fltev. 57. Trst, v sredo 26. februarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN s-jefi sfc Btdefjah ia praznj4tib, tb 5., eb ptnutoljkili eb 9. ijotm^ ^sBilfte ft«7. 8« prodajajo po 3 nvd. (g stot.) v mnogih '< -.^Jtaroah v Trstu in okolici, Gorici, Kr&ajo, Št. Petru, < loj ni, Seta ni, Nabrežini. St. Luciji, Tolmina, Ajdov-/f Domberpu itd Zastarele itev. po 5 nvd. (10 stot.) ." ICASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ ttrokostj 1 . /ob«. OEiNE: Trgovinski in obrtni oprla« po S »t. mm. . .Aitaiee, t&hval®, poslanice, og-buo decamih zavodov pe - 4 nas Za oglas** v tekstu a«ta do 5 vrst 20 K, r*a&a j- u& trka K 'i. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-» pa 40 stot Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« "Viko^tt". — Flarnie m izključno le upravi „Edinosti*. Flitjjivc In tož!jsvc * Trstu. . .. i ir "i"' T Tu" iic- siri" ifiTimf' NAROČNINA ZNAŠA Glasilo polititnaga drufttv« m CfcH 34 K, pol leta 12 K, 3 mevoc* 6 K ; ^ itk*.-.« br.« dopoaiivae riaro^nine. np*«va o« otw a* a«£a|j«*e iifuu« JIĐIIMIT! RuMI < *«1« »•«.» Km mm Iru » M> Tai aopiM naj s« poii^ajo na uredništva liata vaaa piam* t« m te rakove* k m vn^ Karočntso. «|Um ia rakiamaHj« j« oail^jtti n aprmn> UBČD3TH7 V0. Oafetri 2« (iterMl k Isd^atal^a odf^ov mimradejk KODI* A. Lavi . konaoreg iuta „feL-oo«*-. - Nabrati* Tiskana *adr*ffa % omejenim poroMroa v lMa. mU* CHoracio Gala«ti JU. • raattBfeni rarfaa »ev. §41-€52_ TCLfTO<1 H. IMD Grof Sturgkh o mednarodni politični situaciji. Demobilizacijo Austrije in Rusije. Onečaščena čast italijanske armade. Evropsko krizo poputfo. Grof Stfirgkh o mednarodni politični situaciji. DUNAJ 25. (tzv) Ministrski predsednik grof Sturgkh je danes sprelel deputacijo aemških parlamentarcev iz Češkega, ki so ga prositi, naj radi gospodarskih kala mi tet, katere provzroča permanentna mednarodna politična kriza, pojasni položaj in tako po viri prebivalstvo. Grof Sturgkh je nato izjavil : Prepričan sem, da se v najkrajšem Jasu pokažejo očitna znamenja, da je na petost v mednarodnem političnem položaju pojenjala. DUNAJ 25. (Izv.) Izjavi grofa Sturgkha • mednarodnem političnem položaju pripisujejo v političnih in parlamentarnih krogih največji pomen in to tembolj, ker je jasno dm je podal Izjavo sporazumno z zunanjim ministrom Berchtoldom. Govori se, da je prlimkovatl v najkrajšem času demobilizacije. DUNAJ 25. (Izv.) Današnja lajava asinfstr. predsednika grofa Stiirgkha 0 mednarodnem političnem položaja, Je napravila v vseh političnih krogih nsjglobokejši vtis, ki se je še poglobil, ko se je zvedelo, da je grof Stfirgkh izrekel svoje znamenite besede neposredno po telefoničnem dogovoru, katerega je imel s zunanjim ministrom. Odlični podučeni pa lame atarni krogi so dobili danes isto-iaiso zvečer zatrdilo, da je avstrij-sko-ruski sporazum dospel že tako daleč v razrefiitvi, da pripravljata ebe državi sporazumno in istočasno demobilizacijo, katera se izviši že prej nego se misli in sicer že tekom prihoanj h sedmih dni, Zvečer je dospela tudi iz Petro grada to informacijo pot jujoča vest Car je namreč poklical k aebi voj nega ministra Suho mlinova, zunanje ga ministra S a z o nova, šefa generalnega štaba in vojaškega kvartirmaj stra in dolgo konfer ral ž njimi gle de vprašanja demobilizacije. Glede avstrijsko-ruskega sporazuma se zatrjuje, da so rešene že vse sporne točke Pogajanja se na daljujejo le še radi vprašanja pri padnosti Djakovioe, katero reklamira Rusija z vso odločnostjo za Srbijo, Avstrija pa za Albanijo. Zagotavlja se. da pride tudi v tej točki do skorajšnjega sporazuma in da se pripravlja popolno razvozljanje inter macijonalnih zapletljajev. DUNAJ 25. (Izv.) V diplomatičnih krogih se presoja internacionalni politični po loža] sledeče: Sporazum med Avstrijo in Rusijo Se ni dosežen v vseh vprašanjih. Po gajanja se nadaljujejo zlasti radi Djakovice. Rusija bi pristala na to, da pripade Skader AlDaniji, zato pa tem odločnejše zahteva, da mora dobiti Djakovico Srbija. Če toza devno do četrtka Še ne pride do sporazuma, se poslanlška i emuja na svoji Četrtkovi seji sploh ne bo bavila z albanskim vprašanjem, ampak reševala le druge točke. Balkanske države so naznanile vetevlastim, da bode zahtevale vsaj toliko vo}ne odškodnine, kolikor znaša dolg, s katerim so obremenjene sovoosvojene pokrajine. Zatrjuje se, da sta Fiancija in Anglija odtočno proti vsaki vojn edškodnlni, ker se bojita, da bi bili njun> materijalni interesi vsted finančnega propada Turčije ogroženi. Baje je tudi Nemčija proti preveliki vojni odškodnini. Bolgarsko-rumunski konflikt. Izzivanje Rum u nije. BERLIN 25. (Izv.) „Nationalzeitung^ poroča iz Odese: Tukajšnji italijanski kon-mI potrjuje vest, da so Rumuni na nekem ctočtču postavili topove velikega kalibra in jih namerili naravnost na Siitstrijo. Rumuni fccčejo s svojJmi grožnjami in izzivanjem ko- 1 i tor mogoče hitro pospešiti ugodno rešitev rarounskih korrpenzačnih zahtev. BUKAREŠT 25. (Izv.) Poslaniki velevlasti so danes izročili svoilm vladam romunski odgovor na noto velevlasti glede posredovanja. Rumunska vlada )e ittočasno izročila poslanikom velevlasti spomenico, v kateri naznanja minimum svojih zahtev. Ministrski predsednik Majorescu |e Izjavil napram ruskemu poslaniku, da želi, da bi se potrebna konferenca v svrho poravnave bolgarsko-rumunskega konflikta vršila v Petrogradu. SOFIJA 25 (Izv.) Poluradna „B^artja« oorr ča : Prebivalstvo ob rumunskl meji je silno razburjeno radi nasilnega postopanja Rumunlje in namerava prirediti ponovne protestne shode proti prepustitvi kakega obmejnega teritorija Rumunski. Vlada je ie ukrenila vse potrebne korake, da prepreči eventualne ekscese. List izraža upanje. da bo bolgarski narod v kritičnem času ohranil treznost in se izogibal vseh nepremišljenih korakov. Boj za Skader. BELGRAD 25. (Isv.) Bombardiranje Skadra se nadaliuje, sicer pa se vrše le manjši spopadi s turško posadko. Črnogorci in Srbi čaka|of da zgine povoden), na kar orlčno z odločilnimi operacijami. Voda je že pričela polagoma upadati. Srbski generalni štab meni, da prične oblegovalna armada lahko takoj, kakor hitro dospe na lice me sta srbska oblegovalna artilerlja, z generalnim naskokom na trdn)avo. V četrtek pride tudi nova srbska divizija, da o jači oblegovalno armado. Begunci, katerim se je posrečilo pobegniti iz trdnjave, pripovedujejo, da fe zmanjkalo v mestu vode in živeža in da se vrše skoro vsak dan spopadi med albanskimi in turškimi vojaki. — V soboto zjutra| so sredi mesta obesili pet A ban cev, ki so Izrazili svoje prepričanje, da bi bilo najbolje, če se mesto uda. BERLIN 25. (Izv.) V tukajšnjih diplomatičnih krogih izražajo želje, da bi bilo najbolje, če bi se Crnogorcem ne posrečilo ta sesti Skadra, ker bi padec Skadra pomenil nove težkoče za mednarodni politični položaj. Dve novi srbski diviziji odpotovali v Tracijo. BELGRAD 25. (Izv.) Na bojišče v Tracijo sta nenadoma odšli Bolgarom na po-T30č dve novi srbski diviziji, o katerih predsto|ečem odhodu pred par dnevi še ni bilo v častniških krogih ničesar znano. Prochazki postajajo tla v Prizrenu vroča, DUNAJ 25. (Izv.) „Zeit* Je Izvedela iz zanesljivih virov, da so konzulu Prochazki * Prizrenu postala tla zelo vroča in da je radi tega že prosil za svojo premestitev. Najrajše bi odšel v Pittsburg. Svojo v rošnjo za premestitev je utemeljil s tem, da Je že celih 6 let v Prizrenu. Vlada dosedaj še ni ničesar ukrenila na njegovo prošnjo. Srbi zahtevajo vojno odškodnino. DUNAJ 25. (Izv.) Iz Belgrada se poroča, da misli Srbija zahtevati 350 milijonov vojne odškodnine, kar bi nekako odgovarjalo delu turškega drža enega dolga, ki bi odpadel na njo. Anglija in avstrijska mornarica. LONDON 25. (Izv.) „Daily Telegraph" izraža mnenje, da priobči Churchiil prihodnji ponedeljek odlok, da pomnoži Anglija vsakokrat v primernem razmerju svoje sredozemsko brodovje, Čim si nabavi Avstrija kako novo vojno ladjo. Angleži pravijo, da mora biti njih sredozemsko brodovje najmanj tako močno kakor mornarica Avstrije, ki je najintimnejša prijateljica Nemčije. Poljaki v slučaja evropske vojoe. DUNAJ 25. (Izv.) „Zeit* poroča Iz Lvova: V Petrogradu se Je vršila v po-litično-sccijanem društvu debata o stališču Poljakov v slučaju evropske vojne. Poročevalec Brijačaninov se Je obširno pečal s poležajem Poljakov v Avstriji in Rusi)! in povdarjal, da žive avstr. Poljaki v boljših razmerah, kot Poljaki v Rusiji. Izrazil je bojazen, da bi se Poljaki v slučaju avstrijsko-ruske vojne postavili odločno na stran Avstrije, ker bi se Rušila začetkom vojne čisto gotovo umaknila v notranjost Govornik Je odločno odsvetoval Poljakom eventualno avstrefilsko stališče, ker |e nedvomno, da bila konečno Avstrija popolnoma porsžena In bi morali potem Poljaki bridko plačevati svoje simpatije za A v stri |o. Povdarjal pa je, da se mora zboljšati položaj Poljakov v Ru-s ji in opozarjal, da je tudi dr. Kramaf v .Narodnih listih" odločno dvignil svoj glas proti preganjanju Poljakov od strani ruske vlade. Čast Italijanske armade v nevarnosti. Užaljena Italija. RIM 25. (Izv.) Na današnji seji poslan ske ibr rn'ce je poslanec Montu vložil na zunanjega ministra Interpelacijo, v kateri izjavlja, da se je na nekem javnem avstrijskem shodu zabavljalo čez italijansko armado in grdilo italijanski narod Zahteva odločno, da zunanji minister preišče zadevo in nato zahteva zadoščenje. V imenu vlade je odgovoril na Interpelacijo državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, di Scalea, ki je izjavil, da je vlada v tej zadevi že poizvedovala, da pa se nI moglo dognati ničesar pozitivnega. Če se vest, da se je na dotičnem shodu v resnici b atllo čast Italijanske armade, potrdi, bo napravila italijanska vlada vse primerne korake na Dunaju, da dobi Italija zado ščenje in bosta rešena čast In ugled Italijanske armade. RIM 25. (Kor.) Poslanec Montu se Je zadovoljil z odgovorom državnega podtajnika in iz(avil, da je itali|anska vlada v sličnih slučajih postopala napram svoj'm zaveznicam vedno skrajno koncilijantno in ob rimo. Upa, da bo vlada ukrenila vse potrebno In zahtevala, da se za prihodnjič slična zborovanja v Avstriji kratkomalo zabranljo. _ Avstrijski raarš lski svet, DUNAJ 25 (Izv.) Danes dopoldne se je vršila pod cesarjevim predsedstvom seja viije generalitete, t. z. maršalski svet. Navzoči so bili: Prestolonaslednik, nadvojvoda Friderik, vojni minister Krobatin, št f generalnega štaba Hatzendorf general Klobučar, armadoi nadzorniki Potiorek, Brud rmann, Frank, SchOdler in Bclfras. Seja je trajala do poldne. Gosposka zbornica. DUNAJ 25. (Kor.) Danes se Je sestala fosposaa zbornica. Podpredsednik knez chOaburg se ie pri otvoritvi spominjal smrti nadvojvode Rafnerja in kardinala Nagia. Dr. Ungf r in tovariši so vložili interpe-laciio o poroštvu države, dežel in občin za preddolgove svojih uradnikov. Društveni zakon je bil izročen politični komisiji, zakon o kontroli državnega dolga po parlamentu pa proračunski komisi|i. — Nato se Je vršilo drugo Čitanje zakonike osnove o avanziranju pisarniškega pomožnega osobja in dohodkih pisarniških cfici-Jantov. Fin. min. Zaleski je Izjavil, da je v ada pripravljena storiti vse kar Je v intesu pisarniškega pomožnega osob|a in uprave. Zakon Je bil v drugem in tretjem čitanju z malimi spremembami sprejet. Prihodnja seja se vrši v četrtek. Demisija grofa Zichyja. — Lukacs poklican na Dunaj. BUDIMPEŠTA 25. (Izv.) Demisija ogrskega naučnega ministra grifj Zichyja je učinkovala danes na vladii tabor kakor bomba. Takoj ko je Lukacs zvedel o demi siji, Je obiskal Zichyja In konferiral ž njim celo uro. Po konferenci se je zvedelo, da je Lukacs poklican na Dunaj k cesarju v avdijenco. Zodnt svet ik dr. Stegu predlagal letno listo, ki jo je z majhnimi popravami sprejela komisija, da je v tej odobreni letni listi 146 Slovencev med 216 imeii. Pa menda vendar niso imele ušes stene one sobe, kjer se |e vršila ta tajna seja, ali pa je morda predsednik deželnega sodišča povabil tudi „Pic colovega" poročevalca k seji, če že ni sedel med člani one komisije, ki sestoji iz predsednika deželnega sodišča, treh sodnikov, treh zaupnikov, zastopnika politične oblasti In zapisnikarja? Sicer pa, naj Ima „Piccolo" svojo modrost, odkoder hoče, stvar je pač ta, da se strahovito jezi, da |e bilo za bodoče porotno zasedanje izžrebanih — po njegovem — med 36 porotniki 25 Slovencev, češ, da tako sedaj ni mogoče sestaviti popolnoma italijanske porotne klopi — „indlgeno" pravi „Ptccolo* — ker je v Usti le U Italijanov ia bi dvana|sti porotnik, seveda Sovenec, celo kar nenadoma lahko izjavil, da ne razume italijanski in bi se — o strah in groza — celo lahko zgodilo, da bi morali dobiti v italijanskem Trstu tolmača za italijanščino ! Letna porotniška lista bi po »Piccolu* morala biti sestavljena tako, da bi bilo,) kakor jih je baje v imeniku, v njej samo I 25 odstotkov Slovencev, ne pa 146 od 216. Največje zlo pa je baje to, da je od 164 porotnikov-Tržačanov 120 Slovencev in da so med njimi gostilničar)!, peki itd. „Piccolo* očita komisiji, ki je sestavljala letno listo, italobbstvo, sovraštvo do Italija- a nov, da je eksotizlrala tržaško poroto, kij ima za seboj neskaljeno italftansko tradici|o ' s slovensko večino, s kraškimi kmeti, katerim očita neinteligentnost, ter pravi, da tako v kratkem izpode še zadale Italijane iz porotne dvorane in se izpremeni palača pra- vice v palačo krivice proti italijanskemu značaju tržaškega mesta. »Piccolo* hoče, da Trst ogorčeno protestira proti tej krivici, ki se ra^ra odpraviti, in upa, da višje instance gotovo razveljavijo porotniško listo, v kateri da 25 Slovencev komandira 11 Italijanom v ljudskem soditvn največjega italijanskega mesta v državi I Hinavci grdi! Dva dni je tega, kar se je še sramoval justičnega škandala, ki se |e origodil tam doli, kjer so oprostili gcljufe in tatove, ki so sami priznali svoje goljufije in tatvine, češ, ker je politika igrala v stvari svojo ulogo; tu pa vlači sam politiko v isto stvar, tu pa hoče, da bi odločeval pri sestavi tržaške porotne liste italijanski značaj Trsta, naj bi se sprejemali v porotno liste Italijani le zato, da se ohrani italijanska tradicija I Hinavec) V sedanji porotni listi da komandira 25 Slovencev 11 Itali|anom! Ali smo mi keJa| zahtevali take komande? Nikdar! Toda „wfe der Schelm seibst ist, so denkt er von anderen* : »Piccolo* pač inče, da bi Italilani komandirali — ne pa sodili tudi pri tržaški poroti. Torej ne za pravično, za pravilno sodbo, temveč za komandiranje gre .Piccolu* in tistim, ki trobijo skozenj. Potemtakem se pač ni čuditi, da se mora ves pošteno misleči svet zgražati nad taki nl „stranezzami" in „anomalijami*, kakršne so se dogedile pred dne*! v Rovinju. „P.ccolo" si pač enakih želi tudi pred tržaško poroto, toda povemo mu, da je čut pravičnosti ia poštenost), hvala bogu, Še tako utrjen v našem narodu, da ljudski sodni&i iz našega naroda ne bodo oproščevali lumpov, goljufov in tatov, ne slovenskih in ne italijanskih, pa naj se „Piccolo* še tako poteguje zanje in jih magari proglaša celo za narodne mučenike! Če Je resnica, kar pravi „Piccolo*, je letošnja letna porotmŠka lista sestavl|ena oo večini iz mož, ki razumevajo oba deželna |ezlka, in torej ne bo več treba tolmača, ki je marsikaterikrat, po italijanskem pregovoru, — traduttore =- traiitore — ia le otežuje razpravo, ne pa olajŠJ|e. Gotovo pa se s tem ni zgodila It^ii.anom prav nikaka krivica, kajti porotniki iz našega naroda razumejo vsi italj^ns.i, in za pravične sodbo menda vendar ni treba italljansko-nacijonainega prepričanja. Če se „Piccolo" norčuje, da |e v porotniškl listi vtčina kmetov in obrtnikov in le malo zastopnikov „intelektualnih pok'icev*, mu odgo/ar|amo te to, da Je pač žaliOog prav v teh „boljših* poklicih mnogo manj poštenosti in pravičnosti, kakor pa v onih; docet — Pula. Obenem pa je s tem „Piccolo* Udi pokazal, koliko mu je d) kmeta in obrtnika. Njegovo zasmehovanje naj si posebno tržaški ob tniki dobro zapomnijo za tisti čas, ko bodo razni „Picco-lovci" lovili glasove pri njih za tiste, ki jih seda| zaničujejo. V splošnem pa bi si naj „Piccolo* vendarle že enkrat zapomnil, da krivica pač zmaguje le nekaj časa proti pravici, ki končno le prihaja na površje, in da to velja pred vsemi zan| in njegovo tržaško kamoro. Sedanja sestava porotne liste odgovarja zakonu In dejanskim potrebam, In „Ptccolo* se bo pač moral zadovoljiti ž n|o, Če tudi nerad. Sicer pa mu prav radi priznamo, da si prav iz srca želimo, da bi se pred tržaško poroto govorilo in razpravljalo izključno le italijanski, da bi ne imela tržaška porota nikdar opraviti z zločinci našega rodu in jezika. Če „Piccolo* pripomore našemu naredu do take moralne višine, da ne bo med nami materijala za porotne razprave, ootem mu prav radi prepustimo, da magari on sam sestavlja tržaško porotno klop za-se In svDje pristaše. Tudi značilno. Pred kratkim smo govorili v našem listu o sporu, ki je nastal ned bosensko deželno vlado in bosensk'ra deželnim zborom vsled jezikovnega vprašanja, pri čemer smo konstatirali, kako vlada naravnost prezira Jezik bosen«kega vseskozi slovanskega prebivalstva, vsi jujoč vsepovsod nemščino, kakor da bi bila Bjsna nekje tam gori sredi Alp, ne pa na slovanskem BaUanu. Kako dosledno prezira vlada |ezik prebivalstva, kaže nameščanje uudništva, ki ga, kakor n. pr. pri železnici, somai petina zna jezik naroda, kateremu naj ki služilo. Kako daleč je zašlo to uradno vsiljevanje nemščine v tudi druge sloje, ki imajo le kolečka| stika z vlado, kaže tudi sledeči slučaj. V Zavidevičih hočejo zgraditi novo Katoliško cerkev, in se Je v ta namen sestavil neki stavbni odbor, kateremu Je na čelu neki redovnik, menda Jezuit. Ia ta odbor berači sedaj širom Avstrije za prispevke, česar bi mu koačno tudi ne zameril nihče, toda ta stavbni odbor je taio nemškoae-srarano predrzen, da iz slovanske Bosne za cerkev, ki naj bi rabila slovanskemu ljudstvu, beračijo celo prt slovanskem časopisju z — nemškimi plimi in m n vsiljujejo nemške notice o svoji stavbi. Ta stavbni odbor ima sicer na svojeM pisemskem papirju dvojezičen napis, toda nemški „Kirchenbau-K^mitee* |e na orvem mestu, na drugam pa šele hrvatski „Olbor za gradnju*, kakor Je tudi enak pečat tega odbora. Ali ni to preznačilao za jezikovne razmere, ki vladajo v Bosni? AH ni to ore-značilno za sistem, ki ga je uvedla v Bos al V Trsi u, dii' 26 iebr.«ufj.i. U'J i h. :>7 ITT. tista Avstrija, ki hoče biti tako pravična — Albancem, dočim pa svoje bosenske Slovane natezuje na nemike mučilnice in Jim ae privošča niti njihovega Jezika. In sodelovati mora tu vse, da se čim bolj utrdi „državni" Jezik. Kar ne zmore uredništvo ia ▼se drugo, kar Je ž nJim v zvezi, naj store potem Še cerkev, samostan, Jezuiti. Ko Je Bosia še Ječala pod turškim jarmom, je bil Bošnjaku katoliku prost njegov slovanski jezik, saj ga je govoril tudi njegov gospodar, aga in beg; danes pa mu avstrijski uradnik vsiljuje tujščino. Tedaj je edinega katoliškega duhovnika, franjevca, pravega očeta naroda, spoštoval katolik, pravoslavni in mohamedanec, danes ti vsiljivca „švaba" proklinjajo vsi trije, ker so izpoznali, da mu ni niti za n|ihov dušni niti telesni blagor, temveč le za svoj lastni žep. Take so danes razmere v Bosni. Ne marajo jih I Brzojavka v včerajšnjem Izdanju nam je naznanila, da je črnogorska vlada odklonila avstrijske sanitetne ekspedicije. Včeraj pa nam je došla ve*t o analogni odklonitvi od strani Bolgarske. Om so po ponesrečenju pogajanj v Londonu začele zopet vojne operacije, so razne države — Anglija, Franci|a, Šeica — priredile nove sanitetne ekspedicije na Balkan. Ko so bile te že na potu, je tudi dunajska klinika naznanila svojo ekspedicijo v Bolgarsko, ali Iz Scflje so odgovorili, da ne reflektlrajo na to pomoč. To analogno postopanje balkanskih držav v takem slučaju |e velicega simptomatičnega pomena. Po našem uveije-a]u ta afront ni naperjen toliko proti Avstriji, kolikor proti — Nemcem. Najverjetneje je, da se na prejšn|ih ekspedlcijah niso poiebno prikupili se svojim nastopom. Jim je že v krvi, da se povsod ponošajo kakor herrnvolk. In zato jih nimajo radi nikjer med drugimi narodi. A ker se naša državna politika vedno predstavlja v nemški uniformi, mora tudi država trpeti vsled jeze, ki jo goje narodi proti nemški objestnosti. Dijaški grob. — Včeraj je umrl na Dunaju mladi slovenski mediclnec, Tine Jenko. Pokojnik je bil jako nadarjen, navdušen Sokol in med slovenskim dijaštvom splošno priljubl|en. Doma je bil iz škofjeloške okolice. Bodi mu zemljica lahka. Nemšsutarski „Domačin". Kranjska šparkasa misli z marcem začeti izdajati list „Domačin", ki mu bodo v nemški kazini določali smer. Odgovorni redaktor pa bi mu baje ime! postati bivči neračur — učitelj na slovenski Šoli pri Sv. Ozboltu ob Dravi na Štajerskem. Nemškutarjem še vedno simpatični mož je moral zapustiti šolo radi slabo razumljene naklonjenosti in čudne ljubezni do vzgoje učenk. Za prvi čas mu je bila dala streho državna oblast, sedaj pa — kranjski nemškutarji. Po železn škl nesreči med Zagorjem ia Savo. To je gotovo, da na tej nesreči, katere žrtev je bil vestni in pogumni strojevodja Kai, ne zadevlje krivda nobenega uslužbencev, pač pa upravo južne železnice samo: le ona je indirektno kriva te grozne nesreče. Ko se voziš po južni Železnici in vidiš toliko lepih čuvajnic, misliš si pač, kako južna železnica lepo skrbi za varstvo proge, ko ima toliko čuvajev, ki pazijo na progo. Bilo je tako, ampak nI več! Nekdaj so bili res po vseh teh čuvajnicah nastanjeni železniški čuvaji, ki so imeli svojo oddeljeno progo, katero so ob določenem času pregledovali in prehajali. Tedaj se je vsak čuvaj potrudil, da je kolikor te možno držal v redu svoj odmerjeni mu kos proge; vestno je vršil svojo službo, pazil na vsako m j • manjšo stvarico, in vendar mu je tudi med službo preostajalo nekaj svobodnega časa za svoja domača dela. Ali neki naduti inžener|i na Dunaju so iztuhtaii drugo; zdelo se jim je, da Čuva|i imajo prelepo življenje in preveč plače. Šil so ia so poslali neka] zaznamovanih čuvajev k zdravniku, ki jih je škartiral; druge čuvaje so pa napravili za takozvane „Streckenbegeher-je", ki imajo svojo določeno hojo po progi. V čuvajnicah pa ostajajo samo čuva)! ali čuvajke za zapiranje prečnlc Čuvajnice k|er ni potreba čuvaja, pa služijo za stanovanje delavcem na progi. Ti novodobni čuvaji (Streckenbegeher-ji) imajo pa grozno službo. Prehoditi morajo na dan po 16—25 km, kar napravljajo seveda ie mehanično, brez prave kontrole; če more kateri, ga udar|a celo po krajli poti, da pride prej na postajo. Armirani so sicer z velikanskim ključem in patronami — ampak vsega tega ne rabijo, ker, ako bi po poti še vijake navijali, potem bi ne prihajali ob določenem času na drugo postajo. Na tak način seveda proga ni prav revidirana, ni zavarovana in prav nič negovana. Razen tega pa so ti obhodnikl malokdaj doma in so na vezani na življenje, v tujem kraju. Ta nova naprava je brezdvomno kriva, da se je zgodila ona nesreča med Savo ln Zagorjem. Ako bi bil nastavljen čuva|, bi bil progo gitovo pregledal pred vlakom in bi bil našel oni kamen ali Škalo. Ako že hočejo Imeti te nove „Strecken begeher-je*, naj Jih imajo na progah, kjer ni takih nevarnih obronkov, ampak na progi med Savo in Zidanimmostu, od Biviia do Trsta, na reški progi (deloma), na Seme-ringu, na nekaterih tirolskih progah bi pa ie morali na vsak način imeti svoje čuvaje Se zraven prožnih obhodnikov. Žal, da |e taka naprava tudi pri drž. železnici, ki bi pa tudi dobro napravila, ako bi nastavila čuvaje vsaj na nevarnih mestih, kakor recimo na alpski železnici, od Prvačine do Štanjela, med Gorico in Bohinjem itd. Sicer gre tudi brez čuvajev dokler pač gre; ali sama ena n esreča stane več nego stotine č u v a J e v I Novi poveljnik avstrijske vojne mornarice. Cesar je imenoval na mesto odsto pivšega admirala grofa Monteccucolija za poveljnika vojne mornarice in načelnika mornariškega oddelka v vojnem ministrstvu viceadmirala Antona H a u s a, ki ostane tudi ie nadalje nadzornik vojnega bro-dovja. Admiralu grofu Montecuccoliju Je podelil cesar vellM križ reda sv. Sttfana. Podadmiral Anton Hfus |e rojen 13. juni|a 1851. v Tolminu na Ooriškem. Po dokončanih srednješolskih Študijah je stopil k vojni mornarici, kjer |e vsled svojih iz rednih zmožnosti jako hitro napredoval. L. 1907. je zastopal Avstriio na mirovni konferenci v Haagu, I. 1910. |e bil imenovan podadmiralom, lansko leto pa mornariškim nadzornikom. Žalostna slika. „Danzers Armee-Zei-tung" prinaša v svoji zadnji številki članek s čegar tendenco se seveda ne strinjamo, ki pa vendar vsebuje resnic, vrednih, da jih zabeležimo. Člankar obsoja strogo vso po litiko naše diplomacije ob sedanjih historičnih dogodkih — politiko, ki da le clnca in cinca, mesto da bi bila potegnila sabljo in udarila o pravem času. Proti komu? To je ravno, kar očita naši diplomaciji, da ne ve niti tega, kdo nam je prijatelj in kdo utegne biti jutri naš sovražnik 11 Vsi da občutimo, kako visi nad n«ml nevarnost vojne, anikdo ne ve, proti komu naj bi jo prav za prav vojevali?! Tako se znaša člankar nad av strijsko diplomacijo s krvavo Ironijo in satiro. Ali šment je ta, da tudi on ne ve pravega odgovora na to vprašanje. Le to je jasno, da mu Je žal, da nismo pravočasno „udarili", pa naj bo že proti komursibodi. Mi pa bi menili, da ravno v tej ne|asnosti glede „sovražnika" je dokaz, da tega sovražnika — ni bilo in da smo ga šele Iskali, pa ga nismo mogli najti pravo Časno; pak smo zato — kakor toži mož v „Arraee-Zeitung" — zamudili pravi moment. Toži pač se svojega staltšča in zato se ne bomo prerekali žajitn. Le na kratko, a naj odločneje moramo zavrniti trditev, češ, da je bilo poprej vse navdušeno pri nas za kak krvavi pohod... Sedaj pa da... in s tem smo pri žalostni sliki, ki nam jo nudi in ki je žalostna tem bolj, ker Je — resnična. „Demokratični listi vseh jezikov naše domovine so sedaj - tako začenja slikati — polni ogorčenih pisem rezervi s t o v. To je simptom, ki ga moramo globoko obžalovati, ali ki ga moremo tudi umeti. Reveže so v 24 urah vzeli od hiše In doma; tam doli žive v najneugodnejih razmerah in v zavesti, da so jim svojci v strahu in bedi. Znani so slučaji, ko so celo velike in bogate uprave svojcem svojih uslužbencev, p jd orožje poklicanih rezervi stov, skrčile izplačevanje plač ali mezd, ali pa so je popolnoma ustavile. V svcjt ob ne mog! osti so tako zadeti navezani na podporo od strani usmiljenih sorodnikov ali znancev. O vsem tem doznava seveda tudi mož pod orožjem. Mari si naši bogovi ne more|o predočiti, kako je v duši tacih ljudij I!" Ia dalje izvaja, da bi moral nekdo nastopiti in pojasniti na odločilnih mestih, Ja na tak način se ne pripravila na vojno, gotovo pa ne — zmage 1... Zakaj je nedosta jalo ruski vojski navdušenja, inicijative ? Ker nI nikdo vedel, za kaj gre v rusko japonski vojni M In pri nas niti ministri ne vedo, kaj hočemo, čemu se oborožujemo, proti komu naj bi se vojevali ? Prosimo — tako piše „Danzers Armee-Zeitung". Resnična je slika, ki jo je razvila o duševnem razpoloženju pod orožje po klicanih rezervistov, o položenju njihovih svojcev in o konfuziji v glavah diplomatov Ali ml bi menili, da ravno ta stika je kričeč argument proti rekrimtnacq«>m čl.nkmjr proti diplomaciji. Kako naj bi bila potegnila sabljo, ko niti sama ni vedela — proti komu f In, razun znanih nemških in ma-djarskih zbesneležev — tudi ves ostali svet ne. Za vrle Albance, te bGdoče pljonirje evropske kulture in — tako zatrjajo vsaj gospodje diplomatje — evropskega miru, p* je naša diplomacija še le pozneje odkrila svoje srce...! _ Slovensko gledališče. Jutri zvečer se na splošno željo ponovi izborna satirična komedija „NAŠ DOBRI 80DNIK" (Le bon juge). Pri premijeri je bi'a toliko o igri sami, kakor o igranju splošna hvala; tudi kritika se |e Izrazila najlaskaveje. • • • Za nedeljo se pripravlja prihodnja operetna noviteta, Fallova opereta „DOLARSKA PRINCES IN J A", Id |e najboljša Izmed vseh modernih operet. Nadaljuje se prodaja POHIŠTVA po izredno niskih in ugodnih cenah v prodajalni ulica Caserma št. 4 Čas prodaje: od 9-1 In 3-7. Plačila v gotovini. Kaj je ,Sabinalin'? S odlikovan z zlatimi kolajnami t Neapelju, Pariza in Newyorkn. Sabinalin je najboljše do sedaj pr znano sdravlo proti bel«mn toka, neimoinoatl uriniranja, Impotenoi, krvnim nerodnostim ln lxostanJn manatraaoU« in je edino sredstvo, ki takoj Ln brez bolečin dosega najboljša uspehe; popolnoma neškodljivo. Sabinalin se dobiva v vseh večjih lekarnah, ako ne. se je obrniti direktno na Slavni zastop kem. farm. Izdelkov, Trst, ulica Pondares 6|il. kamor je tudi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno pošto in diskretno odgovarja. Cena v steklenicah po 6 in 10 bron ; v obliki tablet po 4 K. Moderno žolozno za vn« (Ivtrn), vrt*, livarn, 4vorMAa. p flaatoom katadog Hn 1M igraji Jtlčna Industrija alpsKlb fcžir FenS jerjltstb's Sfifine - Klajenfurt Stalni zastopnik t Trsta. Podreimca tovarne ▼ Gradcu, Govtiogen Mant; podružnica to- *?rre r« Purfiti IT/1 Prisege®«« 29. Tel «144.— uvicvncvv u w%ncKwic ZDRAVNIK Dr. Đ. K ARAMAJf specijalist za notranje bolezni Ln za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št 12 od 11 Vi do IVa in od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV. 1>i\ Pežnik Dr. PETSCHNIGG Zrst, via S. Caierhu štev. t Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8—9 ln 2—3 in Specijalist za kožne !» vodne (spolne) bolezni: IIV,—1 in 7— Alojzi] Potrti slovenski urar in zlatar v TRSTU ulica del Rivo St. 26 (na trgu pri Sv. Jakoba) JosipOrižon Trst. ali ca Belvedere 2 Prodajalna čevljev fialh ln preprostih ca moške, ženske in ot oke vseh vrst. — Sprejemajo se naroČila po meri in popravki. CENE ZMERNE. Pristno brnsko sukno 1 odretek 10 kron 1 odrezek 15 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron pomladna ln poletna sezona 1913. Odrezsk 3 10 n dolg * 1 odrezek 7 kron za kompl. moško obl. (suknja, telovnik, hlače) + + + samo + + + Odrezek za črno Balnnsko obleko 20 K kakor tud blago za površnike, tujiatovsfce lodne, svil. kamgaine, blago za damske obleke itd. pošilja po tovariiiSkih enth kot reel a in solidna, naj-b Ije znana tovarniška zaloga sukna siesel - ImtioE - Brno (M ravsko) Vzorci gratis in franko. UgodnoBti privatnih odjemalcev, če naročujejo Bukna naravnost pri tvnlki Siogel - Imhof na tovarniškem mestu so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi mal h nar Čil v p polnoma avežem blagu. Izredna prilika! Ker Mi konča zimska sezona prodajo se z velikim popustom : Moške obleke: dolge in kratke suknje v dobroznani prodajalni izgotovljenih oblek 4lla Citta di Trieste nI. Giosuč Carducci št. 40 (bivSa nI. Torrente) NARODNA POSOJiLNiCA IN HRANILNICA v TRSTU NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE na KNJIŽICE in tekoči račun obrestuje S polnimi ^VB B B NUVA VLOGE J. lini/O B JU B Bi ^K^HHM 41-4V5I PRODAJA 8REOKE NA MALE ME8E6NE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO P080JA »A MENJIĆE IN VREDNOTE. = POSREDUJE ZAVAROVANJA V8EH VR8T. DRRUJTE ZR „DIJRŠKO KUHINJO" Odlikovana to* OT^OKin Sv' IVan Varna sodaviee rt pr{ Trstu, Via S Cillno št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. priporoča naj toploj« slovanskim gostilničarjem, kavarnarjtm in dragim odjemeloem aodavičarskik izdelkov ▼ meitn in okolioL Stran IV. EDINOST" St. 57. V Trstu, dne 26. februarja 1913. Društven* vesti. Šentjakobčani! Vaditeljskl zbor Sokola v Trstu vabi vse one, ki bi pristopili k bodočemu Sokofu pri Sv. Jakobu na sestanek, ki se vrši (utrl v četrtek zvečer ob 8 30 v dvorani „Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu. Na sestanku se dogovorimo o naših namenih in eventualni ustanovitvi Sakola. Vabi se k mnogobrojni udeležbi. Naraščaj Sokola v Trstu Ima danes popoldne ob 1*45 svoj Izlet. Pevski zbor .Glasbene Matice". Danes vaja, mešani zbor. Telovadno društvo .Sokol" v Rojanu naznanja, da se vrši redna telovadba za Člane vsak ponedeljek, torek, petek večer od 9 do 10. Trgovsko obrtni naraščaj v torek in petek od 6 do 7, šolski moški naraščaj v ponedeljek In četrtek od 6 do 7, Šolski ženski naraščaj v sredo in soboto od 6 do 7. Društvo tržaških babic sklicuje za danes v sredo, ob 3 popoldne Izredno društveno zborovanje v telovadnici mestne šole v bivši ul. Oiotto, vhod v ul. Giu-seppe Gatteri št. 3. Na dnevnem redu je blagajniško pcročflo za mesec januar, razdelitev cdborovih nalog in razna sianovska vprašanja. Slov. akad. fer. društvo .Balkan". Danes, v sredo, sestanek ob navadni uri v gorenjih prostorih restavracije .Balkan". Vesti iz Goriške. Ob sveži gomili narodnjanka-pofite-njaka. V 50. štev. cenjenega lista a\s je pretresla vest o smrti blagega pokojnika Andreja Kocjana. V nedeljo še čvrst in čil, v četrtek, 20. t. m. že v hladnem grebu. Zdi se nam, da sanjamo. Ugasnilo je vsem nam drago življenje. O tem je jasno pričal pogreb, ki so se ga udeležili zastopniki vseh stanov vse okolice. Bil je preaej mrzel dan. Burja Je pihala ali to nI odvračalo nikogar. Za križem in s prvim vencem Je stopala Šolska mladina. Za to so nosili ostale vence I Za krsto je stopala množica ljudstva, sorodniki, znanci, občinarji in drugi. Pogreba so se vdeležiii med drugimi: gg. ravnatelj pomorske vlade, A. Deles, g. okr. šol. nadz. M. Kante, g. ravnatelj A. Berginec, precej drugega učiteljstva, povir-sko starešinstvo in neŠtevilno drugih, kate* rih ne bom navajal imenovano, kar naj mi oproste. Izrečena pa bodi vsem brez Izjeme prav prisrčna zahvala, da so celo direktno iz Gorice od pogreba pokojnega državnega glavarja prihiteli — izkazati poslednjo čast umrlemu predragemu. Tužno so peti zvonovi, a do solz so ganile občinstvo Žalostinke improviziranega pevskega zbora nekaterih gospodov (železn. uradnikov, ter drugih znancev iz bližnje okolice) pred hišo in na grobu. Med zvoke brona se je mešalo tuljenje silnega vetra. Ob grobu je izpregovoril par besed v slovo prijatelj poko|nika in votlo so zadonele kepe zmrzle zemlje, padajoče na njegovo krsto. Tima, nema Žalost je prevzela vse. Še en pogled na grob, Še par poslovilnih besed med znanci in izpraznilo se je kraljestvo smrti. Ni ga več med nami, nastala je — praznina. Res nI pokojnik v zadnjih letih defoval več nikjer v javnosti, a vendar se je zanimal za vsako dnevno vprašanje. Njegov duh ni miroval, čeprav mu starost ni dopuščala, da bi še aktivno sodeloval pri raznih korpo-racijah. Bil pa je pred leti ud okrajnega šolskega sveta, krajnega šolskega v Povirju, član mestnega odbora, mnogo let porotnik. Županoval je še v Času, ko sta bili Sežana in Povir skupaj ena občina. Dalje Je bil mnogo let župan povirske občine. Da se ponaša ta občina z lepo moderno šolo, je nemala zasluga pokojnika. Z * njegovega županovanja je dobivala Šola redno letno podporo za učila ubožnl šolski mladini. Bil je nesebičen, vnet za napredek občine. Kakor zvest sin svojega naroda je spreml|al s srčno simpatijo njegove borbe. Vsaka narodu povzročena krivica je bolela tudi njega. Njegova hiša je bila mala čitalnica za vas. Slovenska knjiga, slovenski list sta izgubila ž nJim svojega najvnetejšega podpornika. Za svoje nesebično delovanje je bil odlisovan z zlatim križcem za za-SiUge. Svojo rodbino |e vzgajal v narodnem duhu. Tako Je vse njegovo sorodstvo na- rodno vneto za vsak napredek, kakor |e pokojnik sovražil vsako nazadovanje in se veselil vsacega napredka na narodnem kulturnem In gospodarskem polju. Ž nJim je legel v grob, lahko rečem, blizu zadnji zastopnik starih kraških veljakov, ki so vodili tamošnje ljudstvo v težkih in veselih dnevih. Nepozabnemu pokojniku pa bodi tahka zemljica domača, ki Jo Je tako ljubil. Mar. del. organizacij Odborniki pripravljalnega odbora .Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev NDO* so naproŠeci, da se udeltže važnega posvetovanja, ki bo danes, v sredo, ob 6 30 zvečer v društvenih prostorih, ulica Sv. Frančiška št. 2. Zidarska skupina NDO sklicuje za četrtek ob 6 zvečer važen sestanek v društvenih prostorih, ul. Sv. Frančiška št. 2 Predmet: .Zveza jugoslovanskih zidarjev N. D. O."_ □□□□□DDDDDPDDnDDDC3DDDDDDQDDDDDDg i laEiianoiiia RBElilHBH K. Gašper Ini, Trst Telefon štev. 1974. Sped^toP Vi» Ecouomo št 10. Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje ?sahegako!i blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" Tormrnm cementa „Fortland- r Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE ID B □ P □ □ □ □ □ i □ □ □ g MALI OGLASI i MALt OGLASI M rafnnajo po 4 vin. besado. Mastno tiska** b*Md« enkrat nt Najm»i jia pristojbina 40 vin. Plača m takoj laseratoano oddelku laiaBniiHH EHaigEiHiiii llaf^ mnmnnnnmnnnrinnnmnnnnnnnDDnnr Pncnniii^nl *lu£be kot prodajalka ali UUS|JUllll/nc& blagainičarka. — Ponudbe pod ,LjudovladaM na ioBeratoi oddelek »EdinoBti . 421 .! Stalni krajevni agenti, Tfi5.T' sprejmejo ali pa nastavijo s »talno plačo ca prodajo ▼ Avstro-Oprek: dovoljenih srečk. — Punudbe pod .Merkur", Brno, Neogasse št. aO. 324 Troovsko-obrtna zadruga v Go- papi v likvidaciji, odda t hiši St. 7 v ulici Sv. I lUlf Ivana v pritličju v najem prostore, ki so pripravni za prodajamo ali kakršnokoli drugo obrt. Refiektantje naj se oglase pismeno ali osebno vri vodstvu zadruge v Trgovskem domu. 408 Gospe darsko društvo rolco" išče voditelja za društveno gostilno. Ponudbe se sprejemajo do 10. marca. Za informacije obrniti ee na Frana Troita, Sv. M M zgori ja It. 149 419 Ppftfflsiiffe v najem se dajo razne gostilne, I I UUcflJU kasarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolar5ič, kavarna Oorso od 9—11, 3—6, telefon fit. 825. 417 |XApm osebo, ki bi poučevala slovenščino in Idl/Clll nemščino vsak teden 4 ure. Ponudbe pod -Slovet ec" lneeratnemu oddelsu „Edinosti-. 430 Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel dobroznano trgovino jestvin Antonija Mihelič v Trstu, ul. Rojan št. 8 FRAN SLUGA. UME ! NI ZOBJE Plombiranje zobov. Izdiranje zobov brez Z vsake bolečine Z Dr. J. Ćerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik TRST - ulloa della Caserma it. 13, II. nadst. Bjuss »ckeidier zobotehulk Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. G ldonl št. II Qf|l|f| bi oddal po ceni osebi, ki bi poučevala OUUU moje otroke slovenski in nemški. Ponudbe pod „Učitelj" inseratnemu oddelku .Edinosti". 431 |XXf»|n ^500 kron na pr\o vknjižbo na petkrat 19 UDIH toliko vrednost. Kje, pove inseratni oddelek „EdinoBti" pod It 429. 4'*9 v PoulioroLi 8troJ »Singer* se proda v ulici UDVIJdrSRI iMneo delia Oroce fit. 3. Več se izve pri tamošnjem vratarju. 432 Slovenska šiviljo se priporoča cenj. občinstva. Ljuboslava Baučer Trst, ui. Istituto št 13, Trst --pritličje.-- Silvestro Ricci Trst, ul. dell'Istrla 79 (Zg. Čarbola, Ponzano sap ) Tovarna cementnih jjošč in cevi v veliki Izberi. Izvršujejo se tlatatska dela. Cene nizke. Novi zobozdravnišKi = ambulatorij = ul. Rosslni St 12 (vogal ul. delle Poste) Laboratorij za moderno dentistlko. Umetni zobje od K 4 — dalje, plombe z materijalom najbolj Se kakovosti po K 2. Izdiranje zob brez bolečin po 2 K. Ordinacljske ure: od 8 dopol. do z pop. in od 3 do 7 mtcčct. Ob nedeljah in praznikih od g do xa. S 1. majnikom 1913 odda m SCCOCCCOOOOOOOOOOOOOCCC C § OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO O7OOOOOOOOOOOOOCOOOOOO o SOCCCOOOOOOOOOOOOOCCC OOOOOOOOOOOOOOOOOOCO PRIPOROČLJIUE TVRDKE e Brivnice l^noHln lase kupujem ter izdelujem vsakovrstna IZ|IOUIU najmodernejša lasna dela. ANDREJ BOJIO, ul. Acquedoto 20. 1752 Krojači: FRAN RUPNIK, Ljudska uravna BOGOMIL PIMO Trst, ulica Vincenzo Bellini St 13 (uuriil nitre n. Air 11 toreta) DV0KANA ZA SODNE DRAŽBE, ulica Sanit* 23-25 pritličje. Na javni dražbi, ki se bo vriila danes dne 26. t. m. od 9. do 12 dopoldne, se bo proda]alo: pletenice, denarnice, torbice, listnice, tobačnlce, potne potrebščine, nagobčniki, ogrljaki, biči, torbe In drugI usn]ati predmeti. Od 3 do 6 popoldne: velika množina črevljev za moške, ženske In otroke. Knjigoveznice. lfniinnvA7nira anton bepenšek j« *injiyUVtJZIIIl#«t edina slovenska knjigove«. gica v Tista, ulica Oedlia fit. 9. — Izdeluj« vsa injigoveika preprosta in fina dala točno ia pc konkurenčnih cenah. 1760 ft--" 1 s=» 11 TEODOR KORN Trst, ul. Mlramar Str. 71 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = BELA IV POPRAVE = V PO KIZSIB OGfiAE v :s Dalo dobro in x»j«m£«no. :: Telil. 25-26, □ Poalo'^dja: Franje ienke. TI Izvrsten traplstouskl sir po K 1 60 kg. Orojskl sir po K 170 kg razpošilja po povzetju parna mlekarna in sirarna Franjo Laznicki Dežasovsc Slavonija Bogat Izbor ur, verlile, orratnlh verižic, uhanov, prstanov, zapt stole Itd. Konkurenčne cene. BHEiDIlilBHHliBfiiHBli Zaloga pohištva z lastno tapetniSko delavnico. mlekarna vRoSiku dnevno 1200 1 renomirantga pasteriziranega mleka. Manjšo skup no tudi takoj. Franko postaja Trst drž kolodvor ali v mlekarno v Trstu postavljeno. — Informacije MLEKRRMR RODIK, poš^a Kozina. SPECIJALITETA : spalne sobe od 145 goldinarjev naprej — z žimn;c&mi peresnicumi, zrcalom in mramomatimi pločami vred — iz mahag u'je»ega, orehovega le-'a, au>eri hrastovega, brestovega lesa itd. Trst, mite« Funderla 12, I nadstropje Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravu sa Dr. Makso Barry Ermanno Szi'ultze, L tehnik. Trst, ulica Caserma Ste v. 17, II. nadstr. Posebni zavori za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in porcelarom Vsa dela brez bolečin. Zrav-oanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol. Mftfd* m slavnemu občinstva krojač nerikanskega oreha, jerenovega, M W71 W ^ B^ B & LUIGI FALCIERI ""• 1- HIRALI Trst, ulico Gloucnn! Boccocclo !t. 14 priporeča, etnj. občinstvu svojo novo odprto trgovino jestvin in kolonijalnoga blaga. Vino in likerji v ttekleticah ter pivo. Cene smernaL Pob re-ba ns dom. I mi\m n. D. O. ▼ Trstu, ulica Carradori it 18 ci jo aMai »odi g. HINKo "O^IČ, se ctoSi redno Svefr pivo, prve vrste fino - teran, sorka in mrzli jedila oo vsakem Na razpolago več sob za prenočišče po n*iJrb cens.lL - Pi iporučs ar- ta obilan obiafc FranMalis TRST, uL T«r S. Piert 4, Ckmmmm mL ■•lvaAaea). Izdat«le efcJeke li an«leikt|a Ws|a M tfaaa|skea wmšmm kraju »d 40 K dalje. ANTON SKERL • TRST mehan k, zaprisežen Izvedenec. Trg Carlo 6oldost štev. 10—11, Tel. 173^ Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokoles itd. Genera ni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford4. Zaloea avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica za popravljanje iivalnih strojev, koles, motokoles itd. — Velika zaloga pripadkov. Valita hiMii garaga, ailoa asi aaofel 16, atlaa Boaafcaua riLIFOI tt*7. 8TOCK PHBUM OOODBTCH 'aiitankaaik*? avtomobili ba posodo po " Celeste Furlani " Trst, ulica Belvedere Stev. 57 priporrča cenj. občinstvu svojo trgovino jestvin in kolonialnega blaga. Blago je vedno sveže in cena jako zmerne. Postrežba tudi na dom | Pozor1 Opoldae In zvečer abnemert, zel« iigedne. Izbena kuhinja Ia fcidjejeviške piva {M glavabala). Restavracija-Hotel Balkan (fflSSO \