^U/VV1 <■ cv iMvl^&s
— Pofttntaa
lkjclx
Leto XXm.. St. 81
Ljubljana, sobota 10« aprila 1943-XXI
Cena cent. 80
Uptavmfrvo s Lfnbtjaoa, PiiffHiljtil
Telefoo k. 51-22. Jl-23. 51-24 teseratni oddelek: Liobljana. PuoJuiia»a
ca 5 — Telefoo fa. »1-23. 91-26 Podružnici Novo mesto: Unbliatufca cesta 41 Račnm: za L)nbl)aoslcc pokrajino pO pofeno čekovnem zavoda h. 17.749, a ostale kraje Italije Serrmo Conti. Con Poft. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a ogiaae i* Ki.
bali je to moiemstva ima Unione Pnbbltota Italiana S. A. MILANO
likiu fitk da« oaao poatdiljki Niroioini znala aiietio Lit M^ M inoimig>o vključno t »Poneddiskim 1» notna Lit 36.50.
U redoiit vo: HitiliM. Pnccmijeva ulica ker. 5. kUn itn. 31-22. 31-23. 31-24.
R o k o p i«i »a o« »t « < i j »■
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pab-
bliciti di prorenienza italiana ad esteta: Unione Pubblicit* Italiana S. A. MILANO

Violenti combattimentl
lungo tutto i! fronte
Stremia lotta dei repa rti italiani e germanici — Gravi perdlte delTavversarl© — 8 velivcli nemiri distrutti
H Quartier Generale delle Forze Annate comunica in data di 9 aprile 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1049:
I/attacco nemico, appoggiato da podero-se formazioni aeree, h continuato violento lungo tutto il fronte tunisino e specialmente nel »ettore meridionale; in conformita, degli ordini le truppe dell'Asse ripiegano su nuovc posizioni di schieramento.
Reparti italiani © germanici, benchč iso-lati e sorpassati dalle colonne nemiche, hanno lottato strenuamente sui capisaldi loro affidati infliggendo gravi perdite al-1'avversario.
Nei combattimentl aerei della glornata quattro apparecchi sono stati abbattuti dalla nostra caccia, dne da quella germa-nica altri due velivoli nemici venivano distrutti dalle artiglierie della difesa.
Siloviti fesji na vsem bojišču
Tr-dcvratna borba itaHja^kih in nemških oddelkov Hude ajvražne izgube — 8 sovražnih letal uničenih
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objavil 9. aprila naslednje 1049. vojno
poročile:
Sovražni napad, Id so ga podpirale močne letalske skupine, se je z vso silovitostjo nadaljeval vzdolž vsega tjmiškega *>ojišča. zla .< pa v južnem odseku; v skladu z uka-tA se čete Osi umikajo na nove razvrstitve-ne postojanke.
Italijanski in nemški oddelki so se navzlic temu, da so bili osamljeni in da so sovražne kolone sle mimo njih, trdovratno berili na zaupanih jim postojankah in prizadeli sovražniku hude izgube.
V letalskih bojih včerajšnjega dne so naši lovci sestrelili 4 letala, 2 pa nemški lovci in nadaljnji 2 topništvo obrambe.
Visoka odlikovanja
zaslužnih generalov
Rim, 8. aprila, s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je na Ducejev predlog priznal naslednja odlikovanja Savojskeg? vojaškega reda: Generalu armijskega zbora Paolu Bemar-diju, divizijskemu generalu CarJu Peilegri-niju in brigadnemu generalu Luigiju Re-veri>eriju; odlikovanje viteškega križa istega reda pa divizijskemu generalu Taddeu Orkindu in brigadnemu generalu Ernlliu de Cuzziu.
Divizijski general T-eddeo Orlando je bil rojen v Gaeti 23. junija 1. 1885., imenovan za topniškega podporočnika 29. julija 1906 in v oktobru 1. 1911. oblikovan z bronasto kol ino za vojEiško hrabrost na libijskem bojišču. Februarja 1. 1915. je postal kapitan, 1. 1917, major in je pokazau svoje bojne vrline na alpskem bojišču. Čeprav je bil saradi zloma nege in dragih hudih poškodb v bolnišnici, se je oktobra 1. 1917., ko je fovražnik začel ofenzivo, prostovoljno zopet vrnil na bojišče in vstopil v poveljništvo armade kot pod šef glavnega stana za topništvo, da bi se aktivno udeležil akcije. In čim se je lahko premikal, je izvedel zelo smela izvidniška dejanja v bojni črti. Ta njegov zelo visoki čut dolžnosti je bil nagrajen s srebrno kolajno. Dne 3. novembra 1. 1918. sd je v Tridentu zaslužil bronasto kolajno. Ol armadnega poveljništva je dobil nalog, naj sledi operacijam glavnih
operativnih čet v tem mestu, v katerega je vstopil s prvimi oddelki na svojo pobudo in odredil zasedbo vseh mestnih zgradb, zaustavil je sovražne kolone in razorožil razpršene sovražnike, ki jih je nadvlada! s svojim pogumom in svojo odločnostjo. Oktobra 1. 1918. je bil povišan v podpolkovnika in premeščen k glavnemu stanu. V aprilu 1. 1929. je postal šef vojaškega urada v kolonijalnem ministrstvu. Dne 20. novembra 1. 1930. je postal polkovnik in je 1. 1934. odpotoval v Libijo. V štirih letih, ki jih je prebil v tej koloniji, je zopet potrdil svoje odlične vojaške sposobnosti Dne 9. septembra 1. 1937. je kot brigadni general poveljeval topništvu 20. armijskega zbora. Kot šef glavnega stana 3. armade v juniju 1. 1938. je bil imenovan za podšefa glavnega stana za operacije v novembru 1. 1939. Postal je 7. marca 1. 1940. poveljnik divizije sardinskih greaiadirjev in je bil povišan v divizijskega generala v maju istega leta. Od 30. novembra 1942 dalje je general Orlando prevzel posle airmadnega zbora.
Paolo Bernardi je bil rojen v Torinu 21. VI. 1. 1885., postal je podporočnik 25 julija
I.	1906., poročnik septembra 1. 1908. in se udeležil libijske vojne, kjer se je posebno ollikoval pri Sidi Saidu v dneh 27. in 28. junija 1. 1912., tako da je bil prvič odlikovan z bronasto kolajno za vojaško hrabrost. Februarja 1. 1915. je postal kapitan, major julija 1. 1917. in se je na alpskem področju ponovno izkazal s svojo hrabrostjo ter bU drugič odlikovan z bronasto kolajno. L. 1920. je bil učenec v vojni šoli. junija 1. 1926. je postal podpolkovnik in prešel v zbor glavnega stana, v decembru istega leta je postal polkovnik, poveljnik
II.	topniškega polka, 2. septembra 1. 1932. je bil povišan v brigadnega generala in poveljnika armadnega zbora v Turinu, v avgustu 1. 1939. je postal poveljnik obmejnih straž istega topniškega zbora in je bil od 11. do 25. junija 1. 1940. na zapadnem alpskem področju kot poveljnik alpskega zbora, Ko je v septembru 1. 1940. prevzel posle poveljnika pehotne divizije »Bren-nero«, je olpotoval v Albanijo in ie bil tam odlikovan z viteškim križem Savojskega vojaškega reda.
Odlikovanja za tovariško požrtvovalnost
R'm, 8. apr. Uradni list objavlja seznam odlikovanj za civilne zasluge, ki jih je podelil Kralj in Cesar na predlog Duceja kot nagrado za p: gum na in človekoljubna dejanja:
Zlata svetinja v sp°m'n: Vezi ju Oraziju
prefektu Kraljevine 26. maja 1942/XX v Ervenicu (Zara); prefektu najčistejše fašistične vere, ki se je izkazala v novi pokrajini pri razbojniških podvigih in uporih, ko se ;e ske-ro vsak dan podajal na najnevarnejše kraje, da je urejeval in oja če val delovanje policijskih organov v tesnem sodelovanju z državnimi oboroženimi silami. 2e preizkušen v ognju o priliki spopada, v katerem je bil ubit en upornik, trije drugi pa so bili ujeti, ter iznenaden v zasedi o'o svojem pevratku v Zaro je z neustrašenim duhom skupno z nekoliko drugimi vrlimi možmi vzdržal hud spopad, v katerem je bil večkrat zadet in je izgubil življenje. Tako je junaško zaključil svoje življenje, ki je bilo posvečeno popolnoma veličini domovine.
Srebrna svetinja: De Michelis Emilio narednik, 1. aprila 1942/TT. v Novem mestu (Ljubljana): »Opazil je vojaka, ki se je v šibkem čolnu ponesrečil na reki Krki in ga je potegnil vrtinec v opasno strujo, da se je kemaj držal za desko pri jezu. Odlikovanec je pritekel z nekim svojim tovarišem na pomoč ponesrečencu. Ko se je prevrnil tudi čoln, ki se ga je posluževal odi: kovanec, se mu je vendarle posrečilo zgrabiti ponesrečenca in ga z največjim naperom držati na površini. Ko mu je zmanjkalo sil, je izpustil ponesrečenca in bi bil kmalu tudj sam utonil brez pomoči nekega drugega vojnega tovariša.«
Vassallo Andrea. vojak 307 bataljona »V. P.«, 1. aprila 1942 v Novem mestu (Ljubljana): Opazivši vojaka, ki se je v šibkem čolnu ponesrečil v reki Krki in ga je potegnila nevarna struja, je padel v opasni vrt nec jn se je držal za desko jeza, nakar mu je prihitel na pomoč neki drugi tovariš Ko se je prevrnil tudi ta čoln, ki se ga je poslužil, je poskušal zaman pomagati ponesrečencu in je po žilavem naporu uspel, da je rešil nekega drugega vrlega tovariša, ki so mu pešle sile in se je začel utapljati.«
Dell'Arto Franco, uradnik, 26. maja 1942 v Erven izu (Zara): >V spremstvu pokrajinskega prefekta je dal dokaze velikega smisla za dolžnost in smelosti, ko se je podajal večkrat v kraje, ki so jih ogražali zlikovci in uporniki. Med vožnjo na po-vratku v Zaro so ga s tovariši presenetili
v zasedi, kjer se je odločno branil m dobii zelo hude rane.«
V spomin Bardelloniju Petru, naredniku javne varnosti 25. maja 1942/XX. v Erve-nizu (Zara): »Kot šofer pokrajinskega prefekta je bil ponovno v krajih, ogroženih od zlikovcev in upornikov, in ie vedno pokazal visok smisel za dolžnost in prezir nevarnosti. Na povratku v mesto 3o upor nikj presenetili prefektov voz z zasedo, tu se je pridružil maloštevilnim junaškim tovarišem, da bi nudil odpor upornikom toda kmalu nato je bil v hudem boju smrtno ranjen.
Zorič Zdenka, šivilja, 21. julija 1942/XX v Oltreju (Zara): Vrgla se je oblečena v morje na pomoč vojaku, kj so ga pri ku-panju odnesli valovi od brega in se je začel potapljati. D asi jo je ovirala obleka je priplavala do ponesrečenca ter ga z veliko muko in očitno nevarnostjo spravila na varno.«
Bronasta svetinja: La Bar bera Guisep-pe, ženijec, 1. aprila 1942/XX- v Novem mestu (Ljubljana): »Opazil je vojaka, ki se je v šibkem čolnu ponesrečil na reki Krki, potegnila ga je struja, da ie padei v nevarni tok in se je z muko obdržal na jezu. S seboj je vzel vrv in se je nato plavajoč vrgel vojaku v pomoč. Plavai je proti ponesrečencu v vrtincu in je popolnoma izčrpan moral opustiti svojo plemenito akcijo, ker je sam komaj dosege breg.«
Suhi Marjan in Suhi Štefan, 1. aprila 1942. v Novem mestu (Ljubljana): Opazila sta vojaka, ki je padel v nevarno strujo reke Krke in se je potapljal. Prihitela sta mu s čolnom na pomoč, toda čoln se je prevrnil in sta se sama komaj rešila iz vode.
Odpor proti Raoseveltu v Zedinjenih državah
Buenos Aires, 8. apr. s. Iz Wafehmgtona se doznava, da je senator Wandeberg predložil kongresu predlog, da bi se predsedniku Zedi* njenih držav prepovedalo, da bi ostal na svojem položaju več kakor dve štiriletki. Wandeberg predstavlja državo Michigan, ki je že pristala na ukrep v tem smisla
Buenos Aires, 8. apr. s. Zaradi splošnega od pora v državi in v parlamentu proti napovedanemu imenovanju newyorškega župana La Guardie za generala, se je Roosevelt premislil in izjavil, da ni nikdar imel v mislih kakšnega takega imenovanja.
čiščenje ob srednjem Doncu
Dva sovražnikova bataljona uničena — Topniško obstreljevanje
vojaških ciljev v Petrogradu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. apr.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Z vzhodne fronte poročajo samo o bojih krajevnega pomena.
Pri očiščevalnih akcijah ob srednjem I>* ncu sta bila uničena dva sovražna bataljona in privedeni številni ujetniki.
Težko topništvo kopne vojske je obstreljevalo z dobrim učinkom za vojno važne cilje v Petrogradu.
V	Tunisu se nadaljuje veliki napad večkrat premočnih sovražnih sil proti nem-škr.-italijanskim četam. Na južni fronti so se naši oddelki v stalno hudih borbah umaknili na nove črte. Poskusi za obko-litev »3 bili zavrnjeni v ogorčenih borbah.
V	srednjem in severnem odseku se je izjalovilo več m:čnih poskusov angleško-amer ških čet za prodor. Pri tem je bilo uničenih 33 oklopnih voz.
Sovražnik je izgubil pri dnevnih napa-
dih proti obali zasedenega zapadnega ozemlja 3 letala.
Angleški bombniki so preteklo noč metali rušilne in zažigalne bombe na zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalsko topništvo na kopnem in na morju ter nočni lovci so sestrelili 15 sovražnih letati.
Izpovedi sovjetskega državljana
Berlin, 8. aprila, s. »Volkischer Beobach-ter« je davi začel objavljati dogodke nekega bivšega sovjetskega državljana. Vrsta člankov, ki bo redne izhajala v tem nemškem dnevniku prihaja izpod peresa nekega vojnega poročevalca, ki je zbral obširno dokazno gradivo in ki mu je eden izmed tolikih nesrečnih sovjetskih državljanov pripovedoval o svojih doživljajih, ko se je priključil nemškim četam ob njihovem umiku za skrajšanje bojišča.
Nova nesoglasja
med Giraudom in De Gaulleom
Presenetljiva odgoditev De Gaulleovega obiska v Alžiru
Berlin, 8. apr. Razdobjem sorazmernega miru na bo;iščih odgovarjajo vmesne politične in diplomatske faze. Voditelji obeh bojuječih se taborov navadno radi izkoriščajo takšne prilike za nove dogovore glede na bližnjo cbnovo operacij. Včasih se to dogaja po normalni diplomatski poti včasih pa v direktnih stikih, ki navadno vodijo k boljšemu uspehu. V zvezi s tem je treba poudariti, da se je Os vedne posluževala druge metode, medtem ko so se njeni sovražniki dolgo izogibali osebnim stikom. Kasneje so se jih sicer oprreli, ne-le zato, ker so koristni in praktični, temveč tudi zato. ker so anglosaškim narodom dopuščali velike propagandne možnost^ Dovolj je, ako se sp mnimo na delovanje propagandnega aparata c priliki razgovorov med Churchillom jn Rooseveltcm na Atlantiku ali c prilik' Churchillovega potovanja v Moskvo ali konference v Casa-blanci in najnovejšega Edenovega obiska v Washingtcnu.
Vse to je v popolnem nasprotju s tem, kar se d-gaja pri Osi, kadar se Duce in Hitler aH njiju neposredni sodelavci sestane jo, da se porazgovoie o raznih vpraša-
njih. Ti razgovori so vedno trezni, skoro da resni in strogi v skladu s sedanjim časom. Zato jih ne spremlja nobena bučna reklama ali propaganda. Celo kronika teh dogodkov je dovoljena le v kolikor pojas-nuie redkobesednost uradnega sporočila Tako je bilo včeraj, tako je danes in tako bo jutri.
Politična vmesna faza. 0 kateri govorimo, je nastopila, še proden je pomlad omrtvičila operacije na vzhodnem bojišču in Se pred anglosaškim napadom v Tunisu. Začela se je ako se ne motimo, s konferenci v Casablanci, kateri je odgovarjalo potovanje nemškega zunanjega ministra Rih-bentropa v Rim. Nadaljevala se je z obiskom kraka Borisa pri Hitlerju in z obiskom predsednika madžarske vlade v italijanski prestolnici, ki sta bila oba istočasno z razgov-ri Edena z Rorseveltom. Ni izključeno, da se bo to vmesno politično obdobje pred svojim zaključkom obogatilo še z novimi pomembnimi sestanki, šele tedaj bo mogoče v vsem cbsegal oceniti njegov pcmen. že ^edaj pa lahko nekaj zaključimo g]ede naših sovražnikov. Navzlic vsemu hrupu v Casablanci in kasneje gle-
de tako zvane >sprave« med generalom Giraudom in De Gaulleom sta si oba generala še vedno v laseh. To nam dokazuje nova nepričakovana zgodba.
Že nekaj tednov so angleški ln amerifiki listi napovedovali »bližnji« obisk De Gaullea v Alžiru, kjer naj bi se sestal z Giraudom. Te napovedi so bile tako resnične, da se je 5. t m. šef tako zvane »boreče »e Francije« že pripravil na pot s svojimi ad-jutanti in svojo prtljago na britanskem trimoterniku, ki naj bi ga prepeljal v Afriko. Ko so motorji že brneli in so bili opravljeni tudi pozdravi, je nenadoma pri-:etel na letališče degolistični general, ki je prinesel brzojavko ameriškega vrhovnega poveljnika Eisenhowra, ki je Da Gaulleu sp. ročil, da ga Giraud »iz vojaSkih razlogov« ne more sprejeti. Agencija Reuter je učinek te brzojavke takole opisala: Na generala De Gaullea je brzojavka napravila učinek bombe, ki je trajal več minut, nakar je De Gaulle slabe volje zapustil letališče. Nekaj ur nato je bilo objavljeno sporočilo, ki pravi, da odložitev potovanja »ne bo ostala brez neprijetnih in škodljivih posledic«. Ni pa povsem jasno, kdo bo imel večjo škodo. De Gaulle ali Giraud ali oba. V tem pogledu tudi komentarji angleških listov niso povsem jasni. Londonski list »Times« je zapisal, da se Eisenhower in Giraud »ne želita spuščati v politične razprave, ko so v teku vojaški dogodki«. »Daily Telegraph« pa je pripomnil, da bo De Gaulle našel nadomestilo ▼ razgovoru z Edenom. Drugi listi omenjajo »še ne povsem jasen položaj«, medtem ko »Dailv Mail« smatra, da je treba odklonitev Girauda pripisati novemu besedilu prisege. ki ga je De Gaulle vsilil svojim vojakom in ki se glasi: »Prisegam, da priznavam generala De Gaullea kot edinega zakonitega šefa Francije in da bom posvetil vse svoje sile, da bo za takšnega spoznan. v primeru potrebe tudi z uporabo istih sredstev, ki sem se jih poslužil za borbo proti Nemčiji.« Da ta prisega Gi-raudu ni ljuba, zlasti v njenem zadnjem delu, je samo po sebi razumljivo. (Cor-riere della Sera.)
Degolrsticne spletke v Siriji
Ankara, 8. apr s. V Siriji so degolistične oblasti odstavile številne visoke državne funkcionarje nacionalističnega mišljenja Te. ukrep spravljajo v zvezo s pripravami degohstov za olajšanje njih volilnih manevrov.
Slavni razvoj Kr. letalstva
Porodilo v splošni proračunski komisiji Zbornice Sašijev
in karporacij
Rim, 8. aprila, s. Splošna proračunska Komisija zbornice fašijev in korpor?cij je odobrila poročilo nacionalnega svetnika Ferrettija di Castell Ferretto Piera o izdatkih letaJskega ministrstva v finančnem letu 1943/44. Poročevalec se je najprej spoštljivo in ginjeno spomnil vseh, ki so padli za Domovino in to vrsto orožja, in ki so, od najvišjega, po sarži do najnižjega, zaposleni v nadvse težki borbi s sovražnikom. Nato je podal kratek in sintetičen pregled selanjega stanja sovražnih letalskih sil in njih verjetnega porasta, primerjajoč te sile z letalskimi silami držav trojnega pakta. Poročilo nato navaja izkušnje, ki jih je dala ta vojna. Letalstvo je v razvoju vojnih.operacij doseglo izreden pomen. Nobene kopne ali pomorske operacije si danes ne moremo zamišljati brez neposredne pomoči letalskega orožja, tako v iz-vidniškem, zaščitnem kakor v napadalnem pogledu.
Glede Italije in glede na posamezne operativne odseke, ki nas posebno zanimajo, s ovojne potrebe svetovale, da smo se gle-le vrst letaj vedno bolj osredotočevali na posamezne tipe letal. Lovsko letalstvo, ki se je uvejavilo v izvidništvu in v napadih, v uničevanju na zemlji in v obstreljevanju s strojnicami, razpok ga sedaj z vedno hitrejšimi in spretnejšimi letali. Bojno letalstvo se usmerja v iskanje najhitrejših, dobro oboroženih in dobro zaščitenih letal velike avtonomije, ki se lahko sama branijo
in ki lahko letijo zelo visoko. Predvsem toi-pedno letalo mora biti zelo hitro in spretno, obenem pa tudi oboroženo tako, da lahko samo vzdrži neizogiben spopad s sovražnimi lovci.
Poročilo nato navaja veliki razvoj civilnega in prevoznega letalstva kot pomožnega vojnega sredstva in navaja tudi izboljšanje naprav na kopnem za čim popolnejše delovanje tehničnih oddelkov. Letalski potencial, je pripomnil poročevalec, je bistven: pogoj te vojne. Sestavni del tega potenciala pa niso le stroji in tvornice. temveč tudi eksperimentalno stud;jska središča z inženjerji, ki delajo načrte, ki zamišljajo nove tipe in vodijo delo v tvornicah. kakor tudi delavstvo samo Politika osredotočevanja in enotne povezanosti letalske industrije je dala zadovoljive uspehe, ki dopuščajo najpopolnejšo izrabo surovin in podjetij.
Poročilo navaja naposled navdušenje, ki vlada v pilotskih šolah in v šolah za letalsko specializacijo Mladeniči, ki prihajajo v te šole, žive v gorečem pričakovanju. da bi doprinesli svoj delež k obrambj Domovine. O borbenem duhu naših letalcev dovolj zgovorno govore vojna poročila sama Vse posadke, od poveljn'štev do podrejenih, se tako hrabro bore. da vzbujajo občudovanje samega sovražnika. Njihova slava je potrjena tudi s številnimi odlikovanji za vojaško hrabrost, med katerimi je 34 podeljenih zlatih kolajn v enem sam^m letu.
Kallay o obisku v Rimu
Madžarska bo ob strani Italije in Nemčije nadaljevala vsiljeno vojno, dokler ne bodo doseženi končni cilji
Budimpešta, 9. apr. s. Na sestanku madžarske vladne stranke, ki so se ga razen članov vlade udeležili člani osrednjega odbora in mnogi poslanci in senatorji, je pozno zvečer govoril tudi predsednik vlade Kallay. Pozdravil ga je najprej predsednik stranke, minister Lukacs, ki mu je zagotovil brezpogojno pedporo stranke in izrazil veselje nal velikim zadovoljstvom v vrstah stranke zaradi njegovega nedavnega obiska v Italiji in razgovorov, ki jih je imel z Ducejem. Ti razgovori so še bolj utrdili prijateljstvo in tesno sodelovanje med Italijo in Madžarsko. Takoj nato je spregovoril predsednik vlade, ki je v izčrpnem poročilu o madžarski zunanji politiki govoril o svojem obisku v Italiji. Dejal je med drugim:
Na svojem obisku v Italiji sem ugotovil, kako iskreno in občuteno je prijateljstvo italijanskega naroda za Madžarsko. V razgovorih z Ducejem, ki so se nanašali na vsa vprašanja, ki zanimajo naši dve državi, ni bilo med nama nobenih razlik v nazi-ranjih. Madžarska bo ob strani Italije in Nemčije nadaljevala vojno, ki nam je bila
vsiljena, dokler ne doseže ciljev, ki smo si jih zastavili.
Nato je omenil obisk pri sv. očetu, kateremu je izrekel sinovsko vdanost madžarskega naroda Svoja izvajanja je takole zaključil: Vrnil sem se z obiska v Italiji z občutkom večje vedrine in moči Veliki Duce Italije goji iskrena in prijateljska čustva do naše domovine in kaže največje razumevanje za madžarsko politiko. Zlasti v zadnjih dneh svojega obiska v Italiji sem imel neposre len vtis o moči in volji italijanskega naroda. Povsod v Italiji se danes disciplinirano dela in sicer ob globokem in močnem domovinskem čustvovanju. Povsod sem videl mirne in smehljajoče se obraze, ki jih ima lahko samo tisti, kdor ima trdno voljo za borbo. Nikjer ni sledu o kakšni moralni pobitosti, ki bi jo sovražnik po vsej sili hotel videti, od katere pa je italijanski narod zelo l&leč.
Kallayjeve izjave so vsi navzoča sprejeli s prisrčnimi in toplimi manifestacijami za fašistično Italijo in Duceja.
Nov angleški poraz v Birmi
Tokio, 8. apr. s. Iz oficioznega vira se doznavajo podrobnc6ti o operacijah, ki so se pred kratkim razvile na birmanskem bojišču. V drugi polovici preteklega decembra je izbra* na angleško-indijska divizija prekoračila indij-sko-birmansko mejo, da bi napadla japonske čete v Rahangu Tondaiki in Rajhedangu. sever-nozapadno od Akiaba Čeprav je bilo japon* skih čet manj. so nad dva meseca vzdržale vse sovražne napade in omogočile zbiranje novih japonskih si! pri Akiabu. Obenem je neka druga japonska edinica prekoračila gorski greben Arakan. ki se v dolžini kakih 600 km dviga v višino 2000 do 3000 metrov, in je prve dni marca dospela v hrbet glavnini sovražnih siL Nato je glavnina japonskih 3« v Akiabu 8. marca izvršila čelni napad in uničila sovražne posadke v Aboqui. 60 km severno od Akiaba. dne 16. marca dve brigadi v pokrajini Salangdare. 50 km sevemozapadno od Akiaba, 25. marca pa je prekoračila reko Maju in potisnila sovražne sile v vzhodno področje gorovja Maja Ko so japonske oborožene sile prekoračile še to gorovje, so dospele v Bengalski zaliv in presekale umik ostalim so« vražnim silam, tako da je popolnoma propadel sovražni načrt o zopetnem zavzetju Birme. Iz izjav indijskih ujetnikov je razvidna da »e Angleži tudi v najnovejših bojih niso izneverili pravilu, da se morajo ▼ prvih vrstah boriti zanje Indijci.
Prisega španskih škofov
Madrid, 8. aprila, s. V palači Pardo s® danes pred državnim poglavarjem slovesno prisegli novi škofi v Barceloni in Salamenci ter pomožni škof v Madridu Dori in Chi-dadu Realu. Slovesnosti so se udeležili pravosodni minister kot notar, podtajnik v pravosodnem ministrstvu in generalni direktor za cerkvene zadeve kot priči.
Počastitev spomina prvega španskega letalca
Madrid, 5. aprila, s. Na letališču Grinoa pri Madridu se je v nazočnosti. ministra za letalstvo vršila spominska slovesnost v spomin na prvega španskega, letalca Gorcio Morata. Italijanski vojaški ataše je polodMl lavorjev venec pod zvezde, ki spominjajo na junaškega letalca.
Nove ameriške ladje brez odpornosti
Stockholm, 8. aprila, s. V tukajšnjih po* morskih krogih so izvedeli, da so v Ameriki tehnične pomanjkljivosti pri edinicah trgovske mornarice tipe »Liberty« povzročile veliko zaskrbljenost in nemir. Odpor, nos teh ladij proti sovražnemu napadu, se je izakazala za zelo slabo, kar je treba v veliki meri pripisati dejstvu, da so se te ladje zelo hitro gradile v serijah, zaradi česar so tudi zelo ranljive. Poveljnik neke trgovske ladje, ki je do nedavnega služil v ameriških vodah, je navedel primer, ki ga je sam videl, primer neke 12.000toueke petrolej ski ladje, ki se je potopila, čim je letalska bomba eksplodirala v bižini, torej v razmerah, v katerih hi vsaka pravilno zgrajena ladja morala ostati nepoškodovana.
Obisk Visokega komisarja na Dolenjskem
Eksc. Grazioli in Zvezni tajnik Orlandini v Novem mestu, št Jerneju, Kostanjevici, Pleterjih in drugih obmejnih
krajih
Ljubljana, 9. aprila.
Visoki komisar je izvršil dolg in podroben ogied javnih m pomožnih uradov v Novem mestu, v obč.nah Št. Jernej in Kostanjev-Ca v kartuziji Pleterje in v drugih kraj h tega obmejnega področja. Eksc. Grazioli se je mudil med preb.val-stvom m se je zanimal za njihove najnujnejše težnje in potrebe. Odredil je, da naj merodajni zavodi ojačijo svoje delo, zlast. v korist onega preb.valstva. ki se je pri vsak; priliki izkazalo za vernega in delavnega. T. poseti mestnim občinam so se izvršili brez vsake prejšnje objave in so dali visokemu Hierarhu, Zveznemu tajniku, ki ga je spremljal, in vsem. ki so bili z njim priliko, prepričati se o miru. ki »beiežuje to področje in njegovo prebivalstvo, ki se čuti zaščiteno pred nasilnostmi komunistčnih razbojnikov, k so si ohrabreni s svojo domišljavostjo utvar-jali, da lahko gospodarijo po teh predelih. Resnica pa je popolnoma razl čna od trditev, kj jih širijo komun;sti kot svojo propagando v krajih, kjer je težko kontrolirati nj hove vesti.
Potovanje Visokega komisarja in njegovega spremstva v avtomobilu in peš je najjasnejše zankanje neizmernih laži komunist'čnih razbojnikov, katerh divjosti se bo tamošnje prebivalstvo še dolgo spominjalo. Udarci, ki jih je komunistično orožje prizadelo njihovim hišam in njihovim cerkvam, se bodo popravili, nikoli pa se ne bodo mogli popravit1 vtisi, ki so jih dobila srca prebivalstva za vse življenje z umori, nasilnostmi :n raz-bojništvi vsake vr^te. Izrazi vdane hvaležnosti. ki so jo izkazovali Eksc. Grazio-liju kot predstavniku fašistične vlade žene, šolski otroci, bolniki v boln'šn;cah. kmetje na polju in verniki vseh vrst za dobrote, ki so jih prejel1 od vlade, za mir in delo, ki sta se vrnila v njihovim ognjiščem, so najboljši dokaz studa, ki ga čuti to prebivalstvo nasprot5 komunizmu ter vsakemu njegovemu delu in ki ga je obenem preveva želja, ojačena v težkih preizkušnjah. Po zaščiti svojih ognjišč in po vedrem delu.
V Trebnjem
Vlak. s katerim se je peljal Visok: komisar in s katerim so se vozili Zvezni tajnik. Kvestor comm. Ravelli, poveljnik skupine Kr. karabnerjev major Giovan-nrini, major Kr. karabinerjev, dodeljen Visokemu komisarijatu Baroni, major Mi-nucoi, vodja odposlanstva prevozov in nekateri drugi gospodje, se je ustavil v Trebnjem. kjer so bila razvrščeni oddelki Črnih srajc s praporom in kjer so pričakovali Visokega konvsarja poveljnik divizije »Isonzo« general Maccario, civilni komisar za Novo mesto, general Manni Ric-ci, konzul Bellazzi, poveljnik Črnih srajc, poveljnik čete karabinerjev in vse krajevne oblasti. Potem, ko je pregledal oborožene oddelke, se je Eksc. Graziioli zadržal v razgovoru z navzočimi zastopniki obasti.
V Novem mestu
Ob 9.30 je vlak prispev v Novo mesto. Pred peronom je bil razvrščen oddelek vojakov z godbo in zastavo, ki ga je Visoki komisar v spremstvu generala poveljnika pregledal. Pričakovali so ga general poveljnik pehotne divizije Cerruti. šef glavnega stana divizije, poveljnik pehotnih in topniških divizijskih oddelkov in vse ostale vojaške oblasti v kraju. tajn:k Podpornega odbora tov Varini. župan dr. Polenšek. prost msgr Karlo Čerin. predsednik okrožnega sodišča dr. Barle. državni tožilec dr. Prijatelj, šef železniške službe Novak. dir. g;mn prof. Dolenc, inž. Absec. direktor kmetijske šole in drugi.
Na vojaškem pokopališču
Po predstavitvi sta se Eksc. Grazioli in Zvezni tajnik Orlandini na kratko zadržala v razgovoru z navzoč'mi, nakar sta se z generali in ostalimi oficirji podala na vojaško pokopališče, kjer sta se poklonila padlim. Poveljnik diviz;je je uredil pokopališče, na katerem so pokopani vojaki divizije »Isonzo«. kar najbolj častno. Visoki konvsar je položil na podstavek, kj spominja na žrtve hrabrih vojakov in ob katerem so se razvrstili predstavniki divizije, velik lovorjev venec, povezan s
fa-obarvrimi trakov?. Pod vodstvom kaplana je obiskal grobove in se pri vsakem izmed nj'h ustavil.
Takoj nato je obiskal vojaško bolnišnico, ki je posrečeno in primerno urejena v šolskem poslopju, kjer je bilo ob začetku vojne poveljništvo neke jugoslovanske divizije :n ki je b:lo po letalskem napadu unčeno. Pionirji divizije »l9onzo« so popolnoma obnovili notranjost poslooia. od katerega so ostali samo temelin' z'dovi ln tako zgradili vzorno, zračno in svetlo bolnišnico, v kateri so ranjenci in bolniki odlično oskrbovani.
Med ranjenci
Ekscelenca Emilio Grazioli se je ustavil ob postelji vsakega izmed njih in se zanimal za rane m potek bolezni, za vojaška dejanja, kj so se jih bolnik: udeležili. in je vsakemu pustil denarni znesek, Zvezna tajnik pa je razdelil mnogo cigaret Takoj po tem obisku je Visoki komisar odšel v poveljništvo divizije »Isonzo«, kjer ga je general Maccari v navzočnosti šefov oddelkov prisrčno pozdravil in se mu iskreno zahvalil za ob:sk in zanimanje, ki ga Visoki komisar ob vsaki priliki kaže za Oborožene sile. V spomin mu je poklonil spominsko kolajno d'vizije. Eksc. Grazioli se je v odgovoru zahvalil in poveličeval vedno izkazano hrabrost junaške d;vizije in delež, ki sa je ta di-vizrja dala Pri uničevanju komunizma
Po kratkem obisku v poveljn štvu se je Visoki komisar podal v prostore povel ni-Stva diviztjske pehote, kamor ga je spremil general Cerrutti, in od tam v civilni kom sarijat, ki ima svoj sedež v ist palači. Tu je civilni komisar general Mannu Ricci zbral vse najvišje oblasti in vse uradništvo kcmisarijata. Po predstavitvah in po pozdravu in izrazih vdanosti ki so bile nanj naslovljene je Visoki komisar na kratko spregovoril navz'čim, sklicujoč se na zagotc vila civilnega komisarja o delavnosti in lojalnosti, kakor tudi gorečnosti
n'egovih sodelavcev, pri čemer je izrazil svoje prepričanje, da bo tudi v bodoče vsakdo z vsemi sv: jimi silami in v popolni lojalnosti doprinašal k 1 gostanju prebivalstva in bodočnosti mesta in njegovega ozemlja.
Pozdrav duhovščine v stolnici
V kapiteljski cerkvi, kamor se je Visoki komisar nato p: dal, ga je čakal prošt msgr. Cerin z vsem kapitljem. V imenu duhovščine in vernikov je msgr Cenn najvišjega predstavnika Vlade pozdravil in mu izrekel iskreno zahvalo za stalno skrb, ki jo je posvetil cerkvi v Novem mestu, kakor tudi za dela. ki so bila izvršena ta s: v teku. da bi se tako ohranla in poudarila vrednost kapiteljske cerkve, zlasti pa nenavadne podzemeljske kripte, Id je bila postavljena 1. 1400 in ki je v pokrajini edina te vrste. Visoki kom sar je zbrano stal nekaj časa pred oltarjem in nato občudoval v njem čudovito Tintorett. vo sliko. sv. Nikolaja. V odgovor na pozdrav prožta in v slovo cd duhovščine je zagotovil, da bo tudi v bodoče skrbel, da se cerkve n verske umetnine ohranijo in za-ščitjo in se tako ohrani njihovo potrebno dostojanstvo.
V Št. Jerneju
Takoj no obisku v cerkvi so Visoki komisar general Maccario Zvezni tajnik m spremstvo odpotovali v Št Jernej Po kratkem po6tanku med vcaki je visoki Hierarh obokal trg in se ustavil na glavnem trgu med prebivalstvom, ki se je takoj zbralo z županom Jordanom in župnikom na čelu. čim je zvedelo za prihod visokega gosta Visoki komisar .-e je razgo-varial z navzoč mi kmeti in kmeticam' in se zanimal za njihove razmere za rrehrano m druge potrebe Nato je obska cerkev in županstvo ter je pustil županu znesek za občinske reveže, župniku pa za cerkev Ob odhodu iz trga je Visoki konusa? sreča' šrtarje. ki so se pravkar vračali iz šele. Uvtav;l se je med otroci, ki so ga po rimsko pozdravili in se takoj strnili okrog njega Kasneje so ti isti šolarčki na glavnem trgu čakali na n egov po-vratek, da ga pozdravijo.
Ob državni meji
Po Št. Jerneju je Visoki komisar obiskal še Brezovico. Šmarje in druge manjše kraje, kjer so ga čakali oddelki protikomunistiene milice •'n prebmdsva. — Na vseh postankih se je V soki komisar razgovarjal s častniki in pretikomunističnimi miličniki ter se zanimal za njih hrabro delovanje. — Na tem področju si je Visoki konvsar ogledal tudi dela za zgrad tev obmejne žične mreže, ki bo tvorila državno mejo in ki jo pionirji divizije naglo postavljajo.
V Pleterjih in Kostanjevici
Eksc. Grazioli se je nato ustavil v samostanu v Plete r jih, ki je bil deloma od komunistov požgan. ker vidijo komunisti v kartuzi-jar.cih simbol tistega katoličanstva ki ga on tako sovražijo Sprejel ga je pnor dr Leopold Edgar. Visoki konvsar si je v njegovi družbi ogledal cerkev, v kateri je polno prelepih le» sen h kipov, nato pa del samostana, ki je bil požgan in ki se sedaj popravlja pri čemer je zagotovil priorju, da se bo zanimal za naglo dovršitev obnovitvenih del. Po ogledu knjižnice je zapustil samostan m se poda' v Kostanjevico, kjer si je ogledal najprej dtla za postavitev obmejne mreže in nato mesto samo.
Ko se je vračal preko Št Jerneja, se je
Visoki komisar ustavil na trgu kjer se "e medtem zbralo prebivalstvo s šolarji ki jih je bil poprej srečal in ki so sedaj prišli z ve^ko tro-bcjnico na čelu Ekscelenca se je ustavil sredi prebivalstva in otrok, ki so mu v menu trga podarili šop poljskega cvetja kot izraz svoje hvaležnosti Ko je pregledal oddelek vojakov divizije »Isonzo« je nadaljeval svojo pot v Kostanjevico, kier si je jx> ogledu del. ki smo jih omenili, ogledal še v spremstvu poveljnika posadke, župana Likarja in tajnika Podpornega urada Laurija kraj sam Tudi tu »e it podal na županstvo m je govoril s prebivalstvom za= nimajoč se za najnujnejše potrebe in skrb prebivalstva.
Ko se je popoldne vrnil v Novo mesto, si
je ogledal okrožno sodišče kjei ga ie predsed-n:k pozdravil v imenu sodnikov in uredništva in izrazil čustva lojalnosti ter predstavi! visokemu gostu svoje sodelavce Fksc Graz.oli je pozdravil vse navzoče in izrazil preprčanje. da bodo predstavniki pravce tudi v bodoče kakor doslej izvrševali svojo dolžnost pononoma lojalno. Od tu se je podal v Fašistični dom te občine.
Na trgu so se zbrali otroci mladinskih organizacij, v Fašistcnem lomu pa oddelek kmečkih gospod nj, s katerimi sta se Visoki komisar in Zvezni tajnik zadržala v razgovoru.
Ustoličenje občinskega sveta
/
Po naglem obisku v hranilnici je Visoki ko« m sar odšel v občinski urad kjtr ga je v veliki dvorani pozdravil župan m se mu zahvali! v imenu mesta, ki ga je prišel še enkrat ob* iskat in se obenem udeležil otvoritvene seje občinskega sveta Dr Polenšek je zagotovil Vi» sekemu komisarju svojo voljo m odločnost Svo. jih sodelavcev, da bodo lojalno delali v korist prebivalstva. Eksc. Grazioli se je zahvalil za pozdrav in izjavil, da je vzradoščen ker je mogel prisostvovati seji občinskega sveta, ki bo — kakor je prepričan — lojalno in pošteno deloval v korist prebivalstva, kajti vsi, ki ga sestavljajo se gotovo zavedajo važnosti svoje naloge. Svoja kratka izvajanja je visoki gost zaključil s pozdravom Kralju, Duceju m Oboroženim s lam Preden je odšel ;z občinske hiše. je izročil županu denarni znesek za občinske reveže. Tudi pri odhodu so Visokega komisarja živahno pozdravljali dečki iz GILa, ki so ga obkolili m vzklikali Duceju.
Okrog 15.30 je Visoki komisar obiskal žensko bolnišnico, kjer ga je sprejel ravnatelj dr. Perico, ki mu je izrazil zahvalo zdravstvenega in pomožnega osebja ter tudi bolnikov in vsega prebivalstva za zan manje ki ga je vsak čas pokazal vrhovni šef pokrajmt za ta zavod. Eksc. Graziol, mu je zagotovil, da bo tudi v bodoče ostalo tako ker Duce hoče. da se pomaga potrebnim Obide v bolnišnci je nudil priložnost za ponovni ogled krasne opreme n organizacije tega zavoda, za čigar zdravstveno
Zaplemba imovine upornika Pragutina Turka
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji naredbi z dne 6. novembra
1942-XXI	st 201 in Z dne 7. januarja
1943-XXI	št 2 o zaplembi imovine upornikov, glede na predlog okrajnega civilnega komisariata v Ljubljani z dne 20. marca 1943-XXI, upoštevajoč, da je po preiskavi, opravljeni po členu 6. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI St. 201, šteti Turka Dragutina nezn. očeta m Antonije Turk iz Podpeči za upornika po členu 2. nav. naredbe in da je torej njegova imovina zaplenjena, odloča:
Zaplenja se vsa premična in nepremična imovina, brez izjeme, lastnina upornika Turka Dragu tina nezn. očeta in Antonije Turk, roj. 26. julija 1913 v Preserju, biv. v Podpeči št. 1, delavca, v prid Zavoda za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini.
Pozivajo se po členu 7. in v izogib kazenskih odrelb po členu 8. naredbe z dne 6. novembra 1942-XXI št. 201 vsi morebitni imetniki premičnin po katerem koli naslovu in dolžniki Turka Dragutini^ naj prijavijo v 30 dneh od dne objave te odločbe Zavodu za upravljanje, likvidacijo in dodeljevanje imovine, zaplenjene upornikom v Ljubljanski pokrajini, Napoleonov trg 7/n. stvari, ki jih imajo in dolgove, katere mu dolgujejo, a prepove 1 jo vrniti njemu ali drgemu stvari ali dolgovani znesek tudi le deloma pla6:ti.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 5. eprila 1943-XXL v 3oki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Izpred vojnega sodišč?
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenja-Dal-mazia. odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
Tomcu Valentinu, s:nu Franca in Frančiške Gregorič. rojenemu v Podložu 7. II. 1916., tam bivajočemu, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil:
a)	zločina po ČL 4. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941. ter dodatkov, ker je od junija 1942. bil član prevratne družbe Osvobodilne fronte in je pripadal vojaški organizaciji te združbe;
b)	zločina po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941., ker je od junija meseca 1942. do 20. januarja 1943. sodeloval pri oboroženem krdelu na Bačni goni z namenom izvrševanja zločinov, ki jih predvideva omenjena naredba;
c)	zločina po čl. 2. Ducejeve naredbe z dne 24. X. 1941., ker je v omenjenih okoliščinah posedoval in nosil orožje brez dovoljenja. <
Iz teh razlogov je sodišče Tomca Valentina spoznalo za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsodilo na skupno kazen dosmrtne ječe z vsemi zakonitmi posledicami, na plačlo razpravnih stroškov in pristojbne za sodbo. Odredilo je, da se sodba objavi v izvlečku v »Jutru«.
Ljubljana, 31. marca 1943-XXI.
Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil Slovenija-Dal-mazia, odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi proti:
Kržiču Francu, pok. Franca in pok. Jo-s.pine Kovač, rojenemu 15. dec. 1919. v Borovnici in tam bivajočemu na štev. 87, nahajajočemu se v zaporu.
Obtožen je bil:
a)	pripadništva oboroženemu krdelu (čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je do 15. januarja 1942. sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; krdelo je taborilo na nekem hribu blizu Kozjeka in je nosilo izmišljeno ime »Istok«.
b)	nedovoljene posesti orožja in streliva (ČL 2. Ducejeve naredbe z dne 3. X 1941), ker je do 15. junija 1942. v okolišu Kozjeka in Cerknice nosil vojaško puško s pripadajočim strelivom;
c)	poskušenega napada na življenje pri-oadn kov Oboroženih siil (čl. 7. Ducejeve naredbe z dne 3. X 1941). ker je zvečer 15. januarja 1942. v Bezuljaku v h ši Popka Antona štev. 33 napadel narednika Kr. karabinjerjev Venza Franca ter finančnega stražnika Boga Bruna z namenom, da ju ubije, ter povzročil s streli in z ubodi smrt prvega, drugega pa poškodoval, a je od udarcev okreval oo 10 dneh.
Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Kr-ž'ča Franca za krivega zločina sodelovanja ori oboroženem krdelu in nedovoljene posesti orožja ter ga obsodilo v dosmrtno ječo z vsemi zakonitim" oosledicami ter na plačilo razpravnih stroškov in pristojbine za sodbo. Oprostilo ga 1e obdolžitve napada na življenje pr'padnikov Oboroženih srl zaradi pomanjkanja dokazov Odredbo je objavo sodbe v izvlečku v »Jutru«.
Ljubljana. 31. marca 1943-XXI.
osebje in strežniške sestre je Visok: komisar •zrekel besede pohvale.
50.000 lir za bolnišnico usmiljenih bratov
Naslednji obisk je veljal bolnišnici Usmiljen h bratov, katerh prior Trampuž je Visokega komisarja pozdravil s topi mi besedami in izjavami priznanja za blagohotno naklonjenost ki jo je vlada pokazala za to bolnišnico. Po končanem obisku, med katerim je Visoki konvsar ogledal tudi novo začeta dela je izročil priorju znesek 50.000 lir za zboljšanje bolnišnice.
Še pozneje je Eksc. Grazioli obiskal zavod »Naše gospe«, kjer ga je pozdravita mati prednica in ostale redovnice ter je tamkaj prisostvoval zborovskemu petju gojenk ki so mu podarile šopek cvetja Zadnja dva poseta dneva sta bila namenjena tvorn cama Pence n Povha ki jih je Visoki komisai pitgledal podrobno in se zanimal za posamezne naprave, za tekoča dela in za vprašanja, ki fio važna za razvoj obeh industrij.
Ko je pregledal častno četo z godbo in zastavo in se poslovil od zastopnikov oblasti, je Visoki komisar ob 17 JO zapustil No* o mesto Na vseh postajah in povsod, kjer je bil prej na obisku, je Ljubljanska zveza poskrbela da so bile vojakom razdeljene mnoge cigarete V Trebnjem sta bila Visoki komisar d Zvezna tajnik še enkrat pozdravljena od oddelka miličnikov. ki je bil razvrščen na postaji. Malo po 20. se je Visoki komisar vrnil v Ljubljana j
Gospodarstvo
Maksimalni cenik št. 9
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št. 17. z dne 9. maja 1941-XIX določil naslednje maks malne cene v prodaja na drobno in debelo za spodaj navedeno blago (v oklepajih so navedene dosedanje cene, kolikor so spremenjene):
Cene na drobno
Cene na drobno, pri katerih je všteta trošarina, veljajo za mestno občino ljubljansko in so določene takole:
1)	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg (4.15); enotna pšenična moka 2.70 lire (2.75); enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire (3.15); fižol 6 lir za kg (doslej navadni 6, boljši 6.90 lire).
2)	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter (15.80); surovo maslo 28.40 lire za kg (28.90); slanina soljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg (18).
3)	Kis, 4•/• vinski 6.35 lire za liter (5.20).
4)	Mleko 2.50 lire za liter (2.20); konden-zirano mleko v dozah po 880 g 15.90 Ure za dozo, v dozah po 385 g 7.55 lire za dozo.
5)	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg (7.90). v kockah 8.35 lire (8).
6)	Mehka drva, razžagana. franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za sfcot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno sklad šče 40 It za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot (38); enotno milo, ki vsebuje 23—27°/e kisline, 4.10 lire za kg (4.50).
Cene na debelo.
Cene na debelo so naslednje (vse franko skladišče prodajalca, vključno embalaža, izvzemši pri kisu, in vreče; brez trošarine):
1)	Testenine iz enotne moke 340 lir za stot (355); enotna pšenična moka 236 lir za stot (241.30); enotna koruzna moka 190 lir (195); riž navadni 240 lir za stot (272.75); fižol 524 lir za stot (doslej navadni 520. boljši 600).
2)	Jedilno olje (olivno) 1460 lir za stot '1511.35): surovo maslo 2 650 lir za stot; slanina osoliena 1560 lir za stot (1567.25); mast 1.430 l'r za stot (1.473.55).
3)	Kis. 4®/. vinski 491 lir za hI (400).
4)	Mleko kondenzirano, zaboj z 48 dozami po 880 g 634.50 lire. zaboj z 48 dozami po 385 g 301.30 lire odprto blago 1.773 lir za stot.
5)	Sladkor: sladkorna sipa 786 lir » stot (736), v kockah 799.20 lire za sto* (749.20).
6)	Drva mehka, franko vagon postaja Ljubljana 23.40 lire za stot; franko skladišče mestne občine v Ljubljana 28 lir; trda drva franko vagon postaja Ljubljana, stara manj kakor 4 mesece 27.70 lire za stot, stara nad 4 mesece 29.70 lire (doslej enotno 27.50); trda drva franko skladišče mestne občine v Ljubljani 35.50 lire za stot (32.10); enotno milo s 23 do 27®/. kisline 368.25 lire za stot (361).
Gornje maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sied:, da je mogoče prodajati ceneje, toda nikoli dražje Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst. so dolžni prodati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago v^šie vrste.
Pri prodaji na debelo je cen'k obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko, vendar velja za civilne komisarje kot smer niča pri urejanju cen Civilni komisarji lahko za svoja območja določijo še n:žje cene. vse popravke navzgor pa morajo predložiti prej v odobritev Visokemu komisarju. Zgoraj navedene cene se zaokrožujejo tako. da deli nad 2.5 cent dajo 5 cent., deli -pod 2.5 cent. pa se ne upoštevajo
Ta mak?;malni cenik mora b;ti izvešen v vseh skladiščih prodajalnah in obratovalnicah. ki prodajajo v njem navedeno blago. Izvešen mora biti na v:dnem 'n kupcu lahko dostopnem me^u. Na posamezni predmetih za prodajo na drobno morajo biti vrhu tega listk; z oznako cen. Blago, za katero so b:le cene objavljene v prejšnjih cen;kih, sedaj pa cene ne bi bile vsebovane v tem ceniku, se prodaja Po prejšnjih cenah, če ni bila za dotčno blago s posebno odločbo Visokega komi-sariiata. odseka za določanje cen, odobrena dni"ačna cena.
Dostava coriva na dom se sme zaračunati no 3 lire za stot: tehtarina in kolek se računata posebej. Enako se lahko računa io in izkažejo oosebej državne takse pr: dobavah javnim ustanovam.
K^š;telji predpisov tega cenika se bodo kaznoval' v sm:s!u r<aredb z dne 26. januarja W4'-XX št 8. in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215.
G: podarske vesti
= Italijansko Švicarski trgovinski odno-šajL V Milanu je bil te dni občni zbor Švicarske trgovinske zbornice za Ita'ijo Letno poročilo zbornice pozdravlja trgovinski sporazum. kj je bil 22. novembra anskega leta sklenjen med Italijo in Švico. V tem sporazumu se je Švica zavezala dobavljat' Italiji predvsem določene orodne stroje in strojne dele. Italija sama pa dobavlja Švici limone m^ndelje, konopljo, svilo, celulozno volno, u: "O svilo, žveplo in druge izde ke. Na občnem zboru so bile pojasnjene nter*.sentom posamezne določbe sporazuma o klirinškem plačilnem prometu.
== Nova ladja italijanske družbe za du navsko plovbo. Leta 1941. je bila s sedežem v Budimpešti ustanovljena ital jar.-ska dunavska paroplovna družba »Sinda«, ki je oddala budimpeštanski ladjedelnici nar-čilo za gradnjo dveh velikih dunavskili vlačilcev. Ze lan! je pričela družba obratovati s prvim vlačilcem, ki je bil zgrajen v Budimpešti, te dni pa je bil dograjen drugi vlačilec, ki je dobil ime >Lom-bardija«.
= Uvoz rib iz Turčije. Na podlagi nedavno sklenjenega jtalijansko-turškega sporazuma je te dni turško trgovinsko nu-n strstvo v Ankari izdalo italijanski družbi »Federazi ne Nazionale degli Industri-alj della Pešca« dovoljenje za izvoz rib v vrednosti 1.5 miliona turških funtov, in sicer v kompenzae jo za italijansko dobavo raznega blaga v enaki vrednosti.
= Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatska deželna banka, ki spada v interesno sfero nemške Dresdnerbanke in dunajske L&nderbanke, je objavila podatke o bilanci za preteklo leto. iz kater h je razvidno, da se je bilančna vsota povečala od 470 na 715 milijonov kun Po odbitku 0.6 mirjona kun za pokojninski fond uslužbencev znaša za preteklo leto čisti dob:ček skoro 6 milijonov kun Upravni odbor bo predlagal občnemu zboru, da družba obnovi izplačevanje dividende. ki naj znaša za preteklo leto 4 odstotke.
= Oddaja stanovanj v Zagrebu. Na podlagi zakonske odredbe o rekvizicijah v svrho zvedbe važnih državnih nalog, ki je bila iz« dana v marcu, in naredbe notranjega ministra c nastanitvi aktivnih državnih in samoupravnih uslužbencev, aktivnih pr padnikov oborožene -sile delavcev in ostal h oseb. katerih službovanje je v državnem interesu, je zagrebška mestna občina objavila razglas, po katerem so pod zaporo stanovanja na področju Zagreba ki se lahko uporabijo za nastanitev omenjenih oseb Hišni lastn ki in najemniki stanovanj v Zagrebu ne morejo sam- razpolagati s stano« vanji. odnosno sobami, temveč smejo oddajati stanovanja in sobe v najem ali podnajem le na pod'agi odločbe mestnega poglavarstva, ki določi tudi višino najemnine če ne pr de do sporazuma. Istočasno je mestna občina pozvala vse hi^ne lastnike, da pr javijo za stanovanje pripravne prazne prostore, prostore, ki se ne uporabi ia jo,- prostore, v katere se je nas jemnik do 15. marca vselil brez dovoljenja, prostore društev in klubov ki jim je edini namen zabava ali družabnost, stanovanja in dele stanovanj, ki so bili spremenjeni v poslovne prostore po 10. aprilu 1941, stanovanja oseb. ki niso zaposlene v mestu, odnosno v bližnji okolici, razen upokojencev če so že pred upokojitvijo stanovali v mestu Kolikor ti prostori ne b' bili zadostni za nastanitev v uvodu navedenih oseb. se lahko za nastanitev uporabijo prostori zasedenih stanovanj ki niso neobhod; no potrebni. Zato so pod zaporo stavljeni vsi prostori v Zagrebu, ki so sposobni za nastanitev oseb m so razveljavljeni vsi pravni posli, sklenjeni za te prostore po objavi tega razglasa.
— Stednja z električnim tokom v Nemčiji. NemSki državni urad za električno gospodarstvo je izdal določbe o omejitvi potrošnje električnega toka za razsvetljavo v gostinskih in hotelskih obratih ter v prodajnih ln razstavn h obratih obrtneg i' gospodarstva. Potrošnja električnega tok? za razsvetljavo ae mora v primeri a po-
trošnjo v letu 1941/42 zmanjšati za 30%. Vrh tega se sme v gostinskih obratih, v hotelskih prostorih ter v razstavnih in pro-dajalnih lekalh bodisi, da so splošno dostopni ali da gre za lokale klubov in zaključenih družb, uporabit; za razsvetljavo na vsak kvadratni meter tal največ 5 va-tov. Prostor, ki obsega n. pr. 60 kv. metrov, sme biti razsvetljen z žarnicami do največ 300 vatov. V prostorih, ki imajo dovclj dnevne svetlobe, je prepovedana uporaba električne razsvetljave podnevi, V neugodno ležečih prostorih pa je dopustna razsvetljava do največ 7 vatov na kvadratni meter.
= Blanca dosedanje preselitve Nemcev. Nemška družba za likvidacijo premoženja nemških izssljencev v inozemstvu Deutsche Umsiedlungs.Treuhand GmbH v Berlinu je izdala letno poročilo za prcteKlo leto, iz katerega je razvidno, da se je v lanskem letu skupno število Nemcev, ki so se preselili v Nemčijo, dvignilo od 751.000 na 806.000. Iz Estonske in Letonske se je od novembra 1939. izselilo v Nemčijo 80.000 Nemcev, iz Južne Tirolske prav tako od novembra 1939. 237.800 in iz Galicije, Vo-linije tn področja Nareva 134.950 Od septembra 1910. se je iz Poljske generalne gubernije preselilo v Nemčijo 30 750 oseb, iz Besarabije in severne Bukovine od oktobra leta 1940. 137.100 ter iz Dobrudže ter južne Bukovine od decembra 1940. 77.240. Leta 1941. se je pričelo Izseljevanje iz Litavske in se je od tam izselilo oo januarja tega leta 50.900 Nemcev, iz Francije od junija 1941. 15.353, iz Ljubljanske pokrajine se je od novenbra 1941. izselilo 14.810 Nemcev in iz Bolgarije oa decembra 1941. 1925 oseb. V lanskem letu se je pričelo preseljevanje Nemcev iz bivšega področja Sovjetske Ru3ije ,n se je od februarja lanskega leta preselilo v Nemčijo 5300 Nemcev. Od aprila lanskega leta se je preselilo iz Grčije (Herakleicn) 144 Nemcev, od julija lanskega leta «z Sl°va-ške 550 Nemcev ln od oktobra lanskega leta iz Hrvatske 18.300 Nemcev. Od skupnega števila 806.000 preseljenih Nemcev je bilo 272.000 preseljencev s premoženjem. Družba je do konca leta dokončno likvidirala 219 milijonov mark premoženja izseljencev v raznih državah. Do konca lanskega leta je družba izplačala priseljencem 35.5 milijona mark podpor, 17o.7 milijona mark predujmov in kreditov na račun končne likvidacije premoženja ter 53.6 milijonov stvarnih kreditov. Skupno premoženje preseljenih Nemcev, ki pride v likvidacijo, bo znašalo okrog 500 milijonov mark.
Nakazovanje racioniranih živil trgovcem
Prehranjevalni zavol Visokega Komisarljata v Ljubljani obvešča vse trgovce z recionir: nimi živili, zadruge in peke mesta Ljubljane, da bo nakazovanje racioniranih živil za mesec maj v Gosposki ulici 12, I. po naslednjem abecednem relu: ponedeljek, 12. maja., od A do B; torek. 13. maja. od C do G; sreda, 14. maja, od H do Ka; četrtek, 15. mala, od Ke do Ku, petek, 16. me ja. od L do Ma, sobota, 17. maja. od Me do N; poneleljek, 19. maja od O do P; torek, 20. maja, od R do S; sreda. 21. maja, od š do U; četrtek, 22. maja, od V do 2; petek. 23. maja, peki od A do P; sobota 24. maja, peki oi R do 2. — Razdeljevanje recioniranih živil pa se prične 14. maja iz sklodišč I. Vok, Bletvveisova cesta, in A. Vok, Resi Jeva cesta. — Pri nakazovrnju bo vsak trgovec obveščen, iz katerega izmed navedenih skladišč bo prejel blago.
Razdeljevanje mesa
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 10 t. m., stranke lahko kupile pr1 svojih ob'čamih mesarj h 100 gramov
krvavic in 70 gramov svežega mesa proti oddaji odrezka D živilske nakaznice.
Konzul prof. Saltih BtOjic:
Etična načeta ustaškega pokreta
In Nezavisna Država Hrvatska
Ob drugi obletnici državne samostojnosti
Ustaški pokret hrvatskega naroda 3= cmanacija zgodovinskih dogodkov in v«eh peripetij. katere je hrvatski rod tekom-stoletij doživel. Vkljub temu. c!a so že v davnini izgubili dinastijo hrvatske? kraljevske krvi, so Hrvati pod vodstvom ne manj znamenitih svojih vojvod, Knezov in banov čuvali svojo svobodo, svetost domačega ognjišča in svojo narodno bit. Zavest o narodni samoniklosti je našla vedno nai_ odločnejši odraz v starodavni hrvatski ustanovi — Saboru — ki je ostro bedel no d hrvatsko narodno državn~r.tjo in nad svojim narodnostnim ozemljem. Zato so se tudi Hrvati ohranili na svojem od Boga odrejenem ozemlju, čeprav na križišču kultur in ras ter najtežjih nasprotij. Vzhod in Zapad sta se borila preko te zemlje, vendar so Hrvati vedno ostali nezrušljiva trdnjava na braniku Evrope in evropskih narodov proti divjemu Vzhodu. Radi tega so kot edini narod v Evropi dobili Hrvati pridevek Antemurale Christianitatis. Politična in kulturna zgodovina vseh narodov Evrope priznava to nepobitno resnico tako Hrvatski kakor hrvatskemu narodu. Niko-la šubič Zrinoki, hrabri branilce Sigeta, je leta 1566. slavno padel »braneč Hrvatom svobodo, a zapadu kulturo«. Na tsn pradavnih etičnih načelih sloni nadaljnja narodna in politična borba Hrvat'j'/. V tej etiki so Hrvati, v težkih časih podjarmlje. nosti in razcepljenosti hrvatskega naroda, našli napoj baš v Italiji, ki je postala vzornica Hrvatov v borbi za duhovni preporod in narodno zedinjenje. Po obisku Italije je Kvaternik vzbudil narod 1. 1871 k upora ter slavno padel, a Oče Domovine iir. Anton Starčevi«, njegov tovaiiš, je nadaljeval borbo v Sabora, me.! narodom •a je ustvaril politično in narodno hrvat--vo. zahteval zedinjenje vseh Hrvatov te? okumentarno poudarjal hrvatsko državno pravo. Ta hotenja so postala vera vseh Hrvatov, predvsem pa mladine. Saj tudi ni Hrvata, ki ne bi bil šel skozi starče-vičevsko šolo, utemeljeno 1861 z zgodovinskim govorom v Saboru in popularizirano ])o Hrvatski pravaški stranki.
Ko pa je hrvatski narod po prevarah m Izdajah ter pod krinko samoodločbe narodov na osnovi Versajskega diktata prfSel v državni sestav neke balkanske tvorbe, je pričel njegov najtežji križev pot. Kakor prerok Jeremija na razvalinah Jeruzalema je zatožil vodja hrvatskega kmetskega naroda Stjepan Radič, hrvatski tribun m narodni učitelj, ko je v viziji prerokoval, da je vtapljanje Hrvatov v srbski državni organizem nemogoče in nevarno. Ali tako je najbrž hotela Usoda in tedanja zmešnjava ter brszglavost v Evropi, Ha so Hrvati — namesto da bi jo dobili — izgubili svojo državno samostojnost. Vsi poizkusi in vsi napori Hrvatov so bili zaman, sam ladič je padel dne 20. junija 1928 kot žrtev srbske hegemonije.
Hrvatska pravaška stranka, pritisnjena ob steno ter onemogočena Se leta 1918 ni imela niti vpliva niti moči. Vendar je hrvatski osvobodilni duh in njegovo hrepenenje po samostojni hrvatski državi tlel kakor plamen pod žerjavico. Dve desetletji so bili Hrvati varani, preganjani in tlačeni. V času, ko je velikoorbska misel
bivši državni tvorbi hotela izbrisati vse kar je hrvatskega, se je razplamtel ogenj naravnega etičnega občutja, da je treba končno napovodati boj, dokler se narod ne otrese jarma in izvojuje narodna svoboda. Zastopnik belega Zagreba, prestolnice vseh Hrvatov, dr. Ante Pavelič je dan po progkisitvi diktature v Jugoslaviji dne 7. januarja 1929. ustanovil v najožjem krogu svojih političnih sodelavcev revolucionarno organizacijo pod imenom »Ustaša — hrvatska revolucionarna organizacija«. S tem je bila začrtana nova deba politične borbe hrvatskega naroda pod geslom »Ustaša«, katerega simbolični znak »U« odgovarja staškemu odporu za očuvanje svetega domačega ognjišča: za očuvanje časti, ponosa in svobode. Tedaj je ustaška revolucionarna miselnost prevzela vse si^Je hrvatskega naroda in do zadnjega kotička ms vatske zemlje je šlo šepetaje od ust do ust ime ANTE in »ŽAP« (Živio Ante Pavelič). Prišla so preganjanja, zapori, obešanja in zahrbtni umori hrvatskih Ustašev, a uporna misel je v narodu rastla in osredotočila njegovo zavest v en sam ideal: Svobodno in Nezavisno Hrvatsko Državo. Razživlja se velik narodni p-.ikret, ki z vsemi svojimi silami zajema vsa hrvatska srca, a hrvatska mladina daje temu razpoloženju duška z besedo in dtlom, polagajoč na oltar domovine ves svoj zanos. Ustaški Poglavnik Dr. Ante Pavelič se je takoj umaknil v prijateljsko Italijo, v zemljo, v kateri so Hrvati že od nekdaj gledan zibelko duhovnega in narodnega preporoda in katero so sd postavili v svoj program kot vzor. Tu je razvil svojo delavnost ter organiziral revolucionarno gibanje med Hrvati v domovini, pa tudi drugod po Evropi in Ameriki. Italija, domovina Duceja Borita Mussolinija, je bila tedaj edina država v Ev-r opi, ki je uspešno in neustra- I šeno dvignila prapor proti nasilnim sistemom plutokracije. lažne demokracije, židovske masonerije ter" komunističnega boljševizma s tem. da je ustvarila v svoji državi nov ustroj in z njim močno oslom-bo za ozdravljenje drugih naroiov Evrope. Preti vsem slabim rezultatom Versajskega diktata, ki je, mesto da svet umii-r, razživel pravi vulkan v svetu, je Duce prvi dvignil svoj glas ter prvi razburkal gnilo vodo »evropskega ravnovesja«, eproživši val fašističnega pokreta. V tej zemlji močnega fašističnega pokreta je naš Poglavnik, v ozračju, v katerem nastaja duhovni preporod naroda, prebujenje zdrave nacionalne zavesti, kjer klije zdrava misel iskrenega sožitja svobodnih narodov in težnja po definitivni izgraditvi nove Evrope, snoval svobodno Hrvatsko ter priboril hrvatski narodni stvari mednarodni značaj in pomen. Vsa Domovina mu sledi, vse stranke in strančice prevzema ena misel: Hrvatska puška na hrvatskem ramenu, Hrvatski denar v hrvatski žep. *> svoji hiši svoj gospod. Hrvati izven Hrvatske, razsejani daleč po svetu, posvečajo ••se svoje moralne in materijalne sile službi ustaško. csvobodilne misli.
Ko se je svet razdelil v tri izrazite tabore: v boljševiško-kofnunlstičnega, židov. sko-kapitalističnega (anglo.ameriikega) in fašistično-nacionalno socialističnega, itali-jansko-nemškega, so se tudi Hrvati po prizadevanju svojega Poglavnika uvrstili v sistem Osovinskih sil, h katerim po svoji kulturi, zgodovini, miselnosti in pradavni narodni želji kot del Evrope pripadajo. V tem je veličina Poglavnika Neza.'i/,ue Države Hrvatske, v tem leži dinamična sila Ustaškega pokreta, temelječa na vseh pozitivnih načelih narodne etike, katera je desetega aprila 1941. rodila svobodno in neodvisno Hrvatsko, ko je, skoraj brez odpora, propadla Versajska tvorba Jugoslavija in je postal hrvatski narod samostojen in svoboden.
Ustaštvo je prineslo v Nezavisno Državo Hrvatsko jasno odrejeno načelo o samoniklem zgodovinskem imenu Hrvat in Hrvatska, katero se ne da z ničemer nadomesti niti zamenjati. Pred 14 stoletji so Hrvatje ustvarili svoje današnje narodno ozemlje in postali političen narod: rodbinsko, gospodarsko in vojaško organiziran z vsemi atributi popolne in prave državnosti. Ker so tako prišli do prirod-nega in zgodovinskega prava io suverenosti na celokupnem narodnem ozemlju, to je do samostojne in neodvisne države, pripada Hrvatom tudi pravica izvojevati si to svobodo z orožjem v roki.
Ustaški pokret nosi v sebi tudi nadaljnje osnovno etično načelo o pravici hrvatskega naroda do obče sreče in blagostanja, tako celote kakor tudi vsakega poedinca.
Da se enkrat za vselej konča razlikovanje in cepljenje narodnih sil po stanovski razliki, da se za vselej obračuna z različnimi teorijami o narodu in narodni pripadnosti, je ustaštvo proglasilo prirodno ni od nekdaj v zavesti hrvatskega naroda tleče etično načelo o popolni enakosti in narodni skupnosti vasi in mesta ter vseh stanov. Kmetstvo je temelj in izvor vsega življenja in radi tega glavna in najmočnejša osnova hrvatskega naroda. Kdor nima svojega izvora, porekla in trajne zveze z vasjo ni pravi Hrvat, ampak doseljenec. Samo takšna narodna enotnost more biti lastnik vseh tvornih duhovnih dobrin hrvatskega naroda, z njimi razpolagati in se 7 njmi okoriščevati. Z ustaško kretnjo so bili izbrisani demokratski ln kapitalistični sistemi kartelov in favorizira nsra izkorj-ščevanja naravnih bogasi«v hrvatske zemlje in domovine. To kar ji nosilo s seboj korupcijo duha, rušilo rodbino, ubijalo plod, pomnoževalo proletarijat, odtujevalo in raznarodovalo na tisoča hrvatskin sinov, podpiralo močno plutokrac-ijo in brezdušni materi jal: stični kapitalizem, podoi-^.lo brez. boštvo, širilo mračne ideologije in lažno demokracijo — so ustaška načela zamenjala z novo etiko: dela in lastništva, dolžnosti in odgovornosti, moialnega življenja rodbine in ozke povezanosti vseh njenih članov z narodno skupnostjo. »Deio je temelj vsake vrednote, a temeij vsake pravice je dolžnost. Po delu se meri stopnja vrednosti vsakega poedinca.« A tudi temu mora b:ti predpostavljena korist celokupnega narodnega blagostanja. Vse panoge gospodarskega življenja morajo bili »samo častno delo in vir dostojnega življenja delavcev, a ne kopičenje narodnega premoženja v rokah kapitalistov«. »Kdor v Hrvatski državi, v naši zemlji, ne bo delal za domovino, za državo, kdor ne bo socialno delal za hrvatski narod, ta ne bo mogel za sebe zahtevati nikakršnih pravic«, pravi Poglavnik 25. marca 1942. Ustaški Poglavnik torej zahteva, da mora biti vsak Hrvat vzor marljivosti, da mora delati kakor mravlja, biti zbran m razsoden ter zato tudi velikodušen, pošten in moralen. Sam pravi: »nisem prišel vladat, temveč delat «
Rodbina je celica narodne skupnosti. V rednem rodbinskem življenju in pravilno versko vzgojnem naraščaju leži gospodarska moč h šne zadruge in vsega naroda, leži preizkušena vojaška krepost pojedlnca in obrambena moč hrvatskega naroda.
Poglavnikove odredbe o prepovedi m smrtni kazni radi nasilne odstranitve ts. lesnega ploda so vsekakor jedro moralnih, nacionalnih in političnih vrlin Ustaškega. pokreta. To zlo, ki je ostalo kot nevarna dediščina po vseh mogočih sistemih, preizkušenih na hrvatskem narodnem telesu, da mu oslabi življenjsko moč. zmanjša narodno silo in končno izkorenini debla tisočletnega hrvatskega gozda, je sedaj odstranjena na splošno zadovoljstvo vseh Hrvatov ter na srečo in korist hrvatskega naroda.
Narodna prosveta, ki je bila prej nedo. voljna ter je nosila protinaroino in nehr-vatsko obeležje, je po ustašklh načelih poleg svobode najvažnejše etično načelo v obnovljenem narodnem ln državnem življenju hrvatskega naroda. Prosveta mora biti obča last vsega naroda, ki naj počiva 1»«-njegovi nadarjenosti in sposobnosti ter mora na vseh poljih znanosti in umetnosti nositi samo hrvatski značaj.
Enakost vseh državljanov, brez razlike veroizpovedi, pred zakonom in v zasedanju j javnih služb v Nezavisni Državi Hrvatski t najbolje dokazuje organizacija Hrvatske i pravoslavne cerkve, katera demantira vse i podvige »jugoslovansko-srbskega* Londo. j na, da ne naglasimo posebej gradnjo velike Poglavnikove mošeje v Zagrebu za hrvatske muslimane, ki so na oltar domovine položili največ žrtev v borbi s komunistle. no-četniškimi tolpami. Poglavnikova Hrvatska pozna samo državljane, a ne gleda na njihovo nacionalno ime, še manj pa na versko pripadnost, ker v moderni Hrvatski v sklopu nove Evrope ne bo prostora za srbijansko.balkansko politiko. S ponosom lahko naglasim, da je na tisoče otrok ne samo rimokatoliške ali muslimanske, temveč tudi pravoslavne, katerih starši so padli kot žrtve odmetnikov, našlo državno zaščito pa tudi skrb in zaščito hrvatskega metropolita dr. Alojzija Stepinca. To je hrvatska etika — etika Poglavnikove Države.
Kot jamstvo za napredek zemlje in blagostanja naroda izvaja Poglavnik obnov© države in narodnega gospodarstva. »Plug in brana Hrvatu so hrana, a Ustaša njegova obramba«, pravi Poglavnik. Radi t ^e takoj pričel z izsuševalnimi deli močvirnatih <
krajev, da jih napravi rodovitne, da ne bo več govora o pasivnih krajih, kakor jih je puščal prej sovražnik ter jih celo namerno zanemarjal. Kakor veliki Duce v Italiji ustvarja Poglavnik v novi Hrvatski kulturna tla, da zagotovi prebivalstvu kruh a delavnim rokam posla, organizira vs« veje gospodarskega življenja, ustvarja nacionalne sindikate in korporacije ter tako poživlja vse narodne sile za splošni blagor zemlje. Zida delavske domove, otroška z*, vetišča in domove, urejuje socialno varnost vojnih invalidov, vojnih vdov in drugih žrtev vojne. Ustvarja petletni načrt za obnovo države, po katerim ho vidna vsa blagodat svobodne domovine in Poglavni-. kovega dela za njo.
Čeprav se Hrvatska razvija v vojnem času, v katerem se bore hrvatske iegije ramo ob rami s svojimi velikimi zavezniki Italijo in Nemčijo za novi red v Evropi in na svetu, ima še težave z ostanki veliko-srbske šovinistične mafije, ki uživa vso podporo Moskve in Londona. Velikansko število žrtev četniško-komuUističnih tolp, požgane vasi in oropana mesta, porušeni' mostovi in uničena podjetja ne morejo zlomiti narodnega duha, ki je močan, kakoi je bila močna Italija, ko so ji bile pod za-ščto pokojnega demokratskega :oruma Društva narodov vsiljene zloglasne sankcije. da se uniči njena vitalna sila ln onemogoči poslanstvo, ki ji ga je Usoda namenila. Hrvat je neustrašen vojak, malo zahteva, a mnogo prenaša ter s tem ustvarja čudeže. Z njim se ne morejo primerjati plačanci ter anglo-ameriški vojaki, potrebni velikega udobja. Hrvatski vojak se bori na strani močne Italije in italijanskega naroda s piepolnim srcem ter jasnim čelom, bori se na strani Nemčije in njenega discipliniranega in treznega naroda, bon se skupno z vsemi evropskimi narodi, ki vežejo svojo usodo s silami Osi in ki bodo rešili ter obnovili Evropo. Kajti: »branit*
Kdor stopi v hladnem marčnem jutru v veliko naselje lesenjač Todtove organizacije, kjer je zbirališče za delavce, kj odhajajo proti vzhodu, ne bo nikoli pozabil pisane slike, ki so mu jo nudili možje, pripadajoči skero vsem evropskim narodnostim. V tem središču sliši človek lahko vse evropske jezike — piše nemški vojni poročevalec Hans Gothmann. Tod skozi morajo vsi, ki so daLi svoje sile za delo prostovoljno na razpolago ali pa so bili najeti s pomočjo posebnih uradov. Pot vseh je enaka, kajti vsi stremijo k istemu cilju. Kmalu bodo zaposleni pri stavbenih delih in poslani na vzhod, da bodo uvrščeni v delo, k; je poverjeno Todtovi organizaciji. Vsakomur, ki pride v to taborišče, je pot že predpisana. Najprej se mora javiti v prijavnem uradu, sled' ront-geneloški pregled, ki pomaga presoditi njegovo spoHobncst, od tam ga pošljejo v centralno pisarno, kjer mu izroče delovno knjižico, nato ga preoblečejo ter dodelijo transportni koloni Nihče ne sme zapustiti taborišča, dokler niso njegove osebne in službene razmere popolnoma pojasnjene. Pri tem izpraševanju sodelujejo oddelki nemške oborožene sile in delovnega urada v največji skladnosti. Za Nemca, ki to
na poti skozi to taborišče, je jasno predvsem to. da ne sme biti več vojnj obveznik. mora pa biti sposoben za delo, če hoče. da ga pošljejo v vzhodne pokrajine. In tako se dogaja, da sreča človek v tem taborišču poleg mož s sivimi bradami tudi 16-letne golobrade mladeniče, ki so prišli sem s svojimi očeti. Srečujejo se tukaj štajerski drvarji in pozdn: delavci in sudetski delavci, med katerimi so napol starci in napol otroci, toda vsi še dovolj krepki, da lahko primejo za delo.
Mnogi so že oblečeni v rjavo uniformo. Nekateri so v taborišču že tretjič ali četrtič. ter se petič odpravljajo na delo. Novinci prihajajo v civilu s prtljago v kovčkih in nahrbtnikih ter So začudeni, ko se znajdejo v nekakšnem jezikovnem Babilonu.
Približno 600 delavcev dnevno odrine iz tega taborišča na določeno mesto. V taborišču so, kakor smo rekli, zastopane vse narodnosti. Tu so poleg Nemcev Italijani, Španci. Francozi. Bolgari, Belgijci. Flamci,
KULTURNI PREGLED
Umetniški razvoj
Leta 1940 je priredil v Ljubljani prvo kolektivno razstavo svojih del slikar Riko D e b e n j a k. Razstava je vzbudila splošno pozornost prijateljev domače umetnosti, saj je mladj slikar presenetil z nekaterimi močnimi in prikupnimi odlikami svoje slikarske nadarjenosti. Posebej je
Lastna podoba — risba s kredo
čast in svobodo Hrvatske je najvišja dolžnost vsakega Hrvata«, pravi Poglavnik.
Ves socialni in gospodarski ustroj, vsa moč uprave in sila narodne obrambe nosijo v sebi etiko ustaštva. Iz nje bodo tudi v boljši bodočnosti izvirala vsa stremljenja narodnega življenja. Na teh načelih se bodo vzgajali najmlajši Hrvati. »Hrvatje so bili že poprej, a ni bilo Ustašev, a ker ni bilo Ustašev, ni bilo hrvatske države. Ce v bodočnosti ne bi bilo Ustašev, ne bi bilo niti hrvatske države.« (Poglavnik)
Načela Ustaškega pokreta vsebujejo etično zavest hrvatskega naroda o njegovi samobitnosti. o njegovi samostojnosti in njegovi tisočletni državotvornosti. V tem leži moč Poglavnikove Ustaške Hrvatske. To zagotavlja napredek države, njeno svobodo ter samostojno sodelovanje pri '.zgraditvi nove Evrope s fašistično Italijo m nacio-nal-socialistično Nemčijo.
Valonci, Cehi. Švicarji, Ukrajinci, da celo Alž.rci, Egipčani, Tunizijci in Turki. Nemci in njihovi zavezniki so oblečeni v rjavo uniformo, ostali nosijo črno obleko.
Osebje v taborišču nima lahkega dela, da vse te ljudi med seboj vskladi. Nešteto vprašanj je treba pojasniti, preden se doseže soglasje pri vsakem posamezniku in vseh skupaj. Zato imajo tolmači v teh stvareh pomembno vlogo.
Transporti, ki odhajajo iz taborišča so včasih zelo majhni, včasih tudi zelo številni. Primeri se. da pošljejo na pot enega samega ali dva moža, nikaka redkost
Rika Debenjaka
bilo takrat opaziti, koliko se je Debenjak učil pri starih mojstrih in s kakima srečnimi prijemi ie združeval njihovo izkušenost v oblikovanju in kolorizmu s sodobnimi slikarskimi težnjami. Riko Debenjak je imel takrat za seboj dolgoletno šolanje na beograjski umetnostni akademiji, lri jo je ta absolvent ljubljanske realke dovršil L 1937. Bivanje v tujini pa mu je odprlo globlje vpoglede v umetnost starejših slikarjev in mednarodno priznanih mojstrov in vzornikov.
V času, ko Je priredil Debenjak svojo prvo kolektivno razstavo v Ljubljani, je preživljal težko zdravstveno krizo, iz katere se je naposled srečno izmotaj in se z novim vzgonom polotil slikarskega dela. To, kar je ustvaril v zadnjih dveh letih, potrjuje znova in z novimi poudarki nade, ki 90 jih poznavalci umetnosti polagali v nadaljnja razvoj Debenjakrrve umetniške osebnosti Včeraj so si povabljeni zastopniki listov in umetnostni kritiki ogledali razstavo, ki jo je Riko Debenjak pripravil v zgornjih prostorih Obersnelove galerije in ki bo odprta v dneh od 11. aprila do 3. maja. Razstava obsega okrog 60 del, po večini slike v olju; v manjšem prostoru so razstavljene risbe. Po izbiri slikarskih motivov, po načinu njih obdelave, spominja jočem zdaj ne stare mojstre, zdaj na naše impresionistične mojstre in posebej še po noti svojega kolorizma razodeva razstava vidne znake Debenjakove umetniške rasti, njegovega razvoja in kvalitetnega izpopolnjevanja. Razstava Je pestra in po vsem svojem, slehernemu farmalno-revolucionamemu eksperimentiranja
pa niso tudi skupine po 1000 do 2000 delavcev. S skupinami, ki štejejo nad 5 mož, potuje vedno transportni vodja, ki skrbi posebno za to, da se inozemci nikoli ne vozijo brez spremstva.
Delavec že v taborišču izve kolika bo njegova mezda, dočim je za stanovanje, oskrbo in obleko že preskrbljeno, kajti ta stvar je zadeva Todtove organizacije. Poleg tega pomaga Todtovi organizaciji tudi vojska. Poleg normalne mezde prejme vsak delavec posebno doklado, ki je prila-godena dokladi. katero prejemajo pripadniki nemške vojske. Mezda se ravna po stopnji, stopnja pa zavisi od predizobraz-be in strokovne usposobljenosti delavca. Zaslužek za prvih 10 dni prejme delavec navadno že na svojem določenem mestu in ga lahko takoj obrne sebi v prid. Organizacija, ki skrb; za vse te stvari, deluje velikopotezno in brezhibno.
Taborišče nudi »prehodnikom« vse, kar potrebujejo. Ima lastno pralnico, razne delavnice za obrtnike, spalnice za delavce ter skrbi tudi za zabavo bodisi z gledališkimi ali pa kinematografskimi predstavami. Tudi muzike ne manjka. Taboriščna godba je sestavljena iz 14 do 15-letnih dečkov.
Med barako, ki je določena za prenočevanje in centralnim uradom za izplačevanje mezd — pravj dopisnik — sem srečal starega možička z belo brado. Povedal mi je. da je delal že pri Orelu in Brjan-sku ter ni kazal prav nič nejevolje, da odhaja zopet na pot. Njegova rjava uniforma je bila sncer nekam ohlapna, vendar ga to ni nač motilo. Sredi pomenka me je zapustil ter se podal z menažko h kotlu, da seje najedel, kajti brez dela nI jela. pa tudi brez jela ni dela...
daljenem značaju dostopna tudi širšemu občinstvu: vsem ljudem dobrega okusa. Posebej je treba opozoriti na Debenjakove risbe, v katerih se kaže slikarjeva zanesljiva roka in tanki umetniška okus. ki doseza ponekod z nadrobno izdelavo učinek starih tiskov ali orientalskih študij drevesnih detajlov.
V vsem je Riko Debenjak s svojim? novimi deli upravičil pozornost, ki naj bi jo občinstvo posvetilo njegovi novi razstavi
V falorlsčtt lesenjač
Raztegnitev obveznosti poseka
čez ozemlje ehšin Šmihel—Stofiiče—Radatovlčl—Metfika— Gradac—Adlešiči—Vinica—Stari trg—Mozelj in Fara
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoje naredbe z dne &. maja 1942-XX, it. 87, z dne 6. junija 1942-XX. št 111, z dne 10. junija 1942-XX. št. 115. 23. novembra 1942-XXI. št. 213. 7. decembra 1942*XXI, št. 225. in z dne 12. februarja 1943-XXI, št. 20. in smatrajoč iz vojaških razlogov za potrebno, da se raztegne obveznost poseka oh diugih cestah pokrajine in vzdolž zemljiškega pasu čez ozemlja Smihel-Stupičc—Radatoviči—Metlika—Gradič—Adlešiči—Vinica—Stari trg ob Kolpi— Mozelj :n Fara, odreja:
Člen 1. Obveznost peseka. odrejen z na* redbo z dne 8. maja 1942-XX, št. 87, se razširja nadalje na zemljiške pasove po 150 m širine ob obeh straneh naslednjih cest. ;n sicer povsod za ccio progo:
Št. Jernej—Šmarje—Pletcrje Št. .lernei—Ore-hovica—Mokronog, Ratež—Brusnice. Cikava— V Slatmk—Gaberje. Novo mesto—Gotna vas —Vežka voda—Sela pn Jugorju—Suhor—Sv. An ton—Me ti ika, Črmošn j ice—Stopiče—Orehek —Dolž Črmošnjice—Št. Jošt—Hrušica od križišča kota 635 cesta, ki gre čez cede1 Uglja-rica do kote 689. Rakitna—Brezovica—Gornje Preserjc—Podpeč. Podpeč—Jezero—Podkraj— Tomišclj. Ligojna—Horjul—Zakianec—Dvor, Borovnica—Vrhnika—južna stran ceste, samo v odseku rped Ribičem in Pritiskom, križišče Gorenja vas—Grintovec. Mala gora—'•Polom— Stari leg. Velike Lašče—M. Slevica—Sv. Gre-
gor—Sodražica—Vagovka—Hrib, Laze—Ivanje selo, Planina—Unec, Grahovo—Gor. Jezero—-Stari trg, Turjak—Vel. Lipljene—Šentjurje, Velike Bloke—Lužarji—Karlovi ca—Mala Slevica. Zagradec—Ambrus—Zvirče.
Člen 2. Na način, v mejah in v rokih, do« ločenih v naredbi z dne 12. februarja 1943-XXI, št. 20, se mora izvesti po&ek zemljiškega pasu do stika s pasom po navedem naredbi, tako da poteka čez omelje občin:
Šmihel-Stopiče—Radatoviči—Metlika—Gra-dac—Adlešiči—Vinica—Stari trg ob Kolpi— Mozelj—Fara v smislu planimetričnega načrta, ki ga določi in poočiti vojaško oblastvo na način iz prej navedene naredbe.
Člen 3. S posekom iz prednjega člena 2. pridobljeni les morajo lastniki, kolikor je za to prikladen, obdelati v partijah po merah, ki jih določi vojaško oblastvo, kateremu se morajo te partije tudi ponuditi v nakup.
Člen 4. Nespremenjene veljajo za obvezni posek pasov po tej naredbi določbe, za krši* telje teh pa kazni iz naredb z dne 8- maja 1942-XX št. 87, in z dne 12. febiuarja 1943-XXI, št. 20.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 2. aprila 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli

Kronika
*	Odhod generala Borghia iz Triqsta. General Marto Barghi, poveljnik šeste cone Cmih srajc v Triestu, odhaja k vrhovnemu poveljstvu Fašistične Milice, kjer bo v bodoče izvrševal inšpekcijsko službo. General Borghi je bil v Triestu skoro sedem let.
*	Junaška smrt na bojišču. Padel je pehotni poročnik Ferruccio Crudi iz Pianli-castela pri Pesari. V Triestu je obiskoval učiteljišče, potem pa oficirsko šolo v Ra-velli, kjer je napredoval leta 1939- za podporočnika? Kmalu nstto je bil dodeljen 23. pcšpolku v Gorizii ter je sodeloval pri italijanskem vojaškem pohodu proti Jugoslaviji. Padel je v borbi proti skupini partizanov na d-ii 31. januarja 1943, ko ga je zadel Izstrelek iz mitraJjeza.
*	Italijanski teden v BraunSchweigu. Pod pokroviteljstvom krajevne orgaailz: cije ita-1 ijansko-nemžliegar~ kul turnega društva bodo imeli od 10. do 18. aprila v B.aun-schvveigu teden italijanske umetnosti. Uprizorili bodo v gle lališcu nekaj najbolj znanih italijanskih oper, poleg tega pa bodo predavatelji imeli več predavanj o Italiji.
*	Smrt najstarejšega novinarja v Triestu. Italijanski listi poročajo, da je v bolnišnici Regine Elene v Triestu umrl najstarejši on iotni novinar 841etni Srmano Coret. Sodeloval je pri vseh listih v Triestu.
« Gledališko življenje v Italiji. Pravkar je izšel statističen pregled, ki prikazuje raavoj in uspehe italijanskih gledališč v sezoni 1941/42. Navzlic vojnim razmeram se je v tem času glelališče zelo razmahnilo, kajti dohodki gledališč, ki so imela 4224 predstav, so vrgli vsoto 37,212.502 L. Od 4224 predstav je bilo uprizorjenih 2851 del italijanskih pisateljev in 1055 del inozemskih pisateljev. Med uprizorjenimi deli je bilo 45 domačih ter 15 inozemskih novosti. Največji inkaso kažejo gledajišča v Milanu, kjer so gledališke blagajne vnov-čile 12.236.375 Ur. Za Milanom pride na vrsto Rim, kjer je glelališka vstopnina vrgla 8,676.485 lir.
*	Procesija za. zmago v Belogni. Te dni so imeli v Bologni procesijo za zmago. Sprevoda se je udeležilo nad 10.000 vernikov; procesijo je vodil kardinal Nasalli Rocca, ki je v molitvi prosil Boga, naj nakloni zmago italijanskemu orožju.
*	Tuniški Baillla p°šilja zastavo italijanskim vojakom. 11 letni Benedetto Fi-renze je poslal italijanski vojski zastavo zvestobe tuniških Italijanov. Zastavi je priložil pesmico, v kateri opeva junaštvo italijanske vojske na afriškem ozemlju. Na koncu izraža Firenze željo, da bi se sam lahko kmalu udeleži vojnega pohoda s puško v roki v prid domovine.
*	Sestanek farmacevt°v zgornje Italije. V Pavii se je te dni zaključilo tretje zborovanje farmacevtov iz zgornje Itadije. Na sestanku so obravnavali vprašanja, ki se tičejo farmacevtskega stanu, ter razmo-trivall, kako bi se čim bolje organizirala preskrba zgornje Italije z zdravila. Zborovanja so se uleležili tudi predstavniki nemških farmacevtov.
*	Smrt kiparja La Spine. V visoki starosti 94 let je podlegel pljučnici italijanski kipar Michel^Rooario La Spinai Pokojnik je bil član akademije San Luca ter se je z uspehom udeleževal neštetih razstav italijanske umetnosti. Bil je privrženec šo-le kip: rja Canove.
*	Komisija za kontrolo produkcije mleka. Ministrstvo za poljedelstvo v Rimu je dalo pobudo za ustanovitev posebne komisije za prcizvodnjo mleka. Tej kamia ji bodo podrejene tudi vse tvornice za izdelovanje sira v Italiji.
*	Blagoslovljena družina. Kolon Artido-ro Zucchi v Borgo Franco pri Mantovi je 35 let oženjen ter se mu je v tej dobi na-rodilo 15 otrok, od katerih je 14 živih. 8 sinov ima Zucchi pod orožjem.
*	20 letnTca smrt, Piera F°scaria. Italijanski listi se te dni spominjajo 20. obletnice smrti beneškega rojaka Piera Fosch-rija, ki mu je lebdel pred očmi ideal imperialne ter pomorsko močne Italije. Fcs-cari se je vkrcal na ladjo, ko mu je bilo 18 let, potem je obiskoval akademijo za pomorske častnike v Livornu, iz katere je izšel kot pom rski častnik. Po nekaj letih službe v italijanski mornarici je dal pomorski službi slo/o, nakar je bil izvoljen v rimski parlament kot zastopnik B>
GLEDALIŠČE
DRAMA
Sobota 10 aprila ob 18 30" V času obiska-
n.ia. Premiera. Red Premierski. Nedelja. 11. aprla. ob 15 V času obiska-nja. Izven Cene od 20 lir navzdol
—	ob 18.30: Prava ljubezen. Izven Znižane cene od 15 lir navzdol.
Ponedeljek. 12 aprila Zaprto.
*
Edvard Gregorin: »V času obiskan jn«,
šest postaj o Jezusovem poslanstvu. V zg d bi so: Marija — Starčevo, Jezus — Gregorin Janez — Verdonik, Simon-Peter
—	Bratina. Juda iz Karije — Nakrst, Žena iz Magdale — Sancinova, Poncij Pilat
—	Peček. V ostalih vlogah sodelujejo še; Tiran, Benedičlč Košuta, Plut, P. Kovič Raztresen Presetnik Gorinšek, Lipah, Blaž. Podgcršak. Brezigar, Drenovec Pfei-fer, Tomažič, Gorjup. Simčičeva. Rakar-jeva J. Boltarjcva, Intiharjeva. Posamezne pr zore na odru veže bralec s čitanjem iz evangelija. Glasba, ki spremlja delo sko-' zi vsa dejanja, je prof. Tomčeva. Režija: E. Gregorin.
OPERA
Sobota 10 aprila, ob 18 Zemlja smehljaja Izven Cene od 28 navzdol Nedelja, il aprla oh 10.30: Sirota Marko — Obntt maček. Prireditev GILLa.
—	ob 18: Thals. Izven Cene od 28 Hr navzdol.
Ponedeljek, 12. aprila ob 16: Sirota Marko — Obuti maček. Prireditev GIL-a. •
F. Lehar: »Zemlja smehljaja.« Opereta v treh dejanjih. Osebe: grof Liehtenfelški
—	Anžlovar, Liza. njegova hči — Mlejni-kova, Lcra — Japljeva, grof Pottenstein-ski — M. Sancin, general — Pianecki, princ Su-hong — Čuden Mi, njegova sestra — Barbičeva, Cang. njun stric — De-bevec, Fu-li, tajnik — škabar, evnuh — Simončič. Sok) plešejo: Bravničarjeva Japljeva, Remškarjeva in Pogafiar. Dirigent: R S'mcn ti, režiser in koreograf: inž. P. Golovin načrti za koetume: J. Vilfanova, cvetlični aranžma: P. Šimenc.
netk. Leta m«.-j« bil Foaeari posvan v vlado kot državni podtajnik sa kolonijah«; zadeve. Boril »e je tudi aa ponovno vključitev Dalmazije v državne meje Italije.
*	4500 ton argentinskega žita za Španijo. Te dni je prispel v barcelonsko pn-staniftče španski parnik »Saturno«, ki ie pripeljal jz Buenos Alreaa 4500 ton argentinskega žita. Dobava se je izvršila še na podlagi lanske trgovinske pogodbe med Španijo in Argentino.
*	Kačje koše so mu d»Šale. Iz botaničnega vrta v Triestu sta pred nekaj dnevi izginili dve kiičl. Kmalu pa so odkrili tatu v osebi Maria Voueha, ki je priznal, da je kači olnesel in ubil, nato pa jima slekel kožo, katero je oddal strojarju. To je storil v domnevi, da bo dosegel s kačjima kožama dober izkupiček.
*	Pri padcu s tramvaja si je zlomil tilnik. 181etni Giovanni Lavazzetti iz Laina-teja pri Milanu se je te dni obesil na stopnišče tramvajskega voza. Med vožnjo je tramvaj srečal avtobus, ki je posnel na stopnišču visečega Lavazzettija s tramvaja ter ga vrgel s takšno silo na tla, da si je zlomil tilnik ter obležal na mestu mrtev.
*	Porod na prostem. 291etna pastirica BattistLna Maglio je bila te dni s svojim možem pri čredi, kjer se je zakasnila, da je njo m njenega moža presenetila noč na prostem. Nenadoma se je polotila postirice oslabelost, da ni več mogla naprej. Batti-stino so napadli porodni krči ter je kmalu poro-lila sinčka.
*	Smrt zavirača pod vlakom. Na postaji Pala Gianello je hotel 181etni zavirač državnih železnic Fntncesco Peilegrino stopiti na tovorni vlak, namenjen proti Bariju. Pri skoku pa je izgubil ravnotežje ter je padel pod kolesa, ki so ga razmesarila.
*	Prevoz zveri Iz milanskega živalskega vrta. sCooriere della Sera« poroča, da so te dni odpeljali iz Milana zveii ondotnega živalskega vrta. Ze pred nekaj meseci so odstranili iz Milana sibirska tigra Miško in Cezarja, leva Mino in Billija, leoparda Birgota in Alimo ter geparda Alija. Zveri so začasno nastanjene v bližini avtodroma v Monzi, kjer bodo tudi na ogled občinstvu.
*	Tatovi so se skrili v krsto. V Luinu so odkrili v katafalku ondotne cerkve, pripravljen za m&išo zadušnaco, več tatov. Kakor se je izkazalo, so tatovi nameravali ukrasti nakit, s katerim je okinčan kip Matere božje v cerkvi. K sreči pa so duhovniki že pred časom odstranili pristni nakit
IZ LJUBLJ&ME
u— Diplomirana sta bia na pravni fakulteti v Ljubljani gg. Grom Pavel s Stare Vrhnike in Poženel Marjan iz Ljubljane. Čestitamo!
u— Nov grob. Po mučni bolezni je nenadno preminil odvetnik in posestnik v Črnomlju dr. Ignacij Malnerič. Za njim žalujejo soproga, hčerka, sinova in številno drugo sorodstvo. Pokojnikove zem-ske ostanke so prepeljali iz mrliške veže ljubljanske splošne bolnišnice v Črnomelj, kjer bo pogreb v soboto na tamošnje pokopališče. Naj mu bo lahka žemljica! Svojcem izrekamo naše iskreno sožaije.
U-— Včeraj zjutraj je spet padla slana. Močna burja-, ki je v četrtek ves dan pi-toaJa nad pokrajino, je ozračje močno ohladila. povrh tega pa se je ponoči še popolnoma zjasnilo, tako da je v petek zjutraj ležala debela slana. Dnevi so hladnejši, kakor smo jih imeli marca. Najvišja temperatura je znašala v četrtek 9.8 stop. Celzija, v petek zjutraj pa je živo srebro v toplomeru padlo na 1.4 stop. pod ničlo. Zračni tlak še narašča Nebo je jasno, le sem in tja se preganjajo po njem tanke meglice.
u— Godba 52. pehotnega polka »Alpi« bo priredila v nedeljo, 11. aprila, t. 1 v tivolskem drevoredu od 11.30 do 12.30 koncert z naslednjim sporedom: 1. Lozzi: Italija na Piavi (simfonična koračnica); 2. Auber: Fra Diavolo (odlomek iz opere); 3. Leonhard: Vojvodinja iz Bal Tabsrina (fantazija;; 4. A, C. Adam: Ce bi bil kralj (simfonija); 5. A. Dizenzo: V Ljubljano (vojaška koračnica).
u— Akademski slikar Riko Debanjak bo razstavljal v Galeriji Oberspel svoja dela (olja in grafike) od 11. aprila do vključno 2. maja. Posebnih vabil ne bo Razstava bo odprta ves dan od 9. do 18 ure.
u— Cajkovskega 5. simfonija jv glavna točka koncertnega sporeda XII. simf nič. nega koncerta pod vodstvom Dt*t,a Maria šijanca. Ce bi hoteli to znamoni' o simfonijo Cajkovskega na kateri «co!i način raztolmač ti, je najlepše in najbolje povedano s kratkim stavkom »Sko^i neč k luči«. To je vodilna misel Cajkovskega 5 simfonije. Notranja žalost do prel agana in iz splošne potrtosti pride zmagovit vzpon. To dokazuje tudi izpeljava vodilne, ga motiva, ki se razvija iz temnega e-moia preti koncu simfonije v blesteč 5-dur Poleg Cajkovskega 5. simfonije burno slišali na tem koncertu še Sicilijaabke ve. černice, predigro k istoimenski operi, ki jo je uglasbil mojster Verdi, in dva Dvo-rakova slovanska plesa. Koncert bo zvaja« naš priznani amfonlčni orkester vršil se bo v ponedeljek, dne 12. t. m. v veliki unionski dvorani. Začetek očno ob pol s. uri zvečer, konec pred 9. uro. Pradprodaja v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Nova umetnostna raastava. Prijatelje upodabljajoče umetnosti opozarjamo, da je mojster akvarelov, priznani slikaj Ivan Kos, razstavil 12 svojih del v Koso. vem salonu v prehodu nebotičnika. Razstavljeni so portreti, krajine in tihožitja. Razstava bo odprta kratek čaa.
u— Ljubljanska prenočišča. V Ljubljani je, kakor povzemamo iz poročila mestnega fizikata, 7 hotelov in 7 prenočevali«! s skupno 458 sobami. Higiensko stanje hotelskih sob je dobro, v prenočevališčih pa večinoma dobra Ob priliki kontrol ugotovljeni nedostatki so bili v teku leta odpravljeni. — Dvorišča in okolica hiš v glavnem odgovarjajo predpisom uredbe za varstvo čistoče ln higiene v LJubljani. V teku lanskega leta so bili v 156 primerili odrejeni asanacijaki ukrepi.
u— Pomladanska dela na vrta iu poljih so pričela. Zato opozarjamo na Skuljev Delovni koledar za vrt "n sadovnjak, ki vsebuje za vsak mesec potrebna r a vodilo za pridelovanje selenjadi in sadja. Knj iico dobite v Knjigarni Tiskovne satmge > Sedenburgovi ulici štev. 3.
pravkar je Izšla knjiga: Prof. Fr.
Sič, Knjigovodstvo. Dobite jo v ivJijigarm Tiskovne zadruge, šelenburgova u"ca 3.
u— Dne 25. marca se je hudo p«'»esreeu
moj sin Marjan Erbežnik na tramvaju ou žal do Sv. Križa. Potnike, ki so "< ili navzoči, prosim, da javijo svoj na=iov ns Jože Erbežnik, poštni predal 186.
u— Nesreče. Z zlomljeno desna nogo ec pripeljali v bolnišnico 81etnega sina tesarja Franca Zabukovca z Grosupelj. ki je padel s peči. Na cesti je padla in se poškodovala po telesu 51 letna žena upokojenega železničarja Franja Rebčeva iz Ljubljane. Med otroško igro je prišel ob prst na levici dveletni sinček delavca Joško Erjavec iz Vrbi jen j. Po stopnicah je padla ln si zlomila desnico 441etna zasebnica Eva Bratinova iz Ljubljane. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski splošni bolnišnici.
Z Gorenjskega
O Mussolinijevem Rimu je priredil posvetni urad v Celovcu predavateljski večer, ki sta ga poleg drugih častnih gostov obiskala župan dr. Franz in Kr. italijanski konzul grof Berni-Canani. O obširnih Du-cejevih stvaritvah v večnem mestu je predaval prof. Schuller, ki je opisal vrsto novih zgradb in trgov. Predvajal je tudi slike in zaključil: Mnogi Mu^solmijevi načrti se zlaj ne morejo izvesti, toda, že tisto, kai je bilo doslej ustvarjeno, je večnemu mestu za vselej vtisnilo Ducejev pečat.
Nemški državni in mladinski vodja Artur A.vmann se je včeraj pripeljal na uiadni obisk na Koroškem. Obiskal je mladinsko taborišče, kjer se mladci pripravljajo za obrambne naloge. 2e lani je prišel Axmann na Koroško, da je nadzoroval po lobno taborišče v Bačah ter otvoril novo taborišče za pomožno kmetijsko službo Hitlerjeve mladine.
Dijaški tzenadevalni tabor se imenuje ustanova nemškega državnega vodstva za dijake iz vseh nemških pokrajin. Tak tabor je bil prirejen ta teden v Grakštajnu na Koroškem. Deželni uradni vodja dr. Po-gatschnigg je predaval o kulturno-politič-nih nalogah koroške dežele glede na kulturno politiko Nemčije in na olncšaje z južnovzhodno Evropo. O narodnostnih vprašanjih je predaval major Maier-Kai-bitseh. Po tem taboru bodo tečajniki nastopili različno pomožno službo na Koroškem in na Gorenjskem.
Svečan pokop v Mežici. Celovški dnevnik poroča; Mežica je pretekli torek izvršila žalostno dolžnost, štirje borci za Nemčijo, in sicer pripadnika SA Franc Zupane in Edmund Sirec ter pripadnika SS Janez Pajer in Jožef Koprivnik so bili svečano pokop:ni. Politični vodje ter zastopstva SA, SS, H J in Jrugih organizacij stranke so se postavili pred rudniškim poslopjem. Med zvoki žalne koračnice, ki jo je ig.ala rudarska godba, so bile na trgu razpostavljene štiri krste. Okrožni vodja Grum se je spominjal svojcev pokojnih, s katerimi žaluje vsa Mežiška dolina, in je zagotovil, da smrt štirih hrabrih mož ne bo pozabi.en-a. Sklonile so se zastave in s koroško pesmijo je bilo svečano dejanje zaključeno. Nato se je ivevil žalni sprevod, v katerem je bilo 2000 ljudi. Nesli so nad 60 vencev, krste pa so pocivcle na ramenih mož SS in SA. Ob strani so stepali rudarji v zgodovinski nošnji. Pre l pokopališčem je godba zaigrala pešam o dobrem tov ri^u. še enkrat so pokojnike pozdravile zasuave. — V torek dopoldne je pokrajinski vo.ija dr Rainer obiskal Mežiško dolino »n se posvetoval n>a pristojnih uradnih mes-ih.
V	taborišču državne obvezne delovne službe v Vel r.»j u na Kor< škem se izobražujejo tudi gorenjski mladeniči. Neti vno je pokrajinski vodja dr. Rainer nadzoroval to taborišče. »Karawanken Bote« poroča o tem: »Pokrajinski vodja zasleduje z največjim zajumanjem mircgostvansko in ek-satno izvršeno službo na terenu, športne vaje in igre na prostem, ki jih izvajajo posamezna krdela. Občudovanja vredno je s kakšno vnemo in zagonom vršijo ti mlali možje svojo službo pod vzornim vodstvom. Gorenjci se uspešno ti-udijo, da vzdrže ob strani naše zgledne, krasne nemške mladine. Čeprav nimajc ti možje pre-bilu čast' za izobrazbo r.a terenu m notranjo službo v taborišču, so izvrstno izvežbans. Gorenjci imajo še dodatni pouk, da izp;><n»>j svoje znanje nemškega jezika. G ulei^er. kj jc prisostvoval taki šolski uri in sam stavil vprašanja mla :w.'cem, se je pv*-p »čal uspehih, k. Jih .majo Gorenjci v učenju nemškeg < jezika. Nekateri so »osebno n u ni.«
O štednjl z milom daje gorenjski tednik kratka navodila. Pravi, da ae marsikdo mili še ravno tako brez skrbi, kakor v mirnem času. Ko se koplje, m pravi ja ce e gore pene ali pa pusti, da majhni koščki mi'a s kopalno vo'.o odplavajo po odvodni cevi. Na tak način umevno ne more izhaj.ti z dodeljenim milom. Milo se mora hraniti vednb suho. Najbolje je, da ga položimo po uporabi v za to določeno skodelico, da se odteče, ker leži vzvišeno in lahko pride zrak do njega od vseh strani. Pri umivanju rok ne zmočimo mila v vodi. Peni se prav tako dobro, če so samo roke mokre. Krtača sama že odvzame veliko umazanosti, dnevno krtačenje kože je zlravo. Umiv.Mne vo de ni treba po umivanju odliti, če so v nji razpuščeni deli mila. Zbirati jo je treba v čebru in jo potem porabiti za zmivanje ali na primer za pranje nogavic. Male koščke mila ie treba skrbno zbirati v vrečico, ki se nato spet uporablja kot kos mila.
V	Kranju so v letošnjem marcu zabeležili 42 rojstev in 12 smrtnih primerov. To razmerje zgovorno pričuje o zdr-vem življenju v gorenjski metropoli.
Konec kurjenja. Celovški dnevnik je v četrtek objavil: Ker se ozračje stopnjema ogreva, je treba na Koroškem in na Gorenjskem takoj prekiniti kurjenje uradnih prostorov.
Od oddaji jajo je bilo uradno objavljeno: Ugodno vreme olajšuje izpolnitev obvezne oddaje jajc. Rejci kokoši morajo do kcnca aprila od lati polovico predpisane količine Od zadostne in točne oddaje zavisi pravična oskrba milijonov tistih, ki niso preskrbljeni.
Opozoril je, da morajo bodoči voditelji varovati strogo d sciplino in se posiuževati nemščine. Poročilo pravi, da se spodnje-itajerska mladina vrača v narodn. sociait-
tično Nemčijo zdrava na duši jn telesu.
Hitlerjevi dopustniki prihajajo od časa o časa na štajersko, da se okremjo. Fii Um jim je izkaz.r.a posebna gosto iubnoet.
Ko je te dni prispel v Gradec SOOtisoči Minerjev dopustniK. so v Gradcu postavili .avolok, igrali sta dve srodbi. dekleti pa
izročila cvetje Dopustnike maini predstavniki. Z 800tisočim Uop .otni-r:i m se je priptljalo 20 tovarišev Lerlm-kih zdravilišč. V Gradcu so jih t>r*v'z. 'e v skrbo posamezne družine. Verjetno l cio biskali tudi Srenje štajersko
O t°tiilni požrtvovalnosti za totalno v j-ao prinaša mariborski dnevmk dal.še po-.očilo s prizori :z spodnještajerskega živ-jenja. P ročevalec pravi, da je delo tudi 1 tu povsed pospešeno in da je na tisoče ie- j "ovnih meči osvobojenih za vojno industn- j o. Ženske sodelujejo prj vojnem delu ens--:o vneto kakor moški.
V Rogaški Slatini so praznoval; dan :jske v soboto zvečer z glasbo, petjem n predavanjem. V nedeljo opoldne pa je bilo pii »Pišti« kosilo iz enotnega lonca. Potrebna ž.vila so dali na razpolago kmetn-valci in zdraviliški nadupravitelj Ihssen. Jed so pripravile ženske pod vodstvom gospe Miklauove in Miglitscheve. Voiaki 30 pr pravili različne zabavne točke za odrasle in mladino. Skupno so nabrali 1500 mark za zimsko pomoč.
Na Muti je bil prirejen tečaj za domačo zdravstvo in bolniško nego. Tečaja se je udeleževalo 30 mladih mater in deklet. Na koncu so bile praktične vaje o negovanju bolnikov.
Iz Orm'ža poročajo, da so preteklo soboto in nedeljo nabrali za zimsko pomoč 11.700 mark. Poročilo prav} da je obmejno mestece Ormož izpričaio nezlomljivo veljo do zmage.
Nove ddetantske odre so ustanovili v mariborskem deželnem okrožju, med drugim tudi na Muti. v Slovenjem Gradcu in v Rušah. Novi odri priredijo ta mesec svoje pive predstave
Mlad nski tek čer drn in strn bo v nedeljo 11. t. m. prirejen tudi na Spodnjem štajerskem, kakor v vsej Nemčiji. Dekleta pa bodo letos namesto teka priredba vesele igre.
O doživljajih med Ledenim morjem <n Saharo predava na Spodnjem štajerskem inž. Theo Rockenfelder na povabilo štajerskega He matbunda. Včeraj je predaval v Ptuju, danes pa bo ponovil predavanje v Ormožu. Predvaja tudi fotografije.
Z droga je padel. Pri izbel'Sevanju električne napeljave se je ponesrečil 27 letni delavec Anton Zigula, uslužben pri telegrafskem gradbenem uradu v Mariboru doma pa iz ptujske ckolice. Ko je bil na drogu, se mu ie utrgal varstveni pas, popustile so dereze in Zigola je padel 6 m globoko. Zlomil si je hrbtenico in dobil druge hude notranje poškodbe. Prepeljafi so ga v grašk: bolnišn eo.
Po nesreči je padel pod vlak 31 letni Jože Kes s Ponikve. Nesreča ga je zadela na kolodvoru v Knittelfeldu. Pri razkladanju tračnic je namreč Kos odskočil na sosedni tir, tisti trenutek pa ga ;!e podrla in raz-mesar la 1 komot:va. katere prej ni opazil.
Nevarne opekline je dc^bila 74 letna sta-reupokojenka Marija Pleteršnikova iz Slivnice. V nekem gozdu blizu Maribora pa je bila od dveh moških napadena 27 letna kuharica Antonija Haberlova z Brega pri Ptuju. Moža sta jo poškodovala na glavi.
Iz Hrvatske
Navodila za proslavo obletnice ustanovitve NDH. Predsedstvo vlale je za drugo
obletnico ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske izdalo naslednja navodila: Dne 10. aprila naj počiva vse delo razen v podjetjih, ki morajo po svojem značarju biti neprekinjeno v pogonu. Zastave naj bodo izobešene od 6. zjutraj do 8. zvečer. V cerkvah in nroiilnicali vseh veroizpovedi bodo zahvalne službe božje, ki se jih morajo udeležiti razpoložljive oborožene sile, vse uralništvo, šolska mladina in meščanstvo ter člani društev. Za proslavo v Zagrebu so bila izdana posebna navodila.
Nemške pošiljke živil. Po beograjskem
nemškem dnevniku povzemamo, da je te dn; prispelo iz Nemčije na Hrvatsko 3000 ton krompirja in 150 ton sladkorja, ki so bili takoj razdeljeni med prebivalstvo. Se v teku tega meseca naj bi prišlo skupno na Hrvatsko 4000 vagonov krompirja.
Podaljšan delovni čas pri javnih dolin. Nctranje ministrstvo je izdalo pravilnik k zakonu o vpoklicu prebivalstva zi javna in kmetijska dela. Medtem ko je bil prvotno delovni čas določen na 8 ur, je z novim pravilnikom podaljšan na 10 ur cknevno. K javnim delom p klicani pa smejo biti zaposleni največ 4 tedne.
Naval na trg vin« s tekstilnim blagom. Udruženje zagrebških trgovcev po časopisju opozarja potrošnike, nrj se nikar ne postavljajo v vrste pred trgovine s tekstilnim blagom, ker je blaga za vse dovolj na razpolago. V svojem epozorilu na prebivalstvo navaja, da čakanje pred trgovinam kvari splošen izgled mesta, ovira nedno trgovsko poslovanje, potrošniki pa izgubljajo mnogo časa.
V Zagrchu primanjkuje v:<Ie. Uprava mestnega vodovoda je pozvala potrošnike na skrajno štedn.o z vodo, da v nekaterih delih mesta prebivalci ne bodo trpeli p>-manjkanja pitne vode. V padvečjih, kjer v hišn h napeljavah ni vede, bodo ljudje lahko dobili potrebno količino vode pri cestnih hidrantih. Prepovedano je vsako zalivan e z vodovodno vodo in zato tudd mestna občina začasao ne bo izpirala cest.
Iz Srbije
Spalajkovič je govoril v ratliu. Ob drugi
obletnici izbruha vojne med Nemčijo in Jugoslavijo je govoril srbskemu narodu po radiu znani politik dr. Spalajkovič, ki je bil poslanik na carskem dvoru in pozneje jugoslovanski zastopnik v ženevi in Parizu. Izvajal je me 1 drugim: Za Evropi je mogoča ali zmaga Nemčije ali propret Evrope zaradi boljševizma. Zmaga Anglije bi pomenila samo zmago boljševizma. Noben evropski narod ne računa več na angleški vpliv pri urejevanju povojne Evrope. To jo eden glavnih vzrokov, zakaj se vsi evrop-slti narodi vesele nemške zm ge. Za srbski narod, je poudaril Spalajkovič, obstoja, kakor general Nedič venomer zatrjuje, v sedanjem trenutku samo eno vprašanje, namreč njegov narodni obstoj, šel je po edino pravilni poti moralne in politične obnove.
Druga skupina mladih kmetov pojde v Nemčijo. V Beograd je prispela druga skupina srbskih mladih kmetov, ki bodo odšli na 6-mesečno študijsko bivanje v Nemčijo. Skupina šteje 100 fantov, izmed katerih jih bo polovica najboljših odpotovala že 17. t. m. Na Kolarčevi ljudski univerzi jih poučujejo nemščine. Druga skupina srbskih kmetov bo odpotovala na Turinško.
Kazni zs prekrške prehrambenih predpisov
Spodnja
Voditelji in vodHeljiee mladinskih združenj v okviru Heimatbunda se šolajo v gradu pri Mariboru. Tečaji so dvodnevni ali Štirinajstdnevni. Vzgojo vodi zvezm mladinski vedja. V gradu je vojaški red Nedavno je ta šolski grad obiskal okrožni vodja inž, Doboczky a svojim štabom.
Urad za nadzorstvo nad conami pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino sporoča: Kr. polici;a v Ljubljani je od 16 dc 31 marca 1.1. izrekla naslednje krizni zaradi prekrškov prehrambenih predpisov m nelojalne špekulacije:
Zaradi navijanja cen Rudoli Žn daršič dela* vet iz Bučne vasi št 19 obsojen na 500 lir ijic.be: NTe!la Saccomani zasebn ca iz Soške ulicc št 5 v Ljubljani. 10<M) lir globe: Ivan Zupančič, posestnik iz Črnomlja št 1 tO 1500 'ir globe; Franc Miklič restavra'er iz Slom-keve ul ce v Lmbiiani iOO<) ln 2'ohe. Marija Bratina o(;sp<dn:a iz Linhartove ulice št 2b v Ljub jam 1!HM> lir globe: Manja Let«.nia. 20-spod-nja z Bleivveisove ceste št 41 v Ljubljani. SfHi lir globe: Frančiška Avsec. prodajalka z Dolenjke ceste št 12 v Ljubljani 500 lir globe r. 10 dn; prekinitve obrata. Terezna Hab-ian zasebn:ca z V;ča št 84 200 lir glooe: Josip V'dmajer. obratovodja s Sv Petra nasipa št 53 v Ljubljani 100 lir si«'be: Marija Živec go-šti'n-čarka z R mske ceste št 17 v Liubljani, 1000 lir globe ;n 10 dn prekinitve obrata; An-ttnija Baloh rrgovKa iz Slomškove ulce št 7 v Ljubi am 500 <:r globe r, 10 dn' nrekjnitve obrata; An^ Bučk ohratovodkm a iz Frančiškanska u»ee št. 10 v Liubijan'. S00 ir gk.be n 10 div prekin tve brata, B-.rba.a Koš. pro da'a!ka s Krakovskega nisipa št 10 v Ljublja ->i 500 lir gk be in 10 dn' prekinitve obrata
Zaradi skrivne prodaje mesa no aretiranih enah >n prepovedani dan Ignacij Gačnik mesar iz Kiadezne ulice st 14 v Ljubljani 2000 i:r globe: Adolf Ucman. mesarsk pomočnik \? Kiiidezne ulice 24 v Ljubljani. 1000 lir glo be -n 10 m zapora
Zaradi nakupa govejega in telečjega mesa hrez odehrtve Prevoda. Franc Čtrnc, gostilm-čar z Zaloške ceste št. 183 v Ljubljani 1500 lir globe in 15 dni prekinitve "brata; Ivan M :ro!t. uradmk z Dolenjske ceste št. 30 v Liubljani 500 lir glr.be
Zaradi prepovedanega prenosa moke: Milan Paravnnja. šolar 'z \'cm;ke vasi št 28 zaplemba blaga: Avgust Ka^telic šolar z Ponikve št. 20. zap!cmb3 blaga* Ludovik Pečar nameščenec iz Zalokarjeve ulice št. 11 v Ljubljani ^00 lir globe.
Zaradi neizročilve Prevodu predpisane kolt-•;ne mleka: Ivan Rcbežnik. posestnik z Viča -t 40. 1000 lir globe
Zaradi odtegnitve blaga normalni potrošnji: Karel Smolej že'ezničar iz Griž, 500 lir globe; Rozalija Sauperl gospodinja iz Breičeve ulice št. 30 v Ljubljani 500 lir globe; Zora Koch. nameščenka iz Knezove ul ce št 37 v Ljubljani, 500 lir globe: Icsip Luhn. zastopnik tvrdke Maver iz Sv. Florijana ulice št. 30 v Liubljani, 500' lir globe.
Zaradi skrivnega zakola: Ana Zeieznik. go-stilničarka v Lan šču št. 30. je bila izročena okrajnemu glavarstvu za ljubljansko okolico.
Zaradi zlorabe prenosa racionirmih iivil: Rezka Polajnar gospodinja iz Žužemberka, je bila prijavljena okrajnemu glavarstvu v Novem mestu; Ana Štrumbelj. gospodinja iz Dvora, 'e bla prijavljena okrajnemu glavarstvu v Novem mestu.
Okrajno glavarstvo v Novem mestu je v
mesecu marcu t L izreklo zaradi prekrškov
prehrambenih predpisov in nelojalne špekulacije naslednje kazni:
Zaradi navijanja cen: Anton Mihelčič. trgovec v Trdinovi ulic št. 9 v Novem mestu 400 lir globe; Alojz Ovniček iz Žabje vasi št. 2, 300 lir globe; Marija Š:mc. gospod nja s Hru-šice št. 17 v občini Smihe'-Stop če, 50 li globe; Josi;) Cesar čevljar v Brsljmu Št. 10 v občini ^nrhel-Stopiče. 200 lir globe.
Zaradi prepovedanega nakupa racicniranih živil po povišanj ceni: Tereza Udovic, gospodinja 'z Lončarske ulice št. 5 v Ljubljani .50 lir globe in zanlemha blaga; Josipina Gregorič z Zgornje Brezovire št. 28 v občini Št. Jernej, 50 lir globe n zaplemba blaga.
Zaradi skrivnega zakola: Mariia Deželan, kmetica iz Velike Brusnice št. 11, 150 lir globe m zaplemba blaga; Frančiška Košark gospodinja iz Locenske ulice št. 1 v Novem me?tu, 100 I r globe in zaplemba blaga: Anton Kregar. kmet v Gor. Straži št. 1 v občini Prečni, 500 lir globe.
Zaradi nedovoljenega nakupa in zakoln prašiča: Ana Gučar. j^cstrežnica v Gornji Straži št 28 v občini Prečni 500 lir globe
Zaradi prevoza žita brez odobritve: Ivan Gorišek kmet v Ostrogu št 2, občina §t. Jernej 350 lir globe in zaplemba blaga; Pavla Recelj, gostihvčarka v Št Jemeju št 13. 250 lir globe in zaplemba blaga; Anton Koncilja, Liktorski trg št 6 v Novem mestu 50 lir globe •n zaplemba blaga; Josipina Kastel c z Arkove ulice št. 6 v Novem mestu. 50 lir globe in zaplemba blaga; Petra Rifelj iz Liubljanske ulice št 10 v Novem mestu. 50 lir globe 'n zaplemba blaga: Marija Vukšinič iz Vrhovčeve ulice št. 11 v Novem mestu. 500 lir globe in zaplemba blaga; Ana Gregel iz Novega mesta. 50 Hr globe in zaplemba blaga; Josip Turk. trgovec na Trgu Sv. Katarine št. 4 v Novem mestu, 50 lir globe m zaplemba blaga.
Zaradi nepra\ilnega vodstva registra, na* kupa in prodaje- Anica Prijatelj za tvrdko Pavšer v Novem mestu, na Liktorskem trgu, 300 lir globe: Edmupd Kastelic trgovec v Novem mestu, 1000 It globe; Antrmiia Štrumbelj iz Vavte vasi. občina Šmihel-Stopice 100 'ir globe; Viktor Štrumbelj, trgovec v Vavti vasi št. 25. občina Šmihel-Stopiče. 150 lir globe.
Zaradi mletja žita brez odobritve m zaradi nepravilnega \'odstva mletvenega registra: Fran Seidel z Liktorskega trga v Novem mestu, 250 lir globe in zaplemba blaga
Zaradi opustitve prijave nakupa živine: Viktor Pocervina iz Gornje Straže št. 2 občina ŠmiheUStopiče. 100 lir globe; Rudolf Darov« iz Dolnje Straže št. 3, občina Šmihel-Stcpiče, 100 lir globe.
Urad za nadzorstvo nad cenami pri Visokem komisarijatu sporoča, da je v mesecu marcu okrajno glavarstvo za ljubljansko okolico kaznovalo zaradi prehrambenih prekrškov in nelojalne špekulacije naslednje osebe:
Zaradi navijanja cen }e bfl kaznovan Anton Bizjan iz Polhovega gradca na 100 lir globe Zaradi nerednega dobavlja-nja mleka je bil kaznovan Ivan D:mnflc iz Jarš St. 2 na 800 l;r globe. Zaradi skrivnega zakola pa je bil kaznovan Alojz Gar-vas s Starega trga št. 4. Plačati mora 500 lir globe.
Prijatelj deževnik in njegova svatba
Deževnk (lirmbricus), znan najbolj z Imenom glista, je črv ltolobarnik. Telo mu namreč sestavlja mnogo gibljivih kolobarjev ali obrokov. Ti s; iz sluzaste kože in povprečnih ter podclžnih mišic, ki krč jo in debele, oziroma daljšajo in tanjšajo truplo, kadar se deževnik premika ob opiranju na svoje kratke ščetinice. Usta s;"na spodnjji strani drugega obročka S prel vom krvi jih lahko iztegne, da laže grabi z njimi hrano. Glavna hrana mu je prst z organskimi snovm , ki so v njej. Iz posebnih žlez v požiralniku izloča apnenasto snov, ki razkisava črnlc in razkraja rastlinske odpadi ne, na več liste, ki jih s površja zemlje vlači v svoje rove. Ker je v prsti, zlasti globlje kjer deževri k navadno živi, le malo hranljivih sn. vi, je prežre razmeroma ogromne množine. Odlagat pa jo hodi na površje v majhnih, rahlih kupčkih. Na to način »orje« zemljo, jo rahlja in gnoji: 7z-piemin a nerodovitno prst v rodovitno črno.
že slavni Darwin je sp znal veliko korist deževnik v za tvorbo črnice jn izračunali so. da na ploskvi 20 kvadratnih metrov spravijo deževniki letno 10 kg rahliee na
površje, če je na 1 kvadratnem mestru v zemlji 25 deževnikov. Nedvomno je dežev nik za poljedeljstvo jako korstna žival, dasi tu pa tam napravi kak; škodo, če »e je le preveč razmnožil. Takrat ne izbira med preperelim in svežim in marsikatera rasti niča izgine z grede ali njive v njegov rov.
Najhujši uničevalec deževnika je krt. Tudi če je že nažrt, jih še vedno lovj in hrani za poznejši čas. Stare jim prvi sprednji obroček in jih s tem ohromi, da ostanejo sicer živi, toda ne morejo pobegniti.
Deževnik se vcbče ne plcdj kaj izdatno, kajti če tudi leže precej jajc, se jih vendar le malo izgodi. Zanim v in redek v živalstvu je način njegovega parjenja in oploditve. Deževnik je dvospolnik. Razen obojnih spolnih žlez, ki leže v 9.—15. obročku, imajo dežeiniki še posebne vrečce za shrambo semenčic. Ne opi ja pa se deževnik sam, ampak se to vrši izmenoma med dvema poedincema. Dva spolno zrela deževnika se. opnmeta drug drugega na trebušni strani in sicer v nasprotn smeri te? se začasno zlepita s sluzem, ki se zlasti
obilno cedi lz nekoliko večjih ln svetlejših kolobarčkov med prvo in drugo tretjino telesa (sedlce). čez nekaj časa izlijeta semenčice. Po posebnem žlebku se pretočijo semenčice do vhoda semenskih vrečic, ki jih vsrkajo. S tem je paritev končana, ne pa 9e oplodba, kajti shrambi za semenčice nista v n kaki zvezi z jajčnjaki. Oploditev opravi deževnik pozneje, ko leže jajca. V ta namen obda sedlce z gostim sluzem in spušča vanj jajce za jajcem. Nato polje jiajčeca s semenčicami iz shrambe ln jih b tem opledd. Jajčeca se torej oplajajo izver telesa, kakor n. pr. pri ribah, in sicer s tujim semenom, ki ga je prejel deževnik ob parjenju od svojega druga.
Sluz z jajčeci tvorj okrog deževnika kratko cevko. Iz nje se čez čas deževnik izvleče ln se ne meni več za zarod. Oba konca cevke se zožita in stisneta; tako nastane pod;lgasti mešiček, kakor jih često najdemo tam, k;'er je dosti deževnikov. Iz jajc se izvali le malo mladičev, često en sam; druga razpadejo. Izprva se hranijo mladiči s temi razpadlinaml.
S. B.
Detektivski roman
&© JIOTIS®
o o
Mara Tavčarjeva:
Veseli petelini
Deca se še v spanju ziblje, v kokošnjaku se že giblje. Petelina putka stara prva tiho brž pobara: »Ka-j se še ne drami zora?« jPst, nocoj si malo nora! Polnoč komaj je odbila, noč v temo se je zavila lunica, srebrni krožnik, ravno skril se je za Rožnik.«
Putko trga po nožict, bosa šla je po rosici, bolna je, ne more spati in na gredi mimo stati Petelinček so premakne, kljun pod perje še podtakne, pa ne da miru soseda, ko zbudi ga, je beseda: Naj velja zdaj volja tvoia in oglasi pesem moja. Kikiriklii!
Mi smo že vstaliii!«
Kos sosedov ni več spal. pa mu je odgovor dal: »Ste dobro vi spaliii?« »Le malo dremaJiii!
Tam od bajte prav slabotno se oglasi še dremotno: »Mir bi še daliii!«
Zdaj pa kar globoki bas gre čez tiho mirno vas: »Kdo pa sitnarili?«
Kokec se ne da ugnati pošto moi-a brž posla ti-»Bajtarji maliii!«
Stari boter peteline se zadere iz grajske lin«-»Kikirikiji!
Tiho, bajtar, beračunček, kar zapri svoj revni kljun ček. Mi graščaki smo bogatiii!«
»Pa bodite,« reče kokec in na gnoj napravi skokec, »pesem naša je pač taka, da je prav povsod enaka, jo pojč vsi petelini, reveži in bogatini!«
Kokec skoči gor na plot in zapoje kar brez not: » Kikiriki ii!«
V beli dan ol vseh strani se v odgovor oglasi:
Karlo Kocjančič, učenec osn. šole:
,35
ff
»Kupite zrezane m.'š'!«
V lepi vasi na Gorenjskem je živela mala Marjanka. Njen oče je bil ugleden gostilničar.
Nekoč so v hiši popravljali peč in so v njej naši; mišje gnezdo. Marjanki so bile te živalce še- nove. Vzela je gnezdo in ga odnesla na vrt. Tam se je spomnila, da so v nj;hovo mesnico pravkar pripeljali zaklanega prašiča. Takoj jo je obšla neka misel. Steka je pc nož in je pričela miške rez.iti, prinesla je mizico, položila nanjo koščke miši in je!a vp ti: »Kdo kupi meso. kdo kupi meso? Dam ga poceni.a
Mimo je prišel župnik. Ko je zas!-ial vpitje, je šel pogledat, kaj je In kaj je videl? Mlade,
Kak3 vzdigneš deset žveplesik z eno ssmo?
Položi na mizo eno žveplenko, nanje devet drugih, kakor vidiš na gornji sliki. Kapice morajo biti v sreli. Na devet žve-plenk položi deseto analogno, kakor. leži
»Kikirikiii-«
| spodnja, samo da je nekoliko pomaknjena i na levo. Primi seda j previdno spodnjo žve-plenko za oni konec, ki nima kapice, ter počeši vzdigni! — Za poskus so posebno pripravne one žveplenke, ki imajo debe.lo kapico
Petstoletnica rojstva
»kralja Matjaža"
Na Madžarskem so te dni proslavili 500-letnico rojstva kralja Matevža Corvina iz rodu Hunjrjadijev. Posebno velike svečanosti so priredili v Cluju in Košicah. Ob tej priliki se je na Madžarskem razvnela debata, kdaj se je Matevž Corvinus — znan tudi v slovenski narodni pesmi kot kralj Mat;'až — rodil. Eni navajajo let-nioo njegovega rojstva z letom 1440, drugi pa z letom 1443. Ker si zgodovinarji v tem vprašanju še danes niso edini, so Madžari imeli prvo pre slavo Corvinovega ro jstva pred tremi leti, drugo pa imajo sedaj.
Matevž Corvinus, pod katerim se je ljudem neki tako dobro godilo, da so ga poleg Madžarov tudi sosedni narodi ohranili v dobrem spominu, je vladal 32 let. To je bilo eno najbolj razgibanih razdob j madžarske zgodovine. Corvinus je b i svojevrstna osebnost, zato je ostal spomin nanj živ ne samo pri Madžarih, temveč se je pesem ln pravljica o njem razširila na vse narode cb Donavi. Matevž Corvinus je bil namreč zelo gibek mož. Izkazal se je izvrstnega državnika in organ zatorja vojske, obenem pa je bil velik prijatelj znanosti in umetnosti, kot kmet pa je imel naravnost nepopisno srečo pri oblikovanju n ar: dne volje. Evropa je pomenila Matevžu Corvinu predvsem sosedstvo Italije in Nemčije. Pri vsem tem pa se je oziral tudi na druge manjše narode.
Učeni kancelar Friderika III., Aeneas Silvija Piccolominl. poznejši papež Pij II., je zapisal okrog 1. 1450 o Madžarih, da žive v nekakšnem »pričakovanju Mesije« S tem so bili v zvezi neki dogodki, ki so živeli v tedanjem sp:minu madžarskega ljudstva. Sinu iz Hunyjadijevega rodu ;e bila že v njegovem ranem detinstvu prerokovana krona, ln sicer ne samo zategadelj, ker je bil rod Hunyjadijev mogečjn in bogat ter so ga dičile izredne zmezno-sti, temveč tud zaradi tega, ker so Madžari hoteli imeti kralja svoje krvi. Pričakovanje, ki ga Piccolomlni opisuje na navedeni način, je bilo torej zasidrano nekje v podzavesti madžarskega naroda M lanskemu knezu je bilo po izvolitvi Matevž* Corvina sporočene, da je s stopanjem Matevža Corvina na prestol B- g vrnil Madžarom obljubljeno svobodo, Enako sodi o
kralju Matevžu tudi tedanji beneški poslanik. Zate so Madžari sprejeli mladega kralja kot dar dobre usode in so to nsziranje ohran li tudi v času po n.iegcvi smrti.
V postavodaji Matevža Corvina iz leta 1486 beremo, da je kralj obvladal latinščino prav tako tekoče ltakrr svojo materinščino madžarščino. Matevž Corvinus jc bil nedvomno velik ta'ent. V Pragi se e naučil brezhibno nemškega ln češkega jezika. Obvladal je tudi poljsk: jezik in se je razgovarjal z narodi južnih Slovanov v njihovih jezikih. Samo o mmunščini ni jasno, če je Matevž Corvin obvladal tudi ta jezik, kajti sporočila pravijo, da se je sporazumeval z rurr.unsk m poslanikom ua svo-em dvoru s pomečjo latinščine. K_» pristaš humanizma pa je imel Matevž Ot vinus nedvomno mnogo smisla za jezik?, katere si je kot praktičen politik tudi prisvojil.
Velike zasluge si je stekel Matevž Cor-v:nus s tem, da je pozval učenjake italijanske in nemške naredn sti na svoj dvor in v svoio deželo ter jih je poveril z izvršitvijo načrtov, katerih pa sam, žal. nI mogel izvesti do kraja. S tem je ta madžarski knez dok"zal. kako gleda na vlogo Madžarske v Evropi.
Kral-' Matiaž Corvinu« ie bil sin tujskega zmagovalca Jan ša Hunvjad ja. Vedno in povsod je prepovedoval idelo samostojnosti in nezavisnopti madžarske kraljevine. Reformiral je madžarsko najemniško vojsko in ustvaril prdlago za kulturni razv-tek dežele. On je predvsem veliki renesančni knez čigar human'stično delovanje ima evropsko veljavo. Matjažev dvor le doživel v dobi Corvinovega vJadanja višek kulture. Na žalost se 'e ta kultura pozneje porazgubila ter je ostalo cd nie le malo »ledov. Vendar lahko vidi človek danes še na Dunaju nekatere dokaze, ki pričajo o stavbni volji Matevža Corvina, še večja priča njegoveera prizadevania pa bi b'la Matjaževa knjižnica. če ne bi je bili po njegovi smiti raznesli na vse vetrove.
V Cluju so ob let šujl 500letn'el Corvinovega rojstva odprli novo dvorano za umetnostne priredtvl, v Konicah pa so odkrili na Matjaževem trgu spominsko plošč".
zrezane miši! H:tro je poklical Marjankine starše in jih vprašal, kako to. da ji puste takšne počenjati. Starši so se pa tudi začudili — a Marjanka se je odrezala: »Saj prašiče tudi koljejo!«
Draga zadeva
V Marjankino vas so prišli na počitnee leteviščarji. Utaborili so se v gostilni Marjan« kinega očeta. Neka družina med njimi je imela zelo živahnega dečka. Boba.
Bcb s: je zbral družbo samih deklic domačink. Odpravil se je z njimi na bližnjo loko. Ko so se tam igrali, so opazili pasočo sc kožico. Nekaj časa so se z njo igrali, potem so se naveličali. Odvezali so jo in jo hoteli odgnati d^mov.
Mod to druščino je bila tudi naša Marjanka. Svetovala je, naj kozo prepustijo njej, ker ve za prazno stajo in bo lahko skrbela za žival. OtToci so se domenili, da bedo kozo vsako jutro pomolzli in mieko popili. Pred domačimi bi jo morali seveda skriti in so jo zato na Marjankim nasvet prav radi zaprli v s ajo. Tu je bilo le malo sena. a otroci so na koze po zabil: Šele tretje jutro se spomni Bob, da jo imajo še v staji. Takrat pa jt bilo že prepozno. Preden je utegnil tja pogledat, jc prišla k Mar» jankinim staršem neka ženica. Med jokom jim je povedala, da so otroci, kakor pripovedujejo ljudje, njeno kozo nekam odvlekli. Marjank ni s'.arši so poklicali Boba in Marjanko na zasliševanje. Prišla sta samo ta dva. ker so drugi pravočasno odnesli pete. Marjanka je v joku priznala, da so res od-lskli kozo v stajo kraj vas. in jo tam zaprli. Mar„'ankina mama se je takoj odpravila pogledat, ali je koza še živa. Na žalost jo je našla že vso suho in poginulo Vsa ogorčena sc je vrnila m povedala, kaj je videla. Mirj>nkin cče je tedaj nekam odšel, a se je krrsaiu vrnil z Bobovim očetom in s šibo v rok:. Po" ta vila sta Boba in Marjanko drugega poleg drugega in jim naložila vsakemu pet. Na.o sta oc!štc'a žon:ci poštene denarja, da bi si kupila drugo kozo.
Marjanka sc je drli, da je bilo joj. Bob pa je trdovratno molčal. Kaj sc bo cmeril saj je fant!
»Da te hcn*aj. otrečad!« je zabrundal Mar-jankin oče v brke in si nažgal p po.
Skdlie pcdcb.ce
V časih ko so bile naše stare manrce še majhne deklice. co viacle tu pa tam na stenah kaj čudne podobice: iz barvnih pap rjev so bile n ileplje. e in z zlatimi ter sr brnimi nitmi uvezene na ploščice iz — čokolade.
Tud pri Marjanki, ki je živela v tistih časih je bilo tako.
Nekoč ni sme'a z mamo na zabavo. Sklenila je da ji bo poplačn.a.
Ko je mama odšla je snela čokoladne podo bice s sten. populila jim niti in odlepila barvno papirčke ter je začela obgrizovai čokc.Lado Spodaj v gcetilni so sc medtem zabavali. Tudi Marjanka sc je gostila, česar pa mama seveda ni vedela.
Mama se je pozno vrn'la. In kaj je videla? Po postelji so bile raztresene same zlate in srtbrne nitke, Marjanka pa. vsa namazana s čokolado ji je začela naglo pripovedovati, da ji jc Miklavž prinesel čokolado Mama jo jt najprvo začudeno gledala, potem <e je prijelp za g'av'0 in vzkliknila: »O tn^ie si ke moje lepe slike, moji spominki na samostansko šo lo!« Marjanka pa: »Bilo je tako dobro I« — »T bom že dala dobre!« je Z3vp *a mama n je Marjanko preklofu ala da j° k*r cmokalo »Nikaaaus neesu .. Buuuba! Ui.u'iuv. maaa-ma! Uuuu!« se je drla Marjmka »Ti bom že dala Miklavža in čokolado!« je dejaša mama.
Nedeljski sprehod
V Marjankinem domačem kraju so se v ne deljo popoldne zbrale deklice d3 bi odšle na sprehod. Med njim' jc bila seveda tudi Mar-jarka. Ob neki njivi, po'ni plavic m maka, Jc teke! petek Deklice so začele v razposajenem veselju broditi po vodi. Čevlje in slamnike so odložile ob njivi Ko so prišle iz vode. so se razigrano zapodle v njivo trgat plaveče in mak. Pri tem niso pazile ter so poteptale mnoge žita.
M:mo je prišla bstn:ca njive Videla jc. kakšno šk-ode so ji naredili otroci, v jezi je pograbil slamnike in čevlje ter j:h vrg.a v vodi. Otroci so planili v jok in stekl; domev. Zcn ca jo jc ubrala za njimi pa poročit staršem, kak* šno škodo so ji napravili. Poleg tega, da so izgubili čevlje in slamnike, so jih dob i še svoj del s palico.
Čevlji in s'amniki Sc plavali po vodi Bogve. kje so- že! Ali pa so jih pobrali c gan?
S petimi leti v cs!ovs!so k!op
Ko je bilo Marjanki pet let je postala tako živa. da so njeni starši sklenili, oddati jo znanemu učitelju v šolo, samo da bodo imeli mir pred njo.
Učitelj je dal Marjanki tablico in pisalo ter jo posadil v oslovsko klop. Tam je čečkala po mili volji po tablici. Učenci so se ji sicer po-smehovali, ker je sedela v oslovski klopi, a Marjanka se za opazke ni Bog ve kaj zmenila m je čečkala dalje.
V odmoru je hodila okoli kakor drugi učenci in ko je zazvonilo, se je zopet vsedla v »svojo klop«. Tako so sc jc starši na lep način edkrižali.

»NI res,« je dejala moja tašča mirno, kakor da govori z razumnim človeškim bitjem. »VaSa stara prijateljica sem, gospa Macallanova in pripeljala sem vam drugo Evstahijevo ženo, ki bi vas rada videla« V trenutku, ko je izgovorila besede »Druga Evstahljeva žena«, je človek v vozičku vzpel s pretresljivim krikom, kakor da ga je zadela krogla. Za kratko sekundo sva zagledali v zraku glavo in trup brez nog. Nato je ta strašni stvor z glavo navzdol, poskakujoč po rokah, naglo kakor opica stekel po dolgi sobi do ognjišča. Tam je ves drgetajoč in prestrašen počenil h hladnemu pepelu ter mrmral:
»Oh, usmilite se me... usmilite se me!« K temu človeku sem prišla po nasvete, vanj sem zaupala v svojem obupu.
Osemnajsto poglavje DRUGI VTIS MISERRIMUSA DEXTERJA
Vsa obupana in nejevoljna ter — priznati moram, vsa ustrahovana, sem šepetaje dejala svoji tašči:
»Imeli ste prav; pojdlva.« Miserrimus Dexter je moral Imeti kakor pes fino uho, ker je razločno slišal mojo zadnjo besedo »Pojdiva«.
»Ne!« je živahno zaklical. In, obračaje se k moji tašči:
»Predstavite me drugI Evstahijevi ženi. Gentleman sem in moram se jI opravičiti. Rad študiram človeške značaje... rad bi jo videl.«
Videti je bilo, kakor da se je nenadoma ves lzpremenil. Govoril je s prijetnejšim glasom in vzdihoval ie kakor nervozna žen- I se lotila dela. česala, krtačila in mazilila
Zaslišali so ae težki koraki iz okrogle sobe.
»Ariela,« je dejal Miserrimus Dexter m svojim najslajšim glasom, lz mračnega kota, v katerem se je nahajal.
V mojo največjo grozo je surov moAki glas sestrične z moškim klobukom odvrnil:
»Tu sem.«
»Moj voz, Ariela,«
ženska s tako malo prilegajočlm se JI imenom je dvignila zastor, da je prišlo več svetlobe v sobo, nato je potisnila voziček do drugega konca sobe. Ustavila se je ob Dexterju in ga dvignila kakor otroka. Toda še preden ga je utegnila posaditi v voziček, se je zavihal z rokami in z radostnim krikom skočil na blazino kakor ptica na vejo.
»Svetilko in ogledalo,« je ukazal. »Oprostite,« se je obrnil k nama, »da vama za trenutek pokažem hrbet. Ne smete me videti, dokler si ne počešem las. Ariela, krtače, glavnik in dišave.«
Ariela je šla mimo naju, s svetilko v eni in z ogledalom v drugi roki, ter s krtačo in glavnikom med zobmi. Tako sem prvič videla njen širok obraz, njene brezizrazne in brezbarvne oči, njen velik nos, njeno ogromno brado. Bila je nepravilno razvit, pohabljen stvor. Oblečena je bila v nepre-močljivo jopico, obuta v težke škornje. Pod jopico je nosila st to obleko iz rdeče fla-nele, v belih predivastih laseh ji je tičal glavnik, ki je pričal, da imava pred seboj žensko. Takšno je bilo negostoljubno bitje, ki nama je odprlo vrata, ko sva pozvonili. Dala je zrcalce svojegu gospodarju in

ska, ki je dolgo jokala.
Se je mar opogumil, ali je bila to le radovednost, ki ga je premagala?
»Kriza je minila, hočeš kliub temu oditi?« me ie vprašala gospa Macallanova. »Nisem pripravljena oditi.« »Mu še zaupaš?« me je vprašala s svojim ironičnim nasmeškom. »Da, ne bojim se ga več« »Zal mi je. da sem vas prestrašil,« je dejal z milim glasom, ne da bi zapustil svoje mesto ob ognlišču, kamor se je bil zatekel. »Lahko si kdo misli, da sem v gotovih trenutkih malce bla?en; prišli ste v enem izmed takih trenutkov. Priznam, da imam privide; moja domišljija me spravlja Izven sebe, da govorim in počenjam čudne reči. Kdor koli me v takem položaju spomni tega strašnega procesa, me spominja preteklosti in mi povzroča strahovito trpljenje. Toda moje Rrce je izredno nežno in vsled tega sem zares nesrečen človek. Ali
je dolge lase ln dolgo svetlo brado Miserri-musa Dexterja, z mešanico okornosti in spretnosti, kakršne nisem še nikoli videla. Dcxter je, sedeč v svojem vozičku, z vso pozornostjo spremljal v zrcalu napredovanje svoje toalete.
*Gospa Macallan, kako Je Ime novi Evstahijevi ženi?« je vprašal.
»Valerija.«
»Romansko ime; ugaja ml. MoJ duh je romanski; ako bi prišlo moje telo na svet z dvemi nogama, bi bilo zgrajeno kot v romanih. Klical vas bom gospa Valerija, ako dovolite.«
Pohitela sem z odgovorom, da nimam nič zoper to.
»Dobro, gospa Valerija, ali vidite bitje, ki se nahaja tu pred menoj ? Tip idiota, mar ne? Poglejte jo, priprosto žival. Zelj-nata glava tam na vrtu nima nič več življenja in izraza v sebt kakor to dekle. Ali mislite, da se utegne skrivati v tako neraz-
mi boste oprostili? Pridita obe. Pridita in i vitem bitju z-no pameti, čustva, ponosa
prf^anesita ml.«
Niti otrok se ga ne bi mogpl več bati, stonil bi v njegovo sobo s toplim so-čustvom.
Soba je postnima vedno bolj mrpčna. Videli sva le v k'občič zvito telo ob s'nbl svetlobi ugašajočega ognja ... ničesar drugega.
»Ali ne W	luči?« ,1e vprašala
»osna Mae^Hanova. »Toda ako kdo rrlnese svečo, vas bo morala ta gospa videti Izven vaS^flra vozička.«
gporpi ie no svetlem žičnem predmetu, ki mu ie visel okr^g vratu ter za^skal rmni Pisk .ie bi? oster, podoben pt,;Memu kriku, čez mslo mu je z druge strani velike bi^ ogovoril drug. podoben, še bolj pisk.
»AHe'a pride Pod'te brez .eVrhl. »ropna *{aen"r>r!'->va: Ariela bo že poskrbela, da bom loi-iVf, c-tnnil pred ženske oči.«
do drurroga konca s^be.
j,pn*ikM r-3'o« mi ie z^S^et^la t°**T.. ><n d^ivh brS mvo nresene^n^e. Lahko si boš bolie ogledala nežno Arielo.«
J ali zvestobe? Ne; m glejte, jaz sem prebudil v njej to čustvo, ta ponos in to zvestobo. V mojih rokah je ključ do te dremajoče pameti. Glejte jo, ko govorim z njo. Iz ironije sem ji izbral to ime in ona se ga je navadila, kakor se navadi pes vrvice. Zdaj pa, gospa Valerija, glejte in poslušajte. Ariela!«
Okorna dekletova pojava Je jela dobivati poduhovljen izraz. Roka se ji je prenehala gibati in je držala glavnik v zraku.
»Ariela, naučila s! se česati moje lase ln mojo brado, kaj ne?«
Dekletov obraz je postajal vedno bolj živahen.
»Da .. da ... da ...« je veselo odvrnila. »In dejali ste, da sem se naučila česati tako, kakor ste želeli vi.«
»še pravim to. Kako bi ti ugajalo, ako b: nekdo drugi opravil to tvoje delo?«
Grob moški glas je postal neizrečeno sladak.
»Nihče ne sme storiti tega,« je dejala.
»Dokler bom živa, se vas ne dotakne nihče razen mene.«
KA\J VEM? KAJ Z.NAM?
171.	Kaj so bili utrakvhti?
172.	Kateri pršk; zgodovinar je bil Sokratov učenec®
173.	Kaj je bil v stari Rusiji »ukaz«?
«
174.	Kr'žanka.
Vodoravno: 1. znamenje. 4. hudobec. 7. vzpenjalka. 10. egipt-.ko božanstvo, 12. drobec, aforizem, 13. italijanski spol-nik, 14. žensko ime. 16. kratica za »deini-
165.	Najbogatejša oseba starega veka ni bil Krez, kakor običajno mislimo, temveč cesar Avgust, Id je zgodovinar Sujeton cenil njegovo gotovino na 4 milijone se.
■ S c 'inašnjl vrednosti ekrog pet in pol milijarde lir.
166.	Ura.
I—ni: tri, I—\H: Triglav, m—VI: igia, IV—VIII: glava, IV—IX: glavar,
. rdar,
X—XII: dar.

Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
ii iiihiiiiiiiiiiiii ii'imiiiiiiiiiiii mm i '1'iiiniii'ii »i iiniiiii ihi——wiiiiiiiiiiimiiwin—i
ško družbo« (nemško). 17. mutast, 18. nje obtok hrani organizme, 20. vse prej nego grd, 21. napravimo ga z nožem, 22. vez-n k, 23. osebni zaimek, 24. s, b, 26. ime slovenske fiim?ke igralke. 28. namenilnik glagola, ki izraža prenrkanje. 29. sipina, zlasti ob reki, grušč, 31. ploskovna mera, 32. oblika glagola dodati, 34. malta, 35. zob debelokožcev.
Navpično: 1. jutranji svit, 2. znak za prv:no, 3. kakor 18. vodoravno, 4. čoln, splav, 5. zemeljski pomol v morju ali jezeru, 6. sledi blisku. 8 ta (hrv). 9. bežanje. 11. mno-žilni števnik. 13. kar nas očara v vsakem pravem umetniškem delu, 15. sta-rorimsk' vojni bog. 17. nedoločni zaimek. 19. predlo?. 20. znak za nrvlno. romanski sipolnik. 23. okrajšano moško ime, 24. Jeza, 25. nosMo ženske okrog vratu. 27. reka v Italiji. 29. ožja cesta. 30. to. kar je spodaj, 32. oblika glagola dejati, 33. pesniško okrajšan veznik.
• * •
ReSItev nalog 8. t. m.:
163.	NapoVon n. Je bil sin Napoleona I. ln Marije Lnize znan drugače bolj pod imenom »vojvoda Relchstadtski«, ali »rimski krrM«.
164.	Blsert no v SVolfkah zmsltne cTrrog tujih teles, kakor peščenih zrnec 1. t. d.
ZA SMEH IN KRATEK
NAJBOLJŠI ŽENSKI POKRET.
Angleške sufražetke so vprašale nekoč j Bernarda Shawa, kateri ženskj pokret je ! po njegovem mnenju najboljši?
—	Ples — je odgovoril Shaw.
•
PRED SODIŠČEM
Tožltelj: — Toženec mi je rekel, da sem
lopov.
Toženec: — Nikar se ne razburjajte zaradi tega, saj vsi vedo, da je bilo to rečeno v prijateljskem. razgovoru.
e
NA DOMAČI ZABAVI
?ena možu: — Kaj te ni sram? Ze petkrat si bii v buffetu.
—	Ah. tc nič ne de. Vedno pravim, da sen priše! po malenkost zate.
Priporočljiva soba

—	aicnic menda nimate? — vpraša po.i-najemnik, ki bi rad najel sobo.
—	Kaj mislite, da imamo pri nas za tapetami rlst' ribice! — odgovori gospo-
I dirja.
ŠPORT
Pokal CONI-a
za najboljši klnb na prvenstvu v teku čez drn in s trn
Za prvo lahkoatletsko prireditev letošnje sezone, in sicer za tek čez drn in strn za prvenstvo Ljubljane, ki bo v nedeljo, dne 18. t. m., na športnem stadionu Hermesa v Šiški, Je zaupnik COJNl-a daroval lahko-atletski zvezi pokal, ki bo izročen onemu društvu izmed udeleženih, ki bo imelo med tekmovalci tri najooijše plasirane meo vsemi.
Tekmovalci bodo ocenjeni po naslednjem ključu: za prvega na cilju eno točko, za drugega dve, za tretjega tri in tako dalje, vse do zadnjeplasiranega. Društvo, ki bo s tremi svojimi atleti nabralo najmanjše število točk, bo prejelo pokal. Ce bi dve društvi imeli enako število točk, bo pokal pripadel onemu, ki bo v svojih vrstah imelo najbolje plasiranega udeleženca.
Atleti in društva se opozarjajo, da bodo prijave za to tekmo zaključene nepreklicno v petek 16. t. m.
•
Sezona na tekališčih bo otvorjena 18. aprila
Kakor smo že objavili, se bo v nedeljo, dne 18. t m. začela sezona tudi na tekališčih, in sicer s pokrajinskim prvenstvom v teku čez drn in strn, ki ga bo organizirala Lahkoatletska zveza s sodelovanjem klubov Ilirije, Planine in Hermesa.
Po že objavljenem razpisu bo ta otvoritvena prireditev za atlete dopoldne ob 11 na 3.5 km dolgi progi na športnem stadionu Hermesa.
Ta prvi atletski nastop v sezoni ne bo mcgel imeti bučne udeležbe, ker je pač prvi te vrste v letošnjem letu in so se atleti •šele prel kratkim posvetili treningu. Toda pra/v zaradi tega hočemo opozoriti vse prijatelje lahke atletike, naj se čim števil-neje udeležijo tega tekmovanja, ki za glavni del udeležencev ne bo preskušnja za najboljša mesta, temveč v glavnem samo priprava za poznejše udejstvovanje. Saj je znana stvar, da trening, bodisi za tekače bodisi za skakalce ali metalce, ne obstoja samo iz vežbanja v stilu, temveč v splošni okrepitvi mišičja, ki je po tako dolgem odmoru še ohlspno, in v prenašanju večjega telesnega napora, kar se vse lahko smatra Za trening v širšem pomenu besede.
Teki čez drn in strn služijo najbolje v ta naimen in zaradi tega smo prepričani, da se bol o vabilu atletske zveze za čim številnejšo udeležbo odzvali pri tem tekmovanju vsi, ki mislijo gojiti katero koli atletsko disciplino.
To so vse razlogi, zaradi katerih smatramo, da bo to tekmovanje pritegnilo tudi tekače vseh kategorij, ki bodo laihko imeli pri tej priliki dober trening, obenem pi bodo prispevali k propagandi za ta lepi šport in pomagali povrh vsega še svojim društvom do lepšega mesta v splošni oceni. Za športnike bo gotovo privlačno tudi to, da bo vsak lahko nastopal za barve svojega kluba, mei katerimi bo CONI najboljšemu podaril poseben pokal. Pri oceni za to lavoriko bodo prišli v poštev trije najbolje ocenjeni tekači.
Jutri dvojni spored z žogo
Dopoldne: Dopolavoro t t — Mladika ((izbirna), popoldne: Mars — Ljubljana (prvenstvena)
Komaj smo se dobro zavedli, da so sled. njič le oživeli naši nogometni tereni in prav za prav niti še niso prišla do besede na njih vsa moštva, Id jih rnca*ujemo letos v borbi za naslov domačega prvaka v tej igri, pa smo že sredi Sivahnega vrvenja okrog tega začaranega usnja.
Dopolavoro 1.1. — Mladika
Kakor smo vse do zadnjega popisan včeraj, se je start Dopolavora iz tobačne tovarne v izbirni tekmi za vstop v I. divizijo ponesrečil zaradi nedovoljenega nastopa igralca, ki tisti dan ni smel in še tja do oktobra letošnjega Ista ne bo sme. na igrišče. S 4:2 zaključena tekma v njegovo korist je bila na zadnji seji Direkto. rija NZ razveljavljena in obenem odrejena njena ponovitev — jutri dopoldne na istem igrišču. Njegovemu nasprotniku Mladiki, ki je v omenjeni tekmi zaoustil najboljše vtise in je igro izgubil samo zaradi učinkovite obrambe Dopolavoristov, še bolj pa zaradi velike porcije onole, se torej jutri še enkrat ponuja »riložnost, da se lahko uvrsti med štiri onajstorice liu pijanske I. divizije. Ne glede na zmago, hi so jo spravili Dopolavoristi preteklo nedeljo moramo
o zmagovalcu tega dvoboja govoriti samo
skrajno previdno. Ce bodo okoliščine v ju. trišnjem spopadu količkaj "rugačne kakor so bile pred tednom dni in se bosta moštvi predstavili približno kakšni kakršni smo videli na oni tekmi, ki ne velja eč, moramo obema prisoditi najmanj enake račune na usfpeh. Prav gotovo pa je, da bo ta ponovna odločitev med njima odigrana v napetem in bojevitem ozračju, tako da se gledalcem jutri že pred obedom obeta prav prijeten športni vložek. Tekma se začne ob 10. na igrišču Ljubljane.
Ker v zvezi s prej omenjenimi sklepi Direktorija NZ do jutri iopoldn«- še ne bo znan četrti udeleženec prve.iscvenega turnirja v I. diviziji, so organizatorji morali ukreniti še nekaj, da bi začetek tekmovanja ne zavlekel brez x>trebe .čeprav je res tudi to, da se zanj nikamor nt, mudi) ... Tcda red je red in spored je spored in zato je prav, da iso eč premikali raznih terminov — razen prvih dveh, ki sta bila zamenjana m ud seboj. Tako je II. kolo postalo prvo, I. pa odigrano teden dni pozneje, od 2. maja dalje pa pojde potem vse kakor je bilo piej odrejeno in že objavljeno.
Mars — Ljubljana
Po gornji rošadi je torej jutri ra vrsti prva tekma za točke iz I. divizije med .slavnima' nasprotnikoma nekdanje slovenske lige — Marsom in Ljubljano. Mnogo strani domače nogometne zgodovine je napisanih v zvezi s temi dvemi imeui in odveč bi bilo, da bi vnovič predstavljali sedanje predstavnike obeh klubov v nogometnih dresih. Mnogo je mladih, p:ccej pa tudi takih, ki že dolga leta orežUi ajo vesele ure na začrtanem zelenem polju. Imena kakor so Lah, Doberlet, Slamič in še nekatera so tako tesno povezana « našimi nogometnimi travniki, da ni treba pisati na dolgo in široko, kaj in kdo so :n kako •Tioajo pognati svoje tovariše v igro, kadar gre tako zares kakor pojde snet en-
krat danes. Tudi ta tekma bo po vsem,
kakor je prišla na spored kot otvoritvena letošnja sezona, čeprav bi bila morda bolj privlačna v poznejšem času), prav zanimiva in vredna številnega obiska.
Tudi prizorišče te igre bo Igrišče Ljubljane — s pričetkom ob 16., medtem ko bosta v predtekmi zaigrali rezervi *.beh prvih moštev.
To bo dvojni nogometni spored jutrišnje nedelje, ki nam bo odgovoril na dve važni vprašanji:
1)	kdo pojde res kot četrti v I. divizijo in
2)	kdo bo letos prevzel vodstvo v prvenstveni tabeli ljubljanskih enajstoric za leto 1943.
V dveh, treh vrstah
Dunajski boksarji iz železniča rskih vrst so zadnjo nedeljo gostovali na lesen cah. Domačini so z znanimi predstavniki Zupanom, Balohom, Ažmanom in Se nekaterimi krepko obračunali z njimi in jih od. pravili domov z 10:4 točkam.
Švedi in Švicarji pripravljajo Zb letošnje poletje meddržavno tekmo v ieseto-boju. Švicarski atleti, in sicer '.t-og 30, se bodo v posebnem tečaju pripravili na to težko preizkušnjo.
Hrvati in Slovaki bodo v sotnto — na dan hrvatskega državnega prazaika odigrali medsebojno reprezentančno tekmo v nogometu. V nedeljo bodo skoraj isti igralci nastopili še enkrat v zastopstvu Bratislave in Zagreba.
V Stockholmu je moral znaai Švedski plavalec Bjorn Borg na progi 200 m prosto prvič po 7 letih prepustiti zmago drugemu. Njegov zmagovalec Gus*:avsson je bil prvi v času 2:18.5 za 3 desstlnke sekunde pred Borgom.
Na vzhodni fronti je padel znani dunajski alpinec in tudi športnik prof. Rudolf Schvvarzgruber. Pokojni je zaslovel prea leti zaradi svojih dveh ekspedicij na Kavkaz.
Križem sveta
Z Mohamed j V irn plaščem je hotel zaslužiti milijon. V Carigradu se je nedavno pojavil moški, ki je ponujal v nakup Mohamedov plašč ter zahteval zanj cel milijon. Prodajalca so oblastva aretirala, ker se je izkazalo, da je Mohamedov plašč, prav tako kakor njegova zastava m sablja last turške države ter je zdaj vse skupaj spravljeno na varnem prostoru v carigraj-skem seraju.
Obveznost kmetijskih del v Franciji za vse prebivalstvo od 16. do 60. leta. Francoski ministrski svet je sklenil, da se uvede splošna delovna obveznost za poljska dela. Delovni obveznosti so podvrženi vsi moški prebivalci Francije od 16. do 60. leta. Obenem se bodo popisala vsa občinska zemljišča ter bodo oddana v prisilno obdelovanje.
Nasadi t<>haka v močvirnatih krajih. Iz
Curitoa poročajo, da se francoska oblastva že nekaj časa bavijo z načrtom, da bi zasadila močvirne predele na jugu Orleansa s tobačnimi rastlinami. Doslej so t; kraji veljali za nekak lovski raj. Poskusni nasadi kažejo, da bi se dala pridelati vsako leto izdatna količina tc-baka. Rastline dosežejo povprečno višino 90 cm.
Nova demarkacijska črta med Bolgarijo in Albanija. Iz Sofije poročajo o sporazu mu za novo demarkacijsko črto med Italijo in Bolgarijo Pogodba se t če nove razmejitve med Bolgarijo in Albanijo. S sporazumom se odpirajo posebno mestu Ohridu za bodočnost najlepši izgledi.
Mesečnik padel z 2. nadstropja m ostal nepoškodovan. V Guiglii pri Modeni se je pripetila nenavadna nezgola. šestletni Avguste Andreotti je v spanju stopil k oknu in ga odprl ter padel iz 2. nadstropja na zemljo. Ko so dečka pobrali, so se roditelji silno začudili, da ni fantek dobil pri padcu nobenih poškodb.
Operacija med požarom. Na kliniki Nil-zen v Kodanju je profesor Jensen, eden najbolj znanih danskih kirurgov, izvršil operativen posežek med požarom. V času, ko je bil kirurg zaposlen z operacijo, ie nastal kratek stik, ki je povzročil ogenj. Dr. Jen-sen je ostal hladnokrvno na ielu ter je dovršil operacijo do kraja, nato pa je naročil, naj odneso operiranca v drugo bolnišnico.
Italijanski list v Afriki. Iz Tunisa poročajo, da je v Tunisu zopet začel izhajati list »La Traiotta«, glasilo italijanskih bojevnikov v Afriki. List je naslednik »Tra-dotte Libice« ter ga ureja italijanski novinar, poročnik Femando Bernardini. »Tra-dotto« razdeljujejo brezplačno med člane Oboroženih sil.
Ga ribal d i jev kip za Nizo. Pred kratkim je umrl italijanski kipar La Spina. Velik
del njegovega življenja je bil posvečen kipu, ki predstavlja glavo junaškega Gari-baldija. La Spina je vse življenje delal na to, da bi bila ta glava postavljena ob Li-gurskem morju ob francoski meji. Rimski »Messagero« poroča, da bo La Spinov Ga-ribaldi po zmagi v sedanji vojni postavljen v Nizi z glavo obrnjen proti osvobojenemu morju.
Pustolovski pobeg Italijanskega vojnega ujetnika. V Turin se je vrnil višji narednik kraljeve mornarice Aldo Bonida, sU~r 33 let. Pred osmimi leti se ;'e naselil v Mseaui. kjer je dobil v zakup v eliko zemljišče. Ob začetku seuanje vojne je bil pozvan pod orožje, na dam 8. april„ 1941, ko so Angleži zasedli Mass.uo, pa je bil Bonida ujet in poslan v vojaško taborišče. 28 dni je preživel v ujetništvu, potem je pobegnil z nekaterimi tovariši. Na begu si je pomagal s tujo izk£Enico ter je dosegel naposlel Geddo, potem pa Mersino v Turčiji, odkoder se je napotil v "domovino, kamor je prispel na dan 28. marca.
8 milijone kilometrov zračne vožnje Ima
za seboj. Pilot nemške Lufthanse Paul Slu-zalek je te dni dosegel svoj tretji milijon kilometrov vožnje po zraku Sluzailek je v službi družbe, ki oskrbuje potniški letalski promet na progi Oslo—Berlin.
Radio Ljubljana
SOBOTA, 10. APRILA 1943-XXI.
7.30 Napevi in romance — 8 Napoved časa — Poročila v ital janščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Operna glasba — 13 Napoved časa — Poiočila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenšč ni — 13.12 Koncert Radijskega or-kestra vodj dirigent D. M. šijanec — sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Janez Lipušček — Operetna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 S mfo-nična glasba — 14.25 Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza — 15 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokraj nski vestnik — l? Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.10 Pet mmut gospoda X — 17.15 Nove plošče »Cetra« — 17.55 Gospodinjsko predavanje v slovenščini — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Giovannina Arangi Lom-bardi na ploščah — 21 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I. violina, A. Dermelj — II. violina, V. šušteršič — viola, C. šedlbauer — čelo) — 22 Predavanje v slovenščini — 22.10 Pesmi in napevi — 22.45 Poročila v italijanščini.
Skrb za inozemske delavce v Nemčiji
Vsak v Nemčiji zaposlen inozemski delavec ima pravico do dopusta. Oženjem delavci dobe na leto dvakrat, samski pa enkrat po 14 dni dopusta. Za njihov pre voz v domovino skrbi transportni štab nemške delovne fronte, ki ima na razpo-gola posebne vlake. Tj vlak; vozijo iz vseh mest. kjer so zaposleni inozemski delavci v nemški vojni industriji Tako vozijo iz Berlina posebni vlakj v Milan. Pariz. Bruselj, Ultrecht in Lvov. pa tudi v juž-novzhodno Evropo začno kmalu voziti Na dopust odhajajoči delavci imajo brezplačno vožnjo do meje in nazaj. Vsak delavec dobi s seboj toliko živil, da je preskrbljen z njimi do doma. Med potjo pa dobivajo delavci kavo. čaj in juho.
Poleg posebnih vlakov imajo na dopust odhajajoči delavci v posebnih primerih pravico tudi do rednih vlakov, če jim recimo umre sorodnik, ali če je v rodbini kdo težko zbolel. Ce smatra delavec, da je bila njegova prošnja glede dopusta pomotoma ali krivično zavrnjena, se lahko pritoži na zaupnika, ki je njegov rojak, in ki vzdržuje zvezo z nemško delovno fronto. Ce delavec na dopustu zboli, se mu proti zdravniškemu spričevalu dopust podaljša Med boleznijo prejema tudi v domovini hranarino.
Prekletstvo »belega zlata"
Na enem izmed neobljudenih otočkov pred obalo republike Peru in Cile se je naselil nedavno Portugalec Alfredo Va-quarez. Moderni Robinson si je bil vtepel v glavo, da bo zbiral belo zlato, obstoječe iz blata milijonov pelikanov, živečih na otokih. Kmetovalci v Cile in Peru visoko cenijo ta naravni gnoj, ki ga pa nihče noče zbirati. Kdor ga namreč hoče zbirati, mora računati s tem. da mu bo življenje prikrajšano za nekaj deset let Tekoči prah prihaja namreč v pljuča in kmalu začne razjedati človeku zdravje. Vaquarez je pred dvema letoma napovedal boj navadnemu prahu. Postavil si je skromno kolibo ter se preskrbel z živili in pitno vodo. Oboje je dobil z ladij, ki so odvažale dragoceno gnojilo. Toda mož v boju ni vzdržal. moči so mu po dveh letih odpovedale in zdaj so ga morali odpeljati z otoka. Bil je že ves izčrpan in skoraj slep. Zdravniki nimajo dosti upanja, da bi mu mogli rešiti življenje, ker ima že močno razjedena pljuča. Belo zlato pelikanov mu je izpod-jedlo zdravje.
Zadnji rcmunski veteran iz leta 1877 78 umrl
V vasi Plenica okraj Dol v Rumuniji je umrl zadnji veteran rumunske osvobodilne vojne iz leta 1878.-79.. star 94 let. Njegovi sinovi so se udeležili vojne leta 1913. in leta 1916.-18 njegov1 vnuki se pa bore zdaj na vzhodnem bojišču.
Odlikovana bolnica
Državni vodja maršal Antonescu je v posebnem dnevnem povelju izrekel zahvalo neki rumunsk boln ei Rdečega križa Osebje te bolnice se je odlikovalo zlasti pozimi 1942-43 Da tudi lani čez poletje, ko je rešilo mnogim težko ranjenim vojakom življenje Bolnico vod- major ar. Luc-chi Kraljevska akademija za farmacevti-ko v Madridu je imenovala za častne člane tri rumunske vseučiliške profesorje in ?r dr A!exandra Ionesca-Martina. dr -andra Maurodna in dr. Constantina :esca.
Bolgarija hoče pridelovati več naravne svile
Mobilizacija bolgarskega kmetijstva predvideva tudi povečanje proizvodnje naravne sile. Svila igra v vojnem času zelo važno vlogo, ker izdelujejo iz nje padala. Bolgarski ministrski svet je določil cene kokonom, ki bo vse odkupila agrarna banka. Pristojne pokrajinske izpostave dobe na razpolago potrebne kredite za po-vzdigo reje svil opre j k. Po vsej Bolgariji bodo prirejena predavanja o pomenu reje sviloperjk in pridelovanju naravne svile.
Viržinski tobak namesto rož
2e pet let prideluje Bolgarija poleg svetovno znanega cigaretnega tobaka tudi viržinski tobak za cigare. Prvi ima majhne lističe, drugi pa velike liste. Poskusi v začetku so pokazali, da je podnebje v Bolgariji tudi za viržinski tobak ugodno. Zdaj imajo zlasti v Severni Bolgariji zasejanega že mnogo viržinskega tobaka. Posebno v dolini rož sta zemlja in podnebje za ta tobak zelo ugodna. Zato so začeli Bolgari opuščati pridelovanje rož n saditi več tobaka. S tobakom je man; dela in tudi manj stroškov kakor z rožam'. Kmetje oddajajo kar zelene liste tobaka. Odkupna cena je bila zvišana za 10 odstotkov in to je dalo kmetovalcem pobudo, da so se še z večjo vnemo oprijeli pridelovanja tobaka. Posledica tega bo. da se bo rožno olje zelo podražilo, če ga bo sploh še mogoče dobiti. Sicer pa to ne bo nobena posebna škoda, kajt-; rožno olje je parfum, ki si ga lahko privoščijo samo bogate dame.
Ameriški dolgovi naraščalo
Od začetka sedanje vojne je bila ameriška vlada že četrtič prisiljena zaprositi kongres za zvišanje meje državne zadolžitve Pri stanju dolgov približno 41 milijard dolarjev je znašala najvišja meja zadolžitve v začetku vojne 45 milijard. Pozneje je bila zvišana na 125 milijard in zadolžitev Amerike se je tej meji že približala. Zato je bila vlada prisiljena zaprositi finančni odbor senata za zvišanje na 210 milijard, torej za znesek, ki znatno prekaša prejšnje tri dodatne zneske. Vsota 210 milijard dolarjev odgovarja stanju, ki ga bo dosegla zadolžitev Amerike po zadnjem proračunu ob koncu prihodnjega proračunskega leta. to se pravi sredi leta 1944. Od začetka vojne so se povečali ameriški državni dolgov} za okroglih 170 milijard in znašajo sedemkrat več kakor med prvo svetovno vojno.
Lfudsko posojilo v Bolgariji
Bolgarski zakon o ljudskem posojilu je bil nekoliko spremenjen. Izprememba se nanaša na popisnike posojila za narodno obrambo, ki so oproščeni dolžnosM podj i-sati tudi ljudsko posojilo. Od ljudskega posojila so izvzeta tudi gospodarska poslopja kakor kozolci, staje, hlevi itd. cvmetije v novih pokrajinah bodo obremenjene s posojilom manj kakor v ostali Bo ga iji. Tudi družine, ki imajo mnogo ot-.>A in ki njihovo premoženje ne presega 3 milijon«* levov, bodo obremenjene za 30% manj kakor druge.
H'«iburški otroci na Madžarskem
Nemška narodnostna skupina na Madžarskem bo tudi letos sprejela okrog 10 tisoč hamburških otrok, ki bodo preživeli na Madžarskem poletne počitnice. Prvi transport hambrških otrok je že prispel v Budimpešto, od koder so se odpeljali nemšk' otroci v razne kraje.
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil po dolgem trpljenju v cvetu mladosti naš srčno ljubljeni ;in, predragi brat, bratranec in nečak, gospod
OSMAN FRANCI
pleskarski psmočnik
v 23. letu starosti.
Pogreb prezgodaj umrlega pokojnika bo v soboto, dne 10. t. m. ob %3. uri popoldne z 2al — kapele sv. Jožefa — na pokopališče k Sv. Križu. Dragega FRANCITA ohranimo v trajnem spominu. Ljubljana, dne 8. aprila 1943.
Globoko žalujoči: FRANC, oče — PAVLA, mama MILAN, JOŽE, NANDE, bratje — GRETI, sestra in ostalo sorodstvo
A. ALEXANDEK:
12
POZABLJENI NAP EV
-ROMAN
Po bliskovo se je Evelini vrnil spomin: evo, že je vedela vse. V Bostonu je bila stopila v vlak in ostala sama v oddelku, kjer je dolgo časa čitala, nazadnje pa zadremala. Ko je spet odprla oči, je videla, da sedi na nasprotnem sedežu štiridesetleten gospod z veliko plavo brado, ki se ji dobrodušno smehlja.
>Nikar se ne ustrašite, gospodična, c ji je rekel. »Vstopil sem v Newhagenu, a vi ste spali tako trdno, da uiste nič opazili. Upam, da vas je spanje ;o-krepčalo.«
»Seveda, hvala!« je kratko, a prijazno odgovorila Evelina. Skoraj vesela je bila, da ima za sopotnika gospoda zrelih let, kajti vožnje v praznem oddelku se je kar nekam bala.
»Moje ime je Gurr,« se je predstavil potnik, »učitelj v Meridenu. Vozim se v Trenton, da preživim počitnice pri svoji stari mamici.<
Evelina se je brzdala; pustila ga je govoriti in odgovarjala le, kadar ni mogla drugače. Gurr ji je obširno pripovedoval, kako živi v samotnem Me-
ridenu, in se šaljivo ustavljal ob podrobnostih uči-teljevanja na majhni vaški šoli.
Vlak je zavozil na postajo v Bridgeportu in obstal. Nihče ni izstopil; na postajnem hodniku je z majcenim kovčegom v roki čakal edini potnik, ki se je hitro vzpel v vlak ter jel iskati prostora. Po kratkem obotavljanju je odprl vrata Evelininega oddelka, vstopil in brez pozdrava sedel v kot
Plavolasi učitelj je mrko pogledal neotesanega došleca, rekel pa ni nič. Ko je vlak spet odpeljal, je jel znova kramljati z Evelino.
»Čez četrt ure pridemo v dolg predor. Dobro bi si bilo prej privezati dušo.«
Ne da bi počakal odgovora, je vzel iz mreže kov-čeg, ga naglo odprl ter postavil na mizico pod oknom dva krožnika s sadjem in slaščicami in dva kozarca za liker.
Evelina je odbila:
»Hvala, sama imam brašno s seboj, a nisem lačna.«
»Ali, gospodična!« se je zasmejal Gurr. »Užaljen bom, če me pošljete po pelin. Prosim, nikar nič ceremonij.«
Spričo tolikšne vljudnosti je morala Evelina odnehati in je obotavljaje se vzela banano. Sopotnik je med tem brž natočil v kozarec liker, ki ga je imel v opleteni steklenkL
»Na vaše zdravje, gospodična,« je rekel in dvignil kozarec. »Zdravnik mi je predpisal trohico alkohola, češ da zvečer pospešuje prebavo.«
Evelina je prijela za kozarec.
»Res neprevidno je, da se dajem gostiti neznancu,« je dejala.
»Kako mislite?« je začudeno vprašal Gurr.
»2e večkrat sem čitala, da so na ta način omotili ženske, ki so same potovale z vlakom; in potem...«
Gurr se je glasno zagrohotal:
»Ha, ha, ha! Za takega me imate?... Ha, ha, ha!...«
»Saj veste, da nisem mislila vas!« Evelina je ponesla kozarec k ustnicam. Ker ni bila vajena likerjev, je srebnila samo majhen požirek; okus pijače se ji je zazdel grenak in zoprn.
Prestrašena je vzdignila glavo in videla, da jo mož, ki ji je sedel nasproti, skrivaj opazuje. Njegov pogled je bil tako mrzel in hudoben, da se je zgrozila.
»Ne bom pila!« je odločno dejala in vrgla kozarec ob tla, da se je razbil.
Plavobradec je menda omahoval: ali naj še naprej igro vlogo dobrodušnega učitelja, ali naj odvrže krinko?
»Uganila sem vaš namen, gospod!« je nadaljevala Evelina, bleda kakor smrt, čeprav z odločnim glasom. Nato je vstala in segla proti zavori za silo.
»Če potegnete, ustrelim!« se je grozeče mirno oglasil drugi neznanec, ki je sedel v kotu.
Evelina se je sunkoma obrnila in videla, da meri nanjo z majhnim browningom.
»Sedite na svoje mesto!« ji je ukazal.
Morala je ubogati.
»A kaj, za Boga, hočeta od mene?« je vprašala z drhtečim glasom.
»Ko bi se ne bili upirali, bi bili opravili vso stvar kar najpreprosteje,« je rekel prvi s hudobnim nasmeškom. »Zdaj morate izstopiti z nama v Stam-fordu, kjer naju čaka zaprt avtomobil. Vedite se kot pametno nj poslušno dekle, kajti vsak poskus, da bi zbudili pozornost občinstva, bi pomenil vašo takojšnjo smrt.«
»A zakaj? Kaj vendar hočete?«
»Tiho!« jo je osorno zavrnil.
»Stori, kar misliš, je nestrpno rekel mlajši. »Vsak hip lahko pride preglednik.«
Plavobradec je vzel Evelinin kovčeg iz mreže in, ne da bi jo pobaral za ključ, odprl ključavnico z močnim žepnim nožičem. Premetal je vsebino in našel zavojček papirjev, ki jih je v naglici prelistal.
»Nisva se zmotila, prava je!« je vzkliknil in dal papirje tovarišu.
Tisti mah, ko je ta vzel zavoj in nehote pobesil cev pištole, je Evelina po bliskovo odprla vrata zraven sebe ter planila na hodnik.
Oddelek je bil zadnji v vozu, in mladenka je v razburjenosti odprla vrata na koncu, meneč, da vodijo v naslednji voz. Tema je bilo, in Evelina v svoji zmedenosti ni imela ne časa ne prisotnosti duha, da bi gledala pod noge, tem manj, ker sta se zločinca pognala za njo in sta jo hotela prijeti. Plavobradec jo je bil že zgrabil za ramo, toda otresla se ga je in se na vrata na nos vrgla naprej. Padla je v praznino...
Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja ta konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uakarnarja: Fran Jeran — Za msermtnl dd Je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani