Londonski list "Daily Sxpress" od 2. "novembra prinaša ne-
ve podatke o izdelovanju atomske bombe. Ned drugim list pripoveduje*
da imajo Združene države severne Amerike zdaj narejenih je 96 bomb.
List prinaša tudi slike in. risbe atomske bombe ter podrbnosti, kako
je narejena. Atomsko bombo popisuje kot nekak zračni torpede, ki je
f  ..težak 4 tone in pol.

Izdelovanje atomske bombe je zelo počasna reč.Vkljub temu,

• da imajo Z&ruene države dovolj primernih in zato urejenih tovarn
' ter dovolj surovin ter' gradiva, vendar do danes niso mo°'li izdelati
niti 100 bomb. Odkar pa je vojska končana, atomskih tovarn tudi niso
še povečali.

Nazadnje list znova bombo bolj natanko popisuje: Bomba je
kakih 8 m dol»a ter ima dve padali. Bomba je zelo težka, pa le zato,
.ker ima nenavadno močen kovinast (morebiti svinčen )plašč okoli in
okoli jedra. Ta plašč je podroben, da zavaruje moštvo letala pred ne¬
varnimi plutonijskimi žarki.

D(GAULl£IN mNGOSKG VOLITVG

»  V vclivni bdj zi  f.rAcoake parlamentarne volitve, ki bodo

10. t.m., je zdaj posedel tudi ^en.De Gaulle, ki je na praznik Vseh
svetnikov v posebni izjavi pozival volivce, naj podpirajo le tiste
kandidate, ki bodo resno hoteli novo ustavo spremeniti. 0 novi usta-
vi je De Gaulle dejal, da je nesmiselna in sploh že zastarela. Vsem
trem velikim strankam, ki zdaj vladajo, je general De Gadile očital,
šk ta  niša sposobne, da bi vladale državo.. Ko je De Ganile 'tovoril o no¬
vi us oavi, je dejal, da bo silno obremenila Francijo, če j e me bodo
pravočasno spremenili« Zdaj vsakdo lahko sprevidi, da je francoska
republika, ki smo jo s tako težavo rešili iz prepada, zdaj le i^ra v
rokah treh strank, ki jo vlečejo sen in tja.

Kakor poroča agencija "E^ " je ^enerel De Gaulle v svoji
izjavi pozval francoski narod, naj pri teh volitvah napravi -konec
vladi treh strank, ki so doslej vladale Francijo od konca vojske. Do¬
besedno je dejal: "V sedanjih okolnostih stranke označujejo zrel j na¬
ša-notranja nasprotstva, ki jih je ~al toliko in so tako 'dLoboka! Po¬
zivi j em francoski narod, naj oblasti, vladanja ne izroča več koalici¬
ji treh strank, temveč le eni stranki, ki naj sama vlada!”

Tenu De Gaulle-ovemu poseru v francoski volilni boj je
odgovoril komunistični pariški poslanec Florimond Bon te, ki je dej...: , ’
da De Gaulle "zbira vse reakcionarne sile na Francoskem", da bi tc
demokratično ustavo razbil.

Gen.tajnik socialistične stranke Mollst je dejal; "Ni no¬
bene boljše metode, kakor pa tista, ki si jo je izbral ^en.De Ganile,
da pred 'volilci očmi resnično važnost teh volitev."

Frančišek Gay, tajnik republikanskega ljudskega ribanja
pa je De Gaulle-ju odgovoril le; "Ko bi bil francoski narod tc usta-
zdaj odklonil, bi Franciji °rrosil padec v prepad.”

sU«BUAlUfy

& Jy

Dc»ia3i ?l%spvi f  S. XI*1$46, •*-**—•-—* Str. 2.

JUGOSLAVIJA "ROMUNIJA - ITALIJA

Skrivnostni sestanki komunističnih državnikov*

*' ' Romunski ministrski predsednik Jroza je imel v nedeljo v

I/ujroJu v -romunskem Banatu volilni ~ovor, v katerem je med drurim
tudti tfl-le povedal: „

■'Sedanje meje'ned Romunijo in Jugoslavijo so ±n ostanej*
kftiigno veljavne.” Nato je ministrski predsednik Groza povedal, da se
je bil p*;$d kratkim sešel z jugoslovanskim maršalom Titoffi", - s katerim-,
sta bila'skupaj več dni' in več noči. Ta sestanek, ki so °*a doslej
prikrivali, "je imel namen, določiti sredstva, kako naj se-ustavi, in
onemogoči agitacija srbskega prebivalstva v A  romunskem Banatu, ki je
Aelala za to, da bi se romunski Banat priključil Jugoslaviji, Groza,
je pohvalil, zmerni duh in razumevanje maršala Tita ter obljubil, da
bo ta agitacija za priključitev-k- Jugoslaviji v Banatu'" izginila;

Tako se d asi poročilo is Bukarešte, ki je več ali manj
iz uradnega vira. Ta skrivnostni sestanek med Titom in.Grozo bi kon*
čn* še ne vzbujal prevelike pozornosti, ko bi hkrati iz Rima ne pri¬
hajalo to-le poročilo:

Italijanski politični kro^i so danes naznanili javnosti,
da je pred nekaj časa odpotoval v Bel^rad voditelj italijanske k«~
munistične stranke Palmiro Togliatti. Uradno nadažajo', da je liil
namen nje^overa pota y Bel^rad, ta,, da,.bi zbličal jugoslovanska in
italijansko politko. Italijanski politični kroni naTlašajo, da bu
zaradi te5?a potovanja v Italiji nastalo veliko vznemirjenje, zlasti
zaradi tena, ker Togliatti pred svojim potom v Bel^rad ni vprašal
za mnenje niti min. predsednika De Gasperija, niti zunanjega ministra
^ennija., -

orebiti so ta skrivnostna potovanja komunističnih držav¬
nikov in politikov nekako v zvezi z.izjavo, ki jo je 4. novembra
popoldne...zunanjim ministrom v New Yorku dal .jugoslovanski zastopnik^
dr. Baebler, ko je dejal: .''Juto  slavij a je pripravljena napeti vse ™
sile in 3toriti vse, kar je v njeni moči, da bi se doseglo sorlasje
v vprašanju italijanske mirovne pogodbe, ker je tak sporazum neob-
hjdno potreben, če hočemo ohrani ti "mi r. •’

Iz te?a sledi, da bi jugoslovanska delegacija utegnile*
odreči se svoji obljubi, da mirovne pogodbe z Italijo ne bo podpisala.

In končno nam neko novo orentacijo v vseh italijanskj-
juTf} slovanskih odnosih daje slutiti sociali stično-komuni stični pakt,
ki je. bil sklenjen v Italiji in h kateremu je voditelj krščanskih
demokratov De Gasperi izjavil, da bo krščanska demokracija tisti * *
trenutek stopila v opozicijo, kakor hitro bi združeni levičarski
stranki, socialisti in komunisti, na podlagi te^a pakta hoteli izva¬
jati diktaturo in uničiti demokracijo.

KANADA 5PReJA€ NAS€LJCNČ€

•%

Kanadska vlada se zdaj ukvarja z vprašanjem, kako bi moTla
sprejeti cim več evropskih naseljencev. Kanadi namreč zdaj močno
primanjkuje delavskih moči. Zlasti manjka delavcev v rudnikih' in v
lesni industriji, pa tudi poljedelstva jih manjka. Na podlagi do¬
sedanjih postav .pa j e naseljevanj e v Kanado omejeno. Dostave določa¬
jo strogo izbiro, pa še od izbranih jih je mogoče sprejeti le toliko,
kolikor ..določa kvota. Zdaj pa bi radi te postave spremenili, da bi

jv, 235

Domači glasovi, 6.XI, 1946.

«tr.

lahke vec na&el^eneev pcrielo v Kanado.

Temu načrtu pa se na vso moč upirajo delavske strokovne
ie. ki se bede. da bi novi naseljenci hoteli delati cene-

ormarimzaca.je, si
je in bi
pa trdi,
sprejme

e e 'bo .1 e, da bi novi naseljenci hoteli
to bila na nje prehuda konkurenca. Kanadska uradna javnost
da se tera ni treba bati, ker Kanada lahko brez škode
:.e mno~o milijonov ljudi. Noben strokovnjak pa ne^trdi ena-
kd, koliko ljudi bi Kanada lahko preredila. Nekateri pravijo. da-_
bo v Kan-di lahko živelo še 30 milijonov ljudi polov teh, ki so "e,
Aru vi- pa trdijo, da bi v'Kanadi lahko vse?a skupaj sivelo najmanj
250 milijonov ljudiK-oiobiti je tr zadnja Številka precej pretirana,
vendar v splošnem, bi" lahko trdili, da bi Kanada brez Škode lahko
sprejela najmanj Še 50 milijonov ljudi.

meiR zarapi militarizma

Agencija United Press poroča iz Moskve:

'Moskovski radio je v svojem poročilu narla^ai, da 'milita¬
rizem v Združenih dr*avali severne Amerike teko narašača, da je če
zdaj skdro docela spremenil značaj te drgave. To bo imelo zelo ve¬
lik« posledice, ne le za zahodno poloblo, .ampak bo za vso prihodnost
usodno tudi za vse človeštvo. Moskovski radio navlaka, da jev Zdru¬
ženih državah ustanovljen velik in mogočen častniški zbor, kar pome¬
ni, da Zdru ene dr : ave postajajo izrazito napadalna vojaška sila,.
Ista agencija poroča iz Ts.slimvtona, da je ameriški ~eneral Mac
Arthur sporočil s Japonskega, da so se razbila podajanja med Zdru-
‘'enimi d:,-avami in Rusijo "lede Koreje, ker so Rusi odklonili pri¬
znati Korejcem svobodo tovorjenja in mišljenja. Korejci zahtevajo,
da bi se odpravila demarkacijska črta, ki lcjvi obe zasedbeni coni,
ter da bi se ustvarila samostojna korejska vlada, ki naj bi nadome¬
stila sovjetsko in ara e riško vojaško vlado.

Na dru^i strani pa ista agencija poroča, da so ameriški
odvetniki vDnestu Atlantic City imeli 1. novembra zborovanje, na
katerem-je tovoril tudi britanski vrhovni državni pravdnik 3ir
Karti.ey Sliawcross. Ta j
čnej šo armado na svetu.

Sporov med antlo-ameriškimi in slovenskirai državami n

povzročila pravica veta,
bila kriva, da se je veto
je le simptom bolezni, ne
ne nekje drugje, in sicer
ki je njena de'ela po 'tej

pravdnih Dir

3 med drutim rekel, da ima Rusija danes najm«
Nato je tako-le govoril:
an^lo-ameriškimi in slovenskirai dr'

marveč so nesoglasja med temi državami
pravica čezmerno izrabljala. Veto pravica

zen sama. Solezen ima svoje koran
de je vlada Sovjetske zveze edin
bila deležna velikih zemeljskih

pa bol
v, tem,
vojski

pridobitev in je dobila tudi ogromen prirastek v prebivalstvu,
ima Sovjetska zveza najbolj močno oboroženo vojaško silo, zraven pa
ima - brez sence povoda - po^um trditi, da smo mi, njeni zavezniki,
polni ekspanzionističnih in napadalnih namer.’*

JEZUIT-POSLANEC Z INDIJ

Nova indijska vlada je sklenila, da bo v teku prihodnjih
10 let 2.000 indijskih mladeničev poslala študirat na ameriške uni¬
verze. V ta namen jih bo tudi bogato finančno podprla. Doslej je
prišlo v Združene dr dve x - e  nekaj stotin indijskih dijakov. Kakor
zdaj navlakajo ameriški katoliški listi, se ameriškim katoličanom
ponuja posebna prilika in. pa nenavadno velika odgovornost, kako naj
dobe stike s temi indijskimi podani ter j in omogočijo, da bodo kato¬
liško vero spoznali v vsej njeni veličini. le tako bo odstranjena
tista velika nevarnost, ki "roži, da bi ti mladi Indijci spoznavali
krščanstvo na podla«?! naj različne j sih verskih ločin, ki so v Ameriki
Tako bi mladi Indijci videli le spačeno krščanstvo ter bi se s temi

Štev. ' 233

Domači glasovi, 6 .XI, 1946.

Str. 4.

napačnimi vtiski vrnili v domovino, kar "bi Mia velikanska Skoda.

''Kristjani v Indiji s,e vneto gibljejo ter se udeležujejo
tudi javnega'življenja* Zdaj, ko je Indija dolila svojo samostojnost
in svo-jo vlado, j e., "id velikem a pomena. Kristjani so v prvi. indijski
parlament “po slali tudi sv®je krščanske zastopnike, med drugimi tudi
člana kongresne stranke p. Jeroma’ de Souza,. ki je jezuit.

PODONAVSKA KONFERENCA je v ■
nevarnosti, ker so Sovjetska zve¬
za, Jugoslavija in češkoslovaška
sklenile, da se je ne ucieleža cer
so vabilo sploh odklonil e« Arne-* ■
rika, Anglija in drčij a so izja¬
vile, da se je udeleže, Francija
pa se je udeleži le, če se je
ude! ež e vse pri zadet e drč a ve,

VPRAŠANJE NEMČIJE, ki je
silno kočljivo, bodo .skušali zu¬
nanji- mini3tri. obravnavati se  ta

mesec. B r it ans

n skl' mini s t r ški p red-

s e dnik At tl e e je poslancem iz j a: -
vil, da ne mislijo sklicevati no¬
bene posebne konferenco in da bo¬
do o Nemčiji sklepali zunanji
mini. stri ' če  ta m e soc. P c o; c v o ri
pa še utegnejo zavleči Še tja- v

Irugo

leto,

Ameriški zunanji min.

ar.

bi

Byrn.es pa je povedal>
o Nemčiji aoverili posebni odpo¬
slanci 4 držav. Byrnos je dal v
Ameriko poklicati tuli poveljnike
ameriških čet v Nemčiji,
kakor sam pravi, se z n/
svetoval.

na 11 ,,
po-


Cerkvi, to se pravi k zahodni ••

kulturi . Tukk.j pa ni Velisar j ®V;-
in Vasilijev, .marveč imamo le v ‘ sv.
Bazilija za krstnega platnena. C e 1
pa. je pisec v svoji n o večno s ti
nalašč, napisal, da je tat Slo¬
venec, je to storil iz narodnega
s o -.v a £ t ve.. k ur j e t c. t o v c n c k -

rudi


naj .
'IH

C ‘1 o c'  L

c  - ^ "

J 2

za list, ki pravi, da je a: Neonski
Ne razuijesflbčemu naj bi t ,.ko por^
Čanje lilo dobro, ioni b c runo?!
smo ljudje lu. imamo pravico biti
deležni vsaj prači ero 0 , 11 , Če že
j/;l nekaterih nismo deležni' dol¬
žni: krščansko

V LUCI VEČNOSTI. O 'nurnber-

ških obsojenci

ra. se vat:: vn sjco

glasilo "Osserratiare Romano", .ki

PONESREČEN AVTOBUS. Avtobus,
ki vozi'med Gradcem in Beljakom,
se je 2. t.m. pri Velikovcu.'po¬
nesrečil. Pri- tem sta dva potnika
■b il a hujše ran j en a.

''ČEMIJ TAKO POROČANJE? V ce¬
lovški ' "Volkszeiturg n  od 5. nov.
beremo, da je bil.pri Lienzu pri-

tako nagla

venec % ko
im e .dokazu
kart'ličen
Slovenci- h
S ah a runo V' r
vice v vor

da bi jim Bog -podelil neskončno
mil ost, ki - so-* jo tik pod vislicam
res tudi prejeli. Ko bi jih Mia
se? rt c ol e c el h  v pr ekip evu j čih
uspehih n;. 1'dove slave, kc:o
krat bil mogel
ko t sk e ran :l' a r r.
gel trdili, da

a. i%-> V,t  D’L ta-

ad umrli

£ n i ki., k do ‘ b;l m o -

c, pi p f *

f.-l

» da
kot

smo

. -'r; ”r

Jix sv, • O U ... y . ..hi. prod

večno scotbe m vsem bremenon svoje
kriv&e? n  Nato .'•rover:?' o Rošenbc-rgu,
ki jo zavrgel vsakega . .duhovnika,
tu • » Rc s enb er t j e o dhl o -
koga slMMnikc ter je
vedel tisto- vero, ki jo
p znanj al.- Bruni - Goe ring
i ge je izkazal za iVjen-
ko j e -zavr-el ' svojo ' ...

P

je ponujala prilika ke-
z ve 1. i č ai :i j a. T a ko se je


■03 9

'J:aico se
o o .l  e« n e±~
: prvi -Ro-

•i