riun Uii in ,,nikov GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTE Issued deity except Sundays and Holidays year x. Entarad M aa«on4-claaa Mttw January tt. 1910, at th. po.l-offlca at Ckioaso. BB—la. undar tka Act of Coocraaa of March >. 1«7». CHICAGO, ILL., SOBOTA 1. SEPTEMRA (SEPTEMBER) 1917 $TEV.—NUMBER 206. Francisco iazajo sirove pretepače. j>» jk importieala stavkokazov ____uslužbenci »o so- podpira jih zavedno delavstvo. Ifruictfco, Cal - Polica j-Jsar Roche je posvaril 4la. glavnega ravnatelja rlrzuiike dnir.be glede ini-j, profesionalnih prete -ubijalcev, ki jih namera-Ib* importirati, da straži-kokaze. Leikili nižinah v New \ or-L^u in drugih velikih uie-Ubrali najbolj brezobzir-Lje io jih privedli sem, da frah in grozo, iniciatirajo [jn zlomijo stavko, jaki komisar meni, da nelni pretepači in ubijal -avajo javno varnost in ti malopridneži vprizo-epe in igzrede, pri katerih k kri. Policajski komisar II, da policija v San Fran-bo .služila r.a razbijanje oka/e importirajo iz Los in New Vorka, Prevaža-ek Cbicaga po Southern i Santa Ke železnicah. Iz ega vira je došla vest, da tivkoknev stane $70,000. tajnost, da je Van leal $9800, da pripeljejo Mraanov iz Los Angelesa. kj so sem pripeljali štirje (vlaki 8(X) stavkokazev in teki so znašali $56,000. Za stavkokazev je bilo [$71,000 voznine. z vsemi sredstvi nasto-svojim uslužbencem, ki •j« m povišanji a4er.de io fi delavnik, medtem ko X* denar nu debelo, da s izi zlomi stavko in prisili ce, da se vrnejo pod sta-|[oji na delo. Rajši vrže za. pridaniče, kot da svo-užbeneeni prizna, da ko imajo pravico do elove-(vljenja. itavka konča, jc danes šc povedati. Cslužbenei Jrin in podpirajo jih zn -ivei, ki rajše 'hodijo peš, vozijo na vozeh, ki jih »vkokazi, katere čuva iz-BloveSkili nižin. iu pfientco dolo-Cena D- C, Cena za v letu 11*17 jc dolo- 120 sklenil pšciiični odbor, prednedujc dr. H. A |" predsednik Wilson j< kl„,. 'r. . , • . . . •♦verna pomladanska, pšenict in štev. I tr-(»šeriiea, poslani v Chi- »'adniki izjavljajo, da znižajo tudi ccuo /,n sod moke stal od Jf zedinil, da bodo Mb po pet .čutov, ki Bitka med 250 policaji ia delavstva. hudodelcem. NI SPREMENIL SVOJE TAKTI KE NAPRAM DELAVSTVU. Njegov vpliv je izključil priatani-sčne delavce Velikih jezer iz pogodbe. Waahington, D. C. — Jeklarski trust se še vedno ravna po svojem starem načelu: Boj organiziranemu delavstvu in vsem njegovim zaveznikom. Predsednik Wilson je apeliral, da naj podjetniki za časa vojne prenehajo h takimi željami. Jeklarski trustovci se ne brigajo za opravičene težnje delavcev in tudi dosti ue dajo na besede najvišjega uiadnika, kar se je pokazalo pri sklepanju nove pogodbe z organiziranimi pristanišč nam i delavci. Jeklarski trust je kriv, da pogodba sklenjena z 'Mednarodno unijo pritsattiščniiU delavcev' iu transportnim odborom in vojnim degartnientoni, ni veljala tudi za organizirane pristaniščne delavce v pristanih Velikih jezer. "Zveza jezerskih prevažaleev", dete jeklarskega t rust a, jc preprečila, da so bili od pogodbe izključeni mornarji na Velikih jeze-irh, ki je bila napravljena z "Mednarodno unijo mornarjev", kapitansko ia pilotsko organizacijo in z lastniki ladij. Zdaj je ta zveza zopet porabila ves svoj vpliv, da so izključeni pristaniščni delavci. Tako jeklarski trust, sovražnik organiziranega delavstva, vpliva h pomočjo svoje podružnice, da vlada delavski nepokoj od Dulutha pa do reke St. Lawrence. I/. Watfhiugtona je šla vest v svet, da so pristaniščni delavci izvojevali veliko zmago v pristanih obeh owaof in zaiiv-tt in da bo T. V. O'Connor, predsednik "Mednarodne unije pristaniščnih delavcev" podal precej vročo izja-vy glede situacije na Velikih jezerih. Če bo izjava precej vroča, jo gotovo podpiše tudi Andrew Furuset h za mornarje. Furuseth jc upal, da predsednik Wilson pritisne na Oaryja, predsednika jeklarskega ,trusta, ki je odpotoval na oddih v Alasko, da jregovori Col bey ja in Livingstone, ki imata prvo besedo pri "Zvezi jezerskih prevažaleev", da spremenita svoje stališče napram or ganiziraneinu delavstvu. Colby in Livingston sta najbolj nasprotovala znanemu »mornariškemu zakonu Ln največjim oy-njem zagovarjala delavske knjižice za mornarje na Velikih) jezerih, ki služijo /.a očrnolLstcnjo mornarjev. O'Connor, predsednik "Mednarodne unije pristanišč nih delav-„ cev, živi v Kuffalu. Znane so mu Temeljni vrsli bo -1 docela razmere v pristanih Velikih jezer in skušal bo zdaj po svoje omehčati trmoglavost jeklarskih trustjanov. To vprašanje bo refceno ua ta način, d;« izkušeni in izučeni pristaniščni delavei odpo-tujejo v lukc Atlantika. Pacifika in Mehiškego zaliva, kjer je pri -znana orgauizaoija i" je uveljavljena unijaka plačilna leatvica. Tako jeklarski trust skrbi za nepokoj, časopisje, ki zagovarja vclekapital*tičiie intense, !>'» žc na delavce kot krivce. I^dflul I-cikj vsf> vr. Najnižja cena u j« *2 10 U za pše- najvišja • a t'u|H rje v D /„ so glaso pniki delavcev •'■ k i at nem gla BORZIJANI ZADETI New York, NY— Na borzi prevladuje pesimizem, ker name- L1* /f'luiili ,,a tcmel i- ' ra va aenat povišati davek ns voj io/ .i J x 'ačetku glaso ni profit a noben« ntranka Delnice Anakonda Copper k«»ii. K";"prorniiu 1 pMnijc so Ji i padle za eno četrtinko, '»v kot Cnited <) policajem Končno .so k« ujeli in spoznali, dn jc pripadal k petorici, ki jc pred tovarno Winslow Hross.izvršila dva umora in uplenila $8,772. Hišica se nahaja na Thomasovi ulici. Whecd se je podal, ko je obstrclil tri policaje iu su policaji zagrozili, da razstreli- hišo. Z njim imajo zdaj tri člane od ban-ditsko petoriee pod ključem. l'o-leg njega sedita za omrežjem še pajdaša Charles Carrao in Ant lions' Casetino. Kit Lewis, ki jc stražil denar za tvrdko Winslov Mrotlu-rs, jc spoznal v Wlieedu bandita, ki jc z lovsko puško, ki jc imela odrezano cev, ustrelil <)scuberga Takoj po aretaciji na jc pričel »zpraševati javni toži1<-lj Iloync. Tajil je udeležbo pri roparskem innoru in je priznal, da je neznanec, ki ga policija išče pod priimkom "Municija". Neki izvošček, po imenu Hayes, jc obvestil detektivskega načelnika Mooneyja, da je videl Carraota in njegove pajdaše na begu, ko so vrgli zavoj v posodo /.a pepel. Odprl je-zavoj in našel je v njem 3,iM)0 nabojev, '♦Policija jc izveVk-ln, da jc četr li član handit.« ljudi. Policija je poteg nila kordon daleč naokrog, d« kateri gledalcev ne pride v ne -varnost. iKako je prišla policija ua sled Whecd u ? Kapitan William Itussel ua Mazwellovi postaji je se I"' ' menjava /an.l zlati denar Na*li (ja bosle nekje v Tboma^ viki c i " To je bila prva -I« d. ki jo je do bila |M»lie,ja T »k o j •«» d«* tek ti vi /s Tavlorjem io gu našli » nekem salunu oa We-t Madisoiio \i nliei, ko j«• menjal /bit /a Pr« <1 salunooi m I njegov av to mobil Namen poli-ije mi bil, da itn aretira, ampak da ji pioli -vo ji volji »Iu/i za kažipota do S\ lo-< doveg« bivališča Tav b,i je km« lu jirise! i/ saiumi .n j' pognal mi.obil proti m vero Njeom ,i< sj^lil avtomobil / -Iei< .-tm nja je t rajni a v no. m |.r <>11 ' rt«o /jUtfaj je polic,jh v neki w kl ulic I i/gubi Ih »> ed /a ujmi Policija »e J^ odl«r-ta >1» l**oj [ m i i š«' e n j/g-»v dom na l.oomisov i tliei OdpllH je Oj«g'»VS " policija jc takoj vdrla v stanovanje, da ga preišče. V miuinati je našel kapitan itusscll cevi od • rezane od lovske puške, nekaj na-bpjev in vlomilsko orodje. * Whecd je zapuatil hišo v so boto. Kam jc šel, mi ni znano. Pretepel me je, preden je zapustil dom, je rekla njegova žena. Detektivi so zopet pričeli sle. diti Taylorju. Izsledili so ga v nekem salunu ua Dvanajati ulici. Taylor je spoznal detektiva iu zapustil sal un. 'Kapitan IIuskcII jc bil zopet v smoli Vozil je z avtomobilom no okoli in jc naletel na skupino cestnih pometačev. Kapitan jim jc de jul,. da naj zamenjajo obleko /. njegovimi ljudmi. Pomctači so se branili, "končno jih je kapitan pri silil, da so izmenjali obleko. Kma-lufHo detektivi izsledili Taylorja v nekem drugem salunu, ko je menjal zlat za dvajset dolarjev. Taylor jih Ili spoznal, ker so bili oblečeni kot cestni pomctači. Tako so mu sledili do hišice na Tho-m&scvi ulici. Taylor jc obstal pred hišico, sc ozrl, čc je zrak čist in nato je smuknil vanjo. Cez ne-kaij časa se jc vrnil in šel proti svojemu domu. Ko je hotel vato -piti, so ga zgrabili detektivi. 'Pri njem so našli l|t300 v zlatih po $20 Koliko jvrtnv Je •napršvlT dtf Ttl-' šiee ua Thoimasevi uliei, policija ne ve, toda našla jc na Wheodo-vcin doom do 4il,(HHI denarja v srebru. Kapitan KuhhcII je nato s štirimi detektivi obkolil tiišico na Thotnuiaevi ulici. Ko jc v dru/.bi dveh detektivov potrkal na sprednja vrata, je Whecd z dvema avtomatičnima pištolama odprl o genj. Detektivi so m» umaknili, kapitan Kusscll je pa telefoniral pn porn begnili iz fronte. Kerenakij je ol zaključku moskovske konferenci ponovil svojo grožnjo, da obnovi tev smrtne kazni ne ostane aam« pri besedah. Kerenakij je rekel: "Ko sen postal juati&ni minister, je bih moje prvo delo, da som odpravil smrtno kazen v Rusiji. Danes ji pa na mojo veliko žalost položa tak, da se mora začasno obnovit smrtna kasen. Ta odredba nas bo li v dno d uie, ali rešitev Rusije zahteva, da ubijeino z vso našo dušo. Armada mora biti reorganiii rana in disciplinirana; vsak vojal mora biti oa svojem mestu iu mi veda t i m' mora svojih dolžnosti kakor avojih pravic." Dva regimenta, ki sta včeraj pobegnila iz zakopov iztočno od Tre Ata na rumunski fronti, bosta men da mod prvimi, ki bodo občutili at r o goat obnovljeno smrtne kazni. Provizorična vlada je prepričana, ti oživljena, drugače imajo Avx stro—Nemci odprto pot v Odeso ' Tukaj pričakujejo, da bo general Korniiov, ki se Je pravkar vrnil iz Moskve -na fronto, takoj Izvr Ail Kercnskijevo m red bo. Tri dni zaporedoma je bilo rus ko vojno njiniatrstvo prisiljeno poročati o dezertiranju vojaštvo ua ruiuuualftšfuunU, Vaa ruako jus-no kmo od iirodija doli do Črnega morja je v nevarnosti valed rio vega prodiranja avatro-nemške armade, ki jc posledica novega izdajstva med ruskimi četami. Nemški vojni stan naravno ne o-menja v svojih poročilih teb dogodkov; na široko poroča o obnovljeni ofenzivi rt t "zmagah" nemških čet, ue pove |ni, da je la liko voditi ofenzivo, kadar se ao-vražnik prostovoljno umika brez boja. Ampak izdajstvo dveh polkov Ae ni dokaz, da je vsa ruska armada taka. Kozaki, ki so lojalni do smrti, se bore povsod z nadčloveškim junaštvom in brez ozira na strahopetiiost avojih bratov Do danes še ui bilo slišati, da bi kozaki pobegnili /. bojišča Petrograd, Ml avg Izjave voditeljev raznih političnih skupin kažejo, da i»c je iz *iarodnc konference v Moskvi porodilo pre-eej sloge. Vsa govorica o ultima tih vladine opozicije je naenkrat ponehala Profesor 1'aul Miljukov, vodja kadetov, pravi, dn je konferenca zbližala pota več političnih skupin Socialisti in ucsocialiati — dve glavni sili v današnji Itusiji so nekoliko popustili. Jtlvši minister Ceretell, eden voditeljev delaveko-vojaAkega sveta in »oe i a I ist, izjavlja "Konferenca v Moskvi je s svojimi pozitiv niiiii rezultati združila, kolikor je bilo mogoče, vitalne sile Kusije < lene ral Alekaijev- "Nisem za dovoljen, da se je odložila reorgn nizaeija armade, kar ima lahko težke posledice v bližnji le»dočno Mt J Z v so tesnobo se je treba or.l rati n h priporočila generala Kor-' nilova ijMebonov, socialist iu minister za p'Mie, pravi, da m- je raz ! me rje med političnimi skupinami 'obrnilo prcei j na boljše PeM-ograd, Ji avg Za* t opni ki fjn»k< dela vi»ko-vojaške ga m v H a v llelsingforau skušajo pri dobiti delavstvo /a gnneralnl stiajk. k i bi bil protest proti pro vizoHčnt vladi v petrogradu, ker j«- za b r a n 11 a zasedanje razpušče-roga finskega |»arlamenla Valed praznika (Labor Day) ne Lride • ProaveU" v pondaljek 9 »aotembra nr-.iiiTr lar~srr trffi Italijanske čete u-grožajo Tolmin. NA ZAPADNI PRONTI SE VR dE NEPRETRGOMA PRASKE Rusi ao ae umaknili aevemo od Fokaanija; na Balkauu ao top niiki boji. Rim, 31. avg. "Idea Naaiona* le" poroča, da je prišlo do spora me-d visoki'iu liemAkkn in avatrij-skim poveljuištvmn, Na Dunaju so apelirali na Berlin, da naj hitro pride zadostno številu Nemcev ua pomoč, da morejo Avstrijci zu-braniti Italijanom prodiranje proti Trstu, toda felyliuarAal Hindoo-burg je (slrekel pomoč in svetoval avstrljttkemu poveljništvu, da naj umakne svoje čete, ako nc more zadrževati Italijanov. Waahington, 31. avg - Po naj-novejših poročilih i/ Kima, ki jih je prejelo italijansko poslaništvo, Italijani lahko okupirajo gori Mv. G a brlela in Sv. Danieln kadar ho čejo; obe gori ata namreč pod kontrolo itaiijanakih topov na liunjalci. Italijani hi luhko obstreljevali in uničili Tolmin, toda gc neral Cadorua se je odločil, prisiliti Avstrijce, da ga Izpraznijo lu da pride Italijanom v pest kolikor mogoče maki poškodovan. Dalje poročajo iz Rima, da ao italijanske čete na Haaijšlci zajele ril >/ i da morala make armade mora bi [velik plen bojnega tHatei-ijala, ki ao ga ostavili Avstrijci. Zadnji so bili prisiljeni umakniti ue z zapad-nega pobočja gore Hlem, Avstrijsko čete ao organizirale močno o-bra in bo ua gori Kobili, ki Jo 2000 čevljev visoka, toda Italijani so obkolili Kobilo iu zdaj ua|»adajo avatrijake obramline črt« v T'-novakwu gozdu, kutu gozdu. Tržaški %aliv jc pod kontrola topniškega ogujš i» italijanako-anglaških monitorjev, katerih ne morejo doseči avatrijake obrežne baterije. H t mi v tupu- ; (Dalje na S. atr., 1. kol.) t , - . r.-—— ZADNJE VESTI Madrid, 31. avgustu. — Po ka binotnl aeji, k ten je predsedoval kralj, Je ministraki predsednik Dato naananll, da Ja program > reformami ▼ delu, Id ga naznanijo kmalu po splošnih volitvah. Kralj se j« aopet odpeljal v Santander, Berlin, 81. avgusta — Vojni ttan poroča, da so vderajžnje make operacije pri Naroeakem Jezeru, leatdeeet milj Jugovshodno od Dvinska, ponesrečile. London, 81 avguata — Dnev * nik "Daily Mail ' jo prejel brio javko ia Jibuti j a, franooske Somalije, ki naznanja, da Je bU LldJ Jeaasu, raaprestoljen abesinitkl ca sar, kl je pobegnil, zopet ujet. London, 31. avgusta — Lord Oeoil, minister za blokado, jt izjavil, da Ja odgovor predaednikn Wtlaona na papaševo mirovno no to akupan odgovor vseh aavasni kov Rim, 81. avguata. — V tukaj!-njih dlplomatičnlh krogih govore, da nemški oeaar na pradaednikov odgovor papežu odgovori Ae z bul I brasobfirnim aubmariniktm bo. Jem Kodanj, 31 avguata — VaCln-ake stranke ao posvarila neinfcko vlado in Izjavile v sredo pred glavnim odborom nemtkega državnega sbora, da Izvrše potrebne korake, 6e vlada na prida na din s reformami Socialist dr Kari Halne je v če trtlš in petič predložil rezolueijo večine, v kateri zahtevajo odpra vo politične cenzura, kl aa rianalr na dejstva, kako vodijo vojno Minneapolis Minn, 31 avguaU Vodje " AmerlAkega ljudska«., iveta" naznanjajo, da odpotujejo A« danea v Waahington, da vadrše pravico aa obdrtavaoja mirovne konvencije 0« ne dobe dvorana, priporočajo da obdrlavajo »boro vanje na trgu pred kapitolom ft u w PROSVETA UkJTXZXX • DSXZ XJLMO&SE fOOTOPCK 91M m pmL mm m TW « tn gt JS m pti ILU m or. KAPITALISTI POSTAJAJO "MEHKI"! Ko je priiei delavec iani na žeieznico aii v jekiarno rža »m* ona^a Tu* Priti jr morali Ma, r.rtoina to4 odprti vrata umre Mar." dela dane* ramocako crdo is jekleto s bik) pred vojeo. Pohajati so t«*le in ▼ tej kritični uri so m lave*. da uidi iz njih da izprašati profit. Mladi, krepki famje in k *je bodo o « ul zdaj ^kkr. tudi star delava dobi delo. da mi treba prosjačiti, ali da ne bo v ladlego svoji« sorodnikom. Iu u> dejstro potuje današnji gospodarski sistem v pravi JadL S um dt>tfon so prišli kapilafirti suni na dan in j pokazali so. kako bnaalcn je kapitalizem Država in V«t i-Lm&mrp aadi rtjija Ja p*ocaT«je« m£m m ijmdmmi *Wjl Vmi vladar ia mfct i -Mit pnn, da jr aa-rnd odSori da v^di. Ta oe taiv i* ko« ra' »MiAA'jrjjl 4/t vi j* ara^jL rji ah p* knrii. P so. nntfn ki kjtr o* oe * chSi)ra if^irt. »rjiiT'ji^ države 4 * »v *** landi upad .wxlm »m lu r Or^ja. EMpnja Rau.^k Seaajn " K- da k/t tr F m> -nadi te in vprašal za delo. jj-jeiedali so za arepo v obraz, če ni aa . . . , - • i . - - - 4»i»T» MAe — krmi* kalen m *>jero opaziti znamenj, ks so zarisala ieta. naznanjajoča, ^ ^^ ^^ ^ „ , da delavčeva moč prične kmalu pešati. In če je dek*ia- ^ p* _ baa* r'J ** jaiec opazil na dela\čevi glavi ero nitko imeti iasmi. je Hi«t a-aija jo* je deiavcu odkimal, še predeč je povedal, po *aj je prišeL ■ * Odkar je bilo proglašeno vojno stanje .med Zdruze- rn^jj^jj, g—JTjata Si fkiml državami in Nemčijo. je bii sprejet vojaški obvezni bnmja * viad*rj> — kralji a k» —w oodietniki spremenili mnenje glede starih de- Jfikfe ai prainl grik*ga mm- imi vrata tovarn, ki «o jih ^ - OO iu. * tr« kralje« ka« . . ---> *RUi « ^ - P^^A^fl •^CliLPTt i 1 la krraia. P^^ J» akaaai. tm^ - a a rai*. Bariuuat —- taMLOli* u- j« ^HJ ki ^ ^ in aha^ f kralja. Zakaj je *ak rteiaiat Kaj x Ma u« nrakf £fr x zakierala. jr ^iuwkl da bi ar ^vsiiika. Ta je U taiaj* »iiieja. da « je v Srfeji r* i««i«e vf» x kaka velika mskv* nar! « velika v L»»ŠJ M> ;rw4ftnrifd«ika. Ker aa ga teši amditi . .m i* \ Ana. — ^atmaii. scir-^™1"?pBI , ■|Njaie radar^ Zakac r dr«^ \rauu __* £» m pevi kalajn jr pretepa.* SMTaiinm 7 v pa » attraj* halje vedeti kal ' al Pri dmraA tredfto pa dragi bralk aifci veja. ■ je xipnki aawi podal ket troje tt*' ymJte r parfiant »etika ke 1 rib* liadi vmaiaih ki;? K*r je tel istjr^a ♦ pJiiAo dade « tak* je da w itrmjkirž * ie r4»; karat: adn n jr. ucuk Jt UL aeai 4e a^^a ea^-ara^ ^ rvkii. t«**; - . Penns> fvar.ia žeiezniška drjtžba naznanja, 'la .^aro^ r* ***** « ta b* vladal po m ^ x a* hi pa ne bo več meia pri nastavljen iu uslužbencev. 2eš«zrai^ka **** ra wok ^^ a»vra2aa a«aarkiiaa^ i I 1« kis ■ v | iea jcwfcerak pakanm. družba ni preje s^rejeia delavca, če je prekroracil pet in f^ ^ ^^ ^ ^^^ f . štirideset/j leto. Zdaj so se ravnatelji te dražbe omehčali s^a^ uda t«ka; bdi f^rki pre in dražba je |>odala izjavo, da bo delavce sprejemala do w fi-avdoami z-a &ar«dBe .„,;„ TM,fi aedemdeaetega leta, če telesno zdravi. Č^t^T kLJ? ^Te«^ ^ > — - Jeklarski tra-t je bil se bol) brezobziren pn naMav- « m »,..!■ Mi ^ - . 1 jan ju deiavcev. Nastavljal je ie miade, krepke može in t -takega t^nwix Radi tega fante, in če je bil navaden, netzučen delavec star pet ia ' tiaiasi a kake« m ^ ,|H ..^i. ^ , .... *ieer eeiokapaega. ali hoeei kralja I . - . t » ... ---■■ i|ip kralja a «n>jf «r? T . ^ zaprta v vseh jeklarnan in tovaraan trasta. ^ ' vL Mi mr m* ^ u Ioaa «arw*ai«Ti ^ Ha rekel, aaj aa Kan Storaaj to- «ta _ 1 ^J® V^JT^ . kralje. K—iea je.-« " T ^L1- ^^ Htada. ako ^^iedaaaa ali Prea Z«*eda. £ako fo JTKjC'KT^r korpcea- * m T*^*! Ja -farja V^ek r drxari arrak aarx>^ da ki Sstregei cije postopale s pridnimi delavci, k: mj srednjr^ Zl^Zi .J^ * H P«^ kateri ieij^dabi «arr^ ir. so b*h še pri polni mor^ Taco nista ravnam v^ v** tek ^ p. paJ** ftik4ar ' z delavci ie jekiareki tr^ft in že;ezr.iš leto in je re; b!.zafj še?tde-etemii letu. je bi! odvisen »^l h sorodnikov, kajti zanj ni bilo *ieia. j*- bil odpti«č*-r B*ia je I«ra^a zar^^a veiekapi-talisti»v. Ki j,a;.irai. '»rata starejšim delavcem, ^ia so bili Mbnojej&! r '-i iaM<*. če n. v> imeii sorodnikov, ki ^ zanje Korporacije pr.ceie lako z delavci, ko pnčeie u«tanovljaL penzi^ke sklade. Dejale da ru- morejo sprejeti de^^cev v delo, ki so prekoračili pel m iti n deseto leto. ker mora delavec služiti najmanj deset aije * je pokarala k let, »ia je upravičen penzije. t4 • Tare^. dr- lave takoj videie rHiko aerirrv ift To je bi*a le preracije ^ racunile s Uerr,. re pridrže stan« delavce ob časi, Neeanja. An-r^ m ra d*1 v. >e »^-avka za delavce Zjfubljena. Ta namer ^ pred rx"i pri jeklarskem tmstu. ki je za -i ■» - - d^^vce določil starostno mejo do |»et m trde^eva ^ta Delavec, ki je prekoračil j»et in tri-des^V; v ^ t^ai. da izjrubi delo in prenesel je mar>,-kterr, ;xt*idi ga je poniževala Nas trjL«4ovci z<'Ki |M>U>zni lju*ijr. VVckmt sm« _ .QC-frairtk. ki kde T Reža a a*, ker m -jaiiu. • K ^ tfraii. v> «O«3kh* u mm gia^a pn aii u xapar xa tririewf -im. T« hk ponafT > oa a? laSajt^ r Mr* V»-gLiu B^ffor a j j r pri*. .. 'ie-aT^.«- * • »arj Va, paa^f&a KnJurra ' ri a ieae. KJCira,«« Tiliaa P* ^ Wk*4i^',4 * aiiae deLaraie«. u in»».*» fnifte aedi»n4,u >-<«>. i ^ .; aleji opruu le eiinr * ^ ^•^lea en. c « a eaa«i>» jeta^. ki -aa. re k***^- ftme jt ona t -r^i L—^— ker j« mk^i. u t •ia je r» dejal > ^ | |M y f*.UL**»M ■— J piWMl l|bu •««.- T T~ .. ra aarwda arkaki kralj Vse večje M ha ardei m doralpai « ta ^ Kjerso,. m ^ j«Mto aii aarad •• "V . i. » . . . . , , uc uSiral vlado Mrvod u je ae tlrrata « ^ SU fr Ttp^o .la. ie P. p— Ilad. satm itad: »ovrai-' najreejo « aaj ^ r^K »e je aajbe^; j-v ^ aara:^ r Sekt^L ra^a wvf""*4 ^ * *ag<*»ke Ua aHkoliko bratu. 4 'dnrnle « aahterale «vo }b«do j«- bdo tadi dtrti art pahrajrr jr idp«) rfaibe. ker aa»a ho^u ?r Marin imjA ia km« a ee*- »e sSavkokan Tadi v prtu an 1903 pri daai. da a pri^ar«- a v> ipvraj earfaik: aa»a-f_____. .. r^i »Hmaega kralja Alek*aa^ira " Ukko ^ r.^r*noofa « kraljiea Dram. batrli kralja kavr i t bd . rr»„".jtt <04 r tratim m HLa tri a* tamka rreza. v fcaters **> bcP nc }a!k4Mke driir* rarv«-a R«.bj kralja nu Toda ker jr po »*oj< »olji odločala oblika vlade. y r^a»taia rep«bilka. Koliko •o *e prizadevali Kitajci, da ao ■OKA JK PACKA f - -H Ctocag* DL — r reoi 44 » f? mm eeaa jr idai » i'eaa »aro««Ba na^i aia 4a es P« f1""1 Goreti ^ * je drfceri ako ar v rea- ^ j mt4 pri flwCi ^ upalajejo sahteve nek bal- ^ w prodaja ; po li * ** lav. v prvi vMi go- l#r fire te* ______________________.__aaor. kateri aa Mi ---- aai WWjttTii Arst njo u rWi h ^ r^mkl Ko do aedaj anjkalj akmriferu. *d STAVKA LMMMJE Vi r l»ia aajv^ja mmm^^m ^ ^ Tod| ^ „ balk—kih di—tij le nled « tt TKA/A ko ^ je mainmla UI ^ T ^^ ^ a^irtirar«. vfadoera «te«a lo ko b« m aarodi v teatrah* Dovolj aa ir iai»ali kralje « «rje« Hanaettt W"ia -drža vab Ir «ogii otreati «o«ar" » » krr ta kil ^^» eatn ^ri - ^ ga gotovo. Wa najveeja napaka ad vaakagar. aa^ v waa pri- P* ■•i ko ta ali aaa ^ D^ko^ _ katera je po V naki aovi drfan —i « — —^ ^ krr je IjadMvo peijenarade via bodji Toda do te 1 1 ti narodi « . ko be. « ko no rveto. katera bi bita vW:k**a' krogi uprrridrti. t Italija ia oekoliko todt Aaguja 00 oruvoie Bolgarija ia Kama&iju da *c jofcfle v boj « tako rtalrW | * __ _ ' v. l.'.__i 1___i m vee čitali da cerkti kupili torfle. altar in doeodilo se w f*,njl T r • 1 %• i \ .. 1. . ^ r* . 'ranke« ae ^oaciena ia vra Balkon Rm:ja m I rarvrija »ta pa anivo> Srbijn « Hrrija naoprr*ti Bolgar.ji Kaka ^*iod«vv<-4jMo»t jr naoiaia r* nar«di. poorhf>r, ▼ Ho4 | tak j pnfcax*1' kraljev m koaji Radi t^ea je refAa ako kdo rre#. aarod hoer kralja, aarod r* cabtrva in aarod je za • kraljestvo«, la rav«o aj aarod pn kater ^a iloea o obliki vlade ia ka Delav: mt* * ko akral. a tako ko Mjair jr *eaJe aa Ki «0 treba «1*1 ia dikti i - ^^ rati, taka vlado meni —rti. Vank tMTfl TAT J* gotovi «^ > " m fcvTje^ n ir kaSejo Aieriske vesli. • % * \ 1 " If ankrai w je rroJaei^UTMl ** mr MWNW1J In vzidali cerkev\ Kljub temu j>a niso uneli nbaaje vodaa kolj fcriu « ko ki. Ijrviai Brkov. Di.a.. « tudi. iiMniiljeiija za lZjfaranega in postaranja iletavca. Njemu ^ jo bila i Ki prta cesta, čakala ^a je beraška palica, če jo k*J hx * ** ** prekoračil startjst. ki so jo določili trastovci. Njih darovi. P m ki so jih dajali cerkvam, sameaa. Pred naraščajo topniški bo spopadov med oglednim; « «u bilo bojev med pe- ardHo branil, iz Trešta iu ga pognal čez višine na drugo strani va ai proti Suši vi. Najltolj se je od likoval polic, sestoje« iz Kleaov 111 Saksoneev. Tristo ujetnikov, več strojnih pušk iu raznih vozov nam je prišlo v roke. Milovit* sovražil i protinapadi obešen. Nekdo jc potrdil, da tie bo obešen, iu ko je še par besed izpregovoril z Went brookom in napravil pozi rek žg«-nja, me je podal. Hišica jc vaa režatreljena in jm»-licija je na»ila denar v košarici. Našla je pet zavojev po *200 in en zavoj z desetimi dolarji. Dr. Koler •LOVKMMU IBBAVMIB na Pm A*., Pituborih. Pa. •Mttaaj« vUi. miiinm • ie*f(Hji SltVMska Narodni Podporna J )dnoti Ulorp. IT. junija 1907 v tri UUaola r . GLAVNI STlKi MT-N 60, LAWNDALB AVl^ OHIOAOO, ILLINOIH. unutm oobobi Pre4eedalk: John Vogrtft, bea teo, U Balla, IU. 1. Pe4pr»(U*dBik: J. BrsUovt«, R. P. D. 4, bos ae, Otrird, Ksne. LL. PMlpiadMdnik: Joirf Kshalj, >409 Bwlng era^ Bo. Uklaago, IU. Tajalk t Joka Varderbar, 170» Bo. Lawadaie Av«^ (micsgo, UL Blagajniki Anton J. Tnrbovne, P. O. Bes t, UUare, IU. Baplsnikar: John Molnk, 4008 W. Slat Ht., Chisago, IU. NADZORNI ODOKt Jaše Antbroiifi, 191 box, Csaennbarg, Pa, Paul Bnrgnr, 741—Ink Bi, U Bella, 111. F. 8. Taacher, 874 Ahanj Ava, Roekspring, „Wyo. rOROTNI ODBBK: Aatoa Hreni, 811-ettk Ave^ Naw Dnlath, Mlaa. Joie Badllek, box 488, Bmithton, Pa. RSdolf PleterAek, 418 bos, BrldgavlUa, Pa, Jakeb Mlklavlll, L. Box I, WUloak, Pa. M. Petrovleh, 14818 Hale Ava., OoUiawood, O. UBBDN1K "PBOBVBTB''! JeAe BarartalA. VRHOVNI RD RAVNIK i F. J. Kara, U. D., 0101 St, Olalr Ava, (Hat aland. Obla, VU DBNABNB ZADRV1 IN BTVABI, kl es Mšeje fU apravea«« ta B. N, P, J, aaj sa poiUjajo as naslovi JOHN VBBDBBRAR, aeB7—ee Be. LawaAale A vas ORlaa«*. m PBITOftBB QLBDB QBNBKALNBOA POBLOVAJBJA N aoltljsja aa aa slov} JOftB AMBBOŽI0, BOS UI, Osaaneeian, Pa. BADBVB PBBPIBLJIVB VBBBQTB, kl Sla »k rwttU prva la drugs la staaoa, ss poiUjajo as aaalov: ANTON HBABT, 811 — Sdth Ava^ New DaUftk, Mlaa. VBI DOPUL raaprave, filaakl. asaasetls M, aa "Preeveko" ee poHljn}« aa aaMev: UKBDNliTVO "PBOBVBTB", 8807-48 Be. Lawadaie Ava^ Obleaao, Illlnoia VBB UPBAVNIlKB BTVABI, aarotalna, oglsat, ss peMUsJe as naslov: . UPBAVNlftTVO "PBOBVBTB", 8807-« Be. LawaAals Ava., Ohleago, I1L V komapodancl s UJalMvoa B. N. P, JH uadnUkvoai la npravalltvo« "Proevete" as rabite Imen aredatkov, marred nnpUlke aaelov, ko )e ta anva-den sko IsUte, ds bo vsaka stvar hitro rešeaa. Bsja glavasgs apravasga odbora ee v*MJn vsake pero sredo ta tmjl SetrteS v BMeeoa. Baletak ob sal art popoldne. NORTH SIDE STATE BANK 'rock smiles, tuyo. IMA KAPITALA VH REZERVE 1100,000.00 Je izredno pripravljen in opremljen za iioalovanje a SLQVENCI, HRVATI, SLOVAKI in drugimi SLOVANI 141 eoBUaoM danar valim prl|.Ul)«in » Mu« itumovtaa eo aalaMHS aaaah, PlaCutenio 4 odntoiii* obraalB na bssl« vlofla. močna, KONtaaVATlVNA IN napksuna INSTITUCIJA, Slovensko-Hrvatskl Pogrebnih I balzimovic Naš pogrebniškl urud je urejen z vwml |N>trel)ščinamj 7.11 POGREBNE SPREVODE. Poaebno zu društva in za one, ki nimajo prostoru v uvojl blšl zu pokojnika, Imam lepo ivojo kapelo. Automoblll in koč I ju m« dobe pri meni vank čaa. Se priporočam Jožef Pavlake lastnik Tel.; Cunul r>oo:i 962 W. W* SI. :: n :: Chicago. III. ■ ■■■■ ■■■■■■■■■■ ■ ■ ■ ■■ Premogarji lahko zaslužijo ■ dobro plačo« l 50 premogarjev potrebujemo. ^ NaA premogorov je vam, premoK je vinok, delo ■ je Htalno, podnenje in nitna voda je dobra, Cerkve ■ in šole. Ni Htavko In ne (IcluvHkih neredov. Pridite priprti- ■ vljeni za delo v Tippecunoc Ohio, nli pu se izgluaitu pri g aupt. K. I. Koush. • m The Still Water G>al Mining Co., ■ TIPPKCANOE, OHIO. • ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a" $100.00 na vnaka dva tedna zanlu/Jjo boljni premogarji. Potrebuje ac Ae 25 Slovenskih premogarjev. Uninki premogorov. Gradimo nova hite. Mi damo na^im delavcem zautonj zemljo za Kaditi zeljenjavo, dumo zantonj premog in nizko ceno rent. Dober bord za Hamce. Delo je stalno, do»ti vozov. Pridite pri-pravljeni za delo h Penn. U. H. železni co, ali pa ae izglaaite pri Mr. Frank,805 House Bldg., Pitteburgh, Pa. THE m COAL MINING CO,, Salt Run, 0. - Rush Run, 0. velike ofeniive sa bodočo ' "o ^ storjeni zaM*.F"*1 ""tavlj^,,. - kajšnjih uradnih krogih spomlad postojanke.} wMhinj(t<>Ilt 31. av I»nd«», 31. avg. -•^ea, btaorgfMia in sever- tujejo o načrtu figanti^ne ofteiri- I I ■------- v#. na frontah, ki se Ima i/ '•Mfriu T* Je z°!>e1 oii vr**<» prihodnje ep«»mlsd. Prvi,, K Tar"opo,a'in velikHn direktni mllHsri«ti^ni u ; ^ '"■a ruska artilerija (\aree bo zavdala Ameriks zaeno' 01 Po "i radi. angl ešk o-f ra neoak im i. Italijan- ^pod. julno ud Uši-;akfani in ruskimi navali Mi zavrnjeni. Tukaj računajo, da Amerike la-| kko prUtte z vsšno vlogo na bojišču Mm ima enkrat 2.V>tSSI ...ofll na fronti. 7. gotovostjo trdijo, da mH vnemi' Ali veste, da |e odvisno od m^^mmOi. da lahko zaslužilo fi^Tio^r^iV kolikor i h ie volil v KIKK-DIINN COAL CO.. v West Polni, Oblo. b iA, ,>.,»«,,.h .t.i.v ' 71 v I ieriRko nUnje, delo. iNxlncbje iUL je Uko. y.«m» t>n naa. i^aej«« a/<. Kairnnnina x- nlzks. C*kjmt* Mi smo |s»vlAall HaAo za V U»m letu In pia«'ujemo \n> naj-mnogo ii«-1 imamo vedno dovolj vosov iui razpolag' Naše hifte imajo kleti, vrtovi bo polep, rMctr^na mavetl)ava ln r.ekL ri imujo tudi kopal " ' I ilelo a ( Pridite prioravlumi pittsburghTp li za »A L. K li. tideznieo ali pa ae oglasite pri LJUBEZEN IN RODOLJIIBJL Spisal Fran Oovškar. "Pa Uje je Dore?" je vprašala Melanijo, boleča ne i znebiti velike zadrege, v katero jo je »pravilo Kreaovo vedenje in tetina opazka. " V predilnici. Danea je sobota — drevi se izplačajo delavci in delavke, zato pregleduje knjige . . ." 44 Pojdfrva ga posetit!" je dejala Melanija. 4'V predilnici še nisem bila." , ln šla sta. Predilnica je stala dober streljaj zs hišo. Tvornim je bila obširen kompleks poslopij, ob katerih je t«-kel na jedni strani močen potok. Jedva sta ne približala tvornici, začula sta zamolklo bobnenje, ropotanje in grmenje strojev, sikanje para in šumenje vode. Na obširnem dvorišču ho nalagali nekateri delavci velikanske zavoje volne na vozove. Ko nta prišla Melanija in Kres inimo njih, odkrili so se in pozdravili ju vsi. 44Dobro jutro!" je odzdravil Kres ter se takisto odkril. 44 Ali se ti je že zacelila roka, Martin?" je vprašal enega delavcev. 44Hvala za vprašanje, gospod!" je odgovo-voril delavec, mlad, postaven fant. "Tri dni že luhko delam." 44 No, hvala Hogu, da ni bila nesreča večja. — Kaj pa tvoja mati, Matej T Kako ji je?" 44 Hvala, — bolje; — zdravnik je dejal, da ni več v nevarnosti," je odgovoril drugi delavec. 44 Vcesli me— mati je največji zaklad o-trok —; pozdravi jo, Matej, v mojem imenu!" "Bom, bo in, hvala, gospod!" — In šla sta dalje. Iz enih vrat je pripelo rde-čelično, krepko k meta k o dekle. Ko je zagledale pred seboj naenkrat Melanijo in Kresa, je obmolknila in sramujoča se tiho dela: "Dober dan!" Potem je hotela brzo oditi. Kres pa jo je ustuvil. "i.\o, no, Frsnica, le poj, le poj — kaj se boš onegovalal — saj imaš povoda dovolj! Nevesta si, — vem." 44Vi veste?" — se je čudilo dekle, lica ps so ji zs žare Is ml sreče in veselje. 44 Vse vem . . . prsv je, da je tako," je dejal Kres. 4'Kdaj pa bo poroka?" "'Menda v nedeljo črez eden mesec . . . Vse je že v redu." 44Dobro . . . čestitam ... pa nikar ne pozabi, povabiti me vssj na pojedino . . . sicer pridem sam oglarit." "Ne bo treba, goapod!" se je smejalo dek-kle. "Gotovo Vas povabimo, če boste hoteli priti." "Olcj jo, seveds pridem!. . . če bo pustil tvoj Tone, zspleševu jo parkrat, ds bo vse gle-dalo I" Dekle se je glasno smejalo in pozdravivši ju zopet odhitelo. 14 Pridna in poštena delavka je Kastelčeva Franka," je pravil Kres Melaniji. "In vrla pevka uušc čitalnice! — Zagorja novega Toiietš, goatll-nlčarjevega sina, ki jc tudi čltalničar, je ljubita že tri leta skoro brez upa, da se kdaj v žameta. Stari Zagorjan namreč ni maral Wboge delavke za sueho. Sin njegov naj si poišče bogate meščanke, — to jo vedno želel. No, Tone je ostal zuačajeu. Pred |k>1 letom pa je umrl Zagorjan, — v.ndela ga je kap, — iu Tone je postal samostojen. Vzela se bosta torej. Franica bi lahko že pustila to svojo službo, dokler se ne poroči; a postajati, lenariti noče . . . pridna, delavna puni-ea je . , . Bog jima daj srečen zakon!" V tem sta prišla do tvorniške pisarn ice. Dol-žaii ju je vzprejel sredi četvorice uradnikov. Prišel jima je takoj nasproti, ljubeznivo ju pozdravil ter tožil, da ima silno veliko opravka. 440, nisva te hotelo motiti!" je dejala hitro Mclaniju. 44Hočem si mmiio ogledati tovarno, katere še nisem videla." 44 Dobro, dobro, — le oglej si jo — zanimala tc bo gotovo. Boljšega vodnika ti pač ni treba, nego je Kres; on je v tovarni kakor doma." 44 Ne govori vendar toliko, dragi prijatelj,"" se je smejal Kres; 4,suj hc .sliši iz tvojega dobri-kunju le nujna želja, da se naju čim prej izue-Idš. lin, ho! "Tako je kaj bi pa tajil! Ha, ha! — Le pojdita torej - mudi se tako že, da si ogledata dopoldne vse vsaj površno. - Torej do svide- nja!" Kres je vodil sam Melanijo. Znani s« mu bili vsi vhodi in prehodi, vedel je po vrsti za vse dvorane Ko sta vstopila, zadonelo jima je na uho grmeče bobnenje in ropotanje strojev, čistečih ai-rovi bombaž, oIhIiiIii ju je gorkn soparica, začutila st a vonj olja in petroleja. Ogledala ata si sa vrst-jo vse stroje, »hI onega, ki je delni le sirovo, do on« ag. ki je plel najfinejša vlakna Melanija se ui mogla načuditi neravuvnljivi točnosti in umet-iiosti strojevih del. "Zd4 sc mi, kakot bi imeli stroji pamet — dušo,* jr dejala 4'Glejte, prav natanko morem *tcti jedna — dve — tri — štiri, dn se premakne . tale priprava, dn se razpleto te le nilke, in ianova štejem jedoa — dve -—tri — štiri, da se priprava zopet odmakne in vlakno je spleteno . . . Kolik napredek »si preprostih' kmetskih tkalnih statev do teh tako umetnih, kompliciranih in natančnih strojev, ki napravijo v jedni uri več, nego v prejšnjih » asih vse leto stotero tkalcev? — Zarm, čudovit n jc m«*'- človeškega duhu, ki sc ne miruje, dasi jr \dihuil že mrtvemu, težkemu železu živi je-nje, gibčnost, umetelno«!!" "Da. človeški duh je nenasičen, nrumurrn. \tslno napredka željan," je jiritrdil Krea 44 D. until je nt roje, o katerih se prejšnjim rodovom še sanjale ui, priprave, kakršnih si ni mogel umi-uliti niti fantastični genij Julesa Verna ''Rokodelstvo" hode kmalu le alovarska beseda, aaj stro- ji opre vi jejo že vee, kar so delsle prej človeške roko." In hodilo sta iz dvorane v dvorano, iz prvega nadstropja sta šla v drugo, od tam pa še v podzemlje, kjer so kurili za stroje. Delsvci in delsvke so ju uljudno pozdravljali. Kres je nagovoril pogostoms tegs in ono, vpraševal, šslil se in drsžil ž njimi. In delsvci so jima pruitovoljno razkladali delo pri svojih strojih, opozarjali ju na to in ono ter se zopet prija-zno poslavljali od njiju . . . Ko ps sta se vračsla domov, izpregovorila je Melanijs: "Če bi občevsls vsa inteligenca tako, kakor občujete Vi z delavcem, izginila bi vsaj polovica one mržnje, vsaj polovica onih sovražnih predsodkov med delavci o naduti mogočni buržo-azijif" "Menite, goapodičnaT" — Morda imate prav . . . Ne mislite ps, da občujem z delavcem prijazno le zato, da je tudi on tak nasproti meni! To bi bilo sebično, neiskreno. — Moje občevanje z delavcem izvira le iz srčnega globokega prepričanja, da so nezmisel stanovske kaste, da je ob-čekvsmo tisto umetno gojenje aristokratskega čustvovanja med meščanstvom, ki se smatra višjim, boljšim ter priviligiranim za razne dobrote, užitke in pravice, katerih naj bi delavec ne sinel poznati. Moja prijaznost z delavcem je gola po-alediea nazora, da so vsi ljudje pred Bogom in vftrtjo jednoke vrednosti! — "Verujte mi, da sem imel iz početka a temi svojimi nazori med našimi neslavnimi Taboriti prav težko stališče. Moja želja je bila n. pr., da bodi naša čitalnica zares narodna hišs, ne ps zabavišče samo nekaterih meščanov. Želel sem, da bodi čitalnica prostor, kjer se goji lepa pesem, lepa godba m lepa igra v korist in veselje vaškega, ki čuti s slovenskim srcem. Temu pa se je upiral marsikdo. 4'Moj Bog, jaz naj plešem n fabriškim delavcem !f" se je branila gospa zdravnica, katera je — mimogrede bodi povedano — hči kmetskih roditeljev. " Milosti vo," sem jo tolažil,4 u ver jam Vas, da ue bo fabriški delavec prav nič smrdel po olju in petroleju; da ne boste čutili prav nič njegovih rank a v ih. rok, zakaj nosil bo rokavice in tudi na njega višnjevo bluzo boste povsem pozabila, ko pride po Vas v salonski, črni suknji in beli kravati. Verujte mi, milostiva, da je možno s poštenim in merljivim delovcem ravno tako, aii pa še pametneje govoriti, kakor z marsikaterimi gospodiči s frakom in nanosnikom, ali pa z gospodi v dvobarvanem suknu z zlatimi zvezdicami na ovratku! Delavec ume boš tako plesati, kakor naši inteligentni gospodje in baš tako lepo se Vam zahvali za skazano mu Čast; — da, njegova zahvala bo celo iskrenejša in prisrčnejša!" Teko sem ji govoril. "A moje hčerke, moji sinovi vendar ne morejo v tako mešano družbo!" se je togotil zopet gospod ttvptnik. "Moje hčerke vendar ne morejo pleeeti a krojači, % zidarji,čevljarji . . .!" \ "Goapod svetnik," sem mu dejal, "kakor jim drago! — "Zagotavljam Vas pa, da' imajo vstop v čitalnico aamo poštenjaki, naj ai bodo ti potem iz meščanskih, delavskih ali kakih drugih krogov. Porok sem Vam tudi, da bočfo vsi dostojno oblečeni in da ae bodo vsi dostojno vedli. Ako Vam to zadostuje, ine bo prsv zelo veselilo, če bom mogel pozdraviti Vašo velecenjeno obitelj v naši čitflnici." "Nekaj česa so se še upirali, končno pa je le premagala željnost po plesu in zabavi vse predsodke, in prišli so polagoma vsi in vse. In reči emem, da ni bilo nikomur žel . . . Odbor pazi strogo na red in na vaako malenkost, ki bi mogla koga šaliti. Tako pa se ni pripetila doslej še nobena pomembne neprilika . . . Gospodične hčerke svetnikove se z navdušenjem vrte po zibajo-čih se akordih ob strani vztrajnih plesalcev-ro-kodelcev, gospod zdravnik, odvetnik, uradnik, profesor in učitelj po se takisto z vnemo sučejo z brhkimi delavkami. Razločka — vssj navidezno —■ ni nobenego. . Tako je govoril Kres Melaniji, ki ga je zvesto poslušals. "V Trstu bi rekli Vašim nazorom, da so socialistični; — jez ps »e strinjam povsem ž njimi, zato jim morem nsdeti le naslov — pravice," je dojela one . . . Potem sta se poslovile. Stopajoče navzgor pa je srečala Melanija svojo teto. V No, koko ti ugaja gospod Kres!" jo je vprašala Ana. "Lep, psmeten mož, kaj ne?" "Posebno pa plemenit in pravicoljuben mož, kakršnega aicer ne poznam," ji je odgovorila Melanijo. Teto jo je začudeno pogledalo, pa dejale: "Da, de, poeebno pravicoljuben in plemenit mož... lep znečej, Meloni jo, lep značej je Kree, da do..." VI. V postranski sobici goetii-ne pri "Novem svetu" sto sedelo zvečer pri poliču vino dva gosta: uradnik KoČevor in doktorand zdravi lat v a O-roien. "Po kaj pa je prevzoprav prišla gospodična Melanija k fabriškim? je vprašal baš doktoroud. "Melaniji je pred letom umrla mati . . . ostala jf sama a očetom. Ht ari Dolžan v Tretu ima ve-lik enako, krasno zidano hišo — palačo! — Kredi korza. Bankir je. — Melonija je aamevala dolgo čaaa ter se dolgočeaila. aaj sorodstvo v Trstu ni ms . . . oče pa je ie siv, astmatičen ataree, ki idl ve« dan v svoji pisemi. Dekle si je torej prav gorko /aželelo. priti aopet med ljudi - . . Hm, je-dva dvejset let šteje menda. — Za to je cvedel Dolžan ter jo povebil v Tebor, kjer te ni bila in kjer oataae, kolikor časa «e ji ljohi. Teta Ana jo ima rada. kakor bi bila njena hči, in Dolžan je tekisto ponosen in sila IjubeznjW s svojo seat riMoa" ? ^ (Dalja .UdU „ Razvijanje umetnosti ? bronasti dobi. Ko so ljudje spo/nali kovine in uje uporabo, je nastopils novs doba, v kateri je človeštvo hitreje napredovalo v socialnem kakor tudi v kulturnem življenju. Mesto raznih izdelkov iz ksmena in kosti, kskor orožja in raznegs orodja, so ljudje začeli izdelovati te izdelke iz kovin. Ker so vsakovrstne stvari veliko lažje izdelovali iz različnih kovin kakor pa iz kamena, so se neksteri ljudje pp svetili izključno tej obrti. — Toda človeštvo ni naenkrat poznali« vse koviue in jih tudi niso znali porabiti. Najboljši poznavalci raz nih dežele trdijo, ds so v nekaterih deželah rabili le baker, bron in dleto. V poznejših časih so začeli rabiti tudi izdelke iz železa Predelovanje železa v jeklo so se šele pozneje naučili. Prehodi iz e ne dobe v drugo so se jako počasi vršil. Nekateri učenjaki trdijo iu to je tudi resnica, da niso ljud je v posameznih deželah skupno izpoznali vrednosti in vporabo različnih kovin. Radi tega ao v sosednji deželi že dolgo časa rabili kako kovino, ko v sosednji deže li niti vedeli niso za njo. Ravno tako je tudi z bronom. Nekateri narodi so že dolgo časa rabili različna orodja in orožje izdelana iz brona, dočim so sosednji naro di še rabili izdelke iz lesa in kameno. ln ravno tako se je tudi Ro dilo, ko so narodi izpoznali vred nošt železa in opustili izdelke iz brona. W. Belks piše, ki ga prište vejo med najboljše poznavateljc prejšnjih narodov, d s so bili FiK stejci, kateri so se naselili iz Kre te v Palestino, prvi in najboi.iii rokodelci, ki so izdelovali iz železa različna orodja. Med tem ko je v Egiptu železo izpodrinilo bron in so začeli rabiti železne izdel ke, so v Evropi komaj izpoznali bron in ga začeli uporabljati. V nekaterih delih sveto, so pa ljud je veliko prej poznali železo in izključno rabili železne izdelke. 0-bratno pa poglejmo Ameriko in nje prvotne prebivalce, kateri so izključno rabili izdelke izdelane iz brona, bakra, zlata in nekoliko malega tudi iz srebro. Tudi v več krojih* Azije se da določiti doba bronastih izdelkov, v Evropi nam to dokazujejo izkopine. Naravoslovec Lukrez nam jasno pove: "Vporabo" "rude" je je bila zna na prej kot pa železa.'; Bron, ali kot ga imenujejo rAz-ni klasični pesniki in razni stari-noalovei "ruda", je zlitnina, ka tera obstoji iz pet do petnajst delov bakra in petindevedeset do petinosemdeset delov cina. Največ obstoji razmerje od deset do devetdeset. Da so narodi že prej po znali način zlitnine bakra s činom, je poponoma jasno. In gotovo je tudi, da so že prej poskušali rabiti te dve kovini vsako posamezno iu izdelovati različno orodje in o-rožje iz njih, predno so jih začeli mešati. Šele potem ko so Izpoznali vrednost te zlitnine (to je mešanica vsake kovine z drugo) glede njene trdote in svetlikajoče se barve radi dodatka nekaj cina, so začeli izključno rabiti to zlitnino. Da so pa rabili pred bronom samo baker, to nam ps jasno dokazujejo različne izkopine v sred-njej Evropi in ravno tako tudi v južni. Bakrena doba je pa bils jako krstks. Razni Izdelki iz hakea so se jako malo razlikovali od izdelkov iz kamena. Bili niso prav nič umetno izdelani. In radi tega lahko imenujemo bakreno dobo zadnje ostanke kamenite dobe. Neki starinoslovec se je tudi izjavil o nemoči bakra kateri je za mogel šeTe vsled zveze z čudotvor-niin clnom premagati kamen. Izmed vseh dežela ima brona-sta dobs edino v Evropi neko posebno zgodovinsko preddobo, katers se izrazito kaže v posebni Umetnosti. In to ni niti za vso srednjo Evropo ensko. Dobs bro-nsstih izdelkov je bila v južni Kvropi zelo kratke in to le vsled tega, ker je začela iz vzhodnih in južnih kulturnih dfžel prihajati umetnost v izdelovanju železnih izdelkov. In to je toliko vplivalo ao rasne dele južno centralne Evrope, do rožni starinoalovei niso mogli včoaih določiti, v katero dobo epada ta ali oni isdelek. To se poeebno opeža v južnih delih Av-strije in FVancije. Drugi stsrinoslovec, Astes po i-menu, trdi in skuša dokazati, d4 je znanoat o pridobivanju raalič kraja naj bi tudi izšla znanost o pridobivanju brona, razni njegovi isdelki, in se rszširili po južni Rusiji in po krajih ležeči ob Sredozemskem morju. Kakor tixli nadu-lje Sophus Mueller, se je odtod razširila po Italiji in odtod po Francoskem in ns otoke, kateri we-daj »padajo Veliki Britaniji. Severna in sredujs Evropa nista dobili to znanost iz južne Evrope ali pa iz Francije, ampak od obali Črnega morja. Učenjaki sodijo, kar je tudi najbrž resnica, da se znanost potem prenesli razni narodi za časa preseljevanje narodov. Industrijo raznih izdelkov iz brona se je najbolj gojila v severni Ogrski in v deželah ob Baltiškem morju, kar nam dokazujejo razne izkopine. Odkrili ao že veliko peči za vlivanje brona. Kajti v začetku so vse stvari vlivali, še le v poznejši dobi so začeli tudi bron kovati in obdelovati. Seveda s tem še ni rečeno, da se je vsa industrija bronastih izdelkov vr šila v teh severnih deželah, kajti prava zibel te industrije je v deže lah ob Sredozemskem morju. Vc liko stvari, katere so izdelovali a teh deželah, so potem posneli ali pa izpopolnili. V splošnem »e j pa ta industrijs v severnih deželah sama po sebi razvila in s ča som postala popolnoma samostojna. Nastal je velik preobrat v vsem družabnem življenju, ko so prebi vaici izpoznali to novo kovino. Sicer niso takoj zamenjali različne ga orodja, katero je bilo do tedaj iz kamena ali kosti in lesa. Naj prvo so rabili bron za izdelovanje raznega orožja in potem šele za različno orodje. Sekire in kladiva so začeli izdelovati v različnih oblikah. Bodala so najprvo izdelovali jako kratka, šele pozneje so za čeli izdelovati daljša, proti koncu celo zelo težke meče. Različne i gle so izdelovali jako umetno ka tere se še- sedaj občuduje v raz iičnih muzejih. Začeli so izdelovati različne okraske in posode, katere so ravnotako zelo umetno izdelali. Ko so izpoznali bolj natančno kakovoat brona, so začeli izdelovati tudi različne uhane, zapestnice, prstane, verige in veri žice, katere so vlivali ali pa kovali. Kar se tiče zgradb različnih stavb so prebivalci gradili Še ve dno tako kot v kameniti dobi. V neka telili krajih so se ljudje šele pozno začeli bolj skupno naseljevati. Čim bolj so ljudje zsčeli ra liiti izdelke iz brona, tem bolj so nastajala mests in vasi. fttavbe na kolih so začeli izpopolnjevati in graditi bolj daleč od obrežja. Gradili so dolge mostove, kateri so vezali stavbe s celino. Našel bi ne so postale večje kot so bile prej. Stavbe so trdnejše gradili iu v nekaterih krajih so protje nado meetili z bruni, katere so vdelali, ua ta način, ko se še sedaj opazi na Kranjskem pri starih lesenih hišah. Polagoma so začeli graditi poslopja iz neobdelanega kamenja ln sicer iz največjih kosov, kote re so euostavno eden vrh drugega polagali. Pozneje ao začeli kamenje obdelovati, ko so poznali bron in si iz njegs naredili potrebno orodje. Tudi velikanske plošče so polagsli eno vrh druge brez tnal-te. V več krojih so že naleteli na tako zibovja, katera še izhajajo iz te dobe. Vssk se je še čudil tem velikanskim ploščam, ki so jsko visoko ens vrh druge položene. Posebno velikti jih opazimo v južni Italiji in sploh v deželah ob Sredozemskem morju. Na Angleškem je najbolj znamenit dobro znani spomenik zgradb, ksteri se nahaja blizo Salisburyja. Sicer je ts stsvba že deloma porušena, toda kljub temu se še vedno lahko opaža velikanske granitne stebre, ksteri so bili medsebojno zve-zsni brez kake mslte. Sploh v stavbi ni opazsti nobene mslte in bils je jako umetno postsvljena. Vsi stebri so štirioglati in so iz ir-skegs grsnits. Nekateri učenjaki trdijo, ds je stsvbs morals biti zgrajena okoli '2000 let nazaj. Nekateri angleški starinoslovci ps trdijo, d s je natančno 1HH0 let že preteklo, odkar je bila stovbu zgrajene. Sploh je stavbinske 11-metnost iz te dobe jako značilno, kor oe kože še posebno v nekate-rih krajih Froncije in velike Britanije, kjer je bilo tokratno stavbarstvo jako razvito. Na več ka- westu Rodez v ...» • I* uajvef. v okraju i. južni Franciji. - Trgovska in ol,ru,„ Tep''tz - MH.ee,,.u * H Om*n, je razposlal. čem v okolici eirkuUr T;"0- ^ - n. r v njih lastnem intere.su Z «v«je stvari ne ra,stavil.*,, •tadh, kakor s, ' da se revnejše ljudstvo ia preveč. Ra/ne den.oJtr^J ilobne poskodl* tuj^ privedlo trgovsko i^C mco do tega »klepa, da se n! vsem trgovcem, da „.j <(d naprej ne razstavljajo drugih stvari, katere zainop kupovati samo pmnožnejii v izložbenih oknih, krr razburja množice. V^kdo mo označi z napisom, da pr in ima v zalogi te in one živila." Komentarja ni potreba k ti cirkularju. naj napridul Proaveta piše za bl&fo, ljudstva. Ako m strinjal t mi idejami, podpiraj trj oglašajo v Prosveti. V mam vso za vaakdanj« potre ne po zmerni eeni ANTON Z0RNH Herminie, Pa. .. ttfpecanoi, OHIO. Prejeli smo obvestilo iz caoe, Ohio, kar >e tiče tirno premogorovov Still Water Mining družbe, da potrebuj precejšnje število premo« Tu obaolutno ni nobenih akih neredov in ne stavke. Kar| nam znano, rudnik je varen, mog je vinok in delo je stalno | za bodočih 25 let. Podnebje b na voda je dobra in tam so in šole. Tam je že precejšnji i vilo alovanskih družin ia dr ima še najrajfte Slovence kot mogarje, ker ve, da so pridni dobri delavci. Torej je že to kaz, da Slovenci nadkriljuj druge narodnosti. Mi pripora mo našim čitateljem, kateri brez dela ali imajo slabo delo, gredo in se prepričajo o tem megorovu. Kar je nam znano, ae dobro zasluži, in stanovanji dobi 5—6 sob za 6 do 7 dolarj na mesec. Kdor želi iti deliti rudnik, nsj se pelje z B. t 0. R. železnico do Tippecanoe, 01 in tam nsj »e zglasi pri Supt Roush. Ud KADITI Uaiake iadataaa Ibykus Oigare........ B. H, F. i. Olgii*...... Tillman Cigar Oo. _AURORA, Klfflj Zaston ČAJ NA POSKUJNJO 15 ČUDOVITIH ŽELlJČ vjdJ slovita sdrsviln« iznajdb«. FATHE MOLL1NGE RJE VEGA SLOVITEC ZELIŠČNEGA ČAJA. Če imate tn nje. ssprtje, neči.to kri. teledbio. rednet. glavobol, j.tmo ali ^ bolest, nam polji* v»4 ""J10/ B'. pisnici in prejmete brezpUfo "lM„S® MEDICINE CO S4. Melliat" 14 e««l p«rk w«r, (h-»■» pittsburgh. pa Zakaj nisem lak kot so drop prtvt bokh«. >'ld' ^ , moreni miii«.ni; - k'" IM trdni. M- "' IV1 p. * UM Vi l.k« "kl ^ Tud, Vi «tr drugi- Vs-V oči .« lahk« bistra, M ; tjvtf čs, sko bodete uživjl' ZDRAVILO Ik MOW. rege t,Kii drugi prirodno sredstvo, k.tero povrne -oči v krotke.^ Pošljite še deaeaead^ T« Vi warm*«' J«*" — j .------J»r»SV 1 ® menitih spomenikih iz tedauje do-j Mvoj, sli p« • jqyffO U* . Sili be opažamo različne podobe izklesane, katere ao jako umetno narejene. To posnemanje je ostalo še nih kovin in njih izdelovonje pri- do sedanjega časa. Veliko takih Ma ia zapadne Azije. In iz tega spomenikov ee vidi v musejii v jev. Naslov RATORY Pittsburgh, Pa.