Naročnina mesečno 0 Din. ca inozemstvo 40 Din - nedelj* k a Izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din (Jredniitvo je t Kopitarjevi nI. 6/111 SEOVENEC Telefoni nrednlštvnt dnevna slniba 209» — nočna 299«. 2994 la 209« ček. rnčnn: Ljubljana *L 10.630 in 10.349 za inserate; Sarajevo itv. 756V Zagreb »t». 39.011, Praga-Du naj 24.79* Uprava: KopUnr-jeva b. telefon 2999 Uhaja vsak dan sjntraj, rasen ponedeljka In dneva po prazniku Zarja thermidorja v Rusiji? Dne 27. julija 1794 je francoski narodni konvent strmoglavil Robe.s.pierrea kljub podpori, ki jo je užival pri skrajnih levičarjih in fiariški ulici. To je thermidor francoske revo-ucije, ki pomen j a konec krvavega revolucionarnega terorja. Gonilna revolucionarna sila, ki je splaiutela iz socialnih in gospodarskih motivov, dobiva od tega trenutka dalje vedno bolj nacionalni in patriotični značaj. Vstane nova Francija, ki ne pobija več lastnih sinov, ampak ki v brezpriinernem junaštvu in odpovedi pošilja med zvoki nove nacionalno himne pod nacionalnim praporom svoje sinove v svet, da ga osvoje za pridobitve francoskega genija. Ali niso neki znaki tukaj, ki napovedujejo 6ličen thermidor tudi v boljševiški Rusiji? Ali se ne javljajo tudi v Rusiji znamenja, ki govore za to, da bo tudi tamkaj socialna boljševiška revolucija končala z veliko nacionalno epope jo? Toda pustimo ugibanja in prorokovanja, in si oglejmo samo nekaj značilnih dejstev, pa naj si jih jHJteiu čitatelj sam po svoje razlaga kakor hoče. Ni dvoma, da je po popolni zmagi boljševizma v Rusiji hotel Lenin izvesti integralni komunistični program in pretvoriti Rusijo v komunistični paradiž, ki naj bi služil za vzor socialistične države in za izhodišče svetovne revolucije. Bila so to leta komunističnega entu ziaz.ma, ki je z mrzlično nestrpnostjo trdno pri- | čakoval socialnih in gospodarskih čudežev od nove komunistične revolucionarne religije. Marksizem jjostane življenjska dogma. Točno po njegovi materialistični doktrini se uvede novo gosjKKlarstvo, se zahteva nova morala in nova etika. Komunizem veruje, da je bila njemu prihranjena stvaritev novega sveta z novim človekom: besno preganja staro religijo, odpravi družino in družinsko življenje kot predsodek mšečanskega človeka. Enakost in kolektiv postane geslo novega načina življenja. Boljševizem se trudi, da zatre sleherno sled nacionalne miselnosti. Oktobersika revolucija je za vse čase, za vse kraje, za vse narode... Rusija ne biva nič več. Eksistira le še množ.ien reraublik, ki naj sčasoma vključijo v sebi ves svet... To je bežna jjodoba sovjetov, ki se nam pa že danes zdi silno oddaljena. Režim, zgrajen na utopiji, se ni mogel držati. Teorija je podlegla realnosti. Tudi pod boljševizmom se je človeška narava pričela upirati tiraniji zmotnega nauka. Sami voditelji stoje že po nekaj letih pred odločilno izbiro: ali obdržati, in utrditi v svojih rokah pridobljeno oblast, ali pa se vreči v pustolovščino svetovne revolucije. Trotzky veruje v komunistični svetovni prevrat, veruje v mednarodni marksizem in v \larxovo formulo »trajne revolucije«. Stalin je nasprotno skeptičen, je slab teoretik, toda je realist, ki veruje le v to, kar drži s svojimi rokami. Njegova odločilna zmaga nad mednarodnim utopistom Trotzkyjem je prvi korak k »narodnemu socializmu«, v katerem državna nacionalna misel polagoma pričenja izpodrivati mednarodni marksistični mesianizem. Revolucionarni bolj-ševiki se od tega trenutka dalje sučejo f>od-zavestno morda, toda dovolj zaznatno v krogu stare ruske imperialne tradicije. »Ni bil Stalin, ki je zmagal,« je dobro jjogodil Trotz,ky, iaiii- §ak zmagale so sile, ki stoje za njim in ki jih talin le predstavlja.« Vodilo bi predaleč, ko bi Stalinovo evolucijo hoteli v vseh fazah podrobno zajeti. Po izgonu Trotzkyga se razkol v stranki nadaljuje. Stalin ima vse bolj pred očmi ruski sovjetski imperij, zato pa se »čisti« od njega odmi-kajo. lladi postopnega opuščanja marksističnih gospodarskih načel se na skrajni levici ustvarja oj>ozicija. Stalin neumorno in dosledno »čisti« stranko in najde pri tem stalno oporo na desnici. Internacionalni elementi v stranki izgubljajo na vplivu. Revolucionarna frazeologija seveda ostane, za njo pa se skriva j>orast nove buržuazije tehnikov in rekorderjev. Petletka postaja orodje nacionalne politike, ogromna, milijonsko povečana kopija nekdanjega obnovitvenega dela Petra VeliKcga. Leto 1934 je odločilno. Sovjeti stopijo v Zvezo narodov, ker jih k temu silijo nacionalni interesi. S tem se približajo vsem ostalim bur-žuaznim in kapitalističnim državam, podajo izjave, da se ne istovetijo več z delom III. inter-nacionale, ter prično na en mah nadaljevati ca-ristično mednarodno politiko. Sovjetska Zveza se čuti prisiljeno odpreti vrata tokovom, ki prihajajo z zajrada. Proti nemškemu in proti japonskemu imperializmu, ki ogroža integriteto sovjetske države, ne reagira toliko komunistična internacionala kakor nacionalna obramba. Težišče notranje jiolitične sile prehaja od vsemogočne komunistične stranke polagoma na armado, ki jjostaja vedno silnejše orodje nacionalne obrambe. Stranka je vsled vednih »čiščenj« diskreditirana, saj so bili izobčeni iz politike mnogi nekdanji zelo vplivni in mogočni voditelji. Servilnost |>reostalih je veljavo stranke v očeh mase še bolj kompromitirala. Kaganovič drži še vedno levo »pravoverno« krilo stranke, ki vključuje v sebi može starega leninističnega stila, marksiste, ki kljub razvalinam vztrajajo pri svojih teorijah, delavstvo, ki je ljubosumno na svoje predpravice in besno ua »privilegije«, ki si jih ustvarjajo tehniki in »buržtiazija«. Toda desnica pod vodstvo"1 Moiotova in Kirova je vse večja. V sebi vključuje vse skupine, ki se trdno drže pridobitev revolucije, ki jim pa marksistični sektarizein preseda. V njej sc zbirajo vsi pristaši »veselja do življenja«, ki so marksisti postali le po sili razmer, a so sedaj vsi navdušeni v upanju, d« jih vzgon inlade generacije, ki je mestoma zelo nacionalna in ne brez smisla za tradicijo, vendarle utegne odložiti na kakem boljšem mestu. Zlasti pa podpira desnico armada, ki se ne briga toliko za marksistično pravovernost kakor za svojo j>oklicno vojaško službo in jc [>o vsem svoiem vst.oju usmerjena pred vsem državno in nacionalno brambeno, kn.\or pač vse armade Sa svetu. Francoski in italijanski protest v Berlinu Nemčija osorno odklanja Sestanek treh v Como? L,očf.no pos,opan'e veles" pro" !?e3mčiii,iaJe be-'insfci vladi novega poguma, da nadaljuje politiko izzivanja Pariz, 21 marca. e. Današnji dan je potekel popolnoma v znamenju samostojne borbe, ki jo je začela proti Nemčiji razvijati Francija. Francosko javno mnenje je zaradi neodločnega stališča angleške vlade zelo vznemirjeno in zahteva, naj bo francoska vlada čimbolj odločna in v tej odločnosti dosledna. V smislu sklepov včerajšnje seje francoske vlade je danes doj>oldne francoski veleposlanik v Berlinu Andrč Fran?ois-Poncet ob 11 odšel v nemško zunanje ministrstvo in tam predal sledečo protestno noto francoske vlade: Besedilo francoskega protesta »Francoska vlada ugotavlja, da j") državni kancler Adoll Hitler v prvih dneh meseca marca povabil k sebi francoskega veleposlanika in mu sporočil da uvaja Nemčija lastno vojno letalstvo. Teden dni pozneje, dne 16. marca, je kancler Hitler f prejel francoskega veleposlanika v Berlin" in mu sporočil, da nemška vlada uvaja obvezno vojaško službo. Vse to pomeni najskrajnejšo kršitev določb mirovnih pogodb. Nemška vlada pa na ta način tudi krši prostovoljno podpisano pogodbo, ki jo je podpisala 11. novembra 1928. V tej pogodbi se je Nemčiji sicer priznala enakopravnost, toda samo v okviru popolne organizacije evropske varnosti in pa ^ okviru splošne razorožitvene konvencije. Način, kako je nemška vlada izdala zakon z dne 16. marca 1935, dokazuje, da ni Nemčija prav nič spremenila svojih metod, s katerimi krši osnovne temelje mednarodnega prava. Nemčija postavlja Evropo pred izvršeno dejstvo, ki ga Francija nikdar nc bc mogla priznati.« Nemčija noto odklanja V Parizu je bila ta nota objavljena ob 13 popoldne. Kmalu nato je nemški tiskovni urad DNB objavil sledečo izjavo nemške vlade: »Francoski poslanik je danes dopoldne obiskal nemškega zunanjega ministra in pri njem vložil protestno noto svoje vlade proti zakon« t dne 16. marca. Nemški zunanji minister je to noto sprejel in iziavil posla nikti, da so njeni argumenti neutemeljeni. Zato Nemčija to noto odklanja.«: Italijanski protest, ki ga von Neurath tudi odklanja Takoj za francoskim velej>oslanikom se je pri nemškem zunanjem ministru oglasil italijanski veleposlanik Cerutti. Tudi ta je predal nemškemu zunanjemu ministru protestno noto, slično francoski. Takoj nato je DNB objavil slično sjioročilo o italijanskem obisku, kakor je bilo objavljeno že o fran coskem. Komunike k italijanskemu obisku ima samo še dodatek, v katerem nemška vlada pravi, da tudi druge velesile podpisnice niso spoštovale mirovnih pogodb in so jih kršile prej, preden jih je Nemčija. Nota Zvezi narodov Istočasno, ko so se vršile te demarše v Berlinu, je francoska vlada poslala najprej v London vsebino note, ki je bila kmalu nato brzojavljena v Ženevo generalnemu tajništvu Zveze narodov. V tej brzojavni noti zahteva francoska vlada sklicanie Sveta Zveze narodov, ki naj jrozove Nemčijo na odgovor, ker njene obveze napram Zvezi narodov še niso potekle. Ni še namreč potekel dveletni rok, ko postane vsaka izstopivša država iz Zveze narodov prosta vseh obvez do nje. Ta samostojen, do konca izpeljani nastop francoske vlade ja v Londonu izzval precejšnje razburjenje. Anglija si je hotela obdržati vodilno vlogo in začeti s posredovalno akcijo meil Francijo in Nemčijo. Toda Irancoska vlada se je morala postaviti proti temu poskusu, ker je treba najprej rešiti ugled mednarodnemu pravu in šele nato začeti govoriti o sankcijah, ki jih določa mednarodna pravica. Konferenca treh velesil v Como Izgleda, da se Anglija lemu stališču Francije ne more več upirati. Zato se ravno nocoj sjvoroča iz Londona, da lam sprejeli zvečer senzacionalni sklep, da sc vrfi takoj po =zdravlja ta sklep v zvezi z »nemško nevarnostjo« in tudi zato, ker »mora biti Romunija pripravljena, da uspešno onemogoči, da bi se Madjarska in Bo'garija poslužili nemškega vzgleda in hoteli uvesti splošno vojno službeno obveznost.« Eden obišče Prago Prada, 21. marca. TO. Angleški pos'anik je danes obvestil češkoslovaško zunanje ministrstvo, da t'e angleška vlada sprejela povabilo češke vlade, naj :den na svoj°m povratku iz Moskve obišče tudi Prago. Eden bo prišel torej v Prago naravnost iz Moskve čez Varšavo. Mata zveza hoče še počakati... Titulesco bo osebno razčistil položaj v Londonu in Parizu Rim, 21. marca. b. Z ozirom na obisk romunskega zunanjega ministra Titulesca v Parizu in Londonu poročajo tukajšnji listi, da bo Titulescu, ki je letos predsednik stalnega sveta Male zveze, ostal v Parizu dva ali naiveč tri dni, medtem ko se bo v Londonu zadržal dalj časa. Ker bo Titulescu na poti v Berlin šel skozi Belgrad in Bratislavo, bo to priliko izkoristil in se sestal z jugoslovanskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtič-m in češkoslovaškim zunanjim mi. nistrom dr. Benešem. Zaenkrat torej konferenca stalnega sveta Male zveze ne bo sklicana, ker se bo Titulescu o vseh tekočih vprašanjih lahko razgovoril z zunanjima ministroma ostalih dveh držav Male zveze. »Giornale d llalia« piše, da je Mala zve/a do nemške odločitve o uvedbi obvezne vojaške dolžnosti zavzela stališče čakanja. Mala zveza je mnenja, da se mora poožaj predvsem razčistiti med velesilami. Mala zveza ostane še naprej solidarna Zaveda se svoje moči ter hladnokrvno spremlja razvoj dogodkov v Evropi. Italija -Abesinija Nov spor Rim, 21. marca. b. V zvezi z najnovejšim ob. mejnim sporom, ki se je zgodil na meji Abesinije in Somalije pri mestu Agable, prinašajo tukajšnji listi uradno poročilo o tem napadu abesinskih nerednih č;t. Ni se moglo ugotoviti, koliko Abesincev je sodelovalo v tem napadu. Italijanske straže so namreč prišle na kraj napada šele tedaj, ko so se Abesinci umaknili in odpeljali s seboj okoli 100 kamel. Italijansko poslaništvo v Adis Abebi je protestiralo po nalogu italijanske vlade pri abesinski vladi in si pridržalo pravico do odškodnine. Ta napad je ponovni dokaz, da Abesinija ni sposobna, da vzdržuje red v svoji državi in pokori svoje državljane. Napad je bil izvršen v coni, ki je zasedena po italijanskih četah. Preden so Abesinci prišli v cono, v kateri so izvršili napad, so prekoračili področje nevtralne cone ki je bilo pred kratkim sporazumno določeno. Abesinccm sc je po- Molotov in Ki rov sta lansko leto predložila Stalinu načrt za »novo« notranjo j>olitiko, ki si ga je Stalin tudi osvojil. Smisel nove politike je sledeči: V ospredju je nacionahia obramba ruske zemlje. Vsak nered v notranjosti države bi imel za jiosledico, da bi sovražniki sovjetov vdrli v deželo. Treba je torej vzdržati red, ki ga simbolizira Stalin. Toda Stalinova diktatura sc ne more več opirati na svoje nekdanje temelje. Kajti komunistična stranka je izgubila v masi vero, svoj prestiž in svojo moč. Delavstvo samo ni dovolj močna opora režimu, zlasti, če pride do večjih pretresljajev. Treba sc je nasloniti na »širšo socialno bazo«, ki more biti edinole nova nacionalna elita (tehnokrati, znanstveniki, vojaške osebnosti), armada in pa najširše plasti kmetskega ljudstva. Preusmeritev v tem praven je oj>azovati žc od jeseni 1934. Kirov je sicer padel |xxl kroglo levičarskeg . terorista, toia levica s tem ni pridobila ničesar, pač pa zelo oslabila svoje pozicije. Stalin se je le še bol j naslonil na desnico. Premoč armade stopi posebno v ospredje z ustanovitvijo Vojnega sveta, ki šteje 80 odličnikov in ki ima pravico, da kontrolira tudi vse gosjiodarstvo, v kolikor prihaja za vojaške svrho v postov. Delavnost III. intemiieionale je podrejena posebnemu odseku v zunanjem ministrstvu. GPU, strašna tajna policija stranke, je radi svojih levičarskih teženj in ker je bila sokriva umora Kirova, jiopolnomn preosnovana, izgubi samostojnost in je jioslej podrejena notranjemu ministrstvu. Pričenja sc vedno večji kult »herojev sovjetske domovine«, mod katero spadajo inženjerji, učenjaki, umetniki, tehniki, udarniki, ki so deležni raznovrstnih družabnih prednosti. Mesto kulta mase torej zopet kult junakov. Odprava krušnih kart je zadela v prvi vrsti delavstvo, a pridobil je kmet. Stalin je naklonjen načrtu Jakovljeva, po katerem se bodo kolhozi pretvorili v neko vrsto agrarnih zadrug, kjer bo kmet imel svoj kos zemlje in pravico, da na njem goji drobnico in male živali, čeprav bo še vedno ostal delovni član kolhoza. Značilno je, da se tudi kuLaki sinejo vrniti iz pregnanstva, ako pristanejo na življenje v kolhozih. Posebno pa je levičarske delavske kroge zadela volivna reforma, ki je manjšini vzela možnost diktature nad veliko večino sovjetskega prebivalstva. Zanimivo je tudi, da je s 1. januarjem 1935 prenehal izhajati glavni organ »brezbožnikov«, ker baje mladina kaže premalo smisla za brezbožniško akcijo. To je le neka j dejstev, iz katerih bi se dalo sklepati, da v boljševiški Rusiji polagoma vstaja zarja sovjetskega thermidorja. Do pravega preobrata je morda še zelo daleč in bi bil optimir zem v tem j>ot;ledii preje škodljiv kot na mestu. Giblje se pn le in sicer zaenkrat najbolj vidno v tem praven, da j>roti marksistični utopiji polagoma pridobiva državna politika In nacionalna tradicija. Ako ne varajo vsi znaki, pričenja Stalin igrati na bonapartistične karte. Videz je, kakor da bi hotel utreti pot neke vrste ljudskemu cesarstvu. Desjjotizein doktrine se vedno boli umika osebni diktaturi. Morda bo razvoj v bodoče mnogo hitrejši in bodo že čez kakih tO let zaman iskali bistvenih razlik mod »ljudskimi« diktaturami fašizma, narodnega socializma in Stalinove trn boljševizma, drin srečilo, da so se pravočasno umaknili na abesinsk« ozemlje ter jih italijanske čete niso mogle zajeti. Italijanske čete so jih sicer gonile do meje nevtralne cone, nakar so se umaknile, ker niso hotele povzročiti novih obmejnih spopadov. Pariz poklanja zlato kolajno kraljici - materi Mariji Pariz, 21. marca. AA. Snoči ob 5.30 je bila v pariški občini intimna svečanpst. Predsednik občine Conteneau jc izročil jugoslovanskemu poslaniku (lr. Spalajkoviču zlato kolajno pariškega mesta, ki so jo nameravali izročiti blagopokojnemu kralju Aleksandru 10. oktobra in ki jo zdaj izroče Nj. Vel. kraljici-materi. Zlato kolajno so izročili dr. Spalajkoviču v svečani dvorani pariške občine, ki so jo posebej okrasili. Kneginja Olga obiskuje šole Belgrad. 21. marca. m. Danes dopoldne je Nj. Vis. kneginja Olga v spremstvu dvorne dame ge. Lozaničeve obiskala francosko šolo na Koteš Nej-maru. Pri vhodu v francoski internat jo je sprejel tajnik tukajšnjega franrnsketa poslaništva Lacoste, v dvorani sami pa sedanji francoski poslanik g. Naggiar in trgovinski ataše Mtisse ter vodstvo šole. Kneginja Olga si je razgledala vse prostore ter nato prisostvovala priložnostni akademiji, ki so jo izvajali gojenci te šole. Gojenci so izročili Nj. Vis. kneginji dva lepa šopka. Odlikovanje Meštroviča Zagreb, 21. marca. b. Na seji senata nemške akademije v Monakovem je bilo izvoljeno večje šte. vilo novih rednih senatorjev ter izrednih članov ir dopisnikov. Za dopisnika je bil izvoljen med dru gimi tudi hrvaški kipar Ivail Meštrovič iz Zagreba Pogreb dr. Pethoviča Relgrad, 21. marca. m. Ob veliki udeležbi vse-učiliških profesorjev, znanstvenikov in ostalih je bil danes dopoldne pokopan član znanstvene akademije in eden najboljših poznavalcev geologije Srbije in Balkanskega polotoka, rektor beigrajske univerze dr. Petkovič. Ob odprtem grobu se je on pokojnika poslovil sedanji rektor beigrajske univerze dr. Vladimir Corovič. dalje dr. Fran Šuklje. ravnatelj geološkega instituta, zastopniki zn.mstve ne akndomiifl in zastopniki GpoIošI;p(tm rlr,,2u„ Nacionalna ura Govor ministra za telesno vzgojo Belgrad, 21. marca. A A. Minister 7.a telesno vzgojp g. dr. Ljudevit Auer je iuiel nocoj ob 20 po radiu Ude govor: Kraljevska vlada je v svoji deklaraciji poudarila, da bo posvetila posebno pozorenost telesni vzgoji mladih pokoljenj. Potrebno je ohraniti vrline in samozatajevanje, tako, da postane velika zgodovinska pobuda, ki je ustvarila Jugoslavijo, duhovna voditeljica vse mladine in vsega naroda. Varovati Jugoslavijo, varovati edinstvo jugoslovanske in državne celote je najvišji zakon za vse in za vsakogar, to je najsvetejša zaobljuba vsega našega pokoljenja in za vso našo bodočnost. Čuvar Jugoslavije naj postane nacionalno zavedno pokoljenje z vsemi potrebnimi telesnimi možnostmi in odlikami. To pokoljenje mora ohraniti nacionalno misel in nacionalno državo, mora varovati nacionalne pridobitve in kulturo in mora vse to tudi poglobiti in razviti. S pomočjo telesne vzgoje morajo narodne sile podpreti narodno m državno edinstvo in prešiniti ves narodni kolek iv in skupnost s prostovoljno disciplino in s poglobitvijo viteškega duha, tako da se bo stalno zavedala potreb aktivnega sodelovanja, obrambe državne nedotakljivosti, izboljšanja splošnega narodnega zdravja, potrebne odpornosti, duševne svežosti in energije. . Mladina je večni vir narodne sile. /.ato je treba mladini posvetiti največjo pozornost in storiti vse potrebno, da postane telesno odporna, zdrava ifi hrabra. Takšna, nacionalno zavedna mladina ve da naše narodno edinstvo ni delo ene generacije, niti posledica zgodovinskega slučaja, marveč, da je delo neprekinjenih naporov nacionalno živih sil. Zato tudi prešinja to mladino najgloblja ljubezen do kralja, domovine in Jugoslavije. Kakšno mladino potrebujemo? Telesno zdravo moralno krepko in nacionalno neoporečno. Ne moremo bili zadovoljni s slabiči in neodločnimi ljudmi brez volje in poleta, temveč potrebujem u i ornega in naciionalno zavednega jnikoljenja. Poleg ljubezni do kralja in domovine presi-njajo našo mladino junaška dela njenih prednikov in bratov. Od teb je prevzela duha ohranitve na-ših narodnih pridobitev z enakim samozatajeva-njem, ki se je rodilo iz morja prelite krvi in iz nezaslišanega trpljenja na albanski Golgoti, v ječah in na vislicah, lz take mladine se bodo razvili naši najboljši državljani. To bodo tisti, ki so vzgojeni s športom in v nacionalnem duhu. Taksna vzgoja vodi mladino do cilja. Taka mladina odklanja skepso in nejevero. S telesno vzgojo m z vzgojo v nacionalnem duhu bo dobila zdravo podlago in ljubezen do domovine in se bo zavedala svojih državljanskih dolžnosti. Prava ljubezen do domovine pa lahko nastane le tedaj, kadar jo človek spozna. Športi nudijo priliko, da spoznamo domovino, da se seznanimo z njenimi krasotami, da vidimo lepoto pokrajin, morja, pristanišč, rek in jezer, naših gora, in goric, naših plodnih ravnic. V svoji domovini se lahko pečamo z vsemi vrstami športa. Za vse te vrste najdemo pri nas uprav idealne pogoje. Ni nam treba nikamor po svetu, ne zaradi zimskih, ne zaradi poletnih športov. Vsega tega imamo doma dovolj. Za zimske športe razpolagamo z idealnimi tereni v svojih planinskih predelih, kakor si boljših ne moremo misliti. Za plavanje in veslanje imamo najboljše pogoje na svetu, da niti ne govorimo o športih, ki jih lahko izvajamo na manjšem prostoru, kakoršni so nogomet, tenis jld. Čudovita je ta zemlja, čudoviti so naši kraji. S kolikšnim ponosom in radostjo, s kakšnim saino-zaupanjem in s kakšno pestrostjo se napolnijo prsa tistega, ki potuje po nnši zemlji od Kvarnera do Prespanskega jezera. Ponosni, močni vzkliki se tržejo iz prs: »Vse to je naša zemlja, čudovita in vsem enako dragal To je naša Jugoslavija!« Športi omogočajo mladini, da spozna svojo domovino, da jo doživlja in da jo še globlje vzljubi. Mnogo je razlogov, ki opravičujejo sedanji pomen in' važnost telesne vzgoje. Najširše množice je zajel val navdušenja za vzgojo v zvezi s športi in telesno vzgojo. To ni samo posledica slučaja ali mode. Vzroki te splošne volje so mnogo globlji, resnejši in mnogostranski. Eden najvažnejših za ta pojav je peklenski tempo sedanjega časa, ki prešinja malone vsakega poedinca. Dalje spadajo semkaj moderni nazori o življenju, razne znanstvene resnice iz zdravstva, higijene, vedi o prehrani itd. Vse to in še drugi razlogi so storili, da se zanimanje za športe in telesno vzgojo pojavlja kot čisto prirodna reakcija, kot neobhodna potreba vsakega posameznika in narodov, kot protiutež proti strahotni pestrosti sedanjega življenjskega teka. Velika večina duševnega in drugega delavstva mora dandanes obnavljati svoje duševne in telesne sposobnosti in svoje živce. To je potrebno mnogo bolj, kakor pred vojno. Potrebno je tako ohranitvi iastnega obstoja, kakor obstoju lastne rodbine. Zato ni čudno, če človek po pet in pol dnevnem velikem naporu duševnega življenja ali telesnega dela komaj čaka na soboto popoldne, da s pomočjo weec!tenda ali pa tudi med tednom obnovi svoje izmučene sile. Zaradi tega je že pred vojno nastal v raznih delih Evrope pokret, ki je kakor vihar pognal delavne mnočice iz mesta v prirodo. Kmalu niti ni bil več potreben znani Rous-seaujev klic »Nazaj k prirodit. Moderni pokret je zahteval za posameznika čim več oddiha in čim več odmora, ki je združil koristnost s prijetnim. Vse lo je nastalo kot posledica neverjetno naglega razvoja lahke atletike, plavanja, veslanja, sinu. Sanja, tenisa in drugih telesnih vežb, ki se pričenjajo čedalje bolj sistematski gojiti. Jasno .je, da država ni mogla ostati ravnodušen. pasiven opazovalec tega pokreta. No le, da država ni smela ostati ne delavna in pasivna napram vprašanjem telesne vzgoje, temveč je morala prevzeti stvarno in urejevalno vlogo nad to vzgojo, kajti s pomočjo telesne vzgoje lahko na najprimernejši način izvaja svojo moralno in nacionalno vzgojo. Blagodejen vpliv na telo, dušo in na duha je tako splošen, vpliv solnea, snega in zraka je tolikšen, da se je o tem že toliko pisalo in govorilo, in da so to že tako znane resnice, tla mi o vsem tem ni treba i>osebej govoriti. Podrobne statistike so dokazale: Čim več ustanov za sistematično telesno vzgojo ima narod, tem manj je med njim zločinov, kaznilnic, duševnih in telesnih bolnic. Vrhu tega lahko z uspehom tekmujejo v ■klanjem mednarodnem gospodarskem in kulturnem življenju in borbah samo telesno, duševno in duhovno zdravi poedincl In narod. Za vsako delo. za vsako udejstvovanje je poleg stro! ivne"a znanja potrebno tudi zdravo telo in zdrav duh. Samo popolnoma zdrav človek lnhlrn proizvaja ln nstvarjn. Zato tndi r. gospodarskega stališča nI posamezni državi vseeno, ali Ima in koliko ima zdravih, močnih in produktivnih enot, to pa j>omeni, da je go-sjiodarska in finančna sila posameznega na- ! roda odvisna od telesne, duhovne in duševne 1 moči dotičnega naroda. | Razen tega je telesna vzgoja še posebnega pomena za našo nacionalno vzgojo in našo notranjo konsolidacijo. Tn moramo v prvi vrst,i imenovati sokolstvo in njegove uspehe pri izgradnji čistih življensklh idealov. Sokolstvo, Sokolstvu dajemo nov delovni načrt Za telesno in moralno vzgojo naroda je sokolstvo storilo mnogo. Sokolstvo bo tu še naprej heroj narodnega edinstva, ker se zavedamo velikega ujegovoga pomena in dela njegovih ustanov in njegovih starešin. ITredba o izvedbi zakona o obvezni telesni vzgoji prebivalstva odreja, naj se obvezna telesna vzgoja za vse obveznike izven šolo. izvaja razen v prednjašklh tečajih v sokolskih društvih in v četah, kjerkoli so, in to ho po vsej priliki malone povsod. Obvezno telesno vzgojo bodo potemtakem povsod vodile sokolske. čete, tako da na tem področju ne bodo niti potrebni posebni obvezni tečaji. Delovni program obvezne telesne vzgoje ne bo delal posebnih težav. Program bo tak, da ga bodo lahko v celoti izvajala ne le soknlska društva, temveč tudi vrne aktivne čete. Sokolstvo je pokazalo dozdaj na pot in telesne in moralne vzgoje velike uspehe. Zato bo isto doseglo tudi z delom za telesno vzgojo naroda, kakor ga predvideva navedena uredba. Naša še večja skrb bo pa posvečena so-kolskim četam, zlasti tistim, ki sprejemajo mladino s kmetov, ki bi sicer morala iti v druge tečaje. Ne dvomimo, da je v sokolskih četah mnogo uspešnega dela in da se doseže z boljšim obiskovanjem tudi smotrenejše obdelovanje, njiv, higijena hiš in domačij itd. Tako postaja sokolstvo vse močnejši ei-nitelj po prosvetnem, gospodarskem in zdravstvenem zboljšanju naše vasi. Sokolstvo pomeni krepitev napredka v vaseh, prav tako na bogatih in plodnih ravnicah kakor v vaseh naših gora in skalnatih predelov. V vaseh, kjer imamo sokolske čete, se že prvi pogled vidi razlik« meri hišo in domačijo kmetov, ki so člani čet in tistih, ki niso. Prav tako kakor se vidi razlika, med vasmi, kjer imajo sokolske čete, in tistimi, kjer sokolskih cet. sploh ni. V vaseh s sokolskimi četami ne poznajo zavisti, nevošljivosti in malenkost; nih razprtij, ali pa so posebno redki primeri takšnih moralnih bolezni. Izobilje je večje, življenje .ie veselejše, z izobiljem pa prihaja snaga v hiši, pometeno dvorišče in urejeno gnojišče. Sadovnjaki so tam lepo urejeni, ce-belnjaki polni čebel in vse to jasno priča o blagostanju, ki sicer počasi a zanesljivo prihaja v domove pripadnikov kmetskih sokolskih čet. „ Združevanje članov sokolskih cet v gospodarsko zadružništvo za prodajo pridelkov le prav tako tehten činitelj napredka, pn drugi strani pa s takšnim združevan jem - * lastnimi delovnimi silami in z lastnimi stWJ: stvi zadrug zidajo svoje sokolske domove, ki so žarišče kulture, in napredka vasi. Vse naše nerazdeljivo sokolstvo enako dela v mestecih in v vaseh. Naša najmočnejša narodna organizacija granitnega telesa in 'preizkušena, je sokolstvo tista organizacija. ki izredno ugodno učinkuje tako na mladino. kakor na ves narod, in s tem zelo uspešno dela za konsolidacijo naših notranjih razmer. Sokolstvo je organizacija za vse in za. vsakogar. Kdor si želi ohraniti vere, okrepiti silo, razbistriti duha, o j a čl ti odpornost telesa in prosvetiti dušo, je pravi in iskreni pobornik ideje: Brat, je mio, koje vere Sokolstvo jc na poti, da mu bo v skorajšnji bodočnosti ves naš narod izkazal zasluženo priznanje za neumorno delo za blaginjo naroda. Sokolstvo je že pognalo globoke korenine v narodnem življenju in delu. Mi vsi ga moramo ne samo varovati, temveč ga tudi iz vsega srca podpirati pri njegovem delu z vztrajnim in požrtvovalnim delovanjem v blagor nas vseh. Naše sokolstvo se sme popolnoma zanesti na iskreno in odkrito podporo kraljevske vlade. Računati sme nanjo tem bolj, ker ie nastalo sokolstvo v narodu z eno edino željo in z edino svrho, dn dela za blagor kralja in domovine. Tudi o gasilcih želim izpregovoriti nekaj besed. Gasilstvo je organizacija za pomaganje bližnjim, obenem je pa tudi patriotska in nacionalna organizacija, ne samo v miru za gašenje in omejevanje ognja, temveč tudii tedaj, kadar bi nastali dogodki zahtevali organizacijo za obrambo prebivalstva. Potrebna so velika gmotna sredstva, da bo gasilstvo zadosti opremljeno za vse primere, ki bi mogli nastopili. Zasebna pobuda, pa naj bo še tako darežljiva, ne more nabaviti vsega tistega, kar ie potrebno. Zakon o gasilstvu ima na umu sredstva, in le nekatere nejasnosti v določbah zakona niso dale, da bi gasilstvo dobilo sredstva, ki so mu potrebna, da bo moglo izpolniti ono, kar od njega zahtevamo. Z novo uredbo sc bo dosegla tudi potrebna jasnost, da gasilske organizacije glede na današnje hude gospodarske razmera pridejo do potrebnih sredstev. Že zdaj lahko rečem, da razvoj gasilstva terja nekatere izpre-membe zakona; to se bo zgodilo s pritegnitvijo in zaslišanjem mnenja zastopnikov gasilcev, in tedaj bo priložnost, da se dobe tudi novi finančni viri. ki so tako zelo potrebni za nadaljnji razvoj in opremo gasilcev. Športne organizacije so željno pričakovale zakon o športu. Ravno te dni se je izdelal zakonski predlog o viteških in športnih organizacijah v kraljevini Jugoslaviji, in so ga dobile vse športne zveze v presojo in proučevanje. Temeljni zmisel tega zakona je: jugoslovanski šport, organiziran v zvezah, ima doprinesti svoj delež za izgradnjo združene domovine. SlužIti ima narodnemu napredku in pomagati narodu in državi. Jugoslovanski šport ima odgajati zdravo in čvrsto mladino v junaških igrah in vitefkih tekmah in vajah. Vzgojiti ima koristne državljane in časti vredne in požrtvovalne sinove domovine. Bistveno vpraSanfe v športu je dejstvo, da vsa sredstva služijo glavnemu cilju: odgoji zdravega, treznega, fvr«tega in časti vrednega državljana. Vsakdo nai uri svoje telo in naj se bavi s portom zaradi zdravja. Pri nas je šport prostovoljen in tudi zakonski naSrl razpravlja o njem kot takem. Pri nas je šport amaiprski in takšnega ga moramo tudi v zakonu obdržati. Šport naj koristi, n«> pa da bi škodoval. Zato mora pobijati vse tisto, kar bi | moglo posamezniku škodovati, če se bavi s športom. V ta namen je potrebno sodelovanje pti športu vseh državnih in samoupravnih ustanov, ki lahko odstranijo škodljivost pri športu, obenem pa vanj prinesejo koriitnost. Zato j« v načrtu zdravstveno nadzorstvo v športu, da športniki dobe zanesljive strokovne nasvete, s katerimi in kakšnimi vaiami naj se vadijo in katera športna panoga njihovi telesni konstltuciji ali stanju posameznih organov najbolj koristi. Brez strogega izpolnjevanja določb se zdravje ne utrjuje in odpornoat tcleea ne krepi, prav tako pa tudi ni utrjevanja ne razvoja ne gibčnosti ne prožnosti ln tudi ne plemenske lepote. Za razvijanje športa so potrebna vežbaMžča, igrišča, tekališča, plavališča, dvorane itd. Zakonski načrt razpravlja tudi o tem vprašanju in ga ureja na način, ki mora ustreči zahtevam športa že na pivi mah, obenem jim pa daje možnost, da se v tej smeri še mnogo več stori. Ta zakonski načrt namreč daje na zakonit način državnim in samoupravnim ustanovam velika pooblastila v tej smeri, ki jih brez tega zakona ne bi imele. Z načrtom zakona o športu se nujno vsiljuje tudi ureditev enega izmed najvažnejših vprašanj, o katerem je bilo govora na vseh sestankih športnikov, (o je vprašanje državnih, banovinskih in občinskih taks na tekme in na športna poučna predavanja. V svesti sem si, da bi bilo nemogoče razviti šport, če se to vprašanje tie bi ugodno uredilo. Zlasti se ne bi mogel spert razviti že zato, ker živi poglavitno od lastnih dohodkov, ti dohodki pa izvirajo prav od raznih tekem. Tekme j>a razvijajo* tiste duševne lastnosti, ki najugodneje učinkujejo na duha in ki terjajo maksimum duševnega in telesnega napora. Spori pomeni boj s samim seboj in boj z zaprekami. Zato tekma učinkuje na razvoj borbenosti, borbenosti duha, tako da tisti, ki se bavi s športom, tako hitro ne kloni. In tudi vsako gorje in vsaka nesreča, ki jih le preradi srečamo v življenju, se potem laže prenesejo. Brez tekem šport bolj učinkuje na zdravje in na telo, manj pa na duševne lastnosti, zlasti pa na gentlemanslvo. Brez tekem se ne razvije disciplina in brez tekem ni medsebojnega sjjoznavanja ne spoznavanja domovine. Brez tekem ni izpopolnjevanja, ker ni prizadevanja, da se doseže čimboljši uspeh. Te tekme pa zahtevajo velike denarne žrtve od društev, ki jih prirejajo. In 6e jjomislimo. da so viteška in sjxirtna društva prostovoljne organizacije, ki imajo kolektiven vpliv na moralo naroda in telesno vzgojo mladine, kakor tudi na varovanje narodnega edinstva in državne celote, in da viteška in športna društva prav tako mnogo prispevajo k splošnemu napredku gosjx>darskega delovanja in urejanja ter olajšanja gospodarskih razmer v državi tedaj smemo reči, da je potrebno vprašanje držav, nih. banovinskih in občinskih taks na tekme treba tako urediti, kakor to zahteva zdravi razvoj športa. Od brutto - dohodkov športnih prireditev ie treba ločiti določen odstotek za gradnjo športnih vežbališč, borilnic, igrišč, dirkališč, plavališč, taborišč in drugih potrebnih naprav. V zakonu o športu se pripravlja tudi pravilnik /.a nastop naših sj>ortnikov v inozemstvu. Mi smo v vseh panogah športu dobri, v nekaterih celo prav dobri. Pohvaliti se moremo » celo vrsto sijajnih zmag. Evo, prvega januarja zmage našin nogometašev v Atenah, nato zmaga naših teniSkih igračev v Indiji, in odličnih rezultatov smučarjev doma in ua tujem. Ko gledamo vzroke, zakaj naša moštva niso dosegla na nekaterih tekmah boljših uspehov, vidimo, da ni krivda na naših športnikih, ki so hrabri, požrtvovalni in vztrajni, temveč na okoliščinah, Ki leže zunaj športov. Te okoliščine so bodisi organizacijskega značaja, bodki moralnega. Ko imamo torej v vseh športnih panogah taKo odlične športnike, s katerimi moramo povsod zmagovati, moramo gledati, da popravimo tudi one druge okoliščine, tako da bo naš šport mogel res .zmagovati, če govorimo o reprezentancah v tujini, ne mislimo saimo na številčne rezultate in na uspehe na zelenem jjolju. Prav tako so važne tudi druge okoliščine, ki 60 tesno zvezane z reprezentanco športnikov Zunaj naše domovine, saj športna reprezentanca, ko gre v inozemstvo, ne predstavlja samo izključno našega športa, teanveč dejansko tudi našo državo; zato je važno, da to zastopanje v slehernem pogledu koristi ugledu naše držuve. Ker je za uspešno izvajanje telesne vzgoje jjotrobna hkrati tudi splošna strokovna izobrazba iin ker se le-ta dobi samo na višji šoli telesne vzgoje, smo začeli prav tako tudi proučevati vprašanje ustanovitve visoke šole za telesno vzgojo. Tej šoli bo meni podrejeni reeor posvetil posebno pozornost s pravilnikom in naglo ureditvijo tega važnega vprašanja. Telesna vzgoja je velikega nacionalnega pomena ne samo zato, ker naj vzporedno formira kvaliteto duha in telesa, da vise narodne 6ile služijo narodnemu in državnemu edinstvu, temveč tudi zato, ker nacionalne lastnosti formirajo šport. Kakor kna vsaka narodnost svojo karakteristiko v narodni noži, v narodni umetnosti, v pesmih in melodijah, tako ima tudi svojo karakteristiko v 6portu. Prav tako, kakor je narodni duh in narodno življenje ustvarilo narodne vezenine, ornamentiko, melodijo in noše, prav tako je ustvarilo tudi gibanje in ritem v športu. To, da se tako izrazim, specialno nacionalno gibanje in nacionalni ritem je narodu najbližje in najdražje, prav tako kakor narodna pesem in narodne melodije in druge naše narodne umetnine. Vse to izvira iz življenjske sile telesnega in duhovnega zdravja naroda. Obstoji nacionalni šport; ob drugi priložnosti bomo o njem obširno govorili. Nacionalna čuvstva dajejo športu nacionalno karakteristiko, šport pa mora učinkovati na krepljenje nacionaliili čuvstev. Športno odgojena narodna zavest generacije je pripravljena delati za blagor in napredek naroda, za moč in veličino Jugoslavije in vzvišenega kralja in njegovega doina. Takšna je nemška armada! Pavlz, 21. marca b. Tukaj objavljajo točno statistiko o opremi nove nemške armade, ki je 16. marca z javno obnovo vojaške obvezne službe dobila svoj zakonit obstoj. Nemški general von Seckt, prvi reorganizator nemške vojske po porazu v vojni, je pred desetimi leti zahteval, da mora. nemška vojska imeti vsaj 10 armadnih zborov, razdeljenih v 3 armade, ako hoče, da z bliskovitim napadom odloČi usodo kakšne nove vojne. Nemški državni kancler je zahtevo generala von Seckta še prekoračil s tem, da je moč nemške vojske v mJru zvišal na 12 armadnih zborov, kar znaša okroglo 600.000 mož, ki »o v Nemčiji stalno pod orožjem. Vsaka nemška divizija — vsega skupaj jih je 36 — ima 400 do 450 strojnih pušk najmodernejšega tipa, 160 do 200 lažjih topov, 30 do 40 tankov lažjega tipa, okrog 20 tankov težje vrste. 12 do 15 izvidnih in bombnih letal. 2500 do 3000 avtomobilov, motoriziranih lafet, motornih dvigal ln vse ostale tehnične potrebščine najnovejšega izvora. Nova nemška armada ima torej vsega sknnaj najmanj 14.000 strojnih nnšk. 7000 topov, 1500 tankov, 700 letal in 100.000 avtomobilov. Če s teini številkami primerjamo one iz 1. 1918, ko je nemška armada napravila svojo zadnjo ofenzivo na Pariz, dobimo, da je takrat nemška vojska imela na višku svo.ie tehnične Izpopolnitve 15.000 strojnic in 10.000 topov. Torej je sedam j a »mirovna« armada kanclerja Hitlerja s svojimi 36 divizijami komaj za las slabša, kot je bila na koncu vojne »bojna armada« generala Lnddendorffa s svojimi 192 divizijami! Temu ie treba dodati še, da ima nova nemška vojska izredno veliko število kava-lerije. Na 2 diviziji pehote pride ena divizija konjenice. ';"">-• Nikomur uiao znane j>rave številke d'thtfči nemške letalske vojske. Iz angleških virov izhaja, da število bojnih letal v Nemčiji ne zaostaja za francoskimi, ki priznavajo 1650 napadalnih bombnih letalskih strojev. Kar tiče nemške bojne mornarice, obstoja načrt, da se v najkrajšem času izpopolni tako, da bo dosegla eno tretjino angleškega brodovja. Nemčija bo gradila male 10.000 križarke opremljene z ogromnimi topovi in zmožne velikanske hitrosti. Dozdaj ima že dve križarki tega tipa. Gradila bo tud; podmornice novega tipa. 800.000 mož. Pariz, 21. marca. AA. Londonski poročevalec »Echo de Pariz« javlja, da znašajo vojaške sile Nemčije po najnovejših podatkih 800.000 mož, ne pa pol milijona, kakor splošno mislijo. K dozdaj javno priznanemu številu je treba prišteti še tri zbor« napadalnih čet in sicer severni zbor s sedežem v Berlinu, za-padni zbor s sedežem v Frankfurtu in južni v Monakovem. Vsak šteje 90.000 do 100.000. mož in je razdeljen v šest divizij, s po enim polkom letalstva, in enim železničarskim polkom. Vrhu tega je v Nemčiji samostojna avstrijska legija z dvema divizijama pod naslovom »južni pomožni zbor«. Kriza grške vlade Atene, 21. marca. A A. Atenska agencija poroča, -da je rekonstrukcija vlade končana. Novi ministri so prisegli snoči ob 20.30. Predsednik republike Zaimis Je sprejel Me-tnxasa v avdijenci. Metaxas je pojasnil predsedniku republike, kako sodijo položaj v državi in zakaj je izstopil iz Caldarisove vlade. Politični krogi so mnenja, da je Metaxas prešel v skrajno opozicijo proli Caldarisovi vladi. Posvet v predsedstvu vlade Belgrad, 21. marca. m. Danes dopoldne je bila v predsedstvu vlade daljša konferenca, katere so sc poleg predsednika vlade udeležili notranji minister Velja Popovi?, minister za socialno politiko dr. Marušič in ban dravske banovine dr. Puc. — I)r. Puc je zapustil predsedstvo vlade v spremstvu dr. Kramerja ob 1 popoldne. Obsodba v procesu proti sleparjem v Belgradu Belgrad, 21. marca. m. Pred tukajšnjim sodi; ' ščem je bila danes dopoldne izrečena obsodba proti obtožencem iz procesa Assicurazione Generali. Sodišče je obsodilo Petroviča In Mandiča zaradi tega, ker sta s svojim postopkom pripravila ravnatelja ! podružnice Assicurazione Generali Rajčeviča do j tega, da je izvršil samoumor, na 3 lela robije in izgubo častnih pravic za 3 lela. Oba morata nadalje plačati Assicurazione Oenerali 30,000 Din sodnih stroškov. Obsojena sla bila tudi Jakob Ma. ler in I&o Mandič. Prvi, ker je prikrival menice, ki jih je podpisal Rajčcvič v iznosu 78 milj. Din, ; drugi pa, ker je od Maleria menice kupoval. Obso-1 jena sta bila vsak na dve leti robije in izgubo častnih pravic za 2 leti. Katica Mandič in Lenka I Maler sta bili oproščeni. Vse menice, kj so bile : predložene ob pričelku procesa radi dokaznega po-, stopka, je sodišče proglasilo za neveljavne. Državni ] tožilec je prijavil priziv In revizijo, prav lako tudi ! vsi zagovorniki obtožencev. Dunajska vremenska napoved: Sedanie lepo in toplo vreme se ne bo bistveno spremenilo Dunajski procesi Dunaj, 21. marca. b. Danes se je nadaljevala razprava proti štirim bivšim drž. funkcionarjem, ki so obtoženi zaradi veleizdaje. Zaslišan je bil policijski komisar Leo Gotzmann, nato pa zadnii obtoženec dr Honig. Pričakuje se, da bo obsodba že nocoj izvršena. Značilno je, da sta doslej dva obtoženca. in sicer major Sellinger in policijski komisar Heischmann priznala, da sta kriva. K uredbi o mestnih občinah Belgrad, 21. marca. m. V smislu zakona o mestnih občinah je notranji minister predpisal v soglasju z ministri za gozdove in rudnike, pravosodje, socialno politiko in narodno zdravje, prosve-to, javna dela, telesno vzgojo, kmetijstvo in trgovino — uredbo o prenosu poslovanja splošne uprave od mestnih na državne in upravne oblasti Posli po zakonu o združenjih, zborih in dogovorih, v kolikor so jih doslej upravljale mestne uprave, se prenesejo na okrajne načelnike. Vsi ostali posli splošne uprave, ki so jih doslej izvrševala mest: s pravico splošne upravne oblasti L stofmje, a ki se po § 80 zakona o mestnih občinah še mso pre. nesli v njihovo kompetenco, ostaneio še nadalje \ njihovem delokrogu. Osebne vesti Belgrad. 21. marca. m. Za Šefa mestne kontrole pri finančnem ravnateljstvu v LJubljani le postavljen v HI. pol. skup. 2. stopnje Joža Žnidaršič, šef administrativnega oddelka glavne kontrole IV. skup. 2. stopnje. Z redom Jugoslovanske krone II. stopnje je odlikovan ban dravske banovine dr. Dinko Puo, t. redom Belega orla V. stopnje kapelnn fregate Ivan L e v e e. Upokojena sla: Mlša Bo.slč, višji Inšpektor finančne kontrole V. pol. skup., in Anton Muc inšpektor finančne kontrole VI. pol. skup., pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Ljubljanskemu prebivalstvu! Le še trije meseci nas ločijo od veličastnih praznikov, ki jih z II. evharističnim kongresom za Jugoslavijo pripravljamo v Ljubljani v čast presv. Rešnjem Telesu. Ze danes te gotovo, da se bodo ob II. evharističnem ongresu zgrnile v naše mesto ogromne množice romarjev iz vseh delov države, kakor Iih doslej ni videla še nobena prireditev v ijubl jan i. Zato padejo na meščanstvo našega mesta še posebne naloge. Od tega, kako bomo brale in sestre iz vseh delov države sprejeli, kako jih bomo nastanili in kako jim njih bivanje v Ljubljani napravili prijetno, je v znatni meri odvisen sloves Ijubljanske_gostoljubnosti in sloves našega mesta v obče. Stanovanjski odsek za II. evharistični kongres stoji predvsem pred težko nalogo, da preskrbi desettisočem kongresistov primerna prenočišča. Zato poziva in prosi tem potom: 1. Vse lastnike razsežnejših prostorov; kakor so dvorane, skladišča in podobno, ki bi lahko služili za skupno nastanitev, da stu/-vijo te prostore stanovanjskemu odseku na razpolago; 2. Vse družine in posameznike, ki bi mogli sa kongresne dni odstopiti bodisi posamezne sobe, bodisi posamezne postelje za nastanitev posameznih evharističnih romarjev, da prijavijo te stanovanjskemu odseku. . , Y?® Pr,M,,ve Pošljite takoj na stanovanjski odsek II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. V prijavah navedite, kdaj bi si lahko člani stanovanjskega odseka prostor odn. sobo ogledali. Razumljivo' je, da je odstop prostorov, sob ali postelj mišljen proli primernemu plačilu, za kar vse se bodo lastniki šc osebno dogovorili s člani stanovanjskega odseka. — Prvenstveno bodo pa vsi, ki se bodo naši prošnji odzvali, prejeli v podpis posebne izjave, Ze neštetokrat je imela Ljubljana priložnost pokazati svojo gostoljubnost napram številnim gostom iz tu- in inozemstva. Vsaki-krat so gostje lahko ugotovili, da so se počutili v Ljubljani kot doma. Ta dober glas mora Ljubljana ohraniti tudi ob priliki II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo. Zato ne dvomimo, da sc bodo naši prošnji odzvali prav vsi, kl kakorkoli morejo s svojo naklonjenostjo podpreti delo stanovanjskega odseka. Še enkrat povdarimo, da so prijave nujno fiotrebne, ker se že danes oglašajo z vseh de-ov države osebe, ki bi rade imele zagotovilo, da dobijo ob kongresu v Ljubljani tudi prenočišče. Stanovanjski odsek II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani Zločin nad evharističnim križem Telče na Dolenjskem, 19. marca. V noči med 18. in 19. marcem je bil pod-žagan in razbit evharistični križ na Novi gori. Nova gora je najvišja točka obširne župnije 5kocijan; vidna je daleč v dolini Krke in Mirne. Zato je bil kraj prav primeren za postavitev spominskega križa. Na posestvu Antona Bregarja je bil preti nekaj dnevi postavljen 9 metrov visok križ iz hrastovega lesa, belo pobarvan, da bi bil še dalje viden, kot spomin na jubilejno leto našega odrešenja ter obenem priprava na letošnji evharistični kongres. Že v noči na pepelnično sredo je nekdo prenesel krajši del križa, ko je še neizdelan ležal na tleh, ter ga s silo vrgel v vrata omenjenega posestnika tako, da so se zaklenjena vrata pod pritiskom odprla. V nocojšnji noči pa ie pod-žagal križ, ki naj bi bil danes blagoslovljen. Poskusil ie — bilo jih je najbrž več — najprej na dveh mestih, kjer se mu pa ni posrečilo, v višini moža ga je pa prežagal in ker je križ zviška padel na valovit svet, se je dvakrat prelomil, v zgornjem delu pa preklal. Motivi, ki bi vodili zločinca pri njegovem delu, niso znani. Ko so danes zjutraj ljudje, ki so šli k maši na Telče, opazili zločinsko delo, je vse Trgovsko-obrlno zborovanje Ljubljana, dne 20. marca. Na praznik sv. Jožefa se je vršilo v Ljutomeru v prostorih g. Resnika veliko tr^ovsko-obrtno zborovanje vseh strokovnih združenj ljutomerskega okraja. Velika hotelska dvorana je bila popolnoma zasedena. Zborovanje je V"- Xaia oiv uipiivoi »»» - — ---------- - J rajnega vladarja, je g. predsednik oozdravil zastopnike oblasti, okrajnega načelnika g. dr. Farčnika, mestnega župana g. Kuhariča, davčnega inšpektorja g. Župančiča in obrtnega referenta g. Pogruica. Kot govorniki so nastopili zbornični svetnik g. Zadravec, ki je govoril o Gospodarskem položaju v trgovini in ob-ti v ravski banovini; tajnik Zbornice TOI g. dr. Pretnar je poročal o delovanju zbornice in zavoda za pospeševanje obrti in o davčnih zadevah; g. Iglič. tajnik Zveze obrtnih društev pa se je v svojem govoru o splošnem položaju obrtništva dotaknil tudi vprašanja šušmarstva in sedanjega političnega položaja. Kralj iv-mu dvoru in ministrskemu predsedniku so bile od- UVUIU 111 1111111 • ' l.inviui. fj > . .......... ... ----- ---. poslane udanostne brzojavke, pismeni pozdravi pa trgovinskemu ministru, g .banu in Zbornici TOI. Na merodajna mesta so bile odposlane tudi resolucije, ki zagovarjajo pravice obrtniškega stanu. Novo mesto Proslavo Materinskega dne priredi tukajšnja KA deklet 25. marca ob 16 v dvorani Prosvetnega doma. kateri nastopijo večinoma sami otroci. Glasbeno-pevski večer priredi novomeška gasilska četa v soboto, 23. marca ob 20. pretresla groza, mnogi so jokail. Ker pa je bil za danes oznanjen blagoslov križa, so možje šli takoj na delo, posekali nov hrast, ga obtesali tako, da je v nekaj urah stal na istem mestu nov križ za dva metra višji kot prejšnji. V popoldanskih urah je bil še lepo okrašen z venci, tako da se je mogla zvečer vršiti napovedana slovesnost. Proti večeru je najprej g. Mirko Gande, kaplan iz Št Jerneja, zaključil tridnevne du hovne vaje za dekleta, nato pa je g. dekan Anžič izvršil sprejem v dekliško Marijino družbo. Po končanih slovesnostih v cerkvi na Tel-čah se je razvila lepa procesija z lučkami k ra-novo postavljenemu spominskenu križu na Novi gori. Pester je bil jx>gled na množico lučk. Spremljala je sprevod godba iz škocijana ki je igrala znane pesmi, ki se bodo pele tudi na evharističnem kongresu. Križ sam je bil razsvetljen. Po kratkem jjovoru pri križu, jc g. dekan križ blagoslovil, sledila je še pesem »Kraljevo znamenje« in s tem je bila lepa slovesnost zaključena. Namesto žalosti, ki je zjutraj polnila srca radi zločinskega dela, se je naselilo veselje. Ta dan bo gotovo vsem v naših hribih še dolgo ostal v spominu. Nesreča v tovarni Rimske Toplice, 21. marca. V sredo, 20. marca se je zgodila v tovarni podpornikov na Oračnici zopet nesreča. Laporniku Francu, tovarniškemu delavcu, predsedniku skupine JSZ, je odreza' stroj na desni roki tri prste. Odpeljan je bil v celjsko bolnišnico. Vzrok nesreče je ne samo neprevidnost, temveč tudi slabe varnostne naprave pri strojih. Že več sličnih nesreč se je zgodilo v tej tovarni. Zato prosimo Inšpekcijo dela, naj posveti malo pozornosti obratovanju te tovarne. Naše dijaštvo Akademska zveza Ima danes ob 15 rodni občni 7,bor v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5. Za vse Ma-niče in člane udeležba 0bv07.na. — Odbor. Drevi ob 17.30 ima odbor Akcije za i7,popolnitev u ni ver/e svojo sojo nn tehniki. Prev i ob 20 bo redni letni občni zbor Kluba trgovskih akademikov v Ljubljani na Trgovski akademiji (Blo.iwei.sova cesta). Absolventi so vljudno vabljeni!. Konfjrenacija akademkinj ima danes, v peteik, ob četTt na sede,m sestanek. Iz domače politike Za narodno krščansko državo Enotna krščanska fronta proti razdiralnim silam Prof. Vladimir Vujič, kulturni urednik »Pravde«, ki se v zadnjem času še posebej bavi z verskim vprašanjem, je v tedniku »Ideje«, kj ga izdaja L. Crnjanski, napisal članek o naših glavnih duhovnih vprašanjih. Clankar obravnava tudi vprašanje našega razumništva ter odločno zavrača »salonski ko. nninizem« ki je danes »a la vogue«, kakor je v modi Uoločen kroj, ovratnica ali kaj podobnega. Internacionalna, to so sredobežne sile našega življenja, ki vodijo iz središča izven naše države. Vse sredo-tezne sile vodijo v nas same, v prošlost, v tradicijo, v duh, ki se mora svobodno razvijati. Ce bi ga kdo vprašal, ali je reakcionarec, bi mu profesor Vujič odgovoril, da je, in to radi narodne rešitve; internacionala dela proti naši duhovni svobodi. V čem obstoji prob em naše države? Ce odbi-jemo zgornjo plast in razumništvo, med katero de- ujejo sredobežne sile, in če odbijemo še vse drugo, kar je treba, ostane še kakih 10 milijonov kristjanov, ki v obeh cerkvah tvorijo mozeg našega življa. V skupnem življenju teh 10 milijonov ali v njihovem razdvajanju leži osnovni problem naše države. Vse to, kar omogoča njihovo skupno življenje, je pozitivno; vse, kar ga ovira, jj negativno. Mar naj Nemci odločajo? V nedeljo, dne 17. t. m., je bil v Slat. Radencih volilni sestanek, na katerega so bili povabljeni samo določeni ljudje. Ni čudno, če je prisotni bivši minister Pucelj vprašal, zakaj niso poslali vabil tudi pristašem drugih struj. Pri četrti točki dnevnega reda so se prečitala imena poslanskih kandidatov in njihovih namestnikov, kateri so se bili prijavili pri bivši srez. organi- I zaciji JNS v Ljutomeru. Ko se je to izvršilo, je ! vprašal predsedujoči g. Žmavec, ali želi kdo kaj pripomniti glede postavljenih kandidatov ali njihovih namestnikov. Prijavil se je k besedi učitelj Anton Mihec in povedal, da želi dobra večina vo-lilcev, da se menja namestnik kandidata g. Skuhala. Nato se je javil bivši poslanec Zemljič Jakob, ki je razlagal na dolgo in široko, koliko va-gonov koruze in sena je preskrbel za srez Lju-i tomer in kako se je boril za naš narod od rane i mladosti tu na severni meji i. t. d. Malo čudno, da je govorniku ploskala peščica prisotnih apač-kih Nemcev. Učitelja Mihca niso pustili več do besede. Tistemu gospodu, ki je zakričal »učitelj naj govon v šoli«, naj velja samo to-le: Ce je učitelj dolžan delati za narod v šoli in izven šole, kar tudi dela, bo tudi smel govoriti in odločati v javnem življenju. Minila je doba. ko je učitelj bil samo priganjač te ali one stranke, a odločati ni smel. Peščica apačkih Nemcev ne bo nikdar odločala, koga naj voli naš narod. V ostalem je pravilno izjavil g. dr. Lotrič iz G. Radgone: »Gospodje, nehajte enkrat s tem, da bi samo bivši JNSarji imeli patent na narodnost. Pred vojno in v vojni je bil v Slov. goricah edino duhovnik in kmet — Slovenec. Vsi drugi pa so bili večinoma nemčurji«. In nihče se ni upal odgovoriti... Kandidati na Jevtičevi listi V savski banovini bodo na Jevtičevi listi kandidirale tri skupine. Prva, ki je začela volivno agitacijo, je bila skupina Karla Ko-vačeviča in Pavla Matice, ki postavita kakih 10 kandidatov. — Drugo skupino tvorijo pristaši pokojnega profesorja Ljube Maštroviča v Križevcih. Tretjo skupino tvorijo člani Narodnega kluba, ki postavijo kakih 15 kandidatov, in sicer tudi izven savske banovine. S to skupino kandidira bivši minister Preka, in sicer v Mostarju. Prvotna vest, da g. Preka ne kandidira, se ne potrjuje. Položaj jugoslovanske narodne stranke, kakor tudi polo- NAJBOLJŠE PERETEZ TEPPENTINOVIM MILOM ! Narodna, krščanska država? Edino to in samo to Vsaka druga osnova je brez zanesljivega te. melja za graditev. Na prvi pogled se vprašanje zdi nerešljivo, preidealno. Toda če ne |x>stavimo ideje na čelo, ne moremo niti gospodarstva |X)6taviti na noge. Brez duhovne osnove bi vsaka obnova stala na pesku 1'ako je bilo vselej in je še danes. Držav* n« more danes več sloneti na liberalističnem temelju prejšnjih časov. Država mora najti tako ureditev, da bo mogoče svobodno duhovno življenje. Človek ne živi sami od kruha. Se konkretnejše: Ako ni načina, da naš glavni živelj, katoliški in pravoslavni, stvori zajednico, nacionalno na svojih krščanskih osnovah, da se upre razdiralnemu delovanju, potem je vprašanje nerešljivo. Pravoslnvje nima zunanjega središča, kamor naj bi ga vlekle sredobežne sile; bilo je in ostalo nacionalno in nosi v sebi bitne odlike krščanstva in da se lo krščanstvo lahko brani. To krščanstvo ni nezdružno z delom narodne.države. ako je krščanska. Je pa ne/družno z idejo neizrazite, internacionalistične zajcdnice, ki je organizem brez hrbtenice. S tem je nezdružno ludi ka-teliško krščanstvo. V tem pogledu ni mogoče najti ničesar, kar bi razdvajalo. žaj skupine Dimitrija Ljotiča je v savski banovini slab. — Skupina »ujodinjenih nacionalistov«. ki je nastopala prej pod firmo JNS, je prešla na Jevtičevo listo. Nn volivnem sestanku v Banji Luki ho postavili za kandidata ua Jevtičevi listi bivšega zemljoradnika Stanka Miletiča. — Na sestanku bivših zemljoradnlkov v Svilajcu so zbrali za kandidata na Jevtičevi listi Mi lana Jevtiča. — Na sestanku v Kovačici je bil postavljen zn okrajnega kandidata na Jevtičevi listi Miliajlo Zivančevič, urednik bel grajskega »Vremena«. * Srbsko-prav osi a vn a cerkev in volitve. Metropolit Gavrila Dožič, ki je te dni prispel v Belgrad, je na vprašanje, ali je tudi pravoslavna cerkev prepovedala kandidirati svojim duhovnikom, odgovoril: »Duhovnikom svoje škofije sem s posebno okrožnico dovolil, da lahko kandidirajo za narodne poslance na podlagi državnega edinstva ter vdanosti kralju in domovini. Socialistični kandidati. Na sestauku zaupnikov so socialisti postavili naslednje kandidate: za Ljubljano mesto Stanko Likar, tajnik 0UZD (namestnik Lojze Sedej, mag. uradnik); za Ljubljano-okollco Jože Moškrič, tipografski delavec (Jurij Stanko, strokovni tajnik). Bojevniki za Ljotiča. V osredjem vodstvu »Boja« je zmagala struja, ki se zavzema za to, da bojevniki podpro pri volitvah g. Ljotiča, vodjo »Jugoslov. ljudskega gibanj« Zboi ■a«. Sestavil se je glavni volivni odbor bojevnikov, ki vodi vse volivne priprave. Kakor znano, se je za Ljotiča odločila tudi »Jugoslovanska akcija«. Bolgarski dijaki med nami Na vabilo akademsko sekcije Jugoslovan-sko-bolgarske lige v Belgradu prispe te dni v Jugoslavijo nekaj nad 20 bolgarskih dijakov. V Jugoslaviji ostanejo kakih 14 dni ter obiščejo tudi Zagreb, Split, Ljubljano, Bled, Sarajevo, Dubrovnik in Cetinje. Bolgarski dijaki hočejo s tem vrniti obisk jugoslovanskih dijakov. — V sredo zvečer se je odpeljala iz Sofije proti Belgradu skupina bolgarskih umetnikov, in sicer so to Štefan Kostov, dramaturg, upravnik Narodnega gledališča v Sofiji Vladimir Vasiljev, pesnica Dora Gabe in Elizabeta Bagrijana; nadalje književniki Mutafov, Elin-Pelin in Georgij Pajčev. Bolgarski umetniki hočejo s tem vrniti obisk jugoslovanskim književnikom, ki so obiskali Sofij o ob vprizoritvi Nušičeve »Žalujoči ostali«. Pred odhodom je g. Vasiljev izjavil, da se veselijo potovanja v Belgrad, ker je prepričan, da bo tam srečal svoje prijatelje na odru in tudi v Pen-klubu. Tudi ti želijo delati za vpostavitev osebnih zvez med predstavniki razumništva obeh narodov. Književnost je te zveze že postavila, zdaj je treba, da dela v tem smislu tudi gledališče. Prepričan je, da bo ta zgodovinska težnja obeh bratskih narodov, da bi se sporazumela, rodila svoj uspeh. Gostje hočejo prisostvovati vprizoritvi »Golemanova«, dola Štefana Kostova Kulturni obzornik Slovaški časopisi o nas Medtem ko je nam Slovaška še vedno skoraj »terra ineognita«, se Slovaki že kar zanimajo za »naše Slovence« (kot iskreno pišejo »Slov. narodne noviny«). Zlasti v minulih letih, odkar se vrši zamenjava slovenskih in slovaških katoliških študentov, se je to poznavanje razširilo. V zadnjih mesecih imamo v slovaškem časopisju celo vrsto idejnih in političnih člankov, recenzij slovenskih knjig in prevodov. Najbolj se pri tem odreže glavni katoliški dnevnik »Slovak«, ki je v zadnjem času priobčil nad dvajset člankov o nas. Boj za vseučiliško knjižnico je podrobno opisan in slovenskim akademikom priznava pisec delavnost in vztrajnost ter obžaluje, da nimajo tudi Slovaki »takih oduševijeniii in odločnih borcev« za kulturne pravice naroda. Poleg številnih krajših člankov, kakor na pr. o Srebrmču, ki je v osebnih stikih s slovaškim narodnim voditeljem Hlin-ko, o prevodu Urbanovega »Živega biča« in njega kritiki T. Debeljaka v Domu in svetu, o prevodu Kukučinovega romana »Dom v Strani«, o Kroniki Ljubljane i. dr., se zlasti bavi v obširnih recenzijah s knjigami Družbe sv. Mohorja, ki jo stavlja za zgled slovaški Družbi sv. Vojteha: »Družbi sv. Mohorja orje globoko brazdo na polju dviganja kul. turnega nivoja vsega slovenskega naroda. Predvsem poglablja njegovo pobožnost, ostri narodno zavest, istočasno svari pred napakami s tem, da mu daje v roko njegovo zgodovino in podpira njegov ponos, ker ga seznanja z življenjepisi velikih mož.« Stele-tova knjiga »Cerkveno slikarstvo« je bila deležna posebne pozornosti, dveh polnih stolpcev, kjer je [»dan pregled vsebine in kritika. VeČino čiankov ie pisal L Irmler (jar.cz), ki je bil lani več mesecev v Ljubljani kot gost SDZ — Kolikor mi je znano, je uredništvo »Slovaka« pripravljeno objavljati cenzure knjig, ki bi mu jih naša založništva poslala. Čudim se, da so se doslej odzvala v tako malem številu, saj je na Slovaškem vedno več ljudi, ki se zanimajo za nas, Slovence. V februarski številki »Pera«' je članek: »Kako delajo drugod«, kjer I. I. opisuje svoje vtise iz Ljubljane, kjer je bil kot zamenjanec sedem mesecev. Zelo mu ugaja sistematično delo slovenskih akademikov, pa bodisi pri borbi za vseučiliško knjižnico, bodisi pri tihem delu slavistov na monografijah Levstika in Stritarja, zlasti tudi karitativno in organi-zatorno delo katoliškega dijaštva. Obžaluje pa, da je v našem življenju še toliko politične nestrpnosti in paševanja, kar onemogoča delo za narod v večjem obsegu. Marčna številka »Pera« je prinesla študijo: »Korošec, največji slovenski politik, človek, borec, vodja«, ki se bo v prihodnjih številkah nadaljevala. Napisal jo je Zdenko Lah. »E 1 a n« ima o nas dva članka. V 3. šte". je razgovor z Milanom Vidmarjem, v 4. štev. pa piše o »kulturnih kronikah« obeh glavnih slovenskih dnevnikov »Slovenca« in »Jutra«, ki jih stavlja za primer slovaškemu časopisju, ki te rubrike popolnoma zanemarja. Ostra kritika je vzbudila precej prahu, več odgovorov je bilo napisanih, uspeh pa je ta, da se tudi v časopisih, ki je doslej niso poznali, že pojavlja »kulturna kronika«. »Pos t up«, časopis mladih slovaških pisate. ljev, ima v zadnji številki obsežno kritiko Magajno-vih »Graničariev«. Dela ne obdeluje I. Irmler toliko z ozirom na literarno vrednost, kot da pokaže, kakor sam pravi, da je to delo »dokument, zanimiv literarni dokument o najsramotneišem pečatu evropskega kulturnega sveta v XX. stoletju«, in pa, »da bi Slovenci ne pozabili...« Poleg tega se nahaja več prevodov slovenskih novel in črtic v »Slovenskych Pohladoch« (Slovaških Pogledih) in več člankov v dijaških časopisih: Roz-voj«, »Svoredov« in »Naatup«. —lz— Charles Oulmont v Ljubljani Te dni se je mudil v Ljubljani znani francoski pisatelj Charles Oulmont. V francoskem institutu je v sredo predaval o Debussyju, včeraj pa je odpotoval v Zagreb in nato naprej po Jugoslaviji, kjer bo nadaljeval s turnejo svojih predavanj. Izmed novej. ših njegovih del omenjamo samo njegov zadnji roman »Coeurs a corps«, ki je izšel pri Grassetju. Izmed njegovih dram pa je doživela največji uspeh drama, ki jo je vso zimo igral znani francoski režiser Gaston Batv. Drama nosi naslov »La voix de sa maitresse — Glas njegove ljubice« in obravnava problem vpliva sodobnega mehanizma na moderne ljubezenske probleme. Poleg tega je Oulmont stalni sotrudnik uglednih francoskih revij, kot so »Mer-cure« in pa »La revue universelle«. Prav zadnja številka »Mercurja« prinaša njegovo zelo lepo študijo o velikem francoskem katoliškem glasbeniku Hen-riju Duparcu. Zadnje čase je tudi stalen literarni sotrudniK velikih pariških dnevnikov »Paris.Soir« in »Paris-Midi«. Njegovo predavanje je bilo zelo pregledno podano posebno z ozirom na razvoj stila francoske glasbe ob primerjavi Debussyjeve glasbe z glasbo Wagnerja. Musorgskega in drug-ih. Navzoče občinstvo ie izredno predavanje nagradilo z navdušenim ploskanjem. Javna produkcija konservatoristov V ponedeljek popoldne se je vršila v filharmo-nični dvorani produkcija izbranih gojencev ljubljanskega konservatorija, in to v obsegu ,v kakršnem namerava naš loonservatorij dokumentirati svoje glasbeno vzgojno delo tudi pred zagrebškim občinstvom. Priznati je treba, da je ta reproduktivni nivo na lepi stopnji in da je prepleten z marsikakšno tiho nado za bodočnost. Med pevci smo culi g. Pclrovčiča, ki je glasov. no dosegel že lepo stopnjo razvoja, in gdčno Ko-renčanovo, ki se polagoma oblikuje v dobro pevko, a ji je do prave izdelanosti predvsem nejasna voka. lizacija še močno na poti. (Gdčni Fratnikova in Igličeva radi obolelosti to pot nista nastopili.) — Celist g. Šivic kaže, da se bo na svojem instrumentu potom še jx>drobnejše tehnične izdelanosti in št večje širine in topline tona povzpel do prepričevalne reproduktivne sposobnosti. — Violinist g. Der-melj ima v podajanju tehnično jasnost in mnogo notranjega impulza, kar ga utegne voditi do mojstr stva. Tudi violinist g. Uroš Prevoršek kaže v svoj, izdelani in muzikalni igri znake izrazitega violin, skega interpreta. — Med pianisti sta posebno vzpostavila lastne sposobnosti za muzikalno in prelinjc-no klavirsko igro g. Valens Vodušek in gospa Marta Osterčeva. Gdčna šapljeva pa je pokazala veliko spretnost in razvoj v smeri večje jasnosti, čeprav ji skrivnosti mehkega izvabljanja tona še niso prav znane in ji občutek za plastiko ni še prav izdelan. — Godalni trio (g. Prevoršek I. violina, gdčna Lu-bečeva II. violina in g. Dermelj viola) je v svojem podajanju prodrl že do pojmovanja pravega komornega muziciranja. — 1 ako je ta produkcija, ki je bila nabito obiskana, zapustila v prerezu res ugoden vtis. V. U. Knjižnica dostojnega človeka. Pariška Socičtč des Lettres et des Arts je sklenila izdati metodičen katalog francoskih knjig od prajx>četkov francoske literature do danes, ki zaslužijo, da pridejo v knjižnico dostojnega in kultiviranega Francoza ali Ev-ro|iejca. Katalog bo obsegal na 250 straneh štiri ali pet ti9oč del s področja zgodovine, filozofije, čiste literature, znanosti, glasbe in ostalih umetnosti. Načrt bo Zveza izvedla s pod|x>ro- zunanjega ministrstva in ministrstva za narodno vzgojo. Preračunana je zlasti na dostojno propagando francoske kulture v inozemstvu in nam je dokaz, kake skrbi znajo imeti vlade kulturnih narodov ... j. Ljubljanska proračunska seja Ljubljana, 21. marca. Danps oh 5 poppldnp je bjja ljubljanska prorijčunpka seja, katero sp je v imeni) baiip-vinskc uprave udeležil tudi inšpektor dr. Gu-štin. Sejo je vodil župan dr- Itavnihar. Malo pred sejo jc bil sestanek kluba občinskih svetnikov JNS, v katerem so skoraj vsi člani občinskega sveta, in ii(i katerem s« v zadnjih trenutkih jnterno gklepalj še q nv.nih vprašanjih. Župan se je spominjal najprej umrlih: g-Filipa Priatoua ter meščanov dr. Boluna in Jerneja Boiterja. S>pprpčil je tudi, da je čestital ob jubileju g. Francliettija in direktorja Itcis-nerja. Sporočil je dalje, da se je osnoval lelir nični odsek ter da je za načelnika izvoljen inž. Pavlin. Župan se je udeležil prejšnji teden ankete r Celovcu, na kateri so obravnavali zračnp zvezo Salziburg—Celovec—Ljubljana—Sušak, ki bo letos uveden« im s katero bo uvedena najkrajša zveaa našega mesta z Londonom, Parizom in Monakovim. Potnik i/ Londona bo potreboval največ 24 ur, da pride k nam. Zveza je mišljena tako, da bo potnik v vsakem mefdu dobil tud) nekaj ugodnosti, itakoi v SaMniiffU vstop na festival, v Celovcu dostop na Kapzpl-hfihe. v Ljubljani pn vožnjo na Bled. 7,a mednarodne smuške tekme ua Planici iu za prihodnji modkltubski t;ible-leuitj turnir kluba »Ko-rotaiu na Rakovniku je župan poklonil pokala. Končno je g. župan izrekel čestitke banu dr. Pucu k visokemu odlikovanju. Župan je poudarjal, da pričenja občinski svet rliravnavo o proračunu in je apeliral, naj občinski svetniki to obravnavo spremljajo z resnobo. Glasovanje o proračunu ne poipenja zaupnice niti finančnemu odpori!■ niti županu, temveč le zaupnico mestni občini. Ljubi jonski proračun je treba obravnavati Ireano jn brez strasti. Načelnik finančnega odseka je podu I flato naslednje poročilo o proračunu Višina proračuna Letošnji občinski proračun jc precej drugačen od lanskega. Ne samo po svpji računsko-tehnični obliki, ampak tudi po stvarni porazdelitvi dohodkov in i/dutkpv posameznih poglavij. Proračun znaša 4(j,021.8(19 Din in je jk> številčni primerjavi za 600.000 Din nižji od lanskega. V resnici je pa proračun za tri milijone višji od lanskega, ker so iz letošnjega proračuna izostale razne postavke, ki so se lansko le-lo ponavljale v proračunskih poglavjih in zato ludi navidezno zviševale končno vsoto proračuna. Novi izdatki Letošnji občinski proračun obremenjujejo predvsem ti-le izdatki, katerih lansko leto ni bilo: anuiteta posojila za šolo za Bežigradom 225.000 Din, zakonito predpisana dotacija za bolnišnico in bolniški stroški "50.000 Diu, anuiteta posojila za zgradbo vojaških municijskili skladišč 225.000 Din, zvišana najemnina za aerodrom in vojaško vežbališče 140.000 Din, anuitete za garantirana posojila cestne električne železnice 2 milijonu Din, odplačilo Atier-spergove.ga dvorca 365.000 Din, nakup sveta v regulacijske svrlie tOO.(KK) Din, ureditev mestnega muzeja 50.000 Din, prispevek za javne skulpture 50.000 Din, subvencije za gasilna društva, nakup novp motorne brizgalnc 100.000 Din, za prevzeto stavbno zadrugo Stan in doan anuiteto 184.000 Din in končno višji izdatek za novonastavljeno pogodbeno uslužbenstvo 550 tisoč Din ter vikšji izdatek za pokojnine 800.000 Din. Na priznavalninah mestnih podjetij je izostala vsota 470.000 Din, tako da je bilo skupno v letošnjem proračunu, še predno je prišel v razpravo, računati z okroglo 6 milijonov več izdatkov, kot lansko leto. JVove davščine S temeljito redukcijo proračunskih postavk smo dobili znesek treh milijonov dinarjev, Primanjkljaj ostalih treh milijonov je pokrit z zvišano trošarino 2,838.054 Din in z ivjšpniimi občinskimi taksami. Občinsko doklmlo na drž. neposredne davke smo znižali za 5 odst. Prav-tako snui znižali tndi davščino na prenočišča za 5 odst. Vse ostale davščine, med temi tudi gostaščin-a, vpdariua in kanalska pristojbina, ostanejo v isti i«mori kot lansko leto. Vsled davčne konkurence države in banovine se mora občina vedno bolj umikati k trošarinam na potrošnjo. Država ho morala občinam prepustiti del davščin. Zakon o samoupravnih financah jc neobhodno potrebe)). Napredek mesta Ugotovimo, da sc je zgradijo v zadnjih 6 letih nad sio pest, jjoložjlo sc je tlaka več kot preje v 25 letih, kanalov sc je zgradilo 26 kiu, to je polovico celotnpga kunulsfcpg« omrežju. Za coste se jc izdalo od leta 1929 do 1934, iz-vzemši vzdrževanje in čiščenje, 27.1 milijonov Din, za kanale 9.8 mil. Din. zn mostove in vodne zgradbe 3.8 mil. Din. Letos se liodo nadaljevala v zadnjem sektorju regulučnu delu na Ljubljanici. Undjivo je, da se občinska gradbena delavnost s teip naglim tempom, kot doslej, za naprej ne 1» mogla vršiti. Vsled izjemnih gospodarskih razmer in ker se občini stalim odvzemajo dohodki, bo morala občinska uprava oiv.c.jiti investicijska dela. Mestne investicije in podjetja Z 31, marcem 1933 jc stanje posojil, najetih ta giadbo mestnih stanovanjskih hiš, 4^ mil. >4(.202 Din. Na račun anuitet mora plačati občina. ko upoštevamo donos najemnin 2.394.133 Din. Zn zgradbo cest dolguje občina 15,362.443 Din, zn regulacijo mesta 7,860.636 Din, za zgradbi. kanalov 5,482.779 Din, zn vodne zgradbe in tnostovp 2,140.338 Diu, za šqlc 857.619 Din, za ■ioeiulnp ustanove 7.450.463 Din, za popravo nia-gjstratnega poslopja in še nekatera druga posojila znesek 2,080.282 Din. Občinske investicije izvcij stanovanjskih hiš znašajo po stanju 31. (purca 1933 42,223.654 Din. r letno anuiteto 3.326.894 Din. Skupno je občinski redni proračun obremenjen z anuitetami v zneska 6 mil. J21.029 Din. Mestna podjetju imajo svoje proračune in je klavnica obremenjena s 15.727.746 Din posojila, elektrarna s 25,276.559 Din, plinarna s 5,088.59: Din, pogrebni zavod z 2,9^1.093 Diu, zastavljalnica s 862.655 Dih in priprega z !i3l.000 Din. Skupno stanje investicijskih posojil za mc-stna podjetja znaš« 5IM07.45U Din z anuiteto 5.537.235 Din. Vsa mestna podjetja so aktivna, vse anuitete za svoje investicije pokrivajo iz lastnih sredstev, poleg tega pa še odračunnvfijo v občinski proračun letno 6,157.150 Din, to je približno toliko, kot /.naša anuiiptna služba za vsa občinska posojila. Čez osem lel ho odplačani^ 25 milijonov dinarjev posojil za zgradbo stanovanjskih hiš. Najemnine mestnih stanovanjskih najemnikov ne zadostujejo niti za obresti investirane glavnice in za vzdrževalne stroške, ker je še na tem računu izkazan primanjkljaj 8G0.269 dinarjev. Tramvaj je pasiven Kot jo pa stanje rednih občinskih posojij ugoduo, je neugoden položaj posojil cestna železnice, za katere je prevzela občina garancijo. Dne 15. marca 1935 so znašala posojila cestne železnice 54,483.27« I>in, a anuiteto 5,675.367 Din. Cestna železnica v celoti plačila anuitet iz donosa svojih dohodkov ne zmore. Zato je morala občina v svoje breme prevzeti v letošnjem proračunu anuitet &a 3,827.867 ilinarjev. Za toliko je za občino sedaj cestna železnica pasivna. Prvi in poglavitni vzrok pasivnosti eestne železnice je stalno padanje števila potnikov. Stroški za državo V vedno večjo breme občinskega proračuna so stroški, katere ima občina za dotacije državni upravi in državnim ustanovam, odnosno ustanovam, za katere bi morala skrbeti država. ,Se Ipta 1028 so znašali li izdatki le 1.527.210 iliiwrjpy, dočim znašajo lelos 5,033.737 dinarjev, da ne upoštevamo izdatkov za posle sreskega pačelstva, ki je del magistralne uprave in ki znašajo tui|i okrog '.100.000 dinarjev. Po predpisu zakona o bolnicah nam je bil naložen samo pa dolacijo Ijuji-ljanski splošni državni bolnici letni izdatpk 000 tisoč dinarjev. Večnemu pravaljpvanju državnih obvez na občino nuira hiti koneo. V tej pvezi je tudi izdatek 1,308.447 dinarjev za vzdrževanje ženske realne gimnazije. Občina mura prjčeti z likvidacijo stroškov za srednje šole iu ho »»Jo tudi letos ukinila prvi razred ženske realne gimnazije, da preide laki) ppstnponia ta skrit na banovino, oziroma državo. Mestno uslužbenstvo Mestpa občina je imela v svojih uradih in podjetjih leta 1931 zappsjenih 404 oseb (pri tem so delavci jzvzpti, ker gredp na račipi malej-ijul-njb izdakpv), dopim jili ima sedaj zappslenih 584 oseb, to je 120 oseb yef kot pred tremi leti. Temu odgovarjajoče so porasli tudi osebni izdatki v občinskem proračunu zs\ okrpglo 400.000 dinarjev in v proračunih uiestnjh podjetij pa celo zn 1,100.000 dinarjev. Le ena tretjina V zadnjih letih nastavljaliih nameščencev je zaposlenih jz rpsnične službene ali obratne potrebe, vsi drugi so zaposleni zgolj iz socijalnih razlogov- Gradbeni optimizem Letošnji občinski proračun ni v stanju omogočili večja dala. Vsaj razven rednega in nepogrešljivega vzdrževanja obstoječih občinskih naprav ne predvideva drugih večjjl) del kot zgradbo šole za Uežjgrailom in regulacijo zadnjega sek-(orja Ljubljanice. Veseli smo, da pa javna gradbena delavnost v mestu le ne bo popolnoma za-nirja, ker se nam obeta zgradba banovinske palače, zgradba državne gimnazije za Bežigradom in tlakovanje Bloiveisove ccste it kaldrniinskega fonda, ter tlakovanje Zaloške, Tržaške in Karlov-ške ceste iz fonda za, javna dela. Ppročilo načelnika finančnega odseka g. Ivana Tavčarja je bilo ob 16.10 končano. Nekateri svetovalci so mu ploskali. Nato se je začela splošna razprava h kateri se je prijavilo nad 15 govornikov. (Obč. svet. g. Josip Turk: »Ali ste vsi? To bo dolgo!«) Obč. svet. inž. Pavlin je najprej omenil, da se je na škodo gradbene stroke v programu izvršila redukcija izdatkov za nad 1,400.000 Din. Noče stavljati posebnih predlogov. Za izvršitev nujno potrebnih kanalov, katerih stroški so bili vneseni že v lanski proračun, naj se uporabi vsota 118.860 Din. Potrebni pa so veliki zbiralni kanali, tako na Trnovskem prjslanu ob Ljubljanici, na desnem bregu Gradaščice, v Šiški, važna je zlasti razširitev Karlovskega mostu, kar se bo moralo zgoditi, ko se bo začel izvajati tudi tlakovani prognpn Dolenjske ceste. Potrebna so dalje razna regularčna dela, ki se sedaj izvajajo iz kreditov socialno-političnega urada. Tudi ureditev mnogih cest, važnih za promet, se mora izvesti. — Naposled se je dotaknil vprašanja novega regulacijskega načrta za mesto in bližnjo okolico. V okolici se je divje gradilo. Glasoval bo za proračun. Ppdboršek ugovarja načrtu, da bi sc ob priliki znižanja Karlovške ceste opustil dolenjski tramvaj in da bi se uvedli avtobusi. Avtpbusi niso pri-pravno nadomestilo, zlasti pa ne ua teh cestah. Mnogo boljše bi bilo, da bi se tračnice premenjale in da bi se dolenjska proga podaljšala za tistjh borih 300 m do Rakovnika, kar bi nedvomno povečalo promet. Dalje govori o potrebi boljše zaščite ljubljanskega obrtništva preti okoliškim iu o potrebi, da se ukine mitnica na kolodvoru za potnike. Obsežno kritiko občinskega gospodarstva je iine| Seun ig, ki je ugotovil, da so mestne finance zašle v stjjsko. Navidezno znižanje mestnih davščin ni nobeno znižanje, ker so se na drugi strani zvišale carine. Ppvrh tega pa so tu še znalni zaostanki iz prejšnjih jet. Mestna elektrarna inia velike obveznosti. Novi proračun ni dovolj realen in ludi prihodnje leto situacija ne bo boljša. Je proli vsakemu novemu bremenu, ker sc boji, da nova bremena ne bodo trajala samo eno leto. Graja naraščanje števila mestnega uslužbeiislva. Obširno govori o »nesreči« s tramvajem, ki jo je zakrivil bivši komisar. Maloželezniška družba je sicer res plačevala obresti mestni občini za najeto posojilo, toda le so znašale komaj polovico anuitet, kj jih je morala plačati za tramvaj mestna občina in ki so znašale 1,833.000 Din. Zadnja lela pa tramvajska družba sploh ne plačuje nič več mestni občini. Mestna občina bo morala letos za tramvaj pl a ča t i 4,310.000 Din, kar znaša dve tretjini dohodkov občinskih dokiad. Do konca lela 1935 bodo znašale žrtve mestne občine za tramvaj 12 in pol milijona dinarjev. Pri vsem tem pa mestna občina nili ni gospodar tramvaja, ker ima lastnica tretjine delnic tvrdka Siemens pravico veta, Ce meslna občina to- liko ž|-tvujp za trar)iyaj, je prav, da sc napravi s tvrdko šipmens prirperei) arfipž|na, da poslane mcstiifi občina li|dj dejanska lasjjjica tramvaja. 'Zadnje tretjine delnic pa ne kaže odplačevati, ker dejansko nima nobene vred|ios(j. Na dolenjski progi bi bil večjj prpmplj ko bi se voznina znižala na 1 Djn. Mesto Ljubljana ima bodočnost samo v industrializacij) j i) zalo mora bodoča politika niestue občjpe iti ?a tem, da privabi industrijo v mesjo, predvsem s pocenitvijo elektrike. Občinski svetnik Fran Rupnik se jc mpd drugim dotaknil razmerja tvrdke jSjemei)s do m .. ... ....................„,„ svoj delež, ima pravica vet« ii| prvenstvo na Yse dobave, Biomens si lasti to pravico tudi pri drugih mestnih podjetjih. Kakor sem zvedel, je mestna elektrarna razpisala (lq|iav-o 3? motorjev. Siemoimi) so' bili priznani samo 4-Pa je upišel zastopnik tvrdke in aj liistU pravico, da ima edino Siemens prvenstvo do dobave vseh motorjev, (Začudenje!) Čimprej se znebimo varuštva tvrdke Siemens!« Obč. sv. g. Jo«ip Turk je. branil interese gasilstva in kratko omenjal: Meslnp občina ima denar za razne druge stvari, za gledališče itdM za gasilstvo ga nima. Finančni odsek nima pojma o gasilstvu, skrajni pps je, da se izvoli Kasijaki (Mihov. Privoščim svojim prijateljem Barjanom, da dobe podporo, toda v primerni višini- Škoda vsake besede v tej debati, rečeni samo to, do ho mestna oličjup jki zakonu primorana dajati gasilstvu več in l»0 tudi sania uvidela to potrebo. Gasilci bomo prišli do svojih /.ahiev, če ne skozi Ljubljano, pa skozi Belgrad. Tudi šentpeterski okraj ni nič dobil. Vali® temu, ali ini ka.i daste ali ne, bom glasoval /.a proračun. (Odobravanje!) Obč, sv. Anton Čutar je omenjal pvejšpjo upravo pod dr. Pucerii, plediral za višje postavke za spkolstvo, šport in narodna društva ter branil interese primorskih emigrantov, Obč. sv. dr. Pippenbacher ugotavlja, d p so mu dejstva o cestni železnici prinesla žalostno zadoščenje, ker se je izpolnilo vse tisto, kar je že. pred leti napovedoval. Govori, da bi sc le še poskusila možnost ?a podržavlje-nje ženske realne gimnazije in da se pe bi opuščal razred za razredom. Qraja preveliko število zaposlenih pomožnih moči na tem zavodu. Zavzema se za odpravo mestnih avtomobilov ter pozdravlja tozadeven jiredlog podžupana Jarca. Je odločno proti povišanju trošarin, ki bodo zadele najbolj revne, Je za socialno uvidevnost pri oddajanju mestnih služb ter upa, da se bo bodoča komunalna politika navezala na tradicije Ivana Hribarja in Ivana Tavčarja. Obč. sv. dr. Bohinjec se zahvaljuje finančnemu odboru za. vse obsežno gradivo, ki mu služi v študijske svrhe. Olišii-uo govori o potrebah zboljšanja zdravstvene službe v Ljubljani. Poudarja, da je za industrializacijo Ljubljane potrebno osnovanje velike Ljubljane. Obč. sv. Soss govori o vedno manjšem blagostanju v Ljubljani radi vedno nižjih dohodkov uradnikov, delavstva in zaradi toga tpdi manjšo možnosti obstoja trgovcev in oortnikov. Obč. sv. dr. Milan Šubic jo kot načelnik personalnopravnega odseka obravnaval oso-bito vprašanje mestjiih nameščencev. Skušalo se je uravnovesiti mestni proračun z redukcijo, bodisi osebno, bodisi pri plač?ili. To se ni izvedlo. Finančna uredba navaja, da so izključene vsake namestitve pri mestni občini v bodočem proračunskem letu. Obč. sv. Drago Kosem je pretresal vsa aktualna socijalno-politična vprašanja mestne občine. Župan dr. Ravnihar je nato pripomnil, da je k besedi priglašenih še 15 govornikov in zato prosi ostale govornike, da so kratki. Obč sv. Josip Ambrožič je omenjal položaj mestnega osnovnega šolstva. Rebek je nato govoril o raznih obrtniških zadevah ter o vprušanju Delavskega doma. Zahteval je boljšo zaščito obrtniških interesov s strani mestne občine. Urbas je predvsem naglašal od noša je mesarske obrti do mestne občine in razna klav-liiška vprfljšpnja ter je zahteval zboljšanje. Obč. sv. Adamič jp bil za to, da bi se postavil' na čelu mestnim podjetjem komerci-jalno izobražen strokovnjak- V načelu .ie proti vsaki redukciji plač, toda nepotrebnih namestitev mora biti enkrat konec, zlasti tatozvsilili sinekiir. Priporoča ustanovitev kontrolnega odseka- Obč. sv. Štrukelj je kritiziral dosedanje metode glede prekoračenja posameznih postavk proračuna. Tudi op je za ustanovitev kontrolnega odseka, ki naj se čimprej osnuje. V ta odsek pa ne smejo biti voljeni odnosno poslani člani finančnega odseka. Dolooi uaj se tudi točno delokrog tega odseka. Obč. sv. Lovro Pipi|jai| je v du|jšem govoru obruviuival položaj ojiptpi^tva. Z obžalovanjem je ugotovil, da znaša redukcija v gradbeni panogi nud poldrugi milijon, kar gre ludi v škodo-obrtništvu. Naj se (j#. privatni iucijativl večjj ilelukrpg. Je <&lpsti »u »edukuiJ« i ne* lili h ifel^vnic na minimum, v njih se mnogo sušnfari- Dal.ie j" Zfi ijstfHJpr vitev Ohrlniš|P prinesel drugi del slovenske narodne pesmi v jjarmo-nizaeiji naših znanih zborovskih komponistov. Akademski pevski zbor je navdaj 35 vso .slovensko javnost jo tesije vezi, njegov vsako-leni kqncert ni le koncert v vrsti mnogih drugih, marveč markanten jp jiniiozanben, glasbeno pomemben dogodek v naši kulturi. Razvojna podoba naše narodne pesmi bo šele pokazala vse bogastvo in njeno pestrost. Ta program je takega značaja, da mora gujno voditi v nove razglede našega glasbenega življenja, Ker je zanimanje za koncert APZ zelo veliko, opozarjamo cenj. občinstvo, da si vstopnice preskrbi že v predprodaji, ki je v vratarjevi loži na univerzi. 0 Kipp Kodeljevo predvaja drevi dva velika sporeda: »JJavalkado« in zimskošpOrtno veseloigro »Dva vesela vraga«. (3094) 0 Ni upirla zaradi bede. Včeraj smo poročali, da j p g. Neža Eker s Ceste dveh cesarjev zaradi hede spjošnp oslabela in da se jo na praznik SV- Jožefa bnpsvpstila, nakar so jo prepeljali v bolnišnico, kjpr je, umrla. — Zvedeli smo, da g. j2ker pi upirla zaradi bede, ampak za kroničpim vnetjem ledvic, Zvedeli smo tudi, da v družini pi brezposelnosti. © Nesreča železničarja. Z lokomotive vje padel ter se hudo ranil na glavi 36 letni železniški kurjač Franc Jamuik, stanujoč v Florjanski ulioi 36. Njegovo stanje je resno. 0 Napad. 27 letnega trgovskega slugo Janeža Gregoriča je pred njegovim stanovanjem v Prispjni ulici 7 napadel neznanec ter ga tako močno udaril, da je dobil poškodbe na glavi. 0 Letos že 9 hiš prodanih v Ljubljani. — Pojavlja sc živahno trgovanje s hišami in stavbnimi parcelami v Ljubljani sami. Januarja in februarja .ie bilo prijavljenih in zaznamovanih 28 kupnih pogodb za kupno vred-npst 5,169.091 Din. Prodanih je bilo v obeh mesecih 9 hiš in vil v mestu. Stavbne parcelo so bile običajno prav drage. Tako je bila neka stavbna parcela ob Dunajski oesti prodano po 500 Din m2, druga v šentpeterskem predmestju pa celo po 707 Din m?. Drugače so bila zemljišča pa 30 do 200 Din m». Zasebnica Marija Staretova je kupila hišo št. 84 na Tyršcvi cesti za 600.000 Din od posestnika Frana Levea. Hišo št. 4 na Vrtači je kupila TPD odnosno Glavna bratovska skladnica za l,38y.000 Din. Ostale hiše, po večini manjše vile, so bile prodane od 75.000 do 200.1*10 Din. Narodno banka in gospodarstvo okolice zijatna. Druga stvar je z -izvozom kuretine. Na videz zojiet malenkost. V resnici pa je prodaja kn- Maribor, 21. marca. Nimamo namena, tla hi se v tem sestavku ba-vili s kakimi vcliko|x>teznimi gospodarskimi problemi, ki so v zvezi s sedanjo politiko Narodne banke. Polrebno se nam le zdi, tla opozorimo na nekaj konkretnih primerov, ki dokazujejo, da bi se dalo z nekaj dobre volje našemu gospodarstvu ob severni meji brez ležav občutno |iomagati. Gre za terjatve naših izvoznikov, ki jih imajo v Nemčiji in jih Narodna banka prevzema jjri prevzemu pa si računa S'A% eskompta. Na videz bi se zdelo, da je Narodna banka našemu gosjiodarslvu s svojo dobro voljo, ki jo je [»kazala za jirevzem terjatev, veliko pomagala. V resnici pa je ravno uasjirotno. Prizadeti niso samo izvozniki, ainjiak tudi široki sloji prebivalstva. Maribor je s svojim širnim zaledjem od nekdaj vzdrževal tesne trgovske stike z Nemčijo. Izvažalo se je na nemške trge |>osebtio sadje in pa kurelina. /a jabolka, ki so jih sadili izvozničarji lansko lelo izvozili v Nemčijo, niso še do danes dobili nazaj nili dinarja, če niso odstopili svojih terjatev Narodni banki. Ta pa si je zaračunala odbitka. Toliko ni znašal niti do- biček sadnega trgovca, kakor je moral sedaj odstopiti Narodni banki, tla je sploh prišel do svojega denarja, ki ga je po večini celo tlolgoval tadjerejeetn. Ker so znašalo terjatve sadnih izvoz, ničarjev v Nemčiji visoke vsote, je ta izguba zelo retine pomeniala za Slovenske gorice zadnja lela vsako pomlad glavni zaslužek. Pridne gospodinje, kj gojijo saino plemenito štajersko pasmo, so zredile do pričelkp pomlficji tisoče in tisoče piščancev, ki so jili mariborski izvozničarji pokupili ter izvozili v Nemčijo. Sedaj je ves izyoz naenkrat zastal. Krivda je zojjet pri tem, da izvozničar |x?lom jiliringa ne pride do denarja, če pa odstopi terjatev Narodni banki, ipu gre radi visokega eskompta ves dobiček in hi delal zastonj. Kaj pomeni (o" z,t Slovcpske gorice, se vidi sedaj na mariborskem trgu, kjer je nastala pravcala poplava s kurelino. Po Slovenskih gorica!) se plačuje sedaj pjlapa kurelina s 4—4 lA Din za kilogram, docjin je bila cena nedavno še po S in pol dinarja in bi biti še danes, če bi bil izvoz mogoč. Vclitje vsofe narodnega premoženja gredo s lem v izgubo, prebivalstvu gosf»darsKO pasivnih Slov. goric pa se jemljejo še edipe mpžnpsli zaslužka. Temu bi se dalo lahko otlpomoči. Saj imamo v Narodni banki svoje zastopnike, celo iz Maribora. Ali so jim ti problemi najožjega gospodarskega področja sploh znani in se zanje sploh zanimajo? Zdi se, da bi bilo Ireba v|irašauje zaslopslva v Narodni banki iz Slovenije, ki je gospodarsko najaktivnejša pokrajina, nekoliko resneje (raktjrati- Dve podjetji obsojeni zaradi uvoznega tihotapstva na 8.213.000 dinarjev globe Ljubljana, 31. marca Ji|vui zbjrki listin zemljiško-knjižnega urada pri ljubljanskem okrajnem sodišču jo pod št, 38/85 vložen obširen prepis spflbe carinskega sodišča pri finančnen} ravnateljstvu IE in sicer Kemične tovarne Moste pri Ljubljani in špedicijskega velepodjetja Bratce Gondrand — podružnica v Belgradu. Ozadje aferi tvorijo manipulacije, ki so jih razni »poslovni prijatelji« izvrševali v inozemstvu in doma, da je Kemična tovarna Moste prejela po posredovanju belgrajskega trapsport-nega podjetja, ki se kratko tudi npzivlje »Atege« (Allgemeine Transportgeselschaft) iz Nemčije deloma carine prosto, deloma JPIPI" pialno ocarinjeno blago, zlasti mnogo novi strojev, ki so bili iaueUjtii v Nemčiji, toda prepeljani v Avstrijo, kjer so bili preloženi v avstrijske vagone in so bili preskrbljeni tudi za le nemške stroje avstrijski dokumenti. Carinsko sodišče je obsodilo, da je Kemična tovarna kriya uvoznega tihotapstva, trfjsportmp podjetje prat.jp Gondrand pa sodelovanja. n Obe podjetji sta bili obsojeni kratko: Sporno blago se zapleni in proda na javni dražbi. V kolikor to ni mogoče, plača Kemična tovarna kot lastnik blaga na naslov vred- uvbzni paririi S80.$5l Din in vsak posebej na taksah U4.25& Din, Skupaj torej imatn obe podjetji plačati na carinski ka»iii in drugih dajatvah 8,213.853 Din. Zanjniivo je, da se je državni zaklad na temelju te podile prefizuznatnovnl na v sel) objektih tovari)^ v Mostah ? zfistavi)o pravlpo za skiipno terjatev 5478.587 Din- Qbe podjetji sta se proti sodbi finančnega ravnateljstva po svojih pravnih zastopnikih pritožili na finanSno ministrstvo v Belgradu. Zanimivo je, da se je preiskava v Ljubljani vodila v navzočnosti posebnega delegata finančnega ministrstva, fin. tajnika VI. Ristioa, Zaslišanih je bilo 30 prič. Sodba dalje povdarja, dajse v slučaju ne- Kaj pravite? Pred nekaj dnevi je objavil fSlovenep» nekaj utemeljenih in upravičenih pritožb o cestnem prometu v Ljubljani. Kolesarji se vozijo, kjer in kakor se hočejo, avtomobili drve skozi mesto kakor na dirkališčih in tulijo, kakor da trobijo k sodne-itm dnevu itd. lo pfi kljub lemu, da je po postavah, odlokih in uredbah naš cestni promet ] pppalnpma urejen — t»n papirju! Hesnica je, da imopio pri m? postav že sa pflfv obilno knjižnico■ Postape urejajo vse naše javno in zasebno življenje že do malenkosti, ln vendar živimo tako, kakor da postav sploh nimamo ... Kmalu bo vsak lahko počel, kar bo hotel, če pojde lako naprej. Kaj pravile, g. urednik, zakaj je tako? Mogoče prihaja zlo odtod, ker imamo preveč postav? Ali so pa postave slabe? Podoba je, da ne drži ne eno ne drugo. Naše postave so čisto dobre in tudi njihova obilica ne škoduje v laki meri, kakor se to zdi m prvi pogled. Zlo pa je v tem, da se ravno zaradi obilice postav oblast ne more toliko brigati za strogo izvrševanje vseh postav, kakor bi se lahko brigala, če bi bilo postav, odredb, naredb itd. nekoliko manj. Ce bi se oblast brigala nekaj (asa stftrui za strogo izvrševanje ene pume postave, n. pr. glede kolesarjev, vpe drugo pa bi začasno ^zanemarila*, se gospodje kolesarji kaj hitro navadili reda! In (e bi gospodje avlomobilisti videli, kako se postava strogo izvršuje nad kolesarji, bi kmalu začeli ludi ti pošteno spoštovati kar sami od sebe! In drugi tudi! Oblast naj la -rreceph samo nekaj čnsq preizkuša in uspe/i prav gotovo ne bo izostal! — Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-ljenost, plašljivpst, živpija razpjražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti Znanstvene ugotovitve potrjujejo. da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim pspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. > Za žaljenje priče -- 6 mesecev robije Ljubljana, 21. marca. Pr^v napeto dramatičen prizor se je razvijal pred malini kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Kovač. Vse razprave so tekle monotono. Publika, ki bi po mnenju mnogih storila bolje, da bi se v teh lepih sončnih dneh hodila zračit v prirodo, se je pač smejala in občudovala drznega, zaradi vloma obtoženega čevljarskega pomočnika Janeza Ježka, doma iz Vevč, znanega poklicnega vlomilca- Skupaj s svojim konipanjonom je vlomil v neko stanovanje in pokradel raznim osebam obleko, perilo in drnge malenkosti v vrednosti J520 Din. Ježek je odločno lajil tatvino, prav tako njegov pajdaš. Nato so bi|e zasljšane nekatere priče. Mlado, 16 deklico je Ježek klofnil ip postili je ves besen, ker ga je močno obremenjevala- še nesrpnmejši je postal pri zaslišanju priče Avguština Brankoviča. Ko je svojo izpoved potrdil s prisego, mil je zaklical: »Po krivem si prisegel!« Državni tožilec g. Branko Goslar je v obrambo časti prič razširil proti Janezu Ježku še obtožbo zaradi žaljenja priče po čl. 302 k, z, Mali senat je Janeza Ježka obsodil zaradi žaljenja priče na 6 mesecev robije, zaradi vjoma pa na 1 letp in 1 mesec robije, tako da je Ježek prejel 1 leto in 7 mesecev robije. Njegov kompa-njon Je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Koledar Petek, 22. marca: Lea; Katarina Genovska, devica. Novi grobovi .... . , , ljub- ljanskem podžupanu. Pogreb bo v soboto ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Nunska ulicn 21 do mestne meje, nakar prepeljejo truplo v Škofjo Loko. Ob 5 popoldne hodo truplo položili v rodbinsko grobnico na pokopališču v Stari Loki. *f* V LJubljani je unnrla gospodičnfl Stefi šare, modistka. Pokopali jo bpdo v soboto popoldne «b 4. — V Ulici na Grad št. 7a je mirno v Gospodu zaspalu gospa Neža ftinW'»v«<'. Pogreb bo danes ob 4 popoldne. Naj v miru počivajo! žalujočim svojcem naše iskreno sožaliel jetij, .f*uj u*.'11 iftipin-ivu,- .... miene tovarne in Geppert Oton, zastopnik podjetja Cjondrand, vsak na 1 leto zapora. Oba, Valentschagg in Ge^oert, pa se ovadita pristojnemu državnemu tožilstvu zaradi »ločina po $ 214 k. tu, zaradi ponarejanja listin in podpisov. Afera se bo naposled končala pred ljubljanskim sodiščem, ker sta bila v Ljubljani ponarejena podpisa dveh carinskih a4i uradnikov. Zasloni se danes ne dobi ničesar, pač pa boste vsakovrstne stole lahko dobili po močno znižanih tovarniških cenah, v Ljubljani, Kersnikova ulica 7 (poleg restavracije Slaraič) od 2C. marca do 17. aprila 1935 TOVARNA Remec p Co, Ne zamudite te priložnosti! Ostaie vesti — Lepa in sončna pomlad se nam obeta. Decembra smo zapisali: »Če se na Barbare dan strnišče vidi, sc potem vsak mesec vidi, to je, da bo Jepa i.u inila zima. Ni ta rek nobeno trdno vremensko pravilo, toda izvira iz starih, v sto in še več letih pridobljenih izkušenj naši., ljudi. Včeraj je bil prvi dan ptnnladi, Lep ip sončenj dan, štirideseti mučenimi in Gregor so se izkazali- Že yes marec, kar ni običajno, ker marec rad jep zavija, imamo izredno lepo vreme. Bila sta doslej samo dya deževna dneva, a še takrat ie lajino deževalo. Prva pomladanska poljska dela urno napredujejo. Temperatura se je že dvignila nad +10" C in dosega na soncu celo do +18" C. Noči, sicer šc nekoliko hladne, so jasne in zvezdnate. — Vsebina Nedelje št. 12, Slomšek govori o ItudoJjji jh jezj^i.h — Qb k riževem potu — Po-kret za katoliško obnovo na Portugalskem — bistveni znak Kat. akcijc — Odkod nasprotovanje (poglavje o lastnini) — O konkordatu v Jugoslaviji — Misli za Materinksi dan — Stalno rubrike: spoznavaj samega sebe, oznanila, razgled po kat. svetu, za deco, za šalo, roman. — Nedelja, ki izhaja tedensko, stane le 2 Din na mesec, naroča se pri Upravi Nedelje v Mariboru, Koroška cesta 5. — Naše rojake v Zagreba opozarjamo na produkcijo gojencev drž. konservatqrija, ki bo v soboto, dne 23. t m,, ob 30 v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. Nastopi 8 gojencev in izvajajo domač pa tudi svetoven spored. Ker je to edini nastop naših nadebudnih in zelo nadarjenih ljubljanskih konse.rvatoristpv, vabimo naše rojake, da V obilnem številu poselijo produkcijo. — Plžmarka v okolici Ljutomera. V Rinče-tovi grabi blizu Ljutomera je pred par dnevi pes ujel zanimivo žival, ki nosi. strokovno ime pižmarka, nemški po Brehmu Bisamratte. Žival — Odsek >Zveze Majstrovih borcev« se je ustanovil 17. marca prj Sv. Bolfenku pri Središču. Ude-eita je pila velika, saj jc pkroj: lit) ipo| j; Sy. Bo|- nka m okolice v času prevrata brgpilp našo severovzhodno mejo pred ogrskimi tolpami Bele Kuna ter zasedlo Strigovo, nad 70 mož je ojačilo novembra 1018 mariborsko posadko jn premnogi so se W udeležili bojev na Koroškem, kjer so si trije borci zaslužili srebrne kolajne za hrabrost (Martin Pevec. Tomaž Meric, Stanko Ozmec). Z navdušenjem so vsi Majstrovi borci pozdravili usianovitev odseka, in delegata ZMB gg. Luknur in Lipuš iz Maribora sta nato v poljudnih besedah razložila namen zve?e ter tplmsčija pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Izvoljen je bil odbor, kateremu predseduje g. Robert Košar. -r- Žrtev eksplozije. V ljubljansko bolnišnico so prepejiali 42-letnega Ludvika Opresni-ka, rudarja iz Teharij pri Celju. Gpresnik je razstreljeval v rovu, toda naboj se je prehitro vnel. Pri eksploziji je bil Opresnik ranjen na glavi in [Ki vsetn telesu. Opi-espikovo stanje je pmrtno novanno. — Konji so sp splošilj- V ilotovljah pri Kranju so se splašili kon.jj ter v diru prevrnili z voza 22-letno deklo .lutko Plptišo, ki je pri padcu dobila poškodbe na nogah in telesu. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. — Zakaj se nagovice tako hitro raztrgajo? Zato, ker jih prav ne perete. No čakajte, da bi znoj razjedcl nogavico, perite jo pogost« ju sicpr v raztopini Seliichtovegn Radiona natančno po navodilu 1JS driigi strani zavitka. (238?) — Pri islijjijsn sledi na kozarec naravne *Franz Josefove« grenčice. popite zjipraj na tešče. brez truda izdatno iztrebljenje preveša, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. ■■■■■BBBBBBBBaaaHHaHBaaHBaaa Trbovlje Materinski dan pripravijo naše mladinske organizacije na Marijin praznik [»poldne v Društvenem domu, — V nedeljo popoldne pa bo koncert pevskega društva »Zarja«, Žrtev materinstva. V bolnišnici je umr|a 30 letna žena rudarja Janež Anlornja z otrokom vred. Zapušča sedem nepreskrbljenih sirot. Nenadna smrt skrbne matere in žene je vzbudila splošno sožalje, kar je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Podružnica SPD Trbovlje bo imela letni pbčni zbor v sredo, 27. marca ob 10.30 v dvorani gospe ^.ne Forte. Ker se bo sklepalo o novih pravilih in o večjih delih pri Domu na Mrzlici, pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe. Poraynajte članarino! Pobira jo gdčna Kolškova, ali pa jo pošljite podružničnemu Tajniku. Pitij Tečaj za uglašanje in popravilo harmonik. S 5. aprilom t. H se otvori v Ptuju tečaj ia ngla-šanje in popravilo harmonik, ko.je.ga otvori mehanik ip ipdolovalec harmonik Vinki: Sinioiiič. Dostop bo imel iz vsakega okraja le po en kandidat ter bodo imeli invalidi prednost. Zasnčona uznioviča dvoknlps«. Dne 13. marca je bilo izpred trgovine Šcrluium v Mariboru ukradeno moško dvokolo znamke >Velo-Nero«, pvidetjčne štev. 74.856-2-2, vredno ojtfog 800 dinarjev. Ukradla sta ga dva "nepridiprava, ki sta iiato z ukradenim kolesom odšla proti Ptuju v vas Stojnce. Zglasila sta se v trgovini Leona SSMACOOHO v .j ~M V t I U BlUMI • PRAMA - JEafetek ob 20 Pol«k, i-.', marca: Zaprt«. Solmlji, J3. II|(|4'L'4'. Ijfiu-iki frgeVPF- Proslav« asietuire nmiilniSkoKii defovpnfa režiserja jt. Milanu Skrbni jtka. Iavttii. 0PERA ^ Začetek ob 20 Petak, '41. uuirv.it: i^tprui. Sobota, nmrca: Frtiucuici) rto. Soboto, 'J8. mvca: Profesor Zii. C. JVaznanila Liubliana 1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 'JO dva \ olika si>,.n-la. «Kavalk«,la< in '/iiiuskrtlui veseloigra -Dva vcm-Ui viragji.. 1 Koinn tluibo imajo lekarnut nir. Bttkaroio, M. Jnkotia trs 9; mr. Bivnior, ^iklnSiievu c«»la JO, in nir GartuB, Moste. Maribor ni Občni zbor Uiulskuttn odra bo 1. aprila ob tn m Pevci Ipavieve tu pel Drevi ob 'JU bo iwvt,kj| vaj« v pritiUirjh (jlfusboui' M ji 1.1 ve. m l.judska univerza. An I revi nni>ov«iaiio i>riMlji vauje ilr. lai.torja 1'a.uka.rju od.pft,U! radi pbolalosti pre- Cerkveni vestnih Za nioie bodo d''itr naje v Domu duhovnih va) v TJ p bij a nI ie od 33. m faintiji t zclonoifii StajerJa (nokor: orkester 1H.10 Llterurn^ pra: Trije veliki t vej So poljsko književnosti (prof. F. Vodnik) Škota v Štojncih Ln |>ouujala kolo v nakup za Di,n 4tM). Ko ju je trgovec Škot vprašal za legitimacijo. katere seveda nis-ta imela, sta jo popihala. šket je zadevo prijavil orožnikom, ki so tatova aretirali in s kolesom vred oddali j okrajnemu sodišču v Ptuju. Aretiran je bil 30 letni A. S. iz Vinterov-skoga vrha pri Sv. Urbanu, ker je gostoljubnost svojega znanca Franca Verliču v Ptuju poplačal s temi, da mu je ukradel obleko in čiv-Ije v vrednosti okrog Din 1000. Ptujski |>oli-ciji se je posrečilo uzmoviča jjfclediti. i vejso ____ ___________ . .. . . , ski opkMter 18.30 f'a», jediUal liiit. pro«ra»i za MibotA | 19.,10 Pornea naše nacionalne inltulipoke knjjl«vposp 1 (ArnoSt Adam«) 30.00 Prenos te Zairroba 32.00 Cas. poročila 33.15 ItjidlJski orkebtor. Drugi programi» PETEK, 83. marca. Uelurad: 30 m Xaaueb ll.l# StutfoaKne) knneort te Bukarešte — Zagreb: 30 00 Petje 20.30 Slaserji 21.00 Iv. operet 23.15 Java — Dunaj: 17.TO Ponmi lil.On Jutribtijii Slabrea-ji 30.16 Drama .<-laviKo-, GoolJio 33.35 Orka 19.1)0 Prenos opero 23.:I5flltunska glasba 3.1 15 ,laa>; — Uilan-Trst: 17.05 Zabavna srla*ih» 30.15 Prepon oiiere — Hiiu-Oari: 30.15 Or-ktteU-iiini in vokalni koncert 22.00 Pestra ura — Praga: 19.10 Saksofon 30.85 Ileolhoviiov konoert 33.10 Plošče' — Hm o: W.:fl) PloSC-e 31.20 Ig J'a — Varšava: 30.15 0«ikekazati zborovalcem smer v boljšo bodočnost. Hrup, hujskanje in osebni napadi na vseh straneh — to je pilanca vsakega zborovanja šoštanjskih obrtnikov v zadnjem času. škoda, da v teh resnih in za obrtniški stan tako usodnih časih trošijo sile v medsebojnem preklanju. 5:5 (3:3). Prvo letošnjo tekmo je SK Šoštanj odigral v nedeljo s celjskimi Atletiki. Videm ob Savi Gospodarska kriza vlada tudi v Posavju. Ljudstvo pri najboljši volji niti davkov ne more plačevati. Za posameznike so se razmere nekoliko izboljšale, ko je nastopilo lepo vreme jn se je odprlo delo na železniški progi. A nujno bi bilo želeti, da bi delo na zapovedane praznike počivalo, da ne bo zgledovanja pri tistih, ki še čutijo kolikortoliko versko. To omenjamo radi primera, ki se je dogodil pri gotovi skupini na zapovedani praznik sy. Jožefa. Društveno življenje. Minuto nedeljo so nas obiskali gojenci salezijanskega oratorija na Radni. Nji* liova predstava »Luč z gora« je bila za na6 pravo doživetje. Z obraza vseh, ki so napolnili dvorano in prisostvovali predstavi, je odsevala svečana resnoba. Potom sličnih predstav bodo naši odri zadobili res svoj pravi smisel in postali eden glavnih činiteljev pri duhovni obnovi |iaše?a naroda. Sicer pa je treba priznati, da so tudi igralci podajali svoje vloge globoko občuteno in v veliki večini tako dovršeno, da bi tudi večjim odrom delali čast. Slovenska Krajina Črensqvci. V soboto, 16. niarca smo imeli pri nas dan Katoliške akcije. Kljub delavnemu dnevu sc je zbralo precej ljudi. Tajnik KA g. Kolenc je imel ob 8 sv. mašo in pridigo, v kateri je govoril o bistvu KA jn o nalogah ter sredstvih. Po pridigi je imel sestanek in nam povedal o letošnjem delu KA. Dva meseca sta posvečena katoliškemu tisku, kateri je pa hvala Bogu v itaši fari dobro razširjen. Imamo nam. reči 11 Slovencev, okrog 200 Novin, 150 Slovenskega gospodarja, 6 Domoljubov. Mesečni nabožni listi so pa skoraj pri vsaki hiši. »Novine« so sicer izgubile nekaj naročnikov, pa se je število »Slov. gospodarja« dvignilo, saj smo imeli lansko leto v juniju v vsej {ari le 33 naročnikov. Statistika za ostalo časopisje pa izgleda takole: jutro 5 komadov, Domovine 9, Murske krajine 11, Ljudske pravice 2 itd. Rakovo pot gre »Domovina« in kmalu jo bomo pokopali. Naj pripomnimo še to, da je uprava »Novin« V Crensovcih, kjer stalno stanuje tudi urednik; upravništvo »Ljudske pravice« je pa v Polani (p. Črensovci), kjer biva tudi urednik g. M. Kranic. Filatetija V solmto, 1«, moren Je bil v hotelu Štrukelj ustanovni oMnt zbor iFilatelisMčnoga kluba IjuHJjouui . Iv, porodil pripravljalnega odboru je hilo raavideli, da je kluh v svoji pripravljalni dobi jqjko agilno deloval in zbral na svoja rodne sestanke ie 8K članov. V n,yojam lepem otvoritvenem govoru Jo predsednik inž. prof. Murne imzval navzofue, da poraste spe-min na blagopokojnega viteškega* kralja Aleksandra I. j Zedtnitolja stoje 1 »nominalnim molkom, nakar se jo j nadaljeval dnevni rod. Novi odbor, seveda še vedno ; pod vodstvom istega predsednika, lina pred seboj lepe cilje. Zbrati hoče okrog sebe 6iin vei zlasti mJaiSega ( nlanstva, kj danes tava po nepravilnih potili fijalelije in izgublja morila ju.ko dragocen materijal, ker uima strokovne podlage za svoje mlajstvovanje. Radni se-s|amkil kluba so v reet-avraoiji Cinkole vsak torek od 20 paprni. Članarina Je tako nizka, da je dostop v klub omogočen vsakomur, ki le čutit vesolja do fiJateJijc. Vič h delovanja občinskega odbora. Člani viš-'kega občinskega odbora se zaradi prezaposlenosti res ne morejo pritožiti, ker že pol leta ni bilo nobene občinske seje. Pred nami je npvo proračunsko leto, vprašanje komasacije naše j občine k Ljubljani, vendar za vse to občinski | odbor še ni bil poklican, da da svoje mnenje. S Ne vemo, ali si občinska uprava predstavjja j priključitev občine k Ljubljani že. s prvim aprilom in vsled tega proračuna'niti nc bo treba sprejemati, kar pa ie po našem mnenju : bolj malo verjetno. Člani odbora za prireditev hožičnice tndi še vedno čakajo na končno ob-j računsko sejo, ki je bila napovedana že takoj j za mesec januar, a je še do dapep ni bi)«i. Ne ! vemo, kje je vzrok zavlačevanja, vsekakor pa ; bi bilo umestno, da ee seja skliče ali pa naj bi sp obenem že razmišljalo o letošnji bo žičnic i Priprave za evharistični kongres, ki ji|i vodi pripravljalni odbor, so v polnem teku in se sedaj predvsem vrši duhovna priprava. Na Vič pričakujemo večje število udeležencev, ker razpolagamo z vejiko šolo in drugjini poslopji, ki sp primerna z-a nastanitev. V tuk. cerkvi se bodo kot po ljubljanskih cerkvah vršile slovesnosti in bo cenike v tudi temu primerno razsvetljena in okrašena. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani ima zanaprej v svoji komisijski zalogi ljudske igre Založbe ljudskih iger v Ljubljani in sicer: 5 zv.: O. Romuald, Slovenski pasijon. Din 20 (glasbeni vložki msgr. St. Premrla Djp lil). — 6. zv.: A. Suster-Drabosnjak: Igra o izgubljenem sinil. Din 20. — ? zv.: Dve duhovni igri (Anima. Theaphilus). Din 30. — 8. zv. M. Salam-ni: Vrata- Božična igra. Din 20. — 9. zv.: Benoit: Boštjan iz predmestja. Socialna igrn Din 2(|. — 10. zv.: Vrhovčeva-Sanasek: Burka o jezičnem doli ta r ju. Din 20. Zlata knjiga za vse naše igralske družine bi moral biti priročnik Pravi ljudski oder. Smernice našemu igranju. Napisal Niko Kurct. Cena Din 20. Prihodnji teden izide: Horvig: Velikonočno igrn. Prevod J. Vovka. (Ljudskih iger i\, 11.) Din 20 (irlasbeui vložki r>rof. M. Tnmo.i Din mi 250letnica mojstra Bacha »Tu-le. Jaka, imaš tistih sto dinarjev, katere ti dolgujem.« 250-Ietnica velikega skladatelja Bacha. Dne 21. marca ie minilo 250 let, odkar se je na Nemškem rodil veliki cerkveni glasbenik Johanncs Sebastian Bach. Njegove skladbe na orglah so še danee moderne. Bil je največji fugist vseh časov. Johann Sebastian Bach se je rodil-21. marca 1685 v Eisenachu kot sin dvornega glasbenika, in sicer iz protestantske družine. Bil je pevec, violinist, organist, dvorni kapelnik na dvoru v Cothenu ter končno kantor Tomaževe šole in univerzitetni glasbeni direktor v Lip-skem. Bacha imenujejo »stari testament glasbe«. Svetovno znane so njegove orgelske fuge >19. kontrapunktc, predvsem pa veliki oratoriji Matejev pasijon. Kakor vsi veliki geniji je bil v svojem življenju nepriznan ter so ga šele pozneje odkrili. Umrl je 28. julija 1750 ter kar tiho pokopan. Danes spada med največje glasbene genije in moderna glasba se vedno znova vrača k njegovim virom. Pred 20 teti in danes Listi ruskih emigrantov so pred kratkim prinesli vsebino vizitk nekaterih ruskih uglednih osebnosti pred 20. leti in danes. Ta primerjava je hudo zanimiva in dokazuje, kakšne posledice je imela ruska socialna revolucija: L. 1914. Staljin, semeniščnik v Tiflisu. Grof Aleksej Ignatjev, carski vojaški ataše ruskega carja v Parizu. Vorošilov, poročnik v Lugansku. Admiral Rusin, poveljnik carskega brodov-ja v Petrogradu. A. Denjikin, poveljnik ruske južne armade v Tanganroju. General Erdelli, poveljnik ruske zahodne armade. L. 1934. Staljin, general, tajnik komunistične stranke v Moskvi. V praksi diktator vseh Rusov. Aleksej Ignatjev, uradnik sovjetskega trgovskega zastopstva v Parizu. KI. Vorošilov, vojaški komisar v sovjetski Rusiji, Moskva. A. Rusin, knjigovodja v Parizu. A. Denjikin, učitelj v Parizu, Londonu in Pragi. Ivan Erdelli, šofer v Parizu. Slovenec in njegov tovariš Abesinec Kaj pripoveduje slovenski legijonar španske tujske legije Pri egiptovskih manevrih, ki se sedaj vrše ob puščavski cesti ob Suezu, so vojaki uporabljali nove strojnice. V Beli hiši, rezidenci ameriškega predsednika, servirajo sedaj gostom belo vino. lo je prvič, odkar je bil Wilson predsednik. V našem uredništvu se je včeraj zglasil g. Edvard Oblak, o katerem so časopisi že pisali da je bil v francoski in španski tujski legiji v Maroku. G. Oblak, ki poleg svojega muterinega jezika — slovenščine — govori in piše tudi srbsko-hrvatsko, nemško, italijansko, francosko, angleško, špansko in arabsko, je res prepotoval mnogo sveta. Sedaj pa pravi, da je namenjen v Abesinijo. Kakor saim pripoveduje, je v španski tujski legiji del j časa živel skupaj z mladim Abesincem. Sicer pa naj to zgodbo v sledečem popiše sam na svojo odgovornost in nti mu jo priobčujemo, ker je za naše bralce zanimiva že zaradi tega, da vidijo, kam vse zanose veter slovenskega človeka. G. Edvard Oblak takole prijiove-duje: Bilo je v deželi Rifov ob koncu 1. 1926. Pravkar smo pokosili ter polegli k počitku. Strašna vročina nas jc močno utrudila. Vendar smo si leže, kakor smo bili navajeni vedno, drug drugemu pripovedovali svoje zgodibe in pustolovščine. Med nami je znal najlepše pripovedovati zgodbe mlad Abesinec, kateri je s svojo bistri-no in sijajnim spominom vzbujal splošno pozornost. Njegova krepka postava, žive oči, gosta brada — vse to se nam je zdelo pol divjaško, vendar pa je govoril več jezikov, zlasti pa francosko, nemško in angleško. Te jezike je govoril tako dobro, da bi mu nihče ne prisodil, da je Afrikanec. Kljub temu, da je mladenič znal tako bistro pripovedovati, nam je vseeno bil močno itkri vnos t en človek. Nikdar nam ni povedal, kaj je. O tem ga nismo spraševali, ker tako zahtevajo navade v tujski legiji. Z menoj je bil posebno prijazen. Pa tudi jaz sem se zanimal zanj, ker sem ugotovil, da ta skrivnostni mladenič nosi v sebi neko globoko skrito žalost. Kjerkoli sem mogel, sem ga varoval in pazil, da bi se mu nič ne zgodilo. Naenkrat naglo 6tapi predme moj sluga, me pozdravi in reče: »Mi aiudante, el senor capitano lo quierel« Klical me je, naj grem h kapitanu. Naglo sem bil v kapitanovi pisarni. Kaipitan se je nekoliko posinejal, stopil k meni iu rokel: »Ali morda kaj veš o našem Abesin-cu?« Jaz sem pa vedel le toliko, da je kaj bister dečko ter pobožen kristjan, sicer pa da je zelo skrivnosten. Nihče ne ve, ne kdo je, ne kaj je. — Kapitan mi nato pravi: »Poveljnik polka mi je naročil, naj takoj privedeni tega Abesin-ca k njemu.« To me je močno presenetilo, ker se kaj takega v legiji z legionarjein ne dogaja. (Naš polkovnik se je pisal Franco. Po kapitulaciji Abd el Krima je postal general in adjutn.nl kralja Alfonza XIII. Pred kratkim je poskušal puč proti sedanjemu režimu. Ker se mu pa poskus ni posrečil, so ga prijeli in zaprb'.) Mladi Abesinec je še vedno bil v krogu naših tovarišev in se meseben priimek. Našemu Abcsincu pa pridevek Menelik ni prijal. Kadarkoli smo ga tako imenovali, se je s svojimi ostrimi zobmi ugriznil v spodnjo ustnico. Po tem smo ga tudi poznali, kadar je bil hud. On pu nikdar nikogar ni žalil. »Menelik!« sem mu zaklical. Planil je pokonci, kakor veverica. »Pojdite z menoj!« Zapel si je bluzo in odšel z menoj pred kupitana. Kapitan ga je brez besede pogledal, si opasal sabljo in rekel: »Pojdimo.« Kapitan je stopal naprej, midva z Abesincem pa za njim. Ko smo vsi trije prišli v polkovnikovo pisarno, smo se močno začudili. V sobi smo zapazili štiri abe-sinske dostojanstvenike, ki so se takoj globoko priklonili, kakor hitro so zagledali mladega Abesinca. On pa je ponosno stal pred njimi ter se jim nasmehnil. »Da, vaša visokost,« je rekel eden izmed njih. »Istkali smo vas povsod in sedaj smo vas našli. Vrniti se morate v domovino ter v vzeti kraljevsko oblast.« Vsi smo bili močno presenečeni, ker mladi Abesinec, ki je živci med nami, ni bil nihče drugi, ko abesinski princ, katerega je čudna želja privedla v legijo, kjer sem se tudi jnz seznanil z njim. Šc isti dan je zapustil našo legijo ter se od vseh svojih legionarjev-tovarišev prisrčno in bratsko poslovil. Končno je pristopil tudi k meni, mi prijateljsko stisnil roko in dejal: »Vedno sc bom spominjal tvojega obraza in tvoje dobrote ne bom nikdar pozabil. Ako se ti kedaj posreči priti iz tega labirinta, ne pozabi, da te na prestolu Abesinije čaka velik prijatelj.« Preden je odšel, je našemu polku daroval 50.000 pezet, da bi z njimi legija proslavila njegovo odhodnieo. In mi smo res pili na njegov račun od jutra do večera. To moje nenavadno znanje, ki je res nenavadno za našega človeka, je treba izkoristiti, posebno' sedaj, ko se ta simpatična afriška država nahaja pred usodnimi odločitvami. Prepričan sem, da me bo abesinski cesar kot starega prijatelja dostojno sprejel, ker legionar-sko tovarištvo je trajno, saj traja do groba. Zato hitim v Abesinijo, ker tovarišu je treba pomagati. Solnca in krvi v divjih krajih Afrike pa sem že vajen ... S sedlom v roki jezdijo čez vse ovire indijski jezdeci pri indskem jezdnem turuirju britsko- indijske armade. Junah Mount Everesta napoveduje: V eni noči v Netv York Na dan sv. Jožefa je prišel v Prago angleški polkovnik P. T. Etherton, načelnik nnglcš-I kega letalskega preskuševališča. Polkovnik Etherton je sloveča osebnost, ki se je zlasti piosluvil ob znani angleški ekspediciji na Mount Everest. Tedaj je polkovnik v letalu preletel vrhunec najvišje gore na svetu. V Pragi je polkovnik Etherton imel filmsko predavanje o letu nad Himalajo ter o življenju ljudstva pod himalajskimi gorami. Ou svojem prihodu v Prago je polkovnik Etherton sprejel praške časnikarje, katerim je povedni, da je na Mount Everestu 7200 metrov visoko odkril jezero, katero ni bilo zamrznjeno. Sedaj na podlagi fotografij znanstveno raziskujejo, ali ni morda tisto nezamrznjend jezero siedi samega ledov ja — petrolejsko jezero. Govoreč tako o svojih dosedanjih letalskih uspehih je naglasil, da bo morda kmalu mogoče, pot iz Prage v New York preleteti v eni sami noči. Letalstvo bodočnosti se bo razvijalo v stratosferi. Kakor hitro bo letalec s svojim letaloim priletel dovolj visoko, bo avtomatično naravnal krmilo naravnost, ga tako pritrdil in lahko šel spat. Šele ko se bo zopet treba spuščati na tla, bo vstal in vodil pristajanje. ludi glodanje v daljavo, katero se je ravne zadnje čase močno razvilo, bo za letalstvo močno pomembno. Ltherton se prav sedaj peča z vprašanjem, kako bi raketno letalo uporabil v letalstvu. Roman za mlade in stare 29 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič. »Najbolje bo, da počakate, dokler se Tomažek ne vrne iz hotela,< je predlagal Emil. »Dobro,« je prikimal profesor. >Ali nI onile tamle deček od dvigala?« >Da, on je,« je pritrdil Emil. Na pragu je stal — v zeleni livreji in s prav tako zeleno, trdo na glavo posajeno čepico — neki deček. Pomahal je drugim in se jim počasi bližal. »Imenitno uniforma ima, saprlot!< je zavidljivo dejal Tonček. »Ali nam prinašaš sporočila od našega vohuna Tomažka?« je zaklical profesor. Deček od dvigala je bil že čisto blizu. Poki mai je in zabrundal: »Mh'm.< Tedaj je jeknilo avtomobilsko trobilo! Deček v zeleni hotelski uniformi je kakor ponorel skakal »em in tja po dvorišču in se smejal na vsa usta. »Emil, človek božji,« je zaklical, »ali si prismojeni« Ni bil namreč deček od dvigala, ampak Tomažek sam. »O, ti zelenec ti!« ga je za šalo ozmerjal Emil. Vsi dečki so se zasmejaii, tako glasno zasmejaii, da je nekdo odprl okno v nasprotni hiši in zaklical na dvorišče: »Mirk »Imenitno!« je dejal profesor. »A tako glasni i ne smemo biti, gospodje. Tomažek, pojdi sem, sedi I in pripoveduj.« »Ljudje božji, to je pravi cirkus. Človek bi počil. Torej poslušajte! Splazil sem se v hotel, zapazil dečka pri dvigalu in mu pomigal s prstom. Stopil je k meni, no, in jaz sem mu povedal vso našo storijo. Od prve do zadnje črke. 0 Einilu. In o nas. In o tatu. In da stanuje v hotelu. In da zdaj pazimo nanj kakor na punčico svojega očesa, da mu jutri pretipljemo tatinske žepe.« Sijajno,' mi je navdušeno odgovoril deček pri dvigalu. ,Imam še eno uniformo. Oblečeš jo, pa boš moj dvojnik.' ,A kaj bo k temu dejal vratar? Gotovo bo takoj opazil prevaro.' ,Naj opazi. Dovolil bo, saj je moj oče.' Kaj je svojemu staremu nalrobil na uho, ne vem. Uniformo sem vsekakor takoj dobil in se preoblekel. Dovolili so mi tudi, da prenočim v sobi za služin-čad, ki je pravkar prazna. In še enega lahko privedeni s soboj. No, kaj pravite k lemu?« »V kateri sobi pa prenočuje lopov?« je vprašal profesor. »Tebi pa človek res nikoli ne more ustreči,« je užaljeno zarenčal Tomažek in nadaljeval: »Meni, to se razume samo po sebi, ni treba v hotelu niti z mezincem geniti. Samo v napoto ne smem biti nikomur. Deček pri dvigalu je dejal, da stanuje lopov bržkone v sobi 61. Ubral sem jo torej navzgor v tretje nadstropje. In sem vohunil. Tako seveda, da nihče ni mogel ničesar sumili. OprezOva! sem izia ograje na stopnicah in tako dalje. Cez dobre I pol ure so se vrata sobe 61 v resnici odprla. In kdo jo je primahal ven? Naš gospod lopov! Moral je iti — no, saj veste, kako in kaj. Ogledal sem si ga popoldne dobro od nog do glave. On je bil in nihče drugi! Majhne brke ima in ušesa, da bi skozi nje lahko mesec svetil, in obraz, kakršnega ne privoščim svojemu najboljšemu prijatelju. Ko se je spet vrnil od — no, saj veste, kako in kaj! — sem skočil preden j, se strumno vzravnal in vprašal: ,Ali gospod kaj išče? Ali gospod gost česa potrebuje?' ,Ne,' je odgovoril, .ničesar ne potrebujem. Čakaj, nekaj pa vendarle. Naroči vratarju, naj me zjutraj zbudi točno ob osmih. Soba 61. Ne pozabi!' ,Ne bom, zanesite se name,' sem dejal in se od veselja uščipnil v hlače. ,Točno ob osmih pozvoni v vaši sobi telefon!" V hotelu namreč vse goste budijo telefonično. Prijazno je pokimal in odštor-kljal v sobo.« »Izvrstno!« je vzkliknil profesor. Bil je na vso moč zadovoljen in drugi dečki prav lako. »Ob osmih ga bomo svečano čakali pred hotelom. Potem se lov nadaljuje. Tiček nam bo kmalu sedel na limanice.« »Ta je že toliko kot naš!« je zaklical Tonček. »Čestitk ne sprejemam,« je dejal Tomažek. »In zdaj moram odriniti. Za gosta v sobi 12 moram vreči pismo v nabiralnik. Petdeset pfenigov napitnine. Dober posel. Deček pri dvigalu dobi včasih deset mark napitnine na dan. Tako trdi. Okoli sedmih bom torej zlezel s pernice in poskrbel, da ho malopridnež točno zhiijen. In potem jo spel pri-niaham semkajle.« ALI — ALI Metka (pripravljena za odhod): »Mamica, ali naj si nataknem rokavice, ali... naj si raje umijem roke?« VIHAR NA MORJU »Zakaj pa tako kričiš, Sara?« »Ali ne vidiš, da ee parnik potapljali« »No, pa kaj za to? Ali je parnik last tvojega očeta?« PRED SODIŠČEM »Obtoženec, zakaj ste zagrešili toliko prestopkov proti zakonu pod napačnim imenom?« »Visoko sodišče! Nisem hotel omadeževati svojega pravega imena!« ČUDEN MOZ »Danes sem se seznanil t možem, ki si od srca želi, da bi bil na eno uho gluh.« »No, to mora pa biti res velik bedak!« »Motiš se — mož je namreč na obe ušesi gluh!« ČUDAŠKI MILIJONAR Leta 1926 je v Kanadi umrl čudaški milijonar John Vance Millar. V oporoki je zapustil pol milijona dolarjev tisti ženi, katera bo v prvih desetih letih po njegovi smrti imela največ otrok. Borba za to dediščino se bo torej pričela prihodnje leto, ko poteče deset !«t miliionar-jeve mirti. Spod Gospodarstvo Liga tekme prično BSK : Primorje v nedeljo na igrišču Primerja. Za ligino tekme je vladalo med našim športnim občinstvom vsa leta Izredno veliko zanimanje in komaj so vsi. čakali, da vidijo naše najboljše tekmovalce v borbi za najvišji naslov, za državno prvenstvo, in prihodnjo nedeljo se nam bo po dolgem odmoru zopet enkrat nudila prilika, da bomo gledali med seboj BSK v borbi z našim zastopnikom v državni ligi, z ASK Primorjem. BSK pride k nam naravnost ia Francije, kjer je v zadnjih tekmah še enkrat prelskusil svoje j moči, predno se poda v težke tekme na domačih j tleh. Kako ho odrezal v nedeljo naš zastopnik? ! Težko je delati vnaprej prognoze, kajti v zadnjem j času se je moštvo močno popravilo, -na drugi sira- J ni pa inutmo pred seboj BSK, večkratnega držav- j nega prvaka, ki nam bo zaigral tako, da bo veselje. Primorje bo imelo zelo tožko stališče, zato mora napeti vse sile, da bo začelo počasi tudi ono zbirati točke, ki jih bo še zolo rabilo. BSK: Ilirija V ponedeljek (praznik) popoldne ha Stadionu. Kar dve senzaciji v nogometnem športu bomo doživeli v nedeljo in na praznik v ponedeljek. Iliriji se je namreč posrečilo dobiti slavno moštvo BSK, da bo gostovalo proli njenemu prvemu moštvu na praznik v ponedeljek popoldne na Stadionu. Ta igra bo prestižnega značaja, kajti v nedeljo nastopi BSK proti Primorju, v ponedeljek pa proti Iliriji. Ilirija ima v prvenstvenih tekmah smolo in zato je v teh tekmah malokdaj pokazala svojo pravo moč in sposobnost. Nasprotno pa Igra izvrstno v prijateljskih tekmah, v katerih je prisilila že najodličnejše nasprotnike, da so morali oditi poraženi z igrišča. — Ilirija v prijateljskih tekmah, ki so s sportno-nogbmetnega stališča običajno mnogo lepše kakor prvenstvene, še nikdar ni zatajila in zato se tudi za ponedeljek obeta na Stadionu nogomet, kakršnega v Ljubljani že dolgo pogrešamo. SK Graliha : SK Reka V nedeljo, 24. marca se prične spomladansko nogometno prvenstvo II. razreda. V prvem kolu naBtopita stafa rivala Grafika In Reka. Moštvi obeh klubov sta precej enaki in bo tekma gotovo vseskozi zanimiva. Tekma se prične ob 10 dopoldne na igrišču ASK Primorja. Propagandni crosscouniry Ilirije Lahkoatletska sekcija Ilirije priredi v nedeljo ob 10.30 dopoldne v Stadionu propagandni gross-eountry za seniorje in juniorje. Seniorska proga je dolga 7.500 m, za juniorje razreda A 1.500, za juniorje razreda B 2000 m, za juniorje razreda C pa 3000 m. Ilirija nastopi z več moštvi. Glavno seniorsko moštvo bo sestavljeno po vsej priliki tako, kakor bo šlo v hoj za državno prvenstvo,' ker smatra to prireditev za glavno preizkušnjo pred 7. aprilom, ko ho moralo braniti v Celju naslov državnega prvaka. Pričakuje se start tudi ostalih ljubljanskih klubov, tako da bo nedeljski eountry gotovo največja in športno najboljša pri-•^■6'ditev te vrste v-Ljubljani. • • - 1 Avstrija : Italija V nedeljo bo velika borba med avstrijsko in italijansko nogometno reprezentanco. Medtem ko nastopita prvi reprezentanci na Dunaju, se bosta merila B-tima obeh držav v LivornU. Za srečanje A-ti-mov vlada velikansko zanimanje ne samo v Avstriji in Italiji, temveč se mnogo debatira tudi v športnih krogih drugih držav o tem, kako bo v nedeljo na Dunaju. Ali bo zmagal sedanji svetovni prvak, ali se bo pa Avstrijcem na lastnih tleh nasmejala sreča — to je vprašanje, s katerim se bavijo i na Dunaju i v Rimu. Avstrijski zvezin kapitan je že sestavil obe re. prezentanci. V A-timu bodo sami priznani in preizkušeni internacionalci, ki so že opetovano v najtežjih borbah zastopali avstrijske barve. Zato imajo Avstrijci tudi sedaj popolno zaupanje vanje. Avstr/j-' ski A-tim izgleda takole: Platzer (Admira) — Pav-licek (Admira), Šesta (Avstrla) — Wagner, Smistik, Skoumal (vsi Rapid) — Zischek (Wacker), Gschvvei-del (Vienna), Sindelar (Austria) ali Kaburek (Rapid) ali Binder (Rapid) in Pesser (Rajpid). O svojem moštvu pravijo Avstrijci tole: Najmanj se sme eksperimentirati z golmanom. Nikjer namreč tako katastrofalno ne učinkuje bojazen, oziroma strah pred nasprotnikom, kakor samo v golu. Zato bo Platzer, ki je doslej vedno spretno, pogumno ion j»žrtvovalno hranil svoje svetišče, tudi topot na svojem mestu. Šesta m Pavliček sta zanesljiva branilca. Smistik je srednji krilec velikega formata, ki je v zadnjem času tako igral, da zasluži vse zaupanje. Nekoliko slabši je njegov desni tovariš Wag-ner, ki se je pa v težkih borbah še vedno izkazal. Skoumala pw so zato obdržali v timu, da bo krilska vrsta enotna, ker je vsa Rapidova. Z napadom niso povsem 'zadovoljni, ker le deloma dosega svoječasni »Wunderteam«. Desno krilo in sredina se bo najbrž držala, kar zavisi od tega, če bo mogel oboleli Sindelar razviti vse svoje znanje. Na ta trio stavijo največ upanja. Nasprotno pa je par na levem krilu slabši, čeprav ni bil prej nikdar slabši od desnega. Kje so časi, ko sta Vogel in Schall in potem zopet Zischek ter G3chwindl prisilila nasprotno obrambo v obupno stanje, tako, da je Sindelar lahko delal, kar je hotel, ter je forsiral zdaj krili, zdaj notranji trio... Nedelja bo že pokazala, v koliko se bodo ugibanja enih in drugih uresničila. Vsi se z največjo resnostjo pripravljajo na borbo, ki jo bo zasledovalo 50.000 gledalcev v dunajskem stadionu. Ilirija (H»senika sekcija), D«,nas popoldne ob 17 trening v Sta-].ionu vki haaeno in (*wmtry. Zu tista, ki so ob 17 Se z®pošteni, je trening ob 1H. Trening obvezen. Prihodnji trentu« bo v nmteloo dopoldne 0j, prj vseh troivtn®lh se nprrtjftmajo nove olauloe. Poravnaj« članarino! K mu carski klub Ljubljana. Važen sestanek v«eh klubskih tekmovalcev v petek točno ob 18 v klulM.kcm lokalu v Zvrad.1. Proulnto »jvnestjtvo vej tn točim. — Smuk. Prvi inetvo Ljubljanske timskoaporinr pod z ve te na Pokljuki. V dneh 24. In 35. t. m. se vrši zadnje večja sniučniraka prireditev letoflnjo sezono, pa-venutvo T. Ju V l.lmi^ke 7.ilt»ko«port.ne podzvoze v kombinaciji«. Start /n tek na 17 ktn je v nedeljo ob 15, tako da je omo. Rojeno tekmovalcem priti nn tekmovanje tudi tulr v iMvreJjo. Skoki i« obenem otvoritev s.kn k rt! Ilire r« vrSi v |K>rtpdeli«k ob 9. Skn.ka.lnIon omogoča skoke do 4n metrov in jo Je -/.gradil nnfi prtenani strokovnjak gosp. stavbenik Fnžfnft.n. Najkrajši dohod na Pokljnko je i/ VoronJa ie* Koprivrilk, odmotmo Boh. '"er, tlorjnle. O lede vseli vpraSanj (nastanitev itd ) se Je obračat.) na r. dr. KoSirja v SninS, domu Ljubljane. Klnbe opozarjam«, ila moralo biti tekmovalo! prijavljeni najjasneje do 12 dne 24. t. in. LtSP. Opozarjamio vse klnba, ki »n včlanjeni v L/C&P, rka morajo posuti o« podaveeno prvenstvo r j okoliškega trgovstva Ob lepi udeležbi se je vršil letošnji občni zbor Združehja trgovcev za srez Ljubljana-okolica, ki ga Je vždil predsednik g. Jernej Logar. Po uvodnem pozdravu se fo »pomnil tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L KOdinitelja ter ao njegovu izvajanja zboro-valei poslušali stoje. Zaklical Je Slava spomlnil kralja Aleksandra ter novemu kralju: Zlvel kralj Peter IL Nato je pozdravil navzočega predsednika Zbornice za TOl g. Jelačina, tajnika dr. Plessa, predsednika ljublj. združenja In predstavnika zveze g. fiossa. bivšega predsednika g. Zehala ter podpredsednika g. .lelofnika. Nalo jo v obsežnem govoru orisal vse težave, s katerimi se Ima boriti naše .trgovstvo. Najtežja je bila borba proti novim davščinam, posobno proti Členu 7 davčne novele in proti novim taksam. Ta borba je sicer deloma uspela, vendar ne popolnoma ln 3e sedaj moramo zahtevati ukinitev teh davščin. Podeželsko trgovBtvo trpi radi krošnjarske nadloge, ki jo postala najtežje breme za redno trgovino, ker se prodajalo po nekvalificiranih osebah najrazličnejši predmeti, ki spadajo drugače v delokrog legitimne trgovine. Poleg lega pn so zaščitne uredbe za našega kmeta najbolj prieudele naše podeželsko trgovstvo, ki sedaj zahteva ravnotako upravičeno zaščito pred svojimi upniki. S taksiranjem^ računov smo imeli skozi celo lelo veliko križev in težav posebno radi nejasnosti predpisov. V neprestani borbi za pravice trgovskega stanu je prišla jeseni borba za odmero prldolmine, kajti grozile so hude reči in le solidarni nastop našega trgovstva je pomagal do uspehov. Sedaj se je treba podati zopet v borbo proti poizvedovanju organov o prometu, zalogah in zasebnem življenju trgovca in to že po izvršenih napovedih. Seveda pa niso občutni samo državni davki. Vedno bolj se občuti tudi teža občinskih in banovinskih doklad. Zato se morajo' trgovci zanimati tudi za komunalno politiko, ki postaja tudi za nje eksistenčno važna. Zato zahteva trgovstvo čimveč zastopstva v občinskih odborih ali pa vsaj sodelovanje občinskih uprav z gospodarskimi organizacijami, kot si lo želi tudi vlada. Svoje poročilo je g. predsednik končal s pozivom na nadidjne vztrujno delo ter podčrtal zlasti, važnost stanovske zavesti, kajti le lako ho. mogoče-lažje premostiti vse težave in nadloge, ki nas danes tarejo in se bo dvignilo naše gospodarstvo. m i • v« v II Tajniško poročilo Tajniško poročilo je podal g. Lojze Šmue. Iz tega poročila posnemamo, da se je število članov Združenja zmanjšalo od 953 leta 1932 na 710 konec leta 1934. Novih' prijav je bilo malo in to večinoma malih obratov. Tega padanja vzrok je splošna gospodarska kriza, v nemali meri pa tudi nevzdržnost davčnih dajatev. Borba podeželskega trgovstva je vseskozi legalna in je naperjena proti nedovoljenemu krošnjarstvu in sploh nedovoljenim metodam trgovanja. Glede krošnjarstva nI nič novega in se žal morajo vedno ponavljati neizpolnjene stare zahteve, ker se je ta nadioga še bolj razjiasla kot v -prejšnjih letih. Danes sej krognjari že z vsemi,blagom 'in odjeda kruh podeželskemu trgovcu. Poleg lega se pojavlja vedno1 več Inozemcev, ki se pečajo z nelegalno trgovino. Treba bo energičnih ukrepov, da se zatre kroš-njarstvo, od katerega tudi finance države in banovine nimajo koristi ih je morala nedavno banska uprava sama nastopiti prola krošnjarjem z vinom, da ščiti svoje davčne interese. V splošnem se položaj podeželskega trgovca ni izboljšal, ampak celo občutno poslabšal. Sedaj mu prihajajo na vrat še industrijska podjetja, ki ustanavljajo vsepovsod svoje prodajalnlce in od-jemajo zaslužek naši trgovini. Z ozirom na nedavno izjavo prometnega ministra, da bodo za zadruge določene pri prevozu blaga izvestne ugodnosti, je mnenja, da naj te ugodnosti ne veljnjo za konsiimne m nabavne zadruge, temveč le za produktivne zadruge. Okoliško združenje šteje 57 vajencev in 20 vajenk, ki deloma obiskujejo ljubljansko grmnljulno *olo, deloma pa splošne obrlnonaduljevalne šole, katere podpira tudi okoliško združenje. Pomočnikov je 00, pomočnic 46, skupno 100. Zanje je potrebna organizacija. Glede davčnih vprašanj jo omeniti, da Je število rubežnl v primeri z letom 191)8 naraslo ter Je znasiilo okoli 18.000 na področju davčne uprave Ljubljana-okolica. Prizivov je bilo okoli 1.500. kar je zelo veliko. Hfokt plačila davkov je bil lani manj ugodeti kot leta 1983, glavni vzrok je aukas-nela prireditev pridobniue iti pa pregled pp raznih davčnih inšpektorjih. Stališče in delo davčnih odborov je bilo zelo težko. Pri eventuelni priključitvi delov nekaterih Okoliških občin mestu Ljubljani bo Združenje izgubilo okoli 200 članov. O računskem zaključku za 198)1 je poročal blagajnik g. Bnrtel, v imenu nadzorstva je poročal g. Petrič, sprojet Je bil atisolutorij, nato pa tudi proračun za 1935. Nato je zborovalce pozdravil predsednik Zbornico g. Ivan JelaČin, ki je v svojem govoru poudaril, ila so gosjiodarski krogi dosegli v davčnih zadevah lepe uspehe, apel trgovstva je nekaj žalegel ln naša finančna politika skuša kreniti ua druga jiota in izganja sadistični duh ven iz fiskalne uprave. Pri hanovinskem proračunu ni-sfno dosegli mnogo, čeprav se nam obelajo nova bremena. Sploh bo morala banovina Iskati sodelovanje gospodarskih korporacij tudi pfi svoji finančni in splošni gospodarski politiki. Glede investicijske politike Je omenili, dn moramo Slovenci z vso odločnostjo zahtevati zgraditev železniške proge št. Janž—-Sevnica, ne sme namreč ni-' Kakor ostati samo pri obljubah. Ta železnica naj bo prva etajia obsežnega investicijskega programa. ki naj izboljša naš promet, kar bo v korist vsemu našemu gospodarstvu. In končno čaka nujne rešitve ludi vprašanje naših denarnih zavodov, katere bo treba vsekakor mobilizirati. V imenu Zveze trgovskih združenj in ljubljanskega trgovstva je pozdravil občni zbor predsednik ljubljanskega Združenja trgovcev g. Soss. Na predlog uprave je bilo soglasno sklenjeno, da se izvoli gosjiod Josip Šporn za častnega člana Združenja. G. Šporn je skozi 15 let nesebično deloval v upravi Združenja ter ga je vodil kot predsednik v zadnjih G letih. V zahvalo r.a njegovo nesebično delovanje ga je obiskala danes tudi posebna deputacija uprave Združenja ter mu sporočila čestitke k izvolitvi. Pri slučajnostih se je razvila obsežna razprava o prodaji moke in koruze po občinah. Trgovstvo nima ničesar proli temu. če se moka ali koruza brezplačno deli potrebnim, toda ne sme se delati škoda legitimni trgovini zn politične svrhe. Mnogo se je govorilo tudi o ukrepu tnonopolske uprave, ki je znižala ceno vreč, istočasno pa je odvzela trgovcu 20 p>ar zaslužka pri kilogramu soli. Na koncu Jc bila sprejeta resolucija, v kateri zahteva okoliško trgovstvo: Zahteve podeželskega trgovstva t. Takoj se naj ukine čl. 7. novele zakona o neposrednih davkih. 2» Podaljša naj se rok za vplačilo pridobtiine, odmerjene v letu 1934, do 1. avgusta 1935. 8. Potrdila o vplačanih davkih naj se izdajo vsem onim, ki so plačali za tekoče troinesečje pri-dobnino v višini za I. 1933 odmerjene pridobnine. 4. Ustavijo naj se izvršilni postopki in odlože j do. 1. septembra vse eksekucije. 5. Trgovstvo zahteva zaščito, kot jo ima kmet pred upniki. 6. Izvede naj se v smislu predlogov Zbornice za TOI reforma obrtne zakonodaje. 7. Krošnjarstvo se mora zatirati z uspešnimi sredstvi kot doslej. 8. Obrtna oblast naj posveti vso jiažnjo detajlnemu trgovanju industrijskih podjetij. 9. Ukinejo naj se poizvedbe glede osebnih in premoženjskih razmer zavezancev pridobnini. 10. Ugodnosti cenejšega prevoza na žcleznicab ' naj ne dobe vse zadruge, ampak samo produktivne. Povišanje trošarin in uvoznin v Ljubljani Ljubljana, 21. marca. Danes s? vrši proračunska seja mesitve o1 čine ljubljansko, tri bo sklepala tudi o uvedbi novih občinskih taks iu ki bo naj h) /.o potrdila rtkleite finančnega odmika. * katerim se poviša del trošarin in uvozuin. Skupno .i-cunujo eIVkt nov« obremenitve na približno 3.3 milj. l)in. Zu toliko priblišno so se tudi povečala nova bremenu, katera bo morala prevzeti mestna občina; da pa je proračun celo nekoliko manjši, ie pripisovuti /.manjšanju materialnih izdatkov meatne občtue, ker so osebni Izdatki celo narasli. V spominu nam je še nedavna akcija okoličanov za odpravo ali pa vsaj znižanje mestnih trošarin ljubljanskih. Od takem stanju stvari se nam je zdelo čudno, da gre mestna občin ta bremena celo poviševati, ko vendar ve, kako težko je iiostalo to hromo za konzu-montft, ki plnčuje vsa ta bremena, še bolj jia za kuieta, katerega zaslužek s« mora še bolj omejevati. Pri padajočem promet ni edino sredstvo zviševanje trošarin in .smo videli neugodne posledice takih enostranskih ukre-pov že dovolj jasno pri državnih trošarinah. Zato bi bilo umestneje reformirati trošarin-sko in uvoanintiko tarifo mestne občine ljubljanske navzdol, da bi imel od tega korist okoliški kmet, za katerega je Ljubljana edini tfg in tudi konznnient v mestu samem, ki vedno bolj težko zmaguje visoko cene in baš radi toga tudi pada promot. Reklo se nam jra bo, da naj ix»veruo v nadomestilo drug vir dohodkov za mestno občino. Danes, ko je sama vlada v svoji deklaraciji izjavila, da je postalo davčno bronie pretežko, je gotovo zviševanje trošarin v nasprotju s tem dejstvom, in je treba iskati sredstev za neodložljive jk>-trebe naiSegn mesta drugod. Tu bo treba korenito zagrabiti vendar enkrat oeebno vprašanje na magistratu, kar je že naš stari oete-rurn eeiiKoo. Ne mislimo pri tem ua linearno zuižnnjev plač, tla bi so plačo izenačile s plačami državnlji uslužbencev, kar smo že večkrat in dovolj jasno povedali. Smo pa za tako rešitev osebnega vprašanja ua magistratu, dn bo vsak uradnik prejemal plačo po kvalifikaciji in drugih stvarnih vidikih. Ce bi se izvedla sistemizacija me,nluj»ronin vendar prišli do tega, da bi se na vsakem mestu nahajal oni, ki spada tja po kvalifikaciji sploh, sposobnostih itd. Dokler jia to vprašanje nn magistratu ne bo rešeno, toliko času ni misliti na dobro podlago za občinsko finance. Iivoz orehovlne lopet dovoljen. Ministrski svet je ukinil prepoved izvoza orehovega lesa, tako okroglega kot tesanega in rezanega. Ta prepoved je bila v veljavi od 8. decembra lani. Izvoz je dovoljen pod pogojem, da se s potrdilom ministrstva vojske in mornarice dokaže carinarnici, pri kateri se vrši izvozna ekspedicija, da je 10% za izvoz prijavljene količine odstopljenili ministrstvu vojske in mornarice po tržni ceni. katero bo ugotovilo v sporazumu z ministrstvom trgovine in industrije ali da ministrstvo vojske in mornarice nima potrebe za iKniijdeno mu količino. Avstrijsko notranje posojilo. Zveza naroddv' Je i odobrila avstrijski vladi, da sme razpisati notranje | posojilo v znesku 100 milj. šilingov. Pričakovati je, I da bo javen vpis fiosojila že v meseni maju. ()h-restna mera posojila znaša 5%, amortizacijska do 1 ba j>a 10 let Borza Denar Dne 21. marca. Kliring z Romunijo Med našo in romunsko Narodno banko je bil sklenjen dogovOr o ureditvi plačllritga prometa, ki ima veljavnost tudi za nazaj, in sicer od 1. januarja 1935. Vplačila in izplačila se bodo vršila po tečajih, ki jih bosta obe Narodni banki od časa do časa i odredili. Tako znaša sedaj obračunski tečaj za tisoč leiev 339.67 Din, dinar pa se v Romuniji pri izpla: čilih računa: 1000 Din za 294.40 lejev, pri vplačilih pa okoli 300 lejev za 1000 Din. Terjatve in dolgovi, izraženi v dt*ugih valutah, se preračunajo po službenih tečajih belgrajske in budirfipeštaijske borze. Jugoslovanski ali romunski dolžnik ni rešen svoje obveznosti onega dne, ko položi odgovarjajočo vsoto v kliring, ampak šele tedaj, ko prejme ufmik celoten znesek terjatve. Določila o vplačilih v kliringu so dvojna z ozirom na dve vrsti blaga: za nafto in njene proizvode (bencin, bencol, petrolej) se more plačati samo 75% protivrednosti na zbirni račun, ostanek 25% pa se mora plačati v devizah v korist romunske Narodne banke. Te devize se morajo izročiti naši Narodni banki istočasno z vplačilom v dinarjih. Za to blago obstoje posebni predpisi, drugi predpisi pa veljajo za vse ostalo blago ter se plačuje v dinarjih na zbirni račun. Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih že-j leznie v Ljubljani je poleg zagrebške in sarajevske i ena največjih zadrug državnih uslužbencev. Število njenih članov še vedno narašča in se je samo lani povečalo za 179 tako, da je bilo vseh članov konec leta 1934 7.899, v primeri s 6.175 člani konec leta 1929, torej pred petimi leti. Bilančna vsota zadruge se je lani povečala od 17.4 na 20.0 milj. Din,ker so se povečala lastna sredstva zadruge, nadalje se jo povečalo izposojilo pri Zvezi od 5.14 na 5.8 milj. Din itd. Med aktivi je razvidno povečanje zalog od 0.74 na 7.2 milj., povečale pa so se tudi terjatve pri članih od 6.6-1 jia 7.3 milj., znak poslabšanja gospodarskega i»lož,ija članov. Tudi ostali dolžniki ao se znatno povečali: od 1.0 na 1.74 milj. Din. Nepremičnine in inventar so stali v glavnem neiz-premenjeni. Pri donosu 5.0 milj Din je znašal dobiček 2.314 Din v primeri s 840561 Din za 1933, 3,830.930 Din v letu 1932 in 4.454.536 Din v letu 1931, ko je dosegel čisti dobiček svoj višek. Občni zbor zadruge bo 14. aprila 1935 ob 7.30 v kinu Ljubi ianaki dvor. Občni ibori: Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani 5. aprila ob U (bilanca, volitve uprave in nadzorstva); Slavija jugoslovanska zavarovalna banka, Ljubljana, v prostorih Ljubljanske kreditne banke 8. aprila ob 10 (bilanca 1934, dopolnilne volitve v upravni svet, volitve nadzorstva). kdaslAnt komhinn<»ij4, ki m; vrši St. in 25. miu-e.ii n« Pokljuki, najmanj dva tekmovalen, in kIc.it k'iub»ke« marca leto*. — Odobrilo se priposln.ne propozicijiv SK Korotana za prvi niedklnbsltl tnble-tennl« turnir, ki ae vrSi 2t. in -jS. marca. Dovoli se tudi nanton nn ProSnjo SK Korotnnn SK Mladiki. SK Korotnn inorn do Irel»anja Javiti Imsna Alanov ;.;ir»ii~kr;cr« komiteja In vodje turnirja. Za vrbovnusa sodnika je določen Kovač V Turni smučarski tečaj priredi SPD v LJubljani od 7. do 14. upriin v Triirlnvskein |H>irorJu. tzhodiSč« je na Pokljuki (1.KMI ni). Nadaljnja smer gre preko LI-panjske planine (IfiOO m) ln pod ViSevnikom (2050 m) nn PftčAnu. Drugi dan l7.let na Vel Draški vrh ter po-vrateik Ustotam. Tretji dan na Volo polje in na Staniče vo kočo (23.Tt m), tn. aprila iea valo polje ali čez Aleksandrov dom in za šmarjetno (rlavo ua ltri.bnrico tor zn Kopico in Sedmera joKera. Peti da.il 607. Kal in I-nuiževico n« planino na Kraju (1600 m), M. aipr.il« pod noRatinom in pod Skrbino na Vogel. Sedmi dan teleti v okoltoo Vogla in zadnji dan dne 14. aprila povratek k Sv. Janezu. Smučanja !>o dnevno od 5 do t ur. Tečnj trnja sedem polnih dol, počenfti od 7. aprila do vključno opoldne 14. aprila. Pogoj zji uduležbo Je vzdržnost in znanje platnih obratov. Na turi »premija nosač, ki bo noeil na željo udeležencev njihove od. viftne stvari Udeleženci tečaja .se zbirajo I!, aprila zvečer v hotelu liOvne na Hlodu, od koder je drugi dan zjntraj ob r, odhod 7. avtobusom na Pokljuko. Prijave sprejema še pi«nrn* SPD v Ljubljani, Aleksandrov« cesta 4. Število udeložisneev Je omojono. Kocbekov rfom na KnrnUci bo od 51. marca naprej m »mftfarje o
  • rt In oskrbovan. Od Vodot, knkor tudi iz. Presedl.-ijn bo napnljnnn rtmskn mankaclia. Snega je gori povprečno do Sin. Pri suni njem kmetu Planin«ek prenočišča na rnoipolngo. Vodniki ln n(wiWi v Lučah. - SPD. . • Tokma 1: nlpiki knmhUmcifi. SK Cel ie. smučarpka sekcija, bo priredilo dne 24. In 11. mnrtfn iin Hmrekoveu tekmo v slalomu In smnikn. 7. ozirom 11.1 zelo dobre atieine razmere isncem je Jc iiroko 1 111) .se bo tekma bre/iHigojno vrSIfa. Vodstvo sekcijo le Iv.poslovalo '.a '■• -c teknwvtiiCc i - it-.i..' n I.iu 1«, 5 Din v.h o-.-u. Satane. nnJS.i informacije se ik>be pri Feri Pletcr?ek, Celje, kata«Li-aka u ur* v o. Belga se je danes zopet popravila in je t * t k Iz Curiha javljen njen tečaj s 72.20, dočim je /.na-šal včeraj 71.90. Pri nas je njen tečaj ostal neiz,-promenjen. V današnjem prometu so ostali neizpreinenieni tečaji Berlina, Bruslja. Curiha. Newyorka. Trsta. Narasli so Amsterdam. Pariz in Praga, popusti! pa je London. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.65 —8.75 in jo ravno- , toliko notiral tudi na zagrebški borzi. Grški boni ! so notltali v Belgradu 29.75 blago. Angleški funt ; se Je v Zagrebu neznatno učvrstil na 230.39 -231.99, ! v Belgradu p,i na 228.70—290.30. Španska pezeta j Je notirala v Belgradu 5.45 blago. Ljubljana. Amsterdam 2970-2984.60, Berlin 1 1756.08—1769.95, Bruselj 1023.14—1028.20, Curih 1421.01—1428.08, London 208.78—210.79, Newvork 4-156.48— 4391.74, Pariz 280 60 -291.03. Praga 183.35 —184.46, Trst 363.84—366.93. Promet na zagrebški borzi 321.097 Din. Ziirich. Belgrad 7.0Ž. Pariz 20.38, London 14.70. Newyork 308.76, Bruselj 72.20, Milan 25.675, Madrid 42.225, Amsterdam 209.05. Berlin 124, Dunaj 56.90. Stockholin 78.80, Oslo 73.80, Kopenhagen 65.60, Praga 12.91, Varšava 58.25. Atene 2.91. Carigrad 2.49, Bukarešta 3.06, Ilelsitigfors 6.49. Buenos-Alres 0.785 Vrednostni papirji Tudi danes je oslala tendenca za državne papirje v glavnem nelzpreniPiijena, le dolarski papirji so nadalje čvrsti, vendar je promet slab v splošnem. Ljubljana. 7% invest. pos. 76—77, agrarji 48— 49. vojna škoda 878—380. 6% begi. obv, 00 67, 8% Bler. pos. 79—80, 7% Bler. po«. 68.50- 69, 7% pos. DHB 70—71. Zagreb. Drž. papirji. 7% invest. pos. 77—78, agrarii 46—47.50, vojna škoda 377—379 (377, 879), 3. 377—378 (378), 4. 376—378, 5. 377 -378. 6. 7. 378 bi., 6% begi. obv. 66—66.50 (66.50, 66.25), 8% Bler. pos. 79—81 (80), 7% Bler. pos. 68.50 09 (68.50, 69), 7% pos. DHB 71—72 (71). — Delnice. Narodna banka o300 bi., Priv. agr. banka 258—261 (258L Trboveljska 125 den. Belgrad. Drž. papirji. 7% invest. pos. 77.50 den. (77.50, 77.75), agrarji 4«- -4«.50 (48.25). vojna škoda 377—378 (378. 377), 6% begi. obv. <16.50— 06.75 (66.75), 8% Bler. pos. 79 den.. 7% Bler. po«. 68—68.75 (68.25), 7% pos. DHB 70.50—71.50 (71) — Delnice. Narodna banka 5220—5850, Priv. acr. banka 258.50—260 (260, 259). Žitni trg Novi Sad. Pšenica bč. potiska 12^—130, slav. 129—191, srem. In bč. 122—124, ban. 120-121. — Oves neizpremenjen. — Ječmen nelzprmenjen. — Koruza bč. in srem. 66—68, ban. 68—65. _ Moka bč. in ban. Ou in Ogg IDO—215, št. 2 170 192.50 št. 5 150—172.50, 51. 6 137.50—144, št. 7 107.50-112.50. št. 8 77.50—82.50. - Fižol bč. in srem. 2% 130—185. Otrobi bč. In srem. 80—82, ban. 78— 80. — Tendenca slaba. Promet slab. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica: marec 16.50—49, zaklj. 16 53—55 maj 16.70—06— 74. zaklj. 16.72—73. junij 16 81_ 85—SS: r*: maj 12.75 77. zaklj. 12.78—77; ko ruza: maj 11.77 - 72—75. zaklj. 11.73—74, julij 11.93. raklj. 11.82—96. MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka beseda Dl» V—j ienltovanjskl ogled Din T—. Nalroenjll znesek ze mali oglat Din tih—. Mell ogleal m plačujejo lakoj pri naročilo. — Pri oglasih reklamnega inaCaJa se rečene enokolonske S mm visoka pelllna vrstica po Din J'50. Za plrmene odgovore glede malih oglasov treba prlloilH inamko. Da temeljito izpraznimo zalogo konfekcije, smo znižali cene za 50% — tako da prodajamo damshe plašče že od 170 Din naprej damske volnene in svilene obleke . . od 120 Din damske perilne obleke......od 60 Din otroške oblekce, perilne.....od 25 Din F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 flužbodobe Agilnega zastopnika za Dravsko banovino — Učemo. Prednost imajo oni, ki so izurjeni v naši branži in ki polože kavcijo. Ponudbe s podatki o dosedanjem delovanju je poslati na Frank i dru-govi, tovarna cfkorije — Beograd, Kralja Petra 54. _(b) Sposobne akviziterje •prejmemo. — Našlo" v »Dobrodelni pisarni«, Vra-*ov trg 4/1. (b) Kontoristinjo rmožno knjigovodstva in pisarniških del išče veletrgovina moke za takoj-ien nastop. — Naslov v upravi »Slovenca« pod >t 3083._(b) Potnika Špecerijske stroke, spretnega in agilnega, sprejme veleobrat v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« št. 3108. (b) Denar Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka. Ljubljana Krekov trtf 10 puiiiaiaiii CITAJTE TN ŠIRITE »SLOVENCA« Stanovanja ODDAJO: Enosobno stanovanje prostorno, oddam. Zelena jama, Zvezna 15. (č) EBEH33! ODDAJO: Trgovina v večjem obsegu, o špecerijskim, kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki, dobro vpeljana, v industrijskem mestu na Gorenjskem - se radi selitve odda s stanovanjem v najem za več let. Ponudbe poslati pod značko »Trgovina Gorenjske« 3041 upravi »Slov.« v Ljubljani (n) Obrt Predno se odločite 3a popravilo 'Vaše kontrolne blagajne zahtevane ponudbo od spectlalnega mehanika £. Žitnik, Gjubljana Kolodvorska ul. 26 Tel. i tet). 34-23 Z" vsako delo pismeno tamčlm I Umrla nam je naša nadvse ljubljena in predobra mati, gospa Neža Šinkovec previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 22. marca 1935 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Ulica na grad it. 7a na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. marca 1935. Globoko žalujoči ostali. Posestva Droben oglas r •Slartnat* posestvo ti hitre proda; ie ie nt s gotovim denarjem oat kanca ti I kn/itim da Hiša v Spodnji Šiški z vrtom, malo trgovino, pripravna tudi za drugo obrt naprodaj. Interesenti pišite pod značko; »Hiša v Šiški« št. 3044 na oglasni oddelek »Slov.« v Ljubljani. (p) Trgovska hiša nova, v fari na Gorenjskem, brez konkurence -ugodno naprodaj. Vprašanja nasloviti pod značko »Trgovska v fari« št. 3042 upravi »Slovenca« v Ljubljani. (p) Hiša z vrtom in gospodarskim poslopjem, v bližini Domžal, za gostilno in mesartio posebno priporočljiva - se ugodno proda. Pismene ponudbe poslati v upravo »Slov.« v Ljubljani pod šifro »Hiša Domžale« št. 3043. (p) Novi hiši ob Dunajski cesti, zraven Ljubljane — prodam za vsako ceno. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »40.000 Din gotovine« it 2915. (p) Ct avto avo/ stan prvaa/ui af motorja bi znebil se rad bri kunetv ti mnnqo priient ttnveniev naimanif insnat Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra cesta 14. (1) Zdrav, odbran krompir oddaja, dokler zaloga traja po 55 Din za 100 kg transito vsako količino ftrdha A. volk Ljubljana Reslieva cesta št. 24. Dolomitni pesek za posipanje vrtov, dvorišč, balin- in tenis prostorov ter za napravo raznih ometov - dobavlja najsolidneje Kat. Vodnik, Podutik 25, p. Ljubljana VII. - Naročila sprejema tudi »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg 11. Tel. 28-45. (1 Sadno drevje jablane, hruške, češplje, višnje, marelice, breskve, same žlahtne sorte, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. (II PREMOG DRVA IN Karbo oaketi pn Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 Na dražbi 26. marca 1935 ob 15 popoldne se izvrši prodaja dveh konj in enega voza z diro pri Francu Biz-janu, Sp. Šiška, Podmil-ščakova 26. (1) Po izredno nizki ceni prodam dobro ohranjeni salonski garnituri, tapecirani altdeutsch, ogledalo, toaletno mizo, omaro, nočno omaro, pisalno mizo, mize, perzijsko preprogo in drugo. Pestotnik, Sv. Petra cesta 14. (1) Inserirajte v .Slovencu4! Obvestilo odjemalcem Kastner i Oehler-ja: Da zamoremo nuditi našim odjemalcem res zflUnje oovosli ženskih in moških oblek, tkanin, porcelana in dragega blaga, smo čakali letos z izdajo našega glavnega kataloga do zaključka velesejma v Lipskem, na Dunaju in drugih evropskih centrih mode. Ta odločitev je rodila lep uspeh, ker smo v novi katalog lahko uvrstili vse zadnje novosti mode leta 1935, kar bi bilo nemogoče, če bi katalog izšel že začetkom marca. Cenik se zaključuje, vsebuje množino ponudb na podlagi najnižje računanih cen in bo dostavljen našim stalnim odjemalcem izven Zagreba že okrog 1 aprila. Če ga kateri odjemalec ne dobi do 7. aprila, naj ga takoj zahteva, trud se mu bo izplačal. Zagreb. največja trg. in odpremna hiša v Jugoslaviji. NENADOMA JE UMRLA NAŠA NAD VSE LJUBLJENA SESTRA IN TETA, GOSPA BERTA VDOVA DR. TRILLERJEVA DNE 21. MARCA T. L. OB POL ENE POPOLDNE POGREB PREDRAGE POKOJNICE BO V SOBOTO, DNE 23. MARCA OB POL TREH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI NUNSKA ULICA ŠT. 21, DO MESTNE MEJE, NAKAR JO PREPELJEMO V ŠKOF JO LOKO, KJER JO, POLOŽIMO OB PETIH POPOLDNE V RODBINSKI GROB V STARI LOKI K VEČNEMU POČITKU V LJUBLJANI, DNE 21. MARCA 1935 ŽALUJOČI OSTALI Foto amaterji pozor! Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma nove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spominske knjige. Bogata zaloga Konkurenčne cene Prodajalna H. Ničman Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2 Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčnoljubljena hčerka in teta, gospodična &TEFI SARC modistka v četrtek, dne 21. marca 1935, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 23. marca ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. marca 1935. Globoko žalujoči rodbini Šare in Kern. Primož Trubar 4 To počenjanje se je vendar že prehudo zdelo kranjskemu deželnemu glavarju Janezu Kacijanarju. Sklenil je, da bo vso zadevo naznanil ljubljanskemu škofu Krištofu Ravbarju, ki navadno ni bival v Ljubljani, temveč najrajše v Gornjem gradu. Zato se je v postu leta 1525. napotil tja, da škofu odkritosrčno razloži, kako lutrovci že kar naravnost napeljujejo ljudstvo k odpadu. Ravbar je bil vesel Kacijanarjevega obiska. Ni pa bil vesel novic, ki jih je prinesel deželni glavar iz Ljubljane. »Nisem pričakoval« — je rekel glavarju — »da se bodo verske zmede tako poostrile. Hvaležen setn vant, gospod glavar, da ste sami prišli v Gornji grad in mi razmere ustmeno pojasnili. Mislil sem, da bo ta stvar prenehala takoj v začetku, zdaj pa vidim, da bo treba nastopiti ostreje. Veliki teden pridem v Ljubljano. Velikonočno nedeljo bom v stolnici spregovoril, kar smatram za potrebno, škof sem katoliške Cerkve in zato ne smem molčati!« »Dovolite, Presvetli« — je pripovedoval glavar — »da posebej omenim nekaj meščanov, ki jih je pridobil Klombncr s svojo zgovornostjo luteranstvu. Nekatere boste morebiti poznali. Pridružili so se mu: Andrej Farest, Matija Cvekelj, Le-nard Budina, Krištof Pruner, Adam Bohorič, Jernej Žolna in več drugih, število Klombnerjevih privržencev narašča vedno bolj. Ze je skrajni čas, da se zoperstavimo zapeljivcem.« »Prepričani bodite« — je dejal škof — »da bom vse storil Eoper pretečo nevarnost.« Ravbar se je pripeljal v sredo po cvetni nedelji v Ljubljano in izvršil v stolnici obrede velikega tedna. Velikonočno nedeljo pa je stopil po opravljeni slovesni maši na prižnico. Ljudi se je kar trlo v cerkvi Radovednost ljudstva je bila pa večja še zato, ker so vsi pričakovali, da bo Ravbar nastopil zoper tuterane. Za »Jugosiovanako tiskarno« v Ljubljani: Karel Cei. Veliki praznik Gospodovega Vstajenja mu je bil poseben povod, da je govoril o naukih, ki jih je spričal Kristus z vstajenjem od mrtvih. Potem je prešel na zmote krivih prerokov in poudarjal, kako so luterani potvorili verske resnice o sveti maši in o zakramentih, škof Ravbar je bil mogočen in prepričevalen govornik. On ni imel meča samo v bojih z Benečani in s Turki, imel je tudi meč božje besede. Ni ga rabil velikokrat, toda kadar ga je rabil, ni sekal ž njim brezuspešno. Toliko večji sijaj je dajala Ravbarju njegova slavnostna oprava. Imel je mitro na glavi in pastirsko palico v roki kot znamenje višje duhovske oblasti. Četudi posledice njegove velikonočne pridige niso bile stalne, učinile so vendar začasno premirje. Klombnerja, glavnega agitatorja za luteranstvo, je povabil Ravbar celo v svoje stanovanje, da bi ga odvrnil od napačne poti. Zal, da tudi le za nekaj časa. Hudo je bilo visokemu cerkvenemu dostojanstveniku, da ni mogel za vedno ustaviti razburjenih duhov. Tolažila pa ga je zavest, da je storil svojo dolžnost. Zelo je zajezil tok luteranstva nadvojvoda Ferdinand leta 1527. Izdal je sledeče odloke: 1. Kdor zaničuje božanstvo Kristusovo z besedo ali s pisanjem, naj se kaznuje s smrtjo na goreči grmadi. 2. Kdor ne spolnuje cerkvenih zapovedi, naj bo zaprt ob kruhu in vodi. 3. Kdor ima Lutrove knjige ali spise, jih mora gosposki prinesti, da jih sežge. 4. Uradniki, ki bi ne hoteli izvrševati kraljevih odlokov, naj se takoj odpustijo iz službe. 5. Mestne občine, ki bi podpirale luteranstvo, izgubijo Svoje pravice. Vsi ti odloki in še mnogi drugi so imeli toliko uspeha, da Lutrovi privrženci niso upali nekaj časa javno nastopati, na skrivnem pa so še vedno razširjevali novo vero. Izdajatelj: Ivan Rakovec. TRETJE POGLAVJE. Primoža Trubarja mlada leta. Tisti dan pred svetim Primožem — bilo je 8. junija 1508 — je bil rojen v vasi Rašica na Dolenjskem otrok, ki. so ga krstili v župnijski cerkvi Škocijan pri Turjaku za Primoža. Bil je šibkega telesa in slabotnega zdravja. Zenice, stoječe ob njegovi zibelki, so ugibale, če si bo mogel fantiček kaj opo-moči. Večina je bila mnenja, da. ne bo dolgo živel. Saj bi bil najbolj srečen — tako so govorile — če bi zdaj umrl in odšel vsem težavam življenja. Starši bi ga tudi ne bili pogrešali ker so imeli še nekaj drugih otrok, za katere so morali skrbeti. Da, prav bi bilo, ako bi bil umrl. Prihranil bi bil sebi in drugim veliko trpljenja na svetu. Pa je prišlo drugače. Ko je dospel po nekaterih tednih škocijanski župnik Jernej Krek v podružnico svetega Jerneja na Rašico maševat, je vpeljal po lepi stari navadi mater in otroka v cerkev. Ob ti priliki je mali Primož že prav živahne gledal izpod čipkaste odeje in se pozneje razvil v krepkega dečka. Vrh tega je kazal lepe duševne zmožnosti in obetal, da bo morebiti še kaj več iz njega. Prirnožev oče Mihael, dober krščanski mož, se je pisal Trobar in tudi njegovi hiši so rekli pri Trobarju. Posedoval je malo zemljišče, poleg tega si je s tesarskim delom toliko zaslužil, da je bila družina preskrbljena za potrebo. Imel je dalj časa preprost mlin pod vasjo približno tam, kjer stoji danes Temkov mlin. Tukaj je bil rojen Primož. Po nekaj letih so se Irobarji kot kmetje preselili na drugo posestvo višje v vasi, kjer je zdaj Virantova hiša številka 8. Domačini pravijo, da je bil tukaj rojen Martin Luter. Župnik Jernej Krek je izbral Trubarjevega očeta za ključarja pri podružnici sv. Jerneja na Rašici. Kot ključar je stari Trobar gledal na to, da je imela cerkev vse potrebne reči. Njegova žena pa ni bila samo razumna gospodinja, temveč tudi dobra vzgojiteljica svojih otrok. Uredniki Viktor Cenčič. Ljubljanskemu prebivalstvu! Le Se trije meseci nas ločijo od veličastnih praznikov, ki jih.z II. evharističniiu kongresom za Jugoslavijo pripravljamo v Ljubljani v čast presv. Itešnjem Telesu. Ze danes Je gotovo, da se bodo ob II. evharistlčnein ongresu zgrnile v naše mesto ogromne množice romarjev iz vseh delov države, kakor jih doslej ni videla še nobena prireditev v Ljubljani. Zato padejo na meščanstvo našega mesta še posebne naloge. Od tega, kako bomo brate in sestre iz vseh delov države sprejeli, kako jih bomo nastanili in kako jim njih bivanje v Ljubljani napravili prijetno, je v znatni meri odvisen sloves ljubljanske gostoljubnosti in sloves našega mesta v obče. Stanovanjski odsek za II. evharistični kongres stoji predvsem pred težko nalogo, da preskrbi desettisočem kongresistov primerna prenočišča. Zato poziva in prosi tem potom: 1. Vse lastnike razsežnejših prostorov, kakor so dvorane, skladišča in podobno, ki bi lahko služili za skupno nastanitev, da stavijo te prostore stanovanjskemu odseku na razpolago; 2. Vse družine in posameznike, ki bi mogli za kongresne dni odstopiti bodisi posamezne sobe, bodisi posamezne postelje za nastanitev posameznih evharističnih romarjev, da prijavijo te stanovanjskemu odseku. Vse prijave pošljite takoj na stanovanjski odsek II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. V prijavah navedite, kdaj bi si lahko člani stanovanjskega odseka prostor min. sobo ogledali. Razumljivo je, da je odstop prostorov, sob ali postelj mišljen proti primernemu plačilu, za kar vse se bodo lastniki še osebno dogovorili s člani stanovanjskega odseka. — Prvenstveno bodo pa vsi, ki se bodo naši prošnji odzvali, prejeli v podpis posebne izjave. Že neštetokrat je imela Ljubljana priložnost pokazati svojo gostoljubnost napram številnim gostom iz tu- in inozemstva Vsaki-krat so gostje lahko ugotovili, da so se počutili v Ljubljani kot (loma. Ta dober glas mora Ljubljana ohraniti tudi ob priliki II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo. Zato ne dvomimo, da se bodo naši prošnji odzvali prav vsi, ki kakorkoli morejo s svojo naklonjenostjo podpreti delo stanovanjskega odseka. Še enkrat povdarimo, da so prijave nujno potrebne, ker se že danes oglašajo z vseh delov države osebe, ki bi rade imele zagotovilo, da dobijo ob kongresu v Ljubljani tudi prenočišče. Stanovanjski odsek II. evharističnega kongresa za Jugoslavijo v Ljubljani Zločin nad evharističnim križem Telče na Dolenjskem, 19. marcu. V noči med 18. in 19. marcem je bil pod-zagan in razbit evharistični križ na Novi gori. Nova gora je najvišja toč-ka obširne župnije škocijan; vidna je daleč v dolini Krke in Mirne. Zato je bil kraj prav primeren za postavitev spominskega križa. Na posestvu Antona Bregarja je bil pred nekaj dnevi postavljen 9 metrov visok križ iz hrastovega lesa, belo pobarvan, da bi bil še dalje viden, kot spomin na jubilejno leto našega odrešenja ter obenem priprava na letošnji evharistični kongres. Že v noči na pepelnično sredo je nekdo prenesel krajši del križa, ko je še neizdelan ležal na tleh, ter ga s silo vrgel v vrata omenjenega posestnika tako, da so se zaklenjena vrata pod pritiskom odprla. V nocojšnji noči pa je pod-žagal križ, ki naj bi bil danes ^blagoslovljen, Poskusil je — bilo jih je najbrž več — najprej na dveh mestih, kjer se mu pa ni posrečilo, v višini moža ga je pa prežagal in ker je križ. zviška padel na valovit svet, se je dvakrat prelomil, v zgornjem delu pa preklal. Motivi, ki I>i vodili zločinca pri njegovem delu, niso znani. Ko so danes zjutraj ljudje, ki so šli k maši na Telče, opazili zločinsko delo, je vse Trgovsko-obrtno zborovanje Ljubljana, dne 20. marca. Na praznik sv. Jožefa se je vršilo v Ljutomeru v prostorih g. Resnika veliko trgovsko-obrtno zborovanje vseli strokovnih združenj ljutomerskega okraja. Velika hotelska dvorana je bila popolnoma zasedena. Zborovanje je vn- dil predsednik dentist g. Ciril Reioli, ki je izražal posebno veselje, da se je tako lepo pokazala skupnost in solidarnost. Po komemornciji rajnega vladarja, je g. predsednik pozdravil zastopnike oblasti, okrajnega načelnika g. dr. Farčnika, mestnega župana g. Kuharica, davčnega inšpektorja g. Župančiča in obrtnega referenta g. Pogruica. Kot govorniki so nastopili zbornični svetnik g. Zadravec, ki je govoril o gospodarskem položaju v trgovini in ob-ti v dravski banovini; tajnik Zbornice TOI g. dr. Pretnar jc poročal o delovanju zbornice in zavoda za pospeševanje obrti in o davčnih zadevah; g. Iglič. tajnik Zveze obrtnih društev pa se je v svojem govoru o splošnem položaju obrtništvu dotaknil tudi vprašanja šušmarstva in sedanjega političnega položaja. Kralj ;vjinu dvoru in ministrskemu predsedniku so bile odposlane udanostne brzojavke, pismeni pozdravi pa trgovinskemu ministru, g .banu in Zbornici TOI. Na merodajna mesta so bile odposlane tudi resolucijo, ki zagovarjajo pravice obrtniškega stanu. Novo mesto Proslavo Materinskega dne priredi tukajšnja KA deklet 25. marca ob 16 v dvorani Prosvetnega doma. Poleg deklamacij malčkov in prekrasne zborne deklamacije »Ave Marija« je na programu tudi nastop mladinskega orkestra in igra »Plačilo ljubezni«, v kateri nastopijo večinoma sami otroci. Glasbeno-pevski večer priredi novomeška gasilska četa v soboto, 23. marca ob 20. Kulturni obzornik Slovaški časopisi o nas Medtem ko je nam Slovaška še vedno skoraj »terra ineognita«, se Slovaki že kar zanimajo za »naše Slovence« (kot iskreno pišejo »Slov. narodne noviny«). Zlasti v minulih letih, odkar se vrši zamenjava slovenskih in slovaških katoliških študentov, se je to poznavanje razširilo. V zadnjih mesecih imamo v slovaškem časopisju celo vrsto idejnih in političnih člankov, recenzij slovenskih knjig in prevodov. Najbolj se pri tem odreže glavni katoliški dnevnik »Slovak«, ki je v zadnjem času priobčil nad dvajset člankov o nas. Boj za vseučiliško knjižnico je podrobno opisan in slovenskim akademikom priznava pisec delavnost in vztrajnost ter obžaluje, da nimajo tudi Slovaki »takih oduševijenih in odločnih borcev« za kulturne pravice naroda. Poleg številnih krajših člankov, kakor na pr. o Srebrniču, ki je v osebnih stikih s slovaškim narodnim voditeljem I llin-ko, o prevodu Urbanovega »Živega biča« in njega kritiki T. Debeljaka v Domu in svetu, o prevodu Kukttčinovega romana »Dom v Strani«, o Kroniki Ljubljane i. dr., se zlasti bavi v obširnih recenzijah s knjigami Družbe sv. Mohorja, ki jo stavlja za zgled slovaški Družbi sv. Vojteha: »Družbi sv. Mohorja orje globoko brazdo na polju dviganja kulturnega nivoja vsega slovenskega naroda. Predvsem poglablja njegovo |x>božnost, ostri na roti no zavest, istočasno svari pred napakami s tem, da mu daje v reko njegovo zgodovino in podpira njegov ponos, ker ga seznanja z življenjepisi velikih mož.« Stele-tova knjiga »Cerkveno slikarstvo« je bila deležna posebne pozornosti, dveh polnih stolpcev, kjer je podan pregled vsebine in kritika. Večino člankov ie pisal 1. 'rrnlcr (janez ). ki jc pretresla groza, mnogi so jokail. Ker pa je bil za danes oznanjen blagoslov križa, so možje šli takoj na delo, posekali nov hrast, ga obtesali tako, da je v nekaj urah stal na istem mestu nov križ za dva metra višji kot prejšnji. V ju>-poldanskih urah je bil še lepo okrašen z venci, tako da se je mogla zvečer vršiti napovedana slovesnost. Proti večeru je najprej g. Mirko Cande, kaplan iz Št. Jerneja, zaključil tridnevne du hovne vaje za dekleta, nato pa je g. dekan Anžič izvršil sprejem v dekliško Marijino družbo. Po končanih slovesnostih v cerkvi na Tel-čah se je razvila lepa procesija z lučkami k ru-novo postavljenemu spoiniivske.nu križu na Novi gori. Pester je bil pogled na množico lučk. Spremljala je sprevod godba iz Škocijana. ski je igrala znane [>esmi, ki se bodo pele tudi na evharističnem kongresu. Križ. sam jc bil razsvetljen. Po kratkem govoru pri križu, je g. dekan križ. blagoslovil, sledila je še pesem »Kraljevo znamenje« in s tem je bila lepa slovesnost zaključena. Namesto žalosti, ki je zjutraj polnila srca radi zločinskega dela, se je naselilo veselje. Ta dan bo gotovo vsem v naših hribih še dolgo ostal v spominu. Nesreča v tovarni Rimske Toplice, 21. marca. V sredo, 20. marca se je zgodila v tovarni pod-petnikov na Gračnici zopet nesreča. Laporniku Francu, tovarniškemu delavcu, predsedniku skupine JSZ, je odrezal stroj na desni roki tri prste. Odpeljan je bil v celjsko bolnišnico. Vzrok nesreče je ne samo neprevidnost, temveč tudi slabe varnostne naprave pri strojih. Že več sličnih nesreč se je zgodilo v tej fovarni. Zato prosimo Inšpekcijo dela, naj posveti malo pozornosti obratovanju te tovarne. Naše dijaštvo Akademska zveza Ima danes ob Iti redni občni zbor v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5. Za vse članice in člane utlcJežba obvezna. — Odbor. Drevi ob 17.:i0 ima odbor Akcije za izpopolnitev undverv.e svojo sejo na tehniki. Drevi ob 2lt l>o red n i letni nbčni zbor Kluba trpov-skih akademikov v Ljubljani lta Trgovski aikarieimji (Bleiweisova cesta). Absolventi so vljudno vabljeni. Konprepaeija akademkinj ima danes, v petek, ob četrt na sodem sestanek. Iz domače politike Za narodno krščansko državo Enotna krščanska fronta proti razdiralnim silam I rof. Vladimir Vujič, kulturni urednik »Pravde«, ki se v zadnjem času še |»sebei bavi z verskim vprašanjem, je v tedniku »Ideje«, ki ga izdaja L. Crnjanski, napisal članek o naših glavnih duhovnih vprašanjih. Clankai obravnava tudi vprašanje našega razumništva ter odločno zavrača »salonski ko. muntzem« ki je danes »A la vogue«, kakor je v modi ttolooen kroj, ovratnica ali kaj podobnega. Internacionalna, to so sredobežne sile našega življenja, ki vodijo iz središča izven naše države. Vse sre-Jo-tezne sile vodijo v nas same, v prošlost, v tradicijo v duh, ki se mora svobodno razvijati. Ce bi ga kdo vprašal, ali je reakeionarec, bi mu profesor Vujič odgovoril, da je, in to radi narodne rešitve; internacionala dela proti naši duhovni svobodi. V čem obstoji probem naše države? Ce odbi-jemo zgornjo plast in razumništvo, med kat-ro delujejo sredobežne sile, in če odhijemo šc vse drugo, kar je treba, ostane še kakih 10 milijonov kristjanov, ki v obeh cerkvah tvorijo mozeg našega življa. V skupnem življenju teh 10 milijonov ali v njihovem razdvajanju leži osnovni problem naše države. Vse to, kar omogoča njihovo skupno življenje, je pozitivno; vse, kar ga ovira, j? negativno. Narodna, krščanska država? Edino to in samo to. Vsaka druga osnova je brez zanesljivega te. melja za graditev. Na pivi |vo«led se vprašanje zdi nerešljivo, preidealno loda če ne jostavimo ideje na čelo, ne moremo niti gospodarstva postaviti na noge. Brez duhovne osnove bi vsaka obnova stala na pesku I ako je bilo vselej in je še danes. Država n? more danes več sloneti na liberalističnem temelju prejšnjih časov. Država mora najti tako ureditev, da bo moaoče svobodno duhovno življenje. Človek ne živi sami od kruha. Še konkretnejše: Ako ni načina, da naš glavni živelj. katoliški in pravoslavni, stvori zajt-dnico, nacionalno na svoiili krščanskih osnovah, da se upre razdiralnemu delovanju, potem je vprašanje nerešljivo. Pravoslavje nima zunan ega središča, kamor naj bi ga vlekle sredobežne sile; bilo je in ostalo nacionalno in nosi v sebi bitne odlike krščanstva in tla se to krščanstvo lahko brani. To krščanstvo ni nezdružno z dclotn narodne države. ako je krščanska. Je pa nezdružno z idejo neizrazite, internacionalistične zajednice, ki je organizem brez hrbtenice. S lem je nezdružno ludi ka. tebško krščanstvo. V tem pogledu ni mogoče najti ničesar, kar bi razdvajalo. Mar naj Nemci odločajo? V nedeljo, dne 17. t. m., je bil v Slat. Radencih volilni sestanek, na katerega so bili povabljeni samo določeni ljudje. Ni čudno, če je prisotni bivši minister Pueelj vprašal, zakaj niso poslali vabil tudi pristašem drugih struj. Pri četrti točki dnevnega reda so se prečitula imena jioslanskih kandidatov in njihovih namestnikov, kateri so se bili prijavili pri bivši srez. organizaciji JNS v Ljutomeru. Ko se je to izvršilo, je vprašal predsedujoči g. Ztnavec, ali želi kdo kaj pripomniti glede postavljenih kandidatov ali njihovih namestnikov. Prijavil se je k besedi učitelj Anton Mihec in povedal, da želi dobra večina vo-lileev, da se menja namestnik kandidata g. Skuhala. Nato se je javil bivši poslanec Zemljič Jakob, ki je razlagal ua dolgo in široko, koliko vagonov koruze in sena je preskrbel za srez Ljutomer in kako se je boril za naš narod od rane mladosti tu na severni meji i. 1. d. Malo čudno, da je govorniku ploskala peščica prisotnih a|>ač-kih Nemcev. Učitelja Milica niso pustili več do besede. Tistemu gospodu, ki je zakričal »učitelj naj govori v šoli«, naj velja samo to-le: Če je učitelj dolžan delati za narod v šoli in izven šole, kar tudi dela, bo tudi smel govoriti in odločati v javnem življenju. Minila je doba, ko je učitelj bil samo priganjač te ali one stranke, a odločati ni smel. Peščica apačkih Nemcev ne bo nikdar odločala, koga naj voli naš narod. V ostalem je pravilno izjavil g. dr. Lotrič iz 0. Radgone: >Gospodje, nehajte enkrat s tem, da bi samo bivši JNSarji imeli patent na narodnost. Pred vojno in v vojni je bil v Slov. goricah edino duhovnik in kmet — Slovenec. Vsi drugi pa so bili večinoma nemčurji«. In nihče se ni upal odgovorili... Kandidati na Jevtičevi listi V savski banovini bodo na Jevtičevi listi kandidirale tri skupine. Prva, ki je začela volivno agitacijo, je bila skupina Karla Ivo-vačeviča in Pavla Matice, ki postavita kakih 10 kandidatov. — Drugo skuiiino tvorijo pristaši pokojnega profesorja Ljube M.nštroviča v Križevcih. Tretjo skupino tvorijo člani Narodnega kluba, ki postavijo kakih 15 kandidatov. in sicer tudi izven savske banovine. S (o skupino kandidira bivši minister Preka, in sicer v Mostarju. Prvotna vest, da g. Preka ne kandidira, se ne potrjuje. Položaj jugoslovanske narodne stranke, kakor tudi i>olo- NAJBOLJŠE PERETEZ nna TEDPENTINOVIM MILOM i žaj skupine Dimitrij« Ljotiča je v savski banovini slab. — Skupina »ujedinjenih nacionalistov«, ki je nastopala prej poti firmo JNS, je prešla na Jevtičevo listo. Na volivnem sestanku v Banji Luki so postavili za kandidata na Jevtičevi listi bivšega zemljoradnika Stanka Miletiča. — Na sestanku bivših zeniljoradnikov v Svila jen so zbrali za kandidata tla Jevtičevi listi Ali lana Jevtiča. — Na sestanku v Kovačici jo bil postavljen za okrajnega kandidatni na jevtičevi listi Mihajlo Živančcvič, urednik bol grajskega »Vremena«. Srbsko-pravoslavna cerkev in volitve. Metropolit Gavrila Dožič, ki je le dni prispel v Belgrad, jo na vprašanje, ali je tudi juavo-slavna cerkev prej>ovcclala kandidirati svojim duhovnikom, odgovoril: »Duhovnikom svoje škofije sem s posebno okrožnico dovolil, da lahko kandidirajo zu narodne poslnnce na podlagi državnega edinstva ter vdanosti kra lju in domovini. Socialistični kandidati. Na sestanku zaupnikov so socialisti j>ostavili naslednje kun didate: za Ljubljano mesto Stanko Likar, tajnik OUZD (namestnik Lojze Sede.j, mag. uradnik); za Ljubljano-okolico Jože Moškrič. tipografski delavec (Jurij Stanko, strokovni tajnik). Bojevniki za Ljotiča. V osredjein vodstvu »Boja« jc zmagala »trnja, ki se zavzema za to, da bojevniki podjiro pri volitvah g. Ljotiča, vodjo »Jugoslov. ljudskega gibanje Zbora«. Sostitvi 1 sc je glavni volivni odbor bojevnikov, ki vodi vse volivne priprave. Kakor znano, se je za Ljotiča odločila tudi »Jugoslovanska akcija«. Bolgarski dijaki med nami Na vabilo akademske sekcije Jugoslovan-sko-bolgarske lige v Belgradu prisjie to dni v Jugoslavijo nekaj nad 20 bolgarskih dijakov. V Jugoslaviji ostanejo kakih 14 dni ter obiščejo tudi Zagreb, Split, Ljubljano, Bled, Sarajevo, Dubrovnik in Cetinje. Bolgarski dijaki hočejo s toni vrniti obisk jugoslovanskih dijakov. — V sredo zvečer se je odjx>-ljala iz Sofije proti Belgradu skupina bolgarskih umetnikov, in sicer so to Štefan Kostov. dramaturg, upravnik Narodnega gledališča v Sofiji Vladimir Vasiljev, pesnica Dora Gabe iu Elizabeta Bagrijana; nadalje književniki Mulafov, Elin-Pelin in Georgij Pajčev. Bolgarski umetniki hočejo s tem vrniti obisk jugoslovanskim književnikom, ki so obiskali Sofijo ob vprizoritvi Nnšičeve »Žalujoči ostali«. Pred odhodom je g. Vasiljev izjavil, da se veselijo potovanja v Belgrad, ker je prepričan, da bo tam srečal svoje j>rijateljo na odru in tudi v Pen-klubu. Tudi ti želijo delati za vpostavitev osebnih zvez med jircd-stavniki razumništva obeh narodov. Književnost jc te zveze že postavila, zdaj je treba, da dela v tem smislu tudi gledališče. Prepričan je, da bo ta zgodovinska težnja obeh bratskih narodov, da bi so. sporazumela rodila svoj uspeli. Gostjo hočejo prisostvovati vprizoritvi »Golemanova«, dola Štefana Kostova. bil lani več mesecev v Ljubljani kot gost SDZ. — Kolikor mi je znano, je uredništvo »Slovaka« pripravljeno objavljati cenzure knjig, ki bi mu jih naša založništva poslala. Cuditn se, da so se doslej odzvala v tako malem številu, saj je na Slovaškem vedno več ljudi, ki se zanimajo za nas, Slovence. V februarski številki »P e r a« jc članek: »Kako delajo drugod«, kjer I. I. opisuje svoje vtise iz Ljubljane, kjer je bil kot zamenjanec sedem mesecev. Zelo mu ugaja sistematično delo slovenskih akademikov, pa bodisi pri borbi za vseučiliško knjižnico, bodisi pri tihem delu slavistov na monografijah Levstika in Stritarja, zlasti tudi karitativno in organi-zatorno delo katoliškega dijaštva. Obžaluje pa, da je v našem življenju še toliko politične nestrpnosti in paševanja, kar onemogoča delo za narod v večjem obsegu. Alarčna številka »Pera« je prinesla študijo: »Korošec, največji slovenski politik, človek, borec, vodja«, ki se bo v prihodnjih številkah nadaljevala. Napisal jo je Zdenko Lah. »E 1 a n« ima o nas dva članka. V 3. štev. je razgovor z Milanom Vidmarjem, v 4. štev. pa piše o »kulturnih kronikah« obeh glavnih slovenskih dnevnikov »Slovenca« in »Jutra«, ki jih stavlja za primer slovaškemu časopisju, ki te rubrike popolnoma zanemarja. Ostra kritika je vzbudila precej prahu, več odgovorov je bilo napisanih, uspeh pa ie ta, tla se tudi v časopisih, ki je doslej niso poznali, že pojavlja »kulturna kronika«. »Postu p«, časopis mladih slovaških pisate. ljev, ima v zadnji številki obsežno kritiko Magajno-vih »Graničariev«. Dela ne obdeluje I. Irmler toliko z ozirom na literarno vrednost, kot da pokaže, kakor sam pravi, da je to delo »dokument, zanimiv literarni dokument o najsramotnejšem pečatu eviop skega kulturnega sveta v XX. stoletju«, in pa, »da bi Slovenci ne jx>zabili...« Poleg tega se nahaja več prevodov slovenskih novel in črtic v »Slovenskych Poh'adoch« (Slovaških Pogledih) in več člankov v dijaških časopisih: »Roz-voj«, »Svoredov« lil »Našlup«. —Iz— Charles Oulmont v Ljubljani Te dni se je mudil v Ljubljani znani francoski pisatelj Charles Oulmont. V francoskem institutu je v sredo predaval o Dcbussyju, včeraj pa je odpotoval v Zagreb in nato naprej po Jugoslaviji, kjer bo nadaljeval s turnejo svojih predavanj. Izmed novej. ših njegovih del omenjamo samo njegov zadnji roman »Coeurs a corps«, ki je izšel pri Grassetju. Izmed njegovih dram pa je doživela največji uspeh drama, ki jo je vso zimo igral znani francoski režiser Gaston Balv. Drama nosi naslov »La voix de sa maitresse — Glas njegove ljubice« in obravnava problem vpliva sodobnega mehanizma na moderne ljubezenske probleme. Poleg tega je Oulmont stalni sotrudnik uglednih francoskih revij, kot so »Mer-cure« in pa »La revue universelle«. Prav zadnja številka »Mercurja« prinaša njegovo zelo lepo študijo o velikem francoskem katoliškem glasbeniku Heti-riju Duparcu. Zadnje čase je tudi stalen literarni sotrudnik velikih pariških dnevnikov »Paris.Soir« in »Paris-Midi«. Njegovo predavanje je bilo zelo pregledno jx>dauo posebno z ozirom na razvoj stila francoske glasbe ob primerjavi Debussyjeve glasbe z glasbo Wagnerja, Musorgskega in drugih. Navzoče občinstvo ie izredno predavanje nagradilo z navdušenim ploskanjem. Javna produkcija konservatoristov V ponedeljek |x>poldne se jc vršila v filharmo-nični dvorani produkcija izbranih gojencev ljubljanskega konservatorija, in to v obsegu ,v kakršnem namerava naš konservatorij dokumentirati svoje glasbeno vzgojno delo tudi pred zagrebškim občinstvom. Priznati je treba, da je ta reproduktivni nivo na lepi stopnji in da je prepleten z tnarsikakšno tiho nado za bodočnost. Med pcVCi smo Petrov v-iv.1, rvi i* a asov. no dosegel že lepo stopnjo razvoja, in gdčno Ko-renčanovo, ki se jx>lagoma oblikuje v dobro pevko, a ji je do prave izdelanosti predvsem nejasna voka-lizacija še močno na poti. (Gdčni Fratnikova in lgličcva radi obolelosti to pot nista nastopili.) — Celist g. Šivic kaže, da se bo na svojem instrumentu potoni še podrobnejše tehnične izdelanosti in št večje širine in topline tona povzpel do prepričevalne reproduktivne s|x>sobnosti. — Violinist g. Der-tnelj ima v podajanju tehnično jasnost in mnogo notranjega impulza, kar ga utegne voditi do mojstr stva. Tudi violinist g. Uroš Prevoršek kaže v svoj izdelani in tiiuzikalni igri znake izrazitega violinskega inlerpreta. — Med pianisti sla posebno vzpostavila lastne sposobnosti za muzikalno in prefinje-no klavirsko igro g. Valens Vodušek in gospa Marta Osterčeva. Gdčna Šajvljeva pa je jvokazala veliko spretnost in razvoj v smeri večje jasnosti, čeprav ji skrivnosti mehkega izvabljanja tona še niso prav znane in ji občutek za plastiko ni še prav izdelan. — Godalni trio (g. Prevoršek I. violina, gdčna Lti-bečeva II. violina in g. Dermelj viola) je v svojem podajanju prodrl že do pojmovanja pravega komornega muziciranja. — Tako je ta produkcija, ki je bila nabito obiskana, za|>ustila v prerezu res ugoden vtis. V. U. Knjižnica dostojnega človeka. Pariška Socičtč des Lcttres et des Arts je sklenila izdati metodičen katalog francoskih knjig od pra|XKCtkov francoske literature do danes, ki zaslužijo, da pridejo v knjiž. nico dostojnega in kulliviranega Francoza ali Evropejca. Katalog bo obsegal na 250 straneh štiri ali j»et tisoč del s jx>dročja zgodovine, filozofije, čiste literature, znanosti, glasbe in ostalih umetnosti. Načrt bo Zveza izvedla s podjvoro zunanjega ministrstva in ministrstva za narodno vzgojo. Preračunana je zlasti na dostojno |iropagando francoske kulture v inozemstvu in nam je dokaz, kake ..i.-!.: .„,,.v, ..1-.1- .:u ------1-,. n t u t /.nuj,, nuni » ihui i\Ui in i nt u liniUUUV ... |. Ljubljanska proračunska seja Ljubljana, 21. nuirca. Danes <>l> 5 popoldne je bila ljubljanska proračunska seja, katere sc jc v imenu bano-vinske uprave udeležil tudi inšpektor dr. (Justin. Sejo jc vodil župan dr. Ravnihar. Malo pred sejo je bil sestanek kluba občinskih svetnikov JNS, v katerem so skoraj vsi člailj občinskega sveta, iu na katerem so v zadnjih trenutkih interno sklepali šc o raznih vprašanjih. Župan se je spominjal najprej umrlih: g. Filipa Pristoiiu ter .meščanov dr. Bolvmn in Jerneja Bolterja. Sporočil je tudi, da jc čestital ob jubileju g. Frunchettija in direktorja Rei.s-nerja. Sporočil je dulje, da sc je osnoval tehnični odsek ter da je sta načelnika izvoljen inž. Pavlin. Župan se je udeležil prejšnji teden ankete v Celovcu, na kateri so obravnavali zračno zvezo S«I/.burg—Celovec—Ljubljana—Sušak, ki bo letos uvedena in s katero bo uvedena nuj-krajša zveza našega mesta z Londonom, Parizom in Monakovim. Potnik iz Londona bo potreboval največ 24 ur, dn pride k nam. /veza je mišljena tako. du bo potnik v vsakem mestu dobil tudi nekaj ugodnosti, Kakor v Salzbu.rgu vstop na festival, v Celovcu dostop na Kanzel-hohe, v Ljubljani pa vožnjo na Bled. Za mednarodne smuške tekme na Planici in za prihodnji med klubski table-tenis turnir kluba »Ko-rotaiu na Rakovniku je župan poklonil pokala. Končno je g. župan izrekel čestitke banu t J r. Pucu k visokemu odlikovanju. Župan jc poudarjal,* du pričenja občinski svet obravnavo o proračunu in je apeliral, naj občinski svetniki to obravnavo spremljajo z resnobo. Glasovanje o proračunu ne pomenja zaupnice niti finančnemu odboru, niti županu, temveč lc zaupnico mestni občini. Ljubljanski proračun je treba obravnavati trei/.no in brez strasti. Načelnik finančnega odseka je podal nato naslednje poročilo o proračunu Višina proračuna Letošnji občinski proračun je precej drugačen od lanskega. Ne samo po svoji računsko-tehnični obliki, ampak tudi po stvarni porazdelitvi dohodkov in izdatkov posameznih poglavij. Proračun znaša 46,021.809 Din in je po številčni primerjavi za 600.000 Diu nižji od lanskega. V resnici je pa proračun za tri milijone višji ofl lanskega, ker so iz letošnjega proračuna izostale razne postuvke, ki so se lansko leto ponavljale v proračunskih poglavjih in zato tudi navidezno zviševale končno vsoto proračuna. Novi izdatki Letošnji občinski proračun obremenjujejo predvsem ti-le izdatki, katerih lansko leto ni liilo: anuiteta posojila za šolo za Bežigradom 225.000 Din, zakonito predpisana dotacija zu bolnišnico in bolniški stroški 750.000 Din, anuiteta posojila za zgradbo vojaških municijskih skladišč 225.000 Din, zvišana najemnina za aerodrom in vojaško vežibališče 140.000 Din, anuitete za garantirana posojila cestne električne železnice 2 milijona Din, odplačilo Auer-spergovega dvorca 565.000 Dim, nakup svetu v regulacijske svrho 100.000 Dim, ureditev mestnega muzeja 50.000 Din, prispevek za javne skulpture 50.000 Din. subvenci je za gasilna <1 rušiva. nakup nove motorne lmzgalne 100.000 Din. /a prevzeto stavbno zadrugo Stan in dom anuiteto IS4.000 Din in končno višji izdatek za novonastavljeno pogodbeno uslužbenstvo 550 lisoč Din ter višji izdatek za pokojnine 800.000 Din. Na priznavalninah mestnih podjetij jc izostala vsota 470.000 Din. tako da je bilo skupno v letošnjem proračunu, še predno je prišel v razpravo, računati z okroglo (> milijonov več izdatkov, kot lansko leto. Nove davščine S temeljito redukcijo proračunskih postavk smo dobili znesek treh milijonov dinarjev. Primanjkljaj ostalih treh milijonov je pokrit /. zvišamo trošarino 2,8>H.054 Din in / zvišaniimi občinskimi taksami. Občinsko doklado na drž. neposredne davke smo znižali za 5 odst. Pivi v-tako smo znižali tudi davščino nn prenočišča zn 5 odst Vse ostale davščine, med temi tudi gostaščina, vodarina in kanalska pristojbino, ostanejo v isti izmeri kot lansko leto. Vslerl davčne konkurence države in banovine se mora občina vedno bolj umikati k trošarinam na potrošnjo. Država bo morala občinam prepustiti del davščin. Zakon o samoupravnih financah jc neobhodno potreben. Napredek mesta Ugotoviimo, du se je zgradilo v zadnjih 0 letih nad sto cest, položilo se je tlaka več kot preje v 25 letih, kanalov se je zgrudilo 26 km. lo je polovieo celotnega kanalskega omrežja. Za ceste se je izdalo od leta 1929 do 1954, iz-vzoniši vzdrževanje in čiščenje, 27.t milijonov Din, za kanale 9.8 mil. Din. za mostove in vodne zgradbe 3.8 mil. Din. Letos se bodo nadaljevala v zadnjem sektorju regulučna delu nn Ljubljanici. llmljivo jc. da sc občinska gradbena delavnost s lem naglim tempom, kot doslej, za naprej ne bo mogla vršiti. Vsied i/jeatinih go-.s[>odurskih razmer in ker >e občini stalno odvzemajo dohodki, bo morala občinska uprava oir.ejiti investicijska dela. Mestne investicije in podjetja Z 31. marcem 1955 jo stanje posojil, najetih /a grudbo mestnih stanovanjskih hiš. 4.3 mil. 541.202 Din. Na račun anuitet mora plačati ob-. i na. ko upoštevamo donos najemnin 2.50+.I35 Din. Za zgradbo cest dolguje občina 15.362.445 Diu, za regulacijo mestu 7,860.6% Din. za zgradbo kanalov 5,4-8j.77') |)in, za \ 1 k 1111 ■ zgradbe in mostove 2,149.538 Din. /a šole 857.619 Din. za sociulnc ustanove 7,430.463 Din. za popravo inn-gistrutnega poslopja in še nekatera druga posojila znesek 2,080.282 Din. Občinske investicije izven stanovanjskih hiš znašajo po stanju 31. marca 193" 42,223.654 Din. / letno anuiteto 3,526.894 Din. Skupno je občinski redni proračun obremenjen z anuitetami \ znesku 6 mil. 121.(129 Din. Mestna podjetja imajo svoje proračune in je klavnica obremenjena s 15,727.746 Din posojila, elektrarna s 25,276.559 Din. plinarna s 5,088.397 Din, pogrebni zavod / 2.951.093 Din. zastavljalnica s 862.655 Din in priprega / 221.009 Din Skini.no stanje investicijskih posojil /.a mestna podjetja znaša 50,107.45!» Din z anuiteto 5,557.255 Din. Vsa mestna podjetja so aktivna, vse anuitete za svoje, investicije pokrivajo iz lastnih sredstev. poleg tega po še odračunnvnjo v občinski proračun letno 6,157.15« Din, lo je približno toliko, kot /.naša unnltetnn služba zn vsa občinska posojila. Čez osem let bo odplačanih 25 milijonov dinarjev posojil za zgradbo stanovanjskih hiš. Najemnine mestnih stanovanjskih najemnikov ne zadostujejo niti za obresti investirane glavnice in za vzdrževalne stroške, ker je še nn tem računu izkazan primanjkljaj 860.2G9 dinarjev. Tramvaj je pasiven Kot je pa stanje rednih občinskih posojil ugodno, je neugoden položaj posojil cestne železnice, za katere je prevzela občina garancijo. Dne 15. marca 1935 so znašala posojilu cestne železnice 54,433.27(1 Din, z anuiteto 5,675.367 Din. Cestna železnica v celoti plačila anuitet iz donosa svojih dohodkov ne zmore. Zato je inornla občina v svoje breme prevzeti v letošnjem proračunu anuitet za 3,327.3(17 dinarjev. Za toliko jc za občino sedaj cestna železnica pasivna. Prvi in poglavitni vzrok pasivnosti cestne železnice je stalno padanje števila potnikov. Stroški za državo V vedno večje breme občinskega proračuna so stroški, katere ima občina za dotacije državni upravi in državnim ustanovam, odnosno ustanovam, za katere bi morala skrbeti država. Se leta 1028 so znašali ti izdatki le 1,527.240 dinarjev, dočim znašajo letos 5,023.787 dinarjev, da ne upoštevamo izdatkov za posle sreskega načelstva, ki je del magistratne uprave in ki znašajo tudi okrog 900.000 dinarjev. Po predpisu zakona o bolnicah nam je bil naložen samo za dotacijo ljubljanski splošni državni bolnici letni izdatek (300 tisoč dinarjev. Večnemu provuljevanjn državnih obvoz nu občino mora biti konec. V tej zvezi je tudi izdatek 1,308.447 dinarjev za vzdrževanje ženske realne gimnazije. Občimi mora pričeti z likvidacijo stroškov za srednje šole in bo zato tudi letos ukinila prvi razred ženske realne gimnazije, da preide tako postopoma ta skrb na banovino, oziroma državo. Mestno uslužbenstvo Mestna občina je imela v svojih uradih in podjetjih leta 1931 zaposlenih 464 oseb (pri tem so delavci izvzeti, ker gredo na račun materijal-liili izdakov), dočim jih ima sedaj zaposlenih 584 oseb, to je 120 oseb več kot pred tremi leti. Temu odgovarjajoče so porastli ludi osebni izdatki v občinskem proračunu zn okroglo 400.000 dinarjev in v proračunih mestnih podjetij pa celo za 1,100.000 dinarjev ',e ena tretjina v zadnjih letih nastavljenih namescencev je zaposlenih iz resnične službene ali obratne potrebe, vsi drugi so zaposleni zgolj iz soeijalnih razlogov. Gradbeni optimizem vori o »nesreči« s tramvajem, ki jo je zakrivil bivši komisar. Maloželezniška družba je sicer res plačevala obresti mestni občini za najeto posojilo, | loda tc so znašale komaj polovico anuitet, ki jih je morala plačati za tramvaj mestna občina in ki so znašale 1,833.000 Din. Zadnja leta pa tramvajska i družba sploh ue plačuje nič več mestni občini. ■ Mestna občina bo morala letos za tramvaj plačati i 4,310.000 Din, kar znaša dve tretjini dohodkov i občinskih doklad. Do konca leta 1035 bodo znašale I žrtve mestne občine za tramvaj 12 in pol milijona ' dinarjev. Pri vsem tem pa mestna občina niti ni [ gospodar tramvaja, ker ima lastnica tretjine delnic tvrdka Siemens pravico veta. Ce mestna občina toliko žrtvuje za tramvaj, je prav, da se napravi s tvrdko Siemens primeren aranžma, da postane mestna občina tudi dejanska lastnica tramvaja. Zadnje tretjine delnic pa ne kaže odplačevati, ker dejansko nima nobene vrednosti. Na dolenjsKi progi bi bil večji promet, ko bi se voznina znižala na 1 Din. Mesto Ljubljana ima bodočnost samo v industrializaciji in zato mora bodoča politika mestne občine iti za tem, da privabi industrijo v mesto, predvsem s pocenitvijo elektrike. Ob zaključku lista seja še traja. O Tretji postni govor v stolnici bo danes zvečer izjemoma že ob sedmih, takoj po lita-nijali, ki se prično ob %7 . © Mladinski odsek opozarja vse ljubljanske gg. katehete na otroško evharistično akn-demijo, ki se bo vršila dvakrat v veliki dvorani hotela »Union« in sicer v soboto 30. t. m. ob štirih 111 v nedeljo 31. t. m. ob petih. V soboto bo akademija izključno za otroke, ki naj jim preskrbe gg. katehetje vstopnice že v naprej, ker bo vstopnic kmalu zmanjkalo. Cene sedežev so po 3 Din in po 2 Din, cena stojišč, pa .ie po 1 Din. Vstopnice dobite pri frančiškanskem vratarju. — Tudi v nedeljo Letošnji občinski proračun ni v stanju omogočiti večja dela. Vsaj razven rednega in nepogrešljivega vzdrževanja obstoječih občinskih naprav ne predvideva drugih večjih del kot zgradbo šole za Bežigradom in regulacijo zadnjega sektorja Ljubljanice. Veseli smo, da pa javna gradbena delavnost v mestu le ne bo popolnoma zamrla, ker se nam obeta zgradba hanovinske palače, zgradba državne gimnazije za Bežigradom in tlakovanje BIeiweisove ceste iz kahlrminskega fonda, ter tlakovanje Zaloške, Tržaške in Karlov-ške ceste iz fonda za javna dela. 0. Tavčar je predlagal nato naslednjo novo uredbo Sklep finančnega odbora ljubljanskega mestnega sveta z ilne 7. marca 1935. Mestna občina ljubljanska bo pobirala v letu 1935-36 občinsko trošarino na električni tok in sicer po 5 odstotkov od vsakega računa zn porabo električnega toka na ozemlju mestne občine ljubljanske. To trošarino bo pobiralo ono podjetje odnosno izstavitev računa sočasno z računom za porabljeni lok. Pobrane zneske bo moralo oddajati podjetje najkasneje do vsakega 10. prihodnjega meseca mestni blagajni ljubljanski. Mestna občina ljulbjanska si pridržuje pravico vpogleda v tozadevno knjigovodstvo proizvajalca odnosno podjetja. Poročilo načelnika finančnega odseka g. Ivana Tavčarja je bilo ob 16.10 končano. Nekateri svetovalci so mu ploskali. Nato se je začela splošna razprava h kaleri se je prijavilo nad 15 govornikov. (Obč. svet. g. Josip 1urk: »Ali sle vsi? To bo dolgo!«) Obč. svet. inž. Pavlin je najprej omenil, da , se je na škodo gradbene široke v programu izvr. j šila redukcija izdatkov za nad 1,400.000 Diu. Noče i stavljati posebnih predlogov. Za izvršitev nujno |x>trebnih kanalov, katerih stroški so bili vneseni že v lanski proračun, nai se uporabi vsota 118.860 Din. Potrebni pa so veliki zbiralni kanali, tako na Trnovskem pristanu ob Ljubljanici, na desnem bregu Gradaščice, v Šiški, važna je zlasti razširitev Karlovskega mostu, kar se bo moralo zgoditi, ko se bo začel izvajati tudi tlakovalni program Dolenjske ceste. Potrebna so dalje razna regularčna dela, ki se sedaj izvajajo iz kreditov soeialno-političnega urada. Tudi uredilev mnogih cest, važnih za promet, se mora izvesti. — Naposled se je dotaknil vprašanja novega regulacijskega načrta za mesto in bližnjo okolico. V okolici se je divje gradilo. Glasoval bo za proračun. Podboršck ugovarja načrtu, da bi sc ob j>ri-liki znižanja Karlovške ceste opustil dolenjski tramvaj in da bi se uvedli avtobusi. Avtobusi niso pri. pravno nadomestilo, zlasti pa ne na teh cestah, i Mnogo boljše bi bilo. da bi sc tračnice pretnenjale I in da bi se dolenjska proga (»daljšala za tistih borili 300ni do Rakovnika, kar bi nedvomno povečalo promet. Dalje govori o potrebi boljše zaščite ljubljanskega obrtništva pred okoliškim in o potrebi. da se ukine mitnica na kolodvoru za potnike. Obsežno kritiko občinskega gospodarstva je imel Seun i g, ki je ugotovil, da so mestne finance zašle v stisko Navidezno znižanje mestnih davščin ni nobeno znižanje, ker so se na drugi strani zvišale carine. Povrh tega pa so tu še znatni zaostanki iz prejšnjih let. Mestna elektrarna ima velike obveznosti. Novi proračun ni dovolj realen in tudi prihodnje leto situacija nc bo boljša. Je proti vsakemu novemu bremenu, ker se boji, da nova bremena nc bodo trajala satno eno leto. Graja naraščanje steviia mestnega usiužbčtlšlva. Obširno go- bo akademija seveda v prvi vrsti za otroke. Iskreno pa so vabljeni starši in vsi ljubitelji mladine. Vstopnina je ta dan od 15 Din navzdol. Otroška stojišča ostanejo 1 Din. 0 »Pomožna akcija delodajalcev in delojemalcev« traja že skoraj dva meseca. Pri pregledu vplačil, pa se je ugotovilo, ila še skoraj polovica strank ni plačala prispevka za meseca februar in marec. Prosimo torej vse, ki še niso plačali svojih prispevkov, da te čimprej« nakažejo po položnici mostni blagajni, uli pa jih izroče proti potrdilu iuka-santom, ki jih je za to poveril mestni so-cijalno politični urad. O Koncert Akademskega pevskega zbora, ki bo 1. aprila v U-nionu, nam bo prinesel drugi del slovenske narodne pesmi v harnio-uizuciji naših znanih zborovskih komponi-stov. Akademski pevski zbor .je navezal z vso slovensko javnostjo tesne vezi, njegov vsako-leni koncert ni le koncert v vrsti mnogih drugih, marveč inarkanten in Lnipozauten, glasbeno pomemben dogodek v naši kulturi. Razvojna podoba naše narodne pesmi bo šele pokazula vse bogastvo in njeno pestrost. Ta ji rog ram je takega značaja, da mora nujno voditi v nove razglede našega glasbenega življenja. Ker je zanimanje za koncert APZ zelo veliko, opozarjamo cenj. občinstvo, da si vstopnice preskrbi že v predprodaji, ki je v vratarjevi loži na univerzi. O Kino Kodeljevo predvaja drevi dva velika sporeda: »Kavalkado« in ziinskošportno veseloigro »Dva vesela vraga«. (8094) © Ni umrla zaradi bede. Včeraj smo poročali, da. je g. Neža Eker s Ceste dveh cesarjev zaradi bede splošno oslabela in da se je na praznik sv. Jožefa onesvestila, nakar so jo lirepeljali v bolnišnico, kjer je umrla. — Zvedeli smo, da g. Eker ni umrla zaradi bede, ampak za kroničnim vnetjem ledvic. Zvedeli smo tndi, da v družini ni brezposelnosti. Mariborske vesli: Narodna banka in gospodarstvo okolice Maribor, 21. marca. Nimamo namena, da bi se v tem sestavku ba-vili s kakimi velikopoteznimi gospodarskimi problemi, ki so v zvezi s sedanjo politiko Narodne banke. Potrebno se nam le zdi, da ojx>zorimo na nekaj konkretnih primerov, ki dokazujejo, da bi se dalo z nekaj dobre volje našemu gosfiodarstvu ob severni meji brez težav občutno pomagati. Gre za terjatve naših izvoznikov, ki jih imajo v Nemčiji in jih Narodna banka prevzema pri prevzemu pa si računa 8'/•% eskomjMa. Na videz bi se zdelo, da je Narodna banka našemu gosjxidarstvu s svojo dobro voljo, ki jo je pokazala za prevzem terjatev, veliko pomagala. V resnici pa je ravno nasprotno. Prizadeti niso samo izvozniki, ampak tudi široki sloji prebivalstva. Maribor je s svojim širnim zaledjem od nekdaj vzdrževal tesne trgovske stike z Nemčijo. Izvažalo se je na nemške trge posebno sadje iu pa kuretina. Za jabolka, ki so jih sadni izvozničarji lansko lelo izvozili v Nemčijo, niso še do danes dobili nazaj niti dinarja, če niso odstopili svojih terjatev Narodni banki. Ta pa si je zaračunala 8K-% odbitka. Toliko ni znašal niti dobiček sadnega trgovca, kakor je moral sedaj od» stopiti Narodni banki, da je sploh prišel do svojega denarja,„ ki ga je po večini celo dolgoval sadjerejcem. Ker so znašale terjatve sadnih izvoz. ničarjev v Nemčiji visoke vsote, je ta izguba zelo znatna. Druga stvar je z izvozom kuretine. Na videz zojjet malenkost. V resnici pa je prodaja kuretine pomenjala za Slovenske gorice zadnja leta .vsako pomlad glavni zaslužek. Pridne gosjjodinje, ki gojijo samo plemenito štajersko pasmo, so zredile do pričetka pomladi tisoče in tisoče piščancev, ki so jih mariborski izvozničarji jx>kupili ter izvozili v Nemčijo. Sedaj je ves izvoz naenkrat zastal. Krivda je zopet pri tem, da izvozničar potom kliringa ne pride do denarja, če pa odslopi terjatev Narodni banki, mu gre radi visokega eskompta ves dobiček in bi delal zastonj. Kaj f>omeiii to za Slovenske gorice, se vidi sedaj na mariborskem trgu, kjer je nastala pravcata poplava s kuretino. Po Slovenskih goricah se plačuje sedaj pitana kuretina s 4—4>i! Din za kilogram, dočim je bila cena nedavno še po 8 in pol dinarja iu bi bila še danes, če bi bil izvoz mogoč. Velike vsote narod, nega premoženja gredo s lem v izgubo, prebival, stvu gosjjodarsko pasivnih Slov. goric pa se jemljejo še edine možnosti zaslužka. Temu bi se dalo lahko odpomoči. Saj imamo v Narodni banki svoje zastopnike, celo iz Maribora. Ali so jim ti problemi najožjega gosjxxlarskega jx>dročja sploh znani in se zanje sploh zanimajo? Zdi se, da bi bilo treba vprašanje zastopstva v. Narodni banki iz Slovenije, ki je gospodarsko najaktivnejša pokrajina, nekoliko resneje trakfirati. □ Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela od g. dr. Antona Hrovala, zdravnika v Ormožu, mesto cvetja na krsto pok. dekana Friderika Horvata '200 Din, od svatov i\p gostiji Drevenšek-Skrabl v Dragonji vasi 100 Din, od g. Josipa Weixla, dekana v Križevcih, 05 Din, od zlatoporožencev Janeza in Marije Kozoderc v Cirkovcih 50 Din, od g. Fr. Spindlena, župnika v Cirkovcih 20 Din. Vsem izreka odbor najlepšo zahvalo. □ Stanovanjski najemniki kažejo malo zanimanja za svojo organizacijo. Že minulo nedeljo bi morali imeti občni zbor, pa so ga preložili na sredo zvečer. Tokrat je prišlo na zborovanje samo 15 ljudi. L) Prvenstvo Maribora v boksu, ki ga je nameraval prirediti SSK Maraton v soboto 23. t. niše je zaradi tehničnih zaprek preložilo. □ »Svabsko-neinška kulturna zveza« v Mariboru je imela svoj letni občni zbor v sredo zvečer pri Gembrinu. Prisostvoval mu je predsednik osrednje zveze Keks iz Novega Sada. □ Poročili so sc v Mariboru: Pezdiček Franc in Žunko Marija, Breznik Janez in Vauhnik Kristina, Ralca Rudolf in Rožnarič Matilda, Novak Franc in Ladra Marjeta, llešič Anton in Neu-bauer Antonija, Rudež Jožef in Korošec Viktorija, Koščak Jožef in Žunko Neža, Jagodic Frančišek in Mavric Julijana, Primožič Josip in Žoher Avgusta. Obilo sreče! □ Zbirka darov za letošnjo pomožno akcijo gre li kraju. Prinesla je tudi letos razveseljive rezultate, ki dokazujejo, da je dobro srce Maribora oslalo še vedno naklonjeno revežem. □ Žetev smrti. V Zgornjem Radvanju št. 8 je umrla v starosti 78 let hišna posestnica in go-stilničarka Marija Ilolulaner. — V bolnišnici jc ugrabila smrt 00 letno soprogo policijskega straž-mojstra iz Slovenske. Bistrice gospo Ano Blažič. — V bolnišnici je umrla tudi 67 letna Barbara Purgaj. Naj počivajo v miru! □ Žrtev dela. V lovarni Doclor in drug se je ponesrečil 33 letni delavec Srečko Lasbalier. Slroj mu je zmečkal desno roko, s katero je po nesreči zašel med vrteče se valje. Lasbaherja so reševalci prepeljali v bolnišnico. □ Na izprohodu umrl. V sredo popoldne se je zgrudil v Aškerčevi ulici pred poslopjem >Ves-iie- 57 letni vpokojeni policijski zvaničnik Anton Vrtover. Obležal je v nezavesti. Ko so g.1 reševalci prepeljali v bolnišnico, je meri prevozom izdihnil. Zdravniki so Ugotovili smrtonosno kap. TJ Smrt izmučenega popotnika. Pri posestniku Ivanu G rumu na Kozjem vrhu pri Remšniku je potrkal starček in jioprosll za prenočišče. Bil je silno izmučen in ves obnemogel. Zjutraj so našli starčka mrtvega. Zvečer je pripovedoval s komaj slišnim glasom, da ima žc 90 let ter dn potuje iz slovenjegraške bolnišnice v Mariboru k sorodnikom. Ime da mu jo Mrak Luka. Težka po! je 90 letnega popotnika izmučila, da Je šc pred ciljem omagal in pri tujih ljudeh umrl. □ Velika tatvina. Žrtev neznanih tatov je postal brodnr Pongruc liotner v Selnici ob Dravi. Med tem ko je prevažal s svojim brodotn ljudi čez Dravo, sta ga v njegovi hišici med 3, in 4. uro popoldne obiskala dva neznanca, ki sla vdrla skozi slabo jiritrjene lesene duri v notranjosl hišice ter po veščem premetu našla jjod slamnico skrito brodarjevo premoženje: 2600 Din v gotovini ter hranilno knjižico, glasečo se na 36.000 Din. Oboje sta pobasala in neopažena izginila. Ves potrt je še istega dne pritekel brodar k selniškini orožnikom ter jim naznanil žalostno novico. Po vestnem preiskovanju cele okolice so orožniki res našli v gozdu hranilno knjižico, ki sla jo tatova odvrgla ier sledove, ki sta jih delala do ceste, tam pa je vsaka sled izginila. □ Pogrešajo v Mariboru že nekaj dni I. Schmidingerja, bivšega urarja v Slovenski ulici. □ Kmetje iz okolice, ki prihajate v Maribor, okrepčajte se le s pristnim štajerskim vinom, ki ga dobite le v gostilni pri Seniei — Plzenski dvor. Tattenbacbova ulica tik Glavnega trga. Obenem izborna kuhinja, vsak čas različna lopla in mrzla jedila po najnižji ceni. Svoji k svojim! Celie & Uradne ure pri okrožnem in okrajnem sodišču ter pri državnem tožilstvu so med tednom od 8 do 12, popoldne pa od 3 do ti; ob sobotah so uradne ure kakor dosedaj od pol 8 do pol 14. -0" Novi grobovi. Na Krekovi (Ljubljanski) cesti 16 je umrl v visoki starosti 84 let zasebnik g. Anton Kunšek, oče fotografa g. Kunška. Pogreb bo danes ob 5 popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča. — Na Sp. Hudinji 31. je umrla v starosti 67 let, posestnica ga. Bornšek Marija, mati znanega celjskega trgovca. V Zavodni je pa umrla ga. Drobež Justina, žena posestnika, 56 let. Naj počivajo v miru. & 15 letni glasbeni jubilej. Pevsko društvo »Oljka« obhaja letos 15 letnico svojega obstoja. V okviru le 15 letnice je bil sinoči v Obrtnem domu izredni občni zbor, dne ■7. aprila bo pa društvo slovesno proslavilo svojo 15 letnico, Istega dne bo ob 9 dopoldne v dvorani Ljudske posojilnice slavnostno zborovanje, popoldne ob 16 pa istotam koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. ■0r Na prosvetnem večeru Ljudske čitalnice v sredo zvečer je g. prof. Grafenauer Franc iz Ljubljane pokazal vrsto lepih slik z južnega dela naše države. Skiopticuc sliko, katero jc predavatelj razlagal, so nam jxika-zale slikovite pokrajine, običaje in noše v južni Srbiji. Žalibog, da je bilo to zanimiv i predavanje zelo slabo obiskano. j01 Kupujte bloke Viriccncijeve konference. Vincencijeva konferenca sv. Danijela je vpeljala v pomoč revežem posebne bloke po 25 in 50 par. Bloki so naprodaj v podružnici »Slovenca« in jih vsakomur priporočamo. .©• Katoliško gospejno društvo — dobrodelnosti nas naproša, da naše poročilo o njegovem delovanju v preteklem letu popravimo v toliko, da društvo podpira mesečno nad 50 revežev. od katerih je 10 starih nad 80 let. Dve podjetji obsojeni zaradi uvoznega tihotapstva ' na 8.213.000 dinarjev globe Ljubljana, 21. marca Javni zbirki li.stin zeniljiško-knjižuega urada pri ljubljanskem okrajnem sodišču jo pod št. 38/35 vložen obširen prepis sodbe carinskega sodišča pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. Lani januarja so odkrili veliko carinsko afero, ki sc jo šc le končala tik pred božičem lani z obsodbo dveli večjih podjetij in sicer Kemično tovarne Moste pri Ljubljani ln Špedicijskcga velo podjetja Bratje Gomlrand — podružnica v Belgradu. Ozadje aferi tvorijo manipulacije, ki so jih razni >poslovni prijatelji« izvrševali v inozemstvu in doma, tla je Kemična tovarna Moste prejela po posredovanju bel graj skega transportnega podjetja, ki se kratko tudi nazivlje .-Atege« (Allgeriieine Traiisportge-elschaft) iz Nemčije deloma carine prosto, deloma minimalno ocarinjeno blago, zlasti mnogo novi strojev, ki so bili izdelani v Nemčiji, toda prepeljani v Avstrijo, kjer so bili preloženi v avstrijsko vagone in so bili preskrbljeni tudi za tc nemške stroje avstrijski dokumenti. Carinsko sodišče je obsodilo, da je Kemična tovarna kriva uvoznega tihotapstva, trasportno podjetje Bratje Gomlrand pa sodelovanja. — Obe podjetji sta bili obsojeni kratko: Sporno blago se zapleni 111 proda na javni dražbi. V kolikor to ni mogoče, plača Kemična tovarna kot lastnik blaga na naslov vred- Kaj pravite? Pred nekaj dnevi je objavil «Slovenec» nekaj utemeljenih in upravičenih pritožb o cestnem prometu v Ljubljani. Kolesarji se vozijo, kjer in ka-kor se hočejo, avtomobili drve skozi mesto kakor ua. dirkališčih in tulijo, kakor da trobijo k sodnemu dnevu itd. Vse to pa kljub lemu, da je po postavah, odlokih in uredbah "naš cestni promet popolnoma urejen — na papirju! Mesnica je, dn imamo pri nas postav že za prav obilno knjižnico. Postave urejajo vse naše javno in zasebno življenje že do malenkosti. In vendar živimo tako, kakor da postav sploh nimamo... Kmalu bo vsak lahko počel, kar bo hotel, ie pojde tuko naprej. Kaj pravite, q. urednik, zakaj je lako? Mogoče prihaja zlo odtod, ker imamo preveč postav? Ali so pa postave slabe? Podoba je, da ne drži ne eno ne drugo. Naše postave so čisto dobre in tudi njihova obilica ne škoduje v taki meri, kakor se to zdi na prvi por/led. Zlo pa je v tem, da se ravno zaradi obilice postav oblast ne more toliko brigali za strogo izvrševanje vseh postav, kakor bi se lahko brigala, če bi bilo postav, odredb, navedb itd. nekoliko ■manj. Ce bi se oblast brigala nekaj časa samo zn strogo izvrševanje ene same postave, n. pr. glede kolesarjev, vse drugo pa bi začasno «zanemarila bi sc gospodje kolesarji kaj hitro navadili reda! In če bi gospodje avtomobilisti videli, kako se postava strogo izvršuje nad, kolesarji, bi kmalu začeli ludi ti pošteno spoštovati lcar sami od sebe! In drugi tudi! Oblast, naj ta «recept» samo nekaj časa preizkuša in uspeh prav gotovo ne bo izostal! — Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-ljenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti Znanstvene ugotovitve potrjujejo. da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja.» Za žaljen je priče — 6 mesecev robije Ljubljana, 21. marca. Prav napelo dramatičen prizor se je razvijal pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Kovač. Vse razprave so tekle monotono. Publika, ki bi po mnenju mnogih storila bolje, da bi se v teh lepih sončnih dneh hodila zračit v prirodo, se je pač smejala in občudovala drznega, zaradi vloma obtoženega čevljarskega pomočnika Janeza Ježka, doma iz Vevč, znanega- poklicnega vlomilca. Skupaj s svojim kompanjononi je vlomil v neko stanovanje in pokradel raznim osebam obleko, perilo in druge malenkosti v vrednosti 1520 Din. Ježek je odločno lajil talvino, prav tako njegov pajdaš. Nalo so bile zaslišane nekatere priče. Mlado, IG deklico je Ježek klofnil in postaj je ves besen, ker ga je močno obremenjevala. Še nesraninejši je postal pri zaslišanju priče Avguština Brankoviea. Ko je svojo izpoved potrdil s prisego, mu je zaklical: >Po krivem si prisegel!« Državni tožilec g. Branko Goslar je v obrambo časti prič razširil proti Janezu Ježku še obtožbo zaradi žaljenja priče po čl. 302 k. z. Mali senat je Janeza Ježka obsodil zaradi žaljenja priče na 6 mesecev robije, zaradi vloma pa na 1 lolo in 1 mesec robije, tako da je Ježek prejel 1 leto in 7 mesecev robije. Njegov koinpa-njon je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Koledar Petek, 22. mairca: Lca; Katarina Genovska, devica. Novi grobovi + V Ljubljani je umrla gospa Rert« Tril-lerjeva, vdova po pokojueni g. dr. Karlu Tril-lerju. odvetniku, dež. in drž. poslancu in ljubljanskem podžupanu. Pogreb bo v soboto ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Nunska ulica 21 (U) liiešlnc meje, nakar prepeljejo truplo v Škofjo Loko. Ob 5 popoldne bodo truplo položili v rodbinsko grobnico na pokopališču v Stari Loki. -j- V Ljubljani je utinrla gospodična .šteli Šare, modistkn. Pokopali jo bodo \ soboto popoldne ob 4. — V Ulici na Grad št. 7a jc mirno v Cos|M)du zaspala gospa Neža Šinkovec, pogreb bo danes ob + popoldne. Naj v miru počivajo! .žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! nosti blaga po fakuri 881.550 Din, dalje imate obe podjetji posebej plačati po 3,802.528 l)in carinske kazni, skupno solidarno pa na redni uvozni carini 380.251 Din in vsak posebej nu taksah 114.258 Din. Skupaj torej imata obe podjetji plačati na carinski kazni in drugih dajatvah 8,213.853 Din. Zanimivo jc, dn sc jc državni zaklad na temelju te. sodbe piedzaznamoval nn vseh objektih tovarne v Mostah z zastavno pravico za skupno terjatev 5,178.587 Din. Obe podjetji sta se proti sodbi finančnega ravnateljstva po svojih pravnih zastopnikih pritožili na finančno ministrstvo v Belgradu. Zanimivo je, da se jc preiskava v Ljubljani vodila v navzočnosti posebnega delegata finančnega ministrstva, fin. tajnika VI. Rlstiča. Zaslišanih je bilo 30 prič. Sodba dalje povdarja, cltiso v slučaju neizterljivosti omenjenih zneskov obsodita takrat pravnoveljavna zastopnika obeh podjetij, Herbert Valentscliaora\ ravnatelj kemične tovarno in Geppert Oton, zastopnik podjetja Gondrand, vsak na 1 leto zapora. Oba, Valentschagg in Gcioert, pa sc ovadita pristojnemu državnemu tožilstvu zaradi zločina po § 214 k. z., zaradi ponarejanja listin in podpisov. Afera se bo naposled končala pred ljubljanskim sodiščem, ker sta bila v Ljubljani ponarejena podpisa dveh carinskih uradnikov. Zastonj se danes ne dobi ničesar, pač pa boste vsakovrstne stole lahko dobili po močno znižanih tovarniških cenah, v Ljubljani, Kersnikova ulica 7 (poleg restavracije Slamič) od 26. marca do 17. aprila 1935 TOVARNA Remec - Co. Ne zamudite te priložnosti! Os tale vesti — Lepa in sončna pomlad se nam obda. Decembra smo zapisali: »Če se na Barbare dali strnišče vidi, sc potem vsak mesec vidi, to je, da bo lepa in mila zima. Ni ta rek nobeno trdno vremensko pravilo, toda izvira iz. starih, v sto in še več letih pridobljenih izkušenj na-ši.i ljudi. Včeraj jc bil prvi dan pomladi, l ep in sončcin dan. Štirideseti mučeniiki in sv. Gregor so se izkazali. Že ves marec, kar ni običajno, ker marce rad rep zavija, imamo izredno lepo vreme, liila sta doslej samo dva deževna dneva, a šc takrat je lahno deževalo. Prva pomladanska poljska dela urno napredujejo. Temperatura se je že dvignila nad +10" C in dosega na soncu celo do +18° C. Noči, sicer še nekoliko hladne, so jasne in zvezdnate. Vsebina Nedelje št. 12. Slomšek govori o hudobnih jezikih — Ob kri že veni potu — Po-kret za katoliško obnovo na Portugalskem — bistveni znak Kat. akcije — Odkod nasprotovanje (poglavje o lastnini) — O konkordatu v Jugoslaviji — Misli z^a Matcrinksi dan — Stalne rubrike: spoznavaj samega sebe, oznanila, razgled po kat. svetu, za deco, za šalo, roman. — Nedelja, ki izhaja tedensko, stane le 2 Din na mesec, naroča se pri Upravi Nedelje v Mariboru, Koroška cesta 5, — Naše rojake v Zagrebu opozarjamo na produkcijo gojencev drž. konservatorija, ki bo v soboto, dne 23. t. m., ob 20 v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. Nastopi 8 gojencev in izvajajo domač pa tudi svetoven spored. Ker je to edini nastop naših nadebudnih in zelo nadarjenih ljubljanskih konservatoristov, vabimo naše rojake, da v obilnem številu poselijo produkcijo. — Pižmarka \ okolici Ljutomera. V Rinče-tovi grabi blizu Ljutomera jc pred par dnevi pes ujel zanimivo žival, ki nosi strokovno ime pižmarka, nemški po Brclnnu Bisamratte. Žival je bilo namreč dosedaj v naših krajih nepoznana. Baje so pri nas dobili dosedaj samo tri vzorce, enega na Pohorju, enega v Koprivnici na Hrvaškem in prod kratkim enega v Hcrce-govščaku pri Radgoni. Žival spada v vrsto podgan, je pa mnogo večja od naših podgan. Njena domovina je Severna Amerika, zlasti Kanada, odkoder so jo hnportirali v Evropo. Po Nemčiji in po Češkem se je zelo razpasla in tlela veliko škodo, ker razjeda in preluknja vse nasi-pe. Ži\i največ ob vodah. Ima dragoceno kožuhovino. Žival je podobna bobru. Pižmarka sc torej seli proti nam. Dobljeni vzorec je šolsko vodstvo dalo nagačiti za šolsko uporabo. — Majniški avtobusni izlet na Češko, Gradec, Dunaj in Prago. Za spored in ceno vprašali Avtopodjctje j. Goričau, Tržič. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 20. t. m. je objavljen: »Ukaz o proračunskih dvanajstinah za mesec april, maj, junij in julij 1935«, dalje »Pojasnilo o amnestiji in pomilostitvi« »Izprememba odločbe o po-ložbi carine za koruzo, izvoženo v Nemčijo«,' »Odločba občne seje državnega sveta k § 49, v zvezi s §§ 339 uradniškega zakona«, »Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin«. — Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah. bolečinah kolknih živcev, pri bolečinah v kolku, zusopljeuosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz Joselova« grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Izprememba rodbinskega imena. Banska upr. dravske banovine je dovolila Ivki Rot, rojeni v Lazah in pristojni v občino Borovnica, okraj ljubljanski, izpremembo rodbinskega imena v »Gosar«. — Prepovedan tisk. Službene novine štev. 65 objavljajo, da je dTŽavno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati brošuro: »Razgovor izmedju Stalina i Welsa«, ki je izšla v založbi »Nove Evrope«, tiskana pa je bila v Zagrebu v lisicami Ti nndrali:, ...... - -r- -t»----1 — Odsek Zveze Maistrovih borcev« se jc ustanov il 17. marca pri Sv. Bolfenku pri Središču. Udeležba je b;la velika, saj je okrog 120 mož iz Sv. Bol-feuka iu okulicc v času prevrata branik) našo severovzhodno mejo preti ogrskimi tolpami Bele Kuna ter zasedlo Strigovo, nad 70 mož jc ojačilo novembra 1918 mariborsko |>osadko in premnogi so se tudi udeležili bojev na Koroškem, kjer so si trije borci zaslužili srebrne kolajne za hrabrost (Martin Pevec. Tomaž Heric, Stanko Ozmec). Z navdušenjem so vsi Majstrovi borci pozdravili ustanovitev odseka, in delegata Z.MB gg. Luknar in Lipuš iz Maribora sta nato v poljudnih besedah razložila namen zveze ter tolmačila pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Izvoljen je bil odbor, kateremu predseduje g. Robert Košar. — Žrtev eksplozije. V ljubljansko bolnišnico so prepeljali 42-letnegu Ludvika Oprcsni-ku, rudarja iz Teharij pri Celju. Opresnik jc razstreljeval v rovu, toda naboj se je prehitro vnel. Pri eksploziji je bil Opresnik ranjen na glavi in [>o vsem telesu. Oprcsnikovo stanje je smrtno nevarno. — Konji so se splašili. V Hotovljah pri Kranju so se splašili konji ter v diru prevrnili z voza J2-lel.no deklo Julko Platišo, ki je pri padcu dobila poškodbe nu nogah in telesu. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. — Zakaj se nagoviec tako hitro ra/.frgajo? Zato, ker jili prav ne perete. Ne čakajte, da bi znoj rnzjedel nogavico, perite jo pogosto in sicer v raztopini Scliichtovega Rudiona natančno po navodilu nu drugi strani zavitka. (2387) — Pri ishijosu sledi na kozarec naravne »Franz Josefovo« grenčice. popite zjutraj na tešče. brez truda izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Trbovlje Materinski dan pripravijo naše mladinske organizacije na Marijin praznik popoldne v Društvenem donm. — V nedeljo popoldne pa bo koncert pevskega društva »Zarja«. Žrtev materinstva. V bolnišnici je umrla 39 letna žena rudarja Janež Antonija z otrokom vred. Zapušča sedem nepreskrbljenih sirot. Nenadna smrt skrbne matere in žene je vzbudila splošno sožalje, kar je pokazala velika udeležba pri pogrebu. Podružnica SPD Trbovlje bo imela letni občni zbor v sredo, 27. marca ob 19.30 v dvorani gospe Ane Forte. Ker se bo sklepalo o novih pravilih in o večjih delih pri Domu na Mrzlici, pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe. Poravnajte članarino! Pobira jo gdčna Kolškova, ali pa jo pošljite podružničnemu tajniku. Ptuj Tečaj za uglašunjc in popravilo harmonik. S 3. aprilom t. I. se otvori v Ptuju teča j za tigiu-šanje in popravilo harmonik, kojegu otvori mehanik in izdelovalec harmonik Vinko Simonič. Dostop ho imel iz vsakega okraja le po en kandidat ter bodo imeli invalidi prednost. Zasačena uzinovičn dvokolesa. Dne 15. marca jc bilo izpred trgovine šerba-tim v Mariboru ukradeno moško dvokolo znamke Velo-Nerot, evidenčne štev, 74.856-2-2, vredno okrog 800 dinarjev. Ukradla sta ga dva nepridiprava, ki sta nato z. ukradenim kolesom odšla proti Ptuju v vas Stojncc. /.glasila sta se v trgovini Leona šketa v Stojncih in ponujala kolo \ nakup za Din 400. Ko .ju je trgovec Škot vprašal za legitimacijo. katere seveda nista imela, sta jo popihala. šket je zadevo prijavil orožnikom, ki no tatova aretirali in s kolesom vred oddali okrajnemu sodišču v Ptuju. Aretiran je bil 30 letni A. S. iz Vi-nterov-skegu vrha pri Sv. Urbanu, ker je gostoljubnost svojega znanca Franca Vcrliea v Ptuju poplačal s tem, tla mu je ukradel obleko iu eiv-ije v vrednosti okrog Din 1000. Ptujski |joli-ciji se jc posrečilo uzmoviču izslediti. Šoštanj Žalostno pozorišče je nudil nedeljski občni zbor Obrtnega društva. Se preden je bil otvorjen, so se pričela prerekanja. Nekdo je dobro karakteriziral nedeljsko zborovanje: Naši obrtniki vidijo zver, ki žre obrt, v samem sebi, zato se sedaj grizejo med seboj! Komu je služilo nedeljsko kavsanje? Saj ni bilo enega, ki bi bil v stanu povedati trezno besedo in pokazati zborovalcem smer v boljšo bodočnost. Hrup, hujskanje in osebni napadi na vseh straneh -- lo je bilanca vsakega zborovanja šoštanjskih obrt. nikov v zadnjem času. Škoda, da v teh resnih in za obrtniški stan tako usodnih časih trosijo sile v medsebojnem preklanju. 5:5 (3:3). Prvo letošnjo tekmo je SK Šoštanj odigral v nedeljo s celjskimi Atletiki. Videm ob Savi Gospodarska kriza vlada ludi v Posavju. Ljudstvo pri najboljši volji niti davkov ne more plačevati. Za posameznike so se razmere nekoliko izboljšale, ko je nastopilo lepo vreme in se je odprlo delo na železniški progi. 'A nujno bi bilo želeti, da bi delo na zapovedane praznike počivalo, da ne bo zgledovanja pri listih, ki še čutijo kolikortoliko versko. To omenjamo radi primera, ki se je dogodil pri gotovi skupini na zapovedani praznik sv. Jožefa. Društveno življenje. Minulo nedeljo so nas obiskali gojenci salezijatiskega oratorija na Radni. Njihova predstava »Luč z gora« je bila za nas pravo doživetje. Z obraza vseli, ki so napolnili dvorano in prisostvovali predstavi, je odsevala svečana resnoba. Potoin sličnih predstav bodo naši odri zadobili res svoj pravi smisel in poslali eden glavnih činiteljev pri duhovni obnovi našega naroda. Sieer pa je treba priznati, da so (udi igralci podajali svoje vloge globoko občuteno in v veliki večini tako dovršeno, da bi tudi večjim odrom delali čast. Slovenska Krajina Črcnsovci. V sfcboto, 16. marca smo imeli pri nas dan Kaloliške akcije. Kljub delavnemu dnevu se je zbralo precej ljudi. Tajnik KA g. Kolenc je iinel ob 8 sv. mašo in pridigo, v kateri ie govoril o bistvu KA in o nalogah ter sredstvih. Po pridigi je imel sestanek in nam povedal o letošnjem delu KA. Dva meseca sta posvečena katoliškemu tisku, kateri je pa hvala Bogu v naši fari dobro razširjen. Imamo namreč: 11 Slovencev, okrog 200 Novin, 150 Slovenskega gospodarja. 6 Domoljubov. Mesečni nabožni listi so pa skoraj pri vsaki hiši. »Novine« so sicer izgubile "nekaj naročnikov, pa se je šlevilo »Slov. gospodarja« dvignilo, saj smo imeli lansko leto v juniju v vsej fari le 33 naročnikov. Statistika za ostalo časopisje pa izgleda takole: Jutro 5 komadov, Domovine 9, Murske krajine 11, Ljudske pravice 2 itd. Rakovo pot gre »Domovina« iti kmalu jo bomo pokopali. Naj pripomnimo še to, da je uj>rava »Novin« v Črensovcih, kier stalno stanuje ludi urednik; upravništvo »Ljudske pravice« ie pa v Polani (p. Črcnsovci), kjer biva tudi urednik g. M. Kranjc. V UU BI/JAMI • ,V'*H* I DRAMA - Začetek ob 20 Petek, 22. marca: /»uprlo. Soliutu, il. milica: Henrik i trgovec. Pro*lavu 2i letnici umetniškega delovanju režiserja k. Miluuh Skrbiu Ska. lzvc.ii. OPERA — Začetek ob 20 Petek, 22. marca: Zaprto. Sobota. 211. marca: Franeetca itu Rimini. llixl H. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Pelrk, 22. marca: Zaprto. Sobota, 23. marca: Profesor 2ie. Red ('. JSazzncinilci Ljubljana 1 Kino Kodeljevo. Dresi ob Jll dva velika sporeda. • Kavalkada iti »imskosporlna veseloigra Dva ve,ela vmnKu • 1 .Vočno slulbo imajo lekarne: mr, Bnkarčlč, Sv. .1 aknlm trn 9; mr. Humor, Miklošičeva cesta 211, in mr Uurlus, Motite. Maribor m Ohfini zbor Ljudskega odru bo t. mirila nh :1i m Pevci Iparlave župe! Drevi ob 20 bo pevska vaja v prostorih Cllaobcne Mniire. m Ljudska univerza. Za ilrcvi napovedano preda vanje ilr. Izidorja Cankarja odpade radi obolelosti pre-davu-tolja. Cerkveni vestnih /.a može bodo duhovne vaje v Domu duhovnih vul v l.j ubl.iioi i žc od 2il. do 27. m aren. Z.a fante pa od 28. marca do 1. iiprila. Radio Programi Radio Ljubljana* Petek, 22. marca: 11,00 Šolska ura: MoJ vz.|k>ii 11» najvišja vrhova mi Atlasu (dr. Osknr Iieya> 12.00 Sen) 1'aiitU /. zelenega Stajerja {nekaj fantovskih nu ploščah) 12.50 1'oročila 13.00 < as, kako umirajo junaki (plošče) 18.00 filozofski sprehodi (tir. F. Vcber) 1S.20 Radijski orkoster 18.to Literarna ura: Trije veliki U-kuti iz, novejšo noltskc književnosti (prof. I-'. Vodnik) 19.00 Hudij-ski orkester 10.211 Cas, jedilni list, prouram /ji sobofo lil.; tO Pomen nnse nacionalne mladinske književnosti (Arnošt Adunriil) 20.00 Prenos iz. Zatfreba 22.00 Ca«, porodil« 22.15 Radijski orkester. Drugi programi* PETEK, 22. marca. Belgrad: 2111«) Zasveb 21.1.3 HlmtonJčnl koncert iz, Bukarešte — Zagreb: 20110 Petje 20.30 Slairorji 21.00 I/, operet 22.15 Ja-/./. — Dunaj: lT.ii« Pesmi 10..10 .1 ntrifinjit šlairerji 2(1.15 lirama Najbolje bo, da počakale, dokler se Tomažek ne vrne iz holela,« je predlagal Emil. »Dobro,« je prikimal profesor. >Ali ni onile tamle deček od dvigala?« »Da, on je,< je pritrdil Emil. Na pragu je stal — v zeleni livreji in s prav tako zeleno, trdo na glavo posajeno čepico — neki deček. Pomahal je drugim in se jim počasi bližal. »Imenitno uniforma ima, saprlot!« je zavidljivo dejal Tonček. »Ali nam prinašaš sporočila od našega vohuna Tomažka?« je zaklical profesor. Deček od dvigala je bil že čisto blizu. Pokimal je in zabrundal: »Mh'm.« Tedaj je jeknilo avtomobilsko trobilo! Deček v zeleni hotelski uniformi je kakor ponorel skakal sem in tja po dvorišču in se smejal na vsa usta. »Emil, človek božji,« je zaklical, »ali si prismojeni« Ni bil namreč deček od dvigala, ampak Tomažek sam. »O, ti zelenec ti!« ga je za šalo ozmerjal Emil. Vsi dečki so se zasmejali, tako glasno zasmejali, da Je nekdo odprl okno v nasprotni hiši in zaklical na dvorišče: »Miri« »Imenitno!« je dejal profesor. »A tako glasni ne smemo biti, gospodje. Tomažek, pojdi sem, sedi in pripoveduj.« »Ljudje božji, lo je pravi cirkus. Človek bi počil. Torej poslušajte! Splazil sem se v hotel, zapazil dečka pri dvigalu in mu pomigal s prstom. Stopil je k meni, no, in jaz sem mu povedal vso našo storijo. Od prve do zadnje črke. O Emilu. In o nas. In o tatu. In da stanuje v hotelu. In da zdaj pazimo nanj kakor na punčico svojega očesa, da mu jutri pretipljemo tatinske žepe.« ,Sijajno,' mi je navdušeno odgovoril deček pri dvigalu. ,Imam še eno uniformo. Oblečeš jo, pa boš moj dvojnik.' ,A kaj bo k temu dejal vratar? Gotovo bo takoj opazil prevaro.' ,Naj opazi. Dovolil bo, saj je moj oče.' Kaj je svojemu staremu natrobil na uho, ne vem. Uniformo sem vsekakor takoj dobil in se preoblekel. Dovolili so mi tudi, da prenočim v sobi za služin-čad, ki je pravkar prazna. In še enega lahko privedeni s soboj. No, kaj pravite k temu?« »V kateri sobi pa prenočuje lopov?« je vprašal profesor. »Tebi pa človek res nikoli ne more ustreči,« je užaljeno zarenčal Tomažek in nadaljeval: »Meni, to se razume samo po sebi, ni treba v hotelu niti z mezincem geniti. Samo v napolo ne smem biti nikomur. Deček pri 'dvigalu jo dejal, da stanuje lopov bržkone v sobi 61. Ubral sem jo lorej navzgor v tretje nadstropje. In sem vohunil. Tako seveda, da nihče ni mogel ničesar sumiti. Oprezoval sem j Izza ograje na stopnicah in tako dalje. Čez dobre pol ure so se vrata sobe 61 v resnici odprla. In kdo jo je primahal ven? Naš gospod lopov! Moral je iti — no, saj veste, kako in kaj. Ogledal sem si ga popoldne dobro od nog do glave. On je bil in nihče drugi! Majhne brke ima in ušesa, da bi skozi nje lahko mesec svetil, in obraz, kakršnega ne privoščim svojemu najboljšemu prijatelju. Ko se je spet vrnil od — no, saj veste, kako in kaj! — sem skočil predenj, se strumno vzravnal in vprašal: ,Ali gospod kaj išče? Ali gospod gost česa potrebuje?' ,Ne,' je odgovoril, ,ničesar 110 potrebujem. Čakaj, nekaj pa vendarle. Naroči vratarju, naj me zjutraj zbudi točno ob osmih. Soba 61. Ne pozabi!' ,Ne bom, zanesite se name,' sem dejal in se od veselja uščipnil v hlače. ,Točno ob osmih pozvoni v vaši šobi telefon!' V hotelu namreč vse goste budijo telefonično. Prijazno je pokimal in odštor-kljal v sobo.« »Izvrstno!« je vzkliknil profesor. Bil je na vso moč zadovoljen in drugi dečki prav tako. »Ob osmih ga bomo svečano čakali pred hotelom. Potom se lov nadaljuje. Tiček nam bo kmalu sedel na limanice.« »Ta je že toliko kot naš!« je zaklical Tonček. »Čestitk ne sprejemam,« je dejal Tomažek. »In zdaj moram odriniti. Za gosla v sobi 12 moram vreči pismo v nabiralnik. Peldeset pfenigov napitnine. Dober posel. Deček pri dvigalu dobi včasih deset mark napitnine na dan. Tako trdi. Okoli sedmih bom torej zlezel s pernice in poskrbel, da bo malopridnež točno zbujen. In potem jo spet pri-maham senikajle.< ALI — ALI Metka (pripravljena za odhod): »Mamica, ali naj si nataknem rokavice, ali. .. naj s< raje umijem roke?« VIHAR NA MORJU »Zakaj pa tako kričiš, Sara?« »Ali ne vidiš, da se parnik potaplja!!« »No, pa kaj za to? Ali je parnik last tvojega očeta?« PRED SODIŠČEM »Obtoženec, zakaj ste zagrešili toliko prestopkov proti zakonu pod napačnim imenom?« »Visoko sodišče! Nisem hotel omadeževati svojega pravega imena!« ČUDEN M02 »Danes sem se seznanil z možem, ki si od srca želi, da bi bil na eno uho gluh.« »No, to mora pa biti res velik bedak!« »Motiš se — mož je namreč na obe ušesi gluh!« ČUDAŠKI MILIJONAR Leta 1926 je v Kanadi umrl čudaški milijonar John Vance Millar. V oporoki je zapustil pol milijona dolarjev listi ženi, katera bo v prvih desetih letih po njegovi smrti imela največ otrok. Borba za to dediščino se bo torej pričela prihodnje leto, ko poteče deset let miiiionar-jeve smrti. Slovenec in njegov tovariš Abesine c Kaj pripoveduje slovenski legijonar španske tujske legije 250 letnica mojstra Bacha 250-letnica velikega skladatelja Bacha. Dne 21. marca je minilo 250 let, odkar se ie na Nemškem rodil veliki cerkveni glasbenik Johannes Sebastian Bach. Njegove skladbe na orglah so še danes moderne. Bil je največji fugist vseli časov. Johann Sebastian Bach se je rodil 21. marca 1685 v Eisenachu kot sin dvornega glasbenika, in sicer iz protestantske družine. Bil je pevec, violinist, organist, dvorni kapelnik na dvoru v Cothenu ter končno kantor Tomaževe šole in univerzitetni glasbeni direktor v Lip-skeni. Bacha imenujejo »stari testament glasbe«. Svetovno znane so njegove orgelske fuge »19. kontrapunkt«, predvsem pa veliki oratoriji Matejev pasijon. Kakor vsi veliki geniji je bil v svojem življenju nepriznan ter so ga šele pozneje odkrili. Umrl je 28. julija 1750 ter kar tiho pokopan. Danes epada med največje glasbene genije in moderna glasba se vedno znova vrača k njegovim virom. Pred 20 leti in danes Listi ruskih emigrantov so pred kratkim prinesli vsebino vizitk nekaterih ruskih uglednih osebnosti pred 20. loti in danes. Ta primerjava je hudo zanimiva in dokazuje, kakšne posledice je imela ruska socialna revolucija: L. 1914. Staljin, semeniščnik v Tiflisu. Grof Alekscj Ignatjev, carski vojaški ataše ruskega carja v Parizu. Vorošilov, poročnik v Lugansku. Admiral Rusin, poveljnik carskega brodovja v Petrogradu. A. Denjikiii, poveljnik ruske južne armade v Tanganroju. General Erdelli, poveljnik rusike zahodne armade. L. 1934. Staljin, general, tajnik komunistične stranke v Moskvi. V praksi diktator vseh Rusov. Aleksej Ignatjev, uradnik sovjetskega trgovskega zastopstva v Parizu. KI. Vorošilov, vojaški komisar v sovjetski Rusiji, Moskva. A. Rusin, knjigovodja v Parizu. A. Denjikin, učitelj v Parizu, Londonu in Pragi. Ivan Erdelli, šofer v Parizu. »1 u-le. Jaka, imaš tistih sto dinarjev, katere ti dolgLijern.« Pri egiptovskih manevrih, ki se sedaj vrše ob puščavski cesti ob Sue/.u, so vojaki uporabljali nove strojnice. V Beli hiši, rezidenci ameriškega predsednika, servirajo sedaj gostom belo vino. lo je prvič, odkar je bil Wilson predsednik. V našem uredništvu sc je včeraj z.glasil g. Edvard Oblak, o katerem so časopisi že pisali da jc bil v francoski in španski tujski legiji v Maroku. G. Oblak, ki poleg svojega materinega jezika — slovenščine — govori in piše tudi srbsko-hrvatsko, nemško, italijansko, francosko, angleško, špansko in arabsko, je res prepotoval nniogo sveta. Sedaj pa pravi, da je namenjen v Abesinijo. Kakor sam pripoveduje, je v španski tujski legiji del j časa živel skupaj z mladim Abcsincem. Sicer pa naj to zgodbo v sledečem popiše sam na svojo odgovornost in mi 11111 jo priobčil jemo, ker je m naše bralce zanimiva že zaradi tega, da vidijo, kain vse zanese veter slovenskega človeka. G. Edvard Oblak takole pripoveduje: Bilo je v deželi Ilirov ob koncil 1. 1926. Pra\kar smo pokosili ter polegli k počitku. Strašna vročina na« jc močno utrudila. Vendar smo si leže, kakor smo bili navajeni vedno, drug drugemu pripovedovali svoje zgodbe in pustolovščine. Med nami jc znal najlepše pripovedovati zgodbe mlad Abesinec, kateri je s svojo bistri-no in sijajnim spominom vzbujal splošno pozornost. Njegova krepka postava, žive oči, gosta brada — vse to se nam je zdelo pol divjaško, vendar pa je govoril več jezikov, zlasti pa francosko, nemško in angleško. Te jezike jc govoril tako dobro, da bi 11111 nihče ne prisodil, da jc Afrikanec. Kljub temu, da je mladenič znal tako bistro pripovedovati, nam je vseeno bil močno skrivnosten človek. Nikdar nam ni povedal, kaj jo. O tem ga nismo spraševali, ker tako zahtevajo navade v tujsiki legiji. Z menoj je bil posebno prijazen. Pa tudi jaz sem sc zanimal zanj, ker sem ugotovil, da ta skrivnostni mladenič nosi v sebi neko glol>oko skrito žalost. Kjerkoli sem mogel, sem ga varoval in pazil, da bi se 11111 nič ne zgodilo. Naenkrat naglo stopi predme moj sluga, me pozdravi in reče: »Mi a i ud a n te, el se nor capitano lo ipiiere!« Klical me je, naj grem li kapitanu. Naglo sem bil v kapitanovi pisarni. Kapitan se je nekoliko posmejal, stopil k meni in rekel: »Ali morda kaj veš o našem Abesiri-cu?« Jaz sem pa vedel le toliko, da je kaj bister dečko ter pobožen kristjan, sicer pa da je zelo skrivnosten. Nihče ne ve, ne kdo je, nc kaj je. — Kapitan mi nato pravi: »Poveljnik polka mi je naročil, naj takoj privedeni tega Abcsin-ca k njemu.< To me je močno presenetilo, ker se kaj takega v legiji 7. legionarjem ne dogaja. (Naš polkovnik sc je pisal Franco. Po kapitulaciji Abd el Krima je postal general in adjutant kralja Alfonza XIII. Pred kratkim je poskušal puč proti sedanjemu režimu. Ker se mu pa poskus ni posrečil, so ga prijeli in zaprli.) Mladi Abesinec je še vedno bil v krogu naših tovarišev in se menil z njimi. Imenovali smo ga navadno Menelik. Ta priimek sjno mu vzdeli kar tako. Omenjam namreč, da vsak le-gionar poleg svoje številke dobi od svojih tovarišev še poseben priimek. Našemil Abesincu pa pridevek Menelik ni prijal. Kadarkoli smo ga tako imenovali, sc je s svojimi ostrimi zobmi ugriznil v spodnjo ustnico. Po tem smo ga tudi poznali, kadar je bil hud. On pa nikdar •likogar ni žalil. »Menelik!« sem mu zaklical. Planil je pokonci, kakor veverica. »Pojdite z menoj!« Zupel si je bluzo in odšel z menoj pred kapitana. Kapitan ga je brez besede pogledal, si opasal sabljo in rekel: »Pojdimo.« Kapitan je stopal naprej, midva z Abesincem pa za njim. Ko smo vsi trije prišli v polkovnikovo pisarno, smo se močno začudili. V sobi smo zapazili štiri abe-sinske dostojanstvenike, ki so se takoj globoko priklonili, kakor hitro so zagledali mladega Abesinca. On pa je ponosno stal pred njimi ter se jim nasmehnil. »Da, vaša visokost,« je rekel eden izmed njih. »Iskali smo vas povsod in sedaj smo vas našli. Vrniti se morate v domovino ter n>- vzeti kraljevsko oblast.« Vsi simo bili močno presenečeni, ker mladi Abesinec, ki je živel med nami, ni bil nihče drugi, ko abesinski princ, katerega je čudna želja privedla v legijo, kjer sem se tudi jaz seznanil z njim. Še isti dan je zapustil našo legijo ter se od vseli svojih legionarjev-tovarišev prisrčno in bratsko poslovil. Končno je pristopil tudi k meni, mi prijateljsko stisnil roko in dejal: »Vedno se boni spominjal tvojega obraza in tvoje dobrote nc bom nikdar pozabil. Ako sc ti kodaj posreči priti iz tega labirinta, ne pozabi, da te na prestolu Abesinije čaka velik prijatelj.« Preden je odšel, je našemu polku daroval 50.000 pezet, da bi z njimi legija proslavila njegovo odhodnico. In mi smo res pili na njegov račun od jutru do večera. To moje nenavadno znanje, ki je res nenavadno za našega človeka, je treba izkoristiti, posebno sedaj, ko se ta simpatična afriška država nahaja pred usodnimi odločitvami. Prepričan sem, da me bo abesinski cesar kot starega prijatelja dostojno sprejel, ker legionar-sko tovarištvo je trajno, saj traja do groba. Zato hitim v Abesinijo, ker tovarišu je treba pomagati. Solnca in kr\i v divjih krajih Afrike pa sem že vajen... S sedlom v roki jezdijo čez vse ovire indijski jezdeci pri indskem jezdnem turnirju britsko- indijske armade. Junak Mount Everesta napoveduje: V eni noči v Netv York Na dan sv. Jožefa je prišel v Prago angleški polkovnik P. T. Etherton, načelnik angleš-1 kega letalskega preskuševališča. Polkovnik Etherton je sloveča osebnost, ki se je zlasti pioslavil ob znani angleški ekspediciji na Mount Everest. Tedaj je polkovnik v letalu preletel vrhunec najvišje gore lia svetu. V Pragi je polkovnik Etherton imel filmsko predavanje o letu nad Himalajo ter o življenju ljudstva pod himalajskimi gorami. O11 svojem prihodu v Prago je polkovnik Etherton sprejel praške časnikarje, katerim jc povedal, da je na Mount Everestu "200 metrov visoko odkril jezero, katero ni bilo zamrznjeno. Sedaj na podlagi fotografij znanstveno raziskujejo, ali ni morda tisto nezamrzn jeno jezero sicdi samega ledov ja — petrolejsko jezero. Govoreč tako o svojih dosedanjih letalskih uspehih je liaglasil, da bo morda kmalu mogoče, pot iz Prage v New York preleteti v eni sami noči. Letalstvo bodočnosti se bo razvijalo v stratosferi. Kakor hitro bo letalcc s svojim letalom priletel dovolj visoko, bo avtomatično naravnal krmilo naravnost, ga tako pritrdi! in lahko šel spat. Šele ko se bo zopet treba spuščati na tla. bo vstal in vodil pristajanje. Tudi gledanje v daljavo, katero se je ravne zadnje čase močno razvilo, bo za letalstvo močno pomembno. Etherton se prav sedaj peča z vprašanjem, kako bi raketno letalo uporabil v letalstvu.