233. številka. Ljubljana, v četrtek 9. oktobra VII. leto. 1884. Uh*ia vsak dan sveter, iziinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v a trij sk p - off e rs ke dežele za vse leto 15 Kld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 kIo., *» me8ec 1 >fld 40 kr. — Za Ljubljano bre/. pošiljanja r.a dom za vse leto 13 Kld., kh četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doiu računa se po ^ 10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina znaša. Z« oznanila plačuje s« od četiristopno petit-vrste po B kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iftVoM frankiiati. — Rokopisi se De vračajo. Uredništvo in u pr a vništv o je v Ljubljani v Frana Kohnaua hiši, »Gledališka stolna . Upravnišivu naj «o blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Mejnarodna konferencija za ribištvo. Na Dunaji se. jh v 29. dan prošlega »meseca pričela konferencija za ribištvo, sklicana po „avstrij-skem ribiškem društva'" in poboj ena »d zastopnikov vlade, ribiških ter drugih narodno-gospodarskih društev. Prišli so zastopniki: vlade saksonske, srbske, bolgerske in švicarske; ogerskega poljedelskega in vkupriega finančnega ministerstva, ribiškega druUva v Bcrolinu, v Monakovem, v Draždanab, v Petro-gradu, v AranvoH Marothu ; dalje poverjeniki: deželnega zemljedelsktga sveta v Pragi; kmetijske družbe v Solnopradu, v Celovci; deželnega ribiškega društva v Lincu, v Redi Zipfu na Gorenjem Avstrijskem, v Gradei, v Ljubljani (dr. J. Kapler iz Ljubljane iti prof. J. Franke iz Kranja), v Brnu, v Ig'avi, vOpavi, v Knrlovih Varih itd. Vseh zastopnikov vkupe bilo je okolo 70 na tem pazljivosti vrednem shodu, kateremu je pokrovitelj bil cesar-jevič Rudolf. Konferenciji namen je bil, da Be zbranci, v ribištvu znannstno vzobraženi ter izkušeni možje, posvetujejo in sredstva ozna menijo, kako bi bh dalo povzdigniti ribištvo, to je z ribami napoln'ti reke in vode, ki so, vsled nespametne ribje lovi in na korist drugostranskega napredka v kmetijstvu, v obrt-nosti in ladijarstvu, prišle ob cele rodove rib in tako prestale dajati prev&žno živilo Mejnarodni ta shod ima torej praktičen, narodnogospodarak pomen za vodovja v Avstriji in v sosednjih deželah. Postavili so se najprvo odseki in sicer 1. za vodovje Labe, Odre in Visle ; 2. za vodovje Dunava, Dnjestra, in Citira ; 3 za jezero Bodensko in za Reno nad tem jezerom. Tem odsekom pa so se dala dotična .vprašanje, da se posvetujejo o njih in potem kaj n»?!očnega predlože za ukreptnje v občnih sejah. V Dunavske m odseku so se označila poglavitna načela za ribištvo v Dunavu, razlagalo se je, koliko kvare napravljajo nepotrebne preuravnave potokov in rek, nesnaga, ki prihaja v vodo iz fabrik in obrtnostnih tvornic, parobrodnja vožnja in plov-Jjenfe; govorilo se je o prepoveduih ribarskih pro-pisih, o ribarskih pravicah državnih, občinskih in zasobniških, o potrebnih napravah za ribištvo, o ribjih tolmunih itd. Oznaraenile so se tudi ribe, katere bi osobito kazalo samodelsko sa plod i ti v Dunavskem vodovji. Poročalo se je o vodah in ribjih razmerah v posameznih deželah; tako ju gosp. prof. F r a n k e iz Kranja razkladal te razmere z ozirom na kranjsko deželo Nadalje ju prof. PanČič iz Belega Grada predaval o ribištvu v Srbiji, a Kiselov o ribištvu bolgarskem. V odseku zaLabo, Odro in Vislo pod načelništvoin dra. Grimma iz Petrograda poročalo se je o mulcih na Češkem, o ribjih razmerah v Odri, v Visli, o ribiškem r.akonu ruskem, ki se ima proglasiti iz nova, določilo se je vodilo pri sestavljanji predlogov, jemalo se je ozir na ukrepe ribiškega shoda v Draždunah itd. Tretji odsek je podrobno razgovarjal se o ribištvu v Bodenskem jezeru in v Reni, ter takisto k; kor dua dva odseka določil nasvete, ki pridejo pred občni zbor konferencije. V 1. dan t m. zbrali so se vsi člani konfe-rttic je in tedaj so poročevalci vseh treh odsekov razodel i ter obrazložili nasvete za, povzdigo nbištv.i. Vsi predlogi so bili odobreni Za nas imajo pomen le predlogi Dutiajskega odseku, ker se tičejo naših domačih voda. Izmej 15- iro teh predlogov naj posnamemo neslednje misli. Ribiške pravice državne, občinske ali, ki sicer pristoje javnim korporacijam, naj bi se samo tedaj prodajale ali v zakup dajale, če bi to veščaki odo bravali; pri tem uaj bi se vedno več ozira jemalo na narodno gospodarstvo, negoli na državne financije. Posebno je priporočati, da se zakupnikom, če le možno, v zakupni pogodbi naloži, da imajo vsi«ko leto določeno koiikost ribje zalege tli mladih rib zaploditi, sicer se neha pogodba. Zh večju vodovja je poskrbeti, da se ribari sistematsko, prikladno razmeram pr rodnim. Zato naj se vodo- in t.ibjepisne razmere znunostno in praktično preiščejo, ter, kar se pokaže iz tega preiskovanja, naj se obelodani, da si občinstvo kaj koristnega \i tega dobi. Kar se tiče ribjih naprav, je to poglavitna stvar, da se jih kolikor možno veliko in na široko priredi, zlasti tacih, ki dajejo primerno tvarino za Bftplojeoje določenih bližnjih voda. Zelo koristno in povsodi želeti je, da se poučuje in praktično razklada naravno in samolelsko ribarstvo v gozdarskih, kmetijskih in poljedelskih učilnicah. Pustošenje gozdov pripoznati je kot jeden po-glavituih uzrokov, da je rib čednije manj, treba je torej z vsemi močmi delati na to, da se obustavi uničevanje gozdov, da se jih tam, kjer to potreba, iz nova posadi in da se sploh v obližji voda vsestransko in krepko varuje rastlinstvo. Da ?e ne dogajajo na mejnih rekah pravne zmote, iz katerih pogostem nastaja ribje roparstvo, živa je potreba, pravice natančno urediti in določiti, ter v pristojnih pogodbah izreči, komu in kako je kaznjevati ribiške prestopnike in prestopke ribiških propisov. Če se hoče ribištvo povzdigniti, morajo se v podunavskih državah, katerim je do ribištva, prej ko moči postaviti zakoui, ki ribiške pravice primerno in konečuo urede. — Ko so tako po prodlogib bile izražene misli dotičnih odsekov o ribištvu, se je konferencija razšla, ker njen namen je bil vzpolnjen. Boljšo bodočnost mogo dati r.bštvu avstrijskemu in ribištvu po naših pokrajinah dobri mejnarodni in domači zakoni, dober pouk v stvareh ribištva, ter gosto nasejaue praktične naprave. To so poglavitni stebri, katere je oznamenil v prospeh ribištva rečeni shod vešfcakov v navzočnosti poljedelskega ministerstva. Vladi bodi torej sedaj skrb, te nasvete uživotvoriti ter tako rediti in v boljše stanje pripraviti avstrijsko ribištvo, nemali del našega narodnega gospodarstva. M. Deželni zbor kranjski. (VII. seja v 3. dan oktobra.) Deželni glavar grof Thurn-Valsassina naznani, da je pivsvitli cesar izrekel brzojavnim potom svojo najvišjo zahvalo za čestitanje deželnega zbora o priliki njegovega godu. (Vseobčni ž vio- in slava-klici.) Poslanec S ve tec poroča v imenu gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem, in sicer: 1 o dednem pravu na kmetih in o kmetskih domovih in 2. o pristojbinah tako-le: Upravni odsek je iz poročila deželnega odbora glede agrarnih razmer na Kranjskem (priloga 14) obravnaval nasvet o dednem pravu na kmetih, o kmetskih domovih in o pristojbinah. Zastran dednega prava in kmetskih domov deželni zbor za zdaj še ne more nič ukreniti dotlej, dokler vladni načrt zakona za kmetska posestva srednje velikosti, ki ga jo državna vlada v IX. sesiji predložila državnemu zboru, ne postane zakon. Še le tedaj bo deželnemu zboru mogoče v okviru, LISTEK. Ulična pevka. Povest. Ruski spisal N. K. Lebodov. Preložil Kmetov. I. (Dalje.) Obe sestri, kroglolici in rudeči, z majhnima nosičkoma in velikimi okroglimi očmi, brbljali sta strašno radi in govorili obično kakor za stavo ter druga drugi kratili besedo. Obe bili sta do brez-končnosti dobri in neizrečeno smešljivi. Na mojo izjavo, da sem prišla pomagati, vzklicali sta obe h kratu, slično kokodakujočim kokošim: — Ali si že molila? Jaz odgovarjala sem z glasom nekoliko zbeganim in nekoliko priznavajočim svojo pregreho: — Ne, tetki, danes še nisem molila . . . Tedaj sta oni v jeden glas uzkliculi: — Moli! Jaz stopila sem pred sveto razpelo ter jela priklanjati in križati se. Starejša me je učila: — Oče naš, kateri si v nebesih . . . Jaz ponavljala sem za njo. Sedaj narekalo se mi je od jedne strani — „posvečeno bodi Tvoje ime" — in ne pustivši mi končati ponavljanja teh besed, slišala sem od druge strani: „ pridi k nam Tvoje kraljestvo, zgodi se Tvoja volja." Zgubivši zvezo vsled hitenja teh skrbnih žensk, v istem času skakajočih od samovara k peči, prilagat drva in nasprotno, zmedla sem se ter govorila kaj enacega: — „Posvećena bodi Tvoja volja!" Tedaj padali sta obe od smeha na klop in komaj oddabnivši Be nekoliko, urno hiteli prikrajšati molitev : — „Io odreši nas od vsega hudega" . . . Jaz sem ponavljala, za tem izrekli sta sestri gromoglasno z resnim obrazom : -- Amen! Tu pričelo se je beganje. Vse jele smo nekam hiteti, zadevale se jedna ob drugo, poprijemale h kratu za jedno in isto reč, jo vlekle vsaka k sebi in jo vrgle proč, da je nismo mogle najti . . . Pri pru vije je čaj, stavile smo dostikrat na samovar prazen, brez čaja in kropa, čajnik, premivale čašice, rezale kruh, klale sladkor in polagaje, da se je čaj nastal — snemale čajnik s samovara in hotele ua-liti iz njega čaj . . . Kakov smeh nastajal je tedaj mej nami! . . . Pripetilo se je še hujše, kadar smo v razgovorih postavile samovar brez vode in se je on razsojil ... Na mesto soli dejati sladkar, vzeti steklenico jesiha na mesto medice — bila je pri nas stvar vsakdanja. Ne redko v postne dni, obedali sta sestri VBled rnztresenosti mesno. Pri tem je postni dan vzpominala navadno mlajša. Končavši obed, obrnilp se je ona hipoma k sestri: — Sestrica . . . — Kaj je?, — Danes je pa petek. V odgovor na to zalila se je sestrica z neudržnim veselim smehom. — Vzpomnila sem se, vzpomnila, draga moja, ko sem prvo žico juhe požrla, a nisem hotela povedati ter rajše molčala ... Oh! kakov greh sva storili! . . . Tukaj ho mene hranili in biii got >vi pečati se z menoj, če tudi cel dai». Tu so me tudi mnozega ki ma ga odkaže državni zakon, izdelati deželni zakon, 8 katerim bi se določila posestva, katera bi spadala pud omenjeuo dedno pravo in katera bi se mogla ustanoviti za kmetske domove. Za zdaj pa ni druzega, ko željo izreči, da bi omenjeni načrt o dednem pravu kmalu postal državni zakon ia to tako, da bi se dala deželnim zborom prilika, na njega podlagi osnovati tudi kmetske domove, kar bi bilo mogoče, ako §. 16 načrta tako ostane, kakor je predložen. Opiraje se na razloge, iz katerih je agrarna enketa izrekla se za omenjeno dedno pravo in za km. t ac domove, katerim tudi upravni odsek pritrjuj", htavi ta naslednji predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni zbor izrekuje, da je nač t državnega zakoua o dednem pravu za kmetska posestva srednje vel kosti kranjski deželi primeren. Deželnemu odbi ru se torej naroča, da pošlje petrc":o do vis. državnega zbora, da bi ta blagovolil še v t'j sesiji skleniti omenjeni državni zakou po načrtu vis. c. kr. državne vlade, zlasti tudi §.16 tega načrta. Glede pristojbin je upravni odsek sklenil, od resolucij, ki jih je v tem oziru sklenila kmetijska enketa, priporočati naslednji dve: 1. PreČastiti gospod deželni predsednik se prosi, naj on b'agovoli posredovati pri finančnih usad b, ako treba pri vis. finančnem ministerstvu, da se bo od-Btotua pristojba od izročitev, ki se narede mej sta riSi in otroci v ž.vljcnji mer.la ravno tako, kakor od teh izročitev, kadar se zgode zaradi smrti. Deželnemu odboru pa se nalaga, da izroči to prošnjo gospodu c kr. deželuemu predsedniku. 2. Deželnemu odboru se nalaga, da pošlje peticijo do državnega zbora, da se v pristojbiuski noveli sklenejo polajšila za kmetska posestva in to a) pri i/ročitvah mej živimi jednako, kakor pri onih zaradi smrli; b) da se itempeljske pristojbe za zneske, ki neso nad 50 gl i , tu ii v neprepirnih in zemljeknjiž-nih rečeh znižajo na 12 kr. od ulog in na 10 kr. od prilog in rubrik. Poslanec D.-žmun zahteva generalno debato in i'.a ji, da se je oglasil v tej zadevi kot zastopnik veleposestva, da se ne bode morda mislMo, da 89 veleposestvo ne briga za blagostanje kmetijstva. Dežman potem razpravlja, kako je duhovščina obupno Opisavala stanje kmetijstva, le nekateri gg. duhovni trd jo, da se stanje kmetjstva v njih farab nekoliko boljša Označiti mora izrek nekega duhovnika, ker je jako resničen Dotičnik pravi: nVsaka doba ima svo^e senčne in šolnine strani!" in to velja i za kmetijstvo. Duhovniki opisujejo kmetovalca kot jako slabega gospodarja, ki zapušča le zadolženo posestvo in kateri nema tol ko moči do Batnega sebe, da bi Be žganja ogibal. To so žalostni oduo.šaji in ti popisi so vsi drugačni, nego nekdanjo hvalisanje poročevalca Svetca, ki je rekel, da za Nov ške kmete zaradi umnega in vzglednega gospodarstva zavidajo celo sosedne dež. le Kranjsko. P.» kaj se hoče, voditelji naroda so ljudstvu obljubovali, da bode izve-denje narodnega programa vse oduošaje popolnem zboljšalo. (Smeh! Nemir! Klici: K stvari!) Sloven-Bko aradovanje obožavalo se je kot ljudsko zdravi'o ! (Velik nemir in ponovljeni klici: To ue sliSi k stvari!) A ničesar se ni s tem doseglo. Akopram je naprava železnic v deželi uničila promet po cesti, vender so železnice za nekatere dele dežele neprecenljive vrednosti, posebno goveja živina se izvaža vsako leto v večjem številu v nemške dežele in v jednem letu izvozilo se je nad 50.000 glav. A slovenski časniki o tem žalibog molče. (Ugovor mej narodnimi poslanci 1 „Slovenski Narod" prinaša že več let v vsakem ae-manjakem poročilu, koliko se je goveje živine, konj •n prašičev pokupilo in odpeljalo v nemške dežele. Tedaj se je g. De Ž man zopet debolo zlagali Opomba por.) In to se zgodi zato, ker se iz tega vidi, da je kranjska dežela z drugimi zvezana in kako Škodljivo bi bilo, jo osamiti. Treba je tedaj vse, kar bi promet z n e m d k i m i deželami pospeševalo, skrbno podpirati in gojiti. 50.000 izseljencev gre vsako leto iz dežele, a le da služijo v drugih deželah za hlapce. Zato bi bilo treba, iste povzdigniti na višje stališče omike, (se ve da nemške!) da ne bi bilo treba plačevati toliko bolniških troškov. — Slavni naravoslovec Scopoli, spisal je v pretočenem stoletji knjigo, v ka'erej je opisal propad kmetijstva na Kranjskem, trdeč, da je glavni uzrok propada ta, ker kmet svojega stauu ne e sla in vsak le pravi: »Moj sin mora biti gospod!1* Zato so srednje šole prenapolnene in na Ljubljansko gimnazijo se je vsililo letos nič manj nego 600 dijakov (klici: 800!) torej 8O0 dijakov? Kaj bode z njimi? Duševni proletarijat bode iz njih? Zakaj se stvari ta ? Naša Kranjska je nekak Pijemont, iz katerega se hočejo zavzeti sosedne dežele. A nekdaj so dobili v sosednih deželah izobraženi kranjski mladeniči službe, zdaj fega ni več, kajti vsaka debelu se zap'ra sama za se in mladi nadarjeni učiteiji ne dobe več služeb drugo I Kranjska pa je nekak magnet, h kateremu si lijo mnogi, da bi tu prišli k dobrim službam. Amerikanac Franklin je trdil, da le potem pride ljudstvo do blagostanja, ako dela in štedi. Kdor kaj druzega priporoči, ljudstvo slepari. Kako pa je na Kranjskem v tej zadevi? Dežman pravi, da je videl po vaseh na Dolenjskem cele trume puranov, a ne da bi j'h kmetje gonili na someuj v Zagreb, vse sami pojedo o trgitvi, to je že stara navada. Mnogo je duhovščina proti temu pridigovala, a vse zaman. V diugih krajih prodajajo seno za uičeve cene v Trst in na Reko, a no znajo napraviti niti grabelj niti vil sami, vse Bi morajo kupiti kmetijske podružnice bi storile lahko v tej iadevi veliko, a ne store ničesar, desetletja že spe. Vse dragaSe delajo na Spodnjem Štajerskem kmetijske podružnice. Kaka velika trgovina z ovočjem je tomkrj vzrastla. Na Kranjskem pa se zapravi zi žganje toliko denarja, kolikor iznaša ves zemljiščni davek vse dežele. In ne d* se pije žganje, koliko se popije še vina in piva. Isto tako slabo kakor z denarjem dela se b časom posebno na božjih potih in kmet leta od sejma do sejma. Tudi za cerkvene potrebe potroši se neizmerno veliko, o čemer že Haca.net toži, kajti če ima je ina fara nove zvonove, takoj si omisli druga Se dražje. Vse polno je tudi beračev, a ne samo navadnih, tudi berači v civilnih suknjah izvabijo kmetu mnogo denarja iz žepu. Govornik toži potem, da se ni izvela postava o velikih občinah, katero je napravila narodna stranka, a je ni izvesti hotela, ker se je bala revolucije v deželi! (Velik smeh) in zato je z občinami jako na slabem. Kmeta treba pač drugače odgojevati, da se mu ne bode usilje valo toliko nepoklicanih varuhov in skrbnikov. Ko-nečno Dežrmn še napada obravnave kmetijske en-kete, rekoč da so bile površne in jako pohvalno pesen poje kočarjem, ki svoje otroke bolje odga-jajo, ko marsikateri vaški magnat. Potem je krepko odgovarjal g. dr. Vošojak, katerega govor priobčimo po sten. zapisniku. Kmetijska razstava v Krškem. Pretekli petek delila so se darila razstavljal-cem, bi so razstavili najodličneje pridelke. V ras* 8ojevalnem odseku bili so razen razstavnega odbora z načelnikom g. Ogulinom iz Rudolfova, še razni gospodje iz Krškega kot veftčaki in kmetijske družbe tajnik Srebrne svetinje so dobili: 1. Grof Ervin Auersperg na Turnu pri Krškem, za najbogatejšo in najboljšo zbirko domačih pridelkov z ozirom na to, ker se je tudi pri drugih oddelkih hvalevredno udeleževal. Razstavil je veliko zbirko ovočja, zelenjave itd. Njegova vina uredil* so se v prvi (belo vino) in drugi razred. Hvulili so njegov jaholčnik in jesih. Vnanja oblika njegove razstave bila je jako okusna in lepa. Za uredbo g-of.i Auer-8pe, v katero svrho ima izvrstne pripomočke, na pr. Goetejev atlas za grozdje, krasno knjigo, katero mu je za njegove zasluge darovalo kmet jsko ministerstvo. 4. Sreberno svetinjo je dobila graščina ua Raki — za najboljšo zbirko brezdimno posušenega ovo*ja, katerega je obilo razstavila v velikih košarah. Tuli pri druzih oddelkih razstave se je graščak g. Lenk obilno udeležil Njegove razstavljene reči si videl v prvi največji sobi, v td-lovadnio mej stroji (za vinarstvo) in orodjem, na dvorišči in pred šolo, kjer je imel lepo živino. Še celo dva para močnih in lepih upreženih volov je i W^T Dalje v prilogi. ~~^0EL Pndstavljala sem tedaj gauljivi pr zor, kakor pojmim danes, vzpominaje Be svoje drobne in majhne figurice, upodobljene v Brkalo, odete v strgano, sivo Buknjico, sumljivo čistote nogovice in izte.ptane čev-Ijice, vzpominaje se svoje gladko ostrižene glavice b plavimi lasmi, voskastega obraza, tipalih črnih očij, in pri tem zibanja z jedne strani v drugo, zdaj hitrejšega, zdaj počasnejšega, soglasno hitrejšemu ali počasnejšemu tempu komada. To delala sam dolgo nezavedno, no še nezavednejše, popolnoma brez svoje lastne volje, prešla sem nekoč od takega nemega sledenja za motivom, k njega predavanju z zvuki. Danes znam, da je bilo prvo, kar sem spela, arija puža iz „Hugenotov." Najedenkrat spela sem jo vso, spela, se zna, brez besed z vsemi njenimi tež-kočami, fioreturami in skalami. Dokler sem sledila z glasom za igro, me Aleksaudra Pavlovna ni ustavljala, slušala me je pozorno ves čbb in Bamo, da bi bilo bolj slišno — oslabila je pedal in zmanjšala silo udarov po tipkah. Arija je končala, jaz uvidela sem, da sem pela na ves svoj detski glas ter se prestrašila. Aleksandra Pavlovna obodrila m9 je laskavo: učili, rokodelja, gospodinstva, učili radovoljno, no vsled naglice in neprestanega govorjenja, — naučili me vsega tako, kakor očenaš. katerega se tekom celega leta nisem navadila na pamet ter ga neprestano brbljala, požirajo srediuo in z uverjenostjo bli-žaje se koncu, katerega sem znala trdo. Kupili sta mi tudi abecednik, no čitati me nesta naučili, pre-puščaje to delo drugim. Ne glede na to vzpominara | Be teh neskončno dobrih žensk, ki sta skrbeli za-rae, me hranili in mi zašivali obiečice — vedno z lju j beznijo in spomin o njih obranila sem za vselej. Vgnezdivši se pri njima, bila sem že srečna in mogla sem napravljati svoje izlete od todi, kakor iz lastne hiše, v nadi, v slučaji potrebe zopet brez Vsakega zadržka vrniti se k njima.Ob dveh obiskovala sem navadno učiteljevo stanovanje. Znala sem, da je v tem času učiteljeva bči Aleksandra Pavlovna, — gospodična visoke rasti, črnolasa in bleda, nikoli ne smejoČA se, z izrazom žalosti v svoj h zamišljenih očeh, velno napravljena v črno, — znala sem, da je ob tej uri Aleksandra Polovna imela navado igrati : a glasovir, kar je meni koj prvikrat dopalo. A'eksandru Pavlovna živela je z očetom in staro hišioo. V njihovem stanovanji kraljevala je vedno tišina: nihče iz njih ni govoril glasno, hodili so vsi tiho, nihče ni hitel in na vsem, začenši se starinskim pohištvom, s počrnelimi od časa slikami s sta rinskimi svetimi podobami in končaje s čisto izmi-timi gostolistimi zelenimi rastliuami na oknih, — na vsem ležal je nekak poseben pečat melanholije in skrivne tožnoati. J iz stopila sem v salon, po katerem so se razlegali tužnim plakanjem zvuki gla-sovira^ po tipkah katerega sta begali bledi in suhljati roki Aleksandre Pavlovne, ter se ustavila pri durih. Ona me dolgo ni zapažala, zamišljena v igro, no zagledavši mojo miniaturno figurico, poklicala me je običuo k glasoviru : — Pojdi semkaj, du^ca. Ali si prišla poslušat V — Da, tetka. Ona pouovila je igro, katera je uplivala na me neiirexeno čudno. Kazalo se mi je, da begajo zvuki po mojem telu in da vsaka nota nahaja nekak nemi odziv v mojih čutn'cab. Bilo mi je kakor bi me nekaj vezalo z vsako tipko in, sama neznajoč tega, zibala sem se slično metronomu, v takt igre. Priloga »Slovenskemu Naroda" St. 233. 9. oktobra 1884. pripeljal na ogled — in v jedni sobi je razstavil velik zemljevid kranjske dežele iz 18. stoletja (star kacib 150 let). Graščak g Lenk s svojim sinom, ki se jako zanim-t za slovenski jezik, je kazal veliko Bimpatijo do razstave. V dokaz naj navedem to, da je podaril odboru 30 gld. za tri darila kmetskim iziožnikom. 5. Sreberna svetinja je pripala g. Martinu HoCevarju za najbogatejšo zbirko belih žlahtnih namiznih vin lastnega pridelka. G. Hočevar ima velikansko zalogo domaćega vina od 1. 1872. dalje. Ni se mu moglo nikakor odrekati prvo darilo, če tudi so bila razstavljena od druzih gospodov izvrstna vina čistega rizleca, toda najbogatejšo zbirko žlahtnih vin imel je vender le gospod Hočevar, ki se je že pri druzih oddelkih mnogobrojno udeleževal. 6. Sreberno svetinjo je nesel seboj v Maribor g. Vrba, nožar, ki je s Bvojim lastnoročno izdelanim sadjarskim, vinarskim in vrtar-skim orodjem prišel k razstavi in tu obiskovalcem skozi teden dni razkazoval in prodajal svoje hvalevredno orodje. Gosp. Vrba je mož skozi in Bkozi reelen, zelo postrežljiv, ima orodje brez madeža — zato ga toplo priporočamo vsem kmetovalcem, ki tako orodje potrebujejo. Naj Be le nanj obrnejo v Maribor. Bronaste Bvetinje so dobili: 1. Kmetijska podružnica v Boštanji za veliko zbirko (29 vrst) namiznega sadja. Boštanjci b svojo podružnico so kaj hvalevredni kmetovalci, ki so se posebno sadjarstva lotili. V izgled jim je posebno predsednik kmetijske podružnice, g. A. Planinec, in graščina Boštanjska, ki se po izreku oskrbnika g. Bohutinskega toliko peča b sadjarstvom, da ji ono več donaša, nego vinarstvo. 2. Bronasto svetinjo je dobila za najbogatejšo zbirko žlahtnejše zelenjave gospa Josipina Hočevar. Razstavila je krasno zbirko iz svojega prelepega vrta, kjer so pod njenim nadzorstvom zrastli toli izvrstni sadeži. Rodbina Ho-čevarjeva je imela ob času razstave veliko veselje 1.) nad svojimi pridelki in 2) pa nad skupno razstavo v velikanskem, te dni lepo ozaljšanem šolskem poslopji, ki je darilo te blage familije. 3. Bronasto svetinjo je dobil gospod Viljem Pfeifer, župan itd. v Krškem, za svoja izvrstna bela in črna vina. Gospod Pfeifer ima v svoji velikanski kleti tudi veliko zbirko vin, katera so razsojevalci jednoglasno postavili v prvi in drugi razred. On prideluje vino na Tržki Gori pri Krškem in na Raki, 4. Bronasto svetinjo je dobila gospa Ana K od on iz Srebernič pri Novem mestu za bogato zbirko domačih poljskih pridelkov, od katerih je razstavila zlasti veliko lepih nenavadnih žitnih semen. 5. Za bogato zbirko pravilno imenovanega grozdja je dobil bronasto svetinjo gosp. župnik Schweiger, ki je iz Radovice pri Metliki poslal veliko grozdja. G. Drugo darilo zabrezdimno posušeno ovočje je dobil g. župnik A. Tavčar na Raki, namreč bronasto svetinjo. Njegova razstava ni bita tako velikanska, kakor od graščine Ruške, a obsegala je ipak lepo sadje in dobro vino, a njegovo brez dima posušeno sadje je bilo tako okusno, da je v tej stroki zaslužil drugo darilo. 7. Bronasta svetinja je romala na Jese- nice pri Veliki Dolini v roke veleposestnika in zdravnika dra Namorža. Ta gospod je razstavil mnogovrstne reči, listnato zelje, lepo sadje in drugo. Mej Djegovo izložbo je pa imponirala velika košara olupljenih češpelj (prunel) in za te je dobil prvo darilo iz tega oddelka, namreč bronasto svetinjo. Gosp, N amo rž producira v veliki meri olup-Ijene Češplje, pravijo, da si vzdržuje v ta namen po 24 delavcev. (Dalje prih.) Politični razgled, Notranje ča prihajajo za Francoze ugodne vesti. Zasoli so že Tamsui. Kgrlntovsko vprašanje se ne bode rešilo, kakor sa govori, na posebnej konferenci, kajti konie-renče poslednjih let imele so premalo vspeha. Skušalo se bode doseči sporazumljenje po dopisovanji mej vlastmi. Anglija je že naznanila v posebnej okrožnici drugim vlastim, da bode kmalu objavila svoje predloge, katere bode izdelala na podlagi izkušenj angleškega nadkomisarja Northbrooka. Začetkom bodočega meseca došli bodo neki velevlastim dot'čui predlogi. Kaki bodo, pove nam že precej jasno tudi višje omenjena okrožnica. V njej pravi angleška vlada, da te je iz dosedanjih izkušenj Northbrook prepričal, da je pomanjšan je obresti od egiptovskega dolga neobhodno potrebno, da se doseže ravnotežje V egiptovskih financah, ravno tako bode treba ponižati zemljiški davek . Vse to je že Anglija zahtevala pri poslednjej egiptovskej konferenci, pa druge vlasti v to neso privolile, zato pa tudi ni dosti upanja, da hi nova diplomatiena pogajanja imela kej več vspeha. Iz Sudana dohaja neugodna vest, da so Arabi zavratno napali generala St>warta in ga umorili. Ta general bil je jedini Evropec v Gordonovej družbi. Ko je poslednji vzel Berber, podal se je Stewart gori po Nilu, v tem ko se je Gordon sam vrnil v Charthum. Ko se je Stevvart tako oddaljil od glavne Gordonove vojske, porabili so Arabi to priliko, da so mu spihali luč življenja. Zato bode pa sedaj angleSka eskpedicija pod poveljstvom generala Wolseley-a morala napeti vse sile, da osvobodi Gor-dona, kajti bati se je, da tudi njega doleti jednaka osoda. Konferenca za določitev prvega meridijana, ki se je bila sešla v Waschingtonu, se je razšla, ne da bi se bil dosegel kak vspeb. Večina delegirancev je bila sicer zato, da se izbere meridijan, ki gre skozi Grenvvicb, a francoski v to neso n -kakor hoteli privoliti. Dopisi. Iz Kamnika G. oktobra. [Izv. dop.] »Slovenec" ima v svoji 222. štev. dopis iz našega mesta, v katerem po svoje in zopet tendencijozno pretresa naše domače razmere. Jako se čudim, da slavno uredništvo tega lista odpira predale dopisniku, kije tukaj na glasu kot neizmerno aroganten mladič, o katerem je lastni oče izrekel trpko sodbo! Uboga vas, kjer bo moj sin za.........Ves dan oteplje s svojim dežnikom po mestu, zvečer pa pohaja ob fantovskem solnci s „tudi konservativno" učiteljico po mestu patrolirat. Z velikim dopadenjem nad samim seboj bodi po biaab, koder se mu še varno zdi, hujska proti meščanom, kateri so bili toli predrzni, da so glasovali proti dra. Scbivy-a kandidatu. Kake priimke je pri sodniji dajal svoji lastni materi in kam jo je doma že zapiral, to povedati, brani mi dostojnost. In takemu človeku gre slovensk list na limanice pri presojevanji ljudi j in mestnih razmer. Mladič ima ime navadne ptice pevke, a sedaj se šola v Ljubljani. Tega vsega bi ne pripovedoval, ko bi ne bilo potrebno, da čitatelji „Slov. Naroda" in „Slovenca" vender jedenkrat zvedo, kdo je uzrok in kdo je zakrivil toliko kopico neumnih dopisov iz našega mesta. Kdor je bil jeden pot porfidcn, ostane perfiden, tudi ko bi utegnil kdaj biti oznunovalcc miru in sprave. — Če je prva polovica dopisa v štev. 222. prav otročja iznajdba, je druga polovica karakteristično znameuje pravih nagibov naše nadri-konservativue stranke. V topiiški restavraciji se zbiiajo naši Velikonemci in s temi so se začeli bratiti nekateri naših konservativcev. Johann Ke-cel in nekateri gospodje, nekdaj, ko je še pravo rodoljubje cvetelo, ostri nasprotniki, so se sedaj zvezali in izvestno, da je gotovim krogom ljubši nemškutar, če je tudi a t ei.it in prostomavtar nego narodnjak. Žurnalistični trobentač naše slaboglasue klike očita Kamničanora, da neso hoteli, udeležiti se praznovanja obletnice prihoda presvitlega cesarja v Kamnik, katero je sprožilo in priredilo vodstvo toplic, prav za prav Johann Kecel in nekateri naših Veliko-nemcev. Kamnik je praznoval že teden poprej obletnico in zategadelj moram protestovati proti sumnjičenju dopisnika, da bi Kamničanom ne dostajalo loja I i t e t e. Pri nas vsak otrok zna, da nas naši nasprotniki vabijo le tedaj, kadar nas potrebujejo; vrhu tega so toplice v drugi občini, kamor nam ni treba hoditi k ../.a t lojalitete, da bi drugim služili kot stafaža. Vprašum pa, koliko pa je bilo naših konservativcev na omenjeni slavnosti? Iz tega pojasnila pač vsak č ta te I j lahko presodi zlobnost spredaj omenjenega dopisnika in marsikomu bodo se odperle oči, kako nedorasel mludič s popisovanjem naših domačih razmer občiustvo za nos vodi. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista je zopet zaseglo c. kr. drž vno pravd uištvo zaradi uvodnega članka >dnija in slovenščina". Prav žal nam je, d* ne moremo nadaljevati mirno, uprav akademičuo pisanega, izvrstnega članka, ampak ga moramo pretrgati v Bredi. To moramo obžalovati tem bolj, ker je bil ravno konec izborno razpeljan in je smel gospod pisatelj za zaplenjenim člankom že druzega pripravljenega. Danu h njej številki dodaii amo prilogo. — (Dr. Franjo vitez Miklošič,) c. k. dvorni svetnik in profesor na Dunaji, dobil je najvišje dovoljenje, da sme vzeti in nositi: veiki križ kr. srbskega redii sv. Save, ces. ruski red sv. Stanislava II. reda z zvezdo in komander - križ kr. lunuinskega reda „zvezde rumunske." — (V deželnem zboru na Dunaji) je dr. Weitlof, odgovarjaje duhovniku Knabu, ki je ostro napadal nemški „Sihulverein", zagovarjal se mej drugim rekoč: Dass der deutsche 8chulverein kein Kampfverein ist, beweise auch das Urtheil des Laudesprasideuten Winkler, vvelcher sagte, ea sei kein Anstand zu nehmen, wenu Beamte d>e Bestre-bungen des Vereines unterst iitzen". Tako vsaj se glasi brzojavka z Dunaja z dne 7. t. m. v včeraj-šnjej Tagesposti. — („Liinderbank") dobila je dovoljenje, da napravi delniško društvo za dopolnilne proge (Ergiinzungsliuien) avstrijskih in ogerskih železnic s sedežem na Dunaji. Pravila so že potrjena. — Ni nemogoče, ampak celo naravno, da utegue to društvo svoj pogled obrniti tudi na Dolenjsko. — (V hrvatskem zboru) Btavil je Smiči-klas predlog, da naj sabor stori potrebne korake, da tudi Žuraberk in M' rij in dol dobita svoje zastopnike v zboru. — V krogih nezavisnjakov se govori, da pridejo v zbor tudi grofi Bombelles, Rudolf Erdody, Jurij Jelačič, Teodor in Ivan Draško-vič, da pomuože opozicijo. Ta vest je morda malo prenagljena; a čudno je to, da je letos nenavadno veliko število aristokratov dalo verifikovati svoje vi-rilne glase. Morda se pa vender utegne aristokracija energičneje potegniti za pravice hrvatske kraljevine. — (Blag župnik) živi v nekem slovenskem glavnem mestu. Nedavno mu je hotela voliti za njegovo bogato okrašeno cerkev neka brumna ženska 1000 gld., to je dolg, uknjižen pri njenih sorodnikih. A župnik se je zahvalil, rekoč, da neče svoje cerkve lepšati s solzami revnih sorodnikov, kateri bi se morali, ko bi se dolg izterjal, pognati od hiše. Tudi ni dolgo temu, kar je hotela v nekem predmestji, ki se ne odlikuje po velikih hišah, neka ženska izročiti na smrtnej postelji istemu g. župniku vse svoje premoženje za cerkvene potrebe. A blugi župnik, dobro vedoč, da ima ženska mnogo revnih sorouuikov, je uamenjeai dar odklonil in umirajočo brumno žensko pregovoril, da je svoje premoŽenje razdelila po jednakih delih mej svoje revne sorodnike. Čast, komur čast gre! — ( S1 a d or j e v a kr iza), ki je upropastila veliko firmo VVeintichovo, je prouzročila tudi pri nas veliko škode. Kdor koli trži s sladorjem, bodi si na drobno, bodisi na debelo, vsak ima vsled nepri- i čakovano nizke cene diference in izgube. Govori se, i da ima jedna sama trgovska hiša v Ljubljani do 50.000 gld. izgube. Nekega maujšega trgovca pa je kriza tako pretresla, da se že javno govori o njegove! insolvenci. — (Železnica Rad gonu-Ormož.) Trgovinsko ministerstvo dalo je okrajnemu odboru v Ljutomeru dovoljenje, da more pričeti s tehuiškimi deli za lokalno železnico iz Radgone preko Ljutomera, v Ormož. Dovoljenje pa velja samo za jedno leto. — (Prošnje, da se preloži dan sklica, jekolekovati!) C. k. finančno ministerstvo je razsodilo, da je prošnje, ki jih polagajo prihranjene! (reservisti), poklicani k orožnim vajam, zato, da bi Be jim preložil dan sklica, koiekovati, to pa zategadelj, ker se v takih prošnjah ne išče zakonite pravice, nego izimne milosti. Ta razsodba c. k. finančnega ministerstva bila je odgovor k dotičnemu vprašanju c. k. državnega vdjinskega ministra. — (Včerajšnji mesečni som en j) je bil slabo obiskan, kupcev malo. Živine postavilo se je na BOmenj G39 komadov, in sicer; 161 konj, 173 volov. 275 krav in 30 telet. Dež, ki je lil celo noč neprenehoma, je gotovo marsikaterega oplašil, da je doma ostal, in ni šel na somenj. — (Z Dunaja) iz vojaške bolnice št. 1 piše ae nam v 7. dau t. m.; Predvčeraj dotekla ja kazen voil|i inBUrgeutOV v Bosai In Hercegovini »Hadži-Loji'1, ki je bil zaprt od 1878. 1. Ob 9. uri zvečer pripeljal se je Hadži Loja z osobnim vlakom državne železnice iz Prage v Beč. Na kolodvoru ga je obilo ljudstva pričakovalo. Ko je vlak pnšel in obstal, si Hadži Loju ni pustil z voza pomagati temveč je z leseno levo nogo v tla vozu jezen udaril in sum veu Sel, Bil je od nekega stotnika vsprejet, v Alzersko vojašnico prepeljan. Kar o Hadži Loji Dunajski čus niki poročajo, da Be je ob 7. uri zjutraj z vlakom v Trst odpeljal, ni res, ker ob desetih dopoludne prišel je v garnizonsko bolnico št. 1 se kopat, spremljan po treh možeh 33. polka. Na jedenkrat je po celi bolnici hrup zadonel: „Hadži Loja je tu, koplje se" in kmalu se je po hodnikih zbralo obilo bolnih vojakov, kajti vsak je hotel videti Hadži Lojo. Ob Vali. uri prikaže Be iz kopi 1 niče mož velikan, da ga je bilo strah gledati, z leseno levo nogo, z belim turbanom in zelenim plaščem. Vse zakriči: „Hadži Loja". Ostro je bilo njegovo oko, kakor ujetega jastreba. Ko je stopal po stopnjicah, je jezno k spr emljevalcu rekel, naj gre za stopnico naprej, da se je s svojo roko nanj opiral, in tako je velikan počasi po stopnicah koračil. Ko stopi na ulico, je ravno deževalo, obrnil si je plaSČ in se čez glavo pokril. Po izreku njegovega, sedaj bolnega varuha Alojzija HauBhofer-ja (takrat pri 9. lovskem batalijonu), kateri je bil pri transportu Hadži Loje od Mokrega do Sarajevega v bolnico prisoten, je Hadži Loja bil dosti slabeji in njegovo lice hudo upadeno, a sedaj se je velikan v avstrijski ječi dobro popravil in dobro izgleda. Vidi se, da so mu dobro stregli, bolje, nego našim vojakom, ki so prišli turčinom v pest. „Vrhniški brodar". — (Ponesrečil) Be je v predilnici delavec Janez Grum, 51 let star, iz Šmartna nad Ljubljano. Pal je v sobi, kjer bo parni kotli, 1 l/§ seženj visoko in se teško na glavi poškodoval, da so ga morali prenesti v bolnico. — (Nesreča.) Predvčeraj popoludneob 3. uri, prišla je 24 letna delavka v predilnici vsled lastne neprevidnosti preblizu stroju, kateri jej je odtrgal kazalec in Brednji prst in popolnem zdrobil palec. Odnesli so jo v bolnico. — (Tatvine.) 24 letna delavka iz tabačne fabrike, Mina Porenta, ukrala je svojim družicam iz stanovanja v Kladeznib ulicah obleke za 14 gold., razven tega pa Še dve rjuhi in velik kos kotenine. — V frančiškanski cerkvi krala je že več časa, mnogokrat zaradi cerkvene tatvine kaznovana, Mica Dolinšekova iz Št. Jurja, razne stvari, katere je potem zastavljala ali prodajala. Tudi v kapeli svetega Frančiška v sv. Jakoba cerkvi je precej pokrala. Ko se je redarstvo začelo zanimati za njo, popihala jo je najbrž na Štajersko. — (V mestne j klavnici) zaklalo se je meseca septembra 2G0 goved, 464 prašičev, 13 malih prašičev, 520 telet, 601 komad kozlov in ovac in 5 kozličev. Od zunaj dopeljalo in v klavnici ogledalo se je 305 kilogramov mesa. — (Razpisani slu ž bi): Učitelja na jedno-razrednici v Koroški Beli. Plača 450 gld , preklic-ljiva nagrada 50 gld. in stanovanje. Prošnje do 28. t. m. na okr. šolski svet v Radovljici. — Druzega učitelja na čveterorazrednici v Šmartinu pri Litiji. Plača 500 gld. in stanovanje. Prošnje do 25. t. m. na okr. šolski svet v Litiji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Rim 8, oktobca. Včeraj razsajal je v Kataniji grozovit vihar. Podrl je vse brzojavne drogove in nekoliko hiš. Do sedaj izvlekli so iz razvalin 23 mrtvili in okolu 100 ranjenih. Škodo cenijo na dva milijona. Hanoi 8. oktobra. Na reki Lohnan so Francozi Kitajce popolnem porazili. Francozi, ki so izgubili 4 mrtve, mej njimi jednega stotnika in 20 ranjenih, mej njimi jednega častnika, prodirajo dalje. Bazne vesti. * (Strup mesto zdravil.) Predsednika državnega zbora dr. Smolko je zadela te dni grozna nesreča. Njegova hči, soproga inženirja Hupperta, je zaužila namreč po neprevidnosti mesto zdravil precejšnjo množino strupa (autibakterion) in je vsled tega 7. t. m. opoludue umrla. Tako se brzojavlja iz Levova. * („Glas Crnogorca") poroča, da je bavarski princ Amulf že dospel v Nikšič, kjer ima svoj lovski dvorec in kjer ostane čez jesen, da se zabava z lovom. — Zetski dom bode na pročelji imel u:o, na obeh straneh pa doprsna kipa pesnikov vladike Rada in Branka Radičeviča. Kipa bode izdelal slavni kipar Rendic. * (Šarac Kraljeviču Marka.) De Guber-natisova „Revne Internationale" donaša v jednem zadnjih zvezkov zanimljiv članek slavne pisateljice Dore D' I s 11 i a „o narodnem kultu živalij." V tem sjiisu ima tudi šartc Kraljeviča M Tka dostojne mesto poleg grškega Pegaza, Bukefala Aleksaudra Velikega, mej grško-latin-k*mi in drugimi slavnimi konji. * (Zmanjšanje Števila ruskih gimnazij.) Kakor čujemo, n-.merav.t rusko ministerstvo zh ub in bogočastje nepotrebno in za današnje razmere preveliko število klasičnih g ninazij akreiti in namesto teb ustanov ti več za Rusijo potrebnih tehničnih in obrtn h šol. Kaj poreče miiister notranjih zadev, kaU ri je jako vnet /a gimnazije, k tej pre-osnovi, še ne vemo. * (Cerkveni zbor.) Da bi se nadaljno raz-Sirjevanje raznih sekt po Rusiji zabranilo in ustavilo, bo vlada sklicala cerkveni zb.ip II je zaukazal, da naj se v Dunajskej stolici aoscbso go|i nemška dramatika. Da hi Dunajčanje hodili rajši v nemško gledišče, zaukazal zapreti francosko gledališče, k^mor je kaj rado zalajhlo vse dvorno občinstvo. Francoski poslnuik Brtteuil, se je zaradi tega pritožil in mej drugim cesarju rekel: „Zdaj je nieni odvzeto še to jedino veselje, kaj hočem tedaj započeti?" — „Sto-rite tako", mu odgovi cesar smijoč. „kakor dela moj podanik v Parizu, ta Be uM francoski." * (Pomenljivo in d voum no ) Henrik IV. kralj francoski, (1589 — 1610) je mej vojsko v Španskej žugal tej državi tudi »«$ka posestva napasti in odvzeti. Zatorej reče Apnninkemu poslancu: „Jaz sem ttklepil, iti t vojsko na LaSko, zujutrkovati v Milanu, pri mafi biti v Rimu, obedovati p« v Na-polii." S pravim španjolskim p«.nosom odvrne poslan« c. će bo Vaše veličanstvo tako hitelo, bode lahko pri večernicah v S i c i I i j i* („Sicilijanske večern;ce se pravi krvavej moriji 1282. leta, vsled katere so ^se Francoze z otoka Sicihjnoskega spodili.) * (Dober odgovor) Bassoinpierre, poslanec Henrika IV., kralja francoskega na špaujskem dvoru, je pripovedoval svojemu kralju vse podrobnosti svojega, uhoda v Madiid. „Juz sem jezdil", pravi poslanec, „nnjmanjšo mulo na svetu." — „Oho!u za kliče kralj smijoč, „to je moral hiti smeren prizor! V resnici 1 Osel na muli!" — „Piosim!" odgovori Bassoinpi»rre „jaz sem bil le za s t op n i k V a š eg a i Veli a n siva!" * (Nemški lovec — nou plus ultra.) Nek najemnik lova v velikem Ra-chenu v Pruskej Bleaiji je nedavno v mraku mlado brdko deklico, meneč, da je srna (?!) v glavo ustrelil. Ljudje imajo malo upanja, da bi nesrečno devojko obranili pri življenji. Exodus nemških poslancev iz deželnega zbora kranjskega. Današnja IX. sej/ deželnega zbora trajala je do 8/* 3. uro popoludne, da si je bil dnevni red že Ob 1. uri popoludne končan. Začetkom seje poprime poslanec Grasselli besedo, rekoč, da hoče odgovarjati na izjavo poslanca Luekmanna v /.adn j i seji, Rekel je sicer g. Luckmann, daje svojo trditev, da je mestni magistrat Ljubljanski pri sestavi hišnih posestnikov Ljubljanskih, upisan.b v deželuo desko, vodoma nepravilno ravnal, in da so bili njegovi izkazi „befangtn", dokazal, a to ui res. Izkaz se je sestavil, ker druzih virov ni, samo po starem imeniku hiš, a nikdo ni dal dotičuemu mestnemu uradniku, kateremu se je izročil ta posel, kukega nalogu, naj koga izpust in sploh se mu ni druži ga velelo, nego zapisnik sestaviti. Da ni zapisnik popolen, temu ni kriv mestni magistrat, kajti popolen zapisnik se dobi le v uradu deželne deske pri c. k. deželni sodniji. Piodbacivanje gosp. Luckmana je tedaj popoluem neutemeljeno očitanje mestnemu magistratu, javnemu uradu, kateremu ima govornik čast biti načelnik. Zato j j govornik tudi odlo no protestoval proti temu, kar je trdil poslanec Luckmann. Poslanec Luckman pravi, da bi bil moral mostni magistrat povprašati pri uradu deželne deske in tam bi bil našel vsaj dvakrat toliko imen v deželno desko vpisan h hišnih posetnikov Ljubljanskih, nego jih je c. kr. deželnemu predsedništvu izkazal. Izkazali bo se le taki hišniki, ki spadajo k narodni strank', drugi so se izpustili. Torej je izraz zlobno obrekovunja za njega (Luckmauna) razžaljiv, torej ponavljaje zahteva, da se pokliče poslanec Grasselli zaradi tega izraza k reuu. Deželni glavar grof Tli ur n opomni, da je že V zadnji seji izrekel svojo mnenje o tej stvari. Baron Apfaltrern zahteva določno izj'ivo, sicer bodo uemški poslanci zapustili dvorano. Deželni glavsr grof Thurn pravi, da je v zadnji seji določno rekel, da obžaluje izrek, ako se je res rabil. Biron Apfaltrern odvrne, da je izrek v Bteno-grafičnem zapisuiku da se je tedaj gotovo rabil. Ali ne velja stenografiji zapisnik uičV Deželni glavar grof Thurn pravi, da je stvar končana. Na to ustane g. Luckmann, ves srdit pobere svoje predloge in »beti is dvorane v stransko sobo, drugi nemški poslanci pa drug z* drugim za njim. S-imo Dež man mirno obsedi in zre kvišku, dokler ne pridejo nemški poslanci ponj. V~i nemški poslanci zapro se v svojo sobo in so odsotni za vso sejo. Na poziv deželnega glavarja, naj pridejo poro-čevat, se ntti ne ganejo in narodni poslanci prevzetno mesto njih poročila iz odsekov. Mej sejo so skovali nemški poslanci svojo izjavo in po slugi poslali pod zavitkom deželnemu glavarju. Ko je grof Thurn pokazal izjavo deželnemu predsedniku buronu Wiuklerju, je slednji šel k nemah im poslaucem. Kakor smo poizvedeli iz verodostojnega vira, je gosp. baron Wiukler napenjal vse svoje govorniške sile in nemške poslance rotil in prosil, naj ne store namerjanega koraka in naj ostanejo v zbornici. Ko je bil dnevni red končan, izjavi g. deželni glavar, da pretrga sejo za nekoliko minut. To je bilo ob 1. u^i popoludne. Najprvo je šel dež. glavar grof Thurn sum k nemškim poslancem, a se kmalu vrnil in kakor je bilo ua njegovem obrazu videti, ni nUVs* opravil. Zdaj prevzame poslanec Murnik nalogo posredovalca in gre v imenu narodnega kluba k kujalcem. Mej tern so se zbrali ua-rodni poslanci v klub v svoji sobi. Jedenkrat, dvakrat, trikrat, in celo čet; tokrat, prišel ju g. Murnik k narodnim poslancem in nosi) na listkih načrte, kako bi moral preklicati g. Graselli, kako pa gosp. Luckmann. A kakor je bilo videti, ni bilo sporazumljenje možno. Kakor smo čuli bil je gosp. Luckmann Že pripravljen, nekoliko preklicati svoj napad na mestni magistrat Ljubljanski, a njegovi tovariši so mu to br mili. Bilo je '/a 3. ura popoludne, ko so se začulo iz sobe narodnih poslancev v dvorano besede g. poslanci Obreze: „Sollen Sie ma-clieo, wis sie vinilen!" in kmalu potem vstopijo na rodni poslanci v dvorano in seja se nadaljuje. Nemških poslancev sedeži ostali so prazni. Deželui glavar grof Thurn izreče, da se seja nadaljuje iu izroči zapisnikarju g. Pfeifer-ju izjavo nemških poslancev, da jo prebere. V izjavi, katero so podpisali vsi nemški poslauci, pravijo, da je od poslanca Grasselli ja rabljeni izraz „zlobno obrekovanje" ne-parlamentaričen in razžaljiv, da bi ga bil moral deželni glavar, kot pvedseduik deželnega zbora na vsak način okarati. K t pa tega ni storil i o ker tudi poslanec Grasselli ni razžaljivega izraza preklical, ker deželni glavar tud v denašoji seji Grassell-ja pokaral ui, in ker je izraz rabljen po poslancu Grasselli-ji, udu deželno/borskega predsedništvu kot deželnega glavarja namestnika, torej še mnogo bolj obtežujoč, ne vidijo nemški poslauci nobene v »mosti za svojo čast, iu e> e ne bodo več udeleževali obravnav deželnega zbora Deželni glavar grof T h ur u da prečkati iz Bto-nografi'nega zapisnika svoj govor v tej zudevi v predzadnji seji, v katerem je izjavil svoje obžalovanje in svojo gr.tjo, da se je rabil tak neparla mentaričen izraz. Potem pristavi, da danes, ko je zaznal, da se je tu izraz res izrekel, svojo grajo ponavlja. Poslanec GraBselli poprime besedo, rekoč, da jako obžaluje, da je v predzadnji seji rabil fcraa „zlobne obrekovanje" proti g. Lickmannu, a pravi, da sta mu uda ta dva izraza le >sled razburjenosti zaradi inzžaljivib izrazov g. Luckmanna proti mestnemu magistratu, kateremu na čelu biti ima čast. Upa pa tudi, da bode g. Luckmaun preklical razža-I j i vi* izraze mestnemu magistratu Ljubljunskemu nasproti, kateremu je predbaci val, da je vedoma zanemarjal uradne dolžnosti. Potem je deželni glavar sklenil ob 3/4 3. sejo in naznauil da bode prihodnja seja jutri v petek ob »/i 10. uri. Se li bodo nemški poslanci zadovoljili z izjavami deželnega glavarja in poslanca Grasselli-ja iu zopet ustopili v deželni zbor, ja jako dvomljivo. Dj-neB zvečer bode v klubovi seji posvetovanje o tej zadevi. Tudi narodni poslanci imajo danes zvečer ob 6 uri klubovo sejo. Narodne-gospodarske stvari. Dr a. Vošnjaka govor v deželnem zboru o agrarnih razmerah. Slevni zbor! Mi stojimo pr; prvem tistih predlogov, katere je gospodarski odsek predložil deželnemu zboru v pretres na podlagi obravnave agrarna Snkete. V lanski sesiji je deželni zbor imeniteu sklep storil s tem, da je naložil deželnemu odboru, naj preiskuje agrarne razmere ua Kranjskem. Deželni odbor je to storil in iz njegovega poročila se vidi« da je kmetski stao na Kranjskem res v slabih razmerah in da je treba energičn h sredstev, da se mu pomaga. Kmetski stan pa v slabih razmerah ni samo na Kranjskem, kakor menda gosp. Deschmann misli v svojem neznanu faktičnih razmer, ampak po vsej Evropi in razen malih izjem v Ameriki je po vse m svetu kmetski stan vsled raznih nc-dostatkov prišel v to slabo stanje. Ako g. Desch-itinnii misli, da se kmetu oh Kranjskem slaba godi za to, ker nemški ne zna, bi ga vender prosil, naj bere različne knjig«-, katerih je mnogo izšlo v poslednjih letih iu ki drastično popisujejo razmere kmetskega stanu ua Nemškem. In kako je v tem oziru u% Francoskem, Angleškem in po vseh drugih, najvišje omikanih deželah. O tem beremo vsak dan poročila v časnikih. Povsod, iabbog, nahajamo j< d-uake pritožbe o slabem stanji kmetijstva, po nekaterih deželah je celo veliko buje n» go na Kranjskem. Jaz sem se vsled lanskega sklepa deželnega zbora močno pečal s tem vprašanjem ia sem čedo vrsto knjig prebral, katere govore o kmetskih raz merah v raznih deželah ter sem v teh knjigah našel vender neko tolažbo, in scer to, da sem iz teh popisov spozaal, da kmetski stau na Kranjskem ni nič slabeji, kakor drugod, da so celo kmetske raz-more na Kranjskem v boljih razmerah nahajajo, nego po nekaterih drug'h dežel ah. Če beremo, kar Nemci sam« o stanji svojega kmetstva pišejo, moramo pafl obžalovati oudotaega kmeta. Na N mškem je ravno vsted istih zakonov, kateri bo tub, kjer so fabrike, mali lastniki skorai samo krompir s tde, tam ljudje Bkoro druzega ne jedo, kakor krompir. Neki nemški pisatelj, dr. Sax p še o razmerah ljudstva v Turingi ji. Naj poprej popisuje, kako hlabo sa ondotnim malim kmetom iu delavcem godi, da druzega ne jedo, kakor zjutraj krompir, opoludne krom j>ir in zvečer krompir. Pripoveduje, kako ti vbogi ljudje slabo izgledalo, da jih 70°/0 umre pred 40. letom in prav malo da jih doseže starost od 50 do 60 let. Ti ljudje so sami na Bebe neko pesen zloži i, v kateraj prav ua žalosten način tožijo, da uen . > druge jedi, kot „kartofel". Ta njihova pisnica ao glasi: KartofTeln in der Frtth, Mittags in der Brlih, Des Abends in dem Kleid, KartofTeln in Ewigkeit. (Veselost) Moja gospoda ! n.tšcmu slovenskemu kmetu se danes «e tako slabo ne godi, da bi celi dan moral jesti samo krompir. Nemci si torej tudi ■ nemškim jezikom iz te bede ne morejo pomagati. Jaz nečem reči, da se Nemcem slabo godi zavoljo nemškega jezika; beda izvira iz splošnega slabega položaja kmetijskega stanu, kateri je nastal vsled dednega prava, ki se je po rimskem načinu bilo vpeljalo in tudi vsled druzih mnogih vzrokov, kateri so navedeni v poročilu deželnega odbora. Tudi na Francoskem, pri tem prvem narodu na svetu, pri katerem bi človek mislil, da je kmetski stan silno srečen, propadal je posebno v zadnjih 10 letih. Pač začetek propada je iskati v francoski revoluciji, od kar so namreč Francozi zemljo razko-savati pričeli. Napoleon III. je leta 1866. sklical kmetijsko euketo, tedaj veliko poprej, predno smo mi do te misli prišli. Iu kaj je našla ta francoska enketa? Našla je, da je glavni vzrok propada v razkosavanji kmetij in v dednem pravu. Storilo se pa vender ni nič, ker je Napoleon takrat, kakor je znano imel dosti druzih opravil. Leta 1879 je francoski poljedelski minister zopet tako etiketo sklical, katera se je celo leto pečala s tem vprašanjem ter je celo biblioteko poročil in nasvetov izdala. V teh poročilih pe opisuje, da se na jedni strani revščina širi, ra drugi strani se pa množi velepose^tvo in bogastvo, ker bogatini navaduo porabijo slaho stanje kmeta v svojo korist in poprej kmetsko zemljo pridruže k Bvojim latifundijara, na ta način se ve da kmetijski stan na Francoskem vedno bolj propada. Grof d' Esterno drastično popisuje — bral sem to v „Vaterlandu" — silno slabo stanje kmetov na Francoskem. „Čas žetve, pravi, je doba velikansko organizovanega roparskega zistema. Komaj je žetev pod streho, že se oglašajo pri revnem poljedelci žitni barantači, mlinarji, in drugi, katerim ]o dolžan, in mu odpeljejo žito po najnižji ceni. Toliko je tacih prisiljenih prodaj, da žitna cena za tri do štiri mesece močno pada". Mesta na Francoskem silno rasto, ker vse v mesta tiŠČi. Napoleon I. je ravno vsled tega rim3ko dedno pravo na Francoskem vpeljal, da bi oslabil moč in veljavo starih rodbin, ki so se naslanjale ua velike latifuudije in da bi silil km-tsko ljudstvo v mesto. Kajti vedel je, da, dokler bo Lmetski stan močan, tako dolgo liberalne in Napoleonove ideje ne bodo pravih tal imele v narodu. In res je dosegel, da je zemlja postala mobilna in kmetsko ljudstvo isto tako mobilno. Leta 1851. je bilo na Francoskem še 4,246.000 kmetij, leta 1874 le še 2,820.000, v tako kratkem času je tedaj 1,426 000 kmetij j>ro-palo. Torej celo na Francoskem, kjer je jako omikan narod, kmetski stan naglo in silno propada. Kako je na Italijanskem, to je znano. Tam je pravi kmetski stan že skoro popolnem zginil. Na Italijanskem so tako slabe razmere za kolone, da so naši kmetie pravi knezi proti nesrečnim in tdiskanim kolonom. Tam se je ravno zavoljo teh slabih razmer mej ljudstvom bolezen pelagra grozno razširila, katera bolezen prihaja le iz tiga, ker človek nema dosti živeža. Znano je, da so že tudi na Goriškem v Tolminskem okraji ta bolezen prikazuje, po kateri ljudje ne samo telesno hirajo, ampak tudi duševno postajajo slaboumni, da jih morajo v bolnice jemat:. V bolim si opomorejo, ker imajo dovolj živeža, pa ko se domov vrnejo, najdejo zopet ravno tiste ne srečne razmere, ter se jim zopet ravno Uko Blabo godi, kakor poprej. Glavni vzrok propada kmetskega stanu vidijo povsod v razkosavanji zemlje, vsled katere uboštvo silno raste, (Dalje prih.) Listni«-ii upruvnlNtvn. Č, g. J. V. v Ž. Naročnina je za čas od 1. jan. do 81. raarcija 1885. Javna zahvala. Podpisani odbor izreka s tem svojo najtoplejSo zahvalo blagorodnemu gospodu Uru. l runu Jurtell, odvetniškemu kandidatu zdaj na Dunaji, za velikodušni dar 10O goldinarjev, podarjen naSej Čitalnici, oziroma „Narodnomu domu". Slava vrlemu vzglednemu domoljubu! V Ptuji, v 6. dan oktobra 1884. Čitalnični odbor. Poslano* Trditev g. prof. W i es t h a 1 e r-j a v 1S2. številki „L:ubljanskef;a Ivstak;, dn sem se jaz 14. avgusta t. 1. a!i kfdaj „skandalozno obnašal proti tuji dami v javnem prostoru škofjeloškem", imenujem golo nesramno laž in ostudno obrekovanje, nevredno poštenega človeka, še manj pa učitelja »dostojnosti", zahtevajočega hvaležnosti od nekdanjih svojih učencev. V Škof ji Loki, 7. oktobra 1884 Stud. jur. Dragotin Triller. Poslano. Prijazno vprašanje do si. mestnega magistrata v Ljubljani. Že pred več meseci uložila se je prošnja. Ljubljanskih pekovskih mojstrov, naj se vender jedenkrat odpravi ostudna prednja k: uha pred rotovžem, ker prodajalke kruha o deževnem vremenu kar pot na rolovž zapro. Vsaka prošnja sicer jedenkrat rešitev najde, Bog zna, če bomo rešitev te prošnje sr* čuo učakali. (633) Radovedneži. Vabilo ua naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je po tekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ Četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ /.a pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja; Za vse leto........15 gld. — kr. n P«! leta........8 „ — „ n tetrt !eta........* » — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ TJpravniatvo „Slov, Naroda". Tujci: due 7. oktobra. Pri Nlouu i Krauss z Dunaja. — Klinger iz Trsta. — Urenak z Dunaja. — Ravnikar iz Kamnika. Pri viitiici : Fusseneger z Duuaja. — Schwarz z Budimpeštu. — Ivičič iz Celovca. Pri avstrijskem eesnrjt: Felberbaum z Dunaja. Pri Južnem kolodfuru: Kraiuer iz Trsta. — Fl. Markovič iz Reke. — Steiner iz Zagreba. Umrli so v I Jiibljuiii: 3. oktobra: Marija Melik, delavčeva liri, 1 dan, Črna vas št. 36, za OBlabljenjeim 6. oktobra: Marija Čeme, gostija, 72 let, Kravja dolina št. 17, za udotrpoiu na možganih. 7. oktobra: Jakob Stupnikar, delavec, 35 let, Ulice na grad št. 12, za jotiko. — Katra Renko, gostija, 81 let, Tržaška cesta št. 26, za oslabljenjum. 8. oktobra: Pavla Bogani, delavka, 24 let, Reber št. 6, za jotiko. V deželnej bolnici: 2. oktobra: Marija Sitrer, gostija, 62 let, za jetiko. 3. oktobra: Fran TopovŠek, delavec, 21 let, za srčno napako. f). oktobra: Fran Čepelnik, črevljar, 37 let, za katarom v črevesu — Blaž \Vagner, gostać, 68 let, za oslab-ljenjem. Meteorologično poročilo. * a ()m opazovanja Stanje barometra v mui. Temperatura Vetrovi Nebo j Mo-krina v mm. 7. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7 37*91 mm. 785*89 mm. 731 87111111. + 106"C -j- 140° C + 12-2" C si. Bzb. si. svz. si. j z. obl. obl. dež. 17'OOram. dežju. 8. okt. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 729 28 mm. 730 54 mm. 730-14 mm. -f-126"C -j-13 6'C + 11-0" C al. jvz. sl. j«, brezv. dež. obl. obl. 1600mm. dežja. -f- 124 Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 12-3 1°, za 0-5° in 02° pod normalom. in dne 9. oktobra 1.1. (Izvirno tolegratićuo poroćilr.) Papirna ren a . . . • ..... Srebrna renta .... ..... Zlata reu ....... • • 5°/0 marčna renta...... Akcije nar dni bani !'.;,-iiilne akcije . .... London • • Srebro .... Ktfbi............. 0, kr. cekini. . - '■ ■."■.•!'>. i;.•• murke ..... 4% državne srečke ia I. 1854 250 glrt. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/o avstr. zlata renta, davkii pro-jtii. . Ogrska zlata renta 6°/0...... 40/ n n 9 - 'Jen. * ' * * „ papirna renta h "/„..... 5% Štajerske zemljišč, od^ez. oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4*/,% zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizahetiue zapad, železnico Pri'>r. oblig. Ferdinandove uev. železnice Kreditne srečke......100 gld. fctudoliove srečke .... 10 ., Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Traiumway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . 81 gld. - kr. 82 f 10 A 103 20 1, 95 v 95 859 1 — ■j 283 20 :21 ■ 85 1 68 n 77 ■ b n 75 rt 124 50 It 171 - 75 t 102 i 90 n 122 75 93 20 ji 88 rt 70 104 50 „ 115 40 B 121 n 50 n 109 rt — n 105 V 50 a 176 n 75 rt 18 rr 50 D 104 n 20 215 9 50 n Z globoko in neznosno britkoatjo naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je naša ljuba mati ANA ŽNIDARŠIĆ, posestnica, v 60. letu svoje dobe danes 7. oktobra 1884 ob 1. uri popolunoči na naglem umrla Pogreb drage pokojnice bode 9 oktobra ob 4. uri popoludne. Svete maše zadušnice se bodo brale v cerkvi hv. Barbare in pri sv. Križu Pokojnica se priporoča vsem sorodnikom in prijateljem v prijazni spomin. VIdriji, v 7. dan oktobra 1884. Franjo in Lavoslav Žnidaraič, sinova. Ivana Rupnik, Fani Koraio, Marija Pavlic, rojene Žnidaršič, hčere. (635) Josip Koršie, c. kr. rud. uradnik, Josip Pavlic, c. kr. poštar, Ivan Rupnik, c. kr. učitelj. Pri suhem vremenu < rga-tio (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabolka, česen (porre), glive, šampinjane kupuje vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—19) Die Central-Station fiir Obet- und G-emiise-Verwaltung in Graz. Preflled raznih psov. V četrtek 16. oktobru t. 1. na imendan sv. Ga-lusa, bode v gostilnici „tnr Ito»e'*, v judovskih ulicah, mej 11. in 12. uro dopoludnu velik pregled raznih psov, h kateremu se vabijo posestniki piov in obožovatelji pravega pilzenskega piva z meščanske pivovarno, nujuljudtieje. Ker je malo prostora za razstavo, Imajo posestniki velikih psov prednost. (634) Kazotavni odbor. 01111 na deželi izučen, 19 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrim spričalom, želi doniti službo v kaki prodajalniciv ali v kaki leseni trgovini na Kranjskem ali Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe vsprojeina npravništvo „Slovenskega Naroda". (619—3} «v Umetne (32—75) X t zebe In z o Ji o v j a | J ustavlja po najnovejšem ainer i ka uskeni načinu J :brez vsakih bolečin ter opravlja ploiul»ovunju in X vse zobne ooerueiie