st. 227 MMM mm Ichaj«, izviemil pondcljck. vMk AsISkega »t 20, L nadtfropH pisma m m sprejemajo, rokopisi Prof. r. Peric — Lastnik tfsktnia Ed ttiača ca mesec L 7.—f 9 meseca L 19^ Za inozemstvo mesečno 5 lir vet — Telefon t dntftva te upravo «. 11-57. ¥ Trst- t KMtaHo 21. 1924. Posamezna številka 20 ceni« Letnik XLIX nliet sv. r polllja)o orodni*vo. F? vračajo. — Odfovomi * Tisk ttakano Edinost tiHa L 82.— te celo leto DINOST številke v Trite la okolici po 30 čete. — Oglasi so računajo v mm kolone (73 mr.) — Ogtoal trgovcev te obrtnikov muh po 40 cenL zahvale, poslanice te vabila po L L—, oglasi Oenamib j po L 3. — MaH oglasi po 10 cent beseda, najmaaf po L 2. — te reklamacije se poiUjafo isključoo uprav* Edteoatl, v Trate, ulica asu FrančiSka Aslikega »sv. L nadatropjo — Tdefan nrednUtva te uaravo II« Naše po vojni vihri porušene, v svojem administrativnem sestavu omajane, gospodarski obubožane občine morajo po vojni prestajati najhujše pretresljaje, Že med vojno so bile oblagodarjene z raznimi ge-renti, ki, izbrani izmed občinarjev, so radi tehnične nemožnosti sestave občinskih zastopov, vodili občine v najhujših časih. Konec vojne v tem pogledu m prinesel bog-vekakih izorememb in izboljšanja. Občinske volitve so se sicer vršile v letu 192Z. in sicer januarja meseca, a dotedaj je večino občin upravlja! kr. izvanredni komisar. Že z nepoznavanjem gospodarske strukture posameznih občin od strani kr. komisarjev je bil našim občinam prizadet najhujši udarec. Z druge strani pa pomislimo, kako težko breme je predstavljal kr. komisar za občinski budžet, ki se je poleg strani obdal z mnogoštevilnim urad-ništvom. Doklade v najvišji meri so tlačile našega davkoplačevalca, ki se je zvijal pod strašnim bremenom davkov. In mislite li, da je po občinskih volitvah to prenehalo? Ne, saj to vemo vsi iz prakse. Sprememba je tolika, da je mesto kr. izvanrednih komisarjev bil postavljen pre-fektumi komisar. S to funkcijo se bomo enkrat pozneje pečali v posebnem članku. Vzroki za lako nastavljanje so pač dvojni in to administrativne in politične narave. Kakor je vsem znano, je stopil mesto bivšega avstrijskega občinskega zakona v veljavo italijanski občinski zakon, ki zahteva od naših občin takojšnje in čimprejšnjo prilagoditev k novi praksi. Italijanski zakon je pa prinesel našim občinam polno novega dela, katero so preje izvrševale razne državne, deželne in cerkvene institucije. Po drugi strani je pa poslovanje v mnogih stvareh občinske uprave povsem različno. Kaj čudo, če so naše občine stale pred velikim problemom administrativne asimilacije. Oblasti so pa po svoji strani zahtevale pospešitev. Tu je prišlo praktično življenje v navzkrižje z birokracijo. Nikdo ni na to pomislil, da je bila administrativno-pravna asimilacija naših občin zahteva, ki je nasprotovala vsakemu praktičnemu smislu in že radi tega bi bila morala biti časovno raztegnjena. Posledice so se kaj brž pokazale. Nase občine niso zmogle tega administrativno-pravnega prilagoditvenega dela, kar je služilo nadzorovalni oblasti v dobro pretvezo, da nam je postavila po občinah prefekturne komisarje v smislu občinskega zakona, tretjega člena, ki je tako širok in tako poraben za vsako priliko, da se z njim odpravi sploh vsako najmanjšo občinsko avtonomijo. Človek naj si samo to predoči, mimogrede povedano, da še sedaj ni splošna civilna zakonodaja izjednačena in mogoče so pri tem res igrale . vlogo činjenice splošno juridične narave, ki diktirajo le počasne spremembe, ali istotako bi se moralo vršiti pri občinski administrativno-pravni asimilaciji. O tem, da je administrativna asimilacija v onem stilu kot jo pred- Zaključite* odvetniškega kongresi Odmeri kongresnega sklepa *a tiskamo svobodo TURIN, 20. Včeraj je kongres italijanskih odvetnikov zaključil svoje delo. Prej ije sprejel več resolucij, ki se tičejo večinoma stanovskih razmer in ki bodo predložene pravosodnemu ministru. Dalje je kongres nastopil tudi proti odlokom-zakonom. RIM, 20. Vest, da je bila na odvetniškem kongresu v Turinu z veliko večino tsprejeta resolucija «Na tej zemlji, ki je zibelka svobode poudarja kongres načelo popolne ustavne tiskovne svobode*, je vzbudila v Bolitičnih krogih najrazličnejše pripombe. Fmljivo je, da je opozicijski tisk porabil to priliko, da zopet zahteva odpravo sedanje omejitve tiskovne svobode. Na drugi strani pa fašistovski tisk obžaluje, da ni kongres sprejel predloga odvetnika Off-sas-a, naj se razprava o tiskovni svobodi odloži; kajti tako bi se kongres izognil neljubim incidentom, ki so sledili. (Medtem ko je avv. Offsas v imenu fašistovskih so-drugov čital svoj predlog, so se kongresisti razdelili v dva oddelka; na eno stran so se postavili oni, ki so bili proti predlogu, na drugi pristaši avv. Offsas-a. Pri glasovanju je bil predlog zavrnjen. Ko je nato predsednik stavil na glasovanje predlog za tiskovno svobodo, so fašisti pričeli zapuščati dvorano ter vpiti, da ne bodo glasovali. Oni, ki so ostali v dvorani so intonirali Mamelijevo himno in vzklikali: Živela svoboda? Živela ustava! Živijo Italija.' Živijo Turin. Fašistovski tisk poudarja, da je avv. Offsas stavil svoj predlog, ker je razprava o tiskovni svobodi popolnoma političnega značaja in ni nikakor v skladu s čisto pravnim značajem kongresa, na katerem so zastopani odvetniki najrazličnejših strank. Po mnenju nekaterih fašistovskih listov je bilo smešno, da so nekateri zborovalci vpili: «Živela ustava!»; saj fašisti nočejo odpraviti ustave. «Giornale d!talia» ne stavi k poročilu o kongresu nikake pripombe. ^ POGODBA MED ITALIJO IN ŠVICO PODPISANA RIM, 20. V dvorani zmage palače Chigi je bila danes podpisana pogodba sprave in pravne ureditve med Italijo in Švico. Pogodbo sta podpisala italijanski min. predsednik Mussolini in švicarski poslanik v Rimu g. Wagniere. Podpisu so prisostvovali, za Švico: svetnik poslaništva g. De Sonnenberg in tajnik Viela, za Italijo: sen. Contarini, gr. uff. Paulucci dei Calboli, bar. Lojacono, gr. uff. Giannini, comm. Lan-dicchi in comm. Rocco. Sporazum je najpopolnejša pogodba o razsojevanju sporov, ki jo je sploh mogoče skleniti med dvema državama. V smislu te pogodbe se vsi spori med državama, ki se dajo rešiti diplomatskim potom ali ki so izven kompetence sodnijskega oblastva, predložijo stalni komisiji za spravo, ki jih reši. Sestava, poslovanje in procedura so natančno določeni. V slučaju, da državi ne sprejmeta razsodbe tega razsodišča, se predvideva rekurs pri mednarodnem razsodišču v _________ „ ___ Haagu. Pogodba bo v najkrajšem času videva n!"obč£iki zeTkan^mnogo "bolj kom j ^ificirana in registrirana pri Društvu na- plicirana, bi dandanes ne dvomil nobeden lajik več. Ali izvršilo se je to kljub vsem pomislekom tehnične narave. To je bil prvi vzrok, da so naše občine prišle v ogromen kaos, iz katervga jih seveda ni mogel rešiti nikdo drug kot prefekturni komisar. Le to človeku čudno zveni, ko sltši, da je nastal ta kaos le po večjih občinah, da so le tu igrali vzroki tehnične narave svojo vlogo, ki je zahtevala energične roke za vzpostavitev reda. Ali ni mogoče isti nered nastal tudi po drugih občinah, oddaljenih, kjer so vodili občino in jo danes še vodijo manj sposobni župani in z manjšim administrativnim aparatom? To vprašanje se vsiljuje človeku, če dobro premišlja položaj naših občin. Temu položaju so krive razne Činjenice, zasebne in javne vsebine. Sistem, ki l je pričel uveljavljati, datira od onega r ko je prišla na površje sedanja hiper-jonalistična vlada. Tej vladi je asimilacija našega naroda življenjski evangelij. Po tem evangeliju je vse njeno delovanje ustroieno in radi tega si ni težko ustvariti one miselne zveze, ki nas dovaja do tega, da nadrejenim oblastim ni do tega, da sanjajo naše občine in jih prilagodijo administrativnemu sistemu it. občinskega zakona, pač pa zato, da v najneposrednejšo bližino ljudstva postavijo eksponente Piseirti-jeve obmejne politike. Ali naj zopet povemo vsem našim oblastem, da slovanski narod v Italiji je že zdavnaj priznal dovršeno dejstvo prikijuče-nja v meje Italije? Naš narod je do danes vsepovsod dokazal prav eksemplarično, kako je treba spoštovati državo, nje institucije, nje zakone in njeno avtoriteto. To dejstvo je neizpodbitno, pa naj obrekujejo kolikor hočejo. Da nismo etnična skupnost z Jugosloveni preko meje, tega bi danes ne trdil noben analfabet. S tem pa, da čutimo slovansko, še nismo iredentisti. "Naše ljudstvo, naši od vojne in davkov izmozgani občinarji, naši kmetje in delavci, naši obrtniki in na sploh »vsi vidijo torej v osebah nrefekturnih komisarjev le orodje politike, le izv*— :ce onega sistema, ki nam po sili vsiljuje to, kar ne bo dosegel. Predobro se vsi zavedamo naše krvi, da bi odnehali. S tega vidika sodimo tudi nastavljanje prefektiirnih komisarjev in naš klic po normalizaciji tudi v zadevah občinskega gospodarstva je in ho- Razpišite rh?inslce vo- rodov. Zaplemba listov ROVIGO, 19. Prefekt ie odredil zaplembo dnevnika «Avanti», Ker je objavil napačne in tendencijozne vesti, ki bi utegnile povzročiti motenje javnega reda. RAVENNA, 19. Prefekt je odredil zaplembo dnevnika «Voce repubblicana» radi tendencijoznih vesti, ki bi bile sposobne kaliti javni mir. RIM, 20. Prefekt je odredil zaplembo perijodičnega lista «Italia Libera», ki je zaničeval državne oblasti ter podpihoval k nasilju in uporu. Nevzdržen položaj na Bolgarskem Preganjanja zemlje radnikov SOFIJA, 20. Obsedno stanje na Bolgarskem traja dalje. ^Politični umori so na dnevnem redu. Bolgarska vlada skrbno prikriva resnico o pravem stanju v državi in so vse telefonske zveze z notranjostjo pretrgane. Preganjanje zemljeradnikov se nadaljuje. Izmed teh je bilo veliko število aretiranih, ker da so umorili posl. Hadži-kimova. Sofijski listi poročajo, da je organiziral umor Todora Aleksandrova poveljnik c?.-ribrodske garnizije Tasa Dimič. Seveda hočejo listi s to vestjo doseči gotove namene. V Bolgariji ni obsednega stanja SOFIJA, 19. Uradno poročilo dementira vest, ki se je razširila v 'uozemstvu. glasom katere bi proglasila bolgarska vlada obsedno stanje. LONDON, 19. Iz Shanghaija javljajo: Vojaški guverner Tke Kianga Luy Yung Siang pravi, da se bo ustali! na črti Hang Tou ter premestil svoj glavni stan v arsenal Tung Hua. V Hang Touu in Lihouu se bijejo srditi boji. »JI , , __ -------— *---*---... mm za nnffirai uroniti Načrt za postopanje razsodišča ŽENEVA, 20. Včeraj zvečer je v pododboru tretje komisije pod predsedstvom dr. Beneša padla odločitev glede vpoklica svetovne razorožitvene konference. Po tem sklepu naj se razorožifcvena konferenca skliče najkasneje do 15. junija 1935., potem ko bodo zapisniki, ki jih bo izdalo peto zasedanje Društva narodov o obveznem sodstvu in sankcijah, ratificirani. Ta ratifikacija naj bi se izvršila do 15. maja 1925. Del članov podkomisije je želel, da se ratifikacija teh protokolov izvrši šele po razorožitveni konferenci in da stopijo protokoli o sankcijah in sodstvu šele z odločitvami razorožitvene konference v veljavo. Končno je f»rišlo do sporazuma, da se program petega zasedbe Društva narodov najprej ratificira, vefidar pa stopi v veljavo šele tedaj, ko bodo sklepi razorožitvene konference predloženi. Stalna posvetovalna komisija Društva narodov za vojaška, mornariška in aeronavtična vprašanja je končala svoja dela je na prošnjo stveta Društva narodov m izdelala popoln osnutek o organizaciji, ki naj se predloži svetu Društva narodov z ozirom na preiskovalno pravico, ki jo predvideva mirovna pogodba glede razorožitve v Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Bolgariji. ŽENEVA, 20. Redakcijski odbor o obveznem razsodišču je razpravljal do včeraj popoldne in se je zedinil kosčno na resolucijo Angleža Hurta, ki predvideva tridelno postopanje: Posredovanje, poročilo mednarodnega razsodišča in razsodbo. Postopanje se bo uvedlo vedno avtomatično. Ker se osnutek Hurta zelo ujema s francoskim stališčem, so v krogih Društva narodov sprejeli vest o tem osnutku z velikim zadovoljstvom. Posvetovanja avstrijske vlade o ženevskih sklepih DUNAJ, 20. Po povratku zveznega kan-celarja dr. Seipela iz Ženeve se je danes sestal ministrski svet, na katerem sta dr. Seipel in zunanji minister dr. Griinberger poročala o izidih ženevskih posvetovanj. Sklenjeno je bilo, da se pospeši sestava novega državnega proračuna in se ta čimprej predloži državnemu svetu. Poleg tega se je razpravljalo tudi o onih reformah, ki značijo po novem ženevskem paktu spremembo ustave. Esperaato — poaonii mednarodni jezik ŽENEVA, 20. Društvo narodov je odobrilo resolucijo, ki priporoča rabo espe-rantskega jezika za brzojavna poročila. S tem postane esperantski jezik pomožni mednarodni jezik ob strani nacijonalnih jezikov. raMJe bo predložen Italijanskemu parlamentu? DUNAJ, 20. Ob svojem povratku iz Rima v Bukarešt je romunski minister za poljedelstvo Constantinescu potrdil novinarjem, da mu je načelnik italijanske vlade obljubil, da bo predložil parlamentu v ratifikacijo dogovor poslaniske konference glede Besarabije. Constantinescu je izrazil svoje prepričanje, da bo Italija čimprej izpolnila to svojo obljubo ter tako sledila Franciji in Angliji s tem, da bo prignala Rumuniji njena tisočletna prava nad Mol-davijo. Posofl Rudtfevcev no sploino spreleti BEOGRAD, 20. (Izv.) Sporazum gledć Hstopa Radićevcev v vlado je bil dosežen tudi v podrobnostih. Vlada želi, da se bi dosegel sporazum tudi z ozirom na njeno splošno politiko in da se bi Šele potem izvršil vstop poslancev HRSS v vlado. Na ta način bi bila vlada popolnoma zavarovana pred vsakim presenečenjem. Naravno je, da mora biti tako daleleosežen sporazum dosežen naenkrat in bo tudi dosežen, ker je za tak sporazum tako vlada, kakor tudi Hrvatje. Politični položaj ni v teku zadnjih dni zabeležil nobenega važnega dogodka. Takih dogodkov je pričakovati v teku prihodnjega tedna, ko se bo položaj končno razčistil ,in sicer na ta način, da bodo odstranjena vsa ^nesoglasja med vlado > in Radičevci. Če ne bo prišlo do sporazuma, bo vlada morala podati ostavko, ako pa bo dosežen končnoveljavni sporazum, bodo Radičevci stopili v vlado. V tem zadnjem slučaju se bo položaj vlade ustalil za določen čas. Ministrski svet razpravljal o položaju na Bolgarskem BEOGRAD, 20. (Izv.) Na sinočnji seji ministrskega sveta je med drugim poročal zunanji minister Marinkovič o položaju na Bolgarskem. Dalje se je govorilo o ponovnih vpadih kačakav na ozemlje južne Srbije. Drugi obrok Bleerovega posojila BEOGRAD, 20. Kakor se doznava, se je med Jugoslavijo in Bleerevo grupo dosegel sporazum za izplačilo drugega obroka posojila v znesku 10 milijonov dolarjev, od katerega bi se 3 milijone dinarjev izpfačalo v bonih. Maroiko boJISie MADRID, 20. Uradno poročalo iz Maroka pravi: Vsled sovražne koncentracije, ki je javljena v francoski coni, je izvršila ena kolona napad na mesto Tazza. Pri tem so sodelovale tudi čete iz Afsa. V zapadni coni je sovražnik napadel nekatere postojanke na različnih odsekih. Španske čet« operirajo po načrtu in prodirajo ob malib izgubah. Potresni sunki v okolici Erzeruma CARIGRAD, 20. V okolici Erzeruma so bili zaznamovani novi sunki potresa. Prebivalstvo je silno vznemirjeno. V pokrajini Lares je bilo poručenih 37 vasi. Štivelo ranjencev je veliko. Tudi v pokrajino Hint in Dorlan je bila odposlana pomoč, kajti potres je povzročil velikanske poškodbe Pokrajina Kar je bila le neznatno prizadeta po potresu. Rusi ne pošiljajo čet v Kavkaz MOSKVA, 20. Agencija Rosta dementira v inozemskih listih objavljene vesti glasom katerih bi odpotoval Trockij z nekaieiimi poveljniki rdeče armade v Kavkaz v s vrli o vodstva vojaških operacij. Kongres sevjetske inteligence. MOSKVA, 20. Po vsej Rusiji se je začela v poslednjem času ruska inteligenca sestajali na pokrajinskih kongresih. Opera «Aida» v Berlinu odpovedana iz finančnih razlogov BERLIN, 20. Iz finančnih raziogov so bile odpovedane predstave opere - Aide- , ' ki bi jih moral, kakor javljeno, voditi Ma-! scagni. Vsi I isti enoglasno obžalujejo dej-(srtvo, da se je izjalovil ta toliko umetniškega i uspeha obetajoči načrt. Pismo iz Jugoslaviia Ljubljana, 18. septembra. Nedeljski zbor Radićeve stranke je končal v redu in celo Radič je bil v svojem govoru zmeren. Bilo je sicer v Radičevem govoru dokaj kočljivih mest, zlasti ko je govoril o republiki in monarhiji in imel za prvo same slavospeve, za drugo pa le ostro kritiko. Toda na drugi strani je dejal Radič tudi to, da je danes monarhija činjenica, s katero je treba računati, in da odloča že to dejstvo, da so Srbi za monarhijo. Pa Radič je dejal še več pomirljivih stvari. Tako je treba zlasti poudariti njegove besede o sporazumu, ki so bile izrečene odločno in moglo bi se reči tudi iskreno. Tudi o armadi je govoril Radič tako, da se je izognil vsem nevarnim očitkom. Edina njegova zahteva je bila, da je vojni minister poslanec, kakor to zahteva parlamentarni red, pa Še ta zahteva je bila povedana bolj akademično ko pa kategorično. Jasno pa je, da Radič ni mogel čez noč prevreči vseh svojih dosedanjih naukov in zato so vsi trezni politiki z Radi- litve, da ljudstvo izvoli svoje zakonite zastopnike, ki ž njim čutijo in delajo in trpijo. Ko bodo oblasti to uvidele, kar resnično želimo, tedaj nam bodo dale to, kar je pravično in človeško; in s tistim dnem bodo tudi uvidele, da smo izvrstni julijski Benečani. A vse dotlej, dokler se to ne zgodi, se bo naš boj vršil, ne proti državi, ne proti italijanskemu narodu, pač pa .proti sistemu.:...., . in Rusija BUDIMPEŠTA, 20. Predstoječo obnovitev diplomatiČnih odnosa je v med Rusijo in Madžarsko so budimpeštanski gospodarski krogi pozdravili z velikim zadovoljstvom. Samo listi radikal. Madžarov (na čelu jim «Vilag») poročajo, da pride radi vzpostavitve rednih razmer med obema državama do burnih scen v parlamentu. Opozicijsko časopisje namreč smatra, da gospodarske koristi, katere bo imela Madžarska od pogodbe z Rusijo nikakor ne morejo odtehtati politične škode, ki bo sledila temu sporazumu. Zlaisti dolže vlado, da je dala povod zato, da bo rusko poslaništvo v Budimpešti pričelo z dobro organizirano komunistično propagando. Volna na Kitajskem Prevoz čet preko Mandžurije LONDON, 20. Iz Tokija poročajo, da se minister zunanjih zadev nahaja v veliki zadregi radi zahteve Ciang Tso Lina, nai se mu olajša prevoz ene divizije iz Mukdena proti jugu po železnici južne Mandžurije. V političnih krogih se zatrjuje, da bi taka koncesija z ene strani pomenila priznanje neinteresiranosti Japoncev v sedanjem konfliktu, z druge strani pa bi utegnil negativen odgovor povzročiti sovražnosti Ciang Tso Lina, ki je diktator treh provinc vzhodne Mandžurije, kjer imajo Japonci važne interese. Kabinet proučuje z vso skrbnostjo predlog Ciang Tso Lina. PEKING, 20. Zrakoplov Cai SoKnove armade je vrgel bombo na inozemski ladji, zasidrani v Kang Tau. Ladji nista bili poškodovani. Rusi v službi Cai So Lina MUKDEN, 20. Cai So Lin je objavil proglas za nabiranje prostovoljcev. Petsto Rusov prostovoljcem je stopilo v njegovo službo. SHANGAI, 20. Boji so trajali vso noč. Ćete Lui Kiang se Še vedno hrabro upirajo, toda domneva se, da bo guverner Tke Kiang radi pomanjkanja ojačenj v kratkem primoran skrajšati svojo bojno črto. rfg^frz ^r^TJ^Ž * je pošiljal V boj proti Ju,, izjavo Radića za državno edmstvo z veseljem pozdravilo. Toda za začetek je tudi to zadosti. Posebej je omeniti razpoloženje, ki je vladalo na nedeljskem zboru HRSS. Ko je pozdravil zbor srbski duhovnik Djoka Po-povič, so glasno odmevali klici: « Živeli Srbi» in med njegovim govorom so se opetovano čuli pozdravni klici Jugoslaviji. Pripomniti moram, da je prišel Popović na zbor nepovabljen in da so se vršile vse ovacije spontano in da niso bile narejene. Ne samo Radićeva volja je, da se pride do sporazuma, temveč ves narod hoče sporazum. To bi posebej poudaril. Po nedeljskem zboru Hrvatske republikanske seljačke stranke je stališče vlade zelo utrjeno, kajti sedaj je gotovo, da bodo Sedanja vlada ima dobrega zaveznika v sedanji opoziciji. S svojimi grožnjami, s svojimi pretiranimi napadi goni naravnost opozicija radičevce v objem z demokrati. To se v hrvatskem tisku dobro pozna. Tako piše glasilo zajednice, da se na noben način ne smejo povrniti prejšnji časi in da je treba storiti vse, da je vlada Pa-šič-Pribičevič odigrala za vedno. To sovraštvo do prejšnjih mogotcev in strah pred nijhovo povrnitvijo na vlado je najmočnejši kit sedanje vlade in najmočnejša garancija njene trajnosti. Če bi pisala da -našnja opozicija malo bolj pomirljivo, če bi nastopala tako, da se stranke sedanje vlade ne bi morale njenega povratka bal-*, potem bi bile nove koalicije vedno mogoče in vladna kriza bt bila v resnici vprašanje dneva. Z državnega in nacionalnega stališča je vstop radićevcev v vlado na vsak način pridobitev in konsolidacija naše države je storila z njo velik in pomemben napredek. Mors tua, vita mea. resničnost t^ga pregovora se je te dni izkazala v največji meri za Jugoslavijo. Todor Aleksandrov, zakleti sovražnik Jugoslavije, je pade! od " .-Javi ji. Ža T odorom Aleksandrovim je padla cela vrsta drugih nepomirljivih nasprotnikov Jugoslavije in danes je fronta make-donstvujuščih tako oslabljena, da je vprašanje Macedonije rešeno za vedno. Skoraj nepopisno je, kaj je bi! Todor Aleksandrov za Jugoslavijo. Rojen od srbske matere je prišel kot šestnajstletni mladenič v srbsko gimnazijo. Dasi eden najbolj talentiranih dijakov je moral biti po pol leta izključen iz šole. ker je zagre-šal nenraivna dejanja. Odšel je v bolgarsko gimnazijo, ki jo je moral iz istega vzroka zapustiti. Nato je posta! komita in z neverjetno brezobzirnostjo, ko se ni ustrašil nobenega zločina, postal voditelj Macedoncev. Že pred vojno so njegove čete pojile srbsko Macedonijo s srbsko krvjo. Med svetovno vojno je skušal ope- radičevci vstopili v vlado in da bo vlada (tovano razdreti železniško progo in ot e razpolagala v skupščini ne samo s slu- prečiti umik srbske voj fašistovski tisk. Seveda je zelo malo verjet- ne conto nelle prossir e discussioni, control- . bene Matice» z letošnjim šolskim letom na landola.* (»Prosim Vas, da mi priobčite, katerii novo zimski tečaj za zborovodje. V fin bili notflavitm oriirer' nasibs n :ezatoni- • , . z . ____, . . i _____ tosti, ki* so" se Zgodili v Julijski Krajini na sko- 1 « Predmct :. do Slonov od 4 novembra 1922.' i, dan,,, }f^na teorij, vežba^e v petju^ prak-z natančno navedbo imen, dnevov in krajev. I ticno poučevanje » vodstvo ^ . „ .. . To mi bo rabilo za priobčitev socialističnemu ra. Pouk se bo vršil dvakrat na teden ob no, da bi slo nezaupanje do^Mussokni^v^jpo- | klubu in za to da se bo upoštevalc v bližnjih ->:ah, ki se jih določi sporazumno z go- it' 1 * ' J_1 J~ ^" "" ' - m 1 . 1. __x.v> PnL-n'titlfnv nriia- ionri litike tako daleč, da bi se liberalci na bližnjem kongresu v Livornu izrekli proti vsakemu sodelovanju s fašisti. Čim bolj se bliža kongres, razpravah in kontroliralo.») Pokojnikov prijatelj, kateremu je poslanec Wilfan priobčil vse-bino tega pisma, mu je odgovoril, da tudi ono tembolj postaja razcepljenost v bberalnih vrstah ; ič- vnelo streitiljenje Giacoma Matteotti-očividna. Znano je, da obstojata v liberalni . . ^ nabral in kolikor bolj zanesljivo doku-siranki dve struji in sicer ena za brezpogojno j mentirai 2namenja sedan:ega barbarstva, ki sodelovanje s fašisti, druga pa za sode- , nižuje pripadnike italijanske nacije, med lovanje na podlagi določenega programa: ko . objava leh dokazov najboljši način, in gotovimi pogoji Vodja prve struje je on 5>a- i d& ge odgovorne stranke pripravljajo do tega, landra, ki se sedaj nahaja v Ženevi. Njegovi h{ skrbelc za prCnehanje te strani. Od svoje pristaši, katere vodi on. de Capitam, so ga stran. dodamo sam0j da naSa javnost zazna go-baje pozvali, naj skliče še tekom tega meseca tovo % veiikim zanimalljem in s simpatijo, da je pok. Giacomo Matteotti poizvedoval o naših razmerah. Prihod u deležnikov vojne. Vćer*; ob 17.50 je prispelo s posebnim vlakom v Trst na glavno postajo 1200 bojevnik »v zadnje vojne, ki se podajo na romanje na kraška bojišča. Pred postajo se je zbralo par sto ljudi. Pri sprejemu sta bili t»>di d)ve godbi. Neka dama je obsipala ■s cvetjem, medt'_m ko so ti poslednji kali «Živel italijanski Tr&t!». Bojevniki med katerimi je bi! precejšen odstotek duhovnikov. so nosili številne zastave posameznih društev. Prihod Alzačanov v Trt«. ob 15.15. uri so prispeli semkaj aeitateir člani alzaškega odbora. Na postaji jih je sprejel francoski konzul Dollot, dr. Dom-pieri za občino, dr. Tedeschi za trgovsko zbornico in ing. Greteosi za javna skladišča. V popoldanskih urah so si gostje ogledali napratve proste luke in industrijske obrate. sestanek desnih liberalcev, da se posvetujejo glede nastopa na kongresu. Levi liberalci pa so proti vsakemu predhodnemu zborovanju, češ naj se vse razprave vršijo Ja kongresu. Zdi se, da simpatizira «Giornale d'Italia bolj s poslednjo strujo. Kralj je imenoval 53 novih senatorjev, ki pripadajo različnim strankam in torej niso ravno vsi fašisti. Med njimi so celo nekateri člani Nit-tijeve vlade in tudi skromni Facta, ki ga je Mussolini 1. 1922. tako neusmiljeno odstavil, je bil povišan do te časti. «Torej — pišejo fašistovski listi — spet nov dokaz, da je Mussolini za spravo. Ultrafašistovski «Impero» obžaluje, da ni med novimi senatorji ftfturista Marinettija, ki bi gotovo prinesel vsaj nekaj življenja v zaspani senat. V isti številki poživlja ♦'Imperos vlado, naj zapre v posebna taborišča vse opozicijonalce in kritike fašizma. List prinaša seznam takih fašizmu nevarnih ljudi, ki bi jih Impero» rad spravil v nekako Sibi-riio. Na črni listi je tudi ravnatelj liberalnega -Giornale d'Italia > cav. Vettori. «Giornale d'I-taliar je nato objavil oster protest proti takemu hujskaškemu pisanju in »Impero* je bil — sicer šele po 6 urah, potem ko je izšel — zaplenjen radi žaljenja senata in hujskanja k nasiljem. Velike važnost za nadaljnji razvoj političnih dogodkov v Italiji utegne biti razgovor med, Mussolinijem in zastopniki Zveze industijal-cev, ki se ie vršil pretekle dni. O razgovoru ni bilo objavljeno nikako poročilo; da je prišla vsa zadeva v javnost, se moramo zahvaliti le ind^skretnosti® (tako pravi Zveza industrijalcev) nekaterih časnikarjev. Zveza v svojem poročilu priznava, da se je razgovor vršil, a podrobnosti o razgovoru noče- objaviti. «Gior-nale d'Italia» pa je informiran, da so industrijalci nasvetovali Mussoliniju mirol'ubno politiko. Ako so informacije omenjenega lista točne, je tudi med industrijalci navdušenje za fašizem poleglo. Senat je torej polnoštevilen in jesensko zasedanje bo lahko živahno, četudi ne bo Marinettija. Povsem drugačno sliko pa bo nudila zbornica, ki se sestane nekaj dni pred senatom, okoli 15. novembra; opozicije ne bo, ako ne nastane med fašisti samimi opozicija. Tudi on. De Nicola bo še ostal v Neapolju, kakor je sam poročal listu Mattinu*. Razgovor med njim in Mussolinijem v Neapolju ni imel torej uspeha. Zbornica bo predvsem razpravljala o novem tiskanem zakonu in pa tudi o volilni reformi. jencu Cer je gojenje zborovega petja za naše narodno življenje velikega pomena, bo z omenjenim tečajem mnogo pomagano naši ML D. Zarje. — Rojan izreka tem potom iskreno soialje družini Zafred ob priliki izgube gospoda Frana Zaired. Članstvo je naproše-no, da se korporativno udeleži pogreba in sicer, danes ob 9. uri zjutraj iz hiie žalosti ulica Udine. — Odbor. Društvo «Zon» v Rojan ima v pondeljek ob 20.30 odborovo sejo v navadnih prostorih. Pevsko društvo «Konto vel». V torek ob 20.30 uri pevska vaja za moški zbor v društvenih prostorih. — Odbor. Nogometna tekma v Gorici. Danes ob 16.15 se bo vršila nogometna tekma med športnim klubom «Primorje» v Gorici in S. K. A. Š. iz Ajdovščine na Malih Rojcah v Gorici. Vstop je prost; darovi so dobrodošli. Iz trSa&kega fivUenJa Nesreča v dnuttai. V družini Borca 11 i, stanujoči v ulici Enrico To ti It. lf se je zgodila vte-rij okoli poldne težka nesreča. Gospodinja je precedila vrelo juho. Pri tam pa jo je njen sinček Robert, star komaj 2 leti, dregnil, tako da je razlila juho po njem. Ubogega otroka, ki je dobil hude opekline po obrazu in rokah, so prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so mu dali potrebno pomoč ter ga nato sprejeli v IX. oddelek. Aretiran zastopnik. Te dni je policija aretirala zastopnika Marijana Pagana, ki ima svoja skladišča v ulici Valdirivo. Zdi se, da je bil v zvezi s prokuratorjem Rudolfom Krausom, ki ima na vesti veliko sleparijo. Nenadna smrt. Včeraj popoldne je umrl nenadne smrti v svojem stanovanju na Kjadinu 5t. 804 mizar Fran Weinberger, star 63 let.' | Zadela ga je kap. Vesti z Goriškega Zaostati davio. Kot smo nedavno poročali, $e je posebni komisiji, ki se je nedavno mudila v Rimu, posrečilo doseči edinole revizijo odmere zaostalih davkov v onih slučajih, kjer odmerjeni davki presegajo davčno moč davkoplačevalca. Sedaj sporoča ta komisija, da so prizadetim davkoplačevalcem dnevno od 3-7 pop. na razpolago posebni pooblaščenci in sicer v prostorih trgovsko-industrijske Zveze, ki dajajo strankam navodila o sestavi tozadevnih prošenj ter sprejemajo že izpolnjene prošnje. Popra Tite obrazce! Kakor nam sporočajo, . , . „ , . X - - i so nekatere naše občine dobile obrazec, ki naj narodni prosveti. b tem tečajem je omo-j^.. starišem kot vzorec za prijavo njihovih gočeoo glasbeno nadarjenim vaškim mla- otrok k sJovenSčini v dodatnih urah. Zakon ni deničem, da se izvežbajo v pevovodsivu, z 7 0kt0bra 1923 št. 2181 ampak z dne in kot izurjeni pevovodje sprejmejo vod- i oktobra 1923 št. 2185. Ti dve pomoti v šte-stvo pevskega zi>ora sečno, za glaebeno zgodovmo 6 lir, za ele- j Ravm>tak0 so v torek opazili ob stebru mo-mentarno glasbeno teorijo 3 lire mesečno, j sta( pelje iz Sovodenj na Majnico, v Soči Vpisnina za nove gojence 5 lir, za stare j mrtvo moško truplo. Ko so ^a potegnili na 3 lire. breg, so spoznali v utopljencu 59Ietnega ccstar- Vpisovanje na barkovljanskem oddelku šole »Glasbene Matice« se bo vršilo 29. t. m. od 15. do 18. ure v 'tamošnjem «Narodnem domti»; za Sv. Ivan 30. t. m. od 15. do 18. ure v tamošnjem «Narodnem domu», za Škedenj 29. t. m. od 15. do 18. ure. — Ubožnejšim, toda pridnim in nadarjenim gojencem se u&nina zniža, ali popolnoma oprosti. — Vodstvo. RepHzo drame „V nižati" pri Sv. Jakobu ne samo ne podpira ampak strogo obsoja take vrste dejanja. Vsekakor pa naj puste naše zavedne može pri miru, dokler nimajo proti njim nikakega dokaza v rokah1 Kako ie prilln podružnica «ŠoL draštva* pri Sv. Jakoba do 400 lir. Pišejo nam: Danes, ko misli na sport, je tudi družba trgovcev, sedeč ob kozarčku pristnega terana, premišljevala, kakega sporta naj se loti. Predrzna misel Šine nekaterim: «pojdimo s hidroplanom v 3ortorose! Ločila se je tedaj družba v dve skupini. Eni so trdili, da je prva skupina pre-^oječa, a ti so zagotavljali, da imajo dovelj poguma. Konec prerekanju je bila pogodba v prid podružnice «Šol. drustva» pri Sv. Jakobu. Ako bi se I. skupina — M. Be. A. Me. in iomp. — vsled pomanjkanja poguma ne^ vde-ežala izleta z zrakoplovom, plača goriome-njeni podružnici 400 lir; ako bi pa I. skupina bila res tako korajžna in si upala z zrakoplovom tako daleč, tedaj zgubi II. skupina I. Ra. in bratje A. in F. Re. stavo in plačajo podružnici 400 liric. Ta nebogljenec g. J. Ma. ni dal prej miru, dokler ni bil gotov, da dobi podružnica svoj delež. Dne 15. septembra je I. skupina hotela ostati mož beseda in s ponosom gledati na svojo zmago. A glej! Pozabili so, da jih pogodba veže na izlet v Portorose in ne le v Miramar in nad tržaškim mestom. S *o pomanjkljivostjo je bila pogodba kršena in šentjakobska podružnica «Š. D.» je spravila 400 L v svojo blagajno. Naj o tej priliki omenimo še nekaj. Ko se je namreč sklepala pogodba med I. in II. skupino, tedaj se je I. skupini pridružil še g. A. Sos„ kateri je na vse kriplje zatrjeval, da njemu ne manjka poguma in da se čisto gotovo udeleži tudi on izleta. Druga skupina ga je dolgo pregovarjala češ: «Tonček ne hodi, si pač Se prestrahopeten.* Ogenj je bil v strehi. «Ako ne pojdem, plačam podružnici 200 lir. Dogodilo se je pa, da se g. A. Sos. nt udeležil izleta, ampak je strabopetnež izginil brez •ledu. V prihodnjih dneh se bo vršila obravnava proti g. M. Be. A. Me in dru|, radi kršitve pogodbe. Priče: I. Ra. A. in F. Re in J. Ma.; posreduje šentjakobska podružnica «šol. Društva®. (Op. ur. Našim trgovcem toplo priporočamo, naj te pridno oklenejo tega sporta in si ustanovijo čim prej klub, ki bo prirejal redne tekme). nam riše imenitne tipe — tudi vodi skozi najrazličnejše nianse razpoloženj, od smeha do joka. In res smo imeli priliko videti v dvorani solzne oči naših žen, ki so napeto sledile tragiki Marte. — Za reprizo smo pridobili novo moč v krepki ulogi g. Košuta, bivši član mariborskega gledišča. — Drama se vrši na ja Josipa Maraž iz Štandreža, katerega so že cel teden pogreSali. Kaj je nesrečnika gnalo v smrt, ni znano; menda je napravil ta usodepol-ni čin v hipni duševni zmedenosti. Čudna so pota božje previdnosti. Ta vsklik se bo izvil marsikateremu našemu bralcu iz prs, ko bo čital to čudno zgodbo septembra z istim sporedom- Okoličani s« prosijo, da se udeležijo koncerta v sredo, ke» so za v torel: vsa mesta že razprodana. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici olvori svojo glasbeno šolo za klavir, gosli, po potrebi tudi za druga godala, ter za splošno glasbeno teorijo z dnem 1. oktobra 1924. Vpisovanje učencev se prične dne 24. septembra t. 1. in traja vse dni do pričetka šole od 10.—12. v društvenih prostorih v Trgovskem domu, !. nadstropje, vhod iz Via Petrarca št. 1. Vpisnina znaša za vsakega učenca 5 lir in je plačati takoj ob vpisu z enomesečno učnino vred, ki znaša za vsakega učenca 25 lir. Vaje za pevski zbor so tudi že pričele in se vršijo kakor do sedaj običajno za moški zbor ob torkih in petkih od 20. do 21., za ženski zbor pa ob pondeljkih in četrtkih od 18. do 19. zvečer. Vabimo k pristopu poleg vseh dosedanjih članov in članic pevske«^ zbora tudi nove pevce in pevke, ki imajo poleg dobrega glasu tudi dobro voljo, redno zahajat} k pevskim vajam. — Odbor. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v petek, dne 3. oktobra 1924 ob 20.30 v društvenih prostorih v Trgovskem domu, I. nadstr., vhod iz ulice Petrarca št. 1. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo pregledovalcev računov in odobrenje letnih računov za društveno leto 1923-1924. 4. Proračun za društveno leto 1924-1925. 5. Volitev odbora in pregledovalcev računov. 6. Slučajnosti. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi v soboto, dne 4. oktobra t. 1. v Trgovskem domu koncert, na katerem nastopi ena najod-ličnejših jugoslovenskih pevk, sopranistinja gospa Pavla Lovšetova iz Ljubljane in vijo-linski virtuoz gospod Rudolf Lipizer, ki je tudi za prihodnje leto prevzel poučevanje gosli v šoli Pevskega in glasbenega društva. Na klavirju spremlja gospod Ciril Eržen, naš dobri znanec iz predvojnih koncertov imenovanega društva. SPORT < i n 10 P, — Trst, (moška in ženska hazeaa). Vabimo cenjeno občinstvo, da se teh tekem, da dokaže naši mladini, dn se zani- Mati je stala skoraj v neposredni bližini in je „^ za športno delovanje ter da jo vzpodbudi morala v nemi grozi in strašnem obupu gledati, j k n^daljnemu pledonesnemu delovanju, kako gre voz čez njenega otroka. Misleč, da • Kdor se udeleži popoldanskih tekem ima je njen sinko če že ne smrtno pa vsaj nevarno pravico prisostvovati tudi nogometni tekmi ranjen, ga je odnesla nemudoma v goriško bol- S. iz Jakina ter C. S. «Ponciana». Popcldau-nico. Neizmerna je bila radost matere in veliko afce tekme se vrše na igrišču C. S. «Ponziina« začudenje zdravnikov, ki so pač ugotovili na (po<| skednjem), malem truplu sledove, ki jih je zapustilo kolo voza, niso pa mogli ugotoviti nikakih ne zuna- vznožju 'Pirenej in se igra v Španskih kostu- njih ne notranjih poškodb In res, kmalu nato mih? Začetek igre bo tŠčno ob navedeni uri, | i- skočil deček iz postelje m se je napotil da bo omogočena udeležba tudi okoličanom. , skupno z materjo domov. Igro režira A. Širok._Predprodaja vstopnic od Nesreča n« počiva. 26letni Buttoto Ivan iz skega sporta v naši deželi. Ze udeležba jc jasno VESLARSKI KLUB Na povabilo g. Dragotina Starca se je vršil dne 19. septembra 1924 v Barkovljah sestanek nekaterih, ki se zanimajo za razvoj veslar- 10—12 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Po&tMŠka akcijaOdbor 2. D. U. prosi vse gg. spremljevalce in spremljevalke otrok na deželo, da pridejo k sestanku jutri, v pondeljek, ob 18. uri v društveno sobo. Starši, ki imajo otroke na deželi, da pridejo k sestanku jutri, v pondeljek aH četrtek od 17. do 19. ure. — Odbor t. D. U. fa^bs dobroddao »druženje. Odborova seja se bo vršila v sredo, 24. t. m. ob 17. uri v navadnih prostorih. Prosi se točne udeležbe I Predsednica. b urodu hOL dnitva . Eđliotf" i Trsta Rudolf Tavčar, Ivangrad. Na glavnem ravnateljstvu vojnih pokojnin ni razvidno, da bi Vi kedaj vložil prošnjo za podporo v korist mladoletnim Vašim otrokom. Preskrbite nam tozadevno obrazloženo izjavo Va.e občine, da bo možno cadalnje zasledovanje Vaše zadeve. Marija v«L Saligoi, Op čina. Z našim posredovanjem Smo pospešili rešitev Vaše vloge in tudi dosegli, da Vam bo izplačeval openski poštni urad. Marija vd. Pregelj, Sežana. Kljub vsem prizadevanjem ni bilo mogoče Vam izposlovati pokojnino iz razloga, ker se bolezen ne more smatrati, kot posledica vo. službe. Cim boste dobila negativen dekret, pošljite ga nam, da bomo videli, kaj bi se še dalo napravit v Vašem slučaju. Ivan Kralj pok. Antona, Trebče, 21. Požurili smo Vašo zadevo* pa se Vui je določila pokojnina v znesku 729.— lir letno. — Roza vi Pernat, TfiL Vata zadeva bo v kratkem ugodno rešena; podrobnosti v našem uradu. Antonija id Kralj, Tvebfie: Vabimo Vas v naš urad za nujne informacije. Marija Grgtt vd. Kn* Tkebfie; kakor gori. Rezije, ki je bil zaposlen pri nekem podjetju v Kanalu, je v sredo od- ali pricepljal priklopni voz h kamjonu. Nepričakovano sta se oba voza približala ga stisnila med se ter ga precej težko ranila na glavi. Zdravi se v goriški bolnici. — G. Zimič Josip, župan v Grgarju, je prevažal v petek na lastnem vozu cement. Ko vračal s Draznim vozom, ie hotel med se je potjo skočiti na _ kakor je nameraval, je popadel in obtičal z nogo v železju pri ojesu. Po kakih 10 korakih se mu je sicer posrečilo osvoboditi ujeto nogo, toda bila je že zlomljena pod kolenom. Zdraviti jo bo moral v goriški bolnici kakih 6 tednov. Mireraka kvatrenca. Danes je širom znana božja pot na Grad pri Mirnu. Avtomobili, ko-rijere, kočije, kmetski vozovi drdrajo ves dan iz Vipavske doline, iz Gorice in njene okolice, iz naših gor, iz Furlanije in sivega Krasa — vse naše dobro ljudstvo bo stopalo po "Svetih štengah» s pobožnimi željami v srcih. Občinski dobrodelni zavodi (šolsko društvo, vojne sirote, domači ubogi) prirede danes veliko tombolo s koncertom Godbenega krožka in bogatim srečolovom. Tombola 500 L nagrade najsrečnejšemu romarju, činkvina 300 L — dar drugemu srečniku, ki se potrudi na miren- pokazala, da je bil skrajni čas, da se začne z delovanjem tudi na tem polju. G. Stare, ki je otvoril sestanek, jc v kratkem, lepem govoru predoči! pomen, ki ga ima veslarski klub za vzgojo naše mladine ob obali sinje Adrije. .Veslanje je najpopolnejši sport in vpliva najboljše na duševni in telesni razvoj človeka. Važno pa je tudi za ves naš narod, da ima lastno društvo, ki se bo lahko praznim vozom, je noiei mea , . . .----- "" voz. Mesto da bi stopil na oje, Kosalo z drugorodnimi »n s tem nosilo naše ime daleč v tuji svet. Na ta način Lodo uvideli tudi drugi narodi ne le da smo tu. temveč tudi da živimo in delamo. Naglašal je, da bo naša akcija našla gotovo odmev v vseh naših krogih širom dežele ter da bodo vsi, zlasti pa premožnejši sloji, z vsemi sreds'vi podpirali idealne namene ir.la-dine, ki se je nadela nalogo se športno udei-stvovati na modrih valovih Jadranskega morja. Pojasnil je nadalje tehnične zadeve, katere bo moral rešiti novi klub s sodelovanjem vseh članov. Po njegovem govoru se je vnela živ hna debata, v katero je poseglo več navznčn h. Stavili so se razni predlogi in nasveti. Nekaj praktičnih nasvetov jc podal g Koruza, dočim jc g- Boris Plesničar orisal pomen in korist, ki ga ima veslarski sport kot tak. Priporočal ja nai vlada v novem klubu najstroi;a NAŠI DUAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD W VEDNO DIJAŠKE MATICE! Dnritt** ^^■■iii epoho^emcev v Trat« ima danes 21. t m. Izreden oMai ab«r v veliki dvorani druitva «Circolo Artktioo*. VaMjeni so vsi državni upokojenci nnvtfc pokrajin, upokojeni železničarji, člani in natlani dmttva. Začetek ob 10. mi predpoldne. M. D. P. — Trti- Jntri točno ob JO JO drm-Stveni sestanek % predavanjem o »astronomiji«. Točnost in polnoitevilnost. — Odbor. in najraznovrstnejši praktični darovi mirnskih povsod znanih čevljev doli do navadnih bi-Ikotov — vse prav vse dobi oni, ki kupi kar-telo za I L in pa srečko za par palank. Vsak romar daruje z veseljem 1 L za 500 L. Vsa prireditev prične takoj po molitvi ob 4 popoldne. Pridite vsi, da si ogledate to Ijud-•ko vrvenje! Samostan prečastitik misijonarjev se ravnokar sida, sv. mafte in molitve bodo v cerkvenih bom Izvolil se je nato pripravljalni odbor, ki je prevzel nalogo v kratkem času nabrati potrebne člane, pripraviti pravila in vse ostal 3 za ustanovni občni zbor. K debati so posegli še drugi navzočni, nakar se je g. Staic loplo zahvalil vsem za udeležbo in zanimanie. Prepričan je, da bomo z združenimi močmi in vztrajnim delom že v kratkem času posj ili našo prvo ladjo med valove, da se s tem iz- razvaKnah na gradu na prostem pod tem lepim , ^„j vr0fa ž€lja, ki že leta in leta živi v vc»h jesenskim nebom na vznotju sivega Krasa, ko vinska trta aorti Okrepi se nam duša in telo, da si plesa ne bo. Miren prenovam po vojni vihri nam bo da-nas nndtl polno mofttve in krapenenja, a tudi poltenega veselja in aabave. Kdor bare našo •Edinost*, pride danes gotovo v Miran. lM^, Vsled ovir s stisni oblastev se ie mo-raj odložiti koncert penakaga In godbenaga odaaka Katoliškega agi dru*Wa v Idri- ji, kateri se je imel vrtiti U. tu 15. septembra. Koncert se bo vriil v torek in sredo 23. in 24. zavednih slovenskih srcih. Slovani! Nekaj idealnih ljudi si jr nadelo težko nalogo uresničili mnogoletne sanje Zelo težka je naloga, ki iih čaka. Ustanovitev novega veslarskega kluba zahtev;- pr-:cej finančnih sredstev. Ne dvomimo radi tega, da bo našel nai klic odmev v vseh. ki imajo Se v sebi narodnega duha, ter bodo priskočili na pomoč, da bo s tem delo nekaterih imelo uspeh, ki bo pač čast celemu naSemu narodu. Podrobnosti bodo sledile v prihodnjih Številkah »Edinosti*. — Pripravljalni odbor. MZVRIIICV IHVflllOOv Kl pOMIr Uencevv kategorije (Glej « Edinost* od 18. t. m.) Tretja kategorija. 1. Organične in nepopravljive spremembe obeh oči is sicer take, ki zmanjšujejo ostrino fcinokularnega vida med 1/50 in 1/25 normalnega vida; 2. Organične in nepopravljive sprememb« •nega očesa, ki so povzročile njega trajno in popolno slepoto ter zmanjšale ostrino vida drugega očesa med 1/25 in 1/12 normalnega vida; 3. Težka in trajna labirintična vrtoglavost; 4. Izguba jezika ali tako težke in trajne poškodbe istega, da znatno ovirajo govorjenje in požiranje; 5. Izguba aii pa težko in trajno motenje govorice; 6. Izguba leve lakti ali podlakti (izčlenjenje ali amputacija) pri gornji tretijni ene ali druge; 7. Popolna izguba desne roke aH prstov iste; 8. Popolna izguba petih prstov na rokah, med temi oba palca; 9. Popolna izguba petih prstov leve roke ter dveh izmed zadnjih štirih desnice; 10. Popolna izguba palca in kazalca na obeh rokah; 11. Popolna izguba enega palca skupno z enim kazalcem ter štirimi drugimi prsti obeh rok, če ni drugi palec poškodovan; 12. Popolna izguba obeh kazalcev ter petih drugih prstov na obeh rokah, med katerimi pa nista palca; 3 3. Izguba enega stegna pri spodnji tretjini; 14. Izguba ene noge pri gornji tretjini; 15. Popolna izguba — ali — skoraj popolna — spolnega uda; 16. Izguba obeh mod. Četrta kategorija, 1. Organične in nepopravljive spremembe obeh oči in sicer take, ki zmanjšujejo ostrino vida med 1-25 in 1/12 normalnega vida; 2. Organične in nepopravljive spremembe enega očesa, ki so povzročila njega trajno in popolno slepoto ter zmanjšale ostrino vida drugega očesa med 1/12 in 1/4 normalnega vida; 3. Popolna negibljivost (anhiloza) ene rame; 4. Izguba desne roke, ali popolna izguba prstov iste; 5. Popolna izguba zadnjih štirih prstov ali prvih treh desne roke; 6. Popolna izguba treh prstov na rokah med ■ temi obeh palcev; 7. Popolna izguba enega palca in o-beh kazalcev; 8. Popolna izguba enega palca ter štirih drugih prstov na obeh rokah, izvzemši oba kazalca in drugi palec; 9. Popolna izguba enega kazalca ter drugih šestih ali petih prstov na obeh rokah, če nista med temi palca; 10. Izguba ene noge v spodnji tretjini; 11. Amputacija obeh nog med peto in stopalom (tarsometatarsalna); 12. Trajne posledice zlomljenja poglavitnih kosti (pseudoartrozne, jako spačene zavost-nine itd.), ki pomembno ovirajo delovanje uda. Peta kategorija. 1. Organične in nepopravlijve spremembe obeh oči in sicer take, ki zmanjšujejo ostrino binokularnega vida med 1/12 in 1/4 normalnega vida; 2. Organične in nepopravlijve spremembe enega očesa, ki so povzročile njega trajno in popolno slepoto z nepopravljivimi spremembami periferičnega vida drugega očesa v obliki koncentrične zožitve vidnega polja v i meri. da ostaja prosta samo centralna cona ali njej najbližje cone ali pa v obliki praznine, ki obsega polovico vidnega polja samega ali enakovredne izseke (sektorja); 3. Trajna gnoma oboljenja srednjega nha (obojestranske ali enostranske), ki so v zvezi s težkimi komplikacijami ali pa so zmanjšale obojestranski sluh tako, da čuje glas razgovora na daljavo 50 centimetrov; 4. Popolna negibljivost (anhiloza) leve rame; 5. Popolna negibljivost (anhiloza) desnega komolca v popolnem ali skoraj takem iz- tegnjenju; 6. Popolna izguba palca in kazalca desne roke; 7. Popolna izguba zadnjih prstov ali prvih treh leve roke; 8. Popolna izguba obeh palcev; 9. Popolna izguba enega palca in drugih treh prstov na rokah, če nista to palca in drugi kazalec; 10. Popolna izguba enega kazalca ter drugih štirih prstov na rokah, če nista to palca in drugi kazalec; 11. Izguba zadnjih dveh členov osmih ali sedmih prstov na rokah, če nista to palca; 12. Izguba desetih ali devetih nohtnih členov na rokah, ali izguba osmih nohtnih členov vštevši med te oba palca; 13. Izguba ene noge ali enostranska amputacija stopala v sredi (medio-tarsica) ali v peti (subaslragalna); 14. Popolna izguba prstov na nogah ali devet do osem prstov vštevši oba palca; 15. Srčne bolezni brez znakov diskompen-zacije; 16. Razširjena in očita arterijoskleroza; 17. Arterijozni ter arterio-venozni aneu-rizmi na udih, ki znatno ovirajo njih delovanje; 18. Posledice pljučnih in izvenpljučnih obo-ljenj luberkularne narave, jasno ugotovljena, ki niso tako jake, da bi si jih dalo pripisati v eno prejšnjih kategorij; 19. Kila droba, ki je zelo obsežna ali pa je, neglede na njen obseg, spremljana po težkih in trajnih komplikacijah; 20. Izpahnjenje kakega večjega sklepa, ki se ne da več naravnati, tako da je znatno ovirano delovanje uda; 21. Božjast (epilepsija) v kolikor je ni všteti vsled nje pogostih in težkih pojavov med bolezni, o katerih je govor v predidočih kategorijah. (Dalje) Is triaSke pokralfne Seiaaa: Na tržni dan v Sežani dne 12. septembra t. 1. je bilo prignanih 1396 glav živine ln sicer: 546 glav goveje živine, 318 konj in 532 prašičev. Cena goveji živini je bila od 4.80 do 5 lir kg šive teže. — Prašiči 6 tednov stari od 120 do 160 lir komad. — Konji od 2000 do 4000 lir komad, sicer pa po velikosti, kakovosti in lepoti Hvali. — Kupci so imeli na izbero vsakovrstne živali, bodisi krave z mlekom, voli, konji mali, srednji in veliki kakor tudi prašiči od 6 tednov do pol leta stari. Na prodajalnem prostoru je bilo obloženih z raznim blagom 64 velikih šotorov in nad 55 prodajalcev takozvanih krošnjarjev. — Na tržni dan v Sežani se prodaja vsakovrstna manufaktura, perilo, dobri in trpežni čevlji mirenskih trgovcev, železnina, steklenina, kotlovina, lesena posoda, galanterija, brusilni kamni, usnje, sedlarska oprava, vozovi vsake vrste, itd. Z eno besedo vsakovrstno blago in sploh vse, kar rabi naš mali obrtnik, kmet in delavec. Tudi brškega in kraškega domačega kruha in sadja je bilo v obilici. Postrežba po gostilnah dobra, točna in solidna. Točijo se prvovrstni kraški terani, kakor tudi dobra vipavska in istrska vina. Točijo se najboljša piva Adrija, Dreher in Dormiš. — Sežana ima na vse strani prav ugodne automobilske in železniške zveze. Sežanski semnji, ki so največji v Julijski Krajini, so daleč na okoli znani. — Prihodnji semenj se vrši dne 22. septembra t. 1. to je v pondeljek. Iz tomsjake fare. Ob priliki sv. birme smo imeli priliko imeti v svoji sredi našega dušnega nadpastirja gospoda Škofa dr. Alojza Fogarja. Povsod ga je ljudstvo sprejelo z največjo častjo in mu prirejalo ovacije. Povsod so bili postavljeni slavoloki z raznimi napisi. Največje zadoščenje pa je imelo ljudstvo, ko ga je slišalo pridigovati v čisto donečem slovenskem jeziku Njegovo velikodušnost in ljubezen do našega ljudstva je ono takoj razumelo. Istra Poslane4! ZAHVALA 579 gosp. Aug. Raunik-u gen. zastopniku zavarovalnice L' UNION v Gorici, Corso Vittorio Eman. 28 za točno in pravilno izplačeno odškodnino mojega pogorelega poslopja s senikom. DOLGA NJIVA -PLAVA, 18. IX. 1924. Ko še ni utetena globoka žalost po pred malo meseci preminuli hčerki, jc danes kruta usoda ugrabila iz naše srede ljubijenegn nam sina oz. brata FRANCA ZAFRED v 27. letu. — Razžaloščcnl stariši Franc in Josfpina, brata Ludvik in Marij, sestri Lizeta in Ljudmila, svakinj* Zora in ostali sorodniki javljajo to pretužno vest vsem prijateljem in znancem. — Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, 21. t. m., ob 930 Iz hiše žalosti, ulica Udine št 75 v rojansko cerkev in ođ tam k večnemu počitku na pokopališče k Sv. A ni. GtMttef Hiks MM *) Za Članke pod tem naslovom odgovarja aiitvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva. Hali oglasi BABICA; avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolage. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 968 KRONE Lit. 1.92f goldinarii 5.15. Večje množine po ugodnih cenah. Via Pondares 6-1. 20 PLETILNI stroj, ca nogavice, se proda. Naslov pri upravništ vu. 1169 BABICA, sprejema noseče. Tajnost, Cene nizke. Via Vasari 17. Zorzenon. 1184 Vesti Is Istre Ocizla. Izobraževalno društvo «Zvezda» v Ocizli se tem potom zahvaljuje vsem cenj. društvom in posameznikom, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspehu veselice. Posebno zahvalo izreka slav. pevskim društvom, ki so pri veselici sodelovala, pevskemu društvu «Slavnik» iz Klanca, «Zora» iz Preš- CUNJE plačujem skladišče. od 70—90. Via Rigutti 3 1175 TRST, 19. septembra 1924. Pogrebno podjetje „Nuova Impresa-, Corso V. E. ID No. 47. Mmim zavarovalnica ■UNIONiil N Zlato, srebro, krone, a i platin, zobovje le največjo svetimi zavarovalnica Delniški kapital Fr. 30 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov < Ustanovljena 1828. Fr. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, L — Zastopniki se še sprejemajo kupuje zuluma Albert Povh Trs«, Via Mazil nI 4« (25) MLEKARSKA ZADRUGA v St. Vidu pri Vipavi iščt odjemalca za dnevnih 300 litrov mleka, zglasiti se v mlekarni Bizjak 11. Felice Venezian Št. BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Via Chiozza St. 50, pritličje. 1183 GLASOVIRJE v ugiašuje, kupuje Molino a ven to vsakem stanja in ceni. Pečar, 5, m. popravlja, Trst, Via G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio St 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 j mce, «Zvezda» iz Herpelj, «Venec» iz Kozine, Veliko Gradi&če* iz Vrhpoli in pev. zboru iz Drage, ter cenj. dnevniku «Edinost» in «Novi-can»-'za večkratne blagohotne objave. Podpisani odbor se zahvaljuje tudi «Malemu listu« brez nadaljnih komentarjev, in to zato, ker ni na tri pismene prošnje za objavo naše narodne prireditve zinil niti besedice in to niti pod svojo pošto v odgovor. — Odbor. Književnost In umetnost «Ženski Svet*. Izšla je ravnokar 9. številka s sledečo vsebino: Dr. Ivan Prijatelj: Obrazi in duše, XI. Karoltna Svetla. Dr. Ivan Lah: Gabrijan in Šembilija. Dušan Beg: Dekliška (pesem). F. Milčinski: Mlade dame življenjska pot v tretjem mesecu ali presenetljiva razkritja. Srečko Koisovel: Pesem, Ivan Grbec: Jugoslovenske umetnice, II. Vilma De Thierry-Kavčnikova. Marijana Kokaljeva: Podleski. Alojzija Štebijeva: Ženstvo v boju proti Alkoholizmu T^r. Ločniškar: Naša povest (pesem). Izveš Društvena poročila; Po ženskem svetu; higijena; Kuhinja; Gospodinjstvo; Iz naše skrinje: Književna poročila; Listnica uredništva; Listnica fcprave. Modna priloga. Urednica: Pavla Hoče var jeva. SLOVENSKA brivnica, Piazza Oberdan, se priporoča cenj. občinstvu. Saiko in Ivančič. 1082 KDOR ŽELI V JUGOSLAVIJI popolnoma var-no in dobičkanosno naložiti denar, naj se obrne na Gospodarsko pisarno d. z. o. z. t Ljubljani, Woltova Ulica 1. 36/2 NAŠIM TRGOVCEM! Rad bi spravil za vajenca v večjo trgovino z raznim blagom ali z jestvinami v mestu ali na deželi zelo pridnega in zdravega a ubogega dečka, ki je dovr-Sil ljudsko Solo z odličnim vspehom, je spreten računar in zna tudi nekoliko italijanski. Jamčim za njegovo poštenost, za vzgledno vedenje in izredno ukaželjnost. Za pismene ponudbe se priporoča vsem Alojzij Uuban-čič — Miren pri Gorici. 1181 IŠČE SE služkinja poštena, za dve osebi. Via Coroneo 13, vrata 9. 1185 ANTONIČ IGNAC krznar Trst, vii iimafl.ii hi., sunite i Sprejema vsake vrste naročil in popravil kožuhovine. — Suknje moške in ženske, colliers, ovratniki, šerpe itd. itd. Priporoča se slovenskim gospem Zobozdravniki ambulatorij D® CICERO v privatni kliniki v Postojni Tehnični ravnatelj Jak Fridmann Vsako delo zafamteno Cene zmerne Sprejema cd 9—12 in 16—Id Podružnici: (5K2i v Vipavi In o Sv. Petra na Krasu T J □ Porabite priliko 1 Porabite priliko! Tvrdka manufakturnega blaga v Nabrežini VODOPIVEC naznanja, da začne s pondeljkom 22. t. m. do vključne sobote 27. t m. prodalo vsesa blaga po pravih razprodajnlli cenah. □se HLAPCA, priletnega, se sprejme cacio 11 pritličje, Pajk. v ulici Boc-1186 SODE od 100 do 700 1 in plovnik proda. Ivan Milič, Slivno pri Nabrežini. 1187 Loterijske številke izžreban« dne 19. septembra 1924: Bari Flrenze Milano Napodi Palermo Roma Torino Venezia 2 12 81 44 74 19 3 38 38 10 72 47 70 22 23 71 78 26 25 69 53 56 5 59 37 4 50 65 38 47 51 42 16 21 30 77 83 61 90 15 DAROVI V počastitev spomina pok. Danila Pertot iz Barkovelj darujejo bratje in sestri L 100.— Dijaški Matici v Trstu. Denar hrani upravni-štvo. Za podružnico Š. D. pri Sv. Ivanu je daroval za storjeno uslugo g. Iv. Uršič L 5.— J. S. L 5 ker se ni mogel udeležiti nedeljske prireditve. Vsem cenjenim darovalcem srčna hvala. Pivovarna Adria v Senožečah je darovala ubogim v Postojni namesto venca na grob po* kojnega Andreja Baraga 100 lir, za kar se ji prisrčno zahvaljujejo. Mesto venca na grob pok. Danila Pertot daruje družina Piščanc iz Barkovelj Lir 30.— «Šolskemu društvu®. — Zidarski zastavonoša je daroval L 10.50 otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu, ker je izstopil iz kluba. Takšnih izstopnikov je podružnica «Š. D.» zelo vesela. — Mesto cvetja na grob pok. Josipu Pertot daruje g. Alojz iz Prošeka 15 L «Šolskmu društvu*. IZUČEN VRTNAR, za oskrbo vrta in gojitev drevja se iŠČe takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Kdor se razume pri čebelarstvu ima prednost. Naslov pri upravništvu. 1188 Razglas Občina Zgonik daje v najem graditev mrtvašnice (kapele na pokopališču), Re-flektantom je v občinskem uradu na pre- fled načrt in proračun za graditev kapele, 'onudbe naj se vložijo do 5. oktobra t. 1. ZGONIK, dne 17. sept. 1924. Župan: Ivan Gmden. «8* Edin vefflra likvidnu« OBUVALA 4 Privatna klinika Dr. CICERO Telefon 15 V POSTOJNI Telefon 15 za vse bolezni izvzete nalezljive. ŽARKI X Kabinet za elektrftno zdravljenje — Laboratorij za analizo Sobe z eno posteljo in skupne sobe z vsem modernim comfortom: Termosifone, svetloba, kopeli (56i> Postrežba hitre in ekonomične pomoči, v bližnjih vaseh z lastnim avtomobilom. naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila 5 svojimi bogatimi skladišči v velike prostore v Via Carducci št. 20 (Nova palača zavarovalnice As-sicurazioni Generali) STALNA RAZSTAVA^ >14 - Poslano") Članom Kmetijske Zadruge, r. j. z. o. z^ ▼ likvidaciji, v Trstu. Podpisani Dr. Drobiž Godina opominjam glasom sklepa zadnje seje likvidacijskega odbora še enkrat in zadnjič vse one Slane, ki doeedaj niso plačali odmerjenega zneska lir 72.—, da to čimprej storijo. Ta opokma velja possbno za one, ki opominjalnega pisma niso prejeli oziroma niso hoteli ali mogli prejeti. — Doee-daj je vloženih okoli 400 tožb proti članom iz Trsta in okolice, kmalu pa pridejd aa vrelo bolj odaljenš člani. Povdarjam, da je vsak apor zaman in da je sodaija one, ki so ae pustfll tožiti obsodila na plačilo L 72.— ter rasen tega Se na L 42.50 pravdnih stroikov. Ako pojedini člani dopasti da pride do eksekucije, torej bodo morali pač plačali skoraj dvakratni mrs »k L 72.—, in nc 0edt na to sami nositi polne stroške na sodnijo. Dotedaj je dopiaeaaik Ur 65*200.15, s kale-rimi se sproti izplačaj* dolgom da as je sgaba d le ■■■■jials aa ta Ker je tudi meni osebno skrajno — čnn In neprijetno ftožariti nrensim člane In večati to gospodarsko nesrečo, odklanjam rad tega postopanje, Id ae mora Iroiiti, in ricer mimo in proti moje volje, vsako odgovorno«, ter -oeim flfiri da s nirar poravnavo prihranijo sebi, zadrugi ln tnA meni strofee in ritetM sodniškega postupanja. V Trsta, 2* 9. 1*24. Dr. Dionts Godba, Trot — Vin Torrehiaaca 41. (tik kinematografa RoyaI) ■sjil—!!■ hrib v Trste. - Bil—i film Ms K7t, Moderno obuvalo za pospe v vseh vrstah In kakovosti od L 85 naprej. — Izbera me&kega obuvala od L 45 naprej. — Velika izbera otroških čevljev in sandalov za moške, ieaske kakor tudi za otroke. aiUSEPPE SPECKAR • TR$l"| I Via S. Caterlna 7, vogal Via Mazzinl | I naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel I i veliko Izbera tu- in inozemskega Masa; I u moško in Ionsko obloko po fconkuronCnlh conah« I ^rm, najnižje cene v Trstu^ ^ moiko in ionsko obloko po konkurontnlh conah« Specialiteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO. •) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko, kolikor mu zakon veleva. Pismo Vam, velecenjena gospa! Uljudno Vam mmaanjamo, 4a smo blokirali na neki dražbi v Lipskem 5000 najfinejših kožuhov Keiners, rujavih, novi In veHkt vaord, 130 cm dolgih, po L 890, kakor tudi coUkrs, ovratnikov in mufov Renard, Lapin, Lerminette, Skunks Itd. vse v otttkah na Izbero in skrbno Izdelano, tako, da nudijo največje jamstvo. Kjjub temu, da ni sedanja seslja posebno primerna za take nakupe, vendar se Vam nudi Izredna prilika, ki ni nikdar prezgodnja. Istočasno Vas nt/adno opozarjamo na našo trajno prodajo sviienina, bariuna, blaga 3a /rjollp irj ionsko obhke. bamberJtsvtma L t. d.t U nad! vsakemu pravi prihranek. ^ T)ružba 7}locchistl JđHanest Jrst, Corso Vttt. čm. ///, 25 ^ C*oga! Pknatm S CatirUia) UPAVANJE IN NJEGA ZLE POSLEDICE ZA NARODNO GOSPODARSTVO (Glej < Edinost* od 18. t. m.) (Dalje). Vojne in povojne gospodarske prilike in nepričakovana devalvacija denarja je 'omogočila večjemu delu naših posestnikov, da so z lahkoto poravnali vse svoje pred-v.ojne dolgove in se s tem rešili gotove likvidacije posestev, na katero so bila obsojena vsled močne predvojne zadolžitve. Zasvitalo je upanje, da se je naše ljudstvo za nedogleden čas rešilo zadolževanja in da se je odvadilo upavanju. To upanje je bilo varljivo; dejstva jasno pričajo, da se v tem oziru z naglimi koraki bližamo predvojnemu, če ne še slabšemu stanju. Danes ne moreš najti niti v najmanjši vasici trgovca, ki bi ne imel terjati od svojih klijentov zneskov, ki 'presegajo njihovo finančno moč. Nimamo sicer natančne statistike, na katero bi se mogli opirati, na podlagi opazovanja pa moremo ugotoviti. da doseza zadolženje našega ljudstva pri trgovcih in rokodelcih v sedanjem času gotovo nad pet milijonov lir. Z drugimi besedami lahko rečemo, da je naše narodno gospodarstvo vsled upavanja obubožalo za 5 milijonov lir. Kaj pomeni ta svota za naše gospodarstvo, bo razumel vsakdo, ako pomisli, kako veliko važnost, in to popolnoma upravičeno, je stavilo naše ljudstvo na izmenjavo pri naših zadrugah naloženih kron. Nič nas ne sme tolažiti, ako bi bila cenitev pretirana, ker se, žali-bog, nahajamo v tendenci hitrega nadalj-nega zadolževanja. Zle posledice upavanja so vsestranske. V prvi vrsti trpi vsled tega konsument sam. Ne samo da zaide vsled upavanja v nevarnost, da vač konsumira nego mu more donašati njegovo posestvo, da prekoračijo izdatki dohodke, ampak posledice tega konsumncga kredita občuti konsument neposredno že v tem, da prihaja z zadolževanjem v gospodarsko in vsled tega. posebno v najnovejšem Času tudi politično odvisnost pri svojem trgovcu. Vsled te odvisnosti je prisiljen kupovati kreditirano blago večkrat po pretiranik cenah in se zadovoljiti vrhutega z blagom sumljive kakovosti. Četudi predpostavljamo, da je danes med našimi malimi trgovci trgovska morala že bolj razvita, kar moramo v mnogih slučajih z zadoščenjem Eriznati, in četudi se je trgovec vsled kon-urence primoran držati krajevnih cen, je gotovo brezdvomno, da se mora kriti trgovec ne samo vsled zaostalih obresti, ka-katere se pri malem odjemalcu v največjih slučajih navidezno ne vračunajo, bodisi z višjimi cenami ali pa s prodajo blaga slabše kakovosti in večkrat tudi z netočnim tehtanjem ali mirjenjetn. Vrhu tega je podvržen trgovec, ki prodaja blago «na uoanje* velikemu riziku. Njegov odjemalec postane lahko plačila nezmožen, tako da se mora za ta riziko pri zdravem trgovskem kalkuliranju kriti na eden ali drugi navedenih načinov, ako noče z gotovostjo računati, da prodaja blago v zgubo. Vsicd upavanja pa trpijo tudi dobri plačniki, s katerih pomočjo krije mali trgovec svoj riziko, tako da «e slabe posledice upavanja deloma raztegnejo tudi na dobre in točne plačnike. Predno preidemo na kvarne posledice upavanja z ozirom na trgovca samega, si dovoljujemo opozarjati naše ljudstvo, ki se lahkomiselno udaja upavanju, da se bo njegov današnji dolg, ki predstavlja morda realno vrednost desetino posestva, tekom let vsled zboljšanja naše valute, s katero moremo z gotovostjo računati, efektivno zvišal na petino ali morda celo na polovico vrednosti posestva, tako da bo moral dolžnik plačati v dogledni bodočnosti za sedanji tisočak, dva, pet i»i še več tisočakov. Absurdno bi bilo pričakovati in na to računati, da se bo naša valuta vsled morebitnih novih političnih za-pletljajev in mednarodnih konfliktov povrnila na pot devalvacije, ki bi nam zopet dovolila poravnati z neznatno realno vrednostjo velike Številke dolga. Kdor se udaja takim mislim, kopa svojemu gospodarstvu neizogiben grob. Vidimo torej, da so posledice upavanja v današnjih časih še mnci|c bolj nevarne in pogubonesne našemu narodnemu gospodarstvu, kakor v predvojni dobi, v kateri je imel denar stabilno vrednost. Narodni gospodar. inuinnuniiiiiuuiuiiiniuiiiiiniitfiiiiiiiiiiiiiiiHuuiuiiiH gniigiBiDiESEp I S 1 mnmm tllilllMUMfHIKtlimSMII^ g 33 na stu an •t«. •••• •••• □ *s«. II«! S*1 »». • I m Ha C in r=J» • □ tz:: . • t. •••• • tli □ NalbaSjsi šivalni stroji so Saiiicllši mtiml L R. I. Haivečje iamstvG. Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje I> 570.—, 78-klopni z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejšili cenah. Zaloga šivalnih strojev in potrebščin 24 Cervsiiini, Trst. Via □ • - • * □ Vsi otroci od 2 do 6 let lahko dobijo gliste, ker si pri igranju omažejo roke m jib poten stavijo v usta, ne vedoč, da predstavlja to veliko nevarnost za njih zdravje. Nai se še tako skrbno gleda na njih snago, se nam le redko posreči prepfeC«, da jajca črevesnih zajedalcev ne bi prišla vanje, in sicer skozi otrokova usta v želodec, kjer se razvije potem ličinka. Posledice teh bolezni, ki so včasih zelo resne, ao znane vsem. Zdravilo, ki ne Škoduje, ki ne povzroča nobenih bolečin, ki takoj iznatno učinkuje in se daje otroku brez težkeč, je čokoladni bonbon ARRIBA, katerega okus je prav podoben okusu najfmejSe mlečne čokolade. Čokoladni bonbon proti glistam ARRIBA, s« prodaja v vseh lekarnah, v ovitku iz ZELENEGA papirja, po eno liro. Pazite na ime ARRIBA! ^ o vrnil se je iz dunajske klinike »eciiliil ta očesno Miini. idr. Lojz Krsfefcer specialist ta očesno Mttnl G BRICA - Corso Verdi 24 (Trposki dom) Sprejema od 10-12 in od 3-4.472 (TE33J: mam u Mtzri v osHfe h no zoben smjuu a vsi ntainviHfb! in ztiifetaifta spravila v Gorici, ni Tnmita 20 (Ptazi m Hiforia 21 !! Na obroke!! ♦♦»♦♦t Moške in ženske obleke izdelane in po meri, bogata izbera tu- in inozemskega blaga, plašče v, paletots, površnikov, dežnih plaščev, obuvala, klobukov, ženskega perila itd. Lastna krojainica za ženske»oblaka. - (mi Prvovrstna krojačnica za moške obleke Viole XXX ottobre 3, LTeL 39-20 NB. Tvrdlca e* „Provvidcnz«'* Via GmnaHic« 15 se je združila z neso. ■ta In S-5. LOKAVCEH in drugim bli - njim vaščanom naznanjam, da nisem zaprl svoje krojačnice, ampak da je ista vedno na razpolago cenjenim klijentom, katerim se toplo priporočam. BOŽEGLAV RUDOLF krojač v Lokvi MIROOILNICA HA890 FERLKN Sv. M. m± zgornja Z BIvlo. Tel. m prodaja na debelo in drobno. 111 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement* sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepiinih potrebščin. LJUBLJANSKA KREDITNA danita Id nam Marin H.SN.N0 - Telefoa t 5—18, 22—M ] PODRUŽNICA V TRSTU [ CENTRALA V LJUBLJANI (Mu io \mm Dinarjev 60.000.000' Telefon: 5—18, 22—98 VES3E 21\ZS-J Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 % % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Direktni uvozi ohIStva Nepretrgani dohodi H. STEINER d. z o. z. Uia Geppa 17 - U!a Paullano 1 Vogal Piazza Stazione. POroČna sobe 50 i a/ličnih vrst. Spafn« sobe za eno osebo. Obtdna »obt z usnjaiimi stolicami, 20 različnih vrst. Pisarn«, velikanska izbera. Sobane. Kuhinja popolne in posamezni deli. Pisalno miso in druga oprema za urade navadne in amerikanske mizice in stolice. PohiStvo, posamezni kosi po tovarniških cenah. Najboljši vir nakupa za preprodajalce, gostilničarje itd. PoSilfalve na deželo z jamstvom. M. STEINEn d. z o. s. Via Geppa 17 • Via Pauliana I vogal Piazza Siaztore. Velika skladišča v prosti lukt brez carine. Podružnic«: GORICA, Brežice, Celje, Čemomelj, Kranj, Maribor HclpflKlnđnglža zuezn i Jugoslavijo Blagajna je odprta od 97a—12l/, in od 141/, 16 Podru2nice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::;: l u o o □ □□□□ □□□□ □ □ □ □□□□□□□□□ □□□ □ □□□□ □□□□□□□□□□□□ ousn □ □ □ □ a □ □ □ a □ o a □ a □ □ □ p al a I a j al a! a BANCA ADR! Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Mcol6 O (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA — FIUME — MILANO — ZAR A. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. Jamči Italijanske kredite v Jugoslaviji in jugoslovansko kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte. Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice In račune. Kupuje in prodaja dinarje In druge valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. v Urah Is Dinarjih ter jih obrestni« najbolj* po dogovora. — Spralama vloge na vložne kalitlcn tor jih obrestuje po 47. netto. aaooDaaoDOOODOOuoaG d o o o o o o aaDoaaoaaaaan a a o a o a