila včerai od 10.30 dopoldne do 16. popoldne skupščina zdravniške zbornice v dvorani Mestnega dom*. Poročevalec posebnega odbora dr. D e-franceseh! je poročal z zborničnem pravilniku, o stanovskem in disciplinarnem redu. O nalva*ne?Širt zdravniški stan zadeva'očih vprašanih se je razvila zHo živahna debata, v kamero so posegli številni ude'eženci. Zbornica je sprejela z nekaterimi spremembami elaborate posebnega odbora. Skupščine se je ude!e*!o okoli 80 zborničnih članov.
— Preskrba LmbHane * etfet*if»u. Udruženje jugosl. fnžen'erlev In arhitektov. Sekcija LJubljana, priredi v nedeljo dne 23. marca t. 1. favno predavanje, ki se vrši ob 10. predpoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Predaval bo profesor nniverze g, MIlan V i d m a r o preskrbi mesta L;ub)t*ne * električno silo. Predvidoma se vrši po predavanju debata o tem važnem predmetu in naj debata kakor predavanja prispevata k pravilnemu pre*o<anui de?anske«ra položaja, ter pospešita primemo rešitev nujnih vprašani. O istem predmetu so se pred-kratkim vršile v Akademskem domu diskusije, ki so opozarjale na nujnost problema preskrbe Ljubljane z elektriko. Vendar te diskusije niso bile dostopne širšemu občinstvu. Ker gre tukaj za vele važna vprašanja, ki neposredno zanimajo vsa prebivalstvo elovaask* pre-
stoli ce. je smatral Odbor Sekcije Ljubljana za potrebno, da priredi predavanje, na koje se vabijo vsi interesenti. Osobito vabi Odbor ljubljanske trgovce, industrijce in obrtnike ter hišne posestnike, da prisostvujejo predavanju, ki naj v zvezi z javno razpravo prispeva v ugodno rešitev občnih teženj.
— Novo glasilo ameriških Slovencev, Prejeli smo 1. štev. »Našega Doma«, ilustrovanega tednika za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. Lastnik novega slovenskega lista, ki bo izhajal v Newyor-ku, je A. Persich. Prva številka prinaša poziv slov.-ameriški javnosti, naj se naroča na »Naš Dom«. Bogata vsebina priča, da je storjen nov važen korak na polju orosvete med našimi rojaki v Ameriki.
— Mariborski pevci v LJubljani. Za koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru, ki se vrši v Ljubljani v ponedeljek dne 24. t. m. ob 20. uri zvečer v unionski dvorani, vlada v našem mestu vseobče zanimanje. Krasno sestavljeni spored koncerta in pa izvrstni zbor to zanimanje tudi v resnici zaslužita. Na našem koncertu pojo celo vrsto slovenskih mešanih in moških zborov, kakor tudi nekatere naše večno lepe narodne pesmi v različni obdelavi. Vstopnice za ta koncert so v predpro-da"i v Matični knjigarni, kjer se dobiva tudi tekst posamnih zborov, ki so na sporedu,
— Tridesetletnica smrti Marile Mur-nlkove. Danes pred 30 leti je umrla gospa Marija Murnikova, ena nauieal-nejših in najdelavnejših slovenskih ro-dcljubkinj. Bila je začetnica narodnega ženskega pokreta v Slovencih, ki je organizirala slovensko ženstvo v krepko narodno falango, prva, ki je jela med slovenskim ženstvom delovati na to, da so Slovenke stopile v javnost in se jele udejstvovati kot narodnjakinje na društvenem, narodnoobrambnem in karita-tivnem polju. V zgodovini slovenskega ženskega narodnega pokreta se njeno ime blešči med prvimi imeni.
— Kje bodi gozdarska šola v Sloveniji? Pišejo nam: Ako je res, da imamo že posebno komisijo, ki proučava, kje bi se naj ustanovila toli potrebna gozdarska šola, pride v poštev le Gorenjska ali pa štajersko Pohorje. Na Gorenjskem bi bili v ta namen pripravni kraji: Bled, Bohinj, Tržič ali Kamnik. Poglavitno vprašanje je, kje bi bili že pripravni šolski prostori. Na Pohorju bi prišli v poštev kraji: Ribnica, kjer bi se gotovo dobili prostori v opuščeni steklarni (last g. Milana Lenarčiča); nadalje Konjice, Vitanje, Sloven gradeč ali Muta. Posebno pripravna bi bila Muta, kjer bi se v ta namen mogla dobiti graščina, v kateri je bila svoječasno šola Družbe sv. Cirila in Metoda.
— Imenovanje jugoslovenskega kardinala. Beogradsko poročilo iz Rima javlja, da bo papež na kardinalskem konzistoriju dne 1. aprila imenoval zagrebškega nadškofa dr. Ante Bauerja za kardinala.
— Nemško propagando na naših severnih mejah vodijo poglavitno odpuščeni ali upokojeni nemčurskl učitelji. Nekateri teh so celo optirali za Avstrijo ter dobivajo tudi pokojnine ali vsaj miloščine iz Avstrije, vkljub temu smejo nemoteno živeti v naši državi, da tajno rovarijo na vseh koncih in kraMh. Kakor so bili pod Avstriio, tako so še danes glavni zaupniki Schulvcreina«, »Sfid-marke« itd., katera društva jih vsestransko podpirajo. Naše varnostne oblasti bi morale tem ljudem posvečati trajno pozornost: kaj delajo, s kom občujejo, odkod ima sredstva. 5e bolje pa bi bilo. ako jih enostavno iztirajo, ako niso naši državi ani. Brez oblastnega sodelovanja tudi naša obrambna društva ne morejo varovati naših narodnih postojank ob mejah. Ceterum censes pa je: za varstvo in ojačenje narodne misli na mejah naj se imenuje narodni obmejni komisar kot zaupnik in stalni poročevalec mariborskega velikega župana.
— Iz naše Poštne oprave, že več kakor 14 dni ni dobiti na poštnih uradih kuvertov za denarna pisma, dasi Jih občinstvo živo pogreša, posebno odkar se Je uvedel denarni promet z Inozemstvom. Scer se lahko rabijo v ta namen tudi kuvert! privatne industrije .ki pa morajo biti zaprti s petimi pečati in ne samo z dvema, kar vella le za kuverte iz državne Izdaje. PoStna uprava naj fe vendar preskrb? občinstvu kuverte za denarna p:sma ali pa naj dovoli, da se kuvert! privatne Industrije, kf so narMenl po vzoren državnih kuvertov smelo z -n|-at samo s dvema pečatoma, da ne bo rbčln-stvd hn*lo nepotrebnih potov ln stroškov.
— Mariborske vesti. Občni zbor trgov, grem i f a. V torek dne IS. tm. zvečer se Je vršfl v Oambrfnovl dvorani $9. redni občni zbor trgovskega gremija za mesto Marfbor. Zbor Je Ml dobro obiskan, pa b! bn po številu trgovcev lahko še boljše. Posebno se le pogrešal eden ghiv-nfh prmctpov trgovine: trgovska točnost. Nekateri so prthafaf! Šele proti 22.. začetek dragega občnega zbora (prvi ob 10. sploh n* bn sklepčen) pa Je bil določen na 20. uro Zborovanje Je vodit predsednik g. V. We!xl: kot zastopnik oblasti fe b*l navzoč g. okrajni komisar dr. Rodošek. Dnevni red Je bn zelo obsežen, vseboval 10 točk Prve tr* točke; poročilo nnč-mTka o dek>-va«fhi v 1. btafral^fšVo poročilo ln poročilo računskih preglednikov se Je vzelo brez debata aa znanje.   Kar se vrle aa
prihodnjem občnem zboru splošne volrtve je občni zbor potrdil tudi za to poslovno leto razne funkcijonarje (računske pregle-dovalce itd.) Debata se je razvnela prt Weixtovem pred'ogu glede učne dobe -~ na 4 lete za one vajence, ki imajo celo oskrbo pri šefu. G. Pelikan kot zastopnik vajencev je protestiral proti podaljšanju učne dobe. Končno se je izvolil ožji odbor, ki bo to vpraSanje reŠU. Zanimiva debata se Je razvnela rri sklepanju o odpravi nekaterih cerkvenih praznikov za trgovske obrate. O. \Veixl je zato, dn so na gotovHi takih praznikih trgovine odprte. Proti sta bila med drugim gg. Majer In RogHČ, za g. Brdajs. Debcta se je končala s sklepom, da naj to za letos še ostane, ker se }« glede teh praznikov že pričelo dopoldansko obratovan:e. Sprejet je bil predlog gostx Weixla o ureditvi pobiranja darov po trgovinah potom raznih društev, da vsak trgovec vpoštavi v letno bilanco gotov znesek, kf naj tvori poseben fond pri gremiju proti izkaznici, ki velja za oprostitev nabiranja v pnsamnih s'učajih. Pri slučajnostih je g. Majcr gra;al mnlobrižnost setov za vzgojo va;encev. ki se v mnogih slučajih kažejo brez primitivne olike. Gosp. Weix« je nastopil preti neso'idni trgovini iz nepokllcn-fh krogov in proti naseljevanju židovskih tvrdk. G. So5*arfč je priporoča! večje znn'mnn'e za Trgovski List, ki naj bi bil dostopen tudi vajencem, ker je v strokovnem glas!!u marsikaj poučnega tudi za bodoči trgovski naralčaj. Končno je podal poučna izvaVan'a o valutarnfh razmerah tudi g. oVrani komisar dr. Ro-dešek. V celoti je občni zbor lepo potekel. — Izpopolnitev razstnve gradbenih načrtov.. Razstava je dchHa zadnje dni izpopolnjeno drugo Se prlvlačneje lice. Po otvoritvi prihajajo vsak dan od raznih strani novi načrti. Predvsem Je razstavo IzpopolnHa ljubljanska tvrdka Acceto s projekti stanovanjskih hiš mestne občine Maribor ter s sistemom SekJel. Soudeležbo je prijavila tudi ljubljanska tvrdka Andrej Cerne ter ZagrehSkI stanovanj«ko-gradbeni zavod Deltn-Stan. Izmed domačih pod:erij se je razstava pomnožila z načrti rz Oslieka, Mežice, Ruš itd. Jugoslo-slovensko inženersko podjetje, ki Je dalo razstavi na razpolago rudi več knMg z zanimivimi gradbenimi načrti. Obisk na praznik Je bil zelo živahen tudi od zunaj. — j Anketa stavbenih zadrug se vsled 3 neudeležbe ljublianskih in celjskih zadTUf J kot taka nI mogla vrširl, pač pa je zadruž-i ni tajnik v obliki predavanja pojasnil ve-| Wk pomen združenja vseh stavbenih za-! drug ter je v glavnem navedel tudi pred-I loge. ki se vpombijo pri sestavi spomenice na centralno vlado. Predlogi vsebujejo zbirko modernih preiskustev sosednih držav, ki so ta problem že poskusile razrešiti pri korenini in na najširši podlagi tudi prvobitnih vzrokov stanovanjskega zla. Sklenilo se je da se sestavi spomenica na podlagi teh predlogov in da spomenico končnoveljavno redigira k mariborskih stavbenih zadrug ter društva stanovanjskih najemnikov sestavljen oia odsek. Pri tej priliki je bila zastopana uradniška zadruga »Svojdom« po tajniku g. prof. dr. Perhavcu In društvu stanovanjskih najemnikov po predsedniku f. polkovniku v p. Aljančiču. — Narodno gledišče neumorno posluje po začrtanem repertoarju. Predstave so dobro obiskane, vendar se boljša publika le vedno premalo zaveda svoje narodne dolžnosti. Da Izgovor na pomanjkanj« denarja ne drži, to kažejo vsako noč napolnjene go-j stilne ki bari. Tembolj se zavedajo važnost! te narodno kulturne postojanke rgralcl in pevci. Splošna sodba Je, da se še irt nikdar preje tako Izborno igTah) ter sploh i proizvajalo predstav bodisi v operi aH j drami, kakor v tem odločilnem času. Slovenski živelj si je kijub siceršn« nrlačno-sti vendar danes Že toliko na jasnem — in tega se zavedajo tudi nemški šovinisti
_ da bi bilo popolnoma nemogoče, da bi
se gledališča polastiti Nemci pa bodisi v kakoršnikoU oblrki. Prej bo gledališče sploh i zaprto.
— Celjske vesti. Mestno zlcda-11 š Č e. V torek zvečer se je v našem gledališču z dobrfm uspehom vprhrorll Erne-stov »Vzgojitelj Lanovec« pod režijo g. Janka. V petek 21. tm. se vprizorf igra »Vzgojitelj Lanovec« 2a abenement B. V nedeljo popo'dne se igra opereta »Mam-zelle Nitouche« kot popoldanska predstava. — I. matineja Glasbene Matice se vTšl v nedeljo cb K11. dopoldne v mali dvorani »Uniona«. Na vzporedu so: Dittersdorf, Glnzunov, Osterc hi Dvofnk. Med sodelujočimi so* gg. K. Sancln, dr. Sajovic, SI. Osterc Berenkopf ln gospa Mh-a Sancinova. Tenorski solo Je v rokah g. Jankota. Vstopnice se dobe v predpro-dajl v trafi\*i Kovač v Aleksandrovi uliet.
— Razglas o nevročliivlh poštn?b poš 1> kab za mesec Januar 1924 ie izšel te dni ter Je na vseh poŠtah v Sloveniji v prostoru za Stranke občinstvu v pogled.
—■ Pojasnilo k členn 40. telefonskega pravrtnlka. Ministrstvo ie z odlokom Stev. 7*.423 od 20. februarla t. 1. odredilo, da se plačuje za stalne telefonske zveze, ki !'h napravi konec uradnih ur telefonska centrala med različnimi naročnkl iste krajevne telefonske mreže, ssmo enkratna zrkurma cena ln si-er po 20 Din na mesec, ne glede na to. kolikokrat na dan napravi centrala tako stalno zvezo. Za stalne telefonske zveze v medkrajevnem prometu se pa nrora plačevati tolikokrat po 20 dinarjev na mesec, kolkrkrat na &\n se napravi taVa stalna m-dkrajevna zveza.
— Pažar v VVoJfovi utcK Včeraj nekako ob pol 17. Je nastal v Woifov| uMci v stanova nhi ravnatelja strojnih tovarn ln livarn ;nf. Bonclja Požar. Goreti Je začela spalnica. Prva Je opazila požar lnžen?rjeva soproca. ki Je takoj alarmirala požarno hrambo. Na Hce mesta so takoj pcispeM gasilci, ki so po polarnem zaSenJu oztnj omejili. Skoda ie občutna.
— Telesno aaprt|e. Profesor Bamber-gar, spisa teli učne knl'gc srčnOi botern! Ja dognal, da Je grenčlca »Praam-Joset« Izborno učinkujoče odvojilo,
sfev. 6T.
a^LOVFN«*!  'ft A'»"6 O«.   «tie 21 marca 1924.
Stran 5.
— Letni Ukaz Društva slovanske kal*
vzajemnosti. V decembru leta 1922. Je bilo ustanovljeno v Varšavi Društvo ta pospeševanje kulturnih stikov med vsemi Slovani. V odboru Je 14 članov, ki zastopajo vsa slovanske narode. Zastopane so: Belorusija. Jugoslavija, Poljska. Rusija, Ukrajina. Češkoslovaška in Bolgarija. Društvo ima namen posredovati in sodelovati ob vsaki priliki .kadar gre za medsebojno upoznavanje bratskih slovanskih kultur in ustvariti med vsemi slovanskimi plemeni tesne prijateljske vezi. V to svrho so priredili zastopniki posamnih slovanskih narodov v letu 1923. na razne teme 16 predavanj.    O ujedinjeni Jugoslaviji je govoril prof. zagrebške univerze Ilešlč in g. Lenard iz Beograda. Profesor Golombek je predaval o diplomatičnih odnošajih med Poljsko In Bolgarijo v 18. stoletju. O Češko - poljskih odnošajih sta predavala J. Kuratowski in dr. Bidlo. O literarnih stikih med Poljsko In Češkoslovaško Je predava! prof. Vydra, o slovanski mitologiji R. Krajewski, o arhitekturi vzhodnih Slovanov pa T. Novakowski. Društvo Je priredilo tudi ciklus predavanj o lepoti slovanskih prestolic Svoje člane je pošiljalo po vseh pojskih mestih, da predavajo o Slovanih. V Beogradu, Pragi in Zagrebu Je predavala po naročilu društva Vanda Melcerova-Rudkouska.     Društvo je prirejalo bratske sprejeme raznim slovanskim zastopnikom, ki so prihajali po opravkih na Poljsko. Jugoslovanske parlamentarce je pozdravil prof. Kuratowski, bolgarsko učiteljsko delegacijo pa g. Kra)ewsk1. Prisrčno so bili sprejeti tudi dijaki zagrebške trgovske akademije. Za letošnje leto je izvoljen nov upravni odbor. Društvo bo tudi letos nadaljevalo predavanja o slovanskih prestotlcah ter priredi ciklus predavanj o slovanskih literaturah. Poleg tega priredi tudi več koncertov, na katerih se bodo izvajala najboljša dela slovanskih   skladateljev ter popularne slovanske pesmi
— Samomor. V torek popoldne se Je
V svojem stanovanju v Cerkveni ulid 21. nstrelfl 60 letni sluga Leopold M ar kič, zaposlen pri carinarnici na glavnem ko'odvo-ru. Pognal si je krogi jo v glavo In je bH na hcn mesta mrtev. Kaj ga Je gnalo v smrt al znano.
— Ovadbe.   Tekom včerajšnjega dna
so prispele na potici jo sledeče ovadbe: ra-d* tatvine 9, radi vlomov 3, radi prestopka cestno-pol. reda 4. radi prekoračenja pot ure 1. radi prestopka pasjega kontumaca 2, radi pretepov 4. radi poneverbe 1. radi telesne poškodbe 1, rad! beračenja 1, ndl gv'hifije 1, radi nedostojnega vedenja 3, rad? požara 1.
SENZACUONALCN LOV ZA ROPARSKIM
MORILCEM.
Temešvar v Banatu je bii te dni po-aorfšče krvavega dogodka, katerega irtev ie postal mladi železničar Janez Pankota.
V zaporu v Velikem Bečkereku se je nahajal neki Milan Zari A, ki je bil rada desetkratnega roparskega umora in številnih vlomov obsojen na smrt. Preteklo Jesen pa se je zloorncu posrečilo pobegniti iz zapora in od tega časa se je potikal ob jugo-slovensko-romunskl meji, ne da bi mu mogle oblasti do živega. Orožniški narednik Vasilij Denien Iz Momfaka k bil Zatiču vedno za petami. Posrečilo se mu Je dobiti od slednjega ljubice fotografijo zločinca in tako ie svoje zasledovanje tem vztrajnejše nadaljeval. Pred kratkim Je Denlan zvedel, da se nahaja Zarič v Temešvaro. V osebi nekega pa santa je v b H zini kolodvora res spoznal giasovttega zločinca m ga zasledoval. Zarič Je takoj opazU svojega nasprotnika in se Je skušal z begom rešiti. Bežal je proti kolodvoru, kjer mu Je zastava pot železničar Pankota. Zločinec Je odda] na slednjega strel In se Je Pankota mrtev zgrudil na tla. Pričela se Je sedaj divja gonja za morilcem, ki Je po železniškem tiru bežal v mesto. Neprestano je streljaj za svojimi zasledovalci, ki so ga zasledovali na lokomotivi, da se tako zavarujejo pred streli. Nenadoma se Je Zarič okrenll s proge Mi Je zavil v mesto. Pred gledališčem je skočil na voz Izvoščka s katerim se je odpeljal v divjem begu neprestano grozeč množici, ki ga Je zasledovala s samokresom Pnemu Izmed zasledovalcev se je končno posrečilo skočiti na vos. Po trdem boju se Je posrečilo Zariča obvladati. Razjarjena množica bi ga skoro Hnča-*a. da ga ni policija pravočasno rešila iz njenih rok. Zasledovanje m aretacija roparja Je vzbudila v mestu veliko senzacijo.
ŠTEVILNI VLOMI V LJUBLJANL
»Slovenski Narod« Je že v svoji zadnji Številki poročal, da imamo v LJubljani opraviti z dobro organizirano vlomilsko tolpo In ta domneva se Je potrdila z včerajšnjim dnevom. Včeraj, na praznik sv. Jožefa, so bili v Ljubljani izvršeni kar štirje vlomi in en poskusen vlom. Svedrovci očividno niso hoteli na priprost način praznovati sv. Jožefa, kakor se spodobi, temveč so bili pridno na poslu. Kriminalna kronika našega mesta, ki ie bila zadnje Čase uprav suhoparna, je obogatela v zadnjem tednu za lepo število drznih tatvin, celo vrsto samomorov m za serijo drznih, rafinirano izvedenih vlomov. Naj navedemo posamič aktivno delovanje te vlomilske sodrge.
VLOM PRI FOTOGRAFU ROVSKU. Med najdrznejše vlome včerajšnjega dne spada gotovo vlom v delavnico fotografa Davorina Rovška v Kolodvorski ulid. Vlom Je bil Izvršen nekako včeraj okoli 4. zjutraj. Vlomilci so prispeli čez vrt Iz nasprotne strani ter vdrli v delavnico skorl straniščno okno. Komodno so nato vstopili v pisarno, katere vrata so nato sneli in Jih naslonili na okno prott cesti, da s tem zakrijejo luč. Nato so se lotili težkega svedrov-skega posla. Z veliko vnemo so se spravili nad težko »VVertheimerlco« In Jo navrtali na dveh krajih. K sreči, odnosno k »smoli« vlomilcev le bita blagajna prazna, ker Jo le g. Rovšek zvečer izpraznil. Ker tatovi niso našli zažeijcnega plena, so nato odnesli rasne predmeta io fotografska J^ft^lfine^ ^
VLOM PRI KERSlCU V SPODNJI Sl&KL
Včeraj med 15. in danes 1. uro zjutraj ie bilo vlomljeno v stanovanje gostilničarke Antonije Keršič in sicer v spalno sobo nje* nega sina. Tatovi so odšli s precejšnjim plenom. Odnesli so sledeče predmete: moški površnik, vreden 3500 Din, 4 pare čevljev, vredne 1000 Din, 2 moška siva površnika, vredna 1500 Din, rujav kostum, vreden 1500 Din, žensko Jopo* vredno 350 Din, dve škatljl cigaret in knjigo »Das Buch fOr Alle«. Skupna shoda znaša 7000 dinarjev.
VLOM NA DOLENJSKI CESTL
Na Dolenjski cesti Je bilo vlomljeno s noči v kolodvorski bufet Marije Vider. Vlom je bil Izvršen nekoliko okoli 23. ponoči. Ukradeno Je bilo nekaj cigaret, par čevljev in nekaj drugih predmetov, v vrednosti 1000 dinarjev.
VLOM PRI TVRDKI BERN A TO VI C.
V torek zvečer so zlikovci nasiloma odprti vezno izložbeno okno tvrdke Bemato-vlč na Mestnem trgu št 5. Ukradeno Je bilo neka) deške obleke in površnik za dečka. — Vse skupaj v vrednosti 800 dinarjev. Tu so bili slabi vlomilski posli ter so svedrovci s »smolo« popihali io v megleno noč. POSKUSEN VLOM V FL O PIJANSKI ULICI.
Ko je danes zjutraj imel službujoči stražnik v Florijanski ulici svoj redni obhod, je našel pred niso štev. 4 velik sveder. Stražniku se je zdela stvar sumljiva m je začel svojo okolico pregledovati. Opazil je, da so vezna vrata gostilne pri »Kalfe* žu« samo prislonjena. Vstopil Je v vežo ter takoj opazil, da so neznani storilci skušali vdreti v delavnico čevljarja Dolenca. Vrata delavnice so brla le napol priprta In na teh Je ležal velik železen drog. Tatovi so bili pri poslu očividno preplašeni. Odnesli niso ničesar. Pa ne da bi sv. Jožek — po stal — patron svedrovcev!
★   ★ ★
— Taberkaloza med rasklmt emigranti.
Štiri leta življenja v Inozemstvu in težke posledice bede in pomanjkanja, ki ga trot ruska emigracija. Je glavni vzrok, da se Je začela širiti med Rusi tuberkuloza. Ta bolezen v zadnjem času izredno narašča in Je s malimi izjemami običajen pojav v vsaki emigrantski družini. Kako hitro se širi tuberkuloza med Rusi, dokazujejo statistični podatki, ki Jih je zbral beogradski odbor ruske emigracije v naši državi. Leta 1922 ie Iskalo medicinske pomoči mesečno povprečno 300 oseb. Lansko leto Je to število narastlo do 600 in doseglo v marcu In aprilu 860. To le približno število tuberkulozno bolnih, ki so iskali zdravniške pomoči samo v enem ambulatorjtu. Poleg tega pa so nudili bolnim prvo pomoč tudi drugi ambu-latoriji. Zlasti oni ruskega Rdečega križa v Beogradu. Koncem lanskega leta se Je položaj emigrantov v naši državi še bolj poslabšal. Mnogo Je bilo vpokojenih ter so se morali lotiti! težkega ročnega dela. Ker Je državna komisija reducirala podporo, so mnogi Rusi izgubili edini vir svojih skromnih dohodkov. V zadnjem času pa je zelo težko najti tudi fizično delo In večina reduciranih ruskih vojaških in civilnih uslužbencev je ostala brez sredstev za življenje. Zato nI čudno, da so začele razsajati med njimi razne epidemične bolezni osobito tuberkuloza, ki je zelo razširjena med de-co in Študenti. Samo v Beogradu je bilo lani 641 tuberkulozno bolnih otrok. V Zagrebu Je zdravniški pregled ugotovil, da je med ruskimi alcademikl 50 % tuberkuloznih, 25 % pa z nagnjenjem k tuberkulozi
Joliiska Krajina.
Otvoritev italijanskega otroškega azila v St. Petru na Krasu. V nedelio Je bil otvorjen v St. Petru na Krasu italijanski otroški azil. Vsaka taka otvoritev
ie svečana in jo poseti polno oblastnih In političnih zastopnikov. Tako Je bilo tudi v St. Petru. Otrok se je vpisalo v azil okoli 70. pa se pričakujejo se novi vpisi. Otrokom so dali mnogo darii. V kratkem se otvori azil »Lege« tudi v Trnovem-Bistrici. Tako se širi potuj-čevanje slovenskih otrok ob vzhodni me-i Juliiske Krajine.
Društvene vesti.
— J. a. a. d. »Jadran«. Na IX. rednem občnem zboru J. n. a. d. »Jadrana« dne 15. tm. novoizvoljeni odbor se je konstituiral sledeče, predsednik Buljevič Ne-djelko, cand. mg., podpredsednik Florian-č*č Luce cand. Jut., tajnik I. Lučovnat Rudolf tehn., tajnik II. Nagode Črtomir cand. ing., blagajnik Teodorovič Dušan tehn., čitalnic ar Jereb Stane med., knjižničar L Gspan Alfons phil., knjhfnfčar II. Crceg Rudolf med., gospodar Scharlach Rudolf tehn,. arhivar Dolar Nada tehn., društveni tož'telj Lucovnik Hinko cand. hit., namestniki: Rus Josip tehn., Kostić Vasilije tehn.. Ver bič Stanislav tehn«, žegura Luka med., revizorji: Kalan Savle v and. phil., Janko Omahen tehn., Oračner Jože cand. iur.
— Predavanje v društva »Soča« v LJubljani. V soboto 23. tm. predava v salonu pri Levu g. dr. Vojeslav M o 1 e o zelo pod učni temi In sicer: »Pomen arheoloških Iz k op! n« Priče tek ob pol 21. zvečer. Vstop vsakomur Prost.
— Zveza laleoiiaj. obrtnih zadreg v Celju priredi v nedeljo dne 23. tm. dop. ob 10. v dvorani Narodnega doma v Ptuju veliko obrtnško zborovanje. Dnevni red zborovanja: 1. Davčna bremena in obrtništvo (predava naduprav. v p. g. O. Meglic. Maribor). 2. Kredit malega obrtnika (predava g. J. Volk. Šoštanj). 3. Delavsko zavarovanje (predava g. dr. I. Pless, LJubljana). 4. Delovni čas (predava g. 1. Rebek, Celje).
Gosooiforstvo«
Poizvedbe
— Najden tal. Pri zadnjem Cer?novem koncertu 17. tm. se Je našel šal. lastnik ga dobi na Poljanskem nasipu 50a aziroma pri Jgaserta 24w/UL v garderobi v UakMav
i
—g   Novosadska blagovna bona. 19.
marca. Na produktivni borzi notirajc: Pšenica sremska, 1 in pol vag. 325, baška 4 in Pol vag. 332.50, dupi kasa 3 vag. 332.50— 335, oves baški dupL kasa 1 vag. 247.50. koruza baška, ladja 2 vag, 247.50, sremska dupi. kasa 1 vag. 250, moka baza »0« 1 in Pol vag. 510. »0 ss« 2 vag. 515—520. štev. »2« 2 vad. 430, štev. »6« dupi. kasa 5 vag, 315, »0 ss« dupi. kasa 8 vag. 500—510.
— Dunaj, 18. marca: Na šcetfnarski *ejm je bilo pripeljanih 3564 presKev in aicer iz Madžarske 1009, iz Danske 32. iz Nizozemske 371 in iz Jugoslavije 703 glav. Cene (v tisočih a. kr.h za spita ne I. 26, sa srednje spita ne 25. za staro žival 23, za kmetsko blago 25.5—24. sedmograški 26.5. Tendenca: sprva manj živahna.
—g Knfga o deaarjn. Dr. K. Engliš: Denar. Poslovenil dr. A. Ogris. Splošna knjižnica št. 14. V Ljubljani 1924. Tiska In naklada Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 236. Cena broš. Din 26. vez. 32. Dr. Kari Engliš. univ. prof. v Brnu m bivši finančni minister češkoslovaške republike je izdal leta 1918 monograflčen spis o denarju, ki je doživel doslej v originalu že troje rz-danj. Ta svoj uspeh ima spis zahvaliti poleg dTugfm vrlinam tudi temu, da ni kakšen navaden katekizem o denarju, temveč strogo znanstvena, zanimiva ter poljudno podana analiza ne le denarja temveč tudi cele njegove narodnogospodarske podlage, brez razumevanja katere so funkcije denarja fn njegove usode v raznih denarnih sistemih ne dado pojasniti. Na teoretičnem temeltu popravljene avstr. subjektivne narodnogospodarske šole in Llpmanovega sistema je zgradil EngFŠ lasten nauk o gospodarstvu fn denarnih poiavfh. Ta nauk ga ni vodfl ne v nomaHstičn? ne v metali-stični tabor (dualizem. ki mora pasti) temveč k spoznanju, da more teorija o denarju biti te gospodarska m da se gospodarstveni problem da Izčrpno razložiti le v zveri z razlogi celega kompleksa gospodairsklh pojavov. Iz tega stališča razbira spis v prvem delu najtežavnejše denarstvene probleme naših dni kakor so vsebina denarne enote, menjalna vrednost denarja, cenovne zakone m posebno tvorftev cen pri nominalni vrednosti denarne enote. V 2—4 delu spisa ki se nanaša na konkretne denarne oblike, mehanizem mednarodnega denarnega trga m državno denarno politiko. Je na razmeroma malem prostoru, v precizni dikciji hi jasni oblikf zgoščeno kakor za strokovnjaka tako za laj&e vse. kar Je danes na denarstvene m problemu novega, aktualnega. zan:mtvega. Spis Ima to redko prednost, da Izkušnje, učinjene izza vojne na denarstvenem poprišcu. popolnoma potrjujejo pravilnost avtorjevih teoretičnih izvajani, med tem ko leži praktična uporabnost ne le v podajAnju prav* cev m sredstev za popravo sedanjega denarnega stanja temveč v prvi vrstj v tako vsestranski in Jasni razlagi denarstventh problemov, ki omogoča vsakomur, da al ustvari pravimo sodbo o tem, kar vidi okoli sebe Ker n*>ša strokovna literatura ne razpolaga s nobeno zadevno monografijo, le Izdala prevod tega sptsa pravkar Zvezna tiskarna In knjigarna v Ljnbljanf kot 14 števftka »Splošne knjižnice. Knjiga obsega 236 strani osmerke ter stane broš. D 26.— vez. Dm 32.—.
—g Iz'd vinskega sejma v Semiču. Od
kmetijskih podružnic Semič, Kot in štrek-ljevec v Semiču prirejeni vinski vzorčni sejem Je b* prav dobro obiskan, osobito s strani vinogradnikov, kater* je došlo preko 200. ki so razstavili nad 300 vzorcev starega in novega vina. Sejem Je posetH med drugimi zastopniki tudi odposlanec po-Uedeljskega ministrstva v Beogradu vino-grftdski inspektor g. Petrovič, M Je kazal veliko zanimanie za razvoj našega vinstva osobito na zadružnem polu. Pred otvoritvijo se je vršilo času primerno predavanje o vinogradništvu, kletarstvu in vinograd, zadružništvu. SklenUa se Je rud! resolucija na polj. mnistrstvo proti uvozu Itali. vtna. Na prodaj le bilo kroglo 4000 hI novega in starega, večinoma belega vina po 5—7 Din Prodalo se je skupno okroglo 300 hI po 5—6 Din. Navzoči kupci H Ljubljane hi okolice ter iz novomeškega okraja, bi bfll nakupni kakor je bilo videti več sto hI po ceni Izpod 5 Dm. sa kar se pa producenti ntso mogli odločiti. Sejem bo Imel vsekakor dobre posledice, ker se s temi vrni m producenti seznanili tudi do sedaj neznani m^ere-senti, ki bodo gotovo pozneje IzkorstfH to poznanstvo. Z*to na i te podružnice le vztrajajo na započetem delu. —č.
—g Jugoslovanska banka d. d. Upravni svet Jugoslovanske banke d. <L. Zagreb, le na svoji seji dne 13. marca t L zaključil bilanco za poslovno leto 1923 ter ugotovil, da izkazuje ista po odbitku za davčna plačila rezerviranega zneska od Din 500.000.— čisti dobiček od Din 9.560.490.77, ki presega lanskega za Din 2.269.862.91 ob enaki delniški glavnici. — Glavni skupščini, Id se bode vršila v Zagrebu dne 24. marca t L ob 4. popoldne, bode predloženo na odobritev izplačilo 12% dividende .to Je po 1200 Din na delnico, — Od čistega dobička se bode vporabilo Din 750.000.— za rezervni fond. Din 1,000.000.— za amortizacijski fond nepremičnin in Din 500000.— za mirovninskj zaklad. — Bilanca pokazuje zadovoljivi In povečani promet v vseh panogah poslovanja. — Hranilne vloge so se povišale od 148 milijonov dinarjev na 191 milijonov dinarjev, stanje blagalne In menic od 79 milijonov dinarjev na 91 milijonov dinarjev ter celokupni promet od 38 milijard dinarjev na 57 milijard dinarjev. Povišanje delniške glavnice tega zavoda od 50 milijonov dinarjev aa 100 milijonov dinarjev je bilo izvršeno v prvi polovici meseca februarja t L ter Je popolnoma napelo.
—g Dobava konjske žime. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisale dobavo 2000 kg konjske žfme la. Kolkov«nje ponudbe z vzorci je vposbti do najkasneje 31. marca ekonomskemu odeleoju te dkefc-
—g Izkaz posredovalnice Slov. trg. društva »Merkur« v LJubljani od 12. marca 1924. V službo se sprejme: 3 knjigovodje, 1 korespondenta, 2 kontorista, 1 pomočnika špecerijske stroke, 2 pomočnika galanterijske stroke, 1 pomočnika manufakturne stroke 2 pomočnika delikatesne stroke, 1 pomočnika mešane stroke (za Nemško Avstrijo), 5 trgovskih potnikov, več zavarovalnih pomikov, 2 korespendentinji (1 za Prek-murje), 2 kontoristinj (1 za Beograd. 1 zt Osijek), 1 blagajničarko, 1 prodajalko mešane stroke, 1 prodajalko manufakturne streke, 1 prodajalko konfekcijske stroke, 1 prodajalko delikatesne stroke. 1 prodajalko za zlatnino hi ure, 4 učenke In 4 učenci. — Službe Iščejo: 11 knjigovodij, 6 kore-spondentov, 12 kontoristov, 3 praktikanti, 3 poslovodje, 10 potnikov, 15 skladiščnikov, 85 pomočnikov raznih strok. 43 kontoristinj. 15 blagalničark. 3 kniigovodkln>. 19 strojepisk. 52 prodajalk. 24 učencev in 41 učenk. — Posredovalnica posluje za poslodavce fn društvene člane brez plačno, za ostale pn proti odškodnini. Vabimo vse Interesente, da se vedno poslužujejo naše posredovalnice, m
— Oglasi Prodaja vreč. (Natančnejši podatki pri trg. zbornici v Ljubljani.) Intendantsko slagalište Vardarske divizijske oblasti v Skoplju proda 2. aprila na javni ustmem" licitacij? večjo kol'čfno vreč iz tute In papirja. — Dobava Čolnov. Pri oddelenju za mornarico v Zemunu se vrši 3. aprila ofertalna Ildtactfa glede dobave 12 čolnov sa potrebo ročne flotilie v Novem Sadu. — Dobava razn'h strojev na električni pogon. Pri oddelenhi za mornarico v Zemunu se vrši 2. •aprila ofertalna hcltacfia glede dobave raznih strojev na električni pogon.
—g Dobava afrika. Direkcija drŽavam železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 2000 kilogramov afrique. Kolfkovane ponudbe z vzorci je vposlatl do najkasneje 31. marca 1924. ekonomskemu oddelenju te direkcije.
—g Združene papirnice Vevče, Gorlčane hi Medvode d. d. v Ljubljani. Upravni svet Združenih papirnic Vevče. Ooričane in Medvode d. d. v Ljubil a ni je imel 17. marca pod predsedstvom družb (nega predsednika g. dr. Karla Trillerja bilančno sejo. Iz bilančnega zaključka, predloženega upravnemu svetu, izhaja, da je imela družba v minulem poslovnem letu Din 3 478.672.46 čistega dobička napram Din 2.008.831.58 v letu 1922.
Posamezne bilančne številke izkazujejo šta* vilčno uspešno napredovanje r poslovanja družbe ter le sklenil upravni svet predlagati občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil v petek dne 11. aprila ob 16. urf popoldne v posvetovalnici Ljubljanske kreditne bankt,! naj se izplača za leto 1923 11*4 dividendo napram 10% za leto za leto 192? in 8% za leto 1921. Dru*bina podjetja so proizvajala v letu 1923 skupaj: papirja 852 vagonov, t. j. za 13.3% več kakor v prošlem letu, i*; razventega 239 vagonov celuloze, t j. z« 1.4% več nego v proSlem letu ter 168 vagonov lesovine, t. J. za 12 8% več nego v pro-Šlem letu. Prodajna organizacija se Je v minulem poslovnem letu Izdatno razpredla hi služi kot dokaz delazmožnosti družblrlk obratov zlasti dejstvo, da se Je za eksport izdelkov v Orijent dobro pripravilo pot.
Drobiž.
* Premetena   berač? ca. Spefrulacrjau
ki se je razpasla po vojni v vseh slojih, se ni ustavila niti pred vratmi največjih siromakov. Varšavska policija Je imela ta dni zanhnJv posel s tako Špekulacijo. Neka stara siromašna In slabotna ženica je stala vsak dan na oglu elegantnih var$sv~ skfh ulic ter z detetom v nenroCJu pro^fia nvloščfne Nekega dne je stopil k nji stražnik In beračlca je takoj pobegnila. To se je zdelo varnostnemu organu sumljivo, skoči' je za njo ter io aretiral. Na polic!* so ugotovili, da Je bilo njeno dete iz lesa.
* Rušila pred veliko poplavo. Po vesteh Iz Moskve In Harkova preti sporrrlndf vsei Ukraifni velik« poplava. Zato je ukrajinski centra'n! odbor odredil mobtliracfio vseh moSVfh proti te) nevarnosti. Bregove Prestopi zlasti reka Dn<eper. V Krjevu pričakujejo poplavo kakršne doslej se nI bilo. Ukrajinske železniške proge so zasute a snegom ki Je na nekaterih krajih nad b metrov visok. Tega snega seveda delavci ne morejo odstraniti In prebivalstvo je prisiljeno čakati, da se stopi pod pritisk solnčnfh faTkov.
Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Najnovejša poročila.
NARODNA SKUPŠČINA.
— Beograd, 20. marca. (Izv.) V •skupščini je danes dan interpelacij. Za današnjo dopoldansko sejo je v parla« mentu vladalo veliko in napeto zani* manje, ker so vsi parlamentarni krogi pričakovali, kak odgovor da vlada na interpelacijo džemijeta in kakšno stali« šče zavzame slednji napram vladi. Za danes dopoldne določena plenarna seia je bila odgođena na 16. uro popoldne iz razloga, ker je bil danes ob 11. do« poldne svečan pogreb zemljskih ostan« kov bivšega ministrskega predsednika pok. Milenka Vesnića. ki je umrl v Pa« rizu. Pogreba se je polnoštevilno ude« ležil« narodna skupščina in je vsled tega odpadla dopoldanska seja,
NAPETA PARLAMENTARNA SITUACIJA.
— Beograd, 20. marca. (Izv.) Danes dopoldne je postala parlamentarna si« tuacija spočetka zelo napeta, ker so vsi pričakovali, kako stališče zavzamejo džemijetski poslanci napram odgovoru notranjega ministra na njih interpela« cijo o pokolju v Metohiji. Džemijet je včeraj vladi začel groziti, da izstopi iz vladine večine, če ne dobi zadovoljivega odgovora. Za slučaj, da bi v resnici dzemijet izstopil iz vladine večine, te* daj je dana nevarnost, da ostane lahko vlada še med proračunsko razpravo v manjšini.
Na snočnl seji je ministrski svet skleni), da ima notranji minister ugoditi vsem zahtevam džemijeta in da uvede strogo preiskavo v Metohiji radi poko* lja tamošnjih muslimanov.
RADIKALI IN VERIFIKACIJA RADIĆEVSKH MANDATOV.
— Beograd, 20. marca. (Izv.) Da« našnji dopoldanski radikalni tisk raz* motriva splošni položaj, ugotavljaoč, da je položaj vlade zelo težaven. Glede verifikacije radićevskih ostalih manda« tov naglašajo radikalni krogi, da ne bodo radikali delali nikakih ovir in za« prek, ter da bodo postopali ravno t ako kot prvikrat. Baš pa ni treba hiteti z verifikacijo teh ostalih mandatov, ker se tudi radicevcem ne mudi, da pridejo čimpreje v narodno skuščino. Kakor se onim 20 verificiranim mandatom ne mudi takoj priti v skupščino, tako tudi sedaj radikali nimajo vzroka hiteti z verifikacijo ostalih mandatov.
BURNE DIJAŠKE DEMONSTRACIJE V BEOGRADU.
— Beograd, 20. marca. (Izv.) Rektorat beogradske univerze je ie včeraj sporočil akademiki omladini, da ugodi vsem z*hte» vam ter da dovoljuje, da se vrši na akadem* aklh tleh danes dopoldne velik protestni shod. Danes dopoldne se je faktično zbrala v kompaktnem številu akademska omladina, ki je na zborovanju odločno protestirala proti kršitvi univerzitetne avtonomije, iz« javljajoč, da je pripravi {ena voditi borbo sa avtonomijo s vsemi legalnimi in tudi skraj« nimi sredstvi. Po končanem zborovanju ae je po 10. url dopoldne funejirel imno*anten * »prevod, ki se ga ^udeležilo nad 3000 akaa
demikov vseh fakultet. Sprevod med orno* besnimi vzkliki: »Živela avtonomija unfvers! i 2lveli profeaorji! Dol a kršitelji avtonomije!« j je akuSal od univerze prodreti na Te razi j*, j kjer so nameravali akademiki prirediti skup*] no z meščanstvom veliko protestno z boro* i vanje. Močan kordon orožnlštva je k Tere^ zijam vodeče dohode popolnoma ttpti, na« j kar so akademiki med petjem akademskih pesmi in raznimi vzkliki od5lt na Terazij«*! kjer so imeli protestno zborovanje. Demon«J stracije so bile mestoma zelo burna. Do lnx*^ dentov oi prišlo.
POGREB ZEMELJSKIH OSTANKOV MILENKA VESNIĆA.
**- Beograd, 20. marca. (Tsv.) Dane« ob 11. dopoldne je bil svečan pogreb zemeljskih ostankov pok. Milenka Ves* niča, ki so jih včeraj prepeljali is Pariza? v Beograd. Zemeljski ostanki so bili položeni k večnemu počitku na noveny| pokopališču. Pogreba so se udeležili vali člani vlade s predsednikom Pilićem na Čelu, predsedstvo narodne skupščine s predsednikom Jova no viče m, za#f stopniki parlamentarnih klubov, gener raliteta, visoki državni dostojanstveniki in zastopniki raznih kulturnih, političnih in drugih korporacij.
Krasne vence so položili na pokof* nikov grob Nj. Vel. kralj Aeksander. bivši francoski ministrski predsednik in\ prijatelj Vesnićev B r i a n d in sedanji francoski ministrski predsednik Po in' care, kraljevska vlada in številni po*' kojnikovi prijatelji
Borzna poročila.
Zagrebška borza.
One 20. marca. Sprejeto ob 13.
Derite:  Curih 14 155—14.255, Paria! 4.075—4.125. London 331.25—354.25, Dunaj! 0.11514—0.11714. Praga 237—240, Trst 3J3 do 3-56, Newyork 81.70—82.70. — Valuta?' dolar 80.625—81.625. lira 3.505—3.535.
Efekti: 7% Invest posoj. 1921 f7-c* 69, 2*4% drž. renta za ratnu Štetu W)—) 163. Ljubljanska  kreditna 241—245. Cen*; tralna banka 69—70, Hrv. eskomptna baa>i ka 165—166, Kreditna banka, Zagb. I47-*J 148.5, Hipotekama banka 86—89, Juzoban*! ka 137.5—138.5, Praštediona 945—955, Sla-i venska banka 112—114. Eksploatacija 154' —160, Drava d. d., Osijek 430, Šećerane* Osijek 1380—1450, !s*s d. d. 62—65, Niha* 132.5—135.   Outman  1000—1050. Slavekt 800. Slavonija  148—154, Strojne tov. 150, Trboveljska 750*    Union, paromlin  1000»{ Vevče 180—185.
— Beograd. 20. marca Ozv.) Pa rt* 407, Newyork 8225. 2cneva 1418 65. Mila*! 355. Praga 234.05, Dunaj 0.11234. BtiKarr-' ita 43.50. Sofv*a 58. Budimpešta 0.11.
INOZEMSKE BORZE.
■*» Čarih. 20. marca. Današnia borza: Beoarad 7.05—7.15, Praga 16.70—16.75, Newyork 5.78—5.7875, London 24 785— 24.305, Pariz 29.20— 29.35, Milan 24.80— 24.90, Berlin 1.295—1.305. Amsterdam 214 —215. Dunaj 0.0815—0.08175, Bukarešta 3.10—3.20, Sofija 4.10—4.20.
— Trat, 20. marca. Današnja pred-borza: Beograd 28.50—28 75. London 0«.7S —99 25, Pariz 115—117. Newyork 22.95— {3J5fe Cuiia OT-402, JPfaza 66-50-67JO^
»
Stran 6
•SLOVPNSKI   NARODt.   dne 21. marca i*24
štrv   07.
SffiTu^oTfflif!
it
Kdor kupire, naj čita oglase v
kdor prodaja, „Slov. Jfaroita"!
—  Isće se —
prvovrstna, samostalna nao-distia'a za dobro plačo in celo oskrbo. — Dopise na: Hamburger Eila, Osijek, Ka^ucir^ka ulica.
Strelno lepenk1 prmrstoo
ICflfiHEHlal   (Kan nnUllidenjiap.)
dobavlja tako! v vsaki množini naje«' eja
3os. R, puh, £inbliana,
ermd.lka alka 22,
Ttlafoa 313.
Pisalni M. wfrtfflo!
■mehanična delavnloa (po nra vil alal e a)
L. BAB AGA, LJubljana, golenbnrnova ulica 6-1.
Na*r©T»efe
cement —
Piima Portland trboveljski In dalmatinski dobavi a v roljubnih m nož nah. -   Naročila sprejema:
H. Petri«.
Gosposvetska cesta 16 1.
Telefon 343 1714
PozorI Pozor!
Elektrarne, elektroinstala-terii, krijte potrebo elektromotorjev - elektromateri-jala, elektromedicinskih aparatov • elektrokurilnih in kuhalnih aparatov, razsvetljeval iz skladišča
Leopold Trntnlli,.
Ljubljana, Sv Petra c. 25 Na debelo I   M a drobno I
tm pfMia
damskih  slamnikov  In moSkih klobukov
Bortarli - Zourion
Ljubljana - Mestni trg 7
izdeluje po najnove Sih modelih, lstotam velika  zaloga damskih slamnikov, naktenih in praznih in raznovrstnega nakita.
Vabilo
na
občni zbor
Posojilnee ¥ Cerknici
reglstr. zadruge z omejeno zavezo
Id ar bo vriil
v nedeljo dne SO. marce 1924 eb dveh po »oldne v prostorih   poao'llnlee v Carknlol.
DNEVNI RED:
1. Poročilo naČelstva.
2. Poročilo računskega pregledo-valca za leto 1923.
4. P trjenie računa za leto 1923 in razdelitev  čistega doHčka.
4. Izvolitev načelstva. odbora, računskega pregledovalca in namestnika.
5. Poroti Io o Izvršeni reviziji.
6. Slučajnosti.
NAČEL S T VO.
UMETNA GNOJILA
prvovrstni rudninski superfosfat, superfosfat iz kostne moke ter razna mešana gnojila po najnižjih konkurenčnih cenah dobavljal
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku.
Vse hiti
v modno trgovino, Mestni trg 19
A. Šinkovic nas) K. Sojs
inventurna prodaja.
deco. — Pletene jopice, trikotažo. Predpasnike, nogavice, rokavice Svilo veeh vrst, krevete, naramnica 1. t d.
Zunanja naročila poštno obratno.
Zahvala.
Vsem, ki so nam ob priliki prebridke izgube dragega
pokoinika, gospoda
■UMIH RHKOVCH
stali ob strani s tolažilno besedo in dejanjem, izrekamo tem potom na iskrenejšo zabvalo. Zlasti se zahvaljujemo g. gene-Talu Živkoviču, g. polkovniku Nediču, g majorju Lampicu ter vsem ostalim gospodom častnikom, nadalje upravniku Nar. gledališča g. M»»eju Hubadu, zastopnikom druStva vpo-kojenih orožnikov, zastopnikom poštne uprave ter sploh vsem, ki so spremili blagopokojnika na njeeovi zadnji poti v tako obilnem številu. Posebna zahvala bodi izrečena nadalje gospodom pevcem Nar. gledališča za v srce segajoče petje ter vsem darovalcem krasnega cvetja.
Vsem in vsakomur posebej: Najsrčnejša hvala!
Ljubljana, dne 20. marca 1924, Rodbine: Bakovec, Frantar, Mosotlo in Pokosi.
ocfgov naj so
mHLI OGLHSI
Cena   malih oglasov
vsaka beseda 30 pere. — Najmanj« pa Din aV—
Klub-garniturc,
jedilnice, spalnice in dru« go pohištvo na obroke nudita, dokler traja zalo* — Erman & Arhar, Št. Vid nad Ljubljano 4.
1963
26 letni <*oc~s>dski strežnik
rHcrrschaft?d'>ncr) prvo* vrsten. — želi premeniti mesto. Snreiemaio se sa« mo priooročena pisma. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1975
Kontoristinja,
rmoina slovenskega in nemškega jezika, sloven« ske stenografije in stro* iepisja — išče službe. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 1969
rejše oomočnice
ra   novo   oreurejeno in povečano damsko krojač nico. — Fani Jager«Trnnr» puš.   Kolodvorska vRoa št. 2S. I nadstr. 1998
Prodajalka,
izurjena v trgovini z me* šanim blagom in trafiki — želi premeniti službo. Nastop takoj. — Ponud* be pod »Zanesljiva'2002« na upravo »Slov. Nar.«.
Perfekten knjigo-Todja-bilancist
Želi primernega mesta pri večjem trgovskem ali in* d'strijskem podjetju. — Sprejme tudi začasno de* lo, kakor pregledovanje in vpeljavo trgovskih knjig, sestavljanje bilan« ce m d-"go. — Ponudbe pod »B'lsncist'2003« na upravo »Slov. Naroda«.
Kot ootnik,
že nekoliVo izkušen, bi rad stopil v takojšnjo sl"žV»o. — Ponudbe nod »Takojšen nastop/2000« na upravo »Slov. Nar.«.
Sprejmem holjso kuharico
k dvema osebama, ki zna navadno kuhati. Biti mo» ra mlada, zelo čista in pridna, z dobrimi snriče* vali. Pomagala bi tudi ne* koliko sobarici. Nastop I. aprila. — Naslov pove uprava »51. Nar.«. 2004
Blatfsjriičarka
se sprejme takoj v re# stavraciji glavni ko lo dvor v Ljubljani. Oziralo se bo samo ra ono, ki je v tej stroki že izvežbana in ki ima do* bra iz»>'T*ewala. Starost ne iznod 20 let. — Predsta* viti se je osebno dnev* no dopoldan istotam.
2009
Odda se lepo meblovana soba
z električno razsvetljavo le solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2014
Soba in kabinet
ali samo soba (parter ali I. nadstropje) v bližini kolodvora — se išče. — Ponudbe pod »Mehlova* na ali prazna soba'2001« na upravo »Slov. Nar.«.
2 meblovani sobi
po možnosti v sredini mesta alt v kaki lepši vili išče eleganten gospod ■ sooro?»o. — Naslov: Ho* tel »Tratnik«, Ljubljana.
1007
Lepo posestvo,
80 oralov obsegajoče, le* žeče na Pohorju, dve uri oddaljeno od Maribora, v bližini Mariborske koče, je takoj naprodaj Cena po dogovorj. Intereaenti naj se blagovolijo ogla* siti pri Francu Polaku v Sp Hoči 75 pri Mariboru.
1991
Mlad zrkon<?ki par
brez otrok išče lepo me* blovano sobo pri boljši rodbini, po možnosti s hrano in postrežbo. Pla* ,xa postranska stvar. — Ponudbe na upravo »SI. Nar.« pod »12.000 1994«.
I
fokat:
i
Inozemska d. d. išče rafinerijo
ra predelavo naftinih ostankov (Naphtariick* stiinde> ali primerno pod ietje za raroečavanie i n* dustriiskih olj ▼ d-žavi SHS — Pojasnila: Tomec <3b Co.. Wlen XVIII. Plcnerg. 17. 200^
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovaren Bo« sendorfer. Czapka, Ehr-har, Holzl. Schweigho. fer, Originag Stingl itd. Tudi na obroke! — Jeri* ca Huhad, roj Dolenc, Ljubljana, Hilšcrjeva ul. §t  5 30
Okasion-slpmnJke
od 10 do 100 Din razpro* dajam samo od 20. do 30. marca. — Horvat, mo* diska. Stari trg 21. 1971
I   Stanov*!.'* I
Mesečna soba
s posebnim vhodom, v sredini mesta, se odda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 2012
Vdova
r dvema otrokoma (6 do S let), išče stanova* nje (sobo in kuhinjo). RsrTime se v kt'hfnii. so* hn^ na f"di na polhi: Cre rudi za hišnico. P^s^a ra nar let nanrei. — Naslov ^ve 'inava Slovenskimi Naroda«. 1859
I Nepremičnin* |
Baraka
na FrišVovcu, pripravna kot sk'idišče za vsako* vrstno blago, se proda. — Pismene ponudbe pod »Prostorna baraka/1999« na upravo »Slov. Nar.«.
I
Na dobro
domačo hrano
se sprejmejo 3—4 go* spodje. — Naslov nov* uprava »51. Nar.«. 2011
Polenovka,
namočena, se dobi vsak petek — pri rvrdki Fr. KHAM, Ljubljana, na* sproti hotela »t'nion* — Hobi se tudi med tednom. 1014
Pohištvo
vsake vrste, snalnice iz trdega in mehkega less. l;akor tudi dr-'go pohi» štvo Imam vedno v za* logi po nainiž;'"h cenah. — Matiia Andlovic. Vi* dovdanska cesta 6, Li^h* liana. 1074
POZOR* PEKARJ1I
Diamalt
tvornice Hauser in Sobot* k«. Dunai. Stadlau. pe* karski sladni ekstrakt, 'e najboljše pekirsko sredstvo ter prekašg r*e ostale dosedanje nado« mestke — (suvajte ts s!i?nih potvorh. na i ho nrašeU ali tekočina' 7.: htevaite samo ori*?n*M »Dramah«! — Olarno za* stopstvo za ''"-i''"viifi' Fdvard Dužsnec. Stro««, •nav-r i evs ulica br 10. Zagreb. 12 OrSl
Zn;^?r»e cene otroš1re vp-^^e,
ki se dohijo direktno v domači tovarni ot-ošMh rorf^Vov in dvoko1»a — •TRIBUNA«, F P T... Ljubljana, Karlovs'*n ce*
st«    Št    4 - Ts*0*T"H o.
dohijo po znižani e^ni nova dvo^ol-sa. m.ih" n možni motorčV. !Qva1nl stroji in pnevmatika, ter se sprejemajo ▼ polno inpravo rs emailir*" ;-in poni^lianie d%o'-^!^«. otro^k' Tn"T*'ci, šiva'r; ;r» r«zni druni stroji — P--0. daja se tudi na obrobe
14c0
Inserati v »Malih oglasih«
imajo neoporečno veh.k 'ttpeh v »ŠInv Narodti«
44
Stro i iva, surove kože«
Dobave zmožna tvrd k e 'šče prvovrstne dokazano v usnjeni Industriji najbolje vpeliane
zastopnike
Slovenijo« — Pont dbe z referencami na lmpex G. Berlin, Breirestrasse 35.
m, b. H. 1
Razglas.
Meščanska komoraoUa v Kostanfeviol proda
približno 500 - 600 m* še stoječega hrastovega lesa.
Gozd leži tik ob državni cesti pri Kostanjevici. Event. ponudbe na: »Načelstvo meščanske korporaciie v Kostanjevici*. Na&eletvo.
GomoufoM
umetno anoiifo n tvefllre
iiiiiE'fJiiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
fe izborno učinkovito sredstvo, katero omoeoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena zavojčku Din 3-—.
Razpošilja društvo
„ihinarska Šola" o Kranju.
Stalna zaloga: Herzmansky, Korsika, Urbanic in drogerija .Adria*.
Prager Presse
za Jnaoslaslto.
Ta najbolj informiran in najbolj razširjen dnevnik v Češkoslovaški republiki in v tuiini stane za kraljevino SHS (radi  zrtižanja poštnega tarifa) samo Din 40*—
mesečno.
Najboljše trgovske in obrtniške informacije i. t. d. držav
Male Antante.
eooooooooooooopoan
Pisemski papir
a napah ffl ikafllah na drobno ta debelo piiporoCa
narodna knjigarna,
LIUBUHIIH, ProseraoDa ulica 7.
Pozor lesotržci!
Kupujemo proti gotovini nekaj vagonov 25 mm desek monte ter tramove od 4/4 do 6/8.  Ponudbe r na]niž)o ceno na
Ivan Krali in sinovi« Zagreb
Petrlnjaka ulica štev. 73.
Veletrgovina z vinom in alkoholnimi pijačami
I3<e za LJubljane In okolico dobro vpeljanega
zastopnika
pod ugodnimi  pogoji. V  poštev pridejo samo'*osebe od stroke poStenega znača'a s krofom stalnih odiemfllce*r. Ponudbe pod Zastupnik-1384 na urravo Slov. Naroda.
3IIIIIIIIHIBIIIIIRBB1
Ravnokar fiošll nainoveisi
iki in danafsk! medni listi
za spomladansko sezllo.
Priporoča
tlarodna hnilgarnaf Llnhl} ns
Pre^ernooa ulica 7
m
Ugodna priložnost!
Pisalni stroji nsoBroke
Schapirograph in schapirografske potrebščine
The Rex Co
Ljubljana, Gradišče 10 Telefon 263.
4$ so pravkar izšli v slovenščini in opisujejo vzhodno azijsko erotično življen e z v emi realističnimi barvami Najlepši eksotični roman francoske moderne.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
543122
40
7871