C 39 NEKATERE MODELNE ZNAČILNOSTI SMUČARJEV SKAKALCEV, UGOTOVLJENE PO STANDARDNEM POSTOPKU IN Z METODO EKSPERTNEGA MODELIRANJA Bojan Jošt doktor kinezioloških znanosti, docent pri predmetu Smučanje SOME MODEL CHARACTERISTICS OF SKI JUMPERS FOUND WITH THE STANDARD PROCEDURE AND WITH A METHOD OF EXPERT MODELLING POVZETEK SUMMARY Na vzorcu 26 smučarjev skakalcev smo proučevali njihove modelne značilnosti v morfološkem in moto- ričnem prostoru. Poleg tega smo proučevali tudi strukturo odrivne moči smučarja skakalca v labora- torijskih pogojih. V ta namen je bil narejen posebni trenažer »Planica 2«, na katerem smo željene para- metre odskoka lahko izmerili. Rezultati raziskovalne naloge so natančno prikazani v raziskovalnem poro- čilu, objavljenem na Inštitutu za kineziologijo FŠ v Ljubljani. Ona sample of 26 ski jumpers we studied their mo- del characteristics in the morphologic and motor spa- ce. The structure of take-off power of a ski jumper in laboratory conditions was also studied. For this pur- pose a special training apparatus »Planica 2« was constructed on which the relevant take-off parame- ters were measured. The results of this research pro- ject are shown in detail in the research report publis- hed by the Institute of Kinesiology. l. UVOD Proučevati model uspešnosti v smu- čarskih skokih je ena temeljnih nalog raziskovalne dejavnosti na tem pod- ročju. Seveda pa je nemogoče proučiti model v celoti. Proučevanje je mogoče le v posameznih subsistemih prvotne- ga modela. Tako je bila tudi pričujoča raziskovalna naloga opravljena le na posameznih subsistemih prvotnega modela uspešnosti v smučarskih sko- kih. 2. PREDMET IN PROBLEM Gibalna zmožnost smučarja skakal- caje v mnogočem odvisna od profilira- nosti morfološkega in motoričnega prostora. Dimenzije teh dveh prosto- rov so podlaga za strukturiranje speci- fičnih gibalnih struktur, ki v osnovi določajo značilnosti tehnike izvedbe gibalne naloge. Prav tehnika paje tista, ki dejansko v največji meri enolično določa uspešnost v smučarskih skokih. Predmet te raziskovalne naloge je bil pravzaprav proučiti modelne značil­ nosti smučarjev skakalcev v morfološ- kem in motoričnem prostoru. Hkrati smo proučevali tudi prostor odrivne moči. Problem pa se je pojavil z vidika ponujene metodologije. Poleg klasič- nih metod smo uporabili še novo, ki temelji na ekspertnem sistemu (odlo- čitveno drevo) ter zakonih korelacije in subordinacije. 3. CILJ RAZISKAVE Osnovni cilj raziskovalne naloge je bil ugotoviti modelne značilnosti smu- čarjev skakalcev v morfološkem in motoričnem prostoru. 4. METODE DELA 4. 1 Vzorec merjencev V raziskavo smo vključili 26 sloven- skih skakalcev, članov naših najboljših selekcij. 4.2 Vzorec spremenljivk morfološke spremenljivke J. A TV - telesna višina 2. A TT - telesna teža 3. ASR - širina ramen 4. ASM - širina medenice 5. ADN - dolžina noge motorične spremenljivke 1. MMENSDM - skok v daljavo z mesta 2. MMEN3SM - troskok z mesta 3. MFEIOP - preskakovanje ovir 4. MKKROSP - osmica s prepogiba- njem 5. MRSOSVT3- stoja vzdolž razko- račno na T deski 6. MRSOSVT - ravnotežje vzdolž T klopce (sagitalna raven) 7. MMENS20 - šprint na 20 m 8. MHGNS20L- šprint na 20 m z le- tečim štartom 9. MGGTPK - predklon na klopci JO. MGGOLS - kot golen - podlaga 11. MMRTDT45 - dviganje trupa na klopi z nagibom 45 stopinj 12. SMABA VO - višina odskoka pri abalaku 13. SMABA TO - čas odskoka pri abalaku spremenljivke specifične odrivne moči 14. SMTMAX - čas do maksimalne sile pri odskoku na trenažerju 15. SMTOPOR - čas oporne faze od- skoka na trenažerj u 16. SMFMAX - maksimalna sila pri odskoku na trenažerju 17. SMAMAX - največji pospešek pri odskoku na trenažerju 18. SMVNA V - navpična hitrost pri odskoku na trenažerju 19. SMHITF- hitrost naraščanja sile pri odskoku na trenažerju 40 kriterijska spremenljivka Za kriterijsko spremenljivko so bili uporabljeni rezultati tekmovanja smu- čarjev skakalcev v Planici 19.11.1989. Upoštevano je bilo končno skupno šte- vilo točk. 4.3, Metode obdelave podatkov V skladu s ciljem raziskovalne nalo- ge smo najprej izračunali osnovne sta- tistične parametre uporabljenih spre- menljivk. Sledili sta faktorska in regre- sijska analiza, ki je bila izvedena z en- kratnim postopkom v prvi in s stopenj- skim postopkom v drugi fazi. Na kon- cu pa smo uporabili še metodo ekspert- nega sistema (odločitvenega drevesa). 5. REZULTATI V prvem podpoglavju interpretacije rezultatov so predstavljene osnovne statistične značilnosti uporabljenih spremenljivk. OPOMBA: Opisi spremenljivk so na vpogled pri avtorju na Inštitutu za ki- neziologijo FŠ v Ljubljani. Osnovna statistika uporabljenih spremenljivk Podatki so bili dobljeni pri testiranju skakalcev 31. 1 O. 1989 na FŠ v Ljublja- ni. Rezultati statistične analize so pri- kazani za vse spremenljivke v tabeli št. 1: MORFOLOGIJA okt. 1989 povp. sta. Spremenljivka vred. dev. l. AV mm 1740 53 2. AT dkg 644 47 3. ASR mm 375 35 4. ADN mm 884 42 5. ASM mm 248 30 MOTORIKA povp. stan. Spremenljivke vred. dev. 6. SMABA VO mm 555 58 7. MKKROSP 1/lOs 155 5 8. MGGTPK mm 604 47 9. MMENSDM cm 272 14 10. MMEN3SM cm 874 48 II. MFElOP 1/100s 569 51 12. MMRTDT45 pon 25 4 13. MRSOSVT3 1/10s 230 86 14. MRSOSVT 1/10s 153 101 15. MHGNS20L ts 2396 79 16. MGGOLS stop. 58 5 17. SMISSKA toč. 251 17 Nekatere modelne značilnosti smučarjev skakalcev, ugotovljene po standardnem postopku in z metodo ekspertnega modeliranja ODRIVNA MOČ št. spremenlj. enota pav. vred. standard. deviac. 18. SMVNAVI M/s 2'.683 0.324 19. SMTMXI 1/1000 s 279.556 72.776 20. SMTOPORI 1/1000 S 383.889 30.991 21. SMFMAXI N 1399.000 1 S 1.226 22. SMAMAXI m/s2 10.755 1.608 23. SMHITFI N/s 5387.000 2368.371 Tabela l: Osnovna statistika (aritmetična sredina in standardna deviacija) uporab- ljenih spremenljivk v morfološkem in motoričnem prostoru ter segmentu odriv- ne moči Faktorska struktura morfološko - motoričnih spremenljivk V nadaljevanju smo opravili faktor- sko analizo spremenljivk morfološko- motoričnega prostora in prostora od- rivne moči smučarja skakalca. Ugoto- vili smo, da je morfološko-motorični prostor definiralo šest, med seboj neodvisnih latentnih dimenzij. (tab. št. 2). Kriterijska spremenljivka s svojo kumunaliteto 0.86 je v znatni meri do- ločena z delovanjem teh latentnih morfološko-motoričnih dimenzij. V spodnji preglednici prikazujemo rela- tivne deleže kriterijske spremenljivke na posameznih latentnih dimenzijah: št. definiranje faktorja Pri prvem faktorju dominirajo pro- jekcije spremenljivk časa odskoka in eksplozivne moči , definirane po defi- niciji Verhošanskega. Omenjena kon- figuracija nas nagiba k temu, da bi lah- ko prvi faktor poimenovali kot faktor EKSPLOZIVNE MOČI smučarja ska- kalca. Pri drugem faktorju imajo največje projekcije spremenljivke vertikalne hitrosti, maksimalna sila in največji pospešek. Na osnovi takšne profilira- nosti druge latentne dimenzije bi le-to lahko poimenovali kot faktor HIT- ROSTNE MOČI smučarja skakalca. Zgornje ugotovitve kažejo na dife- renciranost povsem biomehaničnih pa- l. HITROSTNA MOČ - ATLETSKI MORFOLO.TIP relat. delež v % 15.25 17.64 37.21 2. GIBLJIVOST- ŠIRINA RAMEN 3. KOORDINACIJA- RELATIVNA DOLŽINA NOG(-) 4. RAVNOTEŽJE-ŠIRINA MEDENICE 5. REPETITIVNA MOČ TREBUŠNIH MIŠIC 6. MOTORIČNA HITROST-ŠIRINA MEDENICE SKUPAJ 6.76 2.89 6.25 86.00 Tabela 2: Število faktorjev, ime faktorja in njihov relativni delež pri kriteriju uspešnosti Z zgoraj imenovanimi faktorji smo pojasnili 86% uspešnosti smučarjev skakalcev. rametrov pri odskoku smučarja skakal- ca na dva motorična faktorja. V praksi torej lahko pričakujemo relativno neodvisnost teh dveh faktorjev. Ska- kalec, ki ima visoko razvito eno spo- Faktorska strukt. odrivne moči smuč. skok. Faktorska struktura odrivne moči smučarja skakalca Rezultati te analize so prikazani v naslednji tabeli. SMVNAVI SMTMAXI SMTOPORl SMFMAXI SMAMAXI SMHITFI PARALELNE PROJEKCIJE ORTOGONALNE PROJEKCIJE FAKTOR! FAKTOR2 FAKTOR! FAKTOR2 .13 .76 .25 .78 - .95 .06 -.94 -.09 -.77 - .03 -.77 - .15 - .08 .73 .03 .71 - .01 .93 .13 .92 .90 03 .90 .1 7 Tabela 3: Matrike paralelnih in ortogonalnih projekcij ( sobnost, v povprečju nima tako razvite druge. Analiza kriterija uspešnosti Delež pojasnjene uspešnosti na os- novi faktorske analize je povsem enak deležu, ki so ga na kriteriju pojasnjeva- le manifestne spremenljivke v postop- ku enkratne regresijske analize. Takšen dokaj sporen metodološki korak nas je z vidika zmožnosti posplo- ševanja nekoliko spodbudil za stopenj- sko regresijsko analizo, katere izhodiš- če je bilo hipotetično drevo morfološ- ko-motoričnega prostora. Po tej dokaj zanimivi metodi smo uspeli pojasniti 55% kriterijske spremenljivke uspeš- nosti . Prav tako pa smo prikazali tudi način vrednotenja modelnih značil­ nosti, izvedenih po tej metodi. Bistve- na omejitev te metode je v omejenosti značilnosti vzorca merjencev in zanes- ljivosti kriterija. Zaradi tega smo se od- ločili v okviru vrednotenja modelnih značilnosti za logiko ekspertnega siste- ma. Analiza uspešnosti po logiki ekspertnega sistema Postavili smo odločitveno drevo in odločitvena pravila ter nato na osnovi bazičnih podatkov za štiri tekmovalce prikazali način vrednotenja. Ugotovili smo, da je za analizo us- pešnosti možno uporabljati vse tri me- tode. Pri prvih dveh gre predvsem za metodološke omejitve, medtem ko gre pri tretji bolj za vsebinske omejitve. Prvi dve metodi sta matematično ek- saktni, zahtevata uporabo računalnika in dokaj zapleteno obdelavo, medtem ko tretja metoda ne zahteva uporabe računalnika. Prav za slednjo želimo prikazati tudi končne rezultate (tab. št. 4). če bi na tekmovanju v Planici rezul- tat določale samo morfološko-motorič­ ne lastnosti, potem bi moral biti naj- boljši Primož Ulaga (velja le za te štiri tekmovalce). Tako pa je Franci Petek dosegel odličen rezultat ob sicer do- brem morfološko-motoričnem statu- su. Franci je poleg teh sposobnosti do- bro izkoristil tudi druga področja psi- hosomatičnega statusa ob sicer, po vsej verjetnosti dokaj visokem nivoju os- vojenosti specifičnih motoričnih infor- macij. M. Zupan bi lahko dosegel več, kot je sicer. Zaskrbljujoče pri njem je KinS 1, 1992 MODEL USPEŠNOSTI SMUČARJA SKAKALCA Z VIDIKA NEKATERIH MORFO- LOŠKO-MOTORIČNIH DIMENZIJ (november 1989) MRMTDT45+ REPMOČ ,(NNNP) (PNDP) MMENSDM IHITMOČ (PNDP) SMABAV MMENS20 (PPDP) - EKSM (DNPD) MMEN3SM - ELASM (DPON) (PPDN) MRSOSVT3 RAVNOTE (DNNP) TRAEKS (PNDP) INTEKS (PNDP) ENERKOM (PPOD) MOTORJ (NNN~ MRSO VT (NNOD) (PPDD) REGSIN (NPDO) USPEH HITRO MHGNS20L (DODD) MGGTPK (DDDD) GIBU! (ONOD) MGGOLS (PPOD) (PPOD) INFKOM Planica 19.11.89 (PDOD) PREDV. USPEH (PPOD) MFE I0P (NNOD) MKKROSP 1 KOO_RD_l _______ ~ (PODP) (DOOO) ASM ~ RANSV ASR (0000) MORFOL (0000) - - - ·-~ ADN I MORIND (POOD) ,__ ___ _ AT · - AV Rogelj Zupan Ulaga Petek (NPDO) INTEKS REGSIN KOORDI INKOGI ENKOGI MORIND TRANSV PUSPEH USPEH - neprimeren, primeren, dober, odličen - · mehanizem za regulacijo intenzivnosti ekscitacije - mehanizem za regulacijo sinergistov in antagonistov - mehanizem za strukturiranje gibanja - informacijska komponenta gibanja - energijska komponenta gibanja - morfološki indek (ASM+ASR). AV/AT/AND/2 - prečna razsežnost telesa - predvideni uspeh z vidika morfološko-motoričnih dimenzij - tekmovanje v Planici na P ~ 70M dne 19. 12. 1989 večje število povsem neprimernih re- zultatov v sicer dokaj pomembnih ka- rakteristikah smučarja skakalca. Na drugi strani pa ga odlikuje izredno ugodno profiliran morfološki status. Rogelj Franci bi po svojem morfološ- ko-motoričnem statusu lahko dosegel vsaj primeren rezultat. Žal pa v tem trenutku njegov tehnični izkoristek še ni spremenil rezultata v pozitivno smer. Na tak način se torej ponuja še tretja metoda ocenjevanja uspešnosti, ki je bolj abstraktna in predvsem upošteva visoko metodološko in vsebinsko zna- nje posameznega eksperta, podkreplje- no z množico raziskovalnih izsledkov. LITERATURA 1. Agrež, F., B. Pistotnik: Motorične spo- sobnosti starejših pionirjev smučarjev ska- kalcev. - Ljubljana : Fakulteta za telesno kulturo, 1987 2. Jošt, B.: Nekatere modelne značilnosti smučarjev skakalcev. :.. Ljubljana : Fakulte- ta za telesno kult uro, 1989 3. Mulej, M.: Ustvarjalno delo in dialek- tična teorija sistemov. - Celje : Razvojni center, 1979 4. Skisport. - Berlin : Sportve rlag, 1978 5. Vaverka, F.: Biomechanika skoku na lyžich. - Olomouc : UP, 1987 6. Verhošanskij , J. : Razvoj snage u spor- tu. - Beograd : Partizan, 1979 42 Nekatere modelne značilnosti smučarjev skakalcev, ugotovljene po standardnem postopku in z metodo ekspertnega modeliranja ZAKLJUČEK Na vzorcu 26 naših smučarjev skakalcev smo razisko- vali in ugotovili povezave med njihovimi morfološko- motoričnimi značilnostmi in njihovo uspešnostjo na tekmovanju v Planici 19. II. 1989. Po osnovni statistični analizi in analizi interkore- lacij manifestnih spremenljivk smo v nadaljevanju raziskovali faktorsko strukturo spremenljivk najprej v morfološko-motoričnem prostoru in nato še v pro- storu odrivne moči. Kovariabilnost morfološko-motoričnih spremen- ljiv k je bilo mogoče pojasniti s šestimi osnovnimi morfološko-motoričnimi faktorji. V prostoru spremenljivk odrivne moči pa smo izlo- čili dve latentni dimenziji, od katerih je ena bližje po- jmovanju eksplozivne in druga bližje pojmovanju hit- rostne moči. Uspešnost udeležencev tekmovanja v Planici smo najprej ugotavljali s klasičo regresijsko analizo. Po tem metodološko spornem postopku smo pojasnili kar 85% uspešnosti skakalcev. Zaradi nizkega števila merjencev in velikega števila hkrati obravnavanih spremenljivk pa je bil omenjeni delež statistično nez- načilen. Da bi se izognili metodološkim pomanjkljivostim, smo v drugi fazi uporabili stopenjsko regresijsko ana- lizo. Izhodišče za to analizo je bilo hipotetično drevo morfološko-motoričnih dimenzij smučarja skakalca. S to metodo smo pojasnili 55% uspešnosti na tekmo- vanju v Planici. Pri tem pa smo izpustili obravnavo sicer značilnega prediktorja uspešnosti v Planici spremenljivke dviganje trupa. Omenjena spremen- ljivka je bila s kriterijem uspešnosti v negativni pove- - zavi, kar je v nasprotju z vsakršno pozitivno logiko, ki se sicer kaže v kineziološkem raziskovanju. Vzroki so lahko v tem, da so naši najboljši skakalci omenjeni test izvajali popolnoma neresno oziroma da so v pro- cesu kondicijske priprave to področje popolnoma za- nemarili. Zaradi omejitev metodološke narave smo v zadnjem delu analizirali uspešnost skakalcev z vidika njihovih morfološko-motoričnih dimenzij po logiki ekspertne- ga sistema. Takšen postopek nam brez računalnika omogoča dokaj hitro obdelavo množice podatkov v skladu s hierarhično postavljenim odločitvenim dre- vesom in odločitvenimi pravili. Za vsakega posamez- nega skakalca lahko predvidimo hipotetični rezultat na podlagi njegovega morfološko-motoričnega statu- sa. Istočasno pa lahko po načelu dekompozicije spremljamo stanje v vsakem od hipotetično opredelje- nih subsistemov. CONCLUSION Ona sample of 26 Yugoslav ski jumpers an analysis was made of the correlation between the morphologic and motor characteristics of skijumpers and their ac- hievements in the competition at Planica on 19. 11. 1989. After an analysis of the basic statistical parameters and intercorrelations between the manifest variables, the factor structure of the morphological and motor space and then also take-off power space was found. The covariability of the morphologic and motor va- riables could be explained with six latent morpho- motor factors. In the space of take-off power, two latent dimen- sions were extracted, one closer to the concept of ex- plosive power and one to power in speed. The achievements of the competitors at the compe- tition in Planica was first analysed with the classical regression analysis. With this methodologically du- bious procedure 85% of the success variance was ex- plained. Because of the small sample and great num- ber of predictor variables, the explained variance emerged statistically non-significant. To avoid these methodological shortcomings, we used stepwise regression analysis in the second phase. The basis for this analysis was a hypothetical tree of morpho-motor dimensions of the ski jumper. With this method 55% of the success variance in Planica was explained. In this analysis the otherwise signifi- cant predictor - sit-ups - was omitted. This variable was negativelly correlated with the success criterion, which is contrary to logic and ali other findings in ki- nesiology. The reason might be either that the com- petitors did not take this test seriously, or that this was completely omitted from the training process. Due to constraints of a methodological nature we analysed the success of jumpers from the viewpoint of their morphological and motor dimensions in the last pari with the expert system approach. This procedure allows us - without the need of a computer - to pro- cess quickly large amounts of data in accord with the hierarchically defined decision tree and decision ru- les. For each individual competitor we can predict the hypothetical result on the basis of his morpho-motor status. At the same tirne we can - by the principle of decomposition - monitor the state in each of the hy- pothetically defined subsystems.